Čehi in Nemci. Na Češkem živita dve narodnosti, 6eška in nemška. Cehi so v ve6ini, Nemci v manjšini. Ako bi se Čehi ravnali po nemSkem vzgledu, morali bi Nemce v svoji deželi povsod zatirati in jim odrekati najvažnejše narodne pravice. Saj tako ravnajo Nemci povsodi, kjerkoli so v ve6mi, kakor n. pr. na Štajerskem in Koroškem. Toda Gehi tega ne storijo, ampak želijo le, da bi vladala po celi deželi enakopravnost med obema narodoma. Ta 6eška dobrosrčnost pa ujuna6uje 6eške Nemce tako, da no6ejo priznati niti na Češkem 6eS6ini enakopravnosti z nemšeino, ampak zahtevajo vsled svoje nemške oSabnosti in napetosti ve6je pravice za svoj nemSki nego za 6eSki jezik. Minister Badeni se je postavil na edino pravi6no stališ6e Cehov ter izdal jezikovne naredbe za GeSko, ki so dovoljevale Čehom iste pravice kakor Nemcem. Vsi vemo, kaj je na to sledilo. Nemci so začeli besneti v državnem zboru ter zapre6ili vsako delo. Ministerstvo za ministerstvom je moralo oditi, dokler ni priSel naS Staj. namestnik grof Clary ter vzel Cehom zopet vse pravice, ki jim jih je dal Badeni. Grof Clary je hitro pustil svoj ministerski sedež na Dunaju in žal prišel zopet na Štajersko, vodstvo ministerstva pa je prevzel dr. Koerber. Zdaj pa so Gehi rekli: Ako Nemci z rcgoviljenjem v državnem zboru dosežejo, da se ugodi njih oSabnosti in napetosti, zakaj ne bi mi na isti način skušali doseči, da se nam vrnejo naše narodne pravice? In Cphi so zadrževali delo v dr- žavnem zboru. Na vse mogo6e na6ine so si prizadevali visoke osebe. mmistri in poslanci, da bi omečili Cehe in jih pripravih do tega, da zopet dovolijo delovanje v državnem zboru. Čehi pa se niso hoteli še dosedaj udati, ampak zahtevajo nazaj svoje narodne pravice. Nihče ne more reči, da delaj > Čehi samovoljno, kajti kar je dovoljeno Nemcem, mora biti tudi Slovanom. Mi Šlovani imamo v Avstriji ve6ino, za to moramo imeti vsaj toliko pravic kakor Nemci. Slednji6 so vendar na višjem mestu nvideli, da imajo Čehi prav in naročilo se je Nemcem, da sami ponudijo Cehom roko v spravo. Ia nemški poslanci so se sedli ža posvetovalno mizo ter zapisali, katere pravice ho6ejo Nemci »dovoliti« Čehom. Dne 4. dec. so se nemške dovolitve razglasile. Nemci dovoljujejo v svoji veliki milosti Cehom, da smejo ti rabiti 6e8ki notranji uradni jezik, kjer to zahteva jednostavnejša uprava, da se morajo pri vseh uradih uloge sprejemati v obeh deželnih jezikih iu da morajo biti v narodno mešanih krajih tudi uradniki nastavljeni, ki so zmožni jezika manjsine. Samoumevno, da si Cehi ne bodo dali dovoljevati od Nemcev nobemh milosti in da jih ne bodo vprašali, kje da zahteva »jednoustavnejša uprava« čeSki jezik in kje nernški, ampak Cehi ho6ejo imeti povsod na ČeSkem iste pravice. Zraven teh dovolitev pa so zapisali Nemci 8e tudi nekatere želje za-se kot za manjsino v 6eški deželi. In to je posebno velike važnosti za nas Slovence na Spodn. Štajerskem. Kaj si želijo Nemci? Geška de- žela naj se razdeli v okrožja, ki naj bi se ujemala z jezikovnimi mejatni. V to svrho n8j se v prvi vrsti sodni okraji urav-, najo po