o2. steviika.
Trst v ponedeljek 5. marca 1900.
Tečaj XXV ^
..£dtno«t •
rhui* en-rat na flan. rnziin nctl«-i', m pttztikiA. ot> <! uii rve<*er.
Nar«raina /nn«:i :
Zji erln leto........tron
ga j»oi leta.........
zn četr. leta . f ..... . ti
1.1 er mesei- ........ -2 kroni
Nar«« i.it.i.- je j'iWfv»n na:»r*-j. N* ris-rr<*he hr»7 n*iio£.-ne naročnina unrav« ne oartL.
Po ?<.bakarna! i v Tr«:u prebijejo po-vilke po H ^totink nvi- j avti) Trst« ta j k) S stntink >4 nvć.l
Glasilo političnega društva ,,Edinost*4 za Primorsko.
> edinuHtl je m»r I
Oglasi
«e računalo im vrstah v peiitu. /Ca vet-kratnn naročito s primernim popustom Poslana. osmrtnice in iavne zahvale do mapi otri:u*i it-«K «e računajo po pogodu
Vsi donisi ruti se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani <iotusi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne v racajo. .
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema lipravništvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
V red niši»<► in tiskarna se tiiiiiujatM % ulici Carimia 5tv. 1*2. Ijpravuistvo. in sprejemanje inseratov v uiici Moliti piccolo šiv. .*>. II. nadstr.
I'ćajatelj is t dgovorai urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija iisui „Edinost" v Tru.
f-
jimi nazori ne proderejo nikdar. Taka stranka, dobro vedoča, da svojih ciljev nikdar ne doseže, se nahaja v stanju obupa' in zato
VćlbHO na naročbo '^»^j« Pa s> prizadeva manjšina, da pobija 1 večino prišla na krmilo vlada, ki je — da-si
S 1. marcem UNNJ smo odprli novo
ročho na »Kdinoet , katera stane:
v Trstil (na dom pošiljana) in za
4 v stro Otfrsk«:
24 kron za vse leto, „ |w»l leta.
vs<
1*2 f»
četrt leta,
'■i kroni na mesec; /a /h naj lic deželi:
36 kron /a vse leto. za jml, četrt leta in »a mese<
načela večine, dokazuje slabe strani istih. Tako nastaja opozicija. In priznati treba, da je opozicija povsod! velika dobrota. Kjer ni opozicije, treba jo je ustanoviti. To je jasno. Temeljno načelo parlamentarizma, vladanje potom par-lamentarične večine, daja Ie-tej že samo ob sebi pravico in titrli dolžnost, da uveljavlja svojo voljo na vseh poljih javnega, življenja. Kakor pa je večini pravica in dolžnost, da
in
daleč od tega, da bi izvajala načela iste večine — vendar vsaj do neke mere hotela
pošte vati zahteve večine, jela se je rušiti te-	poseza po skrajnih sredstvih, skušaje ovirati
meljna podlaga parlamentarizma: vladanje z	nasprotno stranko v izvajanju njenih načel in
večino.	v znamenju obupa poseza — po obstrakciji !
Namesto opozicije, ki pobija načela vla-	Obstrukeija je znak onemog-
dajoče stranke, a ne da bi isto ovirala v iz-	los ti stranke, katera jo tira.
vajanju teh načel, dobili smo obstrukeijo, ki	Komur so razmere v naši državi ie ko-
naj bi načela večine ne samo pobijala z močjo	ličkaj znane, gotovo pritrdi tem besedam. Kes
argumentov, ampak, ki naj onemogočuje ve-	je sicer, da so tudi Mladočehi svoj čas po-
zmerno.
pa r.i- uveljavlja svoja načela in svojo voljo, isto | čini : uz i konjeva nje svojih lastnih načel, in skusili z obstrukeijo, a stalne obstrukcije niso K'l i/n i'<i z i -s ii't naročnikov na' oči	dolžnost in pravica manjšini, da po-j praktično izvajanje svojega programa.	tirali. To so uvedli še le nemški šovinisti, hote
Kdino-t na tamošnji fiošti. dobi jo zu 1 <	n:1čela večine, dokazuje škodo, ki bi	To pa znači bankerot parlamentarizma. s tem preprečiti, da avstrijski Slovani ne do-
kron; m pa vsled toga, ker nam ni treba navstala iz uveljavljenja istih. To pravico, da ! Kakor smo že rekli: manjšina se mora kla- sežejo enakopravnosti. Ti Nemci so dobro
stoj>a nj em a vstr ijskem 11 smrten udarec, a za lobro znali, da ob
-«•• j -«. » i • »\r i ii,u): j i i l i i /ii " 1 ' 'j1' ' 'ovoi. j |rm » i' "j mit	i vil iv m ^iiiu /iU i v; iv 1i • iiitui ud nu iiiimii ivki- ni./iCju uiioivi/|pi iivoli. a i x
i ran k i nit i • > stot. /a vsako številko), pobija načela vladajoče stranke, ima vsaka njati večini. Iz tega pa tudi sledi, da manj- znali, da s takim postopanj
' dot n-iio-Miik placa p«'>tnino na- opozicija. Ali dalje nikakor ne sme segati ta	šina ne sme ovirati večine v izvajanju nje- parlamentarizmu zadajo smrt
avnost tmotojl pošti, ali poštnina se izdatno l	- . . . . ,. A , •,
pravica.	nega programa. \ eema ima pravico, tla i t o je t u <1 i slo. so dol
lista irankirati
ra vin
zniž
Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnnh po «> stotin k mentarizma
Po duhu konstitucijonalizina in parla-samega pa večina ne sme biti
svojim načelom in nazorom pripomore do ve- rednem delovanju avstrijskega parlamenta ijave, a pravica manjšine je, da se svojega mora biti konec nemške hegemonije! In zato
.» kr. . v <ioriei pa po s stotin k (4 kr.» ovirana po manjšini v praktičnem izvajanju	stališča kritizira načela, nazore in ('ejanja ve-	so sklenili uničiti parlamentarizem potom ob-
Lfst >e zamore / vsakim dilem na svojih načel, svojega programa. Ako je sled-	čine.	strukcije, nadejaje se, da si bodo — in sicer
njič ljudstvo razvi delo, da so načela večine	Stranka, ki ve, da ima v sebi življeu-	s pomočjo birokracije — zamogli ohraniti
OiK' naiociiifce pa. ki no zaostali n škodljiva in pogubna, obrne o prvih volitvah	ske moči, ki ve, da zamore z gotovostjo ra-	nadvlado, katere si ne morejo ohraniti s poplačilom naročil i ne. litimi iio orosimo, da . i ..... . .. v. . . .. . . .. f. .. . ,
hrbet tej stranki, ki |e bila v večini, m voli	cunati, <la prodere prej ali slej s svojimi	močjo parlamentarizma.
nemudoma store svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti44
v ulici Molin piccolo št. II. na d str.
Opozicija in obstrukeija
i.
