75. ifnflh. ■ mffK^^$ V MHH M» HHi MHL Hl. Ml .StovcMU Narod* vt^a p* pattti ■i tamjc Uvie AvEtro-Ogrskc: n Na»ČQo: P« teta . ■ . • . 30-— . _^ / Mrt leti . .... 13 — «• AaMrfko ia m drage ddEdc: M "^.....5-50MJO teto aapni . . . . K 70-— VpMiM}eai glede ta««** m na) pcflo* A #m ff «A*^aw f^^Mfc IftlaJaai aM oE^ ^B^P^Ba^a^a^BHS^v^Bf ■ ■■■^■■■■■■■KV^v^B ^Hb^bpH^B ^HbW ^bF K^f a* avaV^BV^B* 90V^91L ■■■■■■■ ■■php ^V^Bal Položaj se izboljšuje. Mirovni konlerencl se mndL — Ponovne boaiereace WJUoaa In odbora četvorice o nas. — Heka naia? — LaiU kan v Srlel pada I — Nov! orlentezpress čez L]nU|ano. (Gicj naša najnovjša poroaia.) — Naš Intervju a Herronom. (dej tekst) Pismo v Pariz. >Pravda< prinaša v četrtek 20-marca franeosko (in srbsko) pismo od Jeana de Mayerhoffea, slovstvenika, glavnega tajnika pri odboru >Franoo-sko-srbske Zveze«, ki ga kolikor toliko poznamo po onem obisku v našem gle-diš^u* Evo ga v prevodu: Hotel eem zato, fcer sem jim prijatelj, ker jih imam rad zbog tega kar so bili in kar so: zvesti zavezniki, junaški in zanesljivi vojščaki, ker sem živel med njimi tri leta v macedonski vojski, hotel sem bf** poleg njih na dan razgla-sitve njih narodnega ujedinjenja. Ker mi je kot Francozu (tujcu) prepovedan vhod v Sknpščinsko dvorano, sem se vtihotapil do vrat, da vidim prihajati one, ki se jim je bilo udeležiti na vzvi-šenem in ©dinstvenem dogodkn njihove »odobne zgodo vine; na otvoritvi Pred-parlamenta, predstraže Ustavotvorne skupštine, Jci bo razložila zahteve in prava jugoslovanskega naroda, ravno-kar osvobojenega in združenoga z njih srbskimi brati- 1030 • • • Napcsled je očhilz ta ura, svečana med svečanimi po zaslugi ju-naske in pobedonosne Srbije, toliko za-željena ura, živi o/em Velikega Kara-džorđža, in sicer baš eden od njegovih cenjenih potomcev, slavljen in ljubljen, jo slifii in jo posvećuje za vselej z ne-zabnimi besedami Ujedinjenja in Pro-stosti- Vse sem viđel. Sli so mimo mene: Srbi iz stare Srbije in iz Banata, Hrvati, Slovenci, Bosanci in Hercegovci, Crnogorci in Dalmatinci vsi so držali glavo pokonci kakor nikđar doslej, prvi ovenčani e slavo, drugi ozarjeni z blagotvorno lučjo »ore Oslobojenja, Videl sem jih vse . • • Slovani so in ako se jim nosa razlikuje, njih duša ie ista. Kar so prejeli od osvajažev, ki bo jim vladali neprestano, to so njih na-pake — kakor se ucenec ©prijema učiteljevih navad in ga potle smeši; oni še nosijo na sebi tanko plast lažne ugla-jenosti, katero so jim gospodarji znali vsiliti in ki so jo morali očito kasati, đa jih ne bi preganjali • ■ • Ako se impe-rializem oslanja samo na to vnanjo in površno prevleko narodov, da bi jih proglasi! za svoje, se bodo hitro otresti te»a pokosta; nekateri ga že odmetajo. odkar ni več zavojevača, da jih vohuni, in odkar smejo misliti na glas- Oni so Slovani in za dokaz nočem drugega vzgleda nego to, kar sem vi-del na svoje oči: bilo jih je okoli miže dvajset iz vseh krajev bodočega kralje-stva in govorili so med seboj- Raznolika jim je bila oprava, zaskrbljena so jim bila Čela, ker se se nišo poznali osebno in vsakteri se je opazoval nemiren za-voljo duha, ki ga je utegnil stvoriti neprijatelj med njimi, da bi jih razdruži 1; slučajno priđe mimo velik siromak, star ko čas, ki je brenkal na gosli prastaro melopejo, počasne in kratko . • - in slednji njih je začel pri sebi pevati, spoĆetka gledaje okrog sebe . . . zatem vse jaČje, saj pevuckal je že sosed • • • ln nazadnje - • • je zadonelo jasno in glasno, ker to je bila taista pesem, isto besede, isti napev: ta popevka je bila pet vekov stara, se mi zdi . • . Peli so jo skladno, z istim srcem. Kdo jih je raogel navdahniti in jih naučiti, ako ne ena in ista mati in igubezen do iste domovine- In isto, se mogočnejšo in lepso pe-sem so klicali v starem kraljevskim dvorca v Beograda*/ to je bila himna odkrita potem. ko je bila pokopana ćela stoletja v srcih: sedaj je naenkrat izle-tela in v 6ilnem poletu hitela v dobo svobode* Rusija, mati vseh Slovanov, tebe ni bilo kraj tvoje dece, nisi jim mogla razširiti svojega naročja! Izgubljena in odsotna mati,naj glas tvojihsrb-skih in jugoslovanskih sinov, zdravih, krepkih in obnovljenih preleti preko gozdov in gora. da te zbudi iz tvoje nezdrave in bolestne otrplosti, za vse, in naj nam prinese nado, da te skoro vidimo osvobojeno tvojih muk, močno in povećano- Mračna in razorožena Rusija, ni teT da bi sčitila svoje sinov©; manjka te tuđi tvoji prijateljici Franci ji, đa sedeš ob nj i za mizo, kjer se odloča us©da narodov in tvofih otrok. Franci ja sama je že prešibka. da se po-ganja žanje, izčrpana je v borbi in nje-nega glasu kakor da ne poslušajo več. kadar govori o svojih slovanskih bra-tih, včerajSnjih in jntrišnjih zavezni-kov- Pariz sam, opora vseh tlačenih in nizkih, Pariz, herojski Pariz se zdi da jih ostavlja proti želji vseh src- Ampak. recite karkoli: Srbi, Hr- LISTEK. Albert SIČ: Nekoliko i nali nradnl nSL Lep, bel ošpetelj s kratkimi rakavci, čm baržunast modre s pozlačenimi gumbi in pošit s pozlačenimi vrvicami. kratko, temno krilce z majhnimi roži-cami raznih barv, še krajši zelen pred-pasnik, lepe bele nogavice in krasni šolnčki. Tako oblečena stopa ponosno naša Hani po ulici in gleda na vse strani, če jo občnduje vse občinstvo v tej lepi »narodni, kmečki« obleki. Oblekca je res lepa, pa narodna in kmečka je tuđi, Ie na§a narodna, kmečka ni, mar-več je zgornještajerska, nem-š k a. Ubojra Hani ima torej tuje krstno ime, tujo oblekco in nosi morda v svojem srcu tuđi nemškesa* madžarskega ali italijanskega oficirja - tajca. Vse je torej tuje, nić domačesa. — Smili se mi revica Časopisi prinašajo debelo nansnjeno notlco, da se vr§i v tei in tej dvoram koncert v proslavo hnenitnih moz, tai so prišli semkaj, da nas rcSUo trtcffa larma. »Zeleti ie,« pravi notica, »da se naše ženstvo tesra koncerta odeležl v «i-rodni nosi.« Nastane nervozno vrv^JJJ. po vsem mesta, pa Pri posameznib niqj po kmetih. NajveC opravka seveda ima-Jo one. ki žal nišo v posesti komplctoc narodne nose. Pa nič ne de\ za tak veie-važen nastop se vse stori. Dan koncerta napoči. 2e uro pred koncertom se ja- me zbirati naše ženstvo v narodnih no-šah v določeni dvorani. Pestro sliko ima§ pred svojim očmi. ko srledaS doha-jafoče žene in dekreta v narodnih oble-kah. Mnosro oblek fe res popolnoma pristno narodnih, prekrasnih, a mnosro ie takih, da bi čiovek nairaie zamižal. ko .tih zajrieda. Krila kratka, sesraloCa malo čez kolena. predpasniki raznovrst-ni. no, rute okro* vratu, te so že §e prt-merne. amnak avbe. avbe. Seveda, pristnih avb rri lahko dobiti, zato si pomagalo kakor si pač morejo. A avba mora biti. brez nje si ni misliti narodne nose, kakor. da so Žene in dekfeta vse povprek nosile Ie avbe. in ni bilo dru-zejra okraska za rlavo. Napraviti so^i dale avbe s čnrm baržanastim čelom, na tem pa so na Siti, s pozlaćeno nitjo nrepleteni »kifelčki«. Strašen Dosrled! Še stra^neisV pa je pokrivalo kake dro-ge fospice, krasotice. Iz modre svilene krpe n. pr. je šušmarjeno pokrivalo, ki naj bi nadomestovalo avbo. spredaj na Ćelu. pa vidiš pozlaćene, če teh ni. pa posrebrene »fltnterce«. naslte v fantastičnih vijugah. Nehote se spontnft na predpnstno maškerado in krti se te ne> voiia. Ali bi ne bilo bolje, da si dekte na glavo naveže rristno domačo peca ka-terih je dobiti pri nas Se dovotj. Sa) te\ so nosile dekleta, in ne avbef Avba Je bila za žene! Katera na nhna ne tega, ne onega. na] se obleče v svojo navadno obleko m na] ne napravila na, tujca napačne atise o naii narodiit noSL; doma Čina. poznavale*. naSe narod rte lio-Se pa naj ne žali s taldmi spakedTan-kami vati, Slovenci, Bosanci, Crnogorci in Dalmatinci so se obhajali vderaj v brat-akem in većnem edinstvn- Naj se 6tori karkoli: Kraljevina SHS je rojena, in ima moč jednega naroda in dušo enega ljudstva . • . rodu. ki je etoletja čakal tP ure; roda, kl že ćele vekove trpi so-vrazne vdore, ki so šli mimo njega kakor nevihte in toca, ki uničuje žetev, ali ne kvari tal . . • Bolcrari so planili oanj kakor jastreb! in Bolgari so prošli * • • Turki so kosili njegove glave kot naj-lepse klasje njegovih polj, toda njegovo pleme ostaja in traja • . • Madžari so ga hoteli pobiti in podjarmiti, ali zrna-gali so Ie mrtve trope; Madžari so od-šli in ostavili tam duše • • . Netnec je prišel potem kakor veter prinese dež, in tako ga j* veter odnesel- Naj pridejo jutri novi goepodarji! • • • ura odbije vedno ^nemu, ki jo pricaknje! . • . Na] bi spoštovanje neprekršljivih pravio narodov onemogočilo, da bi odbila ke-daj ta bolestna ura • • • ali pa božja pravda, če že ni človeške- A> D> uiisod o ma noniov, TOMT" svojim drag™ odborfom ▼ Evrtfpo je kakor znano predsednik WU-^on govori! v Metropolitam Opera Hou-se proKramatičen govor in je v njem iz-vajal sledeče: Vrni! se bom domov sele, kadar bo na oni strani vse konča.no. Boga pa prosim, da bi se to kmalu zgodilo v fniere-sa miru in sveta. Prvo, kar bom pove-dal množici onkraj oceana, bo. da se je ojrromna većina anieri§kes:a ljudstva izrazila v prid zvezi narodov. — To po-menja. da tu ne gre za strankarsko za-devo. Vsaka stranka ima pravico, da za v za me stališče k tema problemu. Toda nobena ne bo imela poru ma upirati se mu doljro. V Parizu sem prisostvoval ko so se razlasrale temetjne misli nacrta za zvezo narodov. Nikdar ni §e nič na-me srioblie delovalo. kakor ta razgovor v komisij1*. kateri je mirovna konferenca iz roči 1a nalogo naj izdela takšen nacrt za zvezo narodov. Zastopniki 14 narodov so sedeli okrosr stola. To nišo bili neizkušenci. ki ne bi poznali zadev last-nesra naroda in svet^vne politike. Pri vsakem niihovem sestanku se je čutfla njihova vroča želja, da se stvori uspeš.-na in življcniazmožna zveza narodov. Vsaka navzočih oseb je bila prožeta z crlobokim prepričani em. da se mora sto- Iz nastopov našecra ženstva v narodnih nošah ie videti, da ie še dosti na§ih žena in deklet. ki ne poznaio prist-ne naše narodne noSe. Zato si dovolju-iem tu podati kratek opis posamičnih delov obleke, ki tvorijo na§o žensko narodno nošo. Ta opis velja Ie za obleko, v kakršno so se oblačile žene in dekleta po letu 1848. nekako, in sicer v Ljubljani, ljubljanski okolici in deloma tuđi po Oorenjskcm. Podatke so mi dale stare ženice, ki so prežive! e to dobo. ko je bita narodna nosa tedaj še v navadi. Peče so nosile žene in dekleta po vsem Kranjskem. v različnib kra-jih različno zavezane. Dekleta v Ljubljani in ljubljanski okolici ter na Gorenjskem n. pr. so imele v tri ogle zganjene peče zavezane kros Ćela taka da ie vezen vogel prosto vise! čez til-nik. ostala vogla pa so potegnile križe-ma pod visečt vogel in ju zavezaie vrhu glave v pentljo, ki so ip zvale »peteTmov greben« (»petelinček«), 2ene pa so jih imele zavezane okoti brade; vrhu glave |e bil namesto grebena vozeU z navzdol visećima koncerna. Posebno fine vrste blago za te peče Je bil »perkal« a v poznejJi dobi, po le-tn 1866. nekako, so se ialelovmlc peče tadi iz angleSkeiea tuli*. Av1>e so nosHe Ie Ifrne, na £e-nitrsjiia pa tndi »evesti in đmii-c a. Te ste imele spredaj, navadno pa ob strani -vrtea ali »kape«, na tenčici (be-len btas« avbe) pfttrfen majnen v« od rožmartea, pm tadi od suhih rož. riti vse, da se izvrši to delo. V dolsrih mesecih vojne smo spoznali crne naicle-pe centralnih držav in smo izvedeli za vsa pod jarmi jenja, ki so jih nameravali Crta Bremen-Bagdad je šla preko Av-stro-Ofcrske in Nemčija se je zavezala, da bo varovala avstrijsko-ogrsko inte- videti izpod iopiča (spenzeria). Rute so si kupovale po domaćih pro* dajalnah. Mnogo pa jih je bilo vtihotap-ljenib iz Trsta, kamor so jih pripcljali ali iz Orienta ali Đeneškega, Rute z vtkanimi zlatimi rožami so nosile navadno Ie kmetice, meščanskam nišo bilo priljubljene* Krila so bila široka, sešita navaćf-i no iz trefa pol temno modrega sukus. Segala so do gležnjev. Spodaj so iraeta prišit za dlan širok Čm baržunast pas. Izpod tega pasu se Ie videla Ie še ob-robljena vrvica, Tako po zfmL V poietnem času pa so nosite krila od temno-zelenega, vijoHčastega, rjavega ali gran natno rdečega, volnenega blaga - tibeta. in tuđi od kambrika. ĐogatejŠe pa so imele krila od težke svile. Po^ letna krila spodaj navadno nišo imela nikaJrih našivov, pač nm so imela ozIeci robčke, ki so segali skoro do kolen. M o d r c je bil (vsled vpliva empir-i skega sloga) kratek m priSit h krihk Prikrojen je bi! iz enakega blaga kakor. krilo. Spredaj ie bil malo izrezan, tako nejako kakor srednje' izrezan moški to-lovnik. Našivov ni imel nikakih. Pred letom 1840. nekako so nosfle brokatast modre ki je bil spredaj tako gtoboko Jz-rezan. da je segal pod prsa. Ker so bfle v blago vpletene zlate in srebrne nHL so imenovale te vrste modre« »zlate aB »srebrne modre. ^ Predpasnik Je bfl po dve po* širok, črn, svilen ali votacn, tibetast kake šthi prste krajSi od krila. Krog !■ krog, toref ob straneh in spodaf je tane! primite kake dva do tri prsteJirokeln* vanuške čtpke, Privezan je bfl xa4aj i Stran 2. „SLOVENSKI NAROD- *oe 29. amo »19. 75. tter. rodne manjšine, se morajo omejiti na najnižjo mogoćo mero in to tuđi samo tam, kjer žive eosedni narodi tako po-mesano, da čista razdelitev ni mogočfr Nikakor pa se ne srne Čisti, kompaktni narodni teritorij deliti, ne samo ▼ prid enega alt drugega meeta kakor Maribora ali Trsta, še manj se pa srne od celoto narodnega teritorija odcepiti kompaktni del v prid strategičnim ali historičnim zahtevam kateregakoli eo-eeda. Mislimo in uverjeni smo, da nismo sami mi tega naziranja, ampak tuđi g» Wllson- Slej ko prej je on za pravično reeitev našega problema- Toda Italija je že mnoga leta pred vojno imela veliko propagando po celem svetu« Tren* to i Trieste! Ves svet je danee prepričan, da je naše Primorje tuđi po narodnosti laško Zato mislijo mnogi, da slu-žijo pravici in da smo mi mali pa ne-sramni imperialisti, ki bi radi svoji žrtvi Italiji iztrgali težko in s krvjo odrešeno domovino- Naš pariški dopisnik je pred štirimi dnevi imel priliko razgovarjati se s znanim profesorjem Herronom, ameriškim delegatom v Parizu in Wilsonovim sotnidnikom. Vpra-šal je Herrona za njegovo mnenje o glavnih vprašaniih mirovne konferen-ce in je dobil od niejra naslednji odgovor: >Ker aem delegat na mirovni kon-iferenci, maram najprej izjaviti, da so sledeča pojasnila moje osebno mnenje in da moja vlada nanje ni teeno vezana-Predvsem nekaj besed o Ameriki in Jugoslaviji. Amerika je že od nekdaj naj-đobrohotnejše pođpirala stvorjenj© te države in vse simpatije ameriških dr-žavnikov so vam gotove- Toda mi smo razočarani nad načinom, kako predna-ša mlada država od premirja naprej svoje pretirane zahteve zlasti kar se tiče Trsta in Gorice, ki pripadajo zem-v Ijepisno in po narodnosti k Italiji- Rav-notako nasprotujejo Bolgari vašim teritorijalnim zahtevam oistran VaHar-ja, Komuni pa v Banata- Skađer je albanska last in po izjavah albanskih đr-»avnikov ste vi poklali vsč tisoč Al-bancev, ne pa Lahi- Ako hoče Jugoslavija temeljiti na naSelih svoj© konstitucije, pravice in resnice. mora sama ravno tako izvajati ta načela napram drugrim. Tuđi v sedanjem konfliktu med ."trami in Italijo <*e prav jasno vidi vaš elabi namen- Lr.r.ki delesrati so se pokazali mnogo bolj prijenljive- Vaš kon-■flikt bi ee bil prav lahko dal pomiriti, fco so vam Lani hoteli odstopiti vso ^Dalmacijo, vi bi se pa morali odreci fevojim zahtevam na Trst in Istro- Tako *bi bili Lahi dobili samo dve pristani-£&, vi pa devet ob celem Jadranskem pmorju* Ne smemo pozabiti. 