j e z i k o v n i h m e j a.h. Teh' bi;bilo 133 čeških, 94 nemških in 6 mešanih. Ti sodni okraji bi se porazdeliii na 58 čeških okrajnih glavarstev, 41 hemških in 4 mešana. Iz teh po narodnosti loCenih okrajnih glavarstev naj bi se ustanovila okrožja, 6isto 6eška, 6isto nemSka in meSana. V meSanih okrajih bi morala narodna manjšina imeti vse svojejezikovne pravice v državnih in avtonomnih u r a d i h. Vsporedno z upravo bi se morala ustanoviti, oziroma uravnati okrožna sodiSča. Ta nova upravna okrožja bi p r e v z e 1 a nekatere posle o k r a jnih glavarstev in ces. namestn i š t v a, tako da bi bilo glede nekaterih agend okrajno glavarstvo prva in ces. namestništvo tretja ali zt doja upravna instanca. Nemci ne zahtevajo brez razlogov ustanovitve novih okrožij, katera b i n a j p r evzela nekatere opravke in posle namestnistva in glavarstev. Na ta na6in se namreč ho6ejo ločiti kolikor mogoče od upravnega središča v Pragi, kjer imajo Čehi odlo6ilno besedo. Češki Nemci ho6ejo si s tem uresni6iti svoj klic »Proč od Prage!« Štajerski Slovenci moramo z veliko pozornostjo zasledovati sedaj pogajanja med Cehi in Nemci. Kar tam dovoljujejo Nemci Cehom, mora se nam na Štajerskem dovoliti tudi Slovencem, in kar tam zahtevajo Nemci v svoje varstvo, smemo opravičeno tudi mi zahtevati za se. Nemci na CeSkem imajo za nemški del dežele že svoj nemški deželni Solski svet in deželni gospodarskisvet. Toje itak že od nekdaj tudi naSa slovenska zahteva na Štajerskem in je glavna to6ka programa, katerega izražamo s klicem »Pro6 od Gradca!« Kakor se Čehom na Ceškem celo po tamošnjih Nemcih »dovoljuje«, da se morajo po c e 1 i deželi sprejemati uloge v obeh d e ž e 1 n i h jezikih, da se tnora rabiti v »gotovih slučajih« češčina kot notranji uradni jezik in da morajo biti v 6e8kem delu sami taki uradniki, ki se priznavajo Čehom, v krajih pa, ki so po manjšini 6eški, pa pri vsakem uradu vsaj jeden čeSki uradnik, take »dovolitve« se morajo tudi nam Slovencem na Štajerskem privoliti. »Nemška« pravica vendar ne more biti na Štajerskem drugačna nego na ČeSkem! Spodnještajerski Slovenci pa zahtevamo tudi ustanovitev novih okrožij. Ta naša zabtava se je označila pravzaprav že na prvem vseslovenskem shodu v Ljubljani, 6etudi nekoliko v drugi obliki. Mi zahtevamo, da se slovenski kraji v r a dgonskem-cmureSkem in v ivniskem-lipniškem-arvežkem okraju i z 1 o 6 i i o ter priklopijo drugim spodnjeStajerskim slovenskim okrajem. Po trgih in mestih pa zahtevamo po češko-nemškem zgledu narodne 8ole za slovenske manjšine, nadalje razdelitev trgovskih in obrtnih z b o rnic, pravi6no volivno spremembo za deželni zbor in narodne k u r i i e v deželnem zboru. Nemci na Ceškem imenujejo svoje zahteve skromne. Zato se nam pa6 ni treba bati, da bi si upal pameten Nemec imenovati naše zahteve neskromne. Le jedno je: Neraci na Ceškem imajo v dežel. in državnem zboru poslance, ki se z vso silo poganjajo za svoje n a č e 1 n e zahteve, mi Slovenci pa samo upamo, da se bodo naSi poslanci zavzeli za slovensko-štajerske zahteve. Da bi naš up ne bil prazen!