Siavoljub Podslapinski.
pristaše manjšine. Na ta način postine lahko	nazori tudi v masi naroda: taka stranka tudi
iz manjšine večina, katera si zopet priza-	nikdar ne poseže po obstrukciji. Stranka, katera
deva uveljavljati svoja načela in svojo voljo,	ve, da ima v sebi živijenskih sil, bo pač kriti-
Tako in nič drugače treba nmeti duh	kovala večino in njena dejanja, v parlamentu
ustavne vladne oblike, duh parlamentarizma,	in izven parlamenta, a ne bo nikdnr ovirala
No, v drugih .državah se to navadno — z	večine v izvajanju programa, zavedajoča se,
tudi godi tako.	da bi s takim činom kršila temeljno načelo fe'bruvarja t< \ nastopni nujni predlog;
DrugaČL- je seveda pri nas v Avstriji.	parlamentarizma, in da bi s tem ustvarila	Grozen mraz, ki je bil dne 14., 15. in
I'o drugih državah se vrši prepir za	P^iudic, ki bi njej sami bil nevaren in po-	deQ y Istrij v okraju Volosko, v krajnih
Na pomoč siromakom v Istri!
Posl. S p i n 6 i <5 in tovariši so stavili v
redkimi izjemami
seji zbornice poslancev na Dunaju dne
Temeljno načelo ustavne vladne, oblike <konstitueijoualizma) je vladanje potom par-iamentariške večine. To je jasno vsakemu
politiškenm otroku. O volitvah nastopajo velika načela, n. pr. za liberalna in konser- ! S^^n Z11 one čase, ko ona sama postane iz i obginah p0agrad in Materija je provzročil razne stranke, z različnimi programi in na- vativna načela; in ljudje in stranke se tudi raaDJs,ne večina.	velikansko škodo s tem, da je uničil kar cele
Čeli. Nastopajo kandidatje. razvijaje, ali v v tem zmislu združujejo. Pri nas v Avstriji	Zj,tx> vu1l,n<> tu(h» <ia Je v drugih	i mase sadnega in gozdnega drevja, in da bo
mejah svoje stranke, ali samostojno, svoje pa si- ljudje ne združujejo po politiških na- 1:tmentih< v kater,h ima tl,di >»ajradikalnejša fcrebalo desetletij, da se dovede, zlasti sadno programe, svoja načela in menenja o sod- r-el.h, ampak po narodnostih, vsled česar vi- politiška struja lepo število privržencev, vendar (lrevje? v |)rejšnje stanje.
jalnih, verskih, narodnih in gosp.nlarskih dimo eelo, da v enem in istem klubu sedi le možno opravljanje, če tud. tu pata m m brez	y <lavr.nj|, občinah krajevne občine
vprašanjih.	/Jd (nien,ia ce]6 rabinar) ,»0leg katoli. viharnih prizorov. Taki radikalci kritikujejo se- podgra<lj Erjavče, Gabrk. Huje, Podbeže,
Stranka, kije na ta način izišla kakor škega duhovnika, kar bi bilo v vsaki drugi danjo uredbo človeške družbe .n njene naprave, Pregarjet Prelože, Zajelšije je nad 30.000 zmagovalka iz volilnega Imja, ]K>stane vlada- državi na svetu nemogoče.	kritikujejo — n. pr. socijalisti — postopanje sadnih dreves deloma močno poškodovanih,
joča stranka, ker ima večino v parlamentu.	Kljubu takemu, v družin konstitucijonalnih ,»"ržoazijskih strank m njih načela: a dalje »e deloma popolnoma uničenih, in dosedanja
Ta večina gleila in si prizadeva, da u veljav- državah nepoznanemu razvrščanju strank se l>OHer'aj°' ker se nn,3ejaJ°' da Pride	ko škoda znaša, nizko cenjeno, nad 53.000 K.
Ija svoja načela, svoje nazore. Ako je n. pr. je tudi v Avstriji do pred malo let vršilo 1><)de t,,(li nJim mogoče uresničevati svoja	Le v |ednj davčni občini krajevne ob-
v parlamentu konservativna večina, -matra redno delovanje parlamenta. A značilno za na«ela' realizovati svoje ideje in praktično .jne Materijaj v katev\ pa je sicer več davčnih občin poškodovanih, namreč v Kozjan-
ona kakor svojo glavno nalogo, da v vsem	avstrijske razmere je, da je bilo to mogoče	lzvaJatl SN().le teorije,
javnem življenju in osobito v šoli. svojim	le dotlej, dokler se je vladalo direktno potom Tako delajo drugod, tako tlela vsaka	cenijo dotični prebivalci škodo nad 50.000
nazorom pomore do primerne veljave in do	nemških strank, ali pa vsaj v njih zmislu.	stranka* ki ima v sebi življenske sile in moči	|<nm.
primernega ugleda, dočim si v nasprotnem	Kakor hitro pa je prišlo do parlamenta i ične	111 ki se tudi zaveda te sile in moči.	Beda, v katero so vsled omenjene kata-
lučaju libera na stranka prizadeva, da bi	večine, ki je kolikor toliko odgovarjala na- Drugače je z onimi strankami, ki se za-	strofe zašli prebivalci obeh imenovanih kra-
uveljavila svoja liberalna načela. V vsakem	ro«lrostnim razmeram v državi, in je s to	vedajo svoje onemoglosti, ki vedo, da s svo- jevnih občin Podgrad in Materija, je tem
p o n l i
T K K
\ifice >tr ni žemr«! mene. Zttk*}- tudi "? !	se v st«.ri na pol razpali mrtvašnici, ali pa £ Od tedaj smo ga še bolj spoštovali.
\Tedeli so, da se ne bom upala o vsem	cerkovnikom hodili po cerkvi, kadar je čistil Vsak\ dan smo hodili gledat njegovega vo-
Moja prijateljica. tem kaj povedati očetu ali materi. Saj bi bila	in dičil oltarje. jaka in profesorja na skednju. Poskušali smo
Piše Kopriva. le jaz tepena.	Tudi v stolp smo lezli, tja gori do ma- na šolskih tablicah, da bi Ustvarili kaj ena-
Navadno me tii<o obdržali zgoraj v lepi, Tudi z učiteljevimi smo bili znani.	lih lin, po trhlih, škripajoeih lestvah , in gle- negaF a naši tenki, oglati možici so nas uve-
veliki sprejemni z mehkimi^ pliš^m prevle-i SkortM vsaki dan sem se igrala z otroči	dali na vas, ki je mirno v svetlem letnem rili, da je to jako težka stvar.
solne u ležala v dolini.	Duhovnik bi moral postati^ naš dijak ali
Včasih je prišel Stari, že nekoliko gluhi »študent«, kakor smo ga klicali. Vsa vas je
čenimi naslanjači. Pošiljali so me doli v po-	pred cerkvijo alina pokopališču. Ob če-
selsko izbo, kjer bi bila včasih najraje v	trtkih in o počitnicah smo se lovili v
zemljo zlezla.	praznih šolskih sobah, igrali »šolo« ali »skri-	cerkovnik, katerega smo set če je bil slabe	vedela to. Vsako nedeljo je obedoval pri go-
J"i, ali tvoj oče res tako rad pije?	valniee«, med tem ko sta moj in njihov oče v	volje, zelo bali,in nas jez.no spodil domov,	spodu župniku in cerkovnik nam je sam že
— praše vale so me dekle.	vaški gostilni igrala tarok in pila poleg.	Če je bil pa ravno milostiv, vzel nas je %	neštevilnokrat povedal, da je nova maša ne-
K^daj pa je bil zadnjič pijan ? —	Mej oče je bil agent zavarovalne banke	seboj v zakristijo in tam smo smeli občudo-	kaj neizrečeno lepega, tla bodo topiči pokali in
.Je-li jako divji, kadar ga ima pod	proti požaru in je vodil poleg tudi razne	vati lepe svilene mašne oprave, k*%ere je	da vaščani postavijo mlaje po vsej vasi, kadar
kapo? —	druge kupčije, kar mu je služilo v najlepši	včasih zračil.	bo njegov Polde pel novo mašo.
