Kamničan Časopis občine Kamnik, 22. marec 2019, leto 4, številka 6 Nekdanji samostan v prenovljeni podobi V ponedeljek so v samostanu Mekinje pripravili uradno odprtje prenovljenih prostorov in voden ogled. Občino s prenovo čaka še veliko dela, a lotili se je bodo postopoma. Še letos si želijo urediti muzejsko sobo in info točko. Jasna Paladin Mekinje - Občina Kamnik, ki je nekdanji mekinjski samostan od sester uršulink v dar sprejela pred tremi leti, je nedavno zaključila prvi sklop obnove, ki so jo izvedli v okviru projekta Preobrazba. Projekt s polnim naslovom Revitalizacija samostana Mekinje kot orodje za oživitev opuščenega objekta kulturne dediščine in krepitev zmogljivosti prebivalcev urbanih območij ali na kratko Preobrazba je bil potrjen na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije. V projektu sodelujeta tudi partnerja Zavod Vezal in Noah Charney kot pomembna deležnika za vsebinski del projekta. Kaj vse je bilo v tem času narejenega, so obiskovalcem predstavili v ponedeljek. »Javni zavod Mekinjski samostan deluje že leto dni in v tem času smo v teh prostorih organizirali že več kot petdeset različnih dogodkov, v okviru projekta Preobrazba in drugih, prav vsi pa sledijo poslanstvu zavoda - ohranjanje in promoviranje dediščine. Zavod in občina se še naprej prijavljata na nove projekte in nove razpise, da bomo lahko še naprej preurejali in obnavljali prostore. Trenutno je tako v pripravi projekt za ureditev muzejske sobe in info točke,« je povedala v. d. direktorice Javnega zavoda Mekinjski samostan Saša Ceglar Vidmar. Kaj vse pa je bilo narejenega pri obnovitvenih delih v samostanu, ki je od leta 1998 s posebnim aktom razglašen za kulturni spomenik in ga je zato treba urejati po posebnih varstvenih režimih, je predstavila višja sve- V. d. direktorice Javnega zavoda Mekinjski samostan Saša Ceglar Vidmar, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček in vodja obnove v okviru projekta Preobrazba Uršula Mihelčič Glavan v prenovljenem atriju samostana / foto: gorazd Kavčič tovalka za ohranjanje stavbne dediščine in izgradnjo objektov družbenih dejavnosti Občine Kamnik ter vodja obnove v okviru projekta Preobrazba Uršula Mihelčič Glavan. Odkrili poslikave iz sedemnajstega stoletja V okviru projekta so temeljito prenovili štiri dvorane. Zamenjali so tlake, izvedli nekatere manjše prezidave, uredili električne instalacije ter ogrevanje, obdelali stene in uredili novo osvetlitev. Pri sondiranju sten v veliki dvorani so odkrili poslikave, ki najverjetneje datirajo v 17. stoletje. Gre za stensko po-slikavo celotne dvorane -stene in obokan strop - oziroma približno 255 kvadratnih metrov površine. Izvedene raziskave nakazujejo izjemno baročno stensko poslikavo, ki si jo v prihodnje želijo odkriti v celoti (za zdaj so vidni le posamezni deli), zato so se že prijavili na razpis ministrstva za kulturo, na katerem si obetajo dobiti denar za prezentacijo fresk v celoti, kar bi samostanu dalo novo dimenzijo v kulturnem in turističnem smislu. Poleg dvoran je bil velik zalogaj te obnove tudi ureditev velikega atrija (samostanski kompleks ima še manjši atrij), v katerem so uredili odvodnjavanje, odstranili neustrezno podlago, namestili električne instalacije ter površino na novo nasuli, da bo zdaj primerna za različne dogodke, ki jih tu nameravajo gostiti v poletnem času. »Natančna analiza tlorisov je pokazala, da bi s pravilno razporeditvijo dejavnosti lahko samostanski kompleks oblikovali kot moderen kulturni in izobraževalni center, ki bi bil odprtega tipa in dostopen za širšo javnost. Predvsem gre za umestitev različnih vsebin, ki pa se med seboj dopolnjujejo. Projekt prenove dela samostana je delo arhitekta Primoža Hočevarja, vseskozi pa smo tesno sodelovali s pristojno konservatorko Majo Avguštin; to sodelovanje je bilo res konstruktivno in dobro. Zdaj smo se v okviru razpoložljivih sredstev lotili prenove dela pritličja, s katero so bili pridobljeni dodatni prostori. Končni cilj je seveda celostna prenova samostanskega kompleksa, zaradi finančnih omejitev pa bo oživljanje nekdanjega samostana potekalo postopno,« je dejala Uršula Mihelčič Gla-van in pojasnila, da je bila vrednost del 142 tisoč evrov, od tega bo občina osemdeset odstotkov te vrednosti dobila s koriščenjem nepovratnih sredstev. > 2. stran OBČINSKE NOVICE Župan imenoval dva podžupana Funkcijo (za zdaj še) nepoklicnega podžupana bosta v prihodnjem mandatu opravljala dr. Jernej Markelj in Sandi Uršič. Prvi bo zadolžen za področje urbanizma, drugi pa za družbene dejavnosti. stran 3 AKTUALNO Visoke ocene za upravno enoto Na Upravni enoti Kamnik so na letnem srečanju z novinarji predstavili svoje delo v preteklem letu in kadrovske težave, s katerimi se soočajo. stran 5 KULTURA Maleš, slikajoči pesnik V novi knjigi Obrazi iz sanj, ki so jo nedavno predstavili v kamniški galeriji, slikarja Miho Maleša spoznamo tudi kot pesnika. stran 8 ZANIMIVOSTI Knjiga o Sv. Primožu Sveti Primož nad Kamnikom je gotovo ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v okolici, a vseeno se najde še veliko takšnih, ki ne vedo, da hodijo po starodavni romarski poti in da cerkev na vrhu sodi med izjemne umetnostno--zgodovinske spomenike. stran 12 Čistilne akcije Jutri, 23. marca, se po občini začenjajo spomladanske čistilne akcije, ki se bodo vrstile še prihodnji dve soboti, 30. marca in 6. aprila. Jasna Paladin Kamnik - Tradicionalne čistilne akcije tudi letos organizirajo krajevne skupnosti, društva, šole, upravniki večstanovanjskih stavb in drugi, na pomoč pa jim bo znova priskočila Občina Kamnik, ki bo zagotovila vreče za zbiranje odpadkov, rokavice ter odvoz odpadkov. ustrezna navodila glede zbiranja in odlaganja zbranih odpadkov. Priporočljivo je, da se ustrezno oblečete in obujete ter s seboj prinesete orodje in močnejše delovne rokavice. Vse občane pa opozarjamo, da na lokacije, kjer bodo odloženi odpadki, zbrani v čistilnih akcijah, ni dovoljeno odlagati gradbenih, vrtnih ali kosovnih odpad- V soboto, 23. marca, bodo čistilne akcije organizirali: organizator zbirno mesto Ribiška družina pri športni dvorani OŠ Frana Albrehta ob 8. uri Krajevna skupnost Duplica pred KS Duplica ob 9. uri Krajevna skupnost Godič pred domom KS Godič ob 10. uri Krajevna skupnost Šmarca pred Krajevnim domom Šmarca ob 8.30 Krajevna skupnost Šmartno pred Domom krajanov Šmartno ob 9. uri V soboto, 30. marca, bodo čistilne akcije organizirali: organizator zbirno mesto Krajevna skupnost Motnik pred trgovino v Motniku ob 8.30 Krajevna skupnost Nevlje pred podružnično šolo ob 9. uri Krajevna skupnost Podgorje pred Kulturnim domom Podgorje ob 8. uri Krajevna skupnost Sela pred Gasilskim domom Sela ob 8.30 Krajevna skupnost Srednja vas za trgovino v Srednji vasi ob 8. uri Krajevna skupnost Špitalič pred Kulturnim domom Špitalič ob 8.30 Krajevna skupnost Volčji Potok pred Domom KS Volčji Potok ob 9. uri Krajevna skupnost Vranja Peč pred podružnično šolo ob 8. uri TD Gora sv. Miklavž na Gori sv. Miklavž ob 8.30 V soboto, 6. aprila, bodo čistilne akcije organizirali: organizator zbirno mesto Krajevna skupnost Črna Spodnja Črna - pri trgovini ob 9. uri Podstudenec - pri Petku ob 9. uri Krivčevo - pri šoli ob 9. uri Gozd - pri gasilskem domu ob 9. uri Kališe - pri cerkvi ob 9. uri Krajevna skupnost Kamnik Center glavna avtobusna postaja ob 9. uri Krajevna skupnost Kamniška Bistrica pri ekološkem otoku v Bistričici ob 9. uri pri ekološkem otoku v Stahovici ob 9. uri pri ekološkem otoku v Zgornjih Stranjah ob 9. uri Krajevna skupnost Novi trg na parkirišču pri trgovini TUŠ na obvoznici ob 10. uri Krajevna skupnost Perovo pri igrišču na Zikovi ob 9. uri Krajevna skupnost Pšajnovica pri igrišču Laseno ob 8. uri Krajevna skupnost Tunjice pred podružnično šolo ob 9. uri Organizatorji želijo, da se čistilnih akcij udeleži čim več občanov, zato vas vabijo, da se jim pridružite. »Vsi občani, ki se boste udeležili čistilnih akcij, boste na zbirnih mestih dobili rokavice in vreče za zbiranje odpadkov. Organizatorji vas bodo razporedili po terenu in vam dali kov, ki nastanejo v gospodinjstvu ali pri opravljanju dejavnosti. Odvoz kosovnih odpadkov lahko dvakrat letno brezplačno naročite kon-cesionarju Publikusu. S skupnimi močmi poskrbimo za čisto in urejeno okolje v naši občini,« še pozivajo na občini. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Občinske novice Razstava Pomniki mi pripovedujejo V preddverju občinske stavbe so odprli razstavo učencev osnovnih šol, plod šestega nagradnega natečaja veteranskih in domoljubnih organizacij, v okviru katerega so se mladi znova spraševali o pomenu domoljubja. OBČINA KAMNIK ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI občanke in občane obvešča, da so na uradni spletni strani Občine www.kamnik.si objavljeni JAVNI RAZPIS za sofinanciranje KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje MLADINSKIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV ter JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2019. V prihodnjih dneh bodo objavljeni še ostali razpisi s področja dela oddelka, zato vas vabimo k spremljanju spletne strani, vsa razpisna dokumentacija pa je dosegljiva tudi na vložišču Občine Kamnik. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01/8318 100 ali preko elektronske pošte obcina@kamnik.si. Prenovili nekdanje hišniško stanovanje V Domu kulture Kamnik nadaljujejo postopno obnovo stavbe. Letošnji nagrajenci natečaja / foto: aleš Senožetnik Jasna Paladin Kamnik - V Domu kulture Kamnik so v torek predstavili svojo najnovejšo investicijo. V okviru načrtovanih obnov objekta so se oktobra lani lotili temeljite prenove dotrajanega stanovanja, v katerem je do nedavnega živel hišnik, in jo marca letos tudi zaključili, pri obnovi pa so z delom svojih zaposlenih v veliki meri sodelovali tudi sami; tudi zasnovo prostora je pripravila arhitektka Anja Urankar, ki deluje v sklopu Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik in je tako poskrbela, da se je obnova lahko opravila še hitreje. Novo investicijo so predstavili direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger, župan Matej Slapar in vodja mladinskih programov v Zavodu Mladinski center Kotlovnica Rok Kosec. Prenovljeno stanovanje vsebuje kuhinjsko-bivalni prostor, kopalnico, stranišče in tri ločene spalnice, v katerih so omare, delovni kotiček in odgovorna urednica: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 postelja. Ob prevzemu stanovanja je bila infrastruktura v izredno slabem stanju; elektro instalacije so bile po dostopnih podatkih urejene leta 1962, v slabem stanju je bilo tudi ogrevanje, vodovod in kanalizacija pa sta bila delno prenovljena že okoli leta 2000. Tako je bilo treba prenoviti talne obloge, estrihe, vodovod, kanalizacijo, ogrevalni sistem, na novo postaviti vmesne stene, zamenjati elemente požarnega sistema, popraviti okna in zamenjati poškodovane steklene površine ter kupiti novo pohištvo v sobah. Vrednost del je nekaj več kot 19 tisoč evrov brez DDV, stanovanje pa bo zdaj namenjeno tudi prostovoljcem, ki v Zavodu Mladinski center Kotlovnica Kamnik delujejo v okviru projekta Evropske solidarnostne enote in so že doslej bivali v Domu kulture Kamnik, a v drugih, precej starejših prostorih. V zadnjih desetih letih so v Kamniku v okviru tega projekta gostili že več kot trideset prostovoljcev iz številnih držav. zahvale, osmrtnice, naročnine: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Aleš Senožetnik Kamnik - Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko ve- Predsednik Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik Dušan Božičnik 3 1. stran V najslabšem stanju je jugozahodni trakt samostana, ki je potreben celovite prenove, a ta se bo lahko izvedla šele po izdelavi konserva-torskega načrta za celotni kompleks. Zbrane je nagovoril tudi župan Matej Slapar, ki