6% bi brez fvstopa Italije v svetovno vojno vi nik-«iar ne z ah t era li teh teritorijev- Tuđi "dobi Italija v primeri s svojimi napori onnogo manj, negro katerakoli dru^a dr-iftava. dociiD ee vaše prebivalstvo od jtreh milijonov pred vojno poveča na sSvanajst milijonov-Jasna je torcj, da yi svojih zaveznikov pri sklepu mira ne pod pirate, marveč da prihajajte samo s slabim namenom in da ne raznmete, da je treba sedaj postopati po Wil-sonovih načelih in pospešiti sklep miru, ki je tako potreben za ves svet. Tu-tli je v vašem interesu, da vzdržujete ■dobre diplomatske in gospodarske od-nošaje z Italiio- Mnotri narodi eo s svetovno vojno dobili vrnjeno svojo svo-bodo, tako n. pr* Pol Jaki, ki nimajo i&kšnih zahtev. kakor vi. Alzacija Lo-rena je z navdušenjem pozdravila sroj povratek k majhni Franciji- Desna obala Rena priđe pod francosko kontrolo-Sirija se bo pritesjnila pod francoski patrimonij, številne nemške kolonije pridejo pod francoski mandat. Anglija dobi teritorij od Egipta do InftK — Na vprašanje: V razmerju s skapninu ma-pori aaveznikov sahtevajo Jngoalova* ni preveo- Osebno sem vedno atal na vaši strani in sam se nadalje priprav* ljen vedno podpirati vade pra^fttee šahtove- Meje Jugo«lavije naj vbojejo vso dosedanjo vaio državo in Dalmacijo, meje Italije pa naj bi aegala do Jn-lijskih Alp in vsebovale Trst, Gorico in Reko — V vprasanju »druienja A^ strije z Nemčijo zavzema to stali§ce-Avstrija naj ostane nezavisna svobod-na država- Ce se obe zdrnžita, ne reeul-tira za noben del nič dobrega, ker je avstrijska kultura mnogo bolj latinska kakor ona v Nemčiji-< Kdor preči ta ta intervju je iz prva poražen. Mi smo ga brzojavno prejeli že pred osmi mi dnevi, toda objavljamo ga sele danes- Pri natančnejsem premisi ekn stvar ni tako obupna, kakor na prvi pogled- Ako priđe do zveze na rodov in ako res izgubimo svoj narodni teritorij, nam bo po trdem delu 5e vedno mogoče, informirati svet o res-ničnosti naših navedv in izzvati revizijo. V ta namen se pripravljamo na ire-dentsko delovanje. Tuđi je bolje, da n&3 tiižna vest ne zadene nepripravljenih* Obup tK>mcni pamomor značaja- Kot narod in kot država smo mladi in popustili ne bomo. čisto jasno je, da nas tepe i o lastni grehi* Tepe nas naže dosedanje malo-mežčansko obzorje- Pred vojno smo ee posmehovali onim par izgubljenim Studentom, ki so sli v svet. mesto da bi bile bogate naže hranilniee s štipendijaml pošiljale ven vsaj nekaj desetin nadar-ienih mladih mož- Poskus tržaškega dr-Gregorina izdaiati revijo v franooskem jeziku, se je po dveh letih klaverno izjalovila- Tako 6e je zgodilo, da je mo-^očna laska propaganda prikazala oe-lenra svetu, da žive mesto nas laski kmetje kompaktno nekam gori do Nanosa- Naša mirovna delegacija je o našem intervjuvn z Herronom obveSčena. Njei ta intervju ni nič novega, vendar je dobro, ako podrobno informira Wil-sonove svetovalce, ker imajo vsaj dobro voljo, da se dajo informirati« Sicer je pa po najnovejših veeteb položaj izboljšan- Konferenca vidi, da so lasko zahteve pretirane, vidi pa tuđi, da smo mi njim potrebni. Končno se boje svetovnih nemirov- V dneh, odkar smo objavili svojo prvo takrat konfiscirano brzojavko in odkar smo prejeli ta intervju, pa do danes je položaj v mnogih važnih točkah ngodnejši> Upamo. da nam bo v kratkem mogo^e objaviti kaj konkretnejšega* Ivan Prekorsek: Celisfto meUo io Wo islstro. Z drn^iin tečajem tekočega šolske-ffa leta je bilo prevzeto celjsko ljudsko in meščansko šolstvo. Izvršil se je ob-enem tedai tuđi preustro? omenjenega šolstva v zmislu načelne^a postooania, da mora slovenski otrok obiskovati slovensko solo. Po tem principielnem me-rila se je preuredilo celjsko šolstvo v temeljne slovenske razrede in v takozvane sporedne (nerr^ke) manjinske razrede ali paralelke. Temeljnih razredov slovenske de-ske ljudske sole Je pet s*evilo učencev zna§a 264. pet dekliških slovenskih razredov obisku?e danes 292 deklic: torej skupno 556 otrok slovenske narodnosti. Netnške sporednice (štiti deški in štiri dekli^ki razredi) obiskuje 159 deč-kov in 123 deklic: skupno 232 otrok nemske narodnosti, ali pravilneje izraženo, otrok, kojih starši so zares Nem-ci ali pa so nemškejrrt mišljenja ter so svoje otroke tuđi temu đosledno že od naimlaiših let vz?:ajaIL IVI POVMM MMUC IkB M 1» WwWWB prenstioi meSCanskOi Sol ▼ CA. hn*-no temeljne slovenske razrede, po tri dečke In trt dekBftke s aenfkhni ddU« in dekUUdml sporednkaB«L SkjvejAe razrede obislmie 70 m'fn r dekliške razrede 94 nčenk: torel iknpao 164; nemSke paralelke jm It^eio 49 •Ceocer in 87 nčeok: skupno 136 otrok. Ravnateljstva obeh neSčanskffli iofl in vodstva obeh ljudskih Sol kakor ce-lemu učnemu osobjn gre vse priznanje za stvarno in redno razvrstitev otrok in za odgovorno in ne lahko delo. ki ga mora vrSitl v razredfli s takim materia-lom. Navajam Stevitke v podrobnosti, da vidi na£a Javnost tuđi S)rša juposlovan-ska, kaj je bila nam štajerskim Slovencem nemška šola. Samo v Celju, kjer smo se Curili še dostJ zavedne in ie do-voll moćne, se nam je kvarilo v nem-^klh šolah (ljudskih in meščanskih) 720 slovenskih otrok. In kako je vzgajala nemška šoia in nemškl učitelj, to snio na vsak korak predobro Čutili. Zanimive 5^> pa te šievilke tuđi z dru^e^a vidika. Stevilo naših slovenskih otrok. če tud! ugrabljenih v nemških Šolah. kaže vso našo nacionalno premoć v mestu, ki je bilo na zunaj tako nemško, da smo Slovenci bili absolutno brezpravna manjši-na, na kojo se ni nikjer in nikdar oziralo. Dobro je, đa se to omeni in večkrat ponovi ker so seda} dni*i Casi, in se naši celjski nemški some^Ćani radi potožiio čez nove razmere, ko vendar uživalo vse pravice. Ce bi se Hm delila pravica po receptu, ki so nam £a svojćas pisali oni, bi izgledali preostanki nekdanje celjske slave in moči pač hudo dru?ače. Naša vlada in mestno jferentstvo ie kre-nilo pot po kateri avstriteka vlada m oreišnfi magistrat ni znal hoditi: pot ab-solutne pravičnosti. Na to dejstvo Je celjsko Slovenstvo ponosno, ker ne rabi ne na zunaj ne na znotraj nikakega nasilja za velik svoj napredek in razvoj. bolska občina okolica celjska ima v me*-stu stojeće staro šolsko poslanje in §e nekatere paralelke po privatnih hišah v Celju, vse Je orenaDolnieno, v to poprej edlno slovensko deško okollško Solo so poSiljaJi tud! slovenski meSčanl svofe otroke. Javne dekliške slovenske Sole pa okoliška občina sploh ni imela. Ob-stojala je pa v mestn visoko organizirana slovenska dekliška Sola Solskih se-ster s pravico javnosti, to solo so obl-skovale slovenske nćenke iz okolice in iz mesta, ta šoia je tuđi danes $e prena-polnjena. Velike Šolskc palače, !d ffh Je postavilo nemško Celje, da H v njđi nbl-Jalo slovenski zarod. so preSle s preob-ratom v naSo last nišo prazne in mrtve, danes služijo svojemu pravemu namenu, narodni vzjroji mladine. Đrez odloga bo treba y šolskem vprasanju Hi dalje. Danes primanjkuje Še najpotrebnejšejra, uć-nih knjig. aćil. modernih kni i ž-nic, brez kojih si pravega aspevanja £o4e niti misliti ne moremo. Važno Je ta-di vprašanje združitve ali kooperacije okoliške in mestne šolske občine, 2c-leti b? bilo, da v tem pogtedu izgine ona pTemi§ljena počasnost, s katero se je pol generacije v Cettn in v okolici iz naše strani delala šolska politika. Tuđi da-nes nzn treba v šolstvu napredovanja, ne iz strahu pred ponemčevanjem, ampak iz globoke zavesti kul-turnega naroda, daje dolžan svoj i mladini vse. Nemška gimnazija vCelitt V smislu naredbe deželne vlade za Slo-venijo so bile začetkom II. tečaja vsled nezadostnega Stevila nem§kih dijakov nemške gimnazijske paralelke razrrošče-ne. Ta stvaren in absolutno utemeljen korak poverjeniStva Z3 nauk smo vsi odobravali, saj nismo v stari AvstrUi vsi spodnjeStajerski Slovenci kl nas ie nad pol milijona imeli niti Jedne svoje srednje sole ter ima danes v narodni državi Jugoslaviji neznatna peščica Nemcev srednjih m meščanskih Sol već ko pre-več. Vsa zadeva celjske nemSke gimnazije ima pa še neko drago ozadje. Nem-škim profesoriem. tujim državljanom se ne ljubi odtod, ker vedo, da so pri nas boH na gorkem, ko v svoii domovini in tako so si prizadevali na vse načine, da se vzdrfi natihoma privatna nemSka gimnazija, mi kateri bi lahko nemoteno poočevafi dalje. Sknšall to tako na ometen naCm dokazati apravtcenost obstofa zavoda in ontetno vzdržati ta oemško kolonikv. kl niniA v Celja v tej obliki ni-česar opraviti. Pri znani Bemšid lojalnosti, nam še satno teta manjka, da bi nemiki profesorjl — pripadnik! Nemške Avstrlfe vzgajali v naši državi nemško deco v duhu or.ega patriotizma« kl smo mu dolzni v vsej doslednosti izrnvatl vse korenine do najgiobUesa dna, Olede privatne nemške gimnazije v Celja so krožile po mesta vznemiri)!ve vestt npamo za trdno, da so brez pod-la^e. V začasni mestni Šolski svet celjski, kigaje izvolil Se »Narodni svete v Celju, ie mestno uči-teljstvo izvolilo kot svoiega zastopnika fT. ravnatelja deške meščanske sole Beno Serajnika._________________________ Hovinshl pregled. »NOVO DOBA« v Splitu pravi, da so ItaJijani največji liberald na tem svetu takrat kadar ta liberalizem ne tangira njihovih najegoističnejsih inte-resov. Francija je najodiočnejše proti temu. da bi se Nemška Avstrija priključila Nemčiji, Wilson pa je za to, da se spoštuje pravica narodne samoodloČbe« In Italija je na strani Wileona, ker ee boji nekake ekonomske podonavske konfederacije, ki bi no bila v interesu Italije. Italijanaki listi izvajajo, da Francija hoće uveljaviti načelo najiii-tegralnejšega bismarkizma in z inečem preeekati vse točke samoodločbe- — Italijani znajo braniti načelo narodne eamoodlo ;bo, kadar gre za tu je interese, pozabljajo pa ta načela in gazijo Wi!sonove točke, kadar pišejo o ja-đranskem problemu, ko gre za neizpod-bitne pravice jugoslovanskega naroda« Preko Wilfionovih to6k se drže lonđon-ske^a dogovora, da bi se izvrSila velika prevara, okrutna in opasna komedija* v kateri ima Sonnino prvo vlogo- »NOVO VRIJEME« v Zagrebu pi-6o o novi centralni upravi za trgovati promet z inozemstvom- Ministrstvo j© odredilo kredit 200 milijonov dinarjev (okoli pol milijarde kron), da more ta nrad neti v svoje roke vso uvozno in izvozno trgovino in odrejevati kompenzacije za Ogrsko. Avstrijo, Češko in Polj^o. Ustanovi se v inozemstvu in doma po jeden denarni zavod za obračun- Ijist pravi, da je nerazumljivo, dati kredit 200 milijonov, ko vlada bafi išde kredit 130 milijonov za pokritje svojih mijnih potreb sa april- Bati se je^ da bo posel z izvozni čami, potrebni-mi sa dobavo robe, nodil po onih poteh kakor v bivSi monarhiji Trgovci ao hneli posvetovanje in so se izrekli proti temu. da bi državna oblast da jal a inšti-tncijam ali pojedinim o^ebam monopol sa katerokoli vrete trgovine, ceš, doma otvarja ministrstvo svobodno trgovino, na znnaj pa veze roke trgovini, ki je mednarodna, kakor đa naj bi svobodna država 13 milijonov prebivalcev postala kolonija, v kateri bođo mogli neka-teri ljnđje početi vse, kar bo njihova volja« — Kakor se vidi, se je pričel velik boj v trgovskem vprašanju, ker trgovina trpi pod obstoječimi razmerami in se odjemaletvo boji opravičeno vedno večje dragi nje- Iz vsega trgovskega, kakor drugega vrvenja je razvidna Ie nujna potreba eklepa poStenega mira, kateremu bodo sledili v^zdržni odnoSaji med đržavami. ki spravi jo trženje zopet v pravi tip »SRPSKA ZORA« se tmennje list, ki piše proti Hrvatom in Slovencem. Tako je ta list zagrešil pred dnevi opazko, da Srbi ne potretrajejo te^a, da bi se kregali s Italijani radi Hrvatov in Slo-veneev- >Srpska Rije^< odgovarja: Go- gpodK ki tako govorim govor© v imena Srbov v Bosni In Hercegovini« ne govore niti v imena jednega dela 8rbov* Teke besede more diktirati samo alep* in breeobzirna mržnja, ki m«ji na blasioat- »NOVO6TI« v Zagrebu prinaiajo nov dopi« is Pariza* ki poroča med dragim to-le: VpraSanje Jadrana Je še nedotaknjeno, ker Italijani ne žele, đa bi prišlo sedaj na dnevni red, marveč čakajo, da se mogoSe kaj pripeti, kar bi ugodno vplivalo na situacijo v njihovo korist, cakajo, da jim njihova prav bee-na propaganda proti nam prinese tndi nekake rezultate- Zato treba velike opreznosti in izogibanja vsakenra. ne-premišljenemn koraka, ker ltalijanski desperaterji ategnejo še marsikaj po-skusiti- Njihova najnovejša forca tukaj, kakor doma v Italiji je ta, da so s prav vehementno silo začeli agitacijo sa Reko in Dalmacijo, katere se udeležnje radi službena Italija, to pa vse radi tega, da morejo kasneje delati kompromis, da nam >dobrohotno< odstopijo Reko )n Dalmacijo, ugrabijo pa Trst, Istro in Gorico* »PRAVDA« v Beogradu, baveč se s primorckimi problemi, izvaja: Ako pogledamo naša jadranska mesta, moramo zatrditi, da razven Reke in Trsta n im amo na vsem Jadranu niti jedne druge luke, Ja bi mogla odgovarjati našim ekonomskim in trgovskim potre-bam. Split se bo ečasoma pretvoril v večjo trgovsko luko- Ali da bi Split mo-gel v bodoenosti v ekonomsko - trgovskem pogleda biti ono, ker sta bila v Avstro - Ogrski Trst in Reka, bi bilo treba odstraniti nepripravnost njego-vega zaledja- Za moderno oredit^v splitskega pristanišca bi trebalo 20 do 80 let, kar bi stalo milijarde in milijarde materijalne izgube v narodni ekonomiji. »RIJEČ SHS« v Zagreba piše glede na morebitno sestavo nove vlade: Danes je pri nas prva zahteva, đa je vlada moćna, da ima odrejeno, jasno, narodu razumljivo politiko in da jo izvaja energično in broš obotavljanja* Ali jo pri tem podpira ve£ ali manj strank, je postranskega pomena* Na-sprotno, ako bo neaktivna, izgnbi veak ugled, pa čeprav bi jo tvorile vse stran« ke in strančice- Skoro navađno je tako, đa služijo vlade, ki naj bi bile izraz narodne sloge, samo kot manifestacija. Mora se postaviti program za resitev najnujnejših stvari in one stranke, ki hocejo sodelovati, se pritegnejo k dela, drage naj ostane jo ob strani- Nikaka nesreća ne bo. ako bo imela vlada moćno opozicijo, mnogo hujše je, ako se opozicija privzame v vlado in jo paralizira- Od strank, ki sestavljajo vlado, ae mora zahtevati, da delajo solidarno in nosijo solidarno odgovornost sa svoje delovanje- Pred vsem pa, da delajo! »THB MAKCHESTER GUARDIAN«, jeden najuglednejših angleškiti listov, je priobčil dopis iz Pariza, ki pravi med drugim: Pred dvema mese-cema se je mislilo, da bo mogoče đose-daj končati delo mirovne konference-Kekor pa stvari sedaj stoje, se bližamo sele preliminarnemu mira in nlhce ae ve, ali bo blagoslov ali prokletstvo zs človeštvo- Ako bi se bilo zbralo deset razsodnih mož, da rekonstruiralo svet po Wilsonovih na^elih, potera bi bilo njihovo delo doslej že kon^ano. Slučaj Italije vodi nas do bistvene točke- Za-kaj ni konferenca že spočetka odločila, đa tajni dogovori nimajo nobene veljave? Ti ne bi 6e smeli vzdržati, ker so sovražne sile sprejele premirje a pogo-jem, da se Wilsonove točke prlznajo za temelj mini, zato so tajni dogovori ne-odlocilni- Vendar pa se trdi, da so tajni tankima trakotna. S tema je bila ob-enem zađe] privezana tuđi široka pent-Ba z dolcima, navzdol \iseCimo koncerna, ki sta bila Ie nekoliko krajša od krila. Po leta 1865. nekako pa so nosile ožje predpasnike. Pred letom 1840. so nosile tuđi be-ie, bogato vezene predpasnike. J o p i č (spenzer imenovan po lor-jdn Spencerju). V jesenskem in zimskem ičasu so nosile ali jopič, ki ie bil naprav-;tfen od enake^^i blagra kakor krilo, ali *pa radi od drusračnesra bla^a, Rokavi so bili široki in so se zoŽevali proti zapest-Ja, Tu so bili zelo ozkj. zapeti z zaoon-kaml ob robu pa so imeli prišite bele, ozke čipke, da lim ni bilo treba pod-'obte8 lepih srajčnikov. Ob rami so bili nabranu Kroja: vratu je bO prišit za dlan širok črn baržunast ovratnik. Ti jopiči so se zapenjali z zaponkami, prvotno spredaj navskriž. pozneje pa od vratu naravnost doti. Ob bokih so imeli ne-kateri jopič prišit kake tri prste širok črn baržunast pas, ki je bil zadej — ▼ sredi — nabran v nekako rožo. Spodrrla krila so bita bcfcu Skrobana, IHcana. SpodaJ so bila okra-šena s Siroldm vezenim robom, ali pa so frnela prišite kake trt prste široke fipke. Takih kril so imele po trt in tndi po štirt Pri hoii jiti je bilo vtdetf tepod Komlesra krila, in ker so bila SkrobaiUL so prijetno šumela. Nogavice so bile be!e in z 1 ad-k o pletene. Tesno so se oprijemale nog. Obntev. Pozim! so nosile crne, nsnfate precej visoke, z^ora! krof in kroz ravno privezane čizme. Spredaj so bile gladke, tore! brez kapte fete ao bile srednje visoke in ne preoske. Poleti so tile nekatere obute v ni-zke čevlje (Šolne), ki so imeli spredaj v kotu zareze pritrjeno majhno crno svileno pentljo ali kokardo. Tuđi to obuvalo Je bilo brez drugih okraskov. Nekatere meščanke so v nožnej§i dobi nosile poleti tuđi čevlje od tankega črnega blag:a. Pas. Nekoliko pod boki so imeli opasan kovinast. srebrn alt pozlaćen pas (sklepanec). Prvotno ta pas ni imel za obesek navezanih pentelj. Zlatnina. V ohljih so nosile ali zlate »murčke« ali pa zlate uhane z obe-skL Nekatere so itnele tndi murčke z obeskL Za navadno rabo so pri murčklh obeske lahko snele. Zaponk (broi) prvotno nišo nosile. V poznej§i dobi Sele so bog&tej'še nosile zaponke in tuđi medaljone na zlatih verižicah ali na baršunastih trakovih. F r i z ar a. Ker treba pri imrodm* ikv Si primerne frizure, naj omenim, da so imele lase spletene v široke kite po 5, 7. 