158 Hrva{ka / Croatia ^rnovrati ponirek Podiceps nigricollis Black-necked Grebe – on 18 Apr 2004, a flock of 28 Black-necked Grebes was observed in one of the bays north of Novi Vinodolski (UTM VK89, N Croatian Adriatic coast). The grebes were hunting actively. On the following day, a group of 34 Black-necked Grebes was seen near Senj. Dne 18.4.2004 sva prikolesarila do naselja Novi Vinodolski (UTM VK89). V enem izmed zalivov pred naseljem sva na vodi opazila skupino 28 črnovratih ponirkov, ki so aktivno lovili. Naslednji dan sva za mestom Senj opazila skupino 34 črnovratih ponirkov. Ni bilo moč ugotoviti, ali gre za isto skupino ali pa za povsem nove osebke. Črnovrati ponirki redno prezimujejo na hrvaški obali in so tam opazovani tudi v aprilu, vendar so večinoma v precej manjših jatah, ki štejejo do pet osebkov [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministrstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Blizu jate črnovratih ponirkov se je potapljal rdečegrli slapnik Gavia stellata. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI–2204 Milklavž, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si Jernej Polajnar, Ka{ova 15d, SI–3212 Vojnik, Slovenija, e–mail: j@biologija.org Black Stork Ciconia nigra Črna štorklja – en osebek opažen na strehi hleva sredi vasi Lekenik (UTM WL94, osrednja Hrvaška) On 30 Aug 2005, I noticed a Black Stork standing on a stable roof in the village of Lekenik (UTM WL94, central Croatia), situated along the main road between Sisak and Zagreb. Although Black Stork is not uncommon in the area of Turopolje, I was surprised to see it in the middle of a village, in a manner typical of the White Stork Ciconia ciconia. Željko Vasilik, S.Bereka 11, HR–44202 Topolovac, Croatia, e–mail: zeljko.vasilik@ina.hr ^ebelar Merops apiaster Bee-eater – two abandoned nest-sites (both in earth pits) found in August 2005 near Starigrad (UTM XH28, S Dalmatia), where a flock of 15 birds was observed Letošnji poletni dopust sem v začetku avgusta preživel na otoku Hvaru v Starigradu in Jelsi (J Dalmacija). V bližnji okolici Starigrada sem našel dve gnezdišči čebelarjev, ki sem jih tudi vsak dan videval. Prvo gnezdišče sem našel ob cesti Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook med Starim gradom in Vrbosko (UTM XH28), na desni strani gledano proti Vrboski. Gnezdišče, ki je oddaljeno kak kilometer od križišča za Vrbosko, od ceste pa samo 10 m, je velika 4 m globoka jama, ki je nastala z izkopom peščene zemlje. Čebelarji so si tu napravili 10 lukenj. To jamo zdaj zasipavajo z različnim odpadnim gradbenim materialom in v letu ali dveh bo dokončno zasuta. Drugo gnezdišče čebelarjev sem našel ca. 100 m od ceste Starigrad – Vrisnik, in sicer pri odcepu za vas Dol. To je pravzaprav manjši hribček iz peščene zemlje, z ene strani odkopan z bagrom, tako da je nastala nekaj metrov visoka stena, v njej pa kakšnih 10 čebelarjevih lukenj. To gnezdišče bo izginilo, ko bodo dokončno odkopali in odpeljali vso zemljino. Obe gnezdišči sta bili prazni. Na območju med Jelso in Dolom sem opazoval dve jati čebelarjev s približno 15 osebki. Aleksander Pritekelj, Ulica Ivanke Kožuh 6, SI–1210 Ljubljana–Šentvid, Slovenia, e–mail: aleksander.pritekelj@mobitel.si Rde~a lastovka Hirundo daurica Red-rumped Swallow – 1 observed on 22 Jul 2004 at Novaljsko polje near the Church of Sv. Anton (UTM VK93, island Pag) Dne 22.7.2004 sem opazoval ptiče pri cerkvici Sv. Antuna na Novaljskem polju (UTM VK93). Polje leži kilometer severno od mesteca Novalja na SZ delu otoka Pag na Hrvaškem. Pri cerkvici je manjši bajer velikosti ca. 20 x 20 m, kamor si pogosto prihajajo gasit žejo številne vrste ptic. Posebej veliko je bilo lastovk, ki so pile kar v letu. Večinoma so bile kmečke lastovke, nekaj pa je bilo tudi mestnih. Tik pred sončnim zahodom, ob 20.05 h, se je h gladini spustila tudi rdeča lastovka. Na otoku Pagu sem dopustoval 5 let, med letoma 2000 in 2004, vendar je to doslej moje edino opazovanje redeče lastovke na Pagu. Tomaž Jan~ar, DOPPS – BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI–1001 Ljubljana, Slovenia, e–mail: tomaz.jancar@dopps–drustvo.si Repalj{~ica Saxicola rubetra Whinchat – large numbers of migrating Whinchats on Korčula island (S Dalmatia) at the end of April 2004 observed; 4 individuals