je poudaril, da obnova prostorov v samostanu Mekinje pomeni veliko pridobitev tako za sam samostan kot tudi za občino Kamnik in lokalno skupnost. »Želimo, da bi s kakovostnimi vsebinami samostan postal prostor za neformalno druženje prebivalcev, namenjen povezovanju, izobraževanju, spodbujanju ustvarjal- teransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik - Komenda in Društvo general Maister Kamnik, je v sodelovanju z Društvom Dogodek Kamnik, s Foto klubom Kamnik in Studiom Dataprint pripravil razstavo likovnih ter literarnih del učencev 0 VŽganSQdety VEGAN SOCIETY - Simbol jamči, da tako med sestavinami kot tudi med samo proizvodnjo ni živalskih ekstraktov ali živalskih stranskih proizvodov in da izdelek ni bil testiran na živalih. HAihirmuÉ FAIRTRADE - Označuje izdelke, pri katerih so bile sestavine kupljene po pravičnih cenah in proizvedene v delovnih razmerah, primernih človeku. SOIL ASSOCIATION - Označuje izdelke, ki imajo najmanj 95 odstotkov naravno pridelanih sestavin, so pridobljeni in proizvedeni z uporabo trajnostnih, ekološko pridelanih sestavin in niso preizkušenih na živalih. So brez surovih kemikalij, nanodelcev, parabe-nov, sintetičnih barvil in umetnih dišav. ECOCERT1 ECOCERT ORGANIC COSMETICS - Označuje izdelke, pri katerih je najmanj 95 odstotkov vseh sestavin rastlinskih in najmanj 10 odstotkov vseh sestavin iz ekološkega kmetovanja. ECOCERT NATURAL COSMETICS - Označuje izdelke, pri katerih je najmanj 50 odstotkov vseh sestavin rastlinskih in najmanj pet odstotkov vseh sestavin iz ekološkega kmetovanja. NARAVNA KOZMETIKA - Skladno z zahtevami standarda vsebujejo certificirani naravni kozmetični izdelki najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, pri čemer lahko proizvajalec kozmetičnih proizvodov dodatno uporabi do največ pet odstotkov sintetičnih sestavin, katerih nabor je omejen in predpisan s standardom. Delež naravnih sestavin iz certificirane ekološke pridelave ni določen, je pa zaželeno, da proizvajalci v proizvodnjo vključijo čim več teh sestavin. EKOLOŠKA KOZMETIKA - Skladno z zahtevami standarda vsebujejo certificirani ekološki kozmetični izdelki najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, od katerih mora najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega porekla izhajati iz certificirane ekološke pridelave in največ pet odstotkov sestavin sintetičnega izvora, katerih nabor je omejen in predpisan s standardom. Prav tako je s standardom določen tudi minimalni delež ekoloških sestavin v končnem kozmetičnem proizvodu. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Aktualno Pohod z rdečimi baloni Tudi letos smo v Kamniku obeležili mednarodni dan redkih bolezni s sprehodom skozi mesto. Zbrali smo se pred gostilnico Korobač, pot pa nas je kot vodila do središča mesta. Kartini Djalil, Društvo Makadam Kamnik Kamnik - Redke bolezni so bolezni, ki so pogosto težke, kronične, napredujoče in večinoma neozdravljive. V večini primerov jih povzročijo genetske okvare, botruje jim lahko izpostavljenost okolj-skim dejavnikom med nosečnostjo ali kasneje v življenju, skupaj z genetsko dojemljivostjo za bolezni. Znamenja bolezni se lahko pokažejo že ob rojstvu, v otroštvu, nekatera šele v odrasli dobi. Ocenjujejo, da redke bolezni prizadenejo sedem odstotkov prebivalstva, 75 odstotkov bolnikov z redkimi boleznimi pa so otroci. Gibanje, ki je v letošnjem letu preraslo v mednarodno, je začela Petra Greiner, mama treh otrok. Petra je zaradi svoje posebne drugorojenke So- fie ustanovila Zavod 13. Ta ozavešča o drugačnosti. Nudi pomoč staršem in družinam otrok s posebnimi potrebami. 0 tem, da je na področju skrbi za otroke in odrasle s posebnimi potrebami treba storiti še veliko, smo se pogovarjali tudi s starši, navzočimi na sobotno jutro, 9. marca. Tudi letos smo obeležili mednarodni dan redkih bolezni s sprehodom skozi mesto. Zbrali smo se pred gostilnico Korobač. Pot nas je vodila do centra mesta. Tokrat smo dogodek obarvali tudi ekološko, saj smo (rdeče) balone ustvarili kar sami, iz papirja. 1 zdelali smo tudi zloženke/ pobarvanke, ki smo jih delili na poti skozi mesto, kar nekaj pozornosti smo z njimi pritegnili tudi na Glavnem trgu, kjer smo se za kratek čas ustavili, pa se potem vrnili na izhodiščno točko. V Koroba- Tečaj za čebelarje začetnike Kamnik - Čebelarsko društvo Kamnik vabi na tečaj za čebelarja začetnika, ki bo potekal na plemenilni postaji v Kamniški Bistrici, začel pa se bo predvidoma sredi aprila in le če bo prijavljenih vsaj deset oseb. Prijavite se na info@cd-kamnik.si. J. P. ču, kjer smo bili lepo sprejeti, so nam postregli z domačim ledenim čajem in pecivom. Hvala! Kolikor vemo, je to (še vedno) edini lokal v centru Kamnika, kjer so, predvsem s tehničnega vidika, dobrodošli takšni in drugačni vozički. O teh in drugačnih, drugih preprekah, ki se pojavljajo v življenju »posebnih« ljudi in njihovih družin, smo se pogovarjali tudi s Petro Vrankar, mamo »posebne« Sare, ki je na vozičku, ter njenega bratca in sestrice. S pogumom in vedrino v očeh, s hvaležnostjo, da ji je dano, kar ji je (njej in celotni družini), je lahko vzor marsikomu. Ugotovili smo, da stvari lahko spreminjamo, ko se pogovarjamo, delimo izkušnje in stopimo skupaj. Tako smo močnejši. Skupaj spreminjajmo svet! In ga. GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si telefon: 04 201 42 41 www.gorenjskiglas.s'^ 5EAT0V spomladanski HV ZAV Sobota, 30.3.2019, Športni park Radomlje od 10:00 do 18:00 ure 'otroško ŠPORTNA ANIMACIJA NOGOMETNI TURNIR SEAT CUP (U8, U9) RIBIČ PEPE in ČUKI se nam pridružijo ob 15:00 uri USTUARJALNE DELAUNICE NERF, SKAKALNI GRAD. tekmouanje z INFINITY NADO urtaukami TESTNE UOŽNJE Z UOZILI SEAT Za dobro kosilo, kaj za posladkat in super uzdušje bo poskrbljeno ßenan^— Tkalska pot G, 1241 Kamnik, 01(839 50 40 Hrup jih moti predvsem ponoči V tovarni, kakršna je Calcit, brez hrupa ne gre, a nekatere okoliške prebivalce hrup predvsem ponoči moti. Ga je možno omejiti in kaj pravijo meritve? V podjetju Calcit so za zmanjšanje hrupa že sprejeli nekaj ukrepov, a krajani opozarjajo, da je hrup ponoči moteč. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Stahovica - V vodstvih Krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Črna posebnega nezadovoljstva krajanov v zvezi s hrupom v Calcitu v zadnjem obdobju sicer niso zaznali, saj sta nam oba predsednika KS - tako Damjan Krmavnar kot Simon Golob - zatrdila, da se krajani nanju niso obrnili, so se pa obrnili na naše uredništvo. Zato smo družbo Cal-cit zaprosili za pojasnila, zakaj do hrupa prihaja, kako bi ga bilo mogoče omejiti ter kdo in kako opravlja zahtevane meritve hrupa. Zakonsko dovoljenih ravni hrupa ne presegajo »V podjetju Calcit se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do okolja in okoliških prebivalcev. Pri svojem delovanju zato skrbno upoštevamo zakonske predpise na področju varstva okolja in sistematično merimo svoje vplive na okolje. Hrup v naravno in bivanjsko okolje je tisti okoljski vidik, ki ima pri našem obratovanju najbolj neposreden vpliv na sosednje prebivalce. Do hrupa prihaja pri mletju kamna v zelo fine delce. Proizvodnja poteka v vseh treh izmenah v enaki obliki. Hrup, ki nastaja ob naši proizvodnji, vseskozi spremljamo ter na podlagi spremljanja ravni hrupa načrtujemo ter izvajamo različne ukrepe za zmanjševanje vpliva na okolico. Da bi bil vpliv hrupa na prebivalce, ki živijo v okolici podjetja, kar najmanjši, smo v preteklosti že izvedli nekaj ukrepov. Tako smo med drugim za zmanjšanje ravni hrupa zamenjali tehnologijo s takšno, ki je manj hrupna, zaprli smo odprtine na fasadi, dodatno zvočno izolirali posamezne stroje in prostore v proizvodni hali, uvedli smo različne režime delovanja prezračevanja, hlajenja ipd. Kontrolo ravni hrupa naše proizvodnje izvajamo prek zunanjih pooblaščenih oseb, za dodaten nadzor nad hrupom pa izvajamo tudi redne interne meritve, ki jih opravljajo za to usposobljeni zaposleni. Za meritve, ki jih izvedejo zunanji izvajalci, dobimo poročila z njihove strani. Poročila zunanjih pooblaščenih organizacij so na voljo na vpogled, zakonsko dovoljenih ravni hrupa ne presegamo. Podatki meri- tev, ki jih izvajamo sami, se zbirajo v naši interni bazi podatkov,« nam je odgovorila Mateja Živoder, vodja odnosov z javnostmi v podjetju Calcit. A če smo se na hrup podnevi, ko tišine pravzaprav ni skoraj nikjer več, že nekako navadili, je hrup toliko bolj moteč in celo škodljiv ponoči, tako za ljudi kot tudi živali, še posebej v toplejšem delu leta, ko spimo ob odprtih oknih. Znano je, da hrup poviša krvni tlak, zmanjša sposobnost razmišljanja ter vpliva na delovanje srca in holesterol, prav tako je kriv za našo razdražljivost. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa Povzročitelji hrupa, v tem primeru tudi podjetje Cal-cit, morajo upoštevati določila, ki jih v zvezi s tem ureja zakonodaja. Pravila glede hrupa določa uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je bila lani sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja. Nadzor nad izvajanjem uredbe izvaja Inšpektorat za okolje pri Ministrstvu RS za okolje in prostor. Do Črnivca pet gradbišč Država bo letos prenovila pet premostitvenih objektov na cesti do prelaza Črnivec. Jasna Paladin Črna pri Kamniku - Direkcija RS za infrastrukturo v sklopu dveh pogodb izvaja nadomestne gradnje petih premostitvenih objektov na cesti Stahovica-Črnivec. Vrednost nadomestne gradnje dveh mostov in rekonstrukcije ceste v dolžini prib- ližno 350 metrov, ki se je začela že sredi septembra lani in je vredna več kot 1,2 milijona evrov, se počasi bliža koncu, saj mora izbrani izvajalec, podjetje IPI, dela končati do konca junija letos, ko se bo na tem odseku znova sprostil promet v obe smeri. V sklopu druge pogodbe pa se v vrednosti slabih 522 ti- soč evrov izvajajo še nadomestne gradnje treh propustov (leseni odseki cestišča) višje po cesti. Izvajalec del po tej pogodbi je Gorenjska gradbena družba, predvideni rok za dokončanje teh del je avgust 2019. »Ker lokacije objektov ne dovoljujejo izvedbe začasnih obvozov ob objektih, se dela izvajajo pod polovičnimi zaporami prometa s semaforskim usmerjanjem,« so nam pojasnili v službi za odnose z javnostmi ministrstva za infrastrukturo. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Kultura Mladenič, ki ga je izbrala zgodovina V Rojstni hiši Rudolfa Maistra je na ogled gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje o Franju Malgaju, ki je bil tako kot Maister borec za severno mejo. Da bi ta del zgodovine čim bolj približali mladim, so spremni katalog izdali v obliki stripa. Jasna Paladin Kamnik - Razstava z naslovom Franjo Malgaj, mladenič, ki ga je izbrala zgodovina, predstavlja življenje Maistrovega sodelavca in soborca, ki je še kot mladenič ob koncu prve svetovne vojne zaslužen za junaška dejanja, s katerimi se je zapisal v zgodovino. Poslanstvo Rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki deluje kot enota Medobčinskega muzeja Kamnik, je namreč predstavljati tudi drugo dogajanje s konca 19. in začetka 20. stoletja, tudi zgodbe Maistrovih soborcev in sodelavcev in prav tokratna razstava je eden izmed takšnih dogodkov, je v pozdravu zbrane nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. »Vemo, kdo je bil Rudolf Maister in kako pomembno so njegova dejanja vplivala na slovensko zgodovino, premalo pa vemo, kdo je bil Franjo Malgaj, čeprav gre za posameznika, ki ni razmišljal, kaj bo z njim, ampak se je odločil in naredil tisto, kar je bilo v dani situaciji prav za domovino. Domovini je dal tisto, kar človek največ lahko da - svoje življenje,« je v svojem nagovoru - prvem v imenu Razstava o Franju Malgaju bo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra na ogled še do konca aprila. občine - povzel podžupan Sandi Uršič. Kdo je bil Franjo Malgaj? Maistrovega soborca je na razstavi predstavil dr. Tonček Kregar, na odprtju v Kamniku pa ga je obiskovalcem približala dr. Marija Poči-vavšek, ki je bila pri projektu skupaj z Darjo Jan strokovna sodelavka. Malgaj je bil rojen v Hruševcu pri Šentjurju, ob izbruhu prve svetovne vojne pa je dopolnil komaj dvajset let. »Vpoklican je bil v slavni slovenski 87. celjski pešpolk, pot pa ga je med vojno vodila na soško fronto in na Tirolsko, med drugim je bil odli- kovan z najvišjim avstro--ogrskim odlikovanjem, zlato medaljo za zasluge, in sicer za pogum med prvo svetovno vojno. Njegova življenjska pot se je končala, ko je bil star komaj 24 let med avstrijsko protiofenzivo. In zakaj je junak tega časa? Dne 6. novembra 1918 je zbral skupino prostovoljcev in z njimi odšel na Koroško, kjer so osvobodili Mežiško dolino. Natanko pol leta kasneje pa je tragično umrl in njegova smrt je še danes zavita v tančico skrivnosti,« je pomembnega Slovenca na kratko predstavila dr. Marija Poči-vavšek in povabila k ogledu razstave, ki se zdi po obsegu majhna, a je dokaj zgovorna. Pomemben del na razstavi ima strip, prav tako je v obliki stripa tudi spremni katalog, saj so življenjsko zgodbo ustvarjalci tako želeli čim bolj približati mladim. Avtorja stripa sta slikar Gašper Kranjc in scenarist Marijan Pušavec. Razstava bo na ogled do konca aprila, do takrat pa bodo pripravili še dva spremljajoča dogodka, povezana s tem, in sicer bo 3. aprila javno vodstvo po razstavi, 17. aprila pa pogovor z avtorjema stripa o življenjski zgodbi Franja Malgaja. Ameriški teden v Kamniku V okviru Ameriškega kulturnega tedna so v Samostanu Mekinje gostili pisatelja Manuela Gonzalesa in fotografa Jesseja Burka. Aleš Senožetnik Mekinje - Med 8. in 13. marcem je Samostan Mekinje v sodelovanju z Ameriško ambasado v Ljubljani, Občino Kamnik in v Kamniku živečim Američanom Noahom Charneyjem pripravil več dogodkov in v goste povabil priznana ameriška avtorja iz področja literature in fotografije, Manuela Gonzalesa in Jesseja Burkea. Že v petek je Burke v preddverju občinske stavbe odprl razstavo fotografij Wild & Precious, serijo fotografij, s katero avtor odpira vprašanja starševstva in odnosa do okolja. Burke je predstavnik mlajše generacije ameriških fotografov, ki v svojih delih predvsem preko portretov in podob pokrajine tematizira ameriško sodobnost in aktualna vprašanja zahodnega sveta. Njegove fotografije so objavile različne publikacije, kot so New York Times, The Time Magezine, The New Yorker, s komercialnim delom pa je sodeloval tudi z znamkami, kot so Grand Canyon in Busch Beer. Avtor je minulo sredo, v sklopu kulturnega tedna pripravil tudi brezplačno predavanje v mekinjskem samostanu, na katerem je gostom predstavil predvsem vidik trženja svojega dela preko družabnih omrežij, že v petek zvečer pa je v pogovoru z Noahom Charneyjem predstavil svojo dozdajšnjo prehojeno pot. Glavna gosta dogodka Jesse Burke in Manuel Gonzales z Noahom Charneyem Preko intervjuja z Noahom Charneyjem so se gostje lahko pobližje spoznali tudi z delom Manuela Gonzale-sa, ki je v okviru dogodka v samostanu in Knjižnici Franceta Balantiča pripravil delavnici, namenjeni kreativnemu pisanju za mlade do 13. leta in starejše. Gonzales velja za enega najbolj priljubljenih literarnih avtorjev v Ameriki. Njegova knjiga The Miniature Wife and Other Stories je prejela Kaufmanovo nagrado First Fiction in nagrado Johna Gardnerja za fikcijo. Znan je tudi po uspešnici The Regional Office is Under Attack, ki je bila predlagana tudi za adaptacijo na filmskem platnu. Svoje izkušnje deli skozi delavnice kreativnega pisanja tako na univerzitetni ravni kot tudi mlajšim generacijam. Nova razstava Kamniški fotograf Bojan Mijatovic je v začetku marca odprl Novo razstavo 2019 v Galeriji Stolpa Škrlovec v Kranju. Aleš Senožetnik Kranj - Bojan Mijatovic je pripadnik mlajše generacije ustvarjalcev. Po zaključku študija fotografije na ljubljanskem Vistu in dvoletnem bivanju na Danskem je lani vpisal magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. »Mijatovic raziskuje idejo nepopolnosti, podaja se v neznane vode, v laž. Pri ustvarjalnem procesu mu je pomembno, da ne ve, kaj dela. Da nima cilja in je hkrati edini cilj ugotoviti, kaj iz nemogočega stanja, ko je fotografija nad fotografom, lahko nastane,« je zapisala Zala Orel, ki je končala z mislijo: »Mijato- Bojan Mijatovic Senožetnik V Kamniku se je leta 2015 predstavil s serijo Photato-graphy, ki velja za eno njegovih pomembnejših samostojnih razstav in jo je nato razstavljal tudi v Galeriji DLUL. Na skupinskih razstavah pa je med drugi sodeloval tudi v Kinu Šiška, Kibli, Simu-lakru, Galeriji Photon in Španskih borcih. Tako kot v nekaterih drugih svojih delih tudi z Novo razstavo 2019 Mijatovič ponuja razmislek o fotografiji kot mediju in njegovi sporočilni vrednosti, ki je po besedah avtorice kuratorskega teksta Zale Orel v dobi, ko smo fotografi vsi z mobilnim telefonom, nujen. vič v svojih preteklih razstavah, in morda še bolj opazno z Novo razstavo 2019, ustvarja svojo vizualno estetiko, ki se zateka v polje neznanega, omejenega in skoraj neprijetnega. Končno nekaj očem neprilagojenega.« Enajst velikoformatnih fotografij, ki so nastale po klasičnem postopku v fotografski temnici, gledalcu vsekakor dopušča dovolj možnosti interpretacij izven ustaljenega konteksta fotografske podobe, za katerega se zdi, da je v času družbenih medijev omejena zgolj na všeč-kanje in nato izpostavljena takojšnji pozabi. 248 strani, 170 x 240 mm, integrirana vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Kultura Zgodovina pod Homškim hribom Na Homcu je na ogled zanimiva razstava, ki prikazuje življenje v krajih pod Homškim hribom v obdobju med letoma 1918 in 1941, spremlja pa jo slikovno bogat katalog. Jasna Paladin Homec - V Plečnikovi vili na Homcu so v soboto, 16. marca, odprli zanimivo razstavo z naslovom Dobro vzgojena mladina, srečna domovina, ki so jo skupaj pripravili člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Društva Peter Naglič Šmar-ca, KS Homec - Nožice, KS Šmarca in Župnija Homec. Gre za drugo skupno razstavo in katalog v nizu treh -prvo so pripravili lani, tretja pa sledi prihodnje leto. Letošnjo razstavo so pripravili ob 90. obletnici ustanovitve PGD Homec in 80. obletnici izgradnje ljudske pen projekt več sosednjih vasi, katerih skupna točka je Kamniška Bistrica in Hom-ški hrib. Življenjski utrip naših prednikov iz tega obdobja smo prikazali na 24 panojih, še posebno težo pa nosi bogat katalog. To obdobje je bilo zelo živahno na vseh nivojih tedanje družbe, izjemen pomen za gospodarstvo teh krajev sta imeli tudi Homška in Šmarska mlinščica, o čemer priča bogato arhivsko gradivo. Obe mlinščici sta bili speljani na desnem bregu Kamniške Bistrice in obe sta omogočali obratovanje vodnih naprav skozi vse leto; danes je ohranjena le še Homška mlinšči- Razstava bo v Plečnikovi vili na Homcu na ogled še ta konec tedna, v soboto, 23. marca, med 10. in 12. ter 15. in 18. uro, in v nedeljo, 24. marca, med 8. in 12. ter 15. in 18. uro. Avtorja tokratne razstave sta Borut Jenko in Matjaž Šporar. šole na Homcu, njena avtorja pa sta Borut Jenko, predsednik KD Jože Gostič Homec, in Matjaž Šporar, predsednik Društva Peter Naglič Šmarca, ki sta bogato gradivo zbrala in uredila ob pomoči strokovnega sodelavca dr. Janeza Marolta. Ta je na odprtju razstave poudaril, da so bili kraji domžalsko--kamniške regije v preteklosti zelo napredni in so bili med prvimi elektrificirani-mi kraji tistega časa v Sloveniji. Leta 1908 so v Šmarci zgradili društveni dom, med prvo svetovno vojno so ženske društveni dom zgradile tudi na Homcu (možje so bili namreč na fronti), naši predniki so bili zelo aktivni na številnih področjih - kulturnem, gospodarskem, družbenem ... - in vse to so avtorji nazorno predstavili na razstavi in opisali v knjigi. »Skupni moto razstave je življenje pod Homškim hribom v obdobju med obema vojnama. Razstava je sku- ca, Šmarska je namreč odtekla in je v naravi ni več. Dodano vrednost razstavnemu katalogu zagotovo daje fotografska zapuščina Petra Nagliča iz Šmarce. Letos obeležujemo tudi šestdeset let njegove smrti. Peter Nag-lič je avtor večine fotografij na razstavi in v katalogu, ki so javnosti tako prikazane premierno in najbolj pristno pričajo o tedanjem času in dogajanju v njem,« je na odprtju razstave med drugim povedal Matjaž Šporar. Razstavo je s svojimi besedami predstavil tudi Borut Jenko in tako izpostavil bogato kulturno dogajanje teh krajev z gledališkimi igrami (v letih 1918-1941 so hom-ški igralci uprizorili kar 75 različnih iger), gasilsko dejavnost, šolstvo, počitniške kolonije, naravne nesreče, bogato cerkveno življenje v takratni homški župniji ter številne prizore iz vsakdanjega življenja takratnih krajanov vasi od Duplice do Preserij pri Radomljah. Maleš, slikajoči pesnik V novi knjigi Obrazi iz sanj, ki so jo nedavno predstavili v kamniški galeriji, slikarja Miho Maleša spoznamo tudi kot pesnika. Jasna Paladin Kamnik - V Galeriji Miha Maleš so predstavili prav posebno, bibliofilsko izdajo knjige Obrazi iz sanj, v kateri je objavljenih 57 umetnikovih lesorezov, ki jih je Ma-leš ustvarjal v letih 1923 in 1924, pa tudi vse njegove pesmi, ki so bile do sedaj objavljene v reviji Umetnost in še nikdar doslej na enem mestu. Knjiga je pomembna tako z likovnega kot pesniškega vidika, predvsem s slednjega, saj Maleša kot pesnika pozna malokdo. Gradivo je zbrala in v knjigi uredila Breda Ilich Klančnik. »Ne le poezija, tudi njegovi lesorezi so zdaj prvič zbrani na enem mestu. Lesoreze je razstavljal v svojem salonu umetnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani in vabil k nakupu, nemalokrat pa so mu jih naročniki naročali tudi za svoje ex-librise. Na ta način je širil te svoje 'obraze',« je povedala urednica, ki ji je Miho Maleša v knjigi uspelo predstaviti kot slikajočega pesnika (tako je Maleš poimenoval že Ivan Vavpotič). Maleševe pesmi so posebno poglavje v naši poeziji Spremno besedo v knjigi je prispeval umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki je priznal, da so sprva načrtovali le drobno knjižico, rezultat dela pa je prava Knjigo Obrazi iz sanj so v Galeriji Miha Maleš predstavili (z leve): oblikovalec Sašo Urukalo, umetnikova hči Travica Maleš Grešak, avtor spremne besede Miklavž Komelj, urednica knjige Breda Ilich Klančnik, založnica Milena Pivec in kustosinja galerije Saša Bučan. / Foto: Jasna Paladin knjiga, »ki je to, kar je Ma-leš bil. Malešev pesniški opus je sicer droben in je bil do sedaj kar pozabljen, a ga je vredno obuditi. Predstavlja namreč prav posebno poglavje v slovenski poeziji v sredini prejšnjega stoletja. Maleš je bil v svojem izražanju večinoma nežen in poetičen, a preseneti tudi s težkimi, celo brutalnimi podrobnostmi. Vse ga je zanimalo in izražal se je zelo neposredno,« je svoje videnje umetnika povzel Ko-melj in dodal, da so največji del njegove poezije pravza- prav prepesnitve afriških, indijanskih in drugih ljudstev, s katerimi je prevetril takratne okostenele evropske forme razmišljanja in izražanja. Maleš je s temi prepesnitvami v slovenskem jeziku uveljavil neke vrste poezijo, ki je v tem času v tem prostoru z izjemo njegovih objav sploh ni bilo. Kot je še poudaril, je videti, da je Maleša pri teh pesmih in teh kulturah posebej fascinirala energija izvornega in predracional-nega, zelo so ga denimo zanimali miti o stvarjenju. Ker je tudi Maleš imel svojo bibliofilsko založbo in prav poseben odnos do knjig, so se založniki potrudili, da je tudi ta knjiga videti nekaj posebnega. Kot je na predstavitvi povedal oblikovalec Sašo Urukalo, so posebej skrbno izbrali tako pisavo kot barve in sam papir. Nova knjiga je nekaj posebnega tudi za umetnikovo hčer Travico Maleš Grešak, ki je priznala, da tudi sama očeta kot pesnika ni poznala, čeprav