9, 11, da ćelo po 15 stremenov. Zmđci boff proti tflnlka, |e bfl v lase zataknjen rožen slavnik. LjttbllanSalaun )e bfl priljubljen gfevnik z vrezanimi priprosUml okrask! a!! gtadek s širokim, otfim robom. Na kmetih pa so Imele glavnike, v katere so bili za okrasek rtSeiml maf-hni svetli rumbi. Krotr «!avnfka so bile ovite kite. Spredaj so imele to* pače-saae na prečo in so jih pofoSle ob sen-cih preko ofaeU. pač pa tako. da Je bio nhane dobro vfdetL Dekllce so bfle ffolofttavc ta ao nosile kite, viseče po hrbto. Opisal tem ta na kratko no5oi» U |e ^a pri °S?.JSJfe^ Poznana, salo twtt da poslužujejo naše žene ip dekleta še drugih prekrasnih slovenskih narodnih noš; no5e trža§kih okličank, Ziljank, zlasti pa nam najbll^Hh Belokraniic Te opiSem pri prvi priliki. Dr« M. AmbrožiC; tom, M. Ma ta! Leta 1900 je umrlo na Angleškem od 100 živoroienih otrok 15 tekom prve-&l leta. Na angieških pokopališčfli ie pa bfl onega leta vsak četrti novoizkopan grob — grob dojenca. Ko |e takrat angleSka Javnost za-znala za te statistične podatke, se fe z^rozfla nad tako žetviio smrti v naj-neXne|Si dobi. Odgovorni zdravstveni organi so pa Sli nemudoma s podvojeno enenrtJo na delo, da izvijejo zarod gra-bežUtvUn krempUem smrti In evo aspe-ha v desetih letih! Leta 1910 ie mirio I« to 10 % dojencev a Ie i* vsak peti crob 1» kril dojenca. Na Slovenskem m bile pred v<*o pribGžno iste razmere, kakor sa Angle-škem leta 1900. Na Kraniskem (£e sine biti to približilo merilo za Slovenijo) je umrlo L 19U 15 % doiencev ta dojen-ska moriSvost je bila Cetrttoa «p4oSne. Pa ml sa Io skoro vedefl alsmo, kaj iole, da bi se brtofi sa zmanJSanJe te tfnrfHvoatlf O vredHottl ta e wmt omto ao merodajDl pri nas Ie fako patrijarhalni aasorL VeC aB mani slnCajno priđe otrok na svet od stačaf* Ie potem od-vtaoaaaf rprašan)«, Mti a« ne biti, od ataSnJa Ja edvtao saai »tavia ta bote- zen. Ce dojenec umre, si mati kmatu otare pičle solze, kdo dnisrf pa tak do-godek komaj opazi. Ce preli vi dojenško dobo in se lepo razvila, ga pohvalilo tete in strtci, če 1c pa revše bolehno ali pokvečeno, pa skomizjnie z ramam), kdor ga vidi, in pogleda stran z nepil-jetno mislilo, da so taki otroci Človeški družbi pač Ie v nadlego in spodtfko. In Če hoče kđo misliti o problemu filozo-fično, se povspne kvečjemn do grap in vrbov Tajfceta. Le relijrijozno čnvstvo smo videli pri nas doslej na delu za otroka. Iz dveh razlogov: eden Je ta, da je treba resiti otroško dušo večnega po?njb!jenja. drugi Je pa prfčakovanje večneca ptačila na onem sveto za dobra dela na zemUL Vsako delo za otroka, izvirajoče iz kateregakoli impulsa« le neka) vredno. Vendar danes samo duševni Impulzi ne zadostojelo* da rešijo problem racionalne vzrejc otrok, pred katerega nas postavlja moderno življenje. Najmočnejši hnpalzl za. dek> v prid otroka prinajajo danes te socialnegra čovstvovania in mBHenia. Mišlienie člo-▼eSke družbe se bod in bolj pretvarja Iz bojnesa mišljenja vseh proti vsem v mišljenje vzajemne pomočL Predmet Tzajemne pomoći bodi seved* tuđi otrok kot <9an dražbe, boli pa Se njegovi star-sl. kl Jhn |e naprtua asoda z otrokom na rane telke dolžnosti in neprilike. Enafco moćni nnpaizi sa otrosTto-▼arstveno detovanje pa prDiajaio iz na-donalnega mišljenja tn čuvstvovanja modernega človcka. Ncmec Je izrazil to v avofi nacionalni nemiki državi na nal-sarovejši način: »Država potreboie vo-tikm. zato gteto* da jfli ie koUkor mogoče mnogo vzgojimo.« Nacionalizem Nemca se je kristaliziral v militarizmu, zato ie bi! militarizem pronilna sila nem-škega delovania na polju otroške^a var-stva. Mi Jugoslovani nismo mflltaristi, smo pa nacionalisti skoz in skoz. Iz nai-čistejše Ijubezni do naroda hoćemo, da smo svobodni in da se dvlgnemo na visino kulture prvih svetovnih narodov. Tekmovati hočemo s svojimi sosedi z delom in kulturo. Za to pa potrebujemo Uudi, in sicer mnogo in zdravih. Ker se nam danes ni bati, da bi našemu narodu tJsahnila generacijska sila, nam Je le treba skrbeti, da bo naš zarod ostal pri življenju in da bo vzrejen zdrav, pa bomo lahko uspešno tekmovali v družini narodov na vseh poliih. Da ie delovanje za ohranitev Življenja in zdravja zaroda lahko uspešno, nam kaže Angleška z uvodoma navedeno statistiko. Kaže nam to Norveška, kjer so potisnili umrljivost dojencev na nizino 8 %. Kaže nam to mesto Bor-deaux ki Je znižalo umrljivost dojencev v 8 letih od 13 % na 6 % in mesto ZQ-rich, ki Jo je znižalo V istem času od 28 % na 9 %. Ti vspehi so se mogli do-seCi, ker so v delu tekmovali privatnik!, mesto in država. Vsi mladinski higije-niki in sociolozi so si pa Jedini v tem. da je tako delo najcenefše in naJuspeS-nejše tedai. če Je organizirano po enot-nem principu in v enotni organlzacifl — to Je: od države. Đrez dvoma fe ena največjfli nalog naše države, da si vsgoji zdrav zarod. 7.j. 5tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 29. marca 1919. Stran 8. dogovori obvezni sa one, ki so Jih potpisali. — In ti tajni dogovori hoosjo baš nam Jugoslov&nom zadati najhujsi adaroo Politične vesti. Socf]a]nođemokratičoa poverfenika ▼ deželni vladi za Sloveoijo ništa Jugoslaviji< (St* 70) neka resolueija ciradništva denamih zavodov na Slo-venskem, ki je vseskoz politična- To dokazuje, da ima denarno uradništvo bistveno nasprotno pojmovanje o principu uradniških organizacij- Te so bile, 6O in bodo vedno nepolitične, će hocejo biti sploh mogoče* Državno uradnietvo Ima v svojih organizacijah pristaše vseh političnih strank in somišljeniki JDS tvorijo večino- Vzlic temu vlada v državnih organizacijah med Slani JDS. VLS in JSDS popolna sloga, ki zajam-čuje organizacijam ne le ugled nego tuđi uspeh- Uradništvo denamih zavodov pa >ođkritc* izjavlja, da >n i m a do JDS prav nobenega zaupa-oj& toliko časa, đokUr bodo stali na čelu te stranke abso-lutisti in voditelji stare li-beralat stranke«- In zakaj ta slovesna odpoved Ijubezni? Zato, ker je občinski svet uvrstil uradnik« Mestne hranilnice med mestne uslužbenoe ter jim prizna! draginjski priboljšek v onem merilu, ki }• velj«^ ven za vse mestne uslužbeno*-Uradnikl Mestne hranilnioe torej nofe-jo biti mestni, nego se smatrajo s» «oa-ke baučnim uradnikom, in ket teki se čutijo vrvišene nad magistralno uradništvo- Ker pa so vižji, jhn gro — tako trdi njih resolucija — tuđi vecji drar ginjski priboljsek. Odveć je vsakrin* polemika 0 staiisosst hfnaitalteili wsjj I afkor; vaakojo vm, da fo wsAwr>n|o ▼ ' bankali 6Uto drugo kakor ▼ hraaitadoah in da se šahtova za banko posebna kn> Unkacija. Gotovo pa jo tuđi sa m*«i-stratne nradnike potrebna viija is-obrazba, kakor se z&hteva sa hranil-nične- Zdravniki, inženirji, juristi 1 doktoratom ali brez njega, živinozdrav-niki, razni vodje mestnih podjetij L dr* morajo imeti po nnftom skromnem nmo> nju vsaj toliko osposobljenosti, ugleda in zato tuđi vsaj toliko prejemkov kar kor hranilnicni uradniki- A tuđi ostalo računsko in pisarnisko uradništvo na magistratu po svojih pred studij ah in izpitih večinoma preseza ali vsaj doso-za hrani Ini ske uradnike! Oblastveni značaj magistrata in samostojno urado-vanje posamoznih referentov zahtevata pač toliko upoštevanja, da se hranilnicni usluzbenci ne morejo progla&ati za nekake oradni šk© aristokrate, ki eo upravičeni do visjih prejemkov- Reeo-bicija v »Jugoslaviji« je torej zelo £a-fjiva za magistratne uradnike in je tem bolj obžalovanja vredna, ker je naper-\ jena proti nastavljencem ene in iste ob-čine- Resolucija pa je dalje tuđi nemoralna- Uradniki Mestne hranilnice so odpovedali zaupanje JDS le zaradi — d e n a r j a- Njih politična načela so to-• rej popolnoma od vi sna od ž e p a ; če I bi se umaknili današnji voditelji stran-( ke ter bi novi prvaki dovolili hranilnič-nim uslužbencem večje dohodke, bi se ispremenilo danaSnje nezaupanje takoj spet v popolno sanpanje? Prepričan je ni nič, denar je vee? Nam se zdl, da velika večina uradnikov Mestne hranilnice te resolucije ni pođpisala in je nikdar ne podpise, ker si svojega poli-tičneera naziranja ne da k u p i t i in ga zaradi več ali manj denarja nikdar ne premeni- Če bi pa bila vendarle većina sa to nemoralno resolucijo, je naee mnenjet PristaSi, ki so v stranki le tako d o 1 g o. dokler so njih žepi d o-cela zadovoljni, nišo za JDS nič đru-gega kot balast- Cimpreje ž njimi čez krov! Politična načela in etrankarsko pripadničtvo so rezultat duševnoga procesa, izvirajo iz razuma in omi-ke, ne pa iz dovolitve večje ali manjSe đraginjske đokla-d e> Kdor tega ne priznava. Bog ž njim! Cisto gotovo ne bodo taki realisti ohra-\ j nili zvestobe nobeni drugi stran* ! ki, ako prestopijo vanjo, ter bodo i igrali le vlogo nekdanjih političnih j dvoživk, ki b© odđajali svoje glasovni-I ce z oziroao na večji ali manjfii >aj-! moht< ali gulaž- Politična reeolucija uradništva denamih zavodov je torej nekolegijalna, nemoralna in predrsna; zato jo odklanja vsak resen organiziran uradnik kot 2a-losten izrodek nediscipli-niranega mišljenja. — Uradnik- SE NE9CAJ ODOOVORA- Posebno jezo kuhajo socijalni demokrati sa JDS! Skoraj vsaka številka >Napreja« se peča s takeimenovanimi >libera!d< in vsaka najmanjša prilika se izrabi za napade, ki so, kakor &e jim vidi že na prvi pogled, popolnoma neosnovani. Prav radi se pri tem go-spodje poslužujemo >Slovenca< in njegovih poroci 1 ia Beograda- Zadnje tako porobilo se je glasilo, da so slovenske stranke poslale deputacijo k ministru sa prehrano, v kateri so bili sodrug Kristan, dr. Hohnjec in dr. Novak- Po-ročilo pristavlja: >Za hrbtora te deputacije pa je poslala JDS Se drugo dpnu-tacijoc* Recimo, da se je to res zgodilo, mi bi v tem ne videli nikake pregrehe. ker bi se iz tega le razvidelo, da se na-ša stranka še po?ebej trudi za na^o prehrano* Želimo pa vendar, da bi akcije za prehrano bile kolikor mogoce skupne, in da bi se nikdar ne pozabifo. da prehrana ni politična zadeva- Toliko k ti zadevi! Sedaj pa priđe še nekaj lep-šega! >Slovenec< je poročal, da izdelu-je slovenski minister dr- Kramer volil-ni red. po kater^ro naj bi se napravilo 19 volilnih okrajev Veako okrožjp naj bi imelo dva poslanca, enega ve^ina. enega manj^ina- To je v resnici poročal >Slovenecc Da pa dr. Kramer s >Slo-venčevimc poro^evalfem ne živi v tako intimnih razmemh. da bi mu odkrival zadnje kotičke svojega srca, je gotova resnica- Vsak razsođen človek takoj uvideva, da je notica >Slovenčevac ten-dencijozna in skovana za politične na-mene- >Naprej< pa je popolnoma prepričan, da je vest resnična in sedaj smo tuđi mi prepričani, da jo bodo go-spođje sodrugi vlačlli po shodih okrog, ter jo kot dobrodošlo blage sekali v svojih političnih mesnica h->Naprej< piže k temu tale komentar: >Ta nacrt je zopot velika in pravilna modrost slovenskih liberalcev, ki so do-mišljajo, da imajo patent sa- predpravi-00 in osloparjenjo naroda. Zaknlima t%rm slovenskih Uberaioev prosoga ftr vse veje, in le dodirno se, da slovensko ljudstvo ne obračun* m teaod imodkrtto-srcnimi demokrati tako, kakor sashiži-Jo«- Tem tiradam nasprotl oatajamo hladnokrvni, kor dobro verao, da dr-Kramer o svojem volilnem rodu sa 8I0-vonijo ni nioaaar povedal niti »SloTmm mm sa propore pri TolitvaK in d* bi ml prwi Bgovmrjali, oa Ki mm volilo tako, da bi volil vmak Tolilni okrai 9 pofllaaea* in aieor onega is većine in onoga is manjžine, ker bi to ne bi 1 nikak proporc- To bi bila diktatora manj-feine, proti katari smo bili in *^nmn4i tuđi t pribodnje! Sicer jo pa vse akn-paj labito neumno laniiljeno! Volilni rod prido broš dvojbo pred parlmmont-Kar bo voljalo za Slovonoo, veljalo bo tuđi sa Hrvate in Srbe- Ce voli vmak okraj dva poelanca, onogm U voclne, drugega is mmnjsine, potom bo isključena vladna većina, tako da bi gospod Pribičević gotovo moral najodlocnejo ugovarjati Kramerjevemu nacrta* >61o-vencuc in >Napreju< bi toroj evetovali, da sta bolj nrevidna pri svojih političnih iznajdbaht _r. DR2A\rNI POST.ANKC DRV KAKL TRILLER je s privoljenjem strankinega naoel-stva odložil svoj mandat ▼ Narodnom Predstavništvu v Beogradu, ker nm obilica drugih javnih poslov ne dopa-šč& daljše odsotnosti od Ljubljane- RESNICA NAD VSE1 V beogradski >£pohi< čitamo tn-formativen članek o slovenski ljudski stranki, ki ga je dala listu na razpola-go, kakor pravi uredništvo, >nek* ugledna slovenska osebac Kakor pozdravljamo, da se srbsko javnost v«w-stransko informira o naših razmerait tako zastopamo tuđi mnenje, da Je treba pri teh infonnacijah vedno in vaelej točiti čisto vino, zlasti ako gre za do-godke v nesrečni in žal tuđi malo čast-ni naši prošlosti- Zato so tuđi no more-mo soglašati s tem, da skuša infonnator >Epohec preteklo8t svoje stranke naslikati v đrugačni luči, nego jo je dosedaj poznala vea slovenska javnost* Čemu prikrivati greh. ki se ga ne moro spraviti s sveta? Zdi se nam, da je bolj no-ško, greh v preteklostl odkrito priznati in ga naknadno obsoditi, kakor pa ga prikrivati ko se ga abaolutno ne da prikriti- Informator namreč piše: »Popolnoma napačna je trditev, da jo pod-pirala avstrijska vlada to stranko. Stranka nikdar ni bila vladna, marveč je bila vsikdar v naj večji opoziciji proti vladi- Istina je, da je nekdanji njen vodja Susteršič zacel koketovati z f vlado iz osebnih ambicij, ali je on bas radi tega izgubi] teren in postal vkljub svoji sposobnosti nemogoč!< — To se vendar pravi, resnico postavljati na glavo- >SasTiin Je pogrešno tvrdjenje, da je avstrijska vlada bila toj stranci na rucic? Rea, nikdar? Nečemo biti zlobni in nećemo izzivati polemike, samo eno vprašanje bi stavili ix ćele vrste drugih vprašanj:* Kako je bilo s mestno samoupravo ljubljansko, kako z oktroiranjem občinskega volilnega reda Ijubljanskega? Toda pokrijmo to s plaščem pozabljivosti, Izbrišimo to li Bpomina- Nekdaj je bilo is ne bo nikdar veef In to je dobro, zato nobenib rekriminaeij večf (Naša Doročtta iz Beograda in Zagreba.) ENKETA GLEDE PREHRANE V SARAJEVU. Sarajevo. 28. marca. Pri poverfe-mštvu za prehrano se je vršila enketa o važnih prehranjevalnih in drugih socijalnih vprašanjih. Enkete so se udeležili socijalisti obeh frakcij, zastopniki delo-daralccv kakor tuđi zastopniki trfov-skih in obrtniških zbomic. Sklenjeno je bilo. da se zahteva razven prehranjevalnih zahtev od vlade tuđi osemurni de-lavnik in nrad za državno posredovanje riela in izplačevanje podpor brezposel-nim delavcem. »HRVATSKA NARODNA ZAJEDNICA« — KULTURNA INSTITUCIJA. Sara?evo, 28. marca. Osredna kon-ferenca »Hrvatske narodne zajednice« rriobčuje iziavo. v kateri se povdarja. da je »zaiednica« kulturno - gospodarska inst;tuciia. ki se vslcd tesra ne smatra za komretentno, da bi smela soditi o noHt'*<5nem defova«ni đelegatov Bosne in Hercegovine v Narodnem Predstavništvu. DLHOVNISTVO SE ORGANIZIRA! Zasreb, 28. marca. Včeral se je vršilo priDravIiiino zborovanje zajfreb-ških duhovnikov za ustancvitev duhov-r.išf:e stanovske organizacije v za^reb-ški nadškofiji. Sprejct Je bil od priprav-ijalnc^a odbora izdelan nacrt pravil. Sklenilo se je nadalje, naj se osnujejo ! po ćeli nadškofiji pokrajinski odbori. V pripravljalnem odbora je tuđi §kof dr. Lang. REKA ODREZANA OD ZALEDJA. AU KAKO SE JE TIHOTAPILO. Zasreb. 28. marca. Kakor porocaio iz Reke. se posledica odredbe glede trgovine z inozemstvom, katero je izdala vlada v Beograda, žc obeutno čuti v mesta. Na Reki se je bflo zbralo več sto talijanskih, ogrskih ih zagrebSkih Židov, Iri so se bavili s preknpčevanjem in tiho-Upstvom najrazUčnejSem blaga iz Re-ke na Hrvatsko in Ogrsko in narobe, Vsled sedanje odredbe so zaseđle in skrboo sastražile ceJo demarkacijsko crto srbske čete, kl so preprečtfe vsako nađaljnje tihotapstvo. Armade reskih tibotapcev se je krtila radi tega velika panika, ki je imela za POSJedico rapidno padanje tUlijanskfh vrednot in padec fi tmfi prebivalstvo, ker vsak dan bofl primanjenje živii posebno mleka in me-1 sa. Draginja je strahovito narasla, sedaj se vidi ta ovidevajo to dejstvo ćelo oni, ki so doslej zagovarjali priklopitev Re-ke Italiji, da bo Reka uničena, če ne bo združena z Jugoslavijo._______________ Kraljevina Srbov, Hnratot in Slovencev. JafCMlaveMU Sokol ▼ Čakovca sprema veličajno proslavu dana smrti Zrinj-skoca i fraakopana uz sokolski župski slet pod zidinama Zrinjskog Čakovca. Svečanost će se obaviti na 4. maja o. g. Netrcba nmposeb isticati koliki će to uspjeh imati za sam Čakovec i za cijela Jugoslaviju u ovo doba. Čira nam stignu potrebni podaci od pojedinih sokolskih društva, na koje se obratismo posebne, moći ćemo 1 sam program svečanosti iznijeti u javnost. Budući da je do slave Još nekoliko nedjelja nadamo se, da ć# priredbenom odbom 112 pripomoć svija, kojima će ova manlsao dmutl rodoljubno srce t uspjeti. Pozivamo s toga u prvom redu braću Sokole u naJoJ široko] domovini, te ostale rradtane Jugoslavije., da nam n tom pomodnu, što svojim prisn-ćem, Sto poticanjem dobre volje. Nova stranka ▼ SrtrtjL V Srbiji se fe osnovala nova stranka, ki si Je nadela ime »Narodna zemljoradnička demokratska strankac. Njeno glasilo Je »Zemljoradnik« (Potjedelec). ki Je urejuje M. Penjević. V svojem programu zahteva stranka odoravo državnega sveta in stalne vojske. Sodna uprava se naj preuredi tako, da bodo sodna samo narodna porotna sodišča. Urad-nika. ki zagreši poneverjenje alf tatvino, se naj kaznuje s smrtjo na veSalih. PokoJ-nine uradnikov sq naj odpravijo, ker tud! kmet nima pokojnine. NthCe ne srne Imeti več zemlje, kakor je potrebuje za prežfvez* rodbine, ki Jo tvorita moi in žena s svojo deco. Vera nat bo svobodna in prfvai stvar vsakeca pojedinca. V točki 5. stranktnega protrrama se zahteva: »Ker Je fzvršeira njedlnienfe Srbov, Hnratov m Slovencev, le po ho^Hh In človeSVfh zakonlh nravično, da norav ottf elementi, na Varere se Je naslanjala bfvsa trarava, element!. M bodlsi Vt verskfh, boolsf demaro-šVoijoTitfcnni razloitoT namenoma defajo nci»rfTTke In rmeStifave. Poleg tega smo mnenla. da fmamo đanes dovolj đrnciti miJne?5Tn »««Iov, rad! katerfh ne $memo trr^Ttl narodne energije v zasedaj čiste ne-prodTiVttvne svrhe«. Konee gijajne politične karijere-LDU. Zagreb 98- marca- Uradni list objavlja vpokojenje velikega župana zaj^rebek© žnpaniie, raanega pisate-Ija Ljube Babiža- (Šandora Gjalskog). IZ ORMO2A. Dne 23. marca t 1. Je bila raztroSena po celem Ormoškem okraj u velika množina letakov, ki na hinavskj način Sčuvajo naSe kmetsko prebivalstvo na odpad od Jugoslavije in priklopitev k Nemškj Av-striji. Kakor se poroča, je te letake raztro-sil deloma letalec iz Nemške Avstrije, de-olma pa so se ti letakj od različnih sumljl-vib elementov osebno razdeljevali Is raz-Sirjali. Z bedasto vsebino teh letakov bi se bilo baviti odveČ. ker i tak ve vsak najpri-prostejši človek. da od Nemcev ni prišlo za Slovenca že od pamtiveka do sedaj še ničesar dobreea Med Ijodstvom v Ormo-Skem okraju vlada trdno prepričan]e, da so največ teh letakov raztrosili nemSkutarskJ zasrizenci iz Ormoža in sicer sinovi us-njarja Perdinanda Kralj, nekateri železni-ški uslužbend v Ormožu, med njimi zlasti železniSki premikač Germ, kot glavarja te propagande pa se smatra Ervina Veniger-holz. bivšega koncipfjenta in urednika Sta-Jerca v Ruju Ta Venigerholz živi že ćeli čas v Ormožu ponomoma brez vsakega po^ia. Svoje brezdelje pa porablja prav pridno v to. da se vozi v Ptui In Oradcc na Vonference z nekdanjimi In Se sedanji-mi Stajercijanci: vidi se ga tuđi v celem ormoškem okraju po naJrazliČneJSfli vaseh. kjer ntma ničesar iskatt brez dvoma samo da ljudstvo vznemirfa in hujska. Kakor čujemo, ga je itak končno zagrabila roka pravice m ga vtaknila na varno pod ključ, kjer bo hnel, opalmo. Se precei časa, pre-mfSDevatl o nafbotj usoe^ni nemSkutarskf Drot>a?andL 2alibog, da se to Že ni zgodio poprej! A kje so drug! fralskač! !z Ormoza? PazlISnf KraliL Oermf. Barnnanf ter Pe4o-varil Se vedno uživalo zlato prostost M Jo pridno nporahifalo za naJgrSe hulskanfe proti Jncoslaviii. Alf nima na$a vfada do-volf mocT. podr>rerl svofo avfoflteto, če treba mol z fdezno rokr>? PteštAzo fe frfedamo naravnost neverjetno postoomnfe. da ili zav 110 oravotif^tvo v Maflboru 00-«tnMi ▼e»efwf»»»»'«Ve siline pr«lf drf»Tf v kaziNvranle po?frW4ri oblasti ▼ Ptnjn. Cenm se wi uofem 'J«I ▼ uradnem Hsrtii. da so mHH v!