seen near the village of Blato (UTM XH45) on 24 Apr, 76 on 25 Apr along some 6 km long road between the Tri žale camp and Račišće (XH66), 40 individuals on 26 Apr between the town of Korčula and Prižna (XH75) bay, 13 on 27 Apr between the hilltop Zeč and the village Čara (XH55), and 8 on 30 Apr in olive Olea europaea stands around Vela luka (XH45), and additional 37 between Soline and Donje blato (XH75). Na biološkem taboru na Korčuli v južni Dalmaciji smo v 159 okviru skupine za ptice zasledili večjo selitev repaljščic. Dne 24.4.2004 smo zabeležili štiri osebke v okolici naselja Blato v osrednjem delu Korčule (UTM XH45); 25.4. smo na 6 km dolgi poti med našim kampom Tri žale in naseljem Račišće (XH66) našteli 76 osebkov; 26.4. smo jih zasledili 40 med mestom Korčulo in uvalo Prižna (XH75), večino na močvirnih travnikih Donje blato; 27.4. smo med vrhom hriba Zeč in naseljem Čara (XH55) našteli 13 repaljščic; 28.4. jih je bilo 8 v nasadih oljke Olea europaea v okolici Vele luke (XH45); 30.4. smo jih 37 našteli med mestom Korčulo, naseljem Soline in Donjim blatom (XH75). Gre za kvantitativne podatke s selitve o sicer pogosti in številčni selivki hrvaške obale [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministrstvo razvitka I obnove, Zagreb]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI–2204 Milklavž, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si Rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus & Gril~ek Serinus serinus Goldcrest and Serin – resting for some minutes on a sailing boat on the open sea; when the Goldcrest landed on it on 15 Oct 2005, the boat was about 9 km away from the nearest land (UTM VK24, north of Unije island), and about 2 km when the female Serin decided to take a rest on it (UTM VK35, north of Unije island), on 16 Oct 2005 Podajam poročilo treh sošolcev, ki so se dne 15.10.2005 odpravili na dvodnevno jadranje po Kvarnerju. Ob 8 h zjutraj so odpluli iz Verude proti Unijam. Vreme je bilo pretežno jasno, morje mirno. Približno ob 12 h je na jadrnico priletel rumenoglavi kraljiček (glej sliko). Posedal je po jadrnici in celo priletel v kabino. To je trajalo kakih pet minut. Nato je odletel, a se po približno dveh minutah vrnil in si spet privoščil nekajminutni počitek na jadrnici. Nato je odletel in se ni več vrnil. Jadrnica je bila v tem trenutku oddaljena Acrocephalus 26 (126): 157–163, 2005 kakih 13 km od Kamenjaka, prav toliko od Unij (UTM VK24). Od čeri Galjola, kjer je svetilnik, je bila oddaljena cca 9 km. Ko so ob 6.10 h zjutraj naslednjega dne odpluli iz Unij proti Kamenjaku, je pihal močan severozahodni veter, ki pa se je umiril šele približno ob 10 h. Nekako pol ure kasneje je priletel na jadrnico še en droban ptiček, in sicer samica grilčka. Na barki je posedal po ograji ter po približno desetih minutah odletel. Tedaj je bila jadrnica oddaljena od čeri Galjol približno 2 km, od Unij pa 7 km (UTM VK35). Prijatelj, ki jadra že kakih dvajset let, ni še nikoli doživel česa takega. Predvsem ga je presenetilo, kako daleč od najbližjega kopnega sta na jadrnici pristali omenjeni ptici. Zahvala: Zahvaljujem se Daretu Šeretu pri potrditvi moje domneve, da gre pri drugi ptici za grilčka. Blaž Šegula, Lepi pot 4, SI–1000 Ljubljana, Slovenia, e–mail: blaz.segula@kis–h2.si Krivokljun Loxia curvirostra Crossbill – a flock of 6 individuals, males and females, observed on 12 Nov 2005 on the coast in the town of Punat (UTM VL70, Krk island, Kvarner Bay) Čeprav krivokljun gnezdi v višjih gozdnatih območjih priobalne Hrvaške [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112], pa je na sami obali redek, a reden gost [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Dne 12.11.2005 sva manjšo jato šestih osebkov, v kateri so bili tako samci kot samice, opazovala v kraju Punat na otoku Krku (UTM VL70) tik ob morju. Ptice so se v jati, ki je preletela obalo in prek morja poletela proti otočku Košljun, značilno oglašale. Rucner (1998) navaja pojavljanje krivokljuna le na otokih Brač, Dugi otok, Ugljan in Mali Lošinj, tako da gre pri najinem opazovanju verjetno za novo preletno oziroma prezimovalno lokaliteto. Al Vrezec, Pražakova 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: al.vrezec@nib.si Petra Vrh, Gri~ C. IX/1, SI–1310 Ribnica, Slovenija, e–mail: petravrh@yahoo.com