je kakšno pesem rad zapisal tudi v pisma domačim, ki so še ohranjena. Literarno-zgodovinska transverzala po naših krajih Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik letos praznuje sedemdesetletnico delovanja, kar bodo obeležili na zelo zanimiv način, in sicer z literarno-zgodovinsko transverzalo po krajih kamniške in tudi komendske občine. Začela se bo jutri, 23. marca, na Selih pri Kamniku. Jasna Paladin Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik bo ob letošnjem jubilejnem letu pripravila več dogodkov, tudi prav posebno transverzalo, s katero bodo bralci lahko spoznali domače kraje, tukajšnje zanimive ljudi, zgodovino in posebnosti. Transverzala bo sestavljena iz petih pohodov, ki jih bo spremljal tudi kratek vodnik. »V vseh teh letih svojega delovanja smo spoznali, da je knjižnica pomemben sodelavec pri ohranjanju kulturne dediščine in spomina na ustvarjalne ali kako drugače pomembne ljudi, ki so pustili sledi v našem okolju. Ve- liko podatkov najdemo v pisnih virih, a ti so pogosto premalo znani. V dolgih letih delovanja knjižnice se je zgodil tudi pomemben premik od ukvarjanja z zbirko, gradivom in informacijami do povezovanja z ljudmi in lokalnimi skupnostmi. Zato bomo na literarno-zgodo-vinski transverzali spoznavali naše kraje, ljudi, zgodovino in posebnosti ali znamenitosti. Vodili nas bodo domačini, ki poznajo svoje kraje kot svoj žep. Ob pripravah na to transverzalo smo spoznali veliko zanimivosti. Prepričani smo, da se te znamenitosti premalo znane. Znamenitosti pa bomo spoznavali kar tam, kjer se nahajajo, in z ljud- mi, ki jih poznajo. Spoznali bomo tudi različne ustvarjalce z različnih področij: pesnike, pisatelje, zgodovinarje, univerzitetne profesorje, zbiratelje ljudskih pesmi in pravljic, arhitekte, kroniste, pridigarje ... Spomin nanje in spoštovanje njihovega dela je korenina, iz katere bo rasla tudi nova ustvarjalnost,« je zanimiv projekt predstavila direktorica knjižnice Breda Podbre-žnik Vukmir. Literarno-zgodovinska tran-sverzala se bo začela v soboto, 23. marca, z dogodkom pod imenom Na Sela gremo, ki ga bo knjižnica organizirala skupaj s Športnim in kulturnim društvom Sela. Udeleženci se bodo zbrali ob 11. uri pred gasilskim domom na Selah pri Kamniku, od koder bo organiziran prevoz do Žubejevega. Na krajšem pohodu bodo spoznali posebnosti, izročila in znane osebnosti s tega območja: kje je prenočeval cesar, koliko pesnikov se je rodilo v bližnjih vaseh, kje je zakopan zaklad, kdo je izdelal načrte za znamenite kamniške mestne izveske, kdo je Poženčan, ki je zbral veliko pravljic. V nadaljevanju leta načrtujejo še štiri transverzale, in sicer potep po Zgornjem Tuhinju, po Tunjicah, v Mekinjah in v Komendi, vse poti pa bodo pripravili v sodelovanju s krajani in krajevnimi skupnostmi. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Mladi it1 1 1 • • v • Tehnologije v učni proces Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) so v okviru projekta Erasmus+ "Vključevanje tehnologij v učni proces za razvijanje spretnosti 21. stoletja" gostili projektne partnerje iz Portugalske, Romunije in Turčije. Na novinarski konferenci, ki so jo vodili dijaki GSŠRM, so projektni partnerji predstavili želene smernice in cilje projekta. Maša Likosar Kamnik - Vsakodnevna uporablja interneta, shranjevanje v oblaku in umetna inteligenca v procesu odločanja, še posebej pri globokem učenju, so nas v sodobnem času premestili v digitalno resničnost. Zaradi tega je tudi organizacija tradicionalnega učnega procesa s frontalno komunikacijo učitelja z dijakom z uporabo table in krede, individualno učenje z pomnjenjem in preverjanje na osnovi reprodukcije znanja preživeto in precej neučinkovite oblike. Z omenjenim problemom se sooča projekt Erasmus+ KA229 ITTP-21CS 20182020, katerega glavni namen je oceniti trenutno stanje stopnje uporabe informacijske komunikacijske tehnologije pri poučevanju v partnerskih šolah z uporabo orodja. Udeleženci projekta želijo v okviru razvoja izbirnega šolskega kurikula, ki poudarja transdisciplinar-nost na področju varovanja okolja s horizontalnim vključevanjem kemijskih in bioloških znanj, poiskati in spoznati programske ter tehnološke rešitve za uporabo pri poučevanju, učenju in preverjanju znanja. Pri projektu, ki se je začel 1. septembra lansko leto in bo potekal do 31. avgusta leta 2020, sodelujejo šole, ki jih povezuje preučevanje področja naravnih virov. Poleg Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra sodelujejo še portugalska, turška in romunska šola, romunska je glavni koordinator projekta. Projektni partnerji so se prvič srečali januarja letos v Romuniji na tako imenovanem projektnem sestanku, ki je potekal en teden. »Tokrat mi gostimo drugi projektni sestanek, udeležilo se ga je deset tujih profesorjev. Z naše šole sodeluje dvajset profesorjev, od tega je deset aktivnih udeležencev, ki so v gostujočem tednu pripravili predavanja, predstavili primere dobre prakse in sodelovali pri terenskem delu,« je pojasnil Janez Klemenčič, koordinator na partnerski šoli GSŠRM, in dodal, da projekt želijo razširiti tudi v lokalno okolje ter rezultate predstaviti izven svoje šole. Udeleženci so se v tednu gostovanja na omenjeni kamniški šoli medsebojno spoz- navali in uresničevali ter načrtovali potek projekta. Ogledali so si Kamnik, Ljubljano, bili na obisku pri županu Mateju Slaparju in se udeležili demonstracije pro- ti podnebnim spremembam na Glavnem trgu. Srečali so se tudi z učitelji iz Šolskega centra in Gimnazije Škofja Loka ter Gostinske šole Radovljica, s katerimi so se skupaj udeležili delavnice Pedagogika 1:1. Udeležencem je Amela Sambolič Be-ganovič z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo podala smernice vključevanja inte-raktivnosti v izvajanje pouka in dostopanja do sodobnih učnih gradiv. »Namen projekta je tudi varovanje okolja in mi smo se osredotočili na raziskovanje voda. V ta namen smo obiskali čistilno napravo v Domžalah, bili smo tudi v Planici in na Bledu. Pod Velikanko bratov Gorišek smo vzeli vzorec snega, iz blejskega jezera pa vzorec vode za biokemijsko analizo,« je povedal Kle-menčič in nadaljeval: »Raziskovali smo ekološka esen-cialna olja in vsak udeleženec je iz bioloških sestavin pripravil lonček kreme za roke ter ga prejel v dar oziroma spomin na enotedensko bivanje pri nas.« Naslednjo mobilnost si partnerji projekta Erasmus+ KA229 ITTP-21CS 20182020 obetajo novembra v Istanbulu, pridružilo se jim bo tudi pet dijakov iz vsake šole. Podobe Križnikovih pravljic Dobrodelni študentje Pretekli konec tedna je ekipa študentskega kluba Kamnik izpeljala dva dobrodelna turnirja in s tem začela svoj že sedmi tradicionalni Dobrodelni marec. Doris Jeretina Kamnik - V soboto, 9. marca, je v športni dvorani Kamnik potekal dobrodelni turnir v odbojki, dan kasneje, 10. marca, pa je v športni dvorani Komenda potekal dobrodelni turnir v nogometu. Na obeh turnirjih se je slišal zvok športnih copat, ki so tekale po parketu, navdušeni vzkliki in navijanje navdušene množice. Odziv na obeh dogodkih je bil zelo pozitiven, saj se je na oba turnirja prijavilo veliko ekip iz različnih krajev Slovenije. Ekipe, ki so bile na obeh turnirjih, so se med seboj pomerile z veliko tekmovalnostjo, seveda pa je vse potekalo v duhu 'fair play'a ter zabave in kar je bilo najpomembneje - v duhu dobrodelnosti. Bili smo priča izjemnim zadetkom, podajam, obrab-nim akcijam in vratarskim posredovanjem. Turnirja v odbojki sta se udeležila tudi voditelj ter športni navdušenec Uroš Bitenc in odbojkar Rok Satler. Vsi udeleženci so na turnirjih dobili spon-zorske nagrade. Na turnirju v odbojki sta se v finalu po- merili ekipi Sam da poka in Il pivo. Zmagala je ekipa Il pivo. Na turnirju v nogometu pa sta se v finalu pomerila ŠD Loka in Hitra sedmi-ca. Zmagala je ekipa Hitra sedmica. Zbrali več kot dva tisoč evrov Dobrodelnost in odbojka ter dvoranski nogomet ali »futsal« sta združila ekipe, ki so pomagale zbirati denar za petčlanska družino s tremi šoloobveznimi otroki, ki jim zaradi brezposelnosti obeh staršev grozi selitev iz najemniškega stanovanja, in mater samohranilko s šoloobveznim otrokom, ki je zaradi dolgotrajne bolezni ostala brez službe. Skupaj z ekipami in sponzorji ter prostovoljnimi prispevki smo zbrali neverjetnih 2.157,94 evra. Turnirja sta presegla vsa naša pričakovanja, tako v številu prijavljenih ekip kot tudi v udeležbi navijačev! Vse prijazno vabimo, da se nam pridružite še na prihodnjih dobrodelnih dogodkih. Minuli konec tedna smo že izvedli dobrodelne pohode na Sveti Primož, v soboto, 23. marca, pa se bo odvila Tržnica slaščic v okviru tedenske tržnice v Kamniku, se pravi od 8. do 12. ure. Letos bomo tržnico sočasno prvič organizirali tudi v Komendi, prav tako 23. marca. Študentke in študenti ter žene iz okoliških turističnih in kulturnih društev bodo spekli razne slaščice, ki si jih boste lahko privoščili ali jih podarili bližnjim v zameno za prostovoljni dobrodelni prispevek. Konec meseca, 31. marca, se bo letos prvič odvil še turnir v košarki, ki bo potekal v športni dvorani Komenda. Zaključek s koncertom Vlada Kreslina Kot vsako leto bomo Dobrodelni marec zaključili z zaključno prireditvijo, ki bo v torek, 2. aprila, ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Nastopil bo Vlado Kreslin, vstopnice pa so že v prodaji preko sistema mojekarte.si. Z zaključno prireditvijo se želimo zahvaliti vsem sponzorjem, sodelujočim in someščanom, ki ste našo akcijo podprli. Jasna Paladin Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in ostali organizatorji v sklopu Kri-žnikovega pravljičnega festivala, ki bo v Motniku letos 7. in 8. junija, prirejajo zdaj že dobro uveljavljeni likovni natečaj z naslovom Jenkret je biv - podobe Križnikovih pravljic. Letošnja tema je voda »Z natečajem želimo krepiti zavest o kulturni dediščini, kamor spadajo tudi pravljice in naše okolje. Pravljično kulturno dediščino Motnika in okolice je zbiral in ohranil Gašper Križnik, današnje generacije pa morajo ohraniti čisto okolje, katerega del so tudi vodni viri,« pravi Milena Glušič iz kamniške knjižnice. Tema letošnjega natečaja je tako voda, predlagana pravljica Zlato na Okrešlju pa izhodišče za razmišljanje in ustvarjanje na temo ekologije in pomena vode. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol, ki lahko sodelujejo v okviru šole ali kot posamezniki. Likovni izdelki naj bodo na predlogi formata A3 (velikost risalnega lista), učenci pa lahko pri svojem ustvarjanju uporabijo različne likovne tehnike. Natečaj se je začel 1. marca, zaključil pa se bo 24. maja. Strokovna komisija (Alojz Berlec, Jože Kozjek in Barbara Petrušič) bo izbirala po tri najboljše prispevke v treh starostnih kategorijah, dela pa bodo razstavljena v okviru festivala. Avtorji izbranih del bodo prejeli nagrade. POKLIČITE ZA BREZPLAČEN OGLED IN NAJUGODNEJŠO PONUDBO j r 2PR Cl.O.O., Soteska pot 21,1231 Ljubljana-Črnuce Tel.: 01564 04 04, mob.: 040 419 973 E-pošta: info@2pr.si, www.2pr.si 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Šport Srebrna na državnem prvenstvu Na državnem prvenstvu za mladinke v kombinaciji je članica Kegljaškega kluba Calcit Kamnik Tea Repnik osvojila srebrno medaljo. Leon Pirman Kamnik - Treba pa je poudariti, da je Tea še kadetinja, saj je v kegljanju mladinska kategorija od 18. leta do 23. leta, torej je Tea tekmovala z igralkami, ki so tudi pet let starejše od nje. Sistem kombinacija je tak, da dekleta tekmujejo na treh različnih kegljiščih po Sloveniji in se rezultat sešteva. Tea je za prvim mestom zaostala po 360 lučajih za tri podrte keglje. Zmagala je Nika Blagovič iz Kranja s 1689 podrtimi keglji, Tea je podrla 1686 kegljev, tretja pa je bila prav tako Kra-njčanka Anja Forštanič s 1667 podrtimi keglji. Zmage v državnih ligah Nadaljevalo se je tudi državno prvenstvo v vseh ligah in zelo uspešno za naš klub. Zelo redko se zgodi, da vse ekipe, ki igrajo v državnih ligah, v istem kolu zmagajo. Obe prvi ekipi sta zmagali doma, druga ekipa je zmagala v Postojni, tretja pa v Ljubljani. Prva ekipa je doma odpravila zelo neugodno ekipo iz Gorice, v kateri je prvi igralec naš nekdanji član Klemen Mahkovic. Jure Tea Repnik se je z mladinskega državnega prvenstva vrnila s srebrno medaljo. / Foto: Kegljaški klub Calcit Kamnik Starman (604), Gašper Bur-keljca (599) in Matej Turk s 560 podrtimi keglji so bili v naši ekipi najboljši. Pol točke je prispeval Matej Turk v razburljivem dvoboju do zadnjega meta, ki se je končal na veliko zadovoljstvo domače ekipe z delitvijo točke. Po koncu tekme se je izkazalo, da je bilo to odločilno za zmago Calcita. Dekleta so premagala neugodno ekipo Miklavž iz Maribora s 5 : 3 in po porazih svojih tekmic zasedajo 3. mesto na lestvici. Dva kola pred koncem z ugodnim razporedom pričakujemo, da bodo končale ligaško tekmovanje na tretjem mestu in se uvrstile v mednarodni evropski pokal. V predzadnjem kolu namreč igrajo z Remoplastom, ki zaseda na lestvici predzadnje mesto. V zadnjem kolu pa pride v Kamnik neposredni tekmec za Treba pa je poudariti, da je Tea še kadetinja, saj je v kegljanju mladinska kategorija od 18. leta do 23. leta, torej je Tea tekmovala z igralkami, ki so tudi pet let starejše od nje. tretje mesto Brest iz Cerknice in glede na igre, ki jih kažejo gostje na gostovanjih, bi morala naša dekleta brez težav zmagati. Druga ekipa Calcita je gostovala v Postojni in zmagala suvereno s 7 : 1, najboljša med našimi sta bila Štefan Flerin (572) in Matic Babnik (562 podrtih kegljev). Druga ekipa zaseda trenutno četrto mesto na lestvici z upanjem v zadnjih dveh kolih, da pridejo do tretjega mesta. Tretja ekipa Calcita je prav tako gostovala in premagala ekipo Lokomotive 6,5 : 1,5 na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Med našimi je izstopal Mirjan Mlinarič s 555 podrtimi keglji. Tudi tretja ekipa zaseda četrto mesto na lestvici in samo točko zaostaja za tretjim mestom. POlEfi ODPADNill KOViN iN PAPiRJA, O dinos www.dinos.si peuen na dínos I Ä= _ ...............i ^^ Mfto nm svoje smo vouio. Odkupujemo stara vozila od fizičnih oseb in od podjetij: m sklenemo kupoprodajno pogodbo; odjavimo vozilo iz prometa; »> uredimo prepis vozila; m vozilo ustrezno skladiščimo. Vabimo vas, da vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosov zbirni in predelovalni center: Dinos Ljubljana, Šlandrova 6, Ljubljana Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure. Domen Korelc odličen v uvodu teniške sezone Kamniški igralci tenisa bodo letos že tretje leto po vrsti zaigrali v prvi slovenski moški članski ligi. r* >*x Domen Korelc / Foto: Tenis klub Kamnik Matjaž Pogačar, Tenis klub Kamnik Kamnik - V mesecu februarju so začeli s pripravami, za odličen začetek sezone pa je poskrbel Domen Korelc. Udeležil se je odprtega prvenstva Ljubljane, organizator je bil Teniški klub Max Ljubljana, in se uvrstil v finale, kjer je po izenačenem boju izgubil z drugim nosilcem turnirja Tinom Kovači-čem. Zelo dobro sta se odrezala tudi druga dva člana kamniške ekipe, mlada in obetavna Aljaž Jeran in Lucas Tristan Nickel Koželj. Jeran se je uvrstil v polfinale, kjer ga je premagal prav Korelc, Nickel Koželj pa v drugo kolo, boljši od njega je bil Tilen Potočnik. Turno-smučarski in kolesarski odsek Bojan Pollak Kamnik - Planinsko društvo Kamnik je posebno tudi po tem, da ima edino v Sloveniji odsek, ki združuje 41 turnih smučarjev in turnih kolesarjev. Člani se redno sestajajo vsak prvi torek v mesecu, pogovorijo o preteklih turah in načrtujejo prihodnje. Enkrat na leto je pa seveda občni zbor. Zadnji je bil v sredo, 13. marca. V preteklem obdobju je bilo izvedenih več usposabljanj (tečaj alpskega in turnega smučanja, tečaj turnega kolesarjenja, tečaj prve pomoči), več potopisnih in strokovnih predavanj, taborov, skupnih vodenih in nevode-nih tur, sodelovali so na Veselih goricah, obiskali so pa tudi turške gore. Za naslednje obdobje načrtujejo podobne aktivnosti kot lani. Tečaj turnega smučanja je ravno v teku. V svoje vrste pa vabijo vse, ki bi se želeli v dobri družbi varneje podajati na turno smuko ali turno kolesarjenje, da naj le pridejo prvi torek v mesecu na sestanek in se dogovorijo, kako naprej. Še bolje bi pa bilo, če bi se udeležili tečaja turnega kolesarjenja, ki bo v spomladanskem času. Podrobnosti bodo objavljene na spletni strani Planinskega društva Kamnik. Kamniški vaterpolisti slavili na Slovaškem Dare Homar Kamnik - Vaterpolisti Vaterpolskega društva Kamnik letnika 2004 in mlajši so zadnji konec tedna zimskih počitnic igrali na turnirju v slovaškem mestu To-polčany. Fantje so zmagali na vseh tekmah in zasedli prvo mesto. Na turnirju so igrali in dosegali gole: Marko Pilič (20), Jošt Čarni (16), Lukas Z. Gligorovski (12), Urban Zupan (13), Gašper Brišnik (10), Aleksander Ce-rar, Ažbe Cerar (oba po 9), Matic Kordež (6), Blaž Nadi-žar (4) in Erik Mujanovič (1 gol), v golu je bil zanesljiv David Golob, trener fantov je Primož Romšak. Poleg uspešne ekipe smo imeli tudi najboljšega igralca na turnirju, to je bil Lukas Z. Gligorovski. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Šport Še tretjič tretji V soboto bosta obe prvi kamniški članski ekipi Calcita Volleyja začeli končnico državnega prvenstva. Obe ekipi sta bili do zadnjega kroga rednega dela državnega prvenstva drugi, s porazoma v zadnjem krogu pa bosta morali končnico začeti že v četrtfinalu. Miha Štamcar Kamnik - Kamničani, ki so minuli konec tedna na zaključnem turnirju srednjeevropske lige Mevza v Pliber-ku osvojili tretje mesto, se bodo za uvrstitev v polfinale pomerili s kranjsko Hišo na kolesih, medtem ko varovanke Gregorja Rozmana čakata tekmi z Luko Koprom. Na svojem četrtem zaključnem turnirju srednjeevropske lige so kamniški odboj-karji še tretjič osvojili tretje mesto. V lanski sezoni so v polfinalu, prav tako v Pliber-ku presenetili ACH Volley, nato pa v finalu izgubili z domačo Posojilnico Aich/ Dob, letos pa so bili Ljubljančani spet bolšji. Že četrtič v letošnji sezoni. »Proti visoki ljubljanski ekipi imamo že vso sezono nemalo težav z učinkovitostjo v napadu. Tako je bilo tudi v Pli-berku, ko nikakor nismo prebili njihovega bloka,« je o vzrokih za nov poraz proti aktualnim slovenskim državnim prvakom, ki so v Pli-berku v finalu premagali tudi Dobljane, dejal Aleš Hribar. Zato pa je bil mladi kamniški trener bolj zadovoljen po tekmi za tretje mesto, v kateri so s 3 : 1 premagali Union Raiffeisen Wildviertel. »Veseli me, da smo na tej tekmi naredili določen napredek v svoji igri, je pa res, da nasprotnik ni bil tako kakovosten kot dan prej v polfinalu. Toda za nas je bilo najbolj pomembno, da smo prišli do zmage, kajti po dveh zaporednih porazih, z Mariborom v zadnjem krogu rednega dela prvenstva in Ljubljančani v polfi-nalu srednjeevropske lige, smo jo nujno potrebovali. Pred nami je najbolj pomembno obdobje sezone, ko si novih porazov ne smemo več dovoliti. Sistem tekmovanja v končnici je žal takšen, da si slabega dne v njej preprosto ne smemo dovoliti,« pa je kamniški trener dejal pred sobotno prvo četrtfinalno tekmo končnice v Kranju. Razmišljajo o Koprčankah Čeprav se odbojkarice Calcita Volleyja v srednjeevropski ligi lahko pohvalijo z dvema naslovoma, dvema drugima in enim tretjim mestom, se letos niso uvrstile na zaključni turnir, ki pa se je končal z odpovedjo madžarske ekipe Bekescsabai in zagrebške Mladosti. Na njem sta tako sodelovali le domači Olomouc in Nova KBM Branika, prvega mesta pa so se veselile Čehinje. Glede na to, da so Kamničanke svojo zadnjo tekmo odigrale pred tremi tedni, bi jim morebitni tekmi na Češkem prišli še kako prav. »To je sicer res, a je to že za nami in o tem ne razmišljamo več. Dejansko imamo pred sabo samo en cilj, to je tista zadnja stopnička, ki jo želimo v letošnji sezoni še prestopiti. Naredili bomo vse, da ponovimo uspeh iz pokalnega tekmovanja, zavedamo pa se, da je pred nami vse prej kot lahka pot. Na zadnjih tekmah rednega dela prvenstva smo nekoliko padli v formi, upam, da smo v teh treh tednih, kolikor je bilo premora, dvignili raven svoje igre. Odigrali smo tri pripravljalne tekme in verjamem, da bo to dovolj,« je pred sobotno prvo četrtfinal- Na svojem četrtem zaključnem turnirju srednjeevropske lige so kamniški odbojkarji še tretjič osvojili tretje mesto. no tekmo končnice dejal trener Gregor Rozman, ki mu še vedno ni jasno, zakaj je bilo po rednem delu prvenstva kar tri tedne premora. »Še manj pa je jasno, zakaj se do finala končnice v četr-tfinalu in polfinalu igrata le dve tekmi, namesto da bi se igralo na dve zmagi. Na svoj račun bi prišli tudi gledalci, ki jih je bilo na koncu vedno več, večja bi bila zanimivost prvenstva, večja bi bila tudi kakovost. Ampak zdaj je, kar je. Zavedamo se, da bomo morali že v Kopru pokazati svoj maksimum, kajti popravnega izpita v končnici ne bo,« se odgovorne naloge, ki je pred njegovimi varovankami, zaveda Rozman. Težka naloga za kamniške princeske Druga ženska ekipa Calcita Volleyja je v zeleni skupini odigrala že dve tekmi. Na prvi je še tretjič letos premagala Ljutomer, hladen tuš pa so doživele minulo soboto, ko so v prvem nizu brez večjih težav premagale ATK Grosuplje, nato pa niso več osvojile niza. Trenutno so v zeleni skupini na četrtem mestu, vendar z istim številom točk kot Grosupeljčanke in s tremi manj kot drugouvrščene Pucončanke, medtem ko so Ankarančanke za zdaj na najboljši poti, da bodo prihodnje leto igrale v 1A. DOL. Do konca zelene skupine varovanke Francija Obolnarja čaka še osem tekem. »Do konca je še osem tekem, prav vsaka od šestih ekip v zeleni skupini pa je sposobna prikazati zelo dobro igro, tako da je prav vse še odprto,« je v svojih napovedih previdna Manja Jerala, blokerka najmlajše ekipe v zeleni skupini. Naglič zmagovalec Kras krosa Kristijan Erjavec Kamnik - Gorski kolesar kamniškega Calcit Bike Tea-ma Rok Naglič je zmagovalec 7. Kras Krosa, 41-kilome-trskega maratona z 850 višinskimi metri v Mirnu, ki velja za uvod v domačo sezono. Jure Belak je bil četrti, Luka Tavčar peti, Gregor Krajnc sedmi in Mihael Štajnar deveti. Naglič je bil prvi v generalni razvrstitvi in v kategoriji od 18 do 29 let, v njej je bil Tavčar tretji. Belak je bil drugi v kategoriji od 30 do 39 let. Med ženskami sta v prvi de- seterici končali šesta Ana Podpečan in deveta Maruša Knap. Naglič je nastopil že v soboto, takrat prvič v svoji karieri med cestnimi kolesarji, v dresu Meblojogija na dirki Trofej Poreč. »Včeraj je bila zame prva cestna dirka. Pred samim startom sem imel veliko pomislekov glede vsega, saj ne veš, kaj pričakovati, kaj bo, kako se bo izšlo, ampak sem se kar znašel. Treba bo še narediti kaj na tehniki med samo vožnjo v skupini, vendar kar se tiče moči, mislim, da bo kar šlo. Moj edini cilj je bil dirko zaključiti, kar mi je na koncu tudi uspelo, tako da sem z dirko zadovoljen,« se je na cestni debi ozrl Naglič. »Kras kros - ob tej besedi se lahko kar malo nasmejim. Vsa leta dirkanja na tej trasi sem imel defekt ... Ampak letos se mi je vse skupaj poklopilo. Od začetka je bilo kar težko, saj sem čutil še posledice GP Poreča, vendar se mi je na koncu odprlo, naredil sem nekaj sprememb ritma, ki so zadostovale, da sva se z Italijanom odlepila skupini ter nato sama odpeljala proti cilju. Zadnji klanec je bil ključen, tam sem se res dobro počutil, pritisnil na plin ter si tako privozil zame prvo zmago na tej dirki brez tehničnih težav,« pa je zmago na Kras krosu pokomentiral Korošec v kamniški ekipi. »Prva dirka in da vidimo, kje smo. Na koncu sem bil skupno četrti, na zadnji klanček sem iz 'singlce' prehitel Luko, nisem pa videl z desne Davida. Od tu smo šli v 'singlco' in ni bilo možnosti prehitevanja. Zadovoljen sem s formo, zdaj pa