«f uref'hiH zakon? v veHavf? če se naSe **M+ &***vm z nfmf noće Mtffl. P*vrMtan»n poverlgnffrvo sa vrmr*-!wwfle. w* •*•*•■'1 lil za tf*- 65a s# oafo o^zarv- I Ml amo ćelo teko dobrosTČnl. da nttl ne zahtevamo, da bi se postopalo napram BaSn nemikutarioai tako, kakor se je napram Sioveocem — veleizdajnikom (?) v vojai dobL Prosimo pa, da vsaj pribU±Bo! Iz BrasloTĆ. Občinski zastop v Bra-slovčah le v izredni seji dne 23. marca 1919 imenoval minJstrskega podpredsedni-ka dr. A. Korošca castnlm obeanom x azirom na njegove velike zasluge kot poslanje te občine in kot prvoboritella za naSo neodvisnost In njedtnjenJe. Upamo, da bodo temo zgledn sledilo še druge obcl-nc Naie zaslužne može je treba slaviti. Novi okrafal iolskl sret ▼ CeUL So-svet ceijskega okrajnega zastopa le tevrjlfl sledeče gospode v okrajni šolsjd svet: dr. Vrečko (Celje), E. Jare (Smartno), Vinko Kukovee (Lava), Fr. Goričan (VUnjavas) in Edvard Kukec (žalec). V občinJ Vinlca ]e odredil občinski odbor, da morata dva slromaka hoditi od hiše do hiše. Od obeh kapljajo uSi, da se pri njih pogledu človeku kar koža zJežL Ljudstvo se lih brani sprejeti pod krov, a uhraniti se jih itak ne more. Ako jih nečeS prenoćiti in nahraniti oni dan, ko priđe na posestnika red je odredil župan, da se mora vsakemu od teh dveh sfromakov plaćati odpravnina ta ta dan 10 K. Torej ne preostane nič druceca, kakor da Ja spref-me$ pod krov ir se nalezeš u$j, ali pa plača] vsakemu 10 K. Koma) sta zdravnika omejila v te i občini crne koze (trfje so za to epedemijo umrli), že se pojavila pegasU legar in za runašalce te bdeznl sta od-ločena od tukajšnjega županstva ta dva ušiva reveza. Španska bolezen, crne« koze in sedaj še pegasti legar?! Okraino gla-varstvo in deželna vlada SHS naj poučita tukajšnje županstvo na grozečo nevamost ter se naj prepove siromakoma hoditi pre- . nočevat od hiše do hiše. Ubožnega zaklada Je imela občina več tisoč kroa, a pravi jo, da Je ta denar se potrosU za popravo postopj] nemStrega vite^kega reda na VI-nici. Kaj ne bi nemškl viteSkl reoV denar povrnil tukajšnjl občini da bi so I šimi preskrbela ta dva siromaka?? Prosimo mh ne pomoči! Aprovindja v Mokroaog*. PI5e)o nam: V prvih dneh januar ja raeseca le-tošnjega leta se Je pri tukajSnJl aprovtza-dji prot! plačltu porazdelUo med državne uradnfke, uslužbence in učiteljstvom ter med druge slromake, kl nič ne pridelajo, po tri (3) kg moke na osebo. Ker nismo od januarja do danes pri naši aprovizaeOI ■!-česar đrutrega dobni, kakor po 3 meseca' koncem februarja po 75 dkx sladkorfa na osebo in ker se že kakih 6 tedoov ne dobi v Mpkronotru nikakega mesa — si dovolm-femo staviti javno vprašanle na merodajne činitelje v Mokronoirn, v Ljubljani ta dro- Igod, kako Je 1 osebt moiroče 2 te pol meseca žrvefi od 3 kg moke? Kako naj vendar živimo, ako se nam ne bo dalo v naf-krajšem času najnotrebnelših žrvDensldtf nofrebSčm? Gospod Je tu ra tam zrorajt Prazni ždodci ne poznajo nobene melet Mi trooštevamo fn vemo, da nam |e ranfka Avstrila Mpttstfla slabo deđicmo, tooai drnfod se vsaj neka! dobi kakor sRfimtv prt nas pt ft Vk meseca prav nl& » Mirovna ftonferenca. Kritika. LDU- Bom, 28- marat* "(CTOJ I* INew Torka javrjajo: Amerifild listi so selo ogorčeni zaradi postopania sveta, ki ga tvorijo štirje ministrski pndssd-niki* Posvotovanja tega svota. 00 strogo tajna. Niti Ujnikt niti stenogratje 9% do smojo udeležiti teh posvotovanl* Oan sopisje vpraširje, šakaj jo troba ta tajnost in opozarja na nezanpnoot, ki j© bo izzval ta sistem v javnosti* Napraiek- rjDV. Baael, 28. mana* '(<5TTJ.) lai Pariza, j&vljajo: VeSiaa deseiorieOp t i* Amerika, Japonska in Angleška, J© 00V klonila zahteve vojnega svota, ođstopi-ti Gdansko in osemlio vxdoH Vialo Poljski- Ameriški pređlog dovoljnjo Poljski vporabo gdansko luke in ne-» omejeno plovbo na Visli- Raennuii fiiuuieiilki* LDU. Bern, 28- marca. (Dc i- kor« nrad) >Corriere della Serav« trdi, da deluje proti italijanskim zahtevam po Reki tndi velika ^«^"^"^ skupina, kl je udeležena pri angleški dmard pro* gi< S tem da podpira Ounard proga jbh goelovanaka stremljenja, si nooa saai<< • gurati razlicne privilegije, ki se sređo« točijo v monopolu trgovino s Roke* Isjava Wil8ona. LDU. Pariš, 28- nare* (Brostte-no-) PredsednikWil8on je protekli četr-tek izjavil sledeče: Z oxirom na nepri-1 čakovan in neugoden vtis, ki prevlado-je v gotovih krogih in ki vslmja sonv da naj bi bile raspravo komisijo za «vo-co narodov krivo, da so sprejom kon&> noveljavnih pogodb mirovno konforsn-00 zavlačuje, som pri toj ptiliki pri« pravljen izjaviti, da so sklopi Is komisije bili prvi pripravljeni za plenarno sejo mirovne konforonee. Izgotovljenl so bili že dno li- febroarja in javnost }•: imela od tega časa priloznost rasprava rjati o vsaki toSki programa. Tekom zadnjih dni jo komisija začela plodonosno uporabljati kritika, povscofeos s publikacijo- V komiteju komisijo sO se tndi »glasili zastopniki nertrattih1 driav, ki ka£e jo najveće zanimanje ia se onodnfino zavzemajo za sprefem M rvezo narodov. Sedaj je revizija pre-grama izgotovljena in so ta nahafa t( rokah kozrttoja, ki ima nalogo ga definitivno uroditi in v drogi* predložiti javnosti- Sejo komisije so se moglo vr-&iti lo t času, ko ni bilo posvetovanj + delegati, kajti ti imajo nalogo lormuli' rati splosne sakQn£ko popolnoma ćjnt* gib mirovnih problomov, tako da af nirnit komisije laako Cuelllsjo k ilsj« stru, da nobeoa ajlhovih sef,ai po^nsjaM, Stran 4* •SLOVEMR HAROD-, 75 Stcr. Iz AvstrQef Nadjanke, NemSje, Tuiike. mgffigA AVSTRIJA V NBVAR- NO6TL LDU- Duaj, 28. marca (ČTU) Po-9o$i se je pridružilo stavki osobje sa-pađne in Frano-Jožefove želeraioe-{Vlak, ki odhaja ob T30 zjntraj z zapad-aeg» kolodvora preko Solnograda v iMonakoTo, ni odžel- Na Frano-Jožefovi ^eleznid se nišo odpeljali vlaki na :$eško* Tuđi već lokalnih vlakov je ii-oetaJo- Kakor na dragih Železnicah so ae tuđi tnkaj nradniki in železniški na-meščenci pridružili stavki'* Njihovi za-/npniki so se eestali z zaupniki drugih ieleznic in se bodo skupno z vlado po-gajali. Na severo-zapadni železnici se ■vrši promet se dalje- Državni urad za promet poroda, da se je danee ob 10. do-[poldn© pridružila stavki tuđi severna iieleznioa- Ob 9- dopoldne so bila v parlamentu pogajanja z železničarji« Vlado ao zastopali drž- tajnik Paul. državni rkancelar dr- Renner in posl* Tomschik-fZastopane so bile vse železni&arske or> •g&nizacije. Prebivalstvo in vlada sto-Ijita pred položajem, &gar resnost nihče ine podcenjuje- NiS manj kot sedem vla-ikov z živili, ki so se peljali iz Trsta na iDonaj, Je nekje na progl obticalo. Zalo 'SB, ki jih imajo oblasti za prehrano na prazpolago, so tako majhne. da te t Icratkem ne bođo vedeli. kaj bodo dali !aVema milijonoma ljudi prihodnje dni za hrano- Ententne komisije eo odredile, joa se ne sme noben vlak z živili odpe-llftti iz Trsta, dokler ne bo proga prosta in dokler ne dospejo vlaki, ki eo obtieali na progi, v namembno poetajo- Delo t NemSki Avstriji zopet pri£ne- LDTJ- Dniiaj, 28- marca- (Dun- kor. urađ) Na zborovanjih Selezni^kih na-stavljencev v raznih kolodvorih, na ka-terih se je porocalo o uspehih pri poga-janjih, se je sklenilo, r delom o polnoči aopet pričeti- Odločilno je bilo za ta sklep dejstvo. da je Nemška Avstrija samo za tri dni preskrbljena % živili- Itolilo. Razno Iz Italije. Po »Secolovih* in-formacifah se odpravi v kratkem racijo-niranje kruha in testenin. Raciionlra-nje mesa in sladkorja ostane še nadalje v veljavi. — Vatikan še vedno klerikom ne dovoli kandidirati. Iz te*a vzroka je morala talijanska vlada opustiti svoj namcn, da predlaga knezoškofa v Tridentu En-d r I c 1J a za senatorja. ker bi Vatikan tega. ne odobril. — Vsled štrajka v anjde-skih premogokopih pret! Italiji velika stiska s premog om. Za mesec april !je določenih za Ttalijo IcomaJ 131.000 ton ^angleškega premoga. Ako izbnihne generalni Štrajk na AngleSVerru bo fmel za Ita-Dio težke posledice, da se na to niti mf-sliri ne npajo. Itallla se obrača do Amerike, ali tući ta je) ne bo mogla pomagati. — Oni del avstrljske mo rnaricc, *1 pripada Italiju se ima pripeljati svečano Avantijac, ki naznanja .prihod angleške vojaSke transportne ladje v severo - italijansko luko, potr-juje ta namen vlade. V tako kritičnom položaju je uinljivo pisanje italijanskih listov, ki zahtevajo takojšnji sklep mira Uk hiter sporazum z Jngoslovani- Le naj ga daje LDU. Pariz, 28- marca- (CTU-) Po brezšičnih franeoekih poročilih iz Rima, je Italija dobila nalog, da preekrbi Nemško Avstrijo s iivilt ki so nakopl-čena v Reki in ▼ Trstu* Za prevos teh aivil mora dati na raspolaganje itali-ianski prevosni materijal* Sokolski Savez SHS. Kakor hitro nm zmcmil! novo svobodo, s# )e začelo tuđi Sokolstvo fivahno ffbmtit dasi Je bflo obsojeno k skoro petletnemu totnla. ZMrtle so se vrsto starih Sokolov, prtna-lali so mladi, mnogo Hh slasi ie dane« domovini v fvgoslo-ranskft ktftt, —oca m J/k pa a* povra« aftdar ▼«£. Začelo at |e ▼ vtah orcaaUadjili novo itvljaalt. kolač zlasti arcsalčiti to« kar nam k bila te oi nekdaj najlakreiiejša ieija — »družiti vat iugoslovansko Sokolstvo pod ea prapor. Voč taldh pojkusov pred vo|ao» im stara vlada vedno preprečiU in v aadnfr« časa je bilo zelo nevarno Že samo dopteo-vanje- z Belgradom ali srbskim'Sokolstvo«. Na vsesokolskem zletu v Praši se je ta idejo vnovič pojavila in takoi prihodnje leto vidimo ie zbrane prvake jugoslovan-skeca Sokolstva v Zagrebu, Ljer se je i»-delal nacrt za ustanovitev gV"nw^ sveze. Žalibože tuđi tedaj ni prišlo do trvršitve — prehitcla nas ie vojna in čakati smo morali, da smo dosegli to, kar smo že takrat vsi hoteli — popolno združenie vseh treh piomen Sedaj pa nismo smeli več odlašati in že dne 26. januar ja 191° so se zbrali v 2*-crebu zastopniki srbskega* hrvatskega bi slovenskega Sokolstva tor ob velikem na-vdušenju vseh navzočih sklenili, ustanoviti enotno organizacijo Sokolski Savez SHS. Izvolil se ie tak oj pripravljalni odbor s sedežem v Beogradu, ki nai vse podrobnosti izvede. Začel je Že izhajati v Zagrebu tuđi uradni list Saveza »Sokolski Glasnik«, ki prinaša v prvi številki celoten nacrt o reorganizaciji našega Sokolstva, k? je predlog srbskega Sokolstva in tvori pod-lago za nadaljno razpravljanje. Vsa društva in župe naj na sestankih razpravljajo o tem predlogu, v vsakem društvu mora biti vsaj eno predavanje o tem. Vsi moro-bitni nasveti za izpremembo tega nacrta In drugi nai se vsaj do konca aprila poslieio predsedstvu Slovenske Sokolske Zveze, kier se bo skupno na občnem zboru o niih raspravljalo. Na V?dov dan. dne 28. ioflBa 1919. m vrši pa ▼ Beogradu prvi zlet huco-slovanskega Sokolstva In zaeno ustanovili obćoi zbor Saveza — Prvi sokolski sabor. Vsled sklepa zastopnikov SgKoIstvm dne 26. januarja 1910 v Zasr^bu, poilie vsako društvo enega rastopnika na ta sabor, za vsakih 100 čhinov več enega in vsaka župa tri zastopnike Ti sastopniki imajo pravico na saboru glasovati m od-ločati, posvetovalno pravico ima pa vsak Član sokolskih društev^ V 2, številki »Sokolskesa Glasnika« |e obfavTten že spored za ti sjbor, in sleor sledeče: Sabor se vrši 2—3 dni. 1. Dne 27. Junija zvecer sestanek vsega Sokolstva. ?. Dn© 28. junija dopoldne slavnostna otvoritev sabora: na dnevnem redu je: organizacija sokolskih droštev. žnp in rveze in poslovnik sabora; popoldne: polaganje temeljnega kam-na za novo telovadišče v Beogradu, potem nadaljevanje dopoldanšnfesta zborovania: zvečer: več zborovanj za propagando sokolske misli. 3. Dne 29. fon!ja: Delo v posameznih odsekih: popoldne: slavnostna sokolska akademtfa; zve^er: ja\Tia teJovadba. Vaje za javn! nastop bodo pravočas-no objavljene. Pavnotako bo Se vse potrebno glede potovanja ftd. pravočasno objavljeno. Na5e Sokolstvo naj prime že zdaj vrlo za delo. Tako smo storili velik korak naoref in v kratkem času smo IzvrSill to. frar nam je brio prej skoz! leta prepovedano. Za Sokolstvo se začne no\-a doba — doba krepkega đela za uresničitev naših Idealov: narediti jusrosinvansk! narod C\Tst in krepak, povrdi^miti ^a, da bo zamogeJ teVmo-vati z vsemi osralimi narom* In vzdržatf sra prt vedno Isti čllo$t!. ki ne dopusti, da bi narod začel izumiratf vsled lastne krivde. V soJccisVi onranizacin se mora zđruHrl ves narod, brez ra^liVe stanov, m v brat-stvii hftet* do popolne zmage. Dnevne vesti. Natečaj. Ministrstvo prosvete, odsek za Banat, Bačko fn Baranfo rabi 110 učiteljskih moči za državne gimnazije, realke, trgovske in meščanske sole, ki se bodo Se tekom tega solskega leta odprle v Banatu« Bački in Baranji. Učitelji s popolno kvalifikacijo bodo imenovani za stalne učitelje, in služba, dovrSena na kakem javnem zavodu v kraljestvu Srbov, Hrvatov to Slo-vencev, se bo uračunala v državno službo tako pri odmeri službenih prejemkov kakor tuđi pokojnine: službene Drejemke bodo sprejeli po zakonih in naređbah, kl veljajo za državne uradnlke v Banatu, Ba6-ki Fn Baranji z vsemi vojnlmi (dragml5kiml in družinskimi) dokladamj. Tlstl srednje-šolskJ učitelji, ki bi sedaj lele prvič nasto-plli službo, bodo nastavljeni tako] v deve-tem, učitelji meščanskih sol pa v desetem činovnem razredu. Provizorni učitelji bodo dobivali suplentsko plačo z vsemi predrrt-sanimi prejemki. Prošnje s krstnim listom« overovljenimi prepisi zrelo.tnega bi vspo-sobljenostnega izpričevala kakor tud! sprt-čevala o uporabnostt nadalje tuđi opremljene z eventualnim! dekreti o sedanjem imenovanju, naj se poSUjajo naravnost ml-nistrstvu prosvete kraljesrva Srbov, Hrvatov In Slovencev. odseku za Banat Bačko in Baranjo v Novem Sadu. Učitelji, kJ fe službujejo na kakem javnem zavoda v krali ustvu Srbov, Hrvatov In Slovencev, bodo imenovani na ta mesta samo z 4pvoljenjem svoje predpostavljene vlade. Prošnje, Id so že đosedaj od dane pri prosvernem odseki Narodne uprave v Novem Sadu* veljajo v tem slučaju, če so priloženi potrebni dokumenti. Nateča) se konca I. aprila, toda minister prosvete si prldržule pravico, da v slučaju potrebe Izvrši posamenui Imenovanja, Še predno je potekel določeol rok. Vdove In Invalidi! Zdl se> da se ie vedno ne zavedate, da ste v Jucoslavill bi ne več v Avstriji. Ne gre vam v glava dl se more doseći ka) tuđi brez »foliranja«. Tako piihajajo ie vedno nekaterl k voja-Skf tntendanci sa SlcrrenJJo ▼ Ljubljani (oddelek za nakazovanje preskjbo^alulu — nadporočnik Hribar) na Friškovoi tor oo* nnjafo tam zaposlenim aradirikom najraz-liCnejse stvari (đenar, živfla Itđ.) v POPO*» nonta napacnem iniieiiju, da do •otam •lažle lio«. Zapomnite at tor«f enkrtf m vselej, dt ti tako podicupovinfe Bidwil» no, kmftf nrađnlkl pri mtendand to olaCa-nl od volaike oprale, da Updlnufefei svo-|o dolftiost S nođhapvftjrtm fltodHa 1mM nrtdnlkonriifirtiiL Irtr lio vttk. M W tf»fi* |6l za opravljano delo kalrilno pfaCffo. oraz^ pe«o!no odpuiCe« im shifbe VsaMo^ M Ima pravfeo do svote preskrbovaln+ne, tuš prlde fm rrfltrovec Irjer nm bo, ttta tdMl v smlsin drCavnocv zakona naksjssM. ■• Intendanea. i mm awosaw i/TORn sa finifo ottvk ■n pO^OIflzl^ ^MDFOflHS^ psfSBBHHf^ ▼ fts^Msr* zdfiaMB ^b^HBb^zL. h kA^s^v4 &^ Js^aJlz^B^fez^tfA fttfzlz^z^z9RzW mN v+hmtL Sportd to tltdtčl: U P»-ara: Vt ljabt cvettoe. 2. Dtfcttmtrit« & Krali Rercittv ia »odem palčkov. 4. Dvo> govor: Solaoa ta otrok. 5. Marilto otrok. Igra a petim v trtfc dejanjih. 