Jaz sem molčala in r Rdečica mi je silila j izgovor za posedanje po gostilnah.	Tudi njegov sin, ki je bil dijak, je ho-	Ali prišlo je drugače, Polde nakrat ni
v glavo i«l sramot in jeze.	1'čitelj je bil tudi eden od onih, ki se	dil o' času velikih počitnic z nami in nam	hotel več postati »gospod«. Vsa fara se je
Ali kaj pretepa mater? — je vpra-	v zapuščenosti in osamcloati vaškega življe-	pravil, da se mora mnogo, mnogo učiti, mnogo	jezila, cerkovnik je bil ves žalosten in mi
šala kuharica in mi je položila lep kos ko-	nja^ in radi skrbij in dol^'ga časa mlajajo	več, -nc^fo bi šlo v veliko mašno knjigo v	žnjiin.
lača na pre^lpasnik.
pijaci.
cerkvi.
Kaj mislite : topiči in mlaji in slavoloki
Vzela sem kolač, položila ga na mizo in ; Njegovi ženi in otrokom se je večkrat j Nam se je zdel neizrecuo pameten in in nova maša! Oh, Polde nas je pripravil ob molče odrinila od sebe.	, jako slaba godila, včasih ni bilo denarja niti vsaki od nas ga je v svojem srcu častil in veliko veselje !
- Kh, pusti to potuhnjeno mačko, -- za sol. Bilo jih je toliko in starejši trije so s" je smejal hlapec, — saj vsak vrabec na bili že v šolah v Ljubljani. Mi smo se meti va-i poje, da je Šiška največji pijanec devet seboj dobro razumeli, ker seje vsem jednako fara naokrog.	j godilo. Niti z menoj, niti žnjimi ni nihče lepo
In potem sem morala jMislušati, kako so in nežno postopal, si pripovedovali razne sramotne dogodbice, | Še med seboj nismo bili posebno ljliki so krožile o mojem očetu okrog, in celo beznjivi, neko ostro, odkritosrčno razmerje je
vrsto driaih razprav o naših intimnih dru-
žinskih razmerah.
vladalo med nami.
Lazili smo po pokopališču okrog, igrali
obožaval.	Zvedeli smo potem, da je šel na Dunaj
Nosil je navadno bel slamnik ali pa tudi in da hoče postati profesor, tak profesor z mehak siv klobuk ^ širokimi krajci. Nam je visokim klobukom, ki se mu pravi cilinder jako imponira), kar mu je bilo menda jako i in z očali, ta'kimi zlatimi, ki sami čepe na všeč. —	nosu, kakor sm~ jih videli pri našem šolskem
Nekdaj nam je narisal na skedenj,	nadzorniku,
trrega travno z nekaj novimi deskami po- j	* - * *
pravili, velikega vojaka s puško in sabljo in i	(Pride še.)
»profesorja«, moža z očali in cilindrom. |
precej s o 1 i ti n e Goriškem pahnil v
veža, ako se iM.raisli, da ><> ti kraški kraji s trm. da je zakuril m
sploh jako ubogi, in da je sadje skoro jedini boj, ki je poprej
vir. iz katerega prebivalci dobivajo denar, razmere na
!»<>?ret>en /a njih nromasnu gosj»odar3tvo inj razsulo.. /.! <Jllvke	I In zakaj »Slov. Narod« ne pošilja svojih
1 >a priskočijo opravičenemu jadikovanju j posvaril tudi na adreso .Učiteljskega Tova-t»li hudo zadetega prebivalstva, so se dotični risa«, ki se — v kar pa ima po naših nazorih občinski načelniki obrnili s prošnjami toliko vso pravico — v jednomer utik.t ne le v j do e. k. oblasti kakor tudi do avtonomne šolske in stanovske stvari goriških učiteljev, deželne oblasti za hitro in izdatno pomoč in ampak jim daje tudijdirektivo, kako se jim jej
vesti v vsem javnem življenju?!! Kje je doslednost?! Kar je glede Goriške dovoljeno »Slov. Narodne in »Učiteljskemu Tovarišu«, to mora biti dovoljeno tudi primorski »Edinosti«. Morda je »Narod« tudi ob tem
netil tisti -rožni ideja bodočnosti bodi, da pod žezlom Habs-, — Mezgce Ivan, 13 m., ul. Coneordia 1. —
(»odpisani — katerim je došlo različnih dopisov, radi |>ovs|>eševanja onih prošenj — se smatrajo dolžnimi, da stavijo nastopni nujni predlog:
Visoka zbornica izvoli skleniti :
Visoka c. k. vlada se poživlja, da hitro: vprašanju na tistem pojasnjenem stališču : ako 1 za poškodovane davčne občine krajevnih občin se »Narod« utika v nekranjske razmere, je Pod grad in Materija nabavi potrebno število to hvalevredno, je to boj za pravico zatiranim
ako pa se »Edinost« utika v iste razmere, je to nesramnost, je to — gnoj ! Doslednost, kje si?
cepljenih dreves, da jih bodo oškodovanci mogli že to pomlad zasaditi: da iz državnih sredstev dovoli škodam primerno denarno pod|>oro, ki naj bi se razdelila med poškodovance kakor odškodnina, in med one, ki U»do najbolje in najhitreje skušali regenerirati svoje nasade sadnega drevja.
V formalnem pogledu predlagajo poti-j pisani najhitreje postopanje s tem predlogom v ^ hjj)u ^ i/raŽ€n(( v „gibanja da-Ii se in z vsemi skrajšanji, ki jih dopušča poslovni	vzdrži preko volitve I. pori predsednika,
red, sosebno tudi z uporabo § 42 poslovnega y	1>ogletlu je prinesla »Reichsuehr«
reda in z izničenjem pretiloga proračunskemu	zanjmivo ennncijacijo iz peresa nekega
bnrirov združimo administrativno jugoslo- j Podeč Pavi, 2 m.. uL I reneo 4. — Tavčar vanske <ležele, torej tudi slovenske. Od teh Marija, o in pol 1., Rojan i9f». — Lavrenčic seveda vse Primorsko, Kranjsko, južno Šta- j Jakob, 72 1., Lesni trg «1. — Kaus Emil, 2 jersko in vse Koroško. Tega zadnjega ne j 1., ul. Preloser S. — Ivančič Konrad, 1 in smemo kosati, sicer nam Nemci pograbijo vse pol 1., ul. Punta <lel Forno f>. — Slovence, a koroški Nemci nam ne morejo j V mestni bolnišnici: Rahomin Josip, 67 škodovati. Vilm tega je bila Koroška pre- 1. — Otto Marija, 30 1.