je treba kaj pametnega narediti iz tega,« pa je dejal Jure Belak. Občinska liga v kegljanju Ekipa DU Kamnik Štefan Flerin Kamnik - Odigrana sta bila 16. in 17. krog v občinski ligi. Doslej neporažena ekipa Ambrož Team je bila v obeh krogih poražena. Poznala se je odsotnost najboljših igralcev. V borbi za drugo mesto sta ekipi ŠD Soteska in ŠD Policist zabeležili dve zmagi in imata še naprej enako število točk. V 6. krogu je v derbiju s ŠD Policist Ambrož Team doživel prvi poraz (2:6). Damjan Hafnar (601), Igor Zamljen (566) in Brane Hribar s 547 podrtimi keglji so bili najboljši pri zmagovalcih, pri Ambrožu pa Štefan Flerin (562), Slavko Zorman (555) in Mirjan Mlinarič (529). ŠD Soteska je tokrat igrala odlično in premagala Mladince z 8:0. Skupaj so podrli 3371 kegljev. Tudi Mladinci so igrali zelo dobro, a so bili brez možnosti. Pri ŠD Soteska so bili najboljši: Grega Bajželj (578), Lidija Pirman (576), Gašper Burkeljca (569) in Gašper Pirman, ki je s 567 podrtimi keglji dosegel svoj najboljši rezultat sezone. V zadnji tekmi kroga je Calcit s 6:2 odpravil DU Kamnik. Matej Turk (577), Branko Progar (546) in Aleš Prosen (537) so bili najboljši pri zmagovalcih, pri poražencih pa Brane Potočnik (573), Rudolf Vidic (533) in Majda Lužar (531). V 17. krogu smo videli zelo izenačeno tekmo med ŠD Soteska in Calcitom. Na koncu so bili srečnejši igralci ŠD Soteska, ki so zmagali s 5:3, in to le za štiri keglje. Pri Soteski sta bila najboljša Gašper Burkeljca (590) in Peter Jantol (577), pri Calci-tu pa Peter Hafner, ki je s 569 podrtimi keglji dosegel najboljši osebni rezultat sezone, in Samo Podjed (562). Tudi ŠD Policist se je namu-čil z Mladinci, vendar vseeno zmagal s 5:3. Pri zmagovalcih je izstopal Damjan Hafnar (603), drugi je bil Igor Zamljen (548). Pri mladincih pa sta bila najboljša brata Babnik: Andraž (539) in Matic (532). DU Kamnik je prepričljivo premagal Ambrož Team s 7:1. Rudolf Vidic (567), Franc Poljanšek (552) in Brane Potočnik (546) so bili najboljši pri DU Kamnik, pri Ambrožih pa Slavko Zorman (535) in Štefka Flerin (529). V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnikje namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Zanimivosti Zdravstveni dom dr. Jülija Potna KamnU i* KREPITEV ZDRAVJA M Vit Dogodek ob mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke Mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki ga vsako leto obeležujemo v marcu, izpostavlja pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav gre za eno izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s preseja-njem in zgodnjim odkrivanjem. V desetih letih delovanja Programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih več kot 2800 rakov, ko se znaki bolezni še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Zaradi odstranjevanja predrakavih sprememb pri kolonoskopijah pa se je zmanjšala obolevnost za to vrsto raka. V naši občini je odzivnost na presejalni program SVIT zelo dobra. Vendar pa še vedno ostaja kar precejšnje število ljudi, ki jih to ne zanima ali si ne želijo izvedeti, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Z vidika posameznika je izrednega pomena njegovo znanje o preventivnih ukrepih, s katerimi lahko poskrbi za zdravje in zmanjšuje svojo ogroženost z rakom. Eno od 12 priporočil proti raku iz Evropskega kodeksa nas spodbuja, da se redno udeležujemo organiziranih pre-sejalnih programov. V Sloveniji so to programi Zora, Dora in Svit, ki pomembno pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju morebitne bolezni (predrakavih sprememb materničnega vratu, raka dojke in predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki). V presejalnih programih pri navidezno zdravih odraslih ugotavljamo morebitne bolezenske spremembe. O Programu Svit Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, od leta 2009 deluje na način, da pri starosti od 50 do 74 let pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Cilj programa Svit je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. Sodelovanje v Programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov. Program Svit rešuje življenja Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno. Eden izmed znakov, ki nam sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je kri v blatu. Če se izkaže, da je v blatu prisotna kri, je treba odkriti vzrok krvavitve zato se morate v najkrajšem možnem času posvetovati s svojim izbranim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo. Bolezen se lahko tako dolgo razvija potuhnje- no, brez očitnih znakov. Vsaka kri v blatu seveda še ne pomeni raka ali predrakave spremembe, možen vzrok so npr. hemoroidi (zlata žila). Zelo zanesljiva diagnostična preiskava, s katero odkrivamo pomembne spremembe v debelem črevesu in danki, je kolonoskopija. V programu Svit je bilo do sedaj opravljenih približno 84.000 kolonoskopij, pri katerih so odstranili 23.800 napredovalih predrakavih sprememb in s tem zelo zmanjšali možnost, da bi iz njih nastal rak. Odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesu z endoskopsko metodo pacientom prihrani kirurški poseg in dolgotrajno okrevanje. V današnjem času ni nihče varen pred to boleznijo. Seveda k večji obolevnosti veliko pripomore nezdrava prehrana, telesna nedejavnost ter posledično prevelika telesna teža. Vsi ti dejavniki so močno prisotni v času, v katerem živimo. Lahko se zgodi, da se v našem črevesju pojavijo spremembe, ki tja ne sodijo. Ker pa sami takšnih sprememb ne moremo odkriti, vsaj tistih majhnih začetnih ne, imamo na voljo program SVIT. Več o Programu Svit najdete na spletni strani www.program-svit.si Zaradi Programa Svit se zmanjšuje breme raka debelega črevesa in danke Center za krepitev zdravja, ZD Kamnik bo v sodelovanju s programom SVIT v sredo, 27. 3. 2019, od 11. do 18. ure na Glavnem trgu v Kamniku predstavili model napihljivega debelega črevesa. V primeru slabega vremena bo model razstavljen v Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik. Skozi ta model se boste lahko sprehodili in si ogledali spremembe v črevesju. Predstavili vam bomo temeljna dejstva o debelem črevesu in njegovem delovanju, dejavnike tveganja za razvoj bolezni, bolezenske spremembe črevesa in njihovo prepoznavanje ter ukrepanje, pomembnost in pomen preventive pri zgodnjemu odkrivanju bolezni. Z ozaveščanjem želimo razbiti tabuje o prebavljanju in odvajanju in skušamo doseči, da se bodo ljudje tudi o tem lahko sproščeno in brez zadržkov pogovarjali ter da bodo znali prepoznavati začetne znake bolezni, premagali strah in sram ter pravočasno ukrepali! Tudi s tem bomo pripomogli, da bo bolezen večkrat odkrita v dovolj zgodnji fazi, ko bo zdravljenje še uspešno. Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev, ki vam ali vašim bližnjim lahko reši življenje. Besedilo: Vesna Vidmar, vodja Centra za krepitev zdravja, ZD Kamnik v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, OE Ljubljana Knjiga o Sv. Primožu Sveti Primož nad Kamnikom je gotovo ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v naši okolici, a vseeno se najde še veliko takšnih, ki niti ne vedo, da hodijo po starodavni romarski poti in da cerkev na vrhu sodi med izjemne umetnostno-zgodovinske spomenike v evropskem prostoru. Ta biser srednjeveškega slikarstva in arhitekture je zdaj podrobno opisan v novi monografiji. Pogled s cerkvice svetega Petra na cerkev svetega Primoža in Felicijana z mežnarijo in samostoječim zvonikom Jasna Paladin Stahovica - Prvo monografijo o Svetem Primožu nad Kamnikom je umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj na pobudo nekdanjega ključarja v tamkajšnji cerkvi Milana Šuštarja napisal že leta 1995, a knjiga je že davno pošla, prav tako so pošteno obrabljeni izvodi v knjižnicah. Ker pa ni pošlo tudi zanimanje za Sv. Primoža, so se v Društvu svetega Jakoba Kamnik, Društvu Mohorjeva družba in založbi Celjska Mohorjeva družba odločili za drugo, obnovljeno izdajo, ki je luč sveta ugledala tik ob koncu lanskega leta. Pobudnica za dopolnjeno izdajo je Marjeta Humar, avtor pa znova Ferdinand Šerbelj. Knjiga je natisnjena na 140 straneh, ima povzetek, preveden v nemščino, v njej pa je združeno vse, kar je bilo doslej napisanega in raziskanega o tej gorski cerkvi. Kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem Tako je pred leti cerkev svetega Primoža in Felicijana označil prof. Nace Šumi. Zakaj je tako, je avtor monografije predstavil na pogovornem večeru v prostorih Frančiškanskega samostana. Pot k Svetemu Primožu iz Stahovice vodi že več kot dva tisoč let in vse do sredine prejšnjega stoletja (do gradnje žičnice) je bila tod glavna pot na Veliko planino. Pot je bila tlakovana, še danes pa je ob njej nekaj kapel in znamenj, gre namreč za starodavno romarsko pot in sveti kraj, kar dokazuje tudi to, da so se mu pastirji, ki so gnali na planino svojo živino, izognili. Tu je bila nekdaj tudi srednjeveška naselbina z obzidjem, ki je deloma še ohranjeno, kamor so se vaščani zatekli v nemirnem obdobju preseljevanja ljudstev v 5. in 6. stoletju. Prvi zametki cerkve segajo v 12. stoletje, današnjo arhitekturno podobo pa dobi leta 1507. Freske, ki jim ni para Kompleks na Svetem Primožu obsega cerkev sv. Primoža in Felicijana, podružnično cerkvico svetega Petra, samostoječi zvonik, me-žnarijo (kjer so stalno živeli in ob cerkvi tudi pokopavali takratne kaplane) z gospodarskim poslopjem in Mari- jino osmerokotno kapelo (edini ohranjen tak primer kapele pri nas), na evropski umetnostnozgodovinski zemljevid pa se uvršča predvsem zaradi fresk. Glede njih si strokovnjaki še niso povsem enotni, kdo je njihov avtor in kdaj so nastale, so se pa njihovega pomena zavedali že v 19. stoletju, saj je bil v cerkvi zabeležen prvi primer restavriranja fresk pri nas. K sreči v preteklosti freske niso bile prebeljene ali uničene. »Takega poklo-na svetim trem kraljem drugod v slovenski umetnosti ni. Gre za izreden likovni in gledališki prizor. Prvič v slovenskem slikarstvu so v teh freskah upodobljene kame- le, na njih vidimo tudi kuharja z jajci, ki je prav tako verjetno najstarejša uprizoritev kuharja pri nas. Freske so polne detajlov, polne svežine in renesančne radosti,« je eno od fresk, ki so nastale v začetku 16. stoletja, opisal avtor in dodal, da bi si spomenik nedvomno zaslužil več pozornosti strokovnih institucij s strani države, saj lokalna skupnost denarja za vzdrževanje takšnega bisera nima. Nenavadno v cerkvi je tudi to, da so relikvije zavetnikov sv. Primoža in Felicijana, ki so ta kraj tudi napravile za romarskega, shranili v grobnici v ozadju cerkve, ne pa na oltarju. Avtor v knjigi navaja tudi pomen kamniškega župnika Maksimilijana L. Raspa (1673-1742), ki je poleg romarske cerkve postavil zvonik in je poskrbel, da so imeli Kamničani na dan svojega zavetnika poseben sejem brez davka. To in še mnogo več je zbranega in z besedo, slikami in skicami predstavljenega v knjigi, ki jo lahko kupite tudi v prostorih Turistično informacijskega centra na Glavnem trgu. Sveti Primož velja za kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem, na evropski zemljevid pa se uvršča predvsem zaradi fresk. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Zanimivosti Uvod v jubilejno leto Članice KUOD Bayani so nedavno pripravile prvi dogodek v nizu praznovanj ob 15-letnici delovanja društva. Jasna Paladin Kamnik - V soboto, 9. marca, so plesalke KUOD Baya-ni pripravile večer solo plesnih nastopov, na katerem sta se jima pridružili tudi gostji iz Ljubljane in Maribora. »Plesalke so se predstavile s svojimi solo točkami, ki so jih pripravile same. Glavni namen dogodka je bil namreč spodbuditi učenke, ki že dalj časa plešejo, da se pokažejo kot solistke s svojo točko ali točko njihove učiteljice. Solo izvedba namreč pozna drugačne zakonitosti kot ples v skupini,« je dogodek, v katerem so združile več različnih plesnih stilov in ga zato poimenovale United colours of KUOD Baya- Nastopajoče na dogodku United colours of KUOD Bayani ni, opisala ustanoviteljica in predsednica društva ter gonilna sila orientalskega plesa na Kamniškem in mnogo širše Nataša Kočar. Omenjeni dogodek pa je bil prvi v nizu praznovanj v letošnjem jubilejnem letu, ko KUOD Bayani praznuje že 15-letnico delovanja. Letno plesno produkcijo bodo plesalke predstavile 15. junija, veliko praznovanje pa bo 30. novembra na velikem odru Doma kulture Kamnik. Rudolfovi brki, sablja, konj Lončarski atelje Narobe svet Mojce Žalik in Rojstna hiša Rudolfa Maistra sta minulo soboto pripravila zanimiv ustvarjalni dogodek, ki so ga poimenovali Rudolfovi brki pa sablja pa konj. Jasna Paladin Kamnik - Udeleženci so se najprej zbrali v Rojstni hiši Rudolfa Maistra na Šutni, kjer jih je Alenka Juvan, vodja te enote Medobčinskega muzeja Kamnik, popeljala po stalni zbirki in jim predstavila življenje generala, nato pa so se skupaj podali le nekaj metrov stran, čez cesto v lončarski atelje Narobe svet, kjer so podobe iz muzeja ob pomoči lončar-ke Mojce Žalik oblikovali v glino. Tako so nastali zanimivi glineni izdelki v podobi Glinene izdelke, ki so jih ob pomoči staršev in lončarke Mojce Žalik ustvarjali najmlajši, bodo spekli v lončarski peči, nato pa jih bodo ustvarjalci lahko vzeli domov. Maistrovih brkov, njegove sablje, konja, na katerem je jahal, kape, ki jo je nosil, pa tudi lične skodelice, celo mamut. »To je prvi tak dogodek, ki je povezal našo hišo in lončarski atelje, a zagotovo ne zadnji. Tokrat ga pripravljamo ob občinskem prazniku, a zdi se nam prav, da se ustvarjalci na Šutni povežemo in skupaj pripomoremo k živahnejšemu utripu. Zato bomo podobna ustvarjalna druženja pripravili tudi v prihodnje,« nam je povedala Alenka Juvan. GG IZLET / OD 31. MAJA DO 2. JUNIJA 2019 Vabimo vas na Madžarsko. Najprej se bomo ustavili ob Blatnem jezeru na polotoč-ku Tihany. V Budimpešti bomo videli znamenito Matjaževo cerkev in Ribiško bastijo, enega najbolj znanih simbolov mesta. Z nje je čudovit pogled na peštanski del mesta: novogotski parlament, Verižni most, župno cerkev sv. Štefana in Donavo. Bastija je ime dobila po ribičih, ki so v času turških vpadov branili ta del mesta. Videli bomo veliko znamenitosti tega lepega mesta. Sledi vožnja v mesto Kaloča, ki slovi po papriki. Srečali se bomo z domačini, imeli pokušino mesnin in se nato odpravili v muzej paprike. Naslednji dan se bomo odpeljali v Pecs. Njegovo mestno jedro krasita bogata turška arhitektura in ena največjih katedral v Evropi. Osrednji trg Szechenyi zaznamuje nekdaj največja srednjeevropska mošeja paše Gazi Kasima. Po umiku Turkov je bila ta preurejena v katoliško cerkev, vendar vrh kupole ob križu še vedno krasi tudi polmesec. Pecs so med drugim razglasili tudi za mesto muzejev in ulici Kaptalan pravijo kar Muzejska ulica. Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, zunanje oglede po programu, dve prenočitvi z zajtrkom v hotelu turistične kategorije v dvoposteljni sobi, ogled muzeja paprike, pokušino mesnin, večerjo v čardi, lokalno vodenje, turistično vodenje z licenco GZS, organizacijo ter DDV. Za prijave in informacije pokličite Alpetourjeve turistične poslovalnice: Kranj - 04/ 20 13 220, Škofja Loka - 04/ 51 70 305, Radovljica - 04/ 53 20 445; Jesenice - 04/ 58 09 755, Domžale - 01/ 72 20 016, Tržič - 04/ 59 63 280 ali pišite na poslovalnice@alpetour.si. Organizator : Gorenjski Glas /^^SKSB Društvo diabetikov vabi v svoje vrste Kamnik - Člani Društva diabetikov Kamnik vabijo sladkorne bolnike in njihove svojce, da se jim v torek, 26. marca, ob 10. uri pridružijo na delavnici Pomen telesne aktivnosti, ki jo pripravljajo skupaj s strokovnjaki iz kamniškega Centra za krepitev zdravja. Delavnica bo v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici (pri Marjanci). Prav tako vabijo vsak tretji torek v mesecu med 9.30 in 10. uro na brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka. J. P. Garažna razprodaja v Radomljah Radomlje - Člani Turističnega društva Radomlje vabijo na garažno razprodajo, ki bo v soboto, 13. aprila, med 9. in 14. uro. Rabljene predmete boste lahko prodajali, kupovali, menjali ali podarjali v parku pred Kulturnim domom Radomlje. Če želite svoje rabljene predmete prodajati tudi sami, se prijavite na naslov td.radomlje@gmail.com (prispevek je osem evrov, število mest pa je omejeno!). J. P. ** f ¿O 41 ANDRE] GOLIAT hitro in preprosto P* r* to Kuharski mojster Andrej Goljat je zbral več kot sedemdeset receptov za sladice različnih vrst, od zavitkov, preprostih kolačkov, narastkov, zmrzlin, krem, strjenk do tiramisujev in tartufov.Vsi recepti ( imajo naveden čas priprave, pečenja ali zamrzovanja.Vse sladice nas vabijo tudi s slikami. ZALOŽBA KMEČKI GLAS 148 strani, 140 x 200 mm, spiralna vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si 1250 EUR f Poštnina Gorenjski Glas Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU e 2 4 i g e i a i a 4 2 g 5 s 2 i s s 2 e a a 5 e i 2 s 4 i i e 5 TEEZJI SU D O K U 5 4 s e i 4 2 e i 5 s i 9 5 4 i 2 a i s i a i 4 e i Navodiloza reševanje: vkvadrate vpišiteštevila od1do 9tako,da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Rešitev Rešitev 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Prireditve, zahvale Prireditve v marcu in aprilu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v marcu ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Ponedeljek, 25. marca, ob 18.30, Klub Kino dom Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? - Strune, milo se glasite Koncertni nastop citrarjev Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Torek, 26. marca, ob 19.30, Klub Kino dom Glasba z okusom: Mascara kvartet Koncert z izbrano večerjo Cena vstopnice: 12 evrov Sreda, 27. marca, ob 18. uri, Velika dvorana Maistri za boljši svet Dobrodelna prireditev Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Petek, 29. marca, ob 18. uri, Velika dvorana Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Torek, 2. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Vlado Kreslin: koncert ob zaključku Dobrodelnega marca Cena vstopnice: 15 evrov/na dan prireditve 20 evrov Četrtek, 4. aprila, ob 19.30, Velika dvorana DKK Drama SNG Maribor: Bog masakra Maistrov abonma, komedija Cena vstopnice: 15 evrov/12 evrov Petek, 5. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK MePZ Odmev Kamnik: Iz Belorusije v Kamnik koncert z gosti - orkester Zarenitsa iz Minska Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Od četrtka, 28. marca, do nedelje, 31. marca Mednarodna filatelistična razstava Slovenija 2019 Podroben program po dnevih je objavljen na spletni strani https:// samostanmekinje.si/koledar/. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sobota, 23. marca, ob 11. uri, Gasilni dom Sela Kamniška literarna transverzala Na Sela gremo! Na krajšem pohodu od Žubejevega (organiziran bo avtobusni prevoz) do Sel bomo spoznali posebnosti, izročila in znane osebnosti s tega območja. Vodila bosta Nejc Štrajhar in Andrej Kotnik. Pohod bo trajal približno dve uri in pol lagodne hoje. Sobota, 23. marca, ob 17. uri, Gasilni dom Sela Pripovedovalski večer za odrasle: Pravica velja več kot krivica - Poženčanove pravljice Pravljice Matevža Ravnikarja Poženčana, zapisovalca prvih ljudskih pravljic, bodo pripovedovali pripovedovalci iz okoliških krajev: Ljuba Lajmiš, Matic Maček, Anže Slana, Ivanka Učakar, Nataša Pivec in Breda Podbrežnik, zraven pa bo godel in igral Goran Završnik. Torek, 2. aprila, ob 19. uri, dvorana knjižnice Enajsta šola o antiki: Mit o Amazonkah in njihove sledi -konji, bojni voz in konjenik Sreda, 3. aprila, ob 18. uri, dvorana knjižnice ZDA - Po poteh zahodnih nacionalnih parkov Potopisno predavanje, predava Andreja Avberšek. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Petek, 29. marca, od 10. do 17. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Dan odprtih vrat v Rojstni hiši Rudolfa Maistra Vabljeni na brezplačne oglede stalne in nove občasne razstave. Sreda, 3. aprila, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Javno vodstvo po razstavi Franjo Malgaj - mladenič, ki ga je izbrala zgodovina Vodil bo dr. Tone Kregar. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Nedelja, 24. marca, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice vabi na izlet do sv. Jakoba nad Preddvorom Za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si. Četrtek, 28. marca, ob 17. uri, Makadam - Dnevna soba Ustvarjalnice v Dnevni sobi Kreativno druženje za otroke in mladino. Udeležba je brezplačna. Četrtek, 28. marca, ob 18. uri, MC Kotlovnica Ping pong četrtek! Petek, 29. marca, ob 20. uri, MC Kotlovnica PestBesed Večer slam poezije. Vstop prost. Četrtek, 4. aprila, ob 17. uri, Makadam - Dnevna soba Ustvarjalnice v Dnevni sobi Kreativno druženje za otroke in mladino. Udeležba je brezplačna. Četrtek, 4. aprila, ob 18. uri, MC Kotlovnica Predstavitev evropskega financiranja za dejavnosti mladih Predstavljali bomo tri možnosti financiranja s strani EU, ki jih lahko koristijo mladi ali organizacije, ki se ukvarjajo z mladino. Vstop prost. Petek, 5. aprila, ob 19.30, MC Kotlovnica Kickoff Variete #2 Predstavlja se kamniška ustvarjalna mladina. Vstop prost. ARBORETUM VOLČJI POTOK Nedelja, 24. marca, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod Ornitologinja Alenka Bradač vam bo povedala več o življenju in navadah ptic. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili čim več. Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 30. marca, od 10. do 11. ure, otroško igrišče Šopek rož Pisani šopki razveselijo vsako srce. Če so v njih rože iz papirja, vam bo prihranjena tudi skrb za zalivanje. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si Nedelja, 31. marca, od 11. do 12. ure, otroško igrišče Izdelovanje vrtnih škratov Izkusili bomo, kako lahko lesena palica oživi in se spremeni v varuha našega vrta. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA - ATELJE NAROBE SVET Ponedeljek, 25. marca, in torek, 26. marca, od 17. do 20. ure, Atelje Narobe svet Z glino je fino Izdelovali bomo uporabne predmete iz gline za dom in vrt. Delavnico vodi Lučka Šičarov. Dodatne informacije in prijave: pokličite: 041 540 342 ali pišite: mojca.zalik@gmail.com TERME SNOVIK Petek, 29. marca, ob 18. uri, seminarski prostor Hrast Trenutki za sproščanje v Termah Snovik - polni energije Na delavnici bomo predstavili načine, kako do več energije. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Sobota, 23. marca, od 7. do 13. ure, Tržnica Kamnik Tržnica slaščic 2019 V zameno za prostovoljni prispevek se bodo ljudje lahko posladkali z različnimi slaščicami. Na izbiro bodo tudi že vnaprej pripravljeni paketki z mešanim pecivom. Vsi zbrani prispevki gredo v dobrodelne namene. Nedelja, 31. marca, od 9. do 17. ure, Športna dvorana Komenda Dobrodelni turnir v košarki KIKŠTARTER Ponedeljek, 25. marca, od 18. do 20. ure, KIKštarter Obvladaj stres Cilj 2-urne delavnice je spoznati, kaj povzroča stres, to ozavestiti in najti načine/moč/tehnike za obvladovanje stresa. Cena je 15 evrov, za člane KIKštarterja je 5 evrov. Prijave na info@kikstarter.si Sreda, 27. marca, od 19. do 21. ure, KIKštarter KIKin - Farmacija in IT-aplikacije Če bi svojo rešitev ali aplikacijo želeli aplicirati na področje farmacije, vas vabimo na delavnico s Tomažem Sallubierjem, ki je strokovnjak na področju vodenja IT-projektov in obvladovanja IT-sistemov v farmacevtski industriji. Cena delavnice je 15 evrov, za člane KIKštarterja je brezplačna. Prijava na info@kikstarter.si Sreda, 3. aprila, od 17. do 21. ure, KIKštarter KIKin - Kreiranje in tiskanje nakita preko 3D-tiskalnika Predstavili bomo programe za izdelavo 3D-modelov in skupaj ustvarili vaš 3D-model in spoznali delovanje ter se naučili upravljati s 3D-ti-skalnikom. Delavnica je brezplačna, a število mest je omejeno. Prijava je obvezna na spletni strani kikstarter.si ali na info@kikstarter.si. GLASBENA ŠOLA KAMNIK Sreda, 27. marca, ob 19. uri, Vremšakova dvorana Vaja dela Maistra Koncert je del sklopa prireditev občine Kamnik v čast Rudolfu Maistru. CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA Sreda, 27. marca, od 11. do 18. ure, Glavni trg v Kamniku Svit: Čas je, da pomislite nase Dogodek ob mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ Sobota, 30. marca, od 10. do 13. ure 24. gorski tek k Sv. Primožu Tek bo 1. tekma Tekaškega pokala Občine Kamnik in 1. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih -otroške in mladinske kategorije. Razglasitev rezultatov bo ob 12. uri v ciljnem prostoru na Sv. Primožu. Prijave so možne preko portala www.prijavim.se. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage Mihaele Griljc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečene tolažilne besede, topel stisk roke, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa in seveda Domu sv. Katarine za nego in skrb naše mame. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Še poln elana, veselja in nad z družinico svojo živel bi še rad ... V 47. letu se je od nas prezgodaj poslovil naš dragi Tomaž Juteršek Ob nenadni izgubi se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku, kvartetu Grm ter Marku Tomcu za odigrano Avsenikovo melodijo. Posebno se zahvaljujemo tudi sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem ter učencem 8. a in 4. b razreda OŠ Marije Vere za vso izkazano podporo in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: Vesna, hčeri Nina in Maja, sestra Irena z družino, družina Skok Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Zahvale www.pogrebnik.si ZAHVALA Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi, a srce naše bolj boli, ker te več ni! Cirila Sitar 1931-2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste jo v takšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V 92. letu je umrla naša draga mama, babica, prababica in tašča Terezija Uršič rojena Slanovec iz Tunjic Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki ste sodelovali pri pogrebu. Hvala Valentinu Zobavniku za poslovilni govor, Tomažu Plahutniku za glasbeno spremljavo, pevcem Grm in pogrebni službi KPK. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit. Vsi njeni ijgj ZAHVALA Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) V 87. letu je tiho zaspala naša mama Angela Pestotnik Vsem, ki ste jo pospremili ali ji namenili prijazne besede, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi njeni Marec 2019 V 93. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila Helena Serko upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, marec 2019 ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, dd. cankzrjm ztom 111241 krnir* 24 UR NA DAN DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK S ZAHVALA Mati je kakor zrak; šele ko ti ga zmanjka, se zaveš izg V 89. letu se je poslovila naša draga Stanislava Hribernik Lipovškova mama Stanka iz Golic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, v njen spomin podarili cvetje, sveče, darovali za maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'tyx ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija Korošec iz Kamnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem ljudem, ki so jo poznali in imeli radi. Hvala za vsak stisk roke, topel objem, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku gospodu Luku Demšarju za lepo opravljen pogreb, pevcem, pogrebni službi KPK Kamnik. Žalujoči vsi njeni Februar 2019 ZAHVALA Ko na tvojem vrtu zvončki so vzcveteli, ti zatisnil si za vedno svoje trudne oči. Od nas se je poslovil naš dragi mož, oči, dedek, pradedek in brat Franc Zavasnik 1931-2019 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, ter za darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, marec 2019 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Po težki bolezni je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, brat, stric in bratranec Bojan Klemenc iz Nevelj 14a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih prihiteli na pomoč in sočustvovali z nami. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo v njegov prerani večni dom. Posebna zahvala Zvezi veteranov vojne za Slovenijo OZVVS Kamnik - Komenda za sodelovanje pri pogrebni slovesnosti, vsem praporščakom, Jožetu Prezlju in Zvonku Cveku za poslovilne besede, sopevcem PSPD Lira Kamnik ter Andreji Zlatnar za ganljive pesmi slovesa, Marjanu Sitarju za zaigran Beli cvet in g. župniku Janezu Mikliču za lepo opravljen obred. Bojan, vsi te bomo pogrešali in ohranjali v lepem spominu. Hvala za vse. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 87. letu se je od nas poslovila Alojzija Reberšek Velejnova mama Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno zahvalo izrekamo prof. dr. Janezu Juhantu in g. župniku Antonu Prijatelju za ganljive besede slovesa, pevcem Grm, trobentaču Timu Štritofu in Domu upokojencev Kamnik za pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja. Hvala sosedi Sonji za nesebično pomoč in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Marec 2019 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, v naših srcih ti živiš. V 83. letu se je od nas poslovila Frančiška Repanšek iz Zgornjih Stranj 59 Iskrena HVALA prav vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, poklonili dar za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja. Posebno zahvalo izrekamo prof. dr. Janezu Juhantu in g. župniku Antonu Prijatelju za ganljive besede slovesa, pevcem Grm in trobentaču Timu Štritofu. Hvala sosedi Sonji za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Marec 2019 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Kamničan Mladim ni vseeno za naš planet T. i. podnebnemu štrajku so se minuli teden z mirnim protestnim shodom na Glavnem trgu pridružili tudi dijaki in učenci kamniških šol in se tako pridružili globalnim zahtevam mladine za podnebno pravičnost. Jasna Paladin Kamnik - Prejšnji petek, 15. marca, je dijaška skupnost Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), v sodelovanju s Ciriusom in nekaterimi kamniškimi osnovnimi šolami pa tudi posameznimi starši in nekaterimi društvi organizirala mirni podnebni shod, s čimer so se pridružili globalnemu gibanju Mladi za podnebno pravičnost, s katero mladi po vsem svetu sporočajo politikom, da jim ni vseeno za prihodnost našega planeta. Na ta dan so podoben protest pripravili v osmih slovenskih mestih in več kot 110 državah sveta, skupaj je na podnebne spremembe in njihove posledice hkrati tako opozarjalo več kot 100 tisoč mladih. Iz GSŠRM in drugih šol so se dijaki in učenci s svojimi profesorji in ravnatelji s transparenti, tudi glasnimi vzkliki in piščalkami podali do središča mesta, kjer jih je pričakal tudi župan Ma- Na Glavnem trgu se je prejšnji petek z zahtevami za podnebno pravičnost zbrala množica mladih. / Foto: Jasna Paladin tej Slapar, in na mirnem shodu predstavili, kaj si želijo. »Danes mladi po vsem svetu s podnebnimi shodi opozarjamo naše politične predstavnike in podjetja, naj z ustreznimi odločitvami in ukrepi prispevajo k hitrejše- i \ : : I rq S transparenti so se sprehodili da jim ni vseeno za naš planet. skozi Kamnik in opozarjali, / Foto: Jasna Paladin mu reševanju podnebne krize. Pred nami vsemi je ta izziv. S tehnološkim napredkom smo veliko pridobili, a ima tudi negativen vpliv. Naši starši, babice in dedki niso imeli televizije, računalnikov, telefonov, sušilnih strojev in drugih aparatov, ki nam danes olajšujejo življenje. A kot vidimo, njihova proizvodnja in uporaba na drugi strani negativno vpliva na okolje. Enako je z uporabo plastičnih vrečk in druge plastične embalaže. Še nedavno tega ni bilo veliko. Uporabljale so se papirnate vrečke in povratna steklena embalaža. Danes ima vsak pri sebi plastenko vode. Za zaščito izdelkov so naši starši uporabljali časopisni papir, danes so vsi izdelki zaviti v folijo. In še bi lahko našteval. Pozivam vas, da vsak dan razmišljate o tem, kako lahko s svojim načinom življenja pozitivno vplivate na izboljšanje podnebnih razmer in bodite vzor drugim. Naše izvoljene politične predstavnike pa prosimo, naj na lokalnem, nacionalnem in svetovnem nivoju vplivajo na učinkovito podnebno politiko. Mi imamo željo in voljo do sprememb, a to so le majhni koraki. Velike spremembe z velikim učinkom pa lahko omogočijo le naši politični predstavniki, velika podjetja in korporacije ter drugi svetovno vplivni ljudje,« je zbrane nagovoril pobudnik shoda in predsednik dijaške skupnosti Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Jan Jančar Vrhov-nik. Da ni ostalo zgolj pri lepih besedah, so dijaki in zaposleni na GSŠRM ta dan v še večji meri v šolo prišli peš ali s kolesi, k čistejšemu okolju pa bodo pripomogli tudi z uporabo steklenih kozarcev in stekleničk. Prejšnji petek so na šoli namreč prenehali uporabljati plastične kozarce. AKCIJA SLUŽBENIH VOZIL IZ ZALOGE - do 11.500 € popusta! Veit team d.o.o., Cufarjeva ul. 24, Vir, Domžale / T: 031 395 395 / www.veitteam.si Raziskovali vrtenje Na mednarodni likovni natečaj Zasebnega vrtca Zarja je prispelo kar devetsto del. Najboljša so razstavljena v avli Doma kulture Kamnik. Simpatičen nastop nadobudnih folkloristov Aleš Senožetnik Kamnik - V preddverju Doma kulture Kamnik je še do 14. aprila na ogled razstava najboljših likovnih del, ki so prispela na natečaj Raziskujemo senzoriko 2019, ki ga je Zasebni vrtec Zarja Kamnik organiziral že tretjič. Preko letošnje tematike Vrti se so predšolski otroci ter otroci prve triade osnovnih šol s pomočjo mentorjev raziskovali vrtenje v vseh možnih oblikah. »Prav zato, ker so otrokom zanimive tudi stvari in pojavi, ki jim odrasli ne pripisujemo več tako ključnega pomena, je prav, da si vzamemo čas in jim prisluhnemo, saj bodo sicer majhne, a za razvoj senzibilnega posameznika izrazito pomembne stvari ostale prezrte,« je o pomenu likovnega ustvarjanja mladih nadobudnežev zapisala dr. Uršula Podobnik z ljubljanske Pedagoške fakultete, ki je predsedovala tudi strokovni komisiji za izbor najboljših del, ki sta jo sestavljali še Zdenka Brglez Trtnik in Saša Bučan. Strokovna komisija je imela težko delo, saj je na natečaj prispelo več kot devetsto izdelkov otrok iz več kot devetdesetih vrtcev in šol, med njimi tudi nekaj iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Prejšnji četrtek, ob odprtju razstave najboljših del, so otroci vrtca pripravili tudi simpatičen folklorni program. Luna, Mars, zvezde Nočno nebo vedno ponuja številne zanimivosti. Aleš Senožetnik Kamnik - Z Raziskovalno--astronomskim krožkom, ki pod mentorstvom profesorja Lojzeta Vrankarja že vrsto let deluje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, ter nekaterimi resnimi amaterskimi astronomi v okolici Kamnik zavzema enega pomembnejših mest v slovenski amaterski astronomiji. Ker je popularizacija astronomije visoko na seznamu njihovih »nalog«, že vrsto let organizirajo javna opazovanja na Zapricah. Letošnje je bilo v času prvega luninega krajca, v petek, 15. marca. Kljub temu da so precejšen del neba zakrivale zaplate oblakov, pa so številni obiskovalci imeli kaj videti. Kakšnih deset teleskopov je ponujalo pogled na Luno in njene kraterje, ki so najbolj navduševali najmlajše. Planete je na večernem nebu zastopal Mars. Nekoliko bolj radovednim ni manjkalo objektov za opazovanje. Razsuta kopica Plejade (ki nosi tudi lepo slovensko ime Gostosevci) je lepo vidna že s prostim očesom, v Orionu pa je kraljevala čudovita meglica M42. Za vse, ki so tokratno priložnost za spoznavanje z astronomijo zamudili, pa bo naslednja že v času Kamfesta.