1 Dramatska Igra: »V gosta » potltfit Vttopotct to dobilo v Nlčmanovl prodajalni. pri 2l-bertn, Preiemova ulica, ĆeŠaovarju* Stari trg,.v ravetttču Bohoričava ulica 39, pri g. oskrbnikn Jtločnikn v LJndskem domu tat eno uro pred predstavo pri blagajni Prttoik* radi roj**** TzdržavalBz«. Z vseh strani nam dohajajo pritofbe, da poklicanl uradi silno počasi re^ulejo prošnje za vojaške vzdrževalnine. ProSnje leže mesece in mesece pri oblasti, liudje pa. stradala Umestno hi bila da bi se stvar pospešila na ta način, da bi se poizvedb« uravnale boli praktično in se Izločile iz do-stopanja razne nesmlselne birokratske raz-vade, kl so se prevzele k nam Se Iz av-strijsko ropotarnice. Posebno mnogo prf-toib dobivamo iz kočevskega okraja. Obzirno pismo o tem vprašanju ie nam poslal nek legionar, ki se brldko prltožuje, da so ga pri okrainem glavarstvu kratkomaTo odslovill, ko se je prišel Informirat o svoji že meseca Januaria predloženi In končno oblasti v Kočevfu odstopljeni proSnll. Tak-§no postopanje ohsojamo z vso odločnost-io, ker ie uradnik tu radi ljudstva in ne ljudstvo radi uradnika. Sicer oa se tuđi uradnfk sam mora Čuti ti kot đel ljudstva in tako tuđi postopati. Nad zorni? tvo deže!n% nnklad v Liub-l)ani In i njim sđruferrt dezein! urad za odmero in pobiranje davSčine od prirastka na vrednosti nepremičnin. kakor tndf bo-tetni urad deželne naklade za liubllansko ofrolico so se preselili Iz hls> st. 1 na Tur-iaSkem trru v Zatl^Vi dvorec, hišo št. 34 na Starem troi ▼ Llubilanl. 2otozmcaraka startu v AvstrUI Ia traasportl ŽIvIL Vsled žclcrnlčarskc stavke v NemSki Avatrlji stoji vZalosa 12, v Mariboru pa 8 vlakov. natovorjenih z £ivtli in blatom, U so na potu iz Trsta v NomSko Avstrijo in Cehosio-vaSka Na naših progah se razvija promet v docela normalnih mejah in nadeiatl se je, da se stavkarsko gibani* ne bo raz-širilo na naše prose ako bodo naši mero-dajni krajri pokazali Ie kollčkaj razumeva-nja In naklonjenosti napram upravičenhn in zmernim zahtevam naSih železničariev. Kakor smo informirani so tud) socijalno* demokratski železničarji v Mariboru izjavili, da se ne morejo proglasiti sa solidarne s svojlnti stavkujočlmi stanovskimi tovariš! v NemsTd Avstrlji. Zaconetea stačai. Kakor znano, Je dne 1S. novembra 1915 umri v taškem vjet-ništvu vsled zadobljesih ran na bojiščo rezervni nadporočnSc 10. stotnljo 15. pešpol-ka in nradnlk tobačne tovarne v Ljubljani, Trase Knrent, kl Ie bfl pokopan v S. Lorenzo di Mossa. Ko so leU 1917. zavzeti Avstrijci Gorico in več laikeca ozemlja, je prosi! njegov oče trikrat poveljstvo Boroevlćeve armade m vojno ministrstvo za ekshumacijo In prepeljavo trupla svo-}eca sina v Ljubljana. Prošnja pa je bila odblta s pripombo. da primanjkvje želez-nlSkm voz, dasiravno je bilo obče znana da vozijo vlaki r bojišča vedinoma prazni nazaj. Sele v oktobru 1918 se je posrečflo s posredovanjem gospoda majorja Žerjava. ki je bfl dodeljen Boroevtcevi armadl, Iz-poslovati dovoljenje za prevoz, A ialiboff se je pri mestnem pogrebnem zavoda Ijub-Ilanskem ćela zadeva zavlekla za celih 20 dni, ker ni bilo mogoee dobiti propustrice za spremljevalea v vojno ozemlje. Zato se je koncem oktobra 1918 podal sam oče — ne boječ se stroškov — s svojim prijateljem v S. Lorenzo dl Mossa. da Izkoplje in prepelje pred tremi leti padleea sina. Dne 26. oktobra 1918 se Ie pričela bivša av-strijska vojska umikati pred ItaHfanL ekshumacija pa st je Izvršila Sele 28. oktobra popolđne. Oče fe prffcal na slnoven grobu svečo m poškropi! zemske ostanke z blairoslovljeno vodo, rtakar so knsto v na-vzočnosti nečaka nmrlega nadporocnika, Jakoba Ku renta, narednika Đrateta od 27. domobranskega peSpoTka in spremljevalea gosp. Raka naložili na železnlsld voz, ki je bil plombfran In z belim križem zazna-movan. Postajenačelnlk (Italijan) je očeta zagotovil, da priđe voz se isto noč v Na-brežino In drugi dan v Ljubljana vsled če-sar se je oče odpctjal ▼ Ljubljano z brzo-vtakoin, misleč, da bo sedaj vse v redu. Trupla s krsto pa Se do danes ni bilo mazno naJrJ navzlic raznim reklamacijan na ravr.ateljstvo južne zeleznico, na Narodno vlada poverjeniStvo za promet, lasici Rde-či križ v Rimu in Stacijsko poveljstvo v Gorici. Tako je ostalo vse prlzadevanje očeta, da bi našel truplo Ijubljenega sina, brez uspeha. Kdo je z^krivii Izgubo želez-niškega voza, se ne da dognati — brfkone pa je temu vzrok umik In razpad nekdai toliko slavne sošice armade. — Josip Knrent blanjnfSId sluga Kranjske tara-nOnice v Ljnbl]a>nl. Proait z Nemfko Avstrifo ssUvUc«. Vsfed vladne odredbe je nstavijen do dalj-nlh odredb kakor železniikf tako tuđi vsak poltnl brzojavni in telefonski promet s vsent Inozemstvom posebno z Nemfko Avstrijo. Izvzete so uradne brzojavke. Dmio nmSBk mof ▼ toosnastrsi ssed roiaa. V londonskem »Jugoslovanskem odboru«, kl si |e pridobli velike zasluge za nalo osvoboditev In ujedinjenje, se nahaja od vsega začetka tndl naS belokranjsld ro-jak dr. Niko ž n p a n I eV svoječasnl kustos »Narodnoga muzeU« v Beograd«. Kakor vsi njegovi tovariš?, razvija] fe tuđi on med vojno fivahno propagamtistič. deiova* nje. Naplsal |e o jagoslovanskem vpralanji Sterfme razprave v raznfh uglednih tule-zemsklh, zlasti angleSklh llstfh ter Izda! obenem nebrol spisov m brolur, tjosvece-alh tstenra voraSanfn. Trmed tek spisov na-Talamo nekafsre: L »Pro patrla mea Slovenfac. Novoe Zvcno. II. 6. Petro-grad 1W3. — 2. »SI o v e ni) a«. Ctiiograf-slrt sito Slovencev fn aflhovtn sottdov % mkiml oolatmlll tn legtndo. Beograd 1918. — S. The StratMlcal SI«iHflc«fis «rf JjJ-nla. (Pnrlitrmt rKVano ▼ rtvHI »The aIa. Ctntvnr. Nov. 1915) Stotratno Itdtnjo^t grudom, London W6. — 4. •gtnjFtBHo ▼stani!« Dr. ftmsnrtćer gn^of ^1^ *~?5£ ef v CIovrfatHlu v AniffM eVe W J^jjj tjTJLf mm[!Ani fiHr^frtvuitHfi oefftL XXm fn 64 str. Ctarafaftd (OWo> tW5. --8, Mit «f Tnsjositv ttrrltor? r#m|1s> M^HIa 1 : IJnAHfMI f^ndofl W«. fft f^*lfer1đ 1# Hl Ofiiittftlffl ▼ HM"**-aontrveC ann^nn, Hurfh v vseh deMt «vttz% — «. The Y««o«!av terrl-t o r t. MlutatBt—■ sMea cdofcupne MOtlo- featacfl* Londosi »15. — t. »O Slovea-t\ m i« (Hrvatski Svije*). Z uvodom Iva-tm MtltrovUa. Ntw York 1915. Poz~ Mje ItU l°ld. H ta spis dozive! se tri se-paratoe Izdaje, najzadnje kot 7. knjiga »Ju-goslovmnske biblioteke« v New Yorku. Slovenski prevod je iziel začetkoma L 1916. v »ClevelandskJ Amtrfklc v Oevelandu. — & The genealogical tables ot Serbian dynasties (South Slav Mo nnments I. Serbian orthodox ehureh). London 1918. — Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je I dr. čupanič storit med vojno svojo narodno dolžnost kot Slovence in Jugoslovan. Sedaj deluje pri našem poslaniStvu v Parizu in je prideljen stro-kovnl komisiji, kl je na razpolazo naši delegaciji na mirovni konferenci. FnuK - Jožeford ▼ kot! Gosp. Anton Kosi je znan kot izdajatelj mJadinskih knjižic Pred teti ie poplavil Slovenijo s sla-vospevom >Iz življesla našega cesvla«; sam se je pohvalit, da je tega mladinskega strupa razpečal 25.000 izvadov. Med vojno je izdal knjižico »Izpod crno - rumene zastave« na čelu s podobo dremajočega krvoloka z napisom: Cesar moli. V uvodu piSe o Srbin: Morile! prestolonaslednika so v preiskavt priznali, da so dobtli glede sara-jevskega umora naročila naravnost od čla-nov srbske vlade . . . Srbija je na dobro premiSljene, upravičene zahteve naše monarhije odgovorila z mobilizacijo. Mala, neznatna državica Je Srbija, toda predrznost in pohlepnost njena po naših deželah je velika. Sovražnosti Srbije proti Avstro-Offrski tra*ajo že nekaj let sem: bolj od-krito se je ta sovrainost začela kazati od leta 1908. sem. ko Je rtaS cesar priklopi! monartifjf Bosno in Hercegovino. Takrat Je prav malo manjkala da ni prišlo do vojne. Drugič je postalo zelo napetb razmerje med na$o monarhijo in Srbijo leta 1912„ ko so hoteli dobiti Srbi pristanišne ob Jad ran-skem morju. Jeseni leta 1913. pa Je zasedla Srbija nekatere albanske kraje tn malo ie zopet manjkalo, da ni bilo treba poseči po orožju. Toda Srbi so dregafi in dregali, dokler ni počilo. In če vprašamo po vzrokib »rbske oSabnostl in predrznostt itd.. itd. — Tako je plsai srosp. Antrri Kosi tedaj, ko ie krvavela do skrajnosti izmučena Srbija, naša rešiteljica, in so peli njcj m nam rekvijem naši sovrazi — in sedaj se drzne na dan s povabilom na naročbo spevoisrre »Zlvela troedlna Jngoslavljat Csrle! »Slnv. Narod« od 22. marca 1919, St. 70.). LJudfe, ki so se v orahu valjali pred krvolokom in tako pisali o Srbiji naj se poskrijejo. — Vlado opozariamo na ptej>otrebno revizijo iolsklh knjific. C V oroinISfco solo v Zagreb so poslali iz Srbije 200 oroznikov, ker nedostaja prostora v oroiniSkem zavodu v Beogradu. Poštsa zrakoplovna zveza z južno Srbijo se uvede dne I. aprila 1919. Tako državno, kakor privatno pjošto bodo prena-Sali zrakoplovi V naio vojsko sta aprejeta bivša av-strn - ogrskt čas tn i ka, generalžtabni major Feđor tr 1 m a n s k i bi afidpotkovnlk SUv-ko Kvaternlk. Spofonlfc arstrflstrni žrtvam. Iz M5-trovlce na Kosovem polju javliajo, da se je tam ustanovi! poseben odbor, kj si je nadel nalogo, da postavi dostolen spomenik lestnajstorlct narodnih Srbov. kj so jib Avstrijci obesili v Mltrovid. Na spomeniku bo napis: »Padlhn žrtvam avstiijsklh krv« nlkov — hvaležcn narod okraja svečan* skega.c V Kamata je danes umri gospod Anton Vidic, okrajni sodnfk v pokoju. Pokojnik ie bfl dober narodnjak ta vesten uradnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 5. po-poldne. Blag mu spomin! Ženski sbod radi dragfnje bo jutri ob 3. popolđne v Mestnem domu. Kino IdeaL Ker je vsled sploSne stavke v NemSki Avstriji uk±nifi» vsak železni-$W promet tuđi na lepakih naznanjeni film ni mogd dospetf pravočasno z Dunaja. 2Ea-to se pređvaja od vČerai, petka, nadomest-nl spored, kl je občfnstvn zelo ngajal, ter obsesa dvoje točk: Ljubko filmsko Idilo »V Ijubeznl je relltev« s Setlntmi po-krajinskim! slflcam! ter trodejanski ljube-ženski Igrokaz »Za kraljevo Statuo«, ▼ glavnih ulogah ljubiJenec kinoobčfnstva, znameniti filmski umetnik Valdemar P s 11 a n d e r ter dražestna igralka C 1 za Frdhllch. Spored ni za mladino. Kmo IdeaL Vremensko poročilo. TWm waš wtt}tM M^t Sic4aJI mEmI ttak TM ■■ T Čas ^Ji? Š& 1 •***•* aetra t* Vetrovi Nebo S *»■»- tmm ^5 ________ 28 Z pop.) 72191 111 si. jgg. def # 9. zv. 726 6 l'3o brezvetr, srteg 29 7. zj. 730-1 2*1« sL svrv. oblačno Pađavina v 24 urah mm 26*S — Srednja včerajšna tempetatara 7*4°, normalna 6*0*. Vremenska napoved za jutri: — VeHanaa les«, saresttaljlvt- mir— vresM. Kflltnrfl. Spor«! koncerta sloven. pevskega droitvi »Lioblianskl Zvone v Ljubljani. v petek, dne 4. aprila t 1. točno o pol osmih zvečev v veliki dvorani Uniona: 1. a) dr. Đ. Ipavic: Ilirija oživljfina (▼ spomin stoletnice Vodnikove smrti), b) O. Dev: Dober večar lo-ba dtkle (koroSka narodna), moška zbora* 2. a) A. Lajovic: Vodica Cista se vila__, peteroglasen mešan zbor; b) dr. Q. Krek: Vabilo, mešan zbor. 3. a) A. Lajovic: O da dek 1 iC.. b) A. Lajovic: Mesec v izbi, c) A. Do-bronić: Majskim cvijećem, č) M. Mfloiević: Japan, samospevi Poje g. Josip Rij a vec. 4. a) A. Foerster: Racbfta Cašt, (v spomfn skladateljeve osemđesetletnice). b) E, AdamiC: Krejfata se baba In đevojka, moška zborm. Odmor. 5. a) P. I. Cajkov-sldj: Arija Lenskesra Iz opere: Jev^e-nlj Oniejrin; b) V. Novak: Hej, zapadaj slonUČko. c) V. Novak: Ditvfia (slovaSki narođnO: Č) P. Ko-njević: Pod penđier! (srbska na* rodna), samosnevi. Poje jr. Josip Ri-|a?ec 6. a) C. AdamiC: Zapnlće-Ri, mesan zbor s sopranslchn solom (fđč. Tončka Snltarleva), b) St St Mokranlac: Kozar (zrbski šestero* glasen mešan zbor); c) F. Juvanec: Isv ignblMci cv#t, molao zbor, Su»> speve sprenilja na klavirju z. Janko R a v n i k. zbore vodi društveni pevo-vodja br. Zorko P r e 1 o v e c. Vstopni-ce se dob£ y predprodali v trafiki v Prešernovi ulici št 54. Slovenska Matica. Knjige za leto 1918. leto izidejo tekom prihođnjcga meseca. Odbor je sklenil na zadnji seji dodati rednim pubBkaciJam za iansko leto Se tretjo knjigo in sicer dr. K. Ozvalda časn pri-merren spis »Smcmice novega življenja«« Odtod zamuda. Ćlani, ki se Se nišo prijavili za 1918. leto, to Ie lahko store, toda nai se požnrijo. Repertoar Narodneea sfedamca. Dramsko sledališče. V soboto, 29. t m. ob &3. popolđne dijasTca predstava »Tugomer* izven abonementa: ob ^8. zvečer »Svet«, komadi ia, ob znižanih cenah. V nedeljo, 30. marca ob %3. popolđne »Spanska muha«, burka, izven abonementa: ob V28. zvečer Ibsenova drama »Strahovit izven abonementa. V ponedeljek. 31. marca ostane gledaliSče zaprto. V torek, U aprila ob Vs8. zvečer FinŽgarjeva nova, §e ne-uprizoriena drama v treh dejanilh »Veriga« izven abonementa. — Operno gleda 1 i ? 5 e. V soboto, 29. t m. ob 1/i8. zve-čsr »Boheme« za abonement »C«. V ne-delio, 30. t. m. ob %8. zvečer »Prodana nevesta« Izven abonementa. V ponedeltek^ 31. L m. ob %8. zvečer »Slovačka prince-ska« za abonement »A«. V torek. 1. aprila ostane jrtedaHšče zaorto- O modi m naši narodni nosi predava v ponedeljek, dne 31. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestneea doma gosp. dr. Jos. Mantuani, ravnate!} muzeja. Pre- -davanje priredi Splošno slovensko žensko društvo. Vstopnina 1 K. Dijaki In dijakinje vstopnine proste. To je prvi de! cikla predavan) o tem velezanivem predmetu. Kratka zgodovlna Slovenoev, Hrvatov fn Srbov je izšla v samozaložbi plsatelja Matije Pire profesorja v Maribom. Cena 1 K, po poSti 1K 20 v. Knjižica podaja na 04 straneh kratek in plastičen pregled zro-dovlne Jugoslovanov od njih naJstarejSih časov pa do današnjega dne, ie tiskana na dobrem papirju In Ima lično obliko. Ob ujedinjenju SHS Ie vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezali zgodovino troimenskejfa naroda; zato knjl-zlco prav toplo priporočamo. Dobi se jo v vseh kn?ij5arnah in pri samozaložnikii- Pri naroČbi posameznih iztlsov nai se vpo51je denar pod naslovom Matija P\rc profesor v Mariboru, obenem z naročbo, PlsateU Ksaver Me$ko med Ceht. »2 e n s k f Obzor«, revija ČeSkih žen* ki sa spretno ure Ju je znana pisateljlca An-fca Ziegloserjeva, oriobčuje stalno tuđi prtsoevke slovcnske«a pisatelja Ksa-vera MesTca. V pravkar izlSli »republikanski številki« prlobčttle Meško pesem »V velikih dneh«. Jugoslovankam, veščim če-^Čine, priporočamo to dobro ajeievano če-5ko revijo. Novi brof »Batkmtm |edfno«a hieosla-venskoga lista za sabiranja maraka iroravo je izašao latinicom, ćirilicom I slovenski na 52 stranice bogato flustrovan s ▼elezanimi-vim sadržafe-m i franeosko - ensrlesko-nlemačMm Izdanjem, kao bezplarnfm prilogom. SvatVo, tko se do 15. amila o. z. pretplati (predplata K 12.50 na djehi irodi-rra) dobiva krasne do 10 K marke na dar. Zahtjevajte ogledni broj. Novac f listovi Šalju se opravi »Balkana«, Zagreb 1« po-gtansM pretinac 88. Društvene vesti in prireditve. Sokol Vlč vabi sestre, brate ter prijatelje društva k 2. predavanju, katero se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v društveni telovadnici (ljudski soli) na Viču. Predaval bode br. dr. R. Fuchs hi sicer o telesni vzgoiU vei. delavcih ?školstva In o teL sestavih. Sestre in I je, udeležite se polnoStevilno. Ustanond občnl zbor »SploJneca dru-5tva tamfovansiilh Tpokojencev« se vrSI dne 3. aprila 1919 točno ob 2. popolđne v Mestnem domu (velika dvorana). Slov. pevsko društvo »LlubUan. Zvon«. Jutri, v nedeljo, ob 2. popolđne skupna v a j a, kot na praznik. Brez izjeme vsi m točno! Slovensko planinsko drsštvo. Kot čla-ni so se priglasili sleđečl vojaki: Kr. al* plnske Čete: Lavrenčič Gabrijel. Sav-le Rudolt Voztaček Vladimir, Dev Stanko, Badjura Metod, Maček Josip, Ježek Esiđli, Znidarič Josip, Oven Matija, Križa] Karei. Švajgar Josip, Hočevar Anton, Skalovnik Edo, BoštiančiČ BoŽidar, Orfl Alojzij, Peri-čak Janko, SlanSek Ludvik, Oven Fran. Ko-Kol Fran, Ptatar Josip, Urenjak Ferdo, GranduSek Ivan, Rems Ivan, Krivec Valentin, Rozman Janez, Potoftnik Janez, Straus Leo, Ravnik Lovro, Menclnger Janez, Je-ram Jurii. Cop Feliks, Razlnger Anton, Drulnik Peter, Vrhovfek Karei, Bulovec Ivan, Milavec Karei, Ztipan Ovidon, Roz-man Maks, Lenar Janko. Sever Vinko, Fre* lih Anton, Kunčič Rudolf. Wister Zdravko, Bokal Fran, Pesjak Fran, Puc Matevz, Ko-kalj Zdenko, Pire Alojzij, Lansesrer Jakoh, SmoteJ Albln, SaSek Ivan, BabSek Av«ast — Živeli posnetnald! »NaSo kric, ljudsko igro s petjem v Štirih dejanjih priredi na jcledall5kem odru v Soštanju pripravljalni odbor za v Vete-nfn se snujoče pevsko ?n bralno dru§tvo »šaleški zvon« to nedeljo, dne 30. marca ob 3. popolđne. Vabimo k obimi udeležbi, da položimo temelj društvu, kjtteremu je pisatelj gornje igre, župnik F. S. Plnlgar. zapisal prelepi motto: Nai Zvon }e zvon resnlce In pravice, nas* Zvon bo strah lažem, bo smrt krivice; naš Zvon na delo kliče tn prosveto naS Zvon steber za domovino bo oteto. Društvo geometrov ▼ Lfnbllanl na-rnanja, da se odelefe obCnesra zbora dne 5. aprila t. I. tuđi odbornikl fn člani cen-traineira đruStva v Zascrebu. Zborovanle Ie zelo važno, zato se Član! ponovno vabijo, da se zborovania sitnimo ndeleSe. »Narodna čftalnica v Kanrnilra« trori-zwt v nedelfo, dne ?0* t m. ffnđsko dramo' v petih de»an|Ih »Na Osniah«. ZaC^tek predstave ob 7. anrečer. — DrnitveaJ odbor je na oMnem zbern* rzm^etil ?elH «le - hrvateketra trčala ncodfl. Ker se Ie đr>«J?! nrilavfio do 40 dmStvenf-frrrr ob^f^r« s?»"'^, *e «r!?^© wnfa tv>??ef-knm a^rff« t I- Pon?i»v«1 bo r. twnf Ad. TvtfiW? dvalmt ▼ t©đ«ti no n^Hrt?