stolnica slov. knezov.	Vremenski vestilik. Včeraj : toplomer
To bodi naš idejni, naš konečni cilj, za ob 7. uri zjutraj 2.0, ob '2. uri popoludne katerega uresničenje moramo delati vsi, kajti 4.5 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 752.0 le v taki skupini nam bo zagotovljen ohsta- Danes: toplomer ob 7. uri zjutraj 2.U C. — nek. Poleg tega pa — to se umeje — nebi Danes plima ob 11.IS pop. Oseka ob 5.48 smeli zanemarjati potrebnega drobnega narod- pred p. in ob .">.10 uri pop. nega dela. In baš za to drobno delo naj bi j
shod, katerega nasvetujem jaz, določil popoln	Pevsko društvo «Lipa> v Bazovici
in vseobsežen načrt.	ho imelo v nedeljo dne 11. marca 1900 svoj
--II. redni občni zbor v prostorih gostilne pri
i *Lipi». Začetek ob 4. uri popoludne.
TrŽciŠk^ vesti.	Doneski za moško podružnico sv.Ci-
Sliod po!, društva »Edinost*, ki se
rila in Metoda : Nabergoj Vekoslav nabral
Politični pregled.
TR.ST, 5. marca IKK). K položaju. Parlamentarne) položenje
K in Ivan Pogorelee 20 Iv.
...	- 0 ........	pri plesu na Prošeku f» K; mesto venca	na
je vršil včeraj v Bazovici, je bil dobro obis- 1 1	.	r„	.
rr.	" - A	~ >1 i	krsto pokojnega i;. Sabca C. 1). v trstu	10
kan. To z as l uz uje toliko veee pohvale, ker	• -> » ®
je bilo vreme res strašno. Mraz, burja sneg.
To je kar divjalo, bilo je vreme, ko človek
ne hodi na cesto, če ni prav prisiljen v to. i
In vendar se je zbralo toliko zhorovalcev, da
so lepo napolnili dvorano. Posebno nas je iz-
odseku brez prvega čitanja.
Dunaj, dne 2ti. februvarja HHX). S p i n Si c, dr. L a g i n j a, Povše, Viljelm Pfeifer, IIerk>. dr. Stojan, dr. Žitnik, Pogačnik, Peric, Borčic, \Vachnianvn, dr. Bulat, Vuković, Maštalka, Bečvar, R«.bič, Ktišar,
odličnega člena desnice, kjer dokazuje, da sedanja večina parlamenta pač more razpasti, nikdar pa desnica parlamenta. Desnica je ukupnost strank, stoječih na podlegi avtono-mistiskega programa, večina pa je le aritme-
tiška svota teh glasov. V desnici je utisnjena kulp, <lr. Ferjaneič, Einspieler, Banvinski, fW& skupnost interesov. Forma se lahko
razbije, vsebina pa ostane. Ta vsebina — I a< (|egnj(.a ge svojim programom — ostane tudi za prihodnjost kristalizaeijska točka za raz-vršeenje strank. A ko pa desnica ostane in ni proti njej možna nobena druga večina, je pač najlogičneje, ako odločilni krogi ohranijo to,
dr. Giadvszovski, Karatnicki, Ochrymowicz. Biankini, dr. Blažek, Kaftan, dr Sokol.
Trst. dne 5. marca II*JO.
Doslednost — kje si?! Zadnja «Go-
riea» se je spomnila Edim»sti» z resnim	\-.u. s tem^ (Ja potolažijo Cehe na ta način opominom, da nima I« Edinost* namreč) na jjm v obliki, kateri bi mogli pritrditi
<b.riškem ničesar iskati, ker da prav nič ne	Nemci, vrnejo notranji službeni jezik, pozna goriških razmer, in naj raje — po- y vprašanju volitve l. podpredsednika
meta tržaški loj I — Klanjamo se inče-	zbornice je prišlo baje — kakor se <;l:ise
-i i tamo goriškemu listu, da si je tako temeljito	današnja poročila -- vendar do kompromisa
prisvojil oni ton v polemizovanju, ki so ga	mej strankami desnice. Kompromis hi bil ta-
ustvarile zdivjane ljubljanske polemike.	\e . u pod predse« 1 ni k Rumtin Lupul se od-
«Slov. Narod » je seveda se slastjo pre-	pOVe, in na njega mesto bo izvoljen Ceh
.-adil v svoje predale to — dehtečo cvetko	Začek. Potem bodo Poljaki in nemški kon-
' • »ričanske» polemike, ne mene se za to,	servativci glasovali za Pradeja kakor prvega
da seje oiirora na to, kar se, kakor	podpredsednika, a Čehi in Jugoslovani od-
<- u j e m o, pripravlja na O o r i š k e m,	(]ajo bele listke, samega sebeplusknil po zobeh. Kes, t:» ,«. dveh endnih tovarišev ni z lepa hudomušni slučaj potisnil na skupno posteljo. ' astitaroo jed nemn in častitamo drugemu.
Zahteva, da bi se rojak ne smel brigati za svojega sorojaka, makari da bivata v isti provinciji, je že sama na sebi absurdna, a sojena z slovenskega stališča je naravnost gorostasna in bi mogla — ako bi delala proselite
— postati tako pogubna, da bo treba res	...
. . .	.	haiaio. Pr
enkrat neusmiljeno ožigosati
1» r e z d o ni o v i n s t v o vse h oni h, ki
le upajo na dan s takim zanikanjem vsake
narodne skupnost7 !
Za danes pa le po par l>esed na adreso brata in sestre v — duh teči polemiki.
