občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Skupščina občine Krško, komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 13. in 14. člena Pravilnika za izvajanje odloka o občinskih priznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil SFRJ naslednja občinska priznanja: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljuje za življenjsko delo ali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljuje za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katerega se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predloge je treba poslati komisiji za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Krško najkasneje do 15. aprila 1983. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Krško JAVNA RAZPRAVA Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Krško PREDLOG ZA DOPOLNITEV OSNUTKA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V razpravi je osnutek novega republiškega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OBČINE KRŠKO je pripravilo predlog za dopolnitev osnutka tega dokumenta in ga poslalo vsem, za katere meni, da bodo njegov predlog v razpravi podprli in tako pripomogli, da bo sestavljale«: oziroma predlagatelj PREDLOGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU upošteval utemeljeno stališče, da se problem duševno prizadetih oseb reši v okviru navedenega zakona. Vsebina dopisa je takale: »Osnutek zakona ne vključuje ˇ pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki so telesno in duševno prizadete in je njihova invalidnost nastala pred petnajstim letom starosti. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije si je že dolga leta prizadevala, da bi navedenim osebam priznali status invalida in s tem v zvezi tudi ustrezne pravice v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnutek zakona ne predvideva pričakovane rešitve, zato smo vsa društva za pomoč duševno prizade- (nadaljevanje na, 2. strani) Prvi nosilci letošnje Kurirčkove pošte odhaja iz DD Edvarda Kardelja Krško na pot. V tej številki objavljamo kot prilogi: DELEGATSKO GRADIVO ZA SKUPŠČINO SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ter uradno objavo PRAVILNIKA O RAVNANJU Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE kot dodatek k Poslovniku skupščine občine Krško. STRAN 2________________________»NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 (nadaljevanje s 1. strani) tid v okviru Zveze društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije na posvetu 1. marca 1983 sprejela stališča, da ne odstopamo od dosedanjih usmeritev v tem smislu, da se problem duševno prizadetih oseb reši v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato predlagamo sledečo dopolnitev osnutka zakona: 1. V zadnji odstavek 17. člena (točka 6) vnesti dopolnilo: Skupnost lahko določi tudi druge osebe zavarovanja za invalidnost in telesno okvaro, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma ki zaradi svojega psihofizičnega stanja niso pridobitno sposobne in je njihovo stanje bilo pogojeno z nastankom invalidnosti pred petnajstim letom starosti. 2. V 23. členu želimo, da se vnese dodatek ob koncu prvega odstavka, ki naj bi se glasil: Zajamčena invalidska pokojnina se zagotavlja tudi zavarovancem, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja niso pridobitno sposobni in je bilo njihovo stanje pogojeno z nastankom invalidnosti pred petnajstim letom starosti. Smatramo, da je naš sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja družbeni dogovor o zavarovanju določenih življenjskih rizikov, ki seveda temelji na minulem delu zavarovancev. Vendar v našem primeru osebe, za katere želimo doseči ta status, niso bile nikoli v življenju sposobne za pridobitno delo. Zato moramo opredeliti v zakonu to rizično kategorijo s tem, da jim zagotovimo pravico do zavarovanja v smislu zavarovanja naše družbe in njenih subjektov v določeni živ-ljenski situaciji, ki se izraža v pridobitni nezmožnosti ter družbeni odločitvi, da jim zagotavlja določene ustavno zagotovljene pravice materialne in socialne varnosti. Smatramo, da je možno v sklopu solidarnosti in vzajemnosti, ki sta elementa pokojninsko invalidskega zavarovanja in torej del združenega dela, zagotoviti v tem sistemu in konkretno z zakonom tudi rešitev materialnega in socialnega statusa oseb, ki zaradi svojega stanja same niso sposobne pridobiti sredstev za življenje. Doseči želimo družbeno verificiran princip, da v naši družbi ta kategorija oseb ni »-socialni problem«, ampak je zavestno opredeljena kategorija, ki jo priznavamo tudi v materialnem smislu kot del naših družbenoekonomskih odnosov. Zato se mora združeno delo zavestno opredelita v odnosu do takih oseb in jim zagotoviti ustrezno rešitev skladno s socialistično solidarnostjo v konkretnem odnosu naše humane družbe do vprašanja invalidnih oseb. Do take zajamčene pokojnine bi bile upravičene tiste osebe, katerih invalidnost (telesna in duševna pri- zadetost) je pogojena z nastankom stanja pred petnajstim letom starosti (z rojstvom, po rojstvu ipd.) in zaradi svojega stanja niso sposobne pridobivati sredstev za življenje. Težko je navesti podatek, koliko je teh oseb, ker nimamo točnega popisa, vendar so realne ocene, da je v naši republiki največ 2000 takih oseb, ki danes nimajo tovrstne materialne in socialne varnosti ter zanje skrbe edino starši. Vendar niti ta podatek ni »nova družbena obremenitev« v celoti, ker imajo nekatere osebe že na podlagi današnje (in predlagane nove) zakonodaje pravico do družinskih pokojnin. Vendar te dobe šele v primeru, ko so njihovi starši (zavarovanci) umrli in dobe pravico do družinske pokojnine po njih. S tako rešitvijo bi pridobili več stvari: Starši oziroma skrbniki bi za časa svojega življenja dobili dolo- čeno materialno pomoč pri njihovi skrbi za prizadeto osebo. Oseba sama bi bila subjekt v sistemu in bi s tem dosegli povsem drugačno družbeno opredelitev prizadetih oseb. Izvedbeno bi naše zavarovane osebe pridobile tudi druge pravice na drugih sistemskih področjih, ki so povezane s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Dobili bi izhodišče za nadaljnje rešitve moralnega in socialnega značaja za prizadete osebe. Prosimo, da se naše pripombe in predlogi evidentirajo kot naše skupno stališče, stališče staršev in vseh občanov, ki se že leta in leta bore za human in na socialističnih principih temelječ odnos do prizadetih oseb. Vse prejemnike dopisa prosimo, da naše predloge v razpravi podprejo. Predsednik društva: Herman Progi.« Pomembna naloga sindikatov AKTIVNOST ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRI SPREJEMANJU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Na podlagi zakona o temeljnjih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 22. 4. 1982, moramo sprejeti v Sloveniji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in druge samoupravne splošne akte. Republiški zakon se sprejema v trifaznem zakonodajnem postopku. Skupščina SR Slovenije je sprejela predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na sejah vseh treh zborov dne 28. 9. 1982. V priprave ureditve novega pokojninsko invalidskega zavarovanja so ves čas aktivno vključene organizacije in organi Zveze sindikatov Slovenije. 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike je s sprejetimi stališči vsebinsko prispevala k oblikovanju zveznega zakona. V sedanjih pripravah republiškega zakona smo slovenski sindikati tudi obravnavali vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo družbenoekonomski položaj delavcev in kmetov ter njihovih družin, kar bo nedvomno kvalitetna podlaga za nadaljnje delo pri dograditvi celovitega pokojnin-sko-invalidskega sistema. Na podlagi programa aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije pri oblikovanju in sprejemanju nove zakonske in samoupravne ureditve pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, ki ga je pripravil RS ZSS, se moramo sindikati na vseh ravneh organiziranosti vključiti v široko javno razpravo v času sprejemanja osnutka Na odru DD Edvarda Kardelja so učenci OS Jurija Dalmatina pripravili »partizanski miting«. ST. 6 — MAREC 1983 »NAS GLAS« STRAN 3 in predloga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Občinski sveti ZSS bodo spodbudili javno razpravo v organizacijah združenega dela, skupaj z občinskimi konferencami SZDL pa tudi v krajevnih skupnostih, tako da bo omogočena slehernemu delavcu in občanu opredelitev do predlaganih rešitev v osnutku zakona in zasnovah novega statuta republiške skupnosti pokojninsko - invalidskega zavarovanja. Hkrati bodo republiški odbori sindikatov dejavnosti v povezanosti z občinskimi odbori sindikatov dejavnosti in s sodelovanjem odgovornih družbenih dejavnikov organizirali razpravo v vseh tistih delovnih okoljih, kjer so dani pogoji za kvalitetno obravnavo specifičnih vprašanj s področja pokojninsko invalidskega zavarovanja za dejavnost oz. panogo. Republiški svet ZSS in njegovi organi bodo v sodelovanju z vsemi pristojnimi družbenimi dejavniki v republiki obravnavali sistemske rešitve na področju pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja in vsa pomembna vprašanja za uresničevanje socialno ekonomske politike na tem področju. Gradivo za javno razpravo — osnutek zakona — je objavljeno v prilogi skupščinskega Poročevalca SR Slovenije dne 21. 2. 