*© uro. ITafnMe «e otvori t% ^nne fnđt uenf te^al rn ^1/%vet»Novi Dobi« temeljito razpravo o vzrokih valutne katastrofe in o sredstvih n|ene sanacije- To vprašanje je ▼ istini najvažnejše vprašanje, kaj ti po dobljeni politični zmagi našega naroda gre za zmago na finanć-nem polju- Od reŠitve valutnega vpra-sanja je ođvisna vaa naša bodočnost, za katere trdno z^rajenje mora delo vati vsak po svojih moceh- Prav pravi g- dr-Kukovee, da je to vprašanje treba raspravljati javno po Časopisih. da si oni naši možje, ki so poklicani reševati vprašanje valnte, potom časopisnih razprar zamorejo dobiti zadoatno osnovnih idej, katere jih naj vodijo pri rešitvi tega vprašanja- Angleški zgo-dovinar svetovnega imena Macauiav pravi: (popularna razprava zamore bi* ti včasi tolike važnosti, kakor zmaga na bojnem polju) Resnice teh besed ee zavedajoc namenilo Be je že dosti naših mož pisati poljudn*? razprave o vprasanju naše valute, pri čemer jih gotovo ni vodila kaka osebna ambici-joznost po slavi svetovnega finančnika, ampak le jedina skrb za bodočnost države, za lasteo in svojega bližnjega dobrobit- Da je vprašanje te veebine jedno najtežjih vprašanj, ki se giblje v veenem circuius vitiosus, v katerega vrtincu ee zamorijo pogosto dobre osnovne ideje po kompleksu drugih iz teh izvirajočih postranskih vprašanj, je Tinano vsem, ki so se osme! i li gordijski vozel te zagonetke prerezati- Lahko je pisati o vzrokih devalcacije, o padanju denarne vrednoeti vsled preobilne produkcije bankovcev in zmanjeane produkcije raznega blaga, o nesorazmerju med popraševanjem po blagu in po-nudb, a težje je naj ti prava sredstva, s katerimi bi se zopet ozdravilo bolno valuto kake države- Ni moja namera na đolgo raspravljati o valutnem vprasanju, ker mi za to nedostaja trenutno potrebnoga časa, vendar bi pa izrazi! na tem meetu ne-kaj misli, ki me rida zasluži jo malo prostora v časopisju. Kaj je vzrok padli de-Tiarni veljavi? Gotovo zgoraj omenje-no neeorazmerje med produkcijo in po-nudbo blaga na jedni ter hiperprodukcijo bankovcev ali splošnih plači Inih sredstev na drugi strani. Plači Ina sredstva ali denar je blago v pravem pome-nu besede, ki nosi v sebi kupno ali me-njalno moč, izraženo številno v nominalni vrednosti« Cim več je torej tega blaga in manj onega. za katerega želimo zamenjati prvo blago (denar), tem-bolj seveda pada cena tega slednjega-Avstrijska vlada je natiskala ogromno množino bankovcev- Od dveh milijard je narastio bankovcev na 30 milijard ali se menda nekaj milijonov več. Nagibi brezmernega tiskanja so bili različni* Klavmi uspehi vojnih posojil in potreba večje množine denarja vsled razSir-jenja ozemlja potom okupacije, kjer se je uvedla avstrijska valuta, so gotovo bili važni vzroki pomnoževanJa plačil-nih sredstev- Na drugi strani pa je bilo pomnožen je plači Inih sredstev potrebno vsled vedno rastočih cen, pri katerih bi ne bilo mogoče vzdržati prometa z prvotno množino bankovcev* Tukaj na-staja torej oni eirculus vitiosus: vsled Trmanjšane produkcije cene blaga raste-?o in povzročtijejo potrebo večje množine plači Inih sredstev, a s pomnože vari j em plačilnih sredstev se potencira zopet razvrednost teh slednjlh po principu poniidbe in popraSevanja- Na ta način je torej silno nizko pađla vred-nosi našega denarja- Petnajstkrat več hankovcev kakor pred vojno kroti da* nes v prometu in približno petnajstkrat so se podrazi te tuđi cene posameznim potrebšcinam- V tem tiči torej pravi vzrok nade slabe valute. Treba je množino denarja zmanjšati. a produkcijo dvigniti na predmirovni nivo. Cim manj bo plafill-nih sredstev ter več na prodaj ponude-nega blaga, tembolj se bode razmerje med ponudbo in popraftevanjem izjednačilo ter se cene blagu ustalile- Govori se, đa je na 02emlju kraljeetva SHS okoli pet milijard bankovcev, ka-teri znesek se mi pa zdi neverjetno visok, če pomislimo, da so se glavni vojni zaslužki, ki lezijo vteleSeni v banko vcih, večinoma stekali v nemfike, madžarske in ceSke blagajne- To ite-vilo bankovcev je za oiemlje kraljeetva SHS, kjer pa prldejo v pottev Be dlnar-ji, z ozirom na maJenkostni promet do-eti previsoko; veaj Je imela Avetro-Ogrska pred vojno le koma} đve milijardi bankovcev v prometu In vendar nišo bile cene raznemu blaga tako Izvanredno nizke. Francoeka Jo,taola pred vojno irez 6 milijard frankov ▼ prometa, a to Stevito Je bilo utemeljeno vsled razseznoetl kolonij, ki đtaanl promet oteikočujejo in povirofinjojo potrebo večjega Stevila plačilnih aT«d-etev« Nujno Je torej potrebno, 4a ee gotovo što vilo bankovcev potegne iz prometa, kar ee pa naravno ne more zgoditi preko noci,nego le polagoma, korak za korakom, da ee ne uplotozio v nove I teškoće- V poitev prideio eevoda nre« | rseei veHki dvrki* kl pk Je troe* nalo-iiti oniin, ▼ katerih ieve ae ee «*-*>»f vojni đobica-i- Ako Je bilo pred vefz« "»rđa u celem eedanfeai lerilori|B »HS plaiilnih sredstev (krmi im dioar-Jev) kakih peteto mlUjonov, iedaj tvori akoraj ćela raslika med prejinjlm in »e-danjim &tevilom bankovoev vojni dohi-ček, ki ga Je treba poto» davkov absor-birati. Treba je izdati hre* odUSanja novi denar, dinarje, ki jih je samenjati proti kronam v razaerja 1 : t da se pomnoževanje bankovcev potom uvoza iz drugih držav prejsnje monarhije zabrani, a nato uvesti nemudoma percen-tualno progresivno oddajo premoženja-Le na ta način se bode zadelo vse, ki imajo doma suh denar ali terjaive, kakor tuđi one, ki so naložili sto] denar v poseetva* Ce bi rodevali valutno vprašanje le na ta način* da bi dali I kronskim bankovcem kurzno vrednost, | t. j. da bi napravili nominalno vređnost jednako kurzni vređnost i, o žiro ma đa bi bankovce na nižjo vrednost prežigo-sali, bi se smejali oni zviti Hsjaki, ki so vložili denar v posestva, a vsi ostali bi zapadli žalostni finanČni smrti- Jedina pravična rešitev valutnega vpraSanja je le potom davkov (ođdaje premoženja), na kateri način se zamore to vpra-žanje resiti najmirnejše in najsigurnej-fee- Del potom davkov iz prometa po-tognjenih bankovcev, ki jih država ne rabi v pokritje svojih izdatkov, se stalno izločijo iz prometa, nakar bodo av-tomatično zajedno z intenzivncjSo do-mačo produkcijo in večjo ponudbo blaga, cene začele primerno padati. Ves ta proces ee pa mora vršiti ravno tako polagoma, kakor se je vršil prvotni proces devalvacije* Kaj bi nam pomagalo, 6e bi danes z jednim udarcem prežigosali vse baukove© na jedno desetino in bi potem imeli faktično mesto 5 milijard le 500 milijonov dinar-jev (odnosno kron) kar bi seveda po-vzročilo strašno linančno katastrofo, kar bi pa vsled nezadostne lastne produkcije cene blaga ee vedno morale ostati znatno visoko- Zgodilo bi se, da bi nastale zopet velike težkoce v prometu vsled pomanjkanja denarja ter bi se moralo del že unlčenih bankovcev zopet poklicati v funkcijo in izdati v promet- Pri tem ozdravljajočem procesu velja torej izrek: Festina lente! Dosti postranskih vprašanj bi prišlo še v poštev, katerih razmotriva-nje bi pa tukaj z ozirom na nameravani omejeni obseg te razprave opustil- Vendar pa se mi zdi potrebno še omeniti, da mora biti naša največja skrb za bližnjo bođočnost zadostiti našim potre-bam potom lastne produkcije, ki jo moramo dvigniti na najvišjo stopinjo, da smemo uvažati to in le toliko kar je najnujnejše potrebno, a pripraviti vae za izvoz v oni (predelani) obliki, ki nam omogocuje največjo izrabo dobicka ter ustvari aktivno trgovsko bilanco-Le-ta pa nam bo omogočila ustvartti oni zlati saklad, ki je tako eminente važnosti za izjednačenje in đvignjenje deviznih kurzov. O tem pa bi razprav-ljal đragiS, ko mi čas potisne zopet v roke pero. Knrz avBtrfJske krone- LDU- Zagreb, 28* marca- >Obzor< poroča iz Belgrada, da zasebni kurz papirne krone se ne neprestano pada. Danes velja 100 dinarjev 305 K, 100 frankov 405 K, 100 drahem 395 K, 100 mark 135 K- Naie posolilo v Aaulil Po vesteh iz Washingtona Je oaša država najela v Združenih državah Amertildh posojllo v zne&lra 15 milijonov dolarjev. Zasrae ▼ stiski radi tvobodm «no-vine. Beogradski listi javi ja jo: Poverjeni-štvo za prehrano v Zagrebu zahteva od vlade nujno 300 vajfonov moke in 500 vagon ov konue za prehrano Zagreba, ker se mesto samo vsled sv obod ne trgovine se more preskrbetl z žlvili. PoslovaieJoe sa kramla boda oddaja-la otrobe v sredo dne 2. ma!, travna od 8. ure naprej. Mavee ze ntiihele, Urađ za pospeSe-vanje obrti Je prejel manfšo množino mav-ca (gipsa), katereca bo razdelfi med obrtnike tn naj Interesentje za to Mazo prljda-sHo svoje potrebSčfne najkasneje do 5. aprila t 1. na »Und za pospeSevanfe obrt! v LJobilani«, Dtmajska cesta St. 22. ▼VSS OOlMVilOTMIB VI UNhjVT ▼ Prad ki šteje te 2500 članov. vabi v svojo sredo vse stanovske tovarlse. Podrobne informacije dale: Svaz om. českoslov. trn-hradnfStva v Praze. sekretartat ve Trlovi-efeh. Barakova uf. C 24. ZAOREB^KA BORZA. LDU Tmmb. 28. marca. ZaklJoBri fazi na danaSnJI bonl: Denar Dfare Banka za frcovtoo* oorf In đ kidtistrilo ......4B 4BB Banka in hranllnfca za Primorje, SoSak, nove det . — 514 Hrvatska enkompt. banica i — 11445 Cskomotna hi mentalna banka. Brod, nove deinfee . -. — 30 Hfpntekarna banka. Zatreb' wwt oelnfce . , , . . JBS S9h Tanran^ka banfra, tw^e drf.. -^ ^7H *t' vaf^a RTroTtn* banfea • —• flWS "flW*wwi nenlta, Za?reo . « 439 44(1 * »i« iifi mnnni ...... «^ #mi **<*f!edeWHi !wnta. !»**¥• del -« 120 Prva ftrvatfta HeđkNrica* stife if^fnfee • • • « t "™ ipf im wwe dcMee ,..**• — 9Mnfl wff#cVa nu^^a waiwa • . . S9B 3Wl Zentaftt*n nanVa« stare deL • — T4W nove đ^b^ce • . . . • T10 T*R fUf^fka ffi*#rnnm tndvuttr. • — JT» 4^4*/» Mioftnce Meotekafee hmin ....... US — *m aJ ^^Aft^^B^^^B^M^ai ^^^^e^^^^^^^^A^^^^ mI^^Pp S^DOBejevOv daVDHe!DVaW e^a^eBi^aw ^ w w HainoireiSa porofBa. NA BOLJSC SE OBRAĆA! Ommm. 28. marea. ParBke veed ftavQ»J» o toputoimAtm ▼nriiaa^, da fpod dtfmcm ognJdh dofodfcev ra»> potofmie Tjedno b^Q ispmrisUi im ▼ prflos. AfltejrtM krod li »ed ajlaii ćelo Latt eo pričeil raćiBaail e teaš, da Je treba uaše sahteve vs*j detoase Izpol-aM Znamen za to razpeložeiHe ie te-eervR Id «a le ltiki deteurt oa fc<*fe-rtnd Cabrliil dal doptadtai »SccoUc In kl km »e »Seco1o€ oblavH v tvoV včers}-iofl itevUkL V tem toterviofa se že «a-mljeava« v Parizu k te-mn, da bodo sklenili eno samo mirovno pogodbo za vse države. — Včeraj Je odbor »četvorice« imel dvakrat zapore-doma dolge seje. Brez dvoma je, da bo Antanta energično nastopila proti Ogr-ski. — Komisija za delavske zadeve je predvčerajšnjim končala svoje delo. — Wilson in Orlando sta se včeraj dopol-dne dolsro posvetovalu o rešitvi jadran-skega vprašanja. — Tuđi končni Statut Hjre narodov. ki je že precej časa KOtov, je bil včeraj od komisije Se enkrat pregledan in predložen. — Nadaljni rezultat je zblizanje Anjrlije in Franci je v vprasanju Sirije. — Kakor vidimo, dela konferenca sedaj v hltrem tempu pod poraznim vplivom ogrskih dogođkov. — Vprašanje Reke se vedno ngodnejSe razvija. »Corriere dela Sera« razburjeno napada an^leSke finančne krojce, ki baje delujejo na to* da bi Reka piipađla Jugoslaviji. Tu se smatra to pisanje za pripravo laike Javnosti. MESTO LONDONSKOGA SE ZOPET PRIKAZUJE RIMSKI PAKT! Geneve, 28. marca. Dočhai aekaterl Se vedno mpenjajo vse sfle za laSko Reko, kalefo dm«I, đa tmtmU* Labe nfbova Jonrt—li preie«oat hi umv pafnost ker ae |e eJHiov BotraBii položaj montf zelo pottaMatL Maeterlack objavila sfcer v laJkOi Ustfli odprto pis-aMft. v katereai Wavfla, da W »žrtvova. ■je« Reke Jtotlavgi poieailu alrafcovU aMen^VfasBB m ^^^Hes e*^^a™ ■^•■■ej aenpv ^B^B^p^vPBa^tB^s^eiB^B* ew^^^a^^ cola« Ptte: »Ti** faatopaflđ s# vađM dobro maA ali je^ alcar_v»lfa|aBia aai. loej-đoejalđ poajođbi parlPocaio pnrffjam ^ e^a pa eJ a4eaaeaseB» ci) aie aje viw>§tava lani fflaBaM pafrt* L^ajgaaMfca pogedba) aB ajev af arbaMh aajdaiaBT* raand pavt |e aal ORINB CASonsm olasovl QeawSe-colu< intervju ve s češko in jugoslovan-«ko pariško delegacijo o boljševiski ne-varnosti. Čehi so povedali, đa so zelo v skrbeh, če se ne bo njihova prehrana kmalu zboljSala, Jngoslovani pa, da je položaj pri nas siguren* Borsa sam se pridružuje temu mnenju- — Lafiki fi-nančni minister Schanzer je v >Epohi< objavil članek, v kateri sagovarja ita-lijanstvo Trsta, v katerem pravi, đa se marljivo uđeležuje laškega življenja, Prisnava, da bi takšen laški Trst vse-boval tuđi nekaj slovanskega prebival-stva slasti kmečkega, ki pa ne misli na nlč drugega, kakor na svoje materialne interese in ki se bo rado uklonilo, ker se ne more ođtegnitl asimilatoričnemu vpllvu vlSje latinske civilizacije- — Včerajsnji >AvantU je ves pobeljen-Uvodnik je govori 1 o nevarnem notranjem položaju v Italiji po4 vplivom boljševizma« — Socialistična parlamentarna skupina je nenadoma brzojavno sklicana na posvetovanje za dan 2-aprila radi etrankine večj© akcije proti namenu odgoditi parlament. LIKVIDACIJA CENTRALE ZA KRMILA NA HRVATSKEM. Zagreb, 28. marca. Uradni list »Narodne Novine« priobčujejo bansko naredbo, s katero se vsled uvcđbe svobod-ne trgovine odreja likvidacija centrale za krmila, kl je v slabem spomlnu ostala tndi onim Stevflnim Slovencem, ki so imeli ž n}o opraviti pri dobavi svinj. Poročtta Itubtfamskeza kcrrspondtnčnšga mrađa. VABUO. AnuterdejB. 28. marca. (Dun. KU.) Kakor poroča »Manchester Guardian«, so izjavili Italijani, da bi zagotovili Jugo- I štovanom svobodno uporabo reske luke. Za Jugoslovane m se bo zgradila nova Inka pri Oružu ali Bakru. LDU. Berte* 29. marca. (Dim. KU.) Listi objavljajo nastopno poročilo haa-Skega Hollands Nieuws Đureao iz Londona: ženevski dopisnik lista »Dalfer Chronicle« porod: I« lebornega vira doznavam, da je niska sovjetska vlada po neodvisnem sodaJtetiCnem voditelja stavila berlinski vladi ponudbo in obljubila, »opet vsposteviti preJSnje nemSke mrt* na vshodn in zapadu, ako bi izjavili nemSki viadajoči krogi, da bodo ipartakovcem dali resne političoe in so-dattstične koncesije in sklenifi zvezo z Rusija To brzojavko priobčnje Lloyd Oeonov organ na vodilnem mestu. NIC IMPtRIALOMA. LDU. Derla 3BL marca. (Dim. KU.) Kakor poroča »Berttner TagebUtt« te Zeaeve, iavUa Dvreau Ceropa Press iz Londona: KotmjsUa, ki so Je bavila z gđanskiin vpralanjc ni, |e sklonila« da ^avB^a^^B ^^■MD Dl a^Ha^HaAB KiEvBsSaTe^a. KOmC STAVKE. LDU. Oroiae, 29, marca. (Dm KU) ZotantearN Ma^ ideznteo graSkega nadsornega chnOlso se pridružili onftn, kl so kooM stavko. Osobni vlak proti j DmBMh^U odpolfo ob 9-48 dopoldne na* Ms8rW jl ***** i Aprovlzaciiae t «eso aa rdefie htusiui B it I šš ftt bo deilla mestnt aprovlzaclia v soboto« I dne 39. marem ▼ cvrkvl sv. Jo^efa. DoIoča se ta - le red: popolđne od 2. do pol 3. ft l-30a od pol 3. do 3. it 301-400. od 2. do pol 4. it 4O1-4SOO. Ostale stranke dobe meso v torek. dne l. aprila. -f- Meso mm r**e iduLmmUm B Stov 001 do konca bo deliU meaUie aprovV zacija v torek, dne 1- aprila v oerkvt sv. Jožefa- Holoča se ta-le red: dopoldne od S- do pol 9- Stev. 001 do 800), od pol 9- do 9- itev- 601 do 1000» od * de pol 10- štev. 1001 do 1200t od pol 10- do 10 Stev- 1201 do 1400, od 10. do pol 11-štev. 1401 do 1600, od pol 11* do 11- št* 1601 do 1800, od % do pol % aW 1901 do 2000, od pol a- do 3. fttev- 9001 do 2200, od 3- do pol 4. Mtsv- 2901 do 2400. od pol 4- do 4- fitev- 3401 do konca. 4- Meso sa savode- Meetna apfo*i* zacija bo delila meso sa zavode v torek; dne 1- aprila od 1* do 2* popoldne v eer-kvi 6v. Jožefa* Kilogram stane 16 K* MESO PO ZNI2ANI CEN1. Mestna občina ljubljanska Je dobivala pod staro avstriisko vlado sa svolo oboJ-no akcijo, kjer se Je predvsem razdeljevaio meso po znlžanl ceni, tnesećno attbveadlo več stotisoč kron. ScdaJ mora mestna ob-Čina kriti veliko izgubo, ki Jo Ima x rasdo-Iitvijo mesa pri svoji ubožni skupini B te aprovizačnih fondov. DtferenCaa Izinba v cenah, katero mora prenestl aprovisadja, znaia za vsako razdelltev ZIJOOO kros, to je v enem mesecn 84^00 kroa. Da tako velikih izgub aprovizačnl foad ne more pre* nesti, bo vsakemu pametneraa čtovekn ias* no. Aprovtzacija nikakor ne bo mogla še naprej razdeljevatl mesa po snUaid česi, če ii vlada z redno mesečno subvencijo ta-koi ne priskoči na pomoč. To at naj a« pomni ta rudi »Naprej« in »Slovenec«, ld ne-prenehoma dajeta mestni aprovizadji dobre svete, nai razSiri prehrano po «nfl«Bl cenL Samo to ne povesta, kje naj dobi mestna občina denar, in sicer veliko denarja! Brez vladne podpore ne bo slo! KRUH PO ZNI2ANI CCNL Kakor znana le 2irnoprometni savođ moral krušno moko draije plaćati, kakor jo je plačeva! do sedaj. Mestna aprovUa-clja plaćaje seđa) tenre zavodn krušno moko po 2 K za kilogram, vsled tega bi se bila morala cena kruhu Že za čas prlhod-njeiatedna lzdatno zvlšati. Aprovizačnl odsek je pa v svoji sadnji seii sklenH, da ostane cena kruno za ta teden taka, kakor je bila do sedaj. Posledlca temu bo, da bo morala mestna aprovizadja, oiiroma mestna občina v enemu tedna samo pri krak' doptaSatt 73.0M kroa, kar bi znasalo n* mesec 280.000 kron. Da stvar tako ne more iti napre], je gotovo. Aprovtzaćtjsld odsek bo moral torel krah v prthodnjt svoji seji primerno podražiti, ker mora vsak rtzso-den dovek teprevideti, da )e obOnl nemo-soče, zalagati tako ogromne vsote. Vladn« podpora ]e torej nujno potrebna t , -f- Speb na Heee bkaaaiet A« Stranke z rdečimi izkasnieand A ptej-mejo Speh ▼ ponedeljek, dne 81- I* a* na Polj&nski cesti itov- 15- Doloeea jal ta-le red: dopoldne od 8. do 9- Jtter. t do 70, od 9- do 10. Mev- 71 do 140, od 10* do U* Stev- 141 do 210, od pol % do pel & Stev- 211 do 280, od pol 3- do pol 4, §tev- 281 do 350, od pol 4. do pol 5- U-551 do 420, od pol 5. do pol 6- Stev- 4St do konca- Stranka dobi sa vsako osobo pol kilograma Speha, kilogram stas* 24 kron- + ftpesl «* rdeee lakaamiee B Me*, 1 do 490- Stranke z rdettmi Iskaanioar« mi B prejmejo Speb v torek, dne S* aprila na Poljaniki cesti Stev* 1S Do-locen je ta-le red: dopoldne od 8* do 9, St- 1 do 70, od 9. do 10. Stev- 71 do 140, od IO do U* Stev. 141 do 210, od pol 2* đo pol 3- štev- 211 do 280, od pol 3- do I pol 4. 