«(joriea vedi, da ima «Edinost* pravico	škemu. ne bo miru. govoriti o goriških razmerah sploh že zato, Naš slovenski program
^erje javen list, potem zato, ker je ghi-	doljub z Štajarske^a nam piše: silo političnega društva, čegar delokrog Xe zamerite, da Vam pišem sledeče. —
^ e po d r u št v e n i h statutih raz-	Tako ne gre dalje, kakor se zdaj godi po
teza t u d i na Goriško, in posebej še	Slovenskem. P r e v 1 a d a t i m o r a v e n d a r
zato. ker jej baš Goriška, sosebno pa Kras,	enkrat razum. A na Kranjce ne smemo
daje velik kontingent naročnikov in ker imajo	čakati, sicer bi lahko bilo prepozno, t; naročniki pravico zahtevati, da pišemo o .laz sem tega menenja; Slovenci izven
stvareh, ki zanimajo njih!! In ako «Gorica»	Kranjske skličimo političen shod, morda v
trdi o ljudeh, ki se zbirajo okolo »Edinosti*,	Celje. Tu določimo svoj politični
da n*- [h »znajo razmer in da nimajo pravice	program in i z po vej m o skupno svoje
nt i kat i se v Goriške razmere, potem pa mo-	z a h t e v e. Kranjcev ne povabimo, ker bi le-ti
ramo vprašati: kako se je moglo politično	—tudi če bi prišli na shod z naj bolj i mi nameni
društvo, kateremu načelujejo isti možje, ki	—ob srditosti, ki vlada mej njimi, bržkone tudi
i zda jej o Gorico, pred par leti pehati	tu zašli v prepir. Sicer pa jih — kakor kaže in potiti /a to. da bi bili v deželni zbor j— tudi naše težnje ne tangiraju. To pa
soriški Izvoljeni ljudje, ki m* zbirajo	upamo in pričakujemo, da bodo tudi kranj-
okolo «Edhio*ti>. ki ne poznajo srori.skih	ski poslanci odločno podpirali naše zahteve, razuier in ki nimajo pravice utikati >e Le tako Ik> možno, da ostanemo vsaj
v soriške stvari ? ! Erklare mir crrat'	izvenkranjski Slovenci edini in se možko
Oerudur! K je je — doslednost ? !	branimo. Posebno koroški Slovenci so skupne
Slov. Narod pa moramo vpra»ati : ako	akeijc Slovencev najbolj potrebni. {Istrani ne
»Edinost c nima pravice, utikati se v goriške	manje. Opomba ured.) Ako ne pride skoro razmere — da-si izhaja v isti Primorski —, | do take akeije, bati se je, da naš živelj tu
Državni zbor. Razprava o izjavi vlnde je bila v seji minule sobote zaključena. Kakor vsi prejšnji češki govorniki, tako je tudi v soboto posl. Paeak govoril jako odločno in je opozarjal nemško gospodo, da se svojim govorjenjem o državnem ali posredovalnem jeziku le spodmikajo tla za sporazumijenje. Nemškega državnega jezika ne dopustimo nikdar: s takim nezmisloui naj nam ne pri-ajajo. Proti temu se združijo vsi nenemški narodi. Tudi absolutizma si' (^ehom ne treba bati, pač pa naj se ga boji država. Istotako se ne boje vlade levice. Taka vlada je že enkrat privela državo do roba propada, a rešil — Dunajevski. Brez zadoščenja in brez zaceljenja ran , ki so jo vsekali naroda če-
Neki ro-
Vesti iz ostaie Primorske.
X Tudi v Kop ru ! Tudi na plesu nenadilo, da so se pripeljali gostje tudi iz «X^ege» v gledališču koperskem so bile letos Opčin in nekaj celo iz Sežane. Shodu je demonstracije. Nad odrom je visela italijan-predsepaval g. dr. Rvbar. Poleg njega so go- . ska peterožarna zvezda, obdana od italijan-vorili gospodje: poslanec Alojzij Gorinp, dr. skih barv. To zvezdo so morali odstraniti po Slavik, urednik Ootič, Josip Grgič in Fer- ukazu vladnega komisarja. Potem pa jc neki luga z Opčin. Poročilo pride.	doktor v loži municipija svoje ti letno dete
Tržaškt mestni svet. V soboto o po- zlorabil za veleibdijansko demonstracijo, da ludne je bila javna seja mestnega sveta, ka- je — kakor čujemo — v povod sodni pre-teri je predsedoval župan dr. Dompieri, vlado iskavi proti gospodu doktorju, je zastopal namestniški svetovalec vitezi X Opatiji je bilo glasom zadnje .Tettmar: navzočih jc bilo 2<S s^tnikov.	liste o gostili od 1. septembra m. 1. :>7:»()
Na dnevnem redu je bila specijelna de- strank z 6367 osebami. Od 18. do 25. februhata načrta pogodbe o razširjenju vodovoda varja je prišlo na nov<» 45t» oseb. 25. fel»ru-društva »Aurisina«. DeUate so se udeležili varja je l>ib> gostov v Opatiji 1553. svet, Ravasini, dr. Gairinger, dr. Morpurgo,	X ° dogodku na plesu cLege
Polacco, Rascovich, dr. Venezian, pl. Conbi, j N a zi o n a l e» v Poreču. Sedaj ni nobe-poročevalec <lr. Mazorana, ravnatelj stavbe- nega dvoma več, da so se na plesu «Lege« nega urada dr. Lorenzutti in mestni fizik dr. dne 2. t. m. v gledališču v Poreču godile Costantini. Dr. Gairinger je zlasti zahteval, prav <;rde reči, ki so možne le tam, kjer je da hi se cena vode znižala ter razširila pre- politiško življenje popolnoma okuženo. Take cejalnica, ki je sedaj urejena le za 7000 kil- j reči se morejo dogajati le tam, kjer seje v bi en i h metrov vode. — O glasovanju je b;l ljudeh, ki nimajo nobenega spoštovanja več načrt pogodbe vsprejet z vsemi glasovi proti do nobene stvari, utrdila vera, <la jim je <lo-glasu dr. Gairingerja. Poslednji je zahteval, voljeno — vse. Iver je o stvari že uvedena da se njegov votum protokolira ter da se preiskava, da spravi vso resnico na dan, re-vodovodni odsek nemudoma bavi s konečno cemo le toliko, da se je žaljenje Veličanstva rešitvijo vodovodnega vprašanja. Ob 2. uri i g'"*^ način, ki ne kaže le na fanatično pop. je bila seja zaključena.	' protidinasdčno mišljenje, ampak tudi na brez-
r> . ,	,	: meino surovost. Zaradi tega dogodka so že
/alostno. pa resnično! — Na zua-i J nje slavnemu poštnemu ra v n a t e 1 j-1tleli v zapor 6 junakov.
si v II. V soboto popoludne. koje bil list že A ni !>il e<li,,i
zaključen, smo prejeli: Ravnokar, ob o. in P1«*"- DruSi <,0^>dek !>il t:l' <|:l J® siu pol uri pop., hotel sem kupiti za 20 K nem- Jednega italijanskih državnih poslancev de-
ško-slovenskih dopisnic, ali strmite g. ured- Janski ~ s i,estJ° ~	e" k-
nik : na vsej tržaški pošti jih ni bilo dobiti I nameatniSkega koncipista. Iako se dogaja
v	tu t- i i i.-- • iti v dežel , kier hočejo, da bodi italijanski ži-
vec nego za 10 K, ker doticm g. kontrolor.	J
i--	- • i i , „ , , .	•	veli vladar, in sicer zato ker je ta živelj nred-
ki ima za trojnim klucem v strasni temi za- J	?	J	J 1
prte te uboge na pol slov. tiskovine, ni bil *avitelj — k,l!ture l!! javnega reda! prišel še v urad!! Da ste mi zdravi!	X Učiteljsko društvo za se-
r,	žanski okraj vabi	na zborovanje v /jinagonos.
i -	= -	i	brezino, dne S. marca	ol> 1U. dop. Dnevni
Potres, omoči od i), ure o;>. mm. do ;>.	r	'
- ^ •	i ^ .t; . ... ___red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Preeita-
ure oH. min. smo občutili v 1 rstu precejšen	1
r.-. i- - i»	; i>. i ..„ nie in odobrenje zapisnika slednieira zIkh*<»-
potres. 1 udi iz Kenetek, \ erone m Padove J	.'t	.i f-
javljajo potres, ki je razburil prebivalstvo. vanJn- cl>rot'" Fr- Kr.'avcc*' važnost V Padovi je bilo vse na ulicah ter s strahom	prirodopisnih <lel za našo šolo. 4. Naše
pričakovalo, da se porušijo poslopja. Hvala stim'e- P^dl«»gi. — \e zabiti pesmaric dr. Bogu, da potres ni imel nikjer resnejših posledic. ' sv*	5» «Io«»wne matice!