1983, krajše in poljudnejše gradivo pa bo objavljeno v informativnem tisku (Delo, Delavska enotnost, Kmečki glas). PRIPOMOČEK ZA VSEBINSKO VODENJE JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (Novosti) 1. Splošne določbe (člen 1 — 8) Prvi del osnutka Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obsega člene, ki določajo medsebojne odnose med organizacijami združenega dela in upokojenci in ki jih sicer ureja zvezni zakon v svojem 6. členu. Organi Zveze sindikatov Slovenije bi morali usmeriti pozornost v organizacijah združenega dela predvsem na to, da členi od 1-8 zahtevajo posebne opredelitve v Statutu Skupnosti, prav tako pa tudi sprejem samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. Tako bo potrebno sprejeti samoupravne splošne akte o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, ki jih uresničujejo v združenem delu in o obveznosti organizacij združenega dela do stalne aktivnosti na področju varstva pri delu. 2. Zavarovanci (člen 9-19) Osnutek novega zakona prinaša predvsem novost enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu OKVIRNI POTEK RAZPRAVE IN SPREJEMANJE ZAKONA O POKOJNINSKO-INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Od 23. februarja do 30. aprila: JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij za DPS in SIS (Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije), v osnovnih organizacijah ZSS temeljnih organizacij združenega dela, v kmetijskih zadrugah, v krajevnih konferencah SZDL, širši posveti v krajevnih skupnostih in občinah, tematski posveti in razgovori o posameznih vprašanjih pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, razprave v sekcijskih oblikah dela SZDL, razprave v okviru drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev, gospodarskih in drugih organizacij in skupnosti. Do 15. aprila: ocene javne razprave na predsedstvih občinskih konferenc SZDL in sprejetje zaključnih poročil. 25. aprila 1983: obravnava zaključnega poročila javne razprave na svetu za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu RK SZDL. 4. maja 1983: obravnava osnutka zakona, ocene ugotovitev iz javne razprave na predsedstvu RK SZDL, ki se nato predložijo skupščini SRS. 11. maja 1983: obravnava osnutka zakona in stališča predsedstva RK SZDL ter zaključnega poročila na zborih skupščine SRS in na skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 5. junij 1983: predložitev predloga zakona. 45 dni: razprava o predlogu zakona. 20. julij 1983: sprejetje predloga zakona na zasedanju zborov skupščine SRS. Do 31. 12. 1983: sprejetje sprememb in dopolnitev statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. (Po dnevniku DELO.) in drugih delovnih ljudi. Osnutek predvideva nov položaj oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, kmetov in vrhunskih športnikov — neprofesionalcev v enotnem pokoj-ninsko-invalidskam zavarovanju Pravice in obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se izenačijo s pravicami in obveznostmi delavcev v združenem delu. Pogoj za zavarovanje bi postalo opravljanje samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in prijava zavarovanja pri skupnosti. Uvede se obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov — neprofesionalcev. Najpomembnejša novost pa je vključitev kmetov v enotni sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Temeljno načelo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je minulo delo, poleg načel vzajemnosti in solidarnosti. Položaj upokojencev naj bi v največji možni meri odražal družbenoekonomski položaj, ki so si ga bili ustvarili v svoji aktivni delovni dobi. Osnutek zakona v pomanjkanju boljših upo- števa kot merila in kriterij iminule-ga dela celotni osebni dohodek (ne le del osebnega dohodka, ki je rezultat minulega dela in s tem povečanje materialne podlage dela) in kot korektivni kriterij — rast celotne družbene produktivnosti dela. Kmetje, ki se niso vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so obvezno zavarovani v starostnem zavarovanju kmetov. Ta sistem pa temelji na lastnini in ne na delu in rezultatih dela in je bil torej ocenjen kot ustavno oporečen. Po osnutku zakona se vključijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsi tisti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot glavni poklic. Združeni kmetje, ki se zavarujejo vsaj v višini zneska zajamčene pokojnine, imajo iste pravice kot delavci v združenem delu. Kmetje, pri katerih pa se dohodek ne ugotavlja, bi plačevali prispevke od zavarovalnih osnov, ki bi jih določila skupnost in bi bili zavarovani za pravice do starostne, invalidske in družinske pokojnine, ne pa tudi za varnostni dodatek in nadomestila za telesno okvaro. Uporaba zakona o starostnem zavarovanju kmetov se podaljša, da bi bili zaščiteni najbolj ogroženi STRAN 4 »NAŠ GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 starejši kmetje, omogočen pa je tudi dokup let. Takšen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov predstavlja razbremenitev združenega dela. Družbenopolitične organizacije, republiški odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji ter Zadružno zvezo Slovenije čaka razprava o dokončni ureditvi sistema starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov. Zveza sindikatov Slovenije se mora opredeliti tudi glede 15. člena, ki se nanaša predvsem na začasno nezaposlene in priznanje časa nezaposlenosti v delovno dobo. 3. Pridobitev in odmera pravic (čl. 20-34) V tem delu osnutka zakona gre za celoten sistem socialno-ekonom-ske funkcije pokojninskega sistema. Ključno vprašanje socialne varnosti so sistem ugotavljanja višine pokojnin, zajamčena, najvišja, najnižja pokojnina, valorizacija in usklajevanje pokojnin ter varstveni dodatek. V tetm delu osnutka je nekaj variant, ki so izredno pomembne. To področje moramo sindikati obravnavati še posebej skupaj z Zvezo društev upokojencev. Zajamčeno pokojnino imajo tisti zavarovanci, ki so dosegli polno delovno dobo (35 oz. 40 let) oziroma ZAHVALA ZA POMOČ Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Krško je v začetku meseca decembra 1982 zaprosil za pomoč pri novoletni obdaritvi duševno prizadetih oseb organizacije združenega dela in obrtnike v krški občini. Prošnji so se odzvali naslednji darovalci, ki so s svojo pomočjo omogočili, da smo lahko pripravili veselje in vsaj skromno obdarili »naše otroke« in varovance: TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO, PAPIRKONFEKCI-JA KRŠKO, M-AGROKOM-BINAT KRŠKO, SOP, TOZD OPREMA, TOZD STORITVE, TOZD KLEPAR KRŠKO, IVAN MOLAN, JANEZ PI-SLAK, TONE KERIN, MIRAN RESNIK, IVAN PECARIC, IVAN ABRAM, STANE PU-STAVRH, TINE UNETIC, ZVONKO GALE in FRANC ŽABKAR. V imenu vseh, ki so bili obdarovani, se za pomoč zahvaljujemo. Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Krško invalidske pokojnine, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V osnutku je predvideno vsaj 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Pravica minimalne pokojnine velja za tiste zavarovance, ki niso dosegli pokojninske dobe. Računa se od pokojninske osnove (ki znaša 64,7 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu) in v procentu od dosežene pokojninske dobe. Najvišja pokojnina ne sme presegati 85 % 3,5-kratnega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v pretekelm letu, ali druga varianta — določi je vsako leto Skupnost glede na vsakoletne dogovore in gibanja osebnega dohodka. Predčasno pokojnino lahko uveljavijo zavarovanci 5 let pred dopolnitvijo polne delovne dobe. Naslednjih 5 let dobivajo za dovorjeni procent manjšo pokojnino, kot bi jo za polno delovno dobo, kasneje pa polno pokojnino. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina odmeri od pokojninske osnove procentualno glede na pokojninsko dobo in znaša pri 5 let manjši pokojninski dobi torej 10 % manjšo pokojninsko osnovo. Poleg tega pa se zato, ker se začne pokojnina uživati 5 let prej glede na starost, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj tudi dodatno zmanjša. Doslej se je zmanjševala, kjer je bila uvedena, za 1,33 %. Za združeno delo je tudi zelo važno določilo osnutka o prehodu na tekoče usklajevanje pokojnin in usklajevanje po rasti družbene produktivnosti. V začetku koledarskega leta zvezni zakon narekuje obvezno usklajevanje pokojnin, izplačanih med letom, in pokojnino, ki bi jo moral prejeti po dokončni uskladitvi (vsaj 90 % porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev v republiki). Ce je rast produktivnosti višja od rasti nominalnih osebnih dohodkov, se uskladi tudi po njej. To usklajevanje predstavlja visoko obremenitev za združeno delo, tako da je predviden postopen prehod v 4 letih — vsako leto za dodatno četrtino porasta nominalnega osebnega dohodka v letu. Ocenjuje se, da takšno postopno usklajevanje pokojnin kot tudi drugi ukrepi predstavljajo v prvem letu 1 % povečanja celotnih obveznosti iz sredstev pokojninsko-invalid-skega zaavrovanja v naši republiki. 4. Sistem invalidskega zavarovanja s posebnim poudarkom na vprašanjih vloge organizacij združenega dela v preprečevanju in integraciji delovnih invalidov v združenem delu (členi 38-62) Gre za bodoče pravice in medsebojne odnose med združenim delom in Skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Na to problematiko se nanašajo čl. 38-62, istočasno pa se morajo obravnavati tudi tista vprašanja, ki jih bo glede delovne invalidnosti urejal statut Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja (okvirne zasnove novega statuta Skupnosti pokojnin- Dolenjska proga Kurirčkove pošte je imela letos izhodišče v Krškem. Iz Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško so pio-nirji-kurirji krenili na pot, ki se bo končala 21. maja letos na zboru pionirjev v Kočevju. V tej številki objavljamo nekaj posnetkov s slovesnega začetka te že 21. manifestacije mladih. ST. 6 — MAREC 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 5 skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so objavljene v prilogi Poročevalca z dne 21. 2. 