281 do 350, od pol 4- do pol S. štev- S51 do 420, od pol 5- do pol 0- Stev* 421 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo po pol kilograma špena, kilo gram stane 24 K- + Speh na rdeee iskaamice B ei Stev. 491 do štev. 1051- Stranke s rdee*> mi izkaznleami B prejmejo epeh v ponedeljek, dne 31-1. m- pri Mflhleisnu mf Dnnajski cesti (aprovizacno skladiSce)*« DoloČen je ta-le red: dopoldne od 8- do 9- Stev- 491 do 571, od 9- do 10. Stev-572 do 651, od ia do 11- Stev- 652 do 731, popoldne od pol 2- do pol S. Stev* 732 đo 811, od pol 3. đo pol 4- Stev- 8t4 do 891, od pol 4. do pol 5- Stev- 892 do 971 in od pol 5- đo pol 6* Stev- 972 do I 1051- Stranka dobi aa vsako osebo po pol kilograma Speba- Kilogram staao) 24 kron. Poizvedbe. Dela*. Doticao znano gospo* kl fd prtila v nonedellek dopoldne v fostflao pri >NacetQ€ na Martinovi cesti po dezms; kl pm ni njena last, se opotarja, da ga nenadoma vrne na omenjenl kraj. ker se le v tem slučaju lahko lzozne neprijetnim po** sledlcam. K6o ve, kl« se nahaja AktiztJ Kobc prostak 17. peSpoika, ki je bfl v Rusiji vjet Naznani na) to njegovi materi NdH Kooa, posestalcl, Veldd Cerovec pošta Stop«« §t 29. Iidajateli in odgovorni eredaJk: VafeajUsj fCopKaf• UMonoai ■■ mei »nagDejas) oagans»«» Obvostilo. ■Tsses) vafs» V slučaju slabesja vromeas. le v ae-def lo, tlolae plesatkvtoptesalcL (Bres fHrajaleiJ EDO ROZMAN Stran 6. •SLOVENSKI NAftOU*, dne 19. nma Itl9 75. Stev, Dijaliiia daj! iiMtj«! ^ir na upr. Slov Nar. pod .PoaoC/3442". nunbntn v naiboljšem stanju, z vsemi UIlJaUHl, piitiklinami se trtta. K rabljen, te poda, Polave DICo, te v tltovaral v atatfla. S#tl i|llCjflC IC likokljii£avitf£ar*tva aJI elektrike, tako) v „KJato Uoate«. 34*5 Vhfli? w V2amc v nijem. Planino Iz-lUOlll ključen. Ponudbe pod JHavk/ 3600** na upr. „SI. Naroda*4. 3600 Ornih fO* POP01«* iedlina soba * dl- rlDUfl 5t. vanom. Ogleda se od 9—2. H. Fiscaer, Beetbt?to?a ttici I&, M. taatt 3585 MftJHffi Vflln ^ot>ro obranjeno, z dobrim iflilaU lllu, starim gumijem In zlata ura, ki kaže dnevc in mekeće se proda Opekarska cesta it, 6. Trnov«. 3567 Mim 93J135 SS^i^ naprodaj. TrdU JL Corec, Marije Tereilje cesU 14. 3438 D lire taojafte mfato tnein tako| Joa p Roiftaa, Fraaca Jote!« ceata at. 3. 33.'6 Đifafi ttFfli najboljeg sest-va. sasma rlAuU IIIUU nov ili malo rabtien 2 -1 mo kuditi. Ponude tvrtci Sciirarezi drug. Zagreb. Preradovićeva 1. 3347 fftfftF meh;inik» vojaš'ine prost, s 6 )U1 SI, letno prakso išče stalnegt me-sta Pism ne ponudbe nt, uprav. Slov Naroda pod .Soter 3612". Sninkife alite. Si. l*F2££. ti daja po nizki ceni gotftno oskrb-ntttvo Slataa, poata &martno pri UU|I. 3570 7(1(1 K mnraili "or ml PTCSl*r^ M LUU ft llaljluU: takoj oprem I jeno stanovanje s kuhinjo in sobo. Ponudbe pod .,Naglo"/3572" na upravništvo „Sloven Naroda'. 357. Primtao bolide stanuTanje s brano i»6am> Plaćam dobro v gotovini ali v živlth. Cenj. ponudbe pod »stanovanje 35W na upr. Si. Nar. 3596 Kdor jo odda, dobi za nagrado v živi ih tuđi slanino. Ponudbe pod .Soba* poltno leieče Ljabljafia. 3591 MUn HBBiiii fcml Se*bs" riti in popravljati orodie, a# iafte. — Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo Dbče, ie poslati na .PrenogOTnik* Olo-boku pri Brežicah ob Sari. 3515 KsHraU kfllt 5SK oH-nT; sredo zvečer ob ool 8 na realki. Oglasi in pojasnila v trgovini Josloiae Pod-kraišek, Jarčičev trg 2. ali pri karzt sa-mem. 3611 RusIid vaotm tena S.^roirj ali proti zameni z drvmt za kurjavo Ponudbe naj ce stavijo ni oskrbni-Stvo ^rajščine Št. Pavel pri Preboidu, v Savinjski dolini. 3526 Fntnnnfih Za vcCie fotografsko pod- rOlUljialljd. jetje v Jugoslaviji se iSče kompanjon, izurjen fotograf z nekaj denarja. Dame nišo izkiiučene. Ponudbe na npr. Slovenskega Naroda pod .Večie podjetje 3613*. Zenitna ponmma! K^fSr. hoće ? svrho poročitve znanja z mlado gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki bi imela nekoliko premoženja Resnc Donudbe s sliko, katera se vrne, pod .Sreća 111/3574* na upr. Slov. Naroda. 3574 ^1 Umri je 26. sušča 1919 na Sljemena pri I ^H Zagrebu iakreno ljubljeni brat ozir. zaroČenec I ^1 gospod I I Ruđolf Polianec I ^M prapor&čak w rez. I ^H Bodi mu ohranjen blag »pomin! I ■ 36i9 Zalujoča brat in zaročenka I a^aV * H Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma oćeta, brata, svaka in strica, gospoda Dr. Anton Majžerja izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebej se zahva-Ijulemo pevskemu zboru in g. dr. Anton Medvedu za ginljiv govor. Maribor, 24. marca 1919. tata|#i« rtlMM Maižer, Kk, Tiii1hWl nH audbe pod JUktlm 444^ aa knrnao JmaV LJaMjaiia. M*l itet. n/U___________3491 llPlfll 111 Izve ie aa Tramkea ■ftetaat itli._______________3586 t^m suhe In lepc kupuf*- po najviših ■K ceaan tvrda« rraac Dtkac, Kraal. 2703 MM nova damska oMeka. Polzve X te pri aUHti rava*, Staa-aaui 9m*m • u dvariMa, *mmmm. 3587 ■stUM luli Jaaftro", t^nbz rlelujoč, se proda. Og'eda te: Sl«fl|)i ž- #i#amiA«t Ijivih žeteznih novih •W*1JW se radi selitve eno proda. K^Udvor^iia ■lica IC 31 (Otftttlaa Liapert). 3484 ■fflRiifli* sk°PHencc, riav, 140 cm vi-nUujIUI sok, 3 »n t>oi leta star, uvo-2en te m*U ari Ed. ^Mtaa^ Prislova. 3524 ooštena, ka era optavita tu kak-drugi obrti, zna opravljati hišna In -oliska dela. Naslov pove uprav. SI Naroda 3463 Unu sobo ^ir^il-%: banćni uradnik. Ponudbe na upravništvo ,tSk»venskega Naroda" pod „Bančai ■uvdteik/3401". 3602 Vnhft m«nl Prodam 200 k^ sviniskega UN KSU! in 200 k? govejeea su-hega mesa. Cena ro dogovoru. Frtvo ^mmmU m—mr, Boamiisko, Savt««-akti dollma. 3477 Podarim 150 ti tm* mi on em u, ki mi odstopi ali preskrbl sobo za tako], primerno za b »h5o n^sarno Cenj. ponudke pod .PUaraa 3594* na upr. Slov. Niroda. 3594 KiP^ll SSTCkBT te!, in^kov^bodi si okrogel ali rezan. Cene za les n»lo-žen v varron se naj naznanijo na V. 5CAGNETTI, parna "žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 RiitimM mm, mi&jr vesč slovenskega, nemsJce^a ter ne^o-tiko hrvatskega jezika, tštm tlaifca — Ponudbe z navedbo pogojev -od .M ađO44r na upr. SI Nar. 3441 Ifmiil dobro !2vežban ^akt^sM •liRliU poamotalk Uto dobr« lio-to p#karlf# * Baiaaa alt na račun pod ugodnim! pogjji. Najraje v kak-«nem trgu ali blizini mesta na Spod Stajerskem. Naslov ori upr. SI. Nar 3488 FitvatKii aparat"Ml PW,: nat F : 8, St) O«a^ pra)tTa Isto»am se tuđi proda nekoliko rabljen svio-aaoMfskl pl**t 880 X 120. Ponudbe nod .Dttfert kipCijt/3534" na npr. Slov Naroda. 3534 rafiajffil < desetletno pisamISko UIS90IIIU prakso, vesela strojeplsja, poizvedb v zemljiSU knjigi in drugih pisftrnttkih delv želi mesta v kaki plsaml rajraje pri notarijatn na dežell. Cenjene pmudbe na apravnižtvo .Slov. Naroda" pod .PrliaMt/3945* 3545 iona inuKn ytv^vt^r.: kor tuđi Šivanja In kuhanja, Solaaa in Izveibana bolniSka strežnica. vvzgoii dojenčkov izuri-na, teli kotdružabni-ca. tpremlievalka, namestnica gosno-dinie, bolniska strežnica služb*. Ponudbe na: a. Jevievar, Trfe«vlje it $12. 355» mSa Si poastn nir, okralu Marnbern v hribth, 66 ora'ov zemlje, 32 oralov lepega gozda, 12 oralov npv, ostalo travntki In paša. HiŠno pošlop|e leseno, hiev zidan, 2 uri hoda do železm&lce postaje Brez-a>-Ribnica. Cena po dogovoru. Ponudbe naj se našlo*..o na* Imit lavi, HMitiik v Re«fa>ka §t a, a. lUrakerk. _______________• V28_______________ Vabile izredii iblii zbir Mniiiiaini ihbirim. Id m bode «r«U ^t^a^av^av^^^ta^BBatk flaSs^tat A ^ftA fta^aN ■■■■■■At^AA^BA^Bk ■■■■I^P^^a^^^^'^ ^a^B^^BW ™ ^P>a» V^a^i ^P^^a^aVB9I^PW DNEVNI RED: I. llafovir agCaiallM.^ s DQtjwoc t^asR odo'voctja caav ia plmCe delo|eiuiicem. 3 Zviluit xadittHUb doklad. 4 RanMtcrattl Ce tkflaini obCnl zbor ok 3. m nm bode ttdtpčf. ae vt* bres «cira aa jy^ navy s^bvb ■*» u» i ■■■■■■• svi« Malid «t) ■■■)!, Ponudbe pod UJI) .Jir%r at Aata^M «•■. a. MaHlig, LJ^IjMa._____________304* tato MSa ta^ta ta ^: at UtclK. Stltatargafa atka. 3387 ■alVa Mi in raznovrstno pohi%tvo ■V 11*1 te proda ? tttri tt 11 36 I Vaal«] vtako množino elektrotehničke^" AanU instalacijske« blaga. Ponudt>c z navedbo cene in količine je poslati na •ftitM leteće LHi»l|aai KM. 3601 ■hi« fnaal%9 v LjuDM**ti se odd.i«ta Uli lllllIM tako) v najem. "ojasnih daje pisama odvetnika tr lvt Beak«vi£a, Mik Viceva cesta i. 3580 U attBUuil jSf 935x135 a« *••<• Jismene nonuib- na uprav Slov. Naroda pod ,!U*i 35!0\ 3510 Mi iiHQBinia znan ui?*™t Ia tehničara. Ponude postati Dr. Bau-mfliler. zubar Split_____________"890 Dratrtikaet 'Slovenec) M apr^lme v riaiUHuHi več to drogehio Ponudbe ^od .Praktlkiat ioa/3«7f" na upr. -< Naroda.__________________________347*> BllhktVi v vsen modeodeit 23 hp, BBuIBI HIII, se zaradi opustitve obrata po ugodni ceni grotla Istotam se proda i o tuđi ftanalot) lažnih napetosti. Naslov pove I. JagesL aa«atel Ia (■fonaačni zatod Beselfak * ttlaac, Praa-teft aabr. 5. Ljabljama._________3605 tatdimfia ii iafertieia fospafllia iz ugledne rodbine, dobra gosoodinja, lieaaaaata kot opvra v gospodinjstvu. ali kot družabnica in spfemlfevalka, «re tndi k malim otrokom kot vzffo-teliica Ponudbe pod .zasesljifa/3M2' na upr. St Naroda. 3562 ĐitaMrfha izurjena v trgovini z me-rinilBIi, ianim blagom, M takof apf |aaa» Vajena mora biti tuđi knji- §ovodstva. — aflMf poštenih star-prejme se tuđi llCRl Sevt kateri je bil morda te neka] Časa ¥ trgovini z mekanim blagom. Ponudbe spreiem? F. S, $krakarf Irgvvec z ateiaaiai Mar«n> v VitoHrft._____________________3615 CarandlNi vc^" tlovenskega In nem-lipnlllii Ikegt jezika v govora In pisavi, dobra strojepiska, zmoina tndi nemlke stenografije. Želi primerae službe v kaki pisami. Ore tud! iz LjublJAne, nafraje kam v veČje mesto na Štajersko ali HrvaSko. Ce njene ponudbe prosi na uprav. „Slov. Naroda" pod „Ve«taa/1M9'*. Y____________35»_______________ SUH U RKavii InalenTvte^!-asko izobražena kakarloa sedaj v službi na grada kot gospodinja in kuharica. Gre kot samostojna koharl-■a v kako fino kuhinjo ali pa tuđi h kaki bol)Si tamtki osebl kot gospo* dinta, voljna je todt anjo sobe po-spravljati. Naslov pove upravništvo Slov. Natoda. 3531 ■Mm Im* Is poftene htte, star 19 ■O fm let, Id te je U 10 mese-cev očit mesarske obrti ter ie vakd voiaičint norai prenenati, bi at rad do krala tiuCtl tvoje obftl to IM« bodi ti aa deSelt ali v analu. VeK ]e tuđi vsakega drama gospodarskeča dela. Ponodbe pod vBMaersam w* Wf • na opr. Slov. Nar. J67b UpflaitlaMninii: 1 kuharica in 1 sobjulca /a goaposki dvor. 1 iKotoijeal gozdni tevaj. katt-rl ti event u ravn ka 9«larja) aado-iae*toval, ve£ neof enieoili hiapcev k kon trn fm voloan. Plaanai ponudbe t ztatevo j*ftt je Malti? • J***" ' Mal MhMhi **** otmalea, matice MPIlrl, Zeiss, se proda. K)e, do-ve uprav. Slov. Na oda. 3457 «bUxz dobro ohranjen. te kupi W*2L* za trednjo postavo. PU-mene ponudbe z navedbo cene pod MPlii/3ft77M na upr. „Slov. Narod«**. 3577 Bafiffua kili s prtoesnlm vozom a<* ■UlHn lili brez njega, dobro ohra-n eno. a« • «j1 takofl. Ponudbe pod Bltr»/3tO7' na upr. Si. Nar. 3607 Zanila n Um tem ",*»V~; P M'snila v Anotttl ekpeđiajl Ai Hatetk Lj«M|ata. Kongrestl trg a/L 3616 DlIflIMn iftniri dobro in močno b a Blifllfl ClCBUL go se kupi vsak* '■ no*na. P. nudhe na tvrdkc Ivan rortas, v L mblianl. 3504 ft|UW{nm i$Če stanovanje s hrano, a UljđllUja »amo pri bohst todb ni. Plača deioma v živil'h. Ponudbe na upr Slov Naroda pod .Karlia I/3M3". Za MH"S51i!"šž? ;^. kronpii in mast ŠtefaatviĆ Daravar. Slato»»Ja 3285 iMUlSiliLi d.ttial rem stanju, In zra ven spadajoče cevi v svrho nanelnve tuči a« proda. Fraa SimoB, Vrhaika. 3502 V's ilaVrth Afihrn« ra bukov les, z ct UU.lltl UlJIdl BI mpsecem aprilom jotrebo.it) oskrbaistvo Jirvlošter ari La-Sketn trgm, kamor naj se mteresenu ^ismeno obrneio. 3487 {tfO73 iaif3 v orig nalnin "boiih a ufctd \u\lM 1440 kotnadov proda po 40 vinaijev 1 komad pn osebnem prevzemanju ali plačilo naprej E«. Sop-saaz. Ktgatec S». Stajersk«. 3411 Vimi ffi star a dobro obranjen polm M31 li arem (VoMgatter) za «>j cm aebele hl ode Ponudbe na Fraac Cal, ^os. mlina in žage, Sv. Benedikt v Slov gor. pri Maribora. 3430 lite n Iran in itaunasjeY^' za. samsko gospodtfno. Ponudbe pod .Sinska fospodiĆaa/3588* na upr Slov. Naroda. Najraje bitzu hotela Strukelj 3588 Bih ■* Dliihl v blizini jezera kjer se 0119 II DIBBC, je IzvrSevala trgovinska obrt, trdno zidana, z leptm vrtom, se zaradi drnžlnskih razmer aa 88.000 kron proda« Pismene ponudbe pod .BIei/2111* na nprav. Slov. Naroda Rđo mi posoli tako] n,:.?.;^,^ stujejo In so popolnoma knte z blagom. Cenj. dopisi nod .»PoSttel dtll!** poštno ležeče, Ljubljana. Oderuhi izkliučeni 3501 llrarfoir*! stmostojna ktifigovođkinja, Ulilfilli, korespondentka, vešča bla-?ajniškega poslovanja, bila 4 leta voditeljica večjega podjetja, želi mesto v slov. kraju. Ponudbe nod »Saiatsttf aa 100/3416* na uprav. Slov. Nar. DldlBHll nllL pop. ob 2 uri po prihodu vlaka se bo prodajalo ? pivo-varnl na Vrhnikl: železne peči, želez-nl sodi, zidna opeka, ena lesena baraka, več velikih mlz pripravnih za gost 11 no in nekaj pohiStva. 3523 W0H hotelska oprava za več sob K ali pa tuđi posamezni dell, kakor: postelle, omare in umivalnikL Vse to Ie, če dobro ohranjeno, malo rabljeno. Tuđi im jedflno orodje se zanimamo. Ponudbe na poštni predal 77, Ljubljana. 35*1 tatalati fen* n poraoJanaeniTc se imlll D|ttv iiCe im takoj Nas'ov pove nprav. Slov, Naroda. 3413 fflitum spreiema za orto^edlčno me-ffllCItU haniko In banda2e, protrzna delavnica BrestraUt I Pateajak. llaiv«)-ttde Efgeat c i. LjaMjaaa._______3664 pu« mlađega, dobrega čuva ja, srednje rSfl, velikosti, mesarske ali bernar-d nske pa«tme, amilam. Oatfijei Ertea. lapaie. ptitt Begiaje trt Letcaa, 3592 Teuna oniiitBii »TJr^ Hrvatsko primorje. — Ponudbe na .»oUaiski »retlaac ^7a, Zagre«. 3454 liMM*a«ili t^dib ycč tisoC komadov, SUlEIBllB l3BH zdravih nepresatenih c -4 letnth, <-dda c?n6 grattiatia atra-ra ari Sr. Aal aad TrtlCeDL________3455 Difu že im kupiti v Ljubljani ali oko-Dlitl lici, če mogoče nekoliko vrta zraven. Pismene posudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Okolica/3497*. on« ne velika, ali bol) majhna hi§a Mu; z vitom blizu Ljubljane •• tako) ampl, Prijamne ponudbe na upr. SI. Nar. pod „Mire* don/3417*. 3417 Kontortitinja i praksu. IT™, >c n nem§ke stenografi je, sprelaie rrrdka Aat Krispcr v LjtbljatL Reflektira se (f na prvovrstno moC 3513 Uinn v z*logi po ugodnih cenah od IlllU 50 I naprej Dostavlja se tuđi Drezplačno na dom. — Istotam so na ra/pol ago fina buteljska vina. J. Jeleaič, Stara pot 1. 3114 Vjnn naravno Iz Hrvatskog Z^rorja flllll, eksporlira v poslanih sod a Cl-pitr ft Conv. tr«. rita kat Imptrt eksport Ceatrala; Otraja Stnblca (Bnratskt Zagorje) 3517 fagoB ialoltnila, rvarsft in 1917 se proda no ugodni ceni. — VpraŠanja pod ,.179" na upravništvo .Slovenskega Naroda*. 3546 nTnihtalkrJ z v«Cletno prakso, tali PlUDdldlld amoata v ipecerijskl ali meSani stroki. Snreime tuđi mesto kot samostana voditeljica pođru2ntce. — Cenj. ponudbe pod .Poite«o»t/5421" na upr. SL Nar. 3421 IfiM fhmiffnilll ' 3 veltkimf sobamt UPo HallUfdfljB v sredini mesta se zaaKtja s 1. majem 1919 z enakim stanovanjem s 3 ali vsai 7 maniSima sobama. Ponudbe pod »Odlttl se tak»I/ 5M3- na upr. SI Nar. 3333 IzoHraia halma Bta ?™?đ"™% ugodni ceni proda, Ponudbe pod „Žica*1 ta I. jotMlmaski anotttl I« itfontaCai zavod Beseljak ft Rtlaac UjnJUjasa, Fran-ceto ■aoreije it k 34S3 flrriha ISfi ca delovodjo, slugo ali »IRUnS iHC potnika trezen In zane-sljiv rnoSki. kl se lafeko izkafe s sprl-čevall večletnega službovanja v te) stroki dela. Ponudbe na npravnistvo Slov. Nar. pod .Gradteal taxaik/3519V PnllfilLlflf ve5£ slov- lfl nemlke-LUHUHIID, ga jezika v besedi in pisavi iSČe službe, prcvzaree tuđi vodstvo elektrarne. Izurjen tuđi ori akumn bateriiah. Prednost: Jugoslavija. — Ponudbe na uprav. Slov. Nar. Dod .Đettroarater/SUr. 3590 tauiim notir. \\U\™MOZZ obrata po ugodni ceni prodte. Istotam se tuđi moda več žarnte raznih na-oetosti. Naslov pove L Jagotlor. aaonCal it fntonaačtl zarod Beseljak ft Sozaac Frtfčeft tabrdje &, LJaalJaaa. 3556 m radi draSlnskih razmer 2 hiSl v sredi trga ; v eni je gostllna in trgovina, druga je sposobna za kakega obrtnika. Zravea so gosposka po-slopja In vrt za zelen jad in sad je, V kraju je leda prihodnost, k)er je tuđi premog In se bode gotovo kmalu gradila železnica. Pojasnila daje ■•afera, trjovoo, Motnlk Ooroafsko. 