Samomor. Danes ob 2. popoludne je	odbor,
skočil skozi okno tretjega nastropja tuk. go-	X Na <lrž. gimnaziji v Gorici
Stilnice Moncenicio, neznan mož, katerega isto-! bo ^'četkom prihodnjega šolskega leta izpraz-vetnosti nismo mogli doznati, na ulico ter j njeno mest<> »«telja za poučevanje, klasične obležal mrtev z razbito glavo. Še dolgo po- fil<»><W- Prošnje je vposlati do 31. t. m. c. tem je bilo ono mesto kamor je telelmii vse kr'	šoL svetu za Gorico in Gradiško,
ok rva v lj eno.
Požar. \* soboto zvečer je nastal v pro-	» - • \r	• i
dajalnici obleke v ulici Barriera Vecchia Št. V GS L.1 IZ l\	J SK6«
7 požar, ki je provzročil škode za 400 gold.	* Burskega vojaka imajo zaprtega
Blago je zavarovano. Ogenj je nastal vsled na Zabjaku v Ljubljani. Doma je prav za tega, da se je prevrnila svetilnica na prav iz Kranja in se imenuje Josip Jaklič, petrolej.	V oktobru lanskega leta se je bil udeležil
Mrtveci, pripravljeni dne 1. marca : Suša Karol, 2S d., ul. Sette Fontane lb. — Ora-žem Fran, Ti> I., ul. Madonnina lf). — Ste-
neke rabuke v ljubljanski kazini, o kateri jc nekdo kavarnarja Oswalda tako sunil v nogo, da je dlje časa ležal. I'vedla sc je preiskava,
<m! kje pa je vzel »Slov. Narod« pravico, da se je ne le utikal v goriške razmere, marveč je celo vodil ljuto kampanjo proti istim možem, ki sedaj na Goriškem snujejo — n a r o d n o - n a pre <1 n o stranko?! »Narodi sc je e e I o b a h a 1
popolnoma izgine. Zdaj hi se dalo kaj doseči, da namreč vzbudimo narodni čut v mladini, ki je v tujem duhu vzgojena.
Torej na delo, dokler ne bo prepozno!
Kolikor se dostaje političnega programa za Slovence, bi jaz dal direktivo : Naša I
jtančič Josipina ;">;"> I., Skorklja 20O. -— Tibav katere pa Jaklič ni hotel čakati inje raje Ivan I., u I. S. France co 15. — Miklavec pobegnil mej Bure, ki so prav tedaj pričeli Ivan, 39 I. ul. Rena 8. — Cingria Ivan, 71 I vojno z Angleži. Bilje v Ladvsinithu, ki telet ul. Fontana 1. — Wigagna Matilda, 52 1.1 daj še ni bilo zasedeno od Angležev, a le ul. Giulia 4*5. — Ofana Viljelm, 2 1. ulica j 24 ur. Potem so se morali umakniti na bližnje Squero »novo 4. —	hribe. Tudi tu se je Jaklič le malo časa vrtii
Prijavljeni dne 3. marca: Orivilic Aloj- j na bojnem polju, ker je bilo krdelo, kateremu zij, 1 % 1., S. M. M. Zgornja 80. — Krav-j je bil prideljen, v neki soteski zajeto od An-stič Marija, (»5 1., ul. S. Maurizio št. 2. — gležev in se jc po ljutem boju moralo udati.
Nato jc bil Jaklič 6 tednov Angležki vjetnik v D urbanu. Tudi on pripoveduje, kako slabo Deluka Alojzija 156 L, ul. Rossetti 21. se godi angležkim vjetnikom, ki morajo le-
Beran Velja, 3 m., ul. S. Michele 2H. — ('eket Anton, ST I., ul. Barriera vecchia 18.
žati na jri»;i 1 i -iami na pr.-~i.endj tleh. Z njun vlak in jili prcgr.ali odnesli vred je bilo zaprtih mej drugimi tudi več j vse poštne pošiljatve. ruskih in francoskih visokošolcev in eden Ceh. Mrčesa je bilo vse polno. Le enkrat na dan so dobivali nekaj evihaka in neke slane pre-
Naj lepše ženske roke
se
pete in skoro iz Ladvsmitha dne 2. t. m. ob ti1/;, zvečer:i Poraz Boereev je popolnejši nego sem se upal' nahajajo na misliti. VTes okraj je prost Boereev. Samo na
Irskem, a najgrše roke iinajo angležke žene. vrh" *>teske Vanrennen je še videti nekoliko
hoerskih vozov. Sieer ni sledu o Bf»ereih.
Tako trdi neki francoski psiholog, ki se je žgane juhe. Jakliču je vse tako presedalo, da I ,K«vetil opazovanju lepote ženskih rok. Takoj j Zadnji so zapustili postajo Maclderspruit vče-je rekel, da je bolje biti eno leto zaprt na' j^kimi ženskami so Poljakinje, za teini pa ' raJ rth ,,ri popoludne; potem so razstrelili
Zabjakn, nego en teden v durbanski trdnjavi, i Francozinje. Km:i!d na to se mu je posrečilo, da je s pomočjo nekega angležkega častnika, rodom IJa-varea. ušel. Brez posebnih zgod in nezgod se jc potem na pustni torek preko Scherdinga in Celovca vrnil v Ljubljano, kjer ga je v
neki gostilni našel v živem pripovedovanju kloševcu, J:„,ko Salontaj.
mestni
860 jezikov in 5000 je baje na vsem svetu. Tolil neki francoski učenjak.
most. Pred šestimi dnevi so naložili vozove, posameznih narečij Podali so se od Ladvsmitha proti severu ter
Zahvala.
Vsem onim, ki so mojega nepozabnega soproga
Jakoba LaraciMofatti
glavnega zastopnika banke ..Slavije"
jih našteva ,,am n' bilo mogoče, da bi jim prestrigli pot.
Zapustili so mnogo streliva, krme za živino, spremili k večnemu počitku, kakor tudi onim,
70 mehko kuhanih jajc je naenkrat po-!in rme «P™ve; topove raz ven dveh, so vzeli
jedel nedavno temu mestni starešina v Mi- se'H,.l*
Pravijo
da more
tražili k, ter ga povabil na Zabjek. Ux mož tekom 12 ur pojesti do *0 trdo kn-kjer gotovo najde dovolj radovednih ušes za hanih jajc. Imeniten želodec! pripovedovanje o doživljajih v južni Afriki.	,
pripovedovanje o Mozivijajin v juzm
* Cigan Held obešen. Kakor zrlo se jc branil mož, končno vendar ni ušel usodi na vešalah. Poskušal je na vse mojroee načine. da bi ušel sodbi: potem je hotel jm>-l»egniti, simul ral je smrtno bolezen in tudi na samomor je jako m .-lil vztrajno in resno. Pa vse njegovo prizadevali je je bilo br<*zvspešiio. In kakor je bil ves prejšnji čas zloben in aroganten, tako je bil zadnje dni miren in udan. K
drugi dan obešen, rekel^e mirno: »Xo, saj sem vedel, da pride tako«. Spovedal ira jc kanonik Jeriha. I >o jedi ni kazal požel jen ja. Izpil je le dva kozarea piva, četrt vina in eno črno kavo. Od 11. ure zvečer do 4. ure zjutraj je spal. Ob b. uri ročno ob S. uri zjutraj so «ra sj>roveli na dvorišče okrajnega sodišča
izžrebane dne 3.
