Nasilje v ječaii. Srednjeveške mučUnice zopet vstajajo. Človek bi rtiislil, da so že davno zavržene in odpravljene, pa gtej, danes v takozvani «demokratični in napredni« dobi se tf kažejo pri nas pri vsakem poHtičnem procesu, ko pride stvar pred javno sodišče v vsej svoji strahoti. Imeli smo že par velikih komunističnib procesov, zraven nešteto manjših razprav, nešteto razprav proti pristašem opozicijonalnih strank, proti hrvatskemu in muslimanskemu življu in vsakokrat so se obtoženci in osumljenci spreminjali v tožitelje nad nasiljem, ki se je nad njimi v ječah in uradih vršilo! — V beograjski jeci «Glavnjači« se že od nekdaj vršijo vsakovrstne grozote. Tudi v nekdanji kraljevini Srbiji so se v njenib celicab in kleteh ljudje mučili in ubijali. Nad političnimi nasprotniKi nanih oblastnikov se je znašala polcija, razni divjaki v policijski in stražarski uniformi so jih mučili, vibteli so Ijikovke in batine in če jetnik ni nikdar več videl belega dne, se ni dalo dognati, kake smrti je umrl. Še danes se iznašajo v javnost razni zločini, ki so se pred 15 leli vršili v teh ječah in sedanji procesi kažejo, da so se okrutnosti še pomnožile. Po poskusu vidovdanskega atentata v Beogradu je več tisoč ljudi romalo skozi to strašno ječo. Mnogo od njih je še pol leta pozneje na razprari kazalo pohabljene ude, odprte rane, izbite zobe, večina pa, če že sama ni bila mučena in tepena, je pa poslušala noči in dneve stok in krik drugih mučenih žrtev. — Zadnje dni marca se je v Prijepolju dovršil proces proti 24 kmetom — muslimanom, ki so bili obdolženi zveze s hajdukom Boškovičem, ki je dolgo ropal in hajdučil po Sandžaku. Sodišče je devet obtožencev obsodilo na dve in triletno ječo, 15 pa popolnoma oprostilo. O obsodbi se tu ne da govorrti, saj je vendar znano, da se dajo paragrafi različno obračati in da hajduk s svojo močno in dobro oboroženo bando ni mogel imeti ne potrebe ne, koristi kake seljaške pomočL Bilo, kakor bilo, čudno je, da so mogli sploh koga obsoditi, ko se je na razpravah izkazalo toliko nezakonitosti od strani državnih organov od načelnika pa do stražarja. Obtoženci in celo priče so bili mučeni na nečloveške načine. Krvniki okrožnega načelstva, žandarmerije in ječe tudi ženam niso prizanašali. Tepli in mučili so vse, kar jim je prišlo pod roke. Batine so delili z volovskuni žilami, biči in korobači, v manjših «preislcavah« so pa delili udarce s pestjo in brco, kamor je pač padlo. Nekateri listi so o razpravah prinašali poročila svojih posebnih poročevalcev, ki so si beležili vse izjave ubogih žrtev ter so jih v pristni, priprosti, a strašni obliki tudi prinašali. Človeku, ki to čita, se ježijo lasje in v strahu se vprašuie : «Kje smo?I« — Eden pravi: «Žobe so mi izbili, življenje so mi prikVajšali za 20 let, največ me je bil in mučil kapetan Aleksič, ki mi je tudi hišo zažgal.« — Drugi: «Povedal sem jim, da sem res govoril z Boškovičem. J?ri5el je, in moral sem ž njim govoriti, kaj si bočem, jaz ga. ne morem ulcrotiti, če ga celo žandarji ne morejo. Gospodje so me pa tepli ter vpili: «j?riznaj, priznaj, da si ga pogostil s pečenko in potico!« — Kako naj priznam, ko ni res, ko kot siromak teb dobrih stvari nikdar nisem imel.« Najstrašnejše muke je trpel jMladen Ostojič. V načelnikovi sobi pred samim načelnikom Peruničičem in inšpektorjem so ga tepli, suvali in nazadnje so mu — igle bodli pod nohte. Priznaj, priznaj! — Kaj naj prizna, ko nič ne vel — V kleli so ga slekli, privezali na klop in strašno tepli z bikovko. Ko so prinesli še neke klešče, da bi ga ščipali po razmesarjenem telesu, je rekel mučeni siro* mak: «Pustite me, vse priznam, karkoli hočetel« — Krv»« vega in ranjenega so pustili ležati na tleh, načelnik je pa naročil, naj se skrbi, da nikdo ne izve, če bi izdahniL Mučeni jebiiki so tako «priznavali« eden za druginv eden je izdržal več bolečin, drugi manj. Na razpravi so celo nekateri srbski žandarji govorili v korist obtožencev, prej jih je bil pa kapetan AJeksič prisilil, da so pod« pisali lažnjive in krivične zapisnike. Kje smo in kam pridemo, če stražai ji zakonov ne pridejo do pravnega in človečanskega pojmovanja? Vlod« 'je odgovoOTva za delo in vzgojo svojih obiasti in svojih uahibe«ujev in vsi pošteni in kultumi ljudje, kolikor Jib j»>r padamentu, bi morali odločno nastopiti proti sramoti ure-krivici nasilja. Pri vsakem procesu, ki toliko nasflja raeknje, pade nekaj obsodb, kaj se pa zgodi z divjaki, kot so v tem slučaju načelnik, inšpektor, kapetan AlekSič m drugi, se pa nikdar ne rve.Te je treba najstrožje Jnaftovati, jovnost mora to zvedeti in stroga kazeM nora biti strašio za vse druge drvjake in nasilneže.