1983). Predviden je prenos postopka ugotavljanja invalidnosti in pravic pri preostali delovni zimožnosti ter financiranje v organizacije združenega dela. Te pravice so: pravica do prekvalifikacije, do kvalifikacije, pravica do razporeditve na ustrezno delovno mesto in do denarnega nadomestila. Vse to bo moralo biti določeno v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela. V Skupnosti pa bi te pravice uveljavljali še naprej tisti, ki niso v času nastanka invalidnosti bili v delovnem razmerju, nosilci samostojnega dela, delavci pri njih v delovnem razmerju, kmetje in tisti delavci, ki jim organizacija združenega dela iz objektivnih razlogov ne morejo pomagati. Skupnost v statutu določi, kakšna so denarna nadomestila za telesno okvaro in način usklajevanja. 5. Pogoji za pridobitev In odmero družinske pokojnine (členi 63-68) V določilih tega dela osnutka gre za spremembe pravic žene in to v smislu, da se starostna meja za uveljavitev te pravice izenači z moškimi na 50 let. Opredelitve niso dane variantno in o tem vprašanju bo v javnosti še veliko pripomb. 6. Uživanje in izguba pravic (členi 69-100) Opredelitev bo potrebna v zvezi z 82. členom, kjer je predvidena va-anta, po kateri bi bila uvedena tudi možnost začasne invalidske pokojnine. 7. Pokojninska doba (členi 111-123) V tem delu sta pomembni zlasti dve vprašanji: 1. 119. čl. omogoča, da se posameznik lahko po lastni želji odreče benificirani delovni dobi, 2. 121. čl. pa določa, da so sindikati neposredno vključeni v sistem ugotavljanja benificirane delovne dobe. O teh dveh vprašanjih bo potrebna jasna opredelitev. 8. Zagotavljanje sredstev (člen 124-131) Ta del zakona opredeljuje vključevanje pokojninskega sistema v družbenoekonomski sistem in daje načelne osnove za financiranje tega zavarovanja. Potrebno bo jasneje ugotoviti odnose med sredstvi, ki pritekajo iz sredstev bruto osebnih dohodkov in dohodka organizacije združenega dela. Te opredelitve pomenijo namreč tudi okvir za pogoje poslovanja združenega dela. Posebno vprašanje je vprašanje medsebojne solidarnosti delavskega in kmečkega zavarovanja. Po osnutku zakona je predvidena razbremenitev združenega dela in večji prispevek kmetovalcev in polkmetov. Za kmete so predvideni naslednji viri sredstev: 1. prispevek iz osebnega dohodka oz. dohodka na osnovi zavarovalnih osnov; 2. prispevek iz dohodka zemljišč in gozda, ki ga plačujejo zavezanci za davek od kmetijstva, ki niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. 3. Prispevek od dohodka pri prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta na družbenopravno ali fizično osebo v primeru spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Pričakovati je, da bodo ta vprašanja podrobneje urejena v Statutu 2e v prvi polovici meseca januarja smo organizirali posvete za predsednike osnovnih organizacij zveze sindikatov in za predsednike konferenc OOZS. Z namenom, da se predsednikom čimbolj približamo in da se na teh posvetih čimbolj sproščeno dogovorimo za zastavljeno akcijo, so bili posveti organizirani na štirih različnih mestih. Predsedniki so bili z novim načinom organiziranja posvetov zelo zadovoljni, posveti pa so tudi dosegli svoj namen. Tako obliko sklicevanja posvetov bomo uporabljali tudi vnaprej. Predsedniki so poleg ustne informacije prejeli usmeritve in rokovnik dejavnosti pri obravnavi ZR 82 v pisni obliki, ki smo jih pripravili na osnovi usmeritev RS ZSS ter knjižice Sindikati št. 31: »Izhodišča za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja«. Ocenjujemo, da šo bili strokovni pripomočki od usmeritev do brošur DE ustrezni in so bili v pomoč pri vodenju akcij ZR 82. Želeli smo biti na obravnavah ZR 82 v vseh okoljih, zato smo zadolžili člane predsedstva OS ZSS in OK ZKS ter IS SO za posamezne sredine in jih za uspešno vključevanje na obravnavah tudi strokovno usposobili. Organizirali smo enodnevni seminar, in sicer v začetku februarja. Obravnavanje ZR 82 je bilo te-meljitejše kot v preteklih letih, saj so bila poročila o poslovanju in gospodarjenju dobro pripravljena in v večini primerov podana delavcem na razumljiv in preprost način. Le v nekaj primerih je bil pristop v tako imenovanem »računovodskem stilu«. Ponekod so se še posebej potrudili in poleg same razlage pri- Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. 9. Postopek za uveljavljanje pravic (člen 132-134) Gre za racionalizacijo postopka v zvezi z ugotavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Člena 132 in 133 sta variantna. Postopek je v pristojnosti Skupnosti in organizacije združenega dela (če gre za uveljavljanje pravic v organizaciji združenega dela). 10. Skupnost (člen 136-143) Postavlja se vprašanje, zakaj je izpuščena institucionalizacija samoupravne delavske kontrole — organa delavske kontrole. pravili pregledne tabele, diagrame in sheme delitve dohodka. V obravnavah je bil dan poudarek ciljem in poglavitnim nalogam določenega programa gospodarske stabilizacije, kot so: — povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, — varčevanje s surovinami, materialom in energijo, — produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, — delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu i Kurirčkova pošta: mimo »zased« od javke do javke proti Kočevju. Zaključni račun '82 POROČILO O AKTIVNOSTI PRI OBRAVNAVANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1982 Obravnavanju sprotnih in zaključnih rezultatov gospodarjenja v organizacijah združenega dela smo v občini Krško že več let namenjali vso pozornost. V letošnji akciji ZR '82 pa smo temu posvetili še več pozornosti in se te aktivnosti lotili poenoteno skupaj s predsedstvom OK ZKS in IS SO. STRAN 6 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 družbenimi usmeritvami. Gospodarjenje je bilo prikazano z ustreznimi podatki in kazalci, tudi primerjalno s prejšnjim obdobjem gospodarjenja ter v medsebojni primerjavi TOZD v okviru DO. Delavci so v razpravah pokazali precejšnje zanimanje za politiko cen in gospodarjenje na novih sistemskih osnovah, dokaj kritično pa so obravnavali možnosti nabave repromate-riala, zakonsko (administrativno) urejanje posameznih področij gospodarjenja, povečanja prispevnih stopenj in kljub raznim ukrepom nezadržno rast cen. Kritično so se opredelili tudi do zapiranja v lokalne, regionalne in republiške meje ter do uvajanja raznih vrst bonov in opozorili na poslabšanje družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev. Na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za OD in skupno porabo ter na področju socialne varnosti so delavci razvili najširše razprave. Hkrati so tekle razprave tudi o uskladitvi z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in spoštovanju istega v letu 1982. Ker v gospodarstvu občine Krško, razen sistemskih izgubarjev s področja energetike (NE Krško in TE Brestanica), ne beležimo izgubarjev, temveč je le nekaj TOZD, ki poslujejo na meji »rdeče črte-«, ni bilo potrebno izdelovati sanacijskih programov. Tisti, ki so poslovali z motnjami, pa so delavcem predložili tudi program ukrepov in rešitev za odpravo le-4eh in podali perspektivo nadaljnega razvoja ter s tem zagotovitve socialne varnosti delavcev. Vprašljivo in nejasno pa je reševanje sistemskih izgubašev, ki so svojo izgubo sicer pokrili iz rezervnih ali amortizacijskih sredstev, vendar delavcem ni znana dolgoročna perspektiva razvoja, ogrožena je tudi njihova socialna varnost. Vsled uspešnega gospodarjenja OZD samoupravnim organom ni bilo potrebno terjati odgovornosti poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornih strokovnih služb. V usmeritvah vodenja aktivnosti ob ZR 82 smo zapisali, da morajo biti delavcem zagotovljene tudi informacije (poročila) o poslovanju samoupravnih interesnih skupnosti, bank ter kazalci za primerjanje gospodarjenja z enakimi ali sorodnimi OZD. Po akciji žal ugotavljamo, da so poročila SIS sicer prišla, vendar po obravnavah v začetku marca in zato niso bila vključena v obravnave ZR 82. Primerjalnih kazalcev z enakimi ali sorodnimi organizacijami pa ravno tako ni bilo, saj bodo pripravljeni šele v mesecu aprilu. Tako lahko ugotavljamo, da smo to usmeritev le zapisali, iz različnih razlogov pa ne realizirali. Ko ocenjujemo aktivnost organov samoupravne delavske kontrole, ugotavljamo, da niso izvršili nalog, ki smo jim jih zadali. Na obravnavah ZR ni bilo seznanjanja delavcev in delegatov v DS z njihovimi ugotovitvami, kar pomeni, da niso preverjali upoštevanja internih in družbenih meril ter zakonitosti in pripravljenih poslovnih poročil. Vsled IZ POROČILA O OCENITVI: Komisija je pri delu na terenu ugotovila precejšnje število gostinskih obratov, ki so v obrtnem dovoljenju opredeljeni kot gostilna, dejansko pa kriteriju »gostilna« ne ustrezajo, zato jih je komisija ocenila po kriterijih za bife. 49. člen Pravilnika o minimalni ureditvi gostinskih obratov zahteva namreč naslednje: »Gostilna je gostinski obrat z enostavnejšo ureditvijo, ki nudi gostom topla in hladna jedila, napitke in pijače vseh vrst. Gostilna mora nuditi gostom jedila praviloma ves dnevni obratovalni čas, v času glavnih obrokov (kosila in večerje) pa mora nuditi vsaj eno vrsto toplega obroka (po naročilu ali vnaprej pripravljeni).« Troje najbolje ocenjenih gostiln v naši občini: Iz poročila navajamo le prve tri gostilne, ki so dosegle pri ocenjevanju največje število točk; to so gostilne FANIKE SEV-ŠEK V KOSTANJEVICI, MILICE POHLE V BRESTANICI ter STANKA POLOVICA IN MARJANA AN-TOLOVICA V KRŠKEM. tega ne moremo biti zadovoljni in bo zato potrebna dodatna aktivnost, če hočemo, da bo samoupravna delavska kontrola zaživela. Splošna ugotovitev o poteku aktivnosti organov in organizacij zveze sindikatov pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za leto 1982 je naslednja: Letošnja aktivnost pri obravnavanju rezultatov gospodarjeja je dosegla svoj namen in tako prodrla v zavest delavcev, da je preverjanje rezultatov gospodarjenja ne samo pravica in dolžnost, temveč ob zaostrenih pogojih gospodarjenja tudi nujnost. Interes za smotrno gospodarjenje, še zlasti načrtovanje, in skrb za socialno varnost sta se občutno povečala. Izkazalo se je, da je dobro pripravljena in temeljita informacija, podana na preprost in dojemljiv način, temelj za lažje in boljše odločanje. Takšen način informiranja ustvarja zaupanje med delavci in pripravljenost za sodelovanje v samih razpravah in ga je potrebno nadaljevati ter uveljavljati v slehernem okolju. Krško, 10. 3. 1983 Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško SKLEPI IN STALIŠČA OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA: 1. Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva podpira ugotovitve Komisije za ocenjevanje zasebnih gospodarskih lokalov in poročilo v celoti sprejema. Pri tem še posebej izpostavlja potrebo po ureditvi gospodarskih obratov, kjer so pomanjkljivo urejene sanitarije ali drugi gostinski prostori. Predvsem za te in za gostinske obrate, ki so dosegli pri ocenitvi manj kot 20 točk, je potrebno določiti roke, v katerih se morajo pomanjkljivosti odpraviti ali pa se morajo gospodarski obrati zapreti. Posebno nalogo za realizacijo tega sklepa ima Medobčinski inšpektorat Krško, ki naj o svojih ukrepih poroča IS SO Krško. Medobčinski inšpektorat Krško bo tudi med letom kontroliral gostinsko ponudbo glede na doseženo ocenitev po Odredbi o ocenjevanju zasebnih gostinskih obratov v občini Krško in ob ugotovitvah, da po-(nadaljevanje na 11. strani) DSI 83 — SAH ZMAGALA PRVA EKIPA KOVINARSKE V Kovinarski Krško je bilo 11. marca tekmovanje sindikalnih šahovskih ekip v okviru 22. delavskih športnih iger občine Krško. Udeležilo se ga je 18. ekip. Objavljamo vrstni red prvih desetih: 1. Kovinarska Krško I. — 73,5 točke, 2. NEK Krško I — 73, 3. Zavarovalnica Triglav — 63, 4. Djuro Salaj Krško I. — 62, 5. Pionir Krško — 56,5, 6. Šolski center Krško — 49,5, 7. Djuro Salaj — TOZD Les — 47, 8. Kovinarska Krško II — 44,5, 9. NEK Krško II. — 43,5, 10. SOP Krško — 41,5. Delo Izvršnega sveta IZ ZAPISNIKA 22. REDNE SEJE Iz zapisnika 22. redne seje je razvidno, da Izvršni svet SO Krško ugotavlja koristnost akcije, ki jo je pred časom opravila komisija za ocenjevanje gostinskih obratov v naši občini. Komisija je po mnenju IS delo dobro opravila. IS se tudi strinja s stališči ustreznih organov in sprejema predlagane ukrepe. gT. 6 — MAREC 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 7 INTAS* GLAS PRILOGA 6. ŠTEVILKE — 30. MAREC 1983 Delegatsko gradivo za 4. sejo skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO Cesta krških žrtev 11 Številka: 64/83 Datum: 18. 3. 1983 VABILO Na osnovi statuta Skupnosti otroškega varstva Krško sklicujem 4. sejo skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško V SREDO, 13. APRILA 1983, OB 14. URI v sejni sobi »B« Skupščine občine Krško z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov 3. seje skupščine 2. Realizacija plana Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1982 (obrazložitev je bila objavljena v Našem glasu, leto IV, številka 4) 3. Popravek osnutka finančnega načrta za leto 1983 (Naš glas, leto IV, številka 4) 4. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 5. Vprašanja delegatov. in predlogi Prosimo, da na seji zagotovite udeležbo vaših delegatov. Tovariški pozdrav! Predsednica skupščine: dr. Janja Roškar 1. TOČKA ZAPISNIK 3. SEJE SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO 3. seja skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško je bila v torek, 21. 12. 1982, ob 13.00 uri v dvorani Labod — TOZD LIBNA Krško. Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Pregled sklepov 2. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško 3. Uresničevanje svobodne menjave dela na področju družbenega varstva otrok v letu 1983 — Poročilo o izvajanju programov družbenega varstva otrok v občini Krško 4. Osnutek delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1983 ter sklep o prispevnih stopnjah za leto 1983 5. Letni program Vzgojnovarstve-nega zavoda Krško 6. Predlog družbenega dogovora o reševanju romske problematike 7. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednica skupščine je podala ugotovitev o prisotnosti delegatov na seji skupščine: Seje se je udeležilo 12 od 16 delegatov iz zbora izvajalcev ali 75% in 28 od 53 delegatov iz zbora uporabnikov ali 53%. Skupno se je seje udeležilo 40 od 69 delegatov ali 58%. Na seji je bilo prisotnih več kot polovica delegatov in s tem je skupščina sklepala pravnoveljavno. Ad 2 Na zapisnik 2. seje ni bilo pripomb, sprejme se naslednji SKLEP: Delegati obeh zborov Skupnosti otroškega varstva soglasno sprejmemo zapisnik 2. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, ki je bila v sredo, 14. julija 1982. Ad 3 Pod to točko dnevnega reda so delegati obravnavali in sprejeli po- ročilo o uresničevanju svobodne menjave dela na področju družbenega varstva otrok v letu 1983, ki ga je obrazložila tajnica skupščine in je bilo objavljeno v glasilu Naš glas. Skupščina je sprejela tudi poročilo o izvajanju programov družbenega varstva otrok v občini Krško, ki ga je podala Polonca Urek, predsednica odbora za planiranje pri Skupnosti otroškega varstva Krško. Pod tretjo točko dnevnega reda sta bili še dve dodatni gradivi, in sicer: — predlog samoupravnega spoda-zuma o svobodni menjavi dela in varstvu predšolskih otrok za leto 1982 in — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z Občinsko zvezo prijateljev mladine v letu 1982. Dodatno obrazložitev je podala tajnica skupščine; opozorila je na spremembe, s katerimi so se delegati obeh zborov strinjali. Po obrazložitvi sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško soglasno sprejemamo Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok v letu 1982. 2. Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva soglasno sprejemamo Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v letu 1982 med Skupnostjo otroškega varstva Krško in Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško. Ad 4 Delegati obeh zborov so se seznanili z osnutkom delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1983 ter s sklepi o prispevnih stopnjah za leto 1983. Razprave ni bilo in sprejeli so naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1983. — Sprejmeta se prispevni stopnji za leto 1983, in sicer: STRAN 8 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 za program družbenodenarnih pomoči v višini 1,46 % od bruto OD po načelu delovnega mesta, za zagotavljanje programov neposrednega otroškega varstva pa 1,03 % iz bruto OD po domicilnem principu. Ad 5 Dodatno poročilo o letnem programu Vzgojno varstvenega zavoda Krško, ki je bilo objavljeno v gla- silu Naš glas, je podala Polonca Urek. Ker razprave ni bilo, je bil sprejet naslednji SKLEP: Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško soglasno sprejemamo letni program Vzgojnovarstvenega zavoda Krško v taki obliki, kot je bil predlagan. Ad 6 Pod to točko dnevnega reda sta oba zbora obravnavala predlog dru- žbenega dogovora o reševanju romske problematike; sprejet je bil naslednji SKLEP: Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško soglasno sprejemamo predlog družbenega dogovora o reševanju romske problematike. (nadaljevanje na 9. strani) 2. TOČKA: REALIZACIJA PLANA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ZA LETO 1982 PRIHODKI Plan Rebalans Realizacija Prenos iz leta 1981 3.897.042,95 Rep. skupnost — sredstva za romski oddelek 626.490,00 Prihodki iz OD upokojencev 41.379,30 Prihodki iz OD za izvajanje Redna dejavnost 24.861.000,00 Prihodki iz OD za denarne pomoči 40.652.000,00 Prihodki od odkupa ležišč 250.000,00 Prihodki za delo 268.714,60 Prihodki za izvajanje programa porodnega varstva 25.275.480,25 548.788,95 1.456.498,40 3.897.042,95 626.490,00 41.379,30 24.312.211,05 39.195.501,60 250.090,00 268.714,60 25.275.480,25 Skupaj 95.872.107,10 — 2.005.287,35 93.866.819,75 ODHODKI Plan Rebalans Analitika Realizacija Neposredno otroško varstvo 20.179.627 + 4.400.828,70 Financiranje obveznosti po samoupravnih sporazumih 821.472,00 — 12.146,00 Izdatki za določene inv. namene Stroški delovanja skupščine Služba SDK stroški Obvezna rezerva 250.000,00 240.000,00 1.595.000,00 487.200,00 + 250.000,00 + 22.181,40 — 134.475,40 + 187.962,95 — 487.200,00 od tega: 80-urni p. didaktični m. redna dej. Amortizacija Anuitete Romski oddelek Namenska s. od tega: Logoped ZPM PD Bohor Zavod za kul. Sindikat VVZ Sof. del. po KS od tega: Podbočje-oprema Odkup ležišč (prenos 24.580.455,70 247.266,00 347.244,50 18.077.654,00 2.390.510,95 512.356,00 505.424,25 2.500.000,00 809.326,00 80.000,00 600.000,00 15.000,00 5.000,00 17.000,00 92.326.00 268.092,30 18.092,30 250.000,00 na OS Senovo) 262481.40 1.460.524,60 187.962,95 Skupaj nep. v. in v. 2. Denarne pomoči 3. Porodna nadomestila 23.573.299,00 42.242.640,00 25.589.985,15 + 3.995.245,95 — 1.534.348,35 27.568.542,95 40.708.291,65 25.589.985,15 Skupaj 1., 2. in 3. program SKUPAJ PRIHODKI PO REB. SKUPAJ ODHODKI 91.405.924,15 + 2.460.895,60 93.866.819.75 93.866.819.75 93.866.819.75 Pripravila: Anica Mežič Predsednica skupščine: dr. Janja Roškar ST. 6 — MAREC 1983 »NAS GLAS« STRAN 9 (nadaljevanje z 8. strani) Ad 7 Pod točko razno so delegati sprejeli naslednji SKLEP: Delegati obeh zborov skupščine se dogovorimo, da se gradivo za skupščine Skupnosti otroškega varstva objavlja v delegatskih informacijah NAS GLAS. Seja skupščine je bila zaključena ob 14.30. Zapisala: Fanika Rogič, l.r. Predsednica skupščine: dr. Janja Roškar, l.r. 3. TOČKA: POPRAVEK OSNUTKA FINANČNEGA NAČRTA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ZA LETO 1983 A. PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA din 1. Vzgoja in varstvo 4. TOČKA: SKLEP O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNE POMOČI OTROKOM V LETU 1983 v VVO 21.855.228 2. Vzgojni program 363.280 :s. Sredstva amortizacije po oceni 2.390.511 4. Strokovna služba SOV 1.817.628 5 d 1 Skupščinski stroški 377.600 (i. Oddelek za razvojno motene otroke 513.007 7. SDK stroški 185.966 !!. Logoped 70.057 !). Anuitete 512.000 K 1. Zdole — adaptacija šole 150.000 11. Stroški delegatskega sistema 111.000 12. Obč. ZPM 600.000 13. PD Bohor 16.500 14. Slušno prizadeti 36.000 15. Obč. SSV Krško 90.000 16. Obvezna rezerva 122.960 1. do 16. SKUPAJ: 29.212.093 B. PROGRAM DRU2BENODENAR-NIH POMOČI 45.267.620 A. PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA 29.212.093 B. PROGRAM DRU2BENODENARNIH POMOČI 45.267.620 skupaj A. in B. program 74.479.713 Po usklajevaQnern postopku dogovorjena sredstva 70.350.000 Razlika Številka: 63/83 Datum: 13. 4. 1983 Predsednica skupščine: dr. Janja Roškar 4.129.713 Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško je skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško dne sprejela SKLEP O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNE POMOČI OTROKOM V LETU 1983 1. Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1.350 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 3.900 din na družinskega člana mesečno; — 950 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 3.900 din do 4.200 din na družinskega člana mesečno; — 450 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 4.200 do 4.700 din na družinskega člana mesečno. 2. V dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne gelde iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 8-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Ce se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna, v znesku 500 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din letno na družinskega člana ali je družina brez dohodka; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družini in tudi druge okoliščine, zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma v težjem socialnem položaju. 4. Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet; — 300 din na mesec, če ima otrok edinega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine oziroma razloge, zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. 5. Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 5.000 din katastrskega dohodka letno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člana njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati, ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6. Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenskega stroška za starostnika (5.815 din). (nadaljevanje na 10. strani) STRAN 10 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7. Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8. Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi, in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev. Koliko bo letos V prostorih krške občinske skupščine so v petek, 18. marca, podpisovali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti v tržni proizvodnji mleka in mesa v Posavju za leto 1983. K njemu pristopa skupno 36 podpisnikov, ki naj bi vsak s svojim deležem v regiji zagotovili proizvodnjo in odkup 13,85 milijonov litrov mleka, 865 ton mesa mladega pitanega goveda, 153 ton mesa goveda v starosti nad 36 mesecev, 7900 prašičev ter izvozili 390 živih goved. To proizvodnjo naj bi zagotovili v okviru M-Agrokombinata Krško, Kmetijskega kombinata Sevnica ter brežiških OZD Agraria in Slovin, skupaj z njihovimi združenimi kmeti in kooperanti. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bi tolikšne količine lahko zagotovili, a hkrati menijo, da bi za to poleg drugih v sporazum vključenih določil morali doseči predvsem uskladitev odkupnih cen mesa med našo in sosednjo republiko SR Hrvatsko. Ob doseženih — v sporazumu zapisanih — ciljih bi Posavje lahko to leto izven regije prodalo okoli 70 odstotkov odkupljenega mleka in 30 odstotkov odkupljenega mesa. Za dogovorjeno proizvodnjo mleka in mesa predvideva sporazum še vrsto pogojev. Tako bodo morali proizvajalci intenzivirati pridelavo krme na nekaj več kot 3000 hektarjih travnikov, urediti 100 hektarjev pašnikov, organizirati proizvodnjo silažne koruze na 21.215 hektarjih ter koruze v zrnju na 1.856 hektarjih. 9. Denarna pomoč se praviloma izplača roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah in v drugih organizacijah, se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10. Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic-«. 11. Delavcem v neposredni proizvodnji premoga se pri ugotavljanju izpolnjevanja dohodkovnih pogojev za pridobitev denarne pomoči — otroških dodatkov upošteva osebni mleka in mesa? Udeleženci sporazuma se hkrati obvezujejo, da bodo v tem letu me-liolirali in komasirali 470 hektarjev travnikov in pašnikov, tovarne močnih krmil pa bodo morale zagotoviti skupno 5.854 ton močnih krmil. Del potrebnih deviz za to proizvodnjo bodo posavske kmetijske OZD zagotovile z izvozom mesa, manjkajoči del pa si bodo prizadevali združiti iz nekaterih drugih virov. Uresničitev napovedanega v tem letu je odvisna tudi od naložb. Tako bodo morali za povečanje sta-leža krav vložiti 18,8 milijona dinarjev, za ureditev hlevov in silosov 99,6 milijona, za program melioracij in komasacij 45,7 milijona ter za naročeno proizvodnjo koruze v zrnju 44,3 milijona dinarjev. Zivko Sebek NE TAKO MIMOGREDE REKORDNO! Po Delavski enotnosti, glasilu Zveze sindikatov Slovenije, povzemamo, da so slovenske elektrarne 24. februarja letos dosegle doslej rekordno dnevno proizvodnjo električne energije, in sicer 26 milijonov kilovatnih ur. Lep delež tega uspeha gre jedrski elektrarni v Krškem, poudarja Delavska enotnost. dohodek, dosežen v 42-urnem delovnem tednu, ne upošteva pa se naduro delo, vezano na neposredno proizvodnjo premoga. Ostali pogoji za pridobitev pravice do otroškega dodatka so enaki pogojem iz 7. člena Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega pomoči otrokom, objavljenega v skupščinskem Dolenjskem listu št. 28 z dne 12. novembra 1981, in določilom tega sklepa. 12. Ta sklep je objavljen v Našem glasu in začne veljati z dnem sprejetja na skupščini skupnosti, uporablja pa se od 1. maja 1983 dalje. Številka: 62/83 Datum: 13. 4. 1983 Predsednik skupščine: dr. Janja Roškar 55 LET SENOVSKE GODBE V soboto, 26. marca, je DELAVSKI PIHALNI ORKESTER SVOBODE SENOVO proslavil jubilej — 55. obletnico svoje ustanovitve — s svečanim koncertom v Domu XIV. divizije na Senovem. To smo zapisali vnaprej, ker se je pač zaključek redakcije »-Našega glasa« tako iztekel. Samo par besed tudi zato, ker smo o dogodku izvedeli pozno. Več v besedi in sliki v naslednji številki! S ŠPORTNIH TERENOV: USPEŠNI PLAVALCI Z vrsto republiških in državnih prvenstev se je končala zimska plavalna sezona 1982/83. Za plavalce krškega Celulozarja je bila ponovno izredno uspešna, saj so v Krško prinesli vrsto kolajn in naslovov prvakov. Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje B (letniki 1973 in mlajši) so Krčani v ekipni uvrstitvi osvojili 3. mesto, med posamezniki pa je Boris Savnik osvojih 4 naslove republiškega prvaka, skupaj z Borisom Novakom in Saško Semrlo-vo pa prinesel v Krško še šest posamičnih medalj, tri medalje pa so osvojili v štafetah. Na državnem prvenstvu starejših pionirjev (1969, 1970) je Mojca Toplak osvojila eno srebrno in 3 bronaste medalje. Na državnem prvenstvu za mladince je bila Vesna Jelen druga v disciplini 200 m mešano ter tretja na 100 m kravi, bronasto medaljo pa je osvojila tudi ženska štafeta 4 x 100 m kravi (Jelen, Toplak, Semrl, Govedarica). 2. S. ŠT. 6 — MAREC 1983 »NAS GLAS« STRAN 11 PRAZNIK POSAVSKIH VIN V Kostanjevici na Krki je bila v dneh od 11. do 13. marca že tradicionalna turistična prireditev PRAZNIK POSAVSKIH VIN, ki jo je organiziralo Turistično društvo Kostanjevica, pokrovitelj uspele prireditve pa je bila Kovinarska Krško. V oceno so vinogradniki dali rekordno število vzorcev, kar 277. Kvaliteta vin je bila visoka; da je bila lanska vinska letina dobra, dokazuje 63 podeljenih diplom. Najboljši cviček je lani pridelal Franc Lekše z Velikega Trna, pri dolenjskih belih vinih pa je dobil najvišjo oceno pridelek krškega M-Agrokombinata. Poleg osrednjega dogodka — pokušnje so organizatorji pripravili tudi spremljevalne prireditve: predavanja o vinogradništvu in kletarstvu, kulinarično razstavo in razstavo ročnih del. S podelitve diplom v Kostanjevici: Ing. Darko Marjetic izroča diplomo za najboljši cviček Zinki Lekše z Velikega Trna. (nadaljevanje z 6. strani) nudba ne bi ustrezala doseženi ocenitvi, predlagal ustrezne ukrepe. 2. Dogovoriti se je potrebno za ustrezen delovni čas in zagotoviti, da bodo gostinski obrati odprti tako, da bodo ugotavljali ponudbo gostinskih storitev vsak dan v tednu, posebno še v nedeljo. Za gostinske obrate, ki bodo odprti tudi v nedeljo, bo potrebno določiti posebne stimulacije 3. Davčna uprava mora skrbeti za dosledno in sprotno poravnanje davčnih obveznosti vseh gostincev. 4. Poročilo o ocenitvi zasebnih gostinskih obratov v občini Krško naj obravnava tudi Sekcija za gostinstvo pri Obrtnem združenju Krško in poda svoje mnenje. Poda naj tudi morebitne predloge za dopolnitev kriterijev Odredbe, po kateri se ocenjujejo gostinski obrati. Dopolnjena Odredba bo upoštevana za naprej za. preverjanje pravilnega rangiranja gostinskih obratov v občini Krško. 5. Na osnovi sedanje ocenitve Komisije po Odredbi o ocenjevanju zasebnih gostinskih obratov v občini Krško pa naj se po sprejetju poročila na Izvršnem svetu Skupščine občine izdajo ustrezne Odločbe za razvrstitev gostinskega obrata. 6. Na osnovi razvrstitve gostinskih obratov naj Občinska skupnost za cene občine Krško sprejme selektivno politiko cen in jo vnaprej izvaja diferencirano glede na dosežene kvalitete gostinskih storitev v posameznem gostinskem obratu. Skupaj s SEKCIJO ZA GOSTINSTVO pri Obrtnem združenju Krško bo potrebno zastaviti in izdelati celovito politiko urejanja področja gostinsko turistične ponudbe v občini Krško. STALIŠČA ODBORA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, TURIZEM, ŠPORTNI TURIZEM IN DROBNO GOSPODARSTVO: Odbor ugotavlja, da je ocenjevanje zasebnih gostinskih obratov na osnovi Odredbe o ocenjevanju zasebnih gostinskih obratov v občini Krško, ki jo je sprejel IS SO Krško, ugodno vplivalo na gostince, ki so že pred pričetkom ocenjevanja v precejšnji meri pristopili k urejevanju lokalov oziroma tudi k adaptacijam. Odbor se strinja z ugotovitvami Poročila o ocenitvi zasebnih gostinskih obratov v občini Krško. Soglaša tudi s sklepi in stališči Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter z opredelitvami področja gostinstva v Resoluciji o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Krško v 1983. letu. Pri tem še posebej izpostavlja: 1. Pri izdaji odločb o razvrstitvi gostinskega lokala v L, II. ali III. kategorijo bi bilo nujno izdati tudi posebno obeležje, tako da bi z izobešanjem le-tega na vidnem mestu v gostinskem obratu gosta informirali, v kakšen lokal prihaja in kakšno ponudbo lahko pričakuje. 2. Gostinski lokali morajo nuditi raznovrstna jedila, pri čemer je potrebno težiti, da bi bile na jedilnem listu vsakega gostinskega lokala domače jedi, najmanj ena domača jed v celotni izbiri jedi, seznam teh jedi pa bi moral biti izobešen na vidnem mestu v lokalu. Posebno nalogo pr tem ima Sekcija za gostinstvo pri Obrtnem združenju Krško, v okviru katere naj se gostinci dogovorijo za ustrezno ureditev obratov in nudenje celovitejše gostinsko-turistične ponudbe. 3. Sekcija naj v sodelovanju z Občinskim komitejem za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva pripravi tudi predlog kriterijev, po katerih bi določevali različne cene glede na opremljenost in ponudbo gostinskih lokalov v zasebnem sektorju in glede na cene v družbenem sektorju gostinstva v občini Krško. 4. Vsa zasebni gostinci, ki imajo obrtna dovoljenja za obratovanje lokalov kot »gostilne«, pri ocenjevanju pa niso dosegli ustreznega števila točk, morajo najkasneje v roku enega leta urediti lokal, da bodo ustrezali kriterijem za »-gostilno-«, sicer pa lokal zapreti. Izvedbo te naloge naj prevzame Medobčinski inšpektorat Krško. Medobčinski inšpektorat Krško mora tudi tekoče spremljati stanje gostinskih lokalov in o svojih ugotovitvah poročati IS SO Krško. 5. Stimulirati je potrebno tiste gostince, ki so pripravljeni vlagati sredstva v urejevanje gostinskih obratov v občini in jih tudi na ta način priznati minulo delo. 6. Določiti je potrebno, na katerih STRAN 12 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 področjih občine (odročni kraji) bodo smeli biti odprti gostinski obrati manj, kot je običajni delovni čas. Sedanje stanje ni zadovoljivo, saj so nekateri gostinski obrati v središčih odprti po štiri ure dnevno ali celo manj. Predlog za ureditev te problematike naj poda Sekcija za gostinstvo pri Obrtnem združenju Krško. 7. Sekcija za gostinstvo naj tudi poda predlog glede morebitne spremembe Odloka, da bi bili odprti gostinski lokali dalj kot do 22. ure zvečer — glede na povpraševanje in gibanje gostov. Iz zapisnika 22. redne seje IMENOVANJE IZPITNE KOMISIJE Izvršni svet SO Krško je sprejel sklep o imenovanju izpitne komisije v IZPITNEM CENTRU pri Občinskem sekretarijatu za notranje zadeve občine Krško. Na podlagi 191. člena Statuta občine Krško in 103. člena Zakona o varnosti cestnega prometa so bili v izpitno komisijo imenovani: 1. IVAN PETRlSlC za predsednika, 2. FRANC RADEJ, 3. JOŽE SPILER, oba za namestnika predsednika, 4. RUDI ARNSEK, 5. LADO ROZlC, 6. FRANC JUNKAR, 7. ANTON HOTKO, vsi za člane. 24. REDNA SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO 16. marca je imel Izvršni svet SO Krško 24. redno sejo, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 22. redne seje IS 2. Potrditev zaključnega računa upravnih in drugih organov občine Krško za leto 1982 3. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1982 4. Osnutek sporazuma o enotnem finančno-materialnem poslovanju upravnih in nekaterih drugih organov skupščine občine Krško 5. Predlog samoupravnega sporazuma o zagotavljanju namenskih sredstev ter drugih organizacijskih in vsebinskih pogojev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij zveznega, republiškega in lokalnega pomena v občini Krško 6. Predlog programov SIS družbenih dejavnikov za leto 1983 7. Predlog odredbe o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško 8. Informacija o premoženjskopravnih zadevah, ki so v postopku 9. Poročilo o zastrupitvah s hrano in obolenji, povzročenimi z oku- ženo pitno vodo v obdobju januar -september 1982, z ugotovitvami in sklepi 10. Imenovanja: a) komisije za obračun narodnega dohodka v letu 1983 b) komisije za kategorizacijo cest c) razporeditev delavca na dela in naloge v sekretariatu za občo upravo in upravno-pravne zadeve. 11. Predlog sklepa o določitvi višine stroškov tehničnega pregleda. IZ ZAPISNIKA 24. SEJE IZVRŠNEGA SVETA O PREDLOGU PROGRAMA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Glede na to, da je izvršni svet že dal izhodišče za oblikovanje programov SIS družbeniih dejavnosti za leto 1983, ki so upoštevana v predlogu programa, je izvršni svet podprl predlog programa SIS družbenih dejavnosti in tudi sprejel predlagana stališča in predloge koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti ter posebej izpostavil naslednje sklepe: 1 SIS družbenih dejavnosti morajo do 8. 4. 1983 sprejeti programe za leto 1983 na svojih skupščinah, da bo tako omogočena čimprejšnja sklenitev samoupravnih sporazumov. 2. Pripraviti je potrebno poglobljeno analizo osebnih dogodkov izvajalcev družbenih dejavnosti. Potem, ko so 3-članske komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ugotovile, da so zbori sklepčni in da lahko pravno veljavno razpravljajo in sklepajo, so zbori sprejeli na ločeniih sejah PREDLOG DNEVNEGA REDA in potrdili ZAPISNIK ZADNJE SEJE ZBORA. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR so sprejeli naslednje sklepe: 1. Zbor sprejme poročilo o uresničevanju nalog na področju SLO in DS v občini Krško v letu 1982 s predlogom smernic in nalog v letu 1983. 2. Zbor podpira stališča in sklepe zborov Skupščine SR Slovenije o uresničevanju samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti. 3. Zbor je seznanjen z aktualnimi vprašanji ureditve delovnega časa in obratovalnega časa. 4. Zbor sprejme Pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave. 5. Zbor sprejme Periodični delovni načrt skupščine za II. trimesečje 1983. 3. Potrebno je organizirati strokovne službe SIS. 25. REDNA SEJA IZVRŠNEGA SVETA Za petek, 25. marca 1983, je predsednik IS SO Krško dipl. ing. Vinko Bah sklical 25. redno sejo IS z naslednjim dnevnim redom: 1 Potrditev zapisnikov 23. in 24. redne seje IS 2. Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja OZD in SIS v letu 1982 3. Poročilo o izvajanju stališč in sklepov SO Krško v zvezi z izgradnjo, zagonom in obratovanjem NE Krško 4. Poročilo o izvajanju odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1982 ter program sklada v letu 1983 5. Poročilo o izvajanju davčne politike in problematiki davčne službe v občini Krško 6. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško 7. Osnutek odloka o pooblastitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Krško za opravljanje upravnih in strokovnih nalog v zvezi z izvajanjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Krško. 6. a) Zbor sprejme sklep o izvolitvi komisije za spremljanje izvajanja zakona o družbenem delu v sestavu: 1. Štefan Strok, predsednik, 2. Franc Lapuh, 3. Ivanka Petan, 4. Irena Strgar, 5. Zdravko Plut, 6. Boris Macur, 7. Franc Dular, 8. Ivan Glogovšek in 9. Stane Dvoršak, vsi za člane. 6. b) Zbor sprejme sklep o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela Brežice, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri Sodišču združenega dela, v predlaganem sestavu. Navajamo le sodnike z območja občine Krško: Franc Hlastan — Elektrarna Brestanica, Martin Gmajnar — Rudnik Senovo, Miljana Ribič — — TCP »Djuro Salaj« Krško, Jože Raušl — TCP »Djuro Salaj« Krško, Kristina Božič — OS »Dr. M. Ro-stoharja« Krško, Majda Vidmar — — LB TPB Krško, Konrad Zupančič — M—Agrokombinat Krško, Bernarda Selič — Žito, TOZD Imperi-al Krško, Janko Hrovat — Kovinarska Krško, Ivan Ljubšina — NE Krško. Seja skupščinskih zborov 16. 3. ŠT. 6 — MAREC 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 13 6 c) Zbor delegira za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 16. marca 1983 Vilija Mančka. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI sta sprejela naslednje sklepe: 1. Zbor sprejme osnutek Odloka o izboljšanju in uporabi zastav v občini Krško. Pripombe iz razprave bodo posredovane predlagatelju, ki jih bo proučil in pripravil predlog odloka. 2. Zbor sprejme Odlok o proračunu občine Krško za leto 1983. 3. Zbor sprejme Dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1983. 4. Zbor sprejme Odlok o davkih občanov. Zadeve iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije za II. trimesečje 1983 Seje zborov 18. aprila 1983 1. POROČILO O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor Seje zborov 9. maja 1983 1. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V SEDANJIH DRUŽBENOEKONOMSKIH RAZMERAH PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 2. POROČILO O IZGUBAH V GOSPODARSTVU V LETU 1982 PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBOR: Zbor združenega dela 3. OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenoekonomske odnose, 5. Zbor sprejme sklep o imenovanju Mojmira Pustoslemška za delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole »Jožeta Gorjupa-« Kostanjevica na Krki. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI je sprejel sklep: V strokovno komisijo za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov ter starostnega zavarovanja kmetov za leto 1982 se imenujejo: 1. Alojz Babic, M—Agrokombinat Krško — za predsednika, 2. Milica Volarič, SDK, podružnica Krško, 3. Marica Povhe, Uprava za družbene prihodke SO Krško, obe za članici. 1. POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 2. POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 3. analiza o spremljanju pridobivanja prihodkov občanov ter o ugotavljanju izvora premoŽenja pristojni delovni telesi: Odbor za družbenopolitični sistem Komisija za družbeno nadzorstvo PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 4. ENERGETSKO GOSPODARSTVO A) POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU B) POROČILO O STANJU IN RAZVOJU ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA SR SLOVENIJE PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Odbor za družbenopolitični sistem, Komisija za spremljanje izvajanja zakona O' združenem delu PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor Prireditve '83 DOGOVOR O ZAZNAMOVANJU POMEMBNIH DOGODKOV IN ORGANIZIRANJU PROSLAV TER DRUGIH PRIREDITEV V OBČINI KRŠKO V LETU 1983 Koordinacijski odbor za proslave pri Občinski konferenci SZDL Krško je pripravil dokument o tem, kako bomo v letošnjem letu v naši občini obeležili pomembnejše obletnice, praznike in druge dogodke. Program prireditev je bil usklajen s sveti za obujanje tradicij NOB pri ZZB NOV, SZDL in ZSMS. 1. V letu 1983 bomo praznovali 40-LETNICE POMEMBNIH DOGODKOV, ki jih bomo zaznamovali ob vseh manifestacijah in prireditvah: — razglasitev Republike, — obletnica Kočevskega zbora, — obletnica odločitve o priključitvi Istre, Reke, Zadra in slovenskega Primorja k Jugoslaviji in — obletnica bitke na Sutjeski. 2. OSREDNJE MANIFESTACIJE — prireditve s širšim obeležjem: 2. do 8. junija: osrednji sprejem vlaka bratstva in enotnosti ob prihodu v Slovenijo v Krškem; 4. julija: tradicionalno srečanje borcev Kozjanskega odreda in aktivistov bivšega okrožja OF za Kozjansko — predvidoma na gradu v Brestanici; 3. OSTALI POMEMBNI DOGODKI: 1. marca: začetek »množične slovenske pionirske manifestacije Kurirčkova pošta v Krškem — DD Edvarda Kardelja; 8. marca: mednarodni praznik žena — zaznamovanja ob delovnih slovesnostih v kolektivih in krajevnih skupnostih; 27. aprila: obletnica ustanovitve OF; 1. maja: mednarodni praznik dela; oba praznika bomo združeno zaznamovali s slavnostno sejo občinskih vodstev DPO in podelitvijo letošnjih priznanj OF in znakov sindikata; SE O PERIODIČNEM DELOVNEMNACRTU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA II. TRIMESEČJE 1983 Zbori v II. trimesečju Ker iz razlogov tehničnega značaja nismo mogli v prejšnji številki objaviti dela periodičnega delovnega načrta, ki vsebuje zadeve iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije, jih objavljamo v tej številki: PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor Seje zborov 20. junija 1983 STRAN 14 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 6. maja: prihod zvezne štafete mladosti z mitingom v Krškem; 13. maja: dan varnosti s priložnostno slovesnostjo regijskega značaja; PRIREDITVE OB DNEVU MLADOSTI : 21. maja: srečanje borcev in mladine (Pogana jama ali Trebče — Kumro-vec); 22. maja: množični pohod po partizanskih poteh; 28. maja: posavska pevska revija v Krškem z udeležbo pevskih zborov iz Po-savja; 7. junija: praznik občine Krško; 3. julija: dan rudarjev; 4. julija: dan borca; oba praznika po možnosti povezati s srečanjem kozjanskih borcev in aktivistov; 10. julija: tekmovanje žanjic (turistično-etnografska prireditev); 22. julija: dan vstaje slovenskega naroda (tradicionalna srečanja na Bohorju); 1. novembra: dan mrtvih (slovesnost krajevnega značaja); 29. novembra: dan republike (40-letnica) z osrednjo akademijo v občini; IZ ZGODOVINE KLUBA Kmalu bo minilo dvajset let, odkar je bila v Kostanjevici na Krki ustanovljena sekcija Kluba jamarjev »Vinka Paderšiča-Batreje« Novo mesto. Od leta 1964 do leta 1970 so kostanjeviški jamarji predvsem raziskovali Kostanj eviško jamo ob izviru Studene in okoliška brezna, obenem pa so si prizadevali, da bi svojo kraško znamenitost napravili dostopno in tako popestrili turistično ponudbo svojega starodavnega mesta. Sčasoma je seveda jamarska sekcija ob pomoči novomeškega kluba postala samostojni klub, o katerega delu in načrtih nam je dolgoletni tajnik kostanjeviških jamarjev JOŽE JAVORSEK povedal: »V letu 1968 smo pričeli akcijo za ureditev dostopa in električne razsvetljave v Kostanjeviški jami. Občinski organi in podjetja so pokazali dovolj razumevanja, hkrati pa smo jamarji opravili veliko število ur prostovoljnega dela. Ob otvoritvi naše jame za širšo javnost leta 1971 smo hkrati razvili tudi ja- 22. decembra: dan JLA; Delovno bomo zaznamovali še naslednje pomembne dogodke: 11. aprila: 30-letnica smrti Borisa Kidriča; 4. maja: tretja obletnica smrti Josipa Bro-za — Tita; 20. maja: 25-letnica smrti Djure Salaja; 26. julija: 20-letnica potresa v Skopju. Kurirčkova pošta: predstavnik republiške ZPM Franci Kržan govori ob odhodu kurirjev iz Krškega. marski prapor, prvi v naši republiki. Do leta 1976 so si lepote našega podzemskega sveta ogledali številni obiskovalci od blizu in daleč. Seveda je stalna vlažnost v jami opravila svoje in dodobra načela hrastove stopnice in podeste. Prepereli les je pomenil preveliko nevarnost za obiskovalce, zato smo jamo zaprli. Po dveletnem premoru smo se odločili, da znova omogočimo ogled, vendar v omejenem obsegu; naenkrat smo v jamo spuščali le po deset obiskovalcev, pri tem pa je nastala dostikrat mučna situacija, kadar je prispel avtobus izletnikov. NAPORI ZA UREDITEV JAME Jama v stanju, kakršnem je, ne more več služiti svojemu namenu, zato smo na seji upravnega odbora in na skupščini kluba sklenili, da gremo v obnovo, saj bi bila prevelika škoda, da objekt zapremo za javnost in tako osiromašimo našo turistično ponudbo. Ze lani poleti smo sklicali posvet predstavnikov naše krajevne skupnosti, družbeno- političnih organizacij in Občinske turistične zveze z namenom, da se dogovorimo o pristopu k trajni ureditvi Kostanjeviške jame na osnovi projekta, ki ga je leta 1977 financirala občinska skupščina. Dogovorili smo se, da projekt (z opisom del, a brez stroškovnih postavk), ki ga je izdelal Projektivni biro IGM »Sava«, bodoči izvajalec del ovrednoti. V januarju je klub ta predračun, ki znese 186 milijonov starih dinarjev, tudi dobil. OBNOVA V DVEH FAZAH Nedavno tega smo na posvet predstavnikov KS in DPO Kostanjevice povabili tudi predstavnike Predsedstva SO, Izvršnega sveta in občinskih organov DPO. Dogovorili smo se, naj bi obnovitvena dela v jami potekala v dveh fazah: letos od začetka aprila do srede maja in naslednje leto v približno enakem obdobju. Ker v predračunu vrednosti obnove veliki zneski odpadejo upravičeno na delovne ure izvajalcev (slab dostop, vlaga, prepih itd.), smo sklenili, da je treba čimveč opraviti s prostovoljnim udarniškim delom, ki so ga pripravljeni opraviti jamarji sami in pa seveda tudi člani mladinske organizacije. Po oceni bi se tako vrednost predračuna znižala za okoli 20 milijonov starih din. Klub jamarjev ima za obnovo na razpolago lastnih 20 milijonov starih din, Občinska turistična zveza je letos prispevala 10 milijonov starih din, delež proračuna bo 5 milijonov starih din. S temi sredstvi bi letos poskusili »premostiti-« 18 m prekuca v jami z betonskimi stopnicami in podesti v cik cak sistemu in zgradili še ene manjše stopnice. S sredstvi, ki jih bomo skušali zbrati v nadaljevanju akcije — pri čemer pričakujemo ob zaključku poslovnega leta več posluha iz sredstev proračuna — pa bomo v prihodnjem letu obnovili podeste in stopnice v »kapniški dvorani«. O RAZISKOVALNEM DELU Zaradi vlaganja sredstev v ureditev dostopa in električno razsvetljavo je bilo raziskovalno delo kostanjeviških jamarjev po letu 1969 postavljeno na stranski tir. Ker pa je to ena od zelo pomembnih nalog kluba, bomo predlagali Občinski raziskovalni skupnosti Krško program raziskav v jami, za kar naj bi ta SIS prispevala nekaj sredstev. Pričakujemo njihovo razumevanje, saj si morajo naši jamarji obnoviti dotrajano opremo, kot so vrvi, vrvne stopnice ipd., in raziskati nadaljevanje Črnega rova v sedanji jami ter nadaljevanje okrog 600 metrov podzemske jame na drugi strani Studene, ki so jo odkrili ob gradnji vodovodnega zajetja. Ugotovili bi radi, ali je med obema jamama povezava v obliki rova ali celo morebiti dvorane. NAČRTI KOSTANJEVIŠKIH JAMARJEV Pričakujemo posluh ST. 6 — MAREC 1983 »NAS GLAS« STRAN 15 AKCIJA MORA USPETI! Kostanjeviški jamarji smo pripravljeni vložiti največjo možno mero skrbi in naporov, da bo akcija ureditvene obnove uspela. Če pa seveda ne bomo uspeli zbrati dovolj finančnih sredstev, bo jama ostala za javnost zaprta, saj ni enostavna zadeva prevzeti v svoje breme mo- rebitno nesrečo, ki bi se lahko ob neurejenem ali napol urejenem dostopu zgodila. Tako bo seveda nastala dvojna škoda: za obiskovalce Kostanjevice in za jamarje, katerih dejavnost bo z zaprtjem jame vsekakor okrnjena in ne več tako zagnana, kot so jo kazali do sedaj. Prizadeti na negativno možnost raje ne pomislimo, ker vsekakor pričakujemo širšo družbeno pomoč pri ureditvi pomembne znamenitosti podgorjanskega podzemskega sveta.« 4. SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRŠKO Skupnost za zaposlovanje Za sredo, 23. 3. 1983, ob 14.30 je predsednik skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško Anton Pleterski sklical 4. sejo skupščine te samoupravne interesne skupnosti z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika 2. Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 3. Poročilo o delu skupščine in strokovne službe ter zaključni račun za leto 1982 4. Analiza zaposlovanja in brezposelnosti v letu 1982 5. Sprejetje ugotovitvenega sklepa o sprejemu samoupravnega sporazuma o politiki zaposlovanja v letu 1983 6. Načrt zaposlovanja v občini za leto 1983 7. Program dela skupščine in finančni načrt za leto 1983 8. Osnutek sprememb in dopolnitev s prečiščenim besedilom Statuta Občinske skupnosti za zaposlovanje 9. Predlog pravilnika o načinu finančnega poslovanja v občinski NA JEDILNIKU TUDI RIBE! Ribe so bile na jedilnikih prebivalcev naše občine doslej bolj redek ali zgolj slučajen »gost«. Prav kmalu pa bodo lahko še kako popestrile mesno ponudbo v njihovih kuhinjah. Krški izvršni svet namreč obljublja, da bodo v Krškem najkasneje v prvih dnevih aprila odprli ribarnico. Prostor zanjo bo v mesnici krškega M-Agrokombinata na Resi, ki jo tačas že preurejajo za nov namen. Oskrbovala jo bo OZD Delamaris Izola, ki se je obvezala za redne dobave številnih vrst morskih rib, ponudbo pa naj bi popestrili tudi z živimi sladkovodnimi ribami. Ta ponudba naj bi seveda vsaj delno spremenila naše prehrambene navade, kar ob občasnem pomanjkanju mesa najbrž ne bo težko, še manj zato, ker je ribje meso še vedno sorazmerno poceni, hkrati pa tudi zdrava hrana. Novo mesno zvrst nameravajo ponuditi tudi večjim kuhinjam — obratom družbene prehrane in gostincem, katerim bodo lahko večje naročene količine dostavljali z lastnim vozilom. Tovrstne usluge nameravajo nuditi tudi interesentom v sosednji sevniški občini. 2. Sebek CE ŠE NE VESTE... Edina višja grafična šola v državi je bila doslej v Zagrebu, zdaj pa so v glavnem mestu sosednje republike odprli GRAFIČNO FAKULTETO, na kateri bo študij trajal osem semestrov. Na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo naše občine smo izvedeli, da so se do 21. marca prijavile 3 kandidatke za služenje vojaškega roka. 5. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJE IN AVTOMEHANI-KOV OBČINE KRŠKO bo 22. in 23. aprila 1983 v Kovinarski Krško. SOP-u, Sigmatu, Šolskemu centru in v Zastva avto. Organizacijska odbor za pripravo in izvedbo tekmovanja pri Občinskem svetu ZSS Krško je na svoji 2. seji določil sestav komisij, ki bodo vsaka na svojem področju poskrbele, da bo tekmovanje uspešno potekalo. skupnosti za zaposlovanje 10. Obravnava gradiva 5. seje skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS 11. Družbeni dogovor o reševanju romske problematike 12. Vprašanja in predlogi delegatov 13. Razno NA PLAKATIH SMO PREBRALI, DA OTEMO POZABI UPOKOJENCI POJO »V petek, 25. marca, ob 19. uri bo v veliki dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem VEČER ZBOROVSKE PESMI v organizaciji Društva upokojencev Krško. Nastopili bodo mešani pevski zbori domačega upokojenskega društva, Društva upokojencev Senovo in KUD Rudija Rožanca z Zdol.« Ob izidu številke je dogodek že za nami, registrirali pa smo ga, da ga otemo pozabi. JANEZ VIDIC V LAMUTOVEM SALONU »Umetniška galerija Maribor in Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica prirejata v petek, 25. 3. 1983, ob 19. uri, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici otvoritev antologijske razstave Janeza Vidica. O njegovem delu bo govoril ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru dr. Sergej Vrišer. Razstavo bo odprl predsednik KS mesta Maribor dr. Vladimir Bračič.« KULTURNI DOGODEK BOJANOV KONCERT V petek, 11. marca, je Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško pod večer nudila prostor za koncert kantavtorju BOJANU RABZELJU iz Krškega, ki je zaposlen kot ročni stavec v tiskarni krške Papirkonfek-cije. Občinstva, predvsem mladega, je bilo nad pričakovanji, avtorjevo petje in spremljanje s kitaro, ob sodelovanju mladih kitaristov Vinka Koretiča, Iztoka Zorka in Ervi-na Mahneta, ter nastop pesnika Silva Mavsarja so pri poslušalcih vzbudili navdušenje. Bojan Rabzelj, ki ima za seboj že vrsto koncertov, je tudi eden od redkih animatorjev, ki skrbi, da tovrstna in podobna glasbena dejavnost v Krškem ne zamre, saj je doslej že precejkrat poskrbel za organizacijo koncertov, ki v Krškem pritegnejo predvsem mlade. V Kostanjeviški jami je okrog 12 metrov globok naravni vodnjak pod zamišljenim nivojem Studene. Eden od mladih obiskovalcev vztrajno zatrjuje, da je v vodnjaku videl človeško ribico (proteus). Ker so primerke proteusa našli že tudi v podzemskem svetu okrog Črnomlja in Kočevja (resda mrtve), bi ne bilo nobeno posebno presenečenje, če bi se tak primer pripetil tudi v Kostanjevici, zato bi bilo treba vodnjak seveda temeljito raziskati. Od vsepovsod na kratko STRAN 16 »NAS GLAS« ŠT. 6 — MAREC 1983 REZI PIRC je dobila tudi najvišje priznanje »Zlati znak Rdečega križa Slovenije-«, ki ji ga je podelila predsednica skupščine RKS Ivica Zni-daršič. VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJE ZA REZI PIRC V petek, 11. marca, je bilo na leskovški osnovni šoli Narodne heroine Milke Kerinove dvoje pomembnih prireditev: konferenca Občinske zveze prijateljev mladine Krško in 3. občinska konferenca na temo »Pionir v krajevni skupnosti in prostovoljno delo pionirjev«, s čimer so mladi in njihovi prijatelji v naši občini počastili dvoje jubilejev: 40-letnico ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije in 30-letnico delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. Številni gostje in drugi so si ob tej priliki lahko ogledali tudi razstavo izdelkov pionirjev. Tega dne so razdelili tudi številna priznanja, najpomembnejše med njimi pa je prejela dolgoletna mentorica mladih in predsednica Občinske zveze prijateljev mladine REZI PIRC iz Leskovca, ki ji je predsednik krške občinske skupščine Branko Pire izročil visoko državno odlikovanje RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM. PRIZNANJA, PODELJENA OB 40-LETNICI ZPJ IN 30-LETNICI ZPMS Na praznovanju obeh jubilejev v Leskovcu 11. marca so pionirski odredi naših šol prejeli kot spominsko priznanje GRB MESTA KRŠKO, ploščo pionirskih pesmi, knjižno darilo in seveda nagrade za uspehe na natečaju, katerega izid objavljamo. Društva prijateljev mladine so prejela občinsko pismeno priznanje in spominsko priznanje — grafiko. ZLATI ZNAK ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE so si prislužili: Angelca Cemič, Mar-janca Cvelbar, Marija Glas, Mihaela Kežman, Erika Lapuh, Margareta Marjetic, Slava Mižigoj, Ciril Plut, Lotka Pire, Joško Šeler, Jože Špiler, Štefka Štajner, Mija Tomažin, Branka Zibret ter društva prijateljev mladine v Krškem, Leskovcu in Velikem Podlogu. REPUBLIŠKA PRIZNANJA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE so dobili: Vera Alegro, Vera Arh, Anica Gerjevič, Fanika Godler, Katica Ivanič, Marija Kavčič, Jože Jug, Štefka Lavrenčič, Ja-nec Levičar, Angelca Moškon, Terezija Smerdel, Tatjana Stropnik, Jože Urbanč, Zora Vrečko, Ida Zemljak, Jože Zidar in Vesna Zvar. OBČINSKO PRIZNANJE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE so dobili: Majda Blaževič, Hilda Božič, Ro-zika Cerovšek, Ančka Cerin, Miro Dernač, Angelca Druškovič, Silva Golouh, Irena Gmajnar, Cirila Jazbec, Cvetka Kinčič, Andrej Kolar, Olga Košir, Martin Lešnjak, Marija Pire, Rezi Pire, Tilka Poljšak, Marinka Preskar, Slavko Smerdel, Lado Smrekar, Slavko Sribar, Milan Štajner, Polonca Urek, Edi Zajelš-nik, Pavla Zajelšnik, Ante Sliškovič, Danica Zalokar, Minka Zupančič, Jože Zupančič, Vesna Zvar, Franci Zičkar, Zdenka Zičkar ter T O Z D Papirkonfekcija Krško in Zveza prijateljev mladine Slovenije. RADIOAMATERSKI TEČAJ NA OSNOVNI SOLI V KOSTANJEVICI Na pobudo radiokluba iz Prekope je bil v petek, 18. 3. 1983, prvi sestanek z osnovnošolci iz Kostanjevice. Uvodni del iz radioamaterstva je podal predsednik radiokluba dipl. ing. Franc Zupan. Mladi so sklenili, da se bodo tako izobraževali v okviru izvenšol-ske dejavnosti. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko. Prijavilo se je 22 učencev od 5. do 8. razreda. Ustanovili so radioamaterski krožek in izvolili za predsednico učenko Jelko Repar. Izpiti za radijske operatorje bodo še pred šolskimi počitnicami. OB 40-LETNICI ZVEZE PIONIRJEV Izid natečaja Občinska zveza prijateljev mladine Krško je v čast praznovanja 40-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije razpisala nagradni natečaj na temi »PIONIR SEM — PIONIRKA SEM« in »NAŠ PIONIRSKI ODRED SKOZI DESETLETJA«. Za najboljše literarne sestavke je komisija OZPM ocenila: — Največ bo naši Jugoslaviji koristilo naše znanje (Metka Vizlar, 6. r. OŠ Raka), — Za naše delo dobivamo pohvale (Barbara Samec, 7. r. OŠ Brestanica) in — Srečni smo lahko, da živimo v miru in svobodi (Mar-jetka Šerbec, 6. r. OŠ Koprivnica). Za najboljše likovne prispevke je komisija OZPM ocenila risbe Petra Cvelbar-ja (OŠ Krško), Anice Stipič (OŠ Podbočje) in Sonje Arh (OŠ Veliki Podlog). Na temo NAŠ PIONIRSKI ODRED SKOZI DESETLETJA so najboljše prikaze o delu svojih pionirskih odredov od prvih povojnih let naprej pripravili pionirski odredi »Karla Destovnika — Kajuha« iz Krškega, »Maršala Tita« iz Leskovca in »Črnih rudarjev« s Senovega. TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO SREDSTVA ZA KNJIŽNICO Upravni odbor Turističnega društva Krško je nedavno tega sklenil, da bodo čisti dohodek od letošnjih Pustnih novic namenili za ureditev dragocene knjižnice Kapucinskega samostana v Krškem, ki bo čez čas odprta za javnost. Hkrati se Turistično društvo Krško zahvaljuje vsem podjetjem, obrtnikom in drugim, ki so prispevali k temu, da so letošnje Pustne novice »uspešno poslovale« in bodo na ta način posredno prispevali k ohranitvi dela kulturne dediščine občinskega središča. »NAS GLAS« — skupne delc- gatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vorni urednik: Ivan Kastelic. — Uredništvo CK2 18, Krik« tel. 71-168. — Tisk: Papir ken- fekcija Kriko. Jože Zagorc, D. Prekopa