Loterijske številke
marca :
Dunaj	83 26 38
Gradec	72 b4 21
14
K6
33 8
Joubert /dni/nje Boeree pri Abra-hauisdraalu.
LONDON 5. (Iv. B.) »Times« javljajo! iz Osfonteina z dne 2. t. m. : Sovražnikova i pozicija ni docela znana. Premični boerski oddelki se pojavljajo krog angležkih čet na vseh straneh. Mislimo, da najdemo pri Ahrahams-draalu, 30 milj od Paardeberga proti vzhodu, odpor, tukaj združuje Joubert vse čete izpred Ladvsmitha in iz severovzhoda oranjske republike. Predsednik Stevn je prispel dne 27. februvarja v tahor pri Abrahamsdraaln )K
ki so mi že za časa bolezni pokojnika izkazovali svoje sočutje, izrekam najprisrčnejo zahvalo.
Trstu, 5. marca 1900.
Matilda Laurencicli-Bolptti.

Brzojavna poročila.
Stavke.
MOST 4. (K. B.) Včeraj si> proizveli iz ter opominjal Boerce v svojem nagovoru, naj mu je v petek naznanilo, da lx>! rudnika 4< >4 vagone premoga, 24 so jih na- mislijo no Maj u ho.
ložili na skladiščih. Danes praznujejo zaradi nedeljskega počitka.
KARLOVE VARI 4. (K. B.) Položaj
nespremenjen.
ROKVČAN* 4. <K. B.) Danes
je bil obhajan, jejo zaradi nedeljskega počitka.
TR1TNOV 4. < K. B.) V
prazn Il-
ok raj u
kjer sja je >pre- Žaelef je prišlo včeraj 295 mož, me<l njimi jel dunajski krvnik Lanjr. Ivešalami je Held ~1 rudarjev na delo. V stavki je 1099 »le- kraja so baje nemirni.
Boerci pripravljeni za mir.
Ustaja v deželi 6riqna.
LONDON 5. (K. B.) »Standard« javlja iz Capstadta z dne 3. t. m.: Ustaši v deželi Gri<jua, katerim se je pridružilo 600 holand-skdi kmetov iz okraja Prieska. so zasedli Ktnhard. 100 milj od Prieske proti zapadu, ter se podali na jugovzhod proti Vankvksplei, kjer so velike zaloge živil. I rojenei tega
jok:il. Ko mu je krvnik zadrgnil vrat. je zn- hivcev. Za danes napovedane javne shode, na klical: »Nedolžen sem!c Po kratkih 10 minu- katerih so imeli govoriti o gospodarskem in
tab je dr. Vavpotič konstatoval nastopi vso
.-mrt. Od trenotka. ko jc Helda sprejel krv- povedala iz formalnih vzrokov, nik, do trenotka, ko je krvnik zapustil od«
NENVJORK 4 (K. B.) »World« objavlja političnem položaju rudarjev, je oblast pre- Wrzojavko transvaalskega poslanika dr/Lev-
Zalop i tovarna f
pohištva vsake vrste
-Od ---- M
Alsssaiidro Levi Minzi v Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). ^
Borat izbor v ta pet ar i j ah, zrcalili in W slikali. Ilustriran eenik jrratis in Franko
vsakemu na zahtevo.	.^V
Cene brez konkurence. S
Predmeti stavijo se ua l>ro«l aH žele- W zuieo brez da >• i se za to kaj zaračunalo. {Is
krvnik zapustil oder,	Papeževe sla vil osti.
je minuho samo Sf> -^kund. Tq>ljenje Heldovo	RIM 4. (K. B.) v proslavo obletnice
je bilo torej jako kratko. Krvnik in njegova	papeževega rojstnega dne m kronanja je bil
pomagala so svoj p« sel ;zvr>iii izredno spretne,	v eerkvi sv. Petra tedeum. Zvečer je bila
X e ni :\ - slovenski« se kliče go-	bazilika krasno razsvetljena. V kljub dežju se (j(,|e|.
storn od strani neumnih natakarjev v restav-	je na ulieah vse trlo ljudi, raciji na južnem kolodvoru v Ljubljani. Se Dopolnilna rolitev v državni zbor. ii r-s ne dob: v Ljubljani v metle, da bi se LIBEREC 3. (K. B.) O današnji dopol-temeljito pomedle t" smeti nemške a romance„j|nj Volitvi v državni zbor za kmečke ob-
Pones rečena delavca. Delavcu	£.ine T0lilne skupine Liberec-Jabionee-Taum- -|e 8klenil, da porabi sedem milijonov pezet,
pri stavbeni družbi v Ljubljani, Mihi Ka	vald je biI izVoljen skupni kandidat nemške ki še stojijo ml izrednega vojnega proračuna
na razpolago, v nabavo brzostrelnih topov.
dsa, v kateri izjavlja, da so Boerci zdaj pripravljeni skleniti mir, a da zahtevajo neodvisnost.
Ob reki Oranje.
COLESBERG 4 (K. B.) Angležki od-je rekognosciral onstran reke Oranja ter našel 50 Boereev, ki so se umaknili, ko so Angleži spustili med nje nekaj granat.
Nakup topov v Španiji.
MADRID 4. (K. B.) Ministerski svet
Proti kašlju,
irliMii. MpamtUjaianju glasu, kataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštiSje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
nemške narodne stranke Fran 138 glasovi od 21S oddanih
stelcu, je železno dvigalo s|»odletelo ter mu	|jl>(.raine m
oclletelo v glavo. ZdroSilo mu je eeljust. —	Bosenwiller
\ ljubljanski plinarni pa se je v petek po-	<rla&ov.
škodoval delavec J. l'odiMjršek tako, da s<.	Zvezne države in Francija.
£ra morali odvesti v lWnico.	PARIZ 3. (K. B.) Predsednik Loubet
l mrl jc na iitkeku tamošnji nad-	je s,)rejel danes odposlanca Zjedinjenih držav,
učitelj Ivan Poženel v .V.» letu svoje dobe.	porterja Thoinpsona, ki sta mu izročila
T
r z i e u na mer j a zgra-
* Vodo vod v
giti ondotna obeiua. >troški s«> proraeuujeni tove«''a na ;>K.(M»<> kron. Deželni odlw»r predloži v
prijateljstvo, ki ve/.e o!>e republiki. Predsednik Loubet je rekel, da je srečen, ker more sprejeti ta znak medsebojnega spošto-
Trgovina in promet.
Kavni tr:r v Hamburgu.
Kakor javlja kor. biro iz Hamburga dne	Viljelma Dalla Torre V Trstu
prvo svetinjo v spom.n postavljenja Lafavet- 2l t. so bile eene na tamošnjem kavnem	Tr„ San eiovaillli lišt. 5. (hiša Diana).
Velika zalog-a
solidaep pMštva in tapecarij
OOOOOOO »'i ooooooo
pribo<lojem z:isedai»ju de/., zbora predlog, d: dežela z 0 prispeva k stroškom.
I/ zapora je ušel v ( irknici varen tat Frane K ran je.
spomenika v Parizu. V nagovor ih, so jih menjali o tej prilki, so naglašali
trgu naslednje: «Santos	good : iver age > za
mareij 37.—, za maj	za september
— i ti za ilecemljer	— Denar.
Tržaška posojilnica	in hranilnica
Absolutno konkurenčna cene. Moje pohištvo ti o nese srečo!
HJOOOOOOG©C£OCX&XK
ne-
vanja in prijateljstva obeh držav
Vesti iz Štajerske.
Ustrelil se j e te dni v Stari vasi pri Vidmu 1* letni mladenič, ker je mati nasprotovala nekemu njegovemu »znanju«.
—	S u s p e n <1 i r a n je notar v Ptuju Karol Filaierro. Mož je nemški nacijonalec, pa so <ra njejrffvi prijatelji <lolgo časa na vse uačine prali, a izrezati * ga vendar niso mogli. Sus|»etidirali so ga. a znaj l»og kaj bi se bilo zgodilo z njim, ako bi bil iuiel nesrečo, biti — Slovenec! —
—	Obe-i! -e je v Marii>oru hišni ]H»-iesttiik in krojaški nn»jster Anton Mlaker.
—	Volitev župa n a cel j s k e okolice se je vršila te dni in je bil zopet izvoljen veleposestnik »sjnkI Matevž Glinšek v Gornji Hudiuji.
Vojna v južni Afriki. Bitka pri Osfonteinu.
LONDON 3. (K. B.) »Standard« javlja iz Osfonteina dne 1. t. m. proti jugu je bila bitka.
meta. Ako se pomisli, da setanji zavod ni posebno ugoden, ker kmetovalci nimajo denarja, se mora pač reči, da jc toj velikansk napredek! Sploh pa se opazuje Sest milj dalje nekaj časa sem, da se tudi mestno občinstvo v kateri je padel vedno bolj zanima za ta naš pre potrebni de-
ampa k da ima
konj pod polkovnikom Rimingtonom. \ de-	narni zavod in to ne saino Slovenci,
želi proti vzhodu in severu od Osfointena ni	tudi drugorodci, kar je v znamenje,
več Boereev. Tako javljajo poizvedovale!.	zavod splošno zaupanje in solidno podlago. Posvetovanje predsednikov. — Boerei so se umaknili v Oranje.
LONDON 3. (K. B.) »Reuter« javlja	Trgovinske vesti.
iz Lorenzo-Maroueza z včerajšnjega dn i: Pred-
,	_ - I * 1 * 1 /i,..,.Budimpešta 5. Pšenica za oktober
sedmk Kruyrer je baie odi>otoval v Uran e,-- ---y	.	., „ ,
.	t.iZ do i.i't. Pšenica za april K. *.4r> «k>
, da se [»osvetuje s predsednikom Ste i j nora.	m za oktober K. &44 do li*45. Hž za
Ista poslovnica javlja iz Rendsburga v če-	3|,ril Iv. do 6-30 Koruza za juli
dne: Danes je odšel vlak iz Co-	K. —.— do —.— Koruza za maj 11)00 K.
lesberg-Junetiona. Mnogo moštva popravlja	5*14 <h» 5'15. Oves za oktober K. —•— do
. . T x- . o • '	—*—. Oves za april K. 4 i>7 do 4.98
zeleznieo v Narwalspout. brzojavna zveza s	1
ra i s njega
napravih, je .1.. v^raj ^z^en m i l^o uj<» j ^	jg^dvaja ^p y ({Ollcl
z neomejenim janstvom
bo imela
dne 11. marca 1900, ob 11. uri predp.
svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v prostoriji „Slovenske Čitalii ce:t
s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo ravnateljstva poslovanju za leto 1891».
2. Volitev overovateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
Volitev osmih členov ravnateljstva petih namestnikov, pet členov nadzorovaluega svetil in pet namestnikov istega.
4. sklepanje o letnih računih in bilancah. Razprava in sklepanje o predlogih
K.
Vsi Iioerei so
stot.
Razne vesti.
Obleganje mest. Lulvsmith j<* gan 11*. Kimbelev 1^3. Pariz 1 *>7 stopol ."^7 in ( harnim ."»41 dni.
Glad V Indiji se je j*- najnovejših ročilih razširil na prebivalstvu, ki
boljše, trdno. Prodaja: 28.000 met. fineje 5 h višje Vreme: jasno, mraz.
Hambursr 5. Trg za kavo. Santos good average za mare 36.25 za jinaj 3b.75, za september 37.50. za december 38*25 Denar.
Havre 5. Kava Santos good average
i 'olesbergom je popravljena, se umaknili v Oranje.
Avstraljei pošiljajo pomoči v južno Afriko.
SVDNKVU 4. (K. B.) >Reuter« javlja: bil uide- Chamberlain je tukaj prosil, naj avstralska za februvar 50 k: frankov 43.75, za juli 50 k. Seba- naselbina posije še 2t*00 mož v južno Afriko; frankov 44.75. stn>ške bi trpela državna vlada. Prvi minister po- avstralskih naselbin je odgovoril, tla so na-prebiva selbine pripravljene še nadalje zdatno sode-na .")<i(MMM» kvadratnih miljah, tu je na štiri- lova ti z domovino.
krat veeji zemlji, neg- je Velika Britanija.	Mae Kinley hoee posredovati.
St- ki trpi lakoto okoli 75 milijonov ljudi,	XEWYORK 4. (K. I>.) »Xe\vvork He-
a vlada je dal t j» . Ipure -am<» .">7si4<MH». Taka roUU je izvedel, da se je naznanilo Angle- Avstrijska renta v zlatu je tista človeška civilizacija, katero Angleži žem in Boercem, da je predsednik Mac z mečem in klanjem zanašajo v daljnje kraje. Kinlev pripravljen posredovati, kadarkoli l»i
Ogrski roparji su te dni z amerikansko to želela katera stranka, rafiniranost jo nasko-ili blizu Stuinega Beli-	I z okoliee Ladi^mitlia. grada osebni vlakj vdrli v jn.štni voz ter so LONDON 3. ^K. B.) Vojni urad je do-_ k, t So sprevodniki sreli pr<>ire ustavi'i V> i l od Bnllerja sledečo br/ujavko, datrano Cekini
o.
ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in posa Pšenica: {MuiudUe živahne povpraševanje mieni|l žieaov.
Xa obilno udeležbo vabi
Ravnateijtvso.
Dunajska borza dne 5. marca..
	jirtHl vćpruj	dan«
Državni dolg v papirju	99-—	- —
„ v srebru	99.—	-'-
Avstrijska renta v zlatu	98.45	-• —
„ kronah 4°/0	99.—	-• —
Kreditne akcije .	234.25	---
London 10 Ijsr. .	242.55	-'-
20 mark.....	23.6H	-•-
Napoleoni.....	19.28	-•-
100 italijanskih lir .	90.05	-■ —
Cekini