3443 Prudom Pm Inlfinti li italrtu ahp v Kropi in Kamnigorici (s sedežem v Kropi) zopet redno dobavlja vsakovrstne kovane, kakor tndi prešane žreblje in druge železne izdelke, n. pr. kovane žreblje za čevlje, stavbe, ladje, železnice, kljuke ža podobe in za zid, spojke za odre, splave in ladje, zobe za brane, železne voja-ške postelje itd. itd. 2500 Z«hleva|te ctiitlkoi! MESO. KLOBASE. AST IN SLANINO nudi u večjih količinah kakor tuđi v poStnih omotih po najnižjih cenab od najboljše znane tvornice 3376 K. Rabus i sin u Zagrebu glavni zastupnik COO BaUMAN, Zagreb, PotriiUalca S2 a. I If Petu DefrancescMi I I bivši primarij in šefldrnrg vojnih bolnic v Gorici in na Dunaju, I I se ie naseliIvLiubljani, SrfegeraiM (znniiizr]a)ti I I ortinira ol 10.-1Z. dop. m 1-4. pop. I I ob oedeljah in praznikih Ie dopold. I 75« Štev« »SLOVENSKI NAROOVd« 29. manai 1919. Stran 1. MODIST1NJA a ipnj« Mij mu m m Ponuđbe pod „Sprctaa MOtlstiaja 3371" na upr. Slov. Nar. 3371 "1T56. Lase- strižnik Komad 28— io 34*65 K. Zafctevaita veliki cealk s već nego 1000 sll-kanU bresplacao. 349 C. Luna, Maribor ft. 74. Gospojica inteligentna sa znanjem i njemačkog jezika, vjeSta njegi djece te donekle sivaniu, traži se uz izvrstnu opskrbu i visoku plaču kl - 4 - i 6 • godišnjoj djec . Ponude poslati na Oskar Frdblicb, Karlovac, Hrvatska. 3544. I trila io raebka, mstrska iD zaoam I se oddajaio I v lMnn\\ ulici M 31, ■ gostllna Lamptrt ^^a^^*J^B^a^B^a^Ba^a^BiBMBta^^"S^*^BWalWaaBBMBBBBBBWB^BBaa^a" ^'^^ razpofiijatoCito proti predplatttu trgovina Mfffll HMpf KaaJaBa* 106S ŽLICE 1000 grosov, iz osrtinjskega tekla ia S?01?*«^ 1000 tueatov jedilnega oro-dja (icdal) bre* konkurent*, tavoz do- (Wlta) HL, litrniN tL 3162 Ifttrai ia L aTfut U L stanovanje 2 sob in pripadki. Mirna stranka 21 oseb Valootia Kaplar, upravnik Slovenskega Naroda. i Slili i razne jakosti, stare i nove. aiigfa po umjerenoj cijeni MOUNBSOMAHO, Sarajevo. Aleksandrovi oliu it 33. Mlinski kanui za Žrralje (mali mlini 2a zdrob) izvr- stnega izdelka se prodajo, Cena no dogovoru. 1596 Joifi! Planira. BcaateL StaMi Pozor, čevljarji! Nudim dobro gumljevo blage .Gummi-ZUge* meter po K 6'—, 8*—, 10*—. Vzord 3 po 30 cm za K 10-— franko. Pri od je ma na 10 metrov 10 od sto popusta, tstotam se dob] tuđi fin klej in sploh vse potrebščine. I vas Traamsak, vobra* polfa, Dolenjako, 3575 I#IIDI1IC i*A suhe gobe in 1% U V* U J C Pi dobre vreće C&tK fj • ran« gala«, ktt Ipee. blag*. Im- t"% i?*? ^a^^at .^a^B^aat .^B^aaa^H ^SUS^aa*. ^Bfe ^a^a^Bk ^B^^saa^aaak S w B^ sTS «^M £■ I SS laffl stM lct**n3° *a luskft Tili O in yi pj ^^7 x^aV 3bf9 jf OSaV III razna domafa žf aijt, m, tli vortt ttd = M. RANT, Krani. = $W Priporoča se tvrđka: ~V9 Zaloga šf valnih strofa* Im nfih !__ —fc-___. mmm~ posamasala Oelovp lati ta alfa, ac ncTci mr ter **«»•*■ t^»twi!»iwjB in I i \ vF I i"| Ini mo4aaga blaga, btotaai le proda: avV*£e 1 bi Snblllli Stakio za izlof bene mure (belgijsko _ . . . .. _ mmmm steklo) koavletio z val'taiami sa- —— LjtlDIjafta — stori, nicra 155X1 W.«X«W.WX1W S-v - . ~« ■ '" eno rabljeao 90X'62. Kupi aa: !l DDfVn nntlll ft I *atlonalaai*tfJstrirjiablagaiaa ¥* rCIlU lilMIp *l» it :—:: oovejSi model. ::—:: Vseh vrst ovijalni papir v polah in 2vitkih9 papirne vreče in papirno Špago dobavlja točno O lm ^^^ «1 Mp Vm Cl spoSelnosi pro prođe] pevnych papfru sp s r. o. Duna] _____________(Wien) IV. Brucknerstrasse 4—6-__________3430 ===== PriporoJam = žepnz svetiljke in baterije IiorNdne svetiljhe in karbid Karbid, zdrobljen, fin-jše vrste za hišne svetiljke ter razliCne gorivce Vsakovpstn« vilgalnlke, granate in ploStnate ter okrogle kamenčke itd t^m^-^^22 %t^%m trgOTina t ti »al ni mi strajt hi knlesi, LfiiUjaaa, gnaCIJ VOSCf == Sodna »lica ftt. 7. == Gospod je trgovci! Volil«* noč J^ "t^a. 3,,, naročite si pravo&sno mAORIA" praSek in vaniljin slađkor, pravi škrob, čaj, testenine itd. Naročila se izvršusejo takoj! ADRIA — izdelki. FIUP ŠIBENIK. Lfnbljea*, Gosposka ulica iL 16- Ne naročajte tujih znamk; domači izdeliti naj zavzemajo prvo mesto! jL^M^c^^^^i^^^^^^^^^^^^^^BBaMBmaBM^aaa^BaaaaaaaaaaaVBVHiiBiBiBiB^BlBVBiBVl P^BSs^oBaa^aBiBaaaaaaaaaaMBia^Ma^^MBiMi^^^BBM^B^^Bi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bj I Čevlji po K 2150 d. K 40 501 i z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je Se ka] I i zaloge v sklađiščti tovame 3965 I PEter KOzina, Llabljaaa | in »cer: oiroški it 26 do 28 po • . . K 21*50 dekliški St. 29 do 35 po . . . • 27^- ženski št 36 do 42 po . . . • » 36,— moški št 40 do 46 po . . . . a 4°r5° mm i* ima ww& a «w ■* KOSE idni3WiBi5HiiiBip se prodalo. Naslov pove L lagMtof. uronCnl 2a inforaucai m«d leselfak & U%-Umc fraafev aafcr. 5, LJubljaaa. D'A Botteri pHamaril •tallctita^ta •«-ćmSkm tetala« Mlalea) ordinira zopet redno ■ar e« to—iz -mm 8v. Petra cesta 2. ilikiIpviti (•fcoaoaml|4kl uradnUi) Mlad, inteligenetn mož, 29 I. star, Čeh, oženjen, priden in pošten, jako energičen in vedno odkrito-srčen, popolnoma vajen vsch cko-nomijskih in administrativnih del, docela ve$Č vseh slovanskih in nemškega jezika, prosi za stalno dosmrtno mesto kot graščinski upravitelj. Naslov v upr SI. Nar. Gospodarska pisama D'- IVAN ČERHE Uublianaf ■ifcJitna ctsta i. (fia-t-re litri lan) Bančna komisiia, posojtla, inkaso, treov. Informacije. financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z ne-premičninami in podjetji, uprava premoženj, vterja-vanje dolgov, Izvedeniška ronenja, bilance, cenitve. ! Pravkar izšel ! Ročni zemljevid kralievstva SHS M«nlo 1:1,500.000. Vellkost 64:70 cm. Cena K 5*50, po po§ti K 560. Zemlje-vid seza severno preko Donave in Du-naja, vzhodno preko Iskra in Sofije, južno do Soluna in preko Valone ter obsega zapadno vso jadransko obal. 19 H Mm s ftt laikciL kniiOOtrioc w U«MJaitJ. Cttaftt! Ravnokar ia izfla kitfižlca! Dr. B. Derč: Doleniek njesn nego- vnnje in prehrano. Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo čitati to knjižico. Pisatel], zdravnik-itrokov-njak za otroSke bolezni podaj a praktične nasvete, kako je ravnati z do-lenćki. Knji2 ca se naroča pri Tiskovni zadrugt v Liobljani. Sodna ui'ca st. 6 Cena K «aSa4aw Oj postaje je 7 minut Trgovina s galaatariio Ia Igraftaml na glavni cesti se radi rodbin rmzmer tako! proda u 50.000 K. — Pojasnila daje : •••ta Mm&tm pri ftjaatiaaL Gozdar Cariaalaial apravttalIK Ceh, 35 let sur, ozenje, z drž irpitom, meičansko lolo, dolgoletno vsestranako prakso, čeSČine In nemSĆine ve5Č v govoru tn Disavi, sloven§Cine v govoru, z naj-boljšlmi izkušnjami revirske uorave in pisarniSkega dela navadnega in vi* Sjega lova, kmetijstva, sadjarstva itd prosi, opiraje se na dolgoletna izpri-čevala in reference, za primerao mesto. Zmeme rahteve, Seli se dobro stanovanje, deputat in zmoZnost reditve živine Ponudbe ood .Zaaesljifa sm€/ 3459" na uprav. Slov. Nar. 3456 PRODA SE: 2 feeaoiaova aaotorla, olok« troaioior, dva lakomobiU Lanz 17 ozir. 45 HP, T«e popoinoma doto, podafaaa tlina aveia, veA 100 kg ovaa, IM kg trimnaga aaaia, plaalal at roj v Kolotvorstl Dllcl 31. (mMu 9mt arfrl. Zaston] dobi vsakdo na leljo mvj glavni katalog o urah, — rT~ zlatninah in sre- bmhnh ter gtasbenih orodjlh. Violine po K 40.— 45— 55—, dobre harmonike po K 45-— 60"— 80-— -231 Dvovrstne dunajske harmonikr no K 120*—. 1*0-—, trovrstne po K Spf>— 400*—. Zamena do-voljena sli denar nazaj. Raz-pošilja proti vposlatvi zne-ska ali po povzetfu tvrdka — i a*r- JA« Kornua, -mm -^ Ntst OrOalSisv. 19S7. Isila. Fvaorl F»ssjr1 2 iznaidbi »•pateatireaS «• ara^aatf. 1.a) Blagajna vama pred vlomilcl. Prepreci se vsafc kakrSenkoli poizkiis vloma. kakor tud poiskus odnesti blaga Ino. b) V trgovino vlomiti vrata alt Islotbaaa akna Izklfučeno! — Blagajno ali vrata ti- goviac nalaM pokvariti tudl od strani trg. osobja — aemogoče! 2.) Zabraniteli svtomo^loegi Skropljen|JL Zabrani, da avtomobttl ne oikropijo bii in na cesti oahajajočega oocinstva — Ponudbe pod „Vaima »lapalas ^lžT*« na opr. Slov. Naroda. 3527 8af UV lm lUd lati ftsaortlra po ometienfh cenah točno aglar a Gssib. lapart-eisasrt Ceatrsla: asrajs Sirtka (arvatsto 2agarje>. 3616 Mor hoie dennr služiti trajno in brez posebnega znanja ter v lastnem preblvallScu. ooitji po dopisnici svoj naslov na L ScU-ckterv 9aasJ. (Wlea). n/1 lalsigtsse 4a 2270 Preklic. PodpUani preklicujem žaljive besede. katere sem izrekel včeraj proti Mariji LambcrSakovl iz Razne doline ia prosim odpaicenja. 3479 Roioa dolina, 26. marca 1919. ___________Jeraal Črtaaaa. temilla, OglBB-Prfgagaađa, larilor Kdor pitreHi! ila ta se naj obrne po nain)2ji dnevni cenlh na zn»no: trgovsko agantaro V. FETAK. BraUoa. — Pastretba *i-foraa ia it«ntsa. — Vestat aaalopaJkl se sprejaejt psd tf^ilai pogsjl. 3518 l&e senosestoo od 100 - 300 oralov proti takojšnji Iz-plači. Bilo naj bi na Sp. štajerskem ali Kranjskeni. Po možnostt blizu že-lezniSke postaje in to med RreŽicami in Mariborom. — Cenjcne ponadbe prosim poslati na Vimko Avgaatta, Jarlavska alica nroi *t *agraa. Prirezača (le prvovTstno moč) aprafaM Igaaaatottttkrelaftsa «aaaa ia fjaaaaia ▼ Marlaor«, Ta-gaMfctUa^a aaata 34* V pisme« nih ponudbah se naj navede za-bteva plače. 3509 MAST Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod »Maaf«. Sraenia 4o«»*fl G. Flux Oospaska alica 4. L naistrsaje kwtv Priporoča Inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogo2a hitra postreZba. laoa najao: veC boljUh ia priprostih kuharic za ta in proč, za gostJlao ia okolico, plača po dogovoru. 5*6 to« baric dobre stalne s!u2be Gospodinjo k nekem vdoven, htšnlka sa vilo v Ljubljani, komorna strefniea, prva hi druga tailna, zelo fina hita k nekemu grotu v Rađgono. plača 80 — 100 K, 2 hiina sluga, 2 hotelska hiiia v Mariboru, plačiina natakarica, draga U-arjena natakarica v nekim hotelu v Maribora, dober zaslužek, gosoodična k otrokom. dekteta za vsaka dela itd. a^n a^a^BJBiBBx^Bi HbiWbjb^B SaUHa^Ba 2B HbbIbHBbT. Sprelme se in iiiena irođajaha sa ipacarlfako atroko a hraao la staaovaajMa v hiii pri Ivaa Pariaaai _________________________v alaallaau_____________________3503 Hrvabko dioničko prometno društvo n Virovitici. ZvoalmiraT trg 4, IfUDlliO O Tlaatital kaai, 2769 uz privatnu cijena svaka količinu s^av* jelovih dasakai, letova *^^m ~ i ostale gradje jelove« ^^i ! SUETLH I Baterije, ianlea, alaktrotahoićai praiaiali, (Isdelek svdovae alovamko tvornice). Generalna reprzenetsnea za en gfos v. kral)estva SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, «« ž«čMno tj«M|«w,_______________________lllrt« mmmm M, M/i. Zaloga pohUtva tat tapat 5: ERNST ZELENKA, ^ •Maststnao saprlaaaaml lsvađaaaa Šolaka alica S MAS1B0B flupta^a adtoa 18 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejfega pohiltva; TpiTnilt fodDain sob klubnib garnitar, divanov, otoman, lime xa madrace ttd. 2236 afaJvaAfa Ublra. Zaaerae caaa. Solltea paatrttba MtoKih lima dražba aa te vrilla «■• t. aprila 1*19 aa •▼• Fatra aaaft ai. tf II- aatfatr. Na razprodajo pridejo: razne svetilke in podobe, sa-salonska garnitura, omara za knjige, novi lovski škornji in veliko drugih predmetov. Kupci se vabijo. 3493 Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug SrediSnica: SPLIT, Dalmacija. PadntaUaat Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-sirasse 11. Bavi aa aaaia aa ▼•lika- iavaaaai I kap>ovaal«aai svih đomadh zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinib ulja itd. nvaaaaa i praiafam % inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. I 3533 * Bnalaval aaalavi Fallahiiag. " Prva slovenska kavama v Mariboru. * PoalalMsil vljssdsso stasnaaijaiii oassjestemo obeinstvu. vaes» lMaiaHiaiai In pi4fatolj#taif 4m pstiwaiaHaiasM a 1. aprilom *• U kavarno „CEMTRBL", 6osposka uHca St 21 1 *}*•"•— «a)f^tawlJaMi sL oMInatvsj l«fcai»aia pijaco ^b ^^^^^^^ ^^^ - ^^^^^^^w ^^^f^^v ^pBv ^ ^F^p^a^^^^^* ^^^^^^^^^w^^^^^p ^B^^^aav ^Ba^^^^pa^p^a^^^bT^ ^a^^v^v-V^^B^flaVaf I Stran 8. „SLUVKNSKI NAROLr dne *9. mara 1919. 75. Modni salon za dame in gospodo V. Pfundner, Kranj (Gorenuko) se priporoča za izdetovanje najfinej§ih damskih obick, bluz, koctumov, plaifev, kakor tuđi naifinejših moških oblek, površni kov Itd. Točna in hitra postreiba. COBt Slika. 258 Maha trpim nr. zlatoin tu &rfl]antBT F. Čuden Sin moli glavne pie i Lilii. Što je „Salvator" vinovica? ue postoji sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica. Boli reumatizma, kostiju, sglobova. išijasa, neuratjjije itd ublažuje. Boli če dapače posve tzčeznuti u najkraćem roku budete H t?nlna mjesta redovito natirali sa »Salvator rino^i-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjestici, zubobolji, vratobolji Itd neka pomfe?a »Salvator vlnovicu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, Izčeznut! će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit Će Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno korlstno dje!ujuće sredstvo za izpiranje ustlju jer osvježuje i razkužuje usta 1 grlo. 1664 S. Mittslbach, „Salvator" ljekarna i đragerija Zagreb, Jelačićev trg 2- 2ajsi»nčen uspeh. ^£:!* Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 727 Br 4t Siva \creme 73 nr« ^antirano neškodljivo za Bi, JI. illAđ Kreme 2đ piil vsako starost, aanaslftv H8peb- Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsted čudovitega učinka prodajajo 'ekarnarii, dvorne parfumerije itd Poizkusna pusica K 5*—, velika pusica, zadostna za uspeh K '10—. Poštnina posebej — Razpošiljanje strogo diskretno. Sos. đr. A. Riz preparati, Danai IX., Lakiarergaaaa •'!• Zaioge « LJabljamJ: drog. Kase li „Adrlja". Za!og« v Mariboru: lekar. SchnteMfffi, PUr. pom. !■ parf. Rotfrea. ff Trsta: Pari. Aodreuzi, Cotm 5. . Music praje FR. MOPF, - LJUBLJANA, = &elenbm-goTa «L a. Ifa'st&relia trgovima glasbfl, strnu, gramofone* In plas-benih potrebšcin vseh vrst Popravila ▼ laetnl delav-nici strokovno in ©eno. IVflN JAX in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana« Šivalni stroii in ti oii ga pletenje. __ Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Linča. — Ustanovljena leta 1667. HT Vezanja ponćuje brMplateo. ~W* Pisolnl strojl .Adlcr' Kolesa n^ss Ceniki zastonj in franko. DOrkopp, Styriaf Waffenrad. Goniini jermeni Pasoul za duisala. - Transportni trakovi impregiranOf iz čistih platnenih niti« Podietje za indstr. potrebUfine KATTHeR & CO., Gradec (Groz)Z3. Dobavljamo vse tehnifne predmete. Izvoznite Dreskrbimo ml- Trgovina iiia n velika Andrija Golubić Zagreb, Juriilteva ulica 10. PRODAJE: Vino belo in rđeče, staro in novo, moslavinsko, graSevino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Stivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obČc. Vse na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo žtvfl, gospodarskih pio-izvodov itd. — lasttpalk sa tlrtlfaM fm •tallM Ivan Koieli« Triaika cesta itv. 27- (im • cd» racMlkk M .....■.....mm M IM kf HUt) »•■■!• Valentin Urbande, Wmi Wdm i li (um BnH). P Pohiitvo "7 Spalne, Jedilnt in sospotke sobe, kuhinjska oprava, podlofki, mo-droct. otomane, spalnl in dekoraciiski divani, poštede, omare, miže in »toli iz mehlcega in trd?*a lesa, železne postelje in umi-valniki ter vse vrste lestnega, teleznega in taoeciranega pohiStva v vsakem stogu od proste do naifin. izvrSitve po jako nizk«4oa «>fjlo«ll 6«aiki uitiij duh KHJunmC ii im«san WU 2941 G. F. Juršsek valasevatoc klavltiov la trfjor«« a glaabUl t UilIlaiL VBHiia nL n. 12. Prva JugosJovauutui lpiciJa#Biai tvrdka sa votol«v«sii« ta popravila glasDM. 3584 a^%B ■■ A 288/18-15 Dne 5. aprila 1919 v soboto ob 10. uri dopoldne se bo v Zajelšah pri lhanu prodajalo razno kovaško orodje, spadajoče v zapuščino kovača Damjana Jermana za cenilno vrednost kot iz-klieno ceno proti takojšnjemu plačilu v gotovinu Pod izklicno ceno se ne prodaja. Okrajne sodišče na Brdu. dne 26. marca 1919. Kupujem idof e i boroie ia»e i tnute IVAN HARTL, Zagreb, Djorcljlteva ulica tor. 8 a. Pusloiili javu Mu lepega posestva v Košnici pri Celju bode v nadalje, 90. nara« t, 1. ab 2. vri paa#lđaiB na licu mesta. Posestvo obstoji iz približno 10 oralov gozda, 2 oralov vrta, njiv in travnikov, skoro novozidanega mlina na 3 pare kamnov, lepega stanovanja, žage, nove stiskalnice za olje, novega kozolca ter novih hlevov za pra-žice in povedo. Izklicna cena je 30.000 kron. Prodajalec si pridrži pravico, v teku 3 dni ali kupčijo potrditi ali pa razveijaviti. Več pove lastnik Bsitfalf Dar|«B, lrgovaa, Laikl tr§9 mv SS Došla prvovrstna vozna kolesa Pođi - Rambler - Vatad - Kuk ■aV" • prima pnavrnatlke. *1| 8« prlporeta i*mm*^+lm %##%!# ifetUtlat trfftfiaa s Uf. ttrtjl la kalei Ignalll W WBf f Ljubljana, Sesfna ulloa ftt. — Caatkl ta ta —krat na ra«ga*maie. alfonz mim učitelj .Glasbene Matice" in ed i zapriseženi izvedenec dež, sod s: binfia II BaHjjabifjia tirika in \ih-njinUa kliiirli!. tfuiu? ii tannailer. (Firster, Mseodefer, Hitzaaa, Stetzbaaieritd.) Velikanska zaloga vseh glas-:: bit, mozikalij in stran :: LJUBLJANA, Kongresni trg. St 15. |B«apaotl aiantak« o«rkv«>> Popra¥ila in *glaievan|a ■trolioinUalNu im cetto. '"^■Jf^i'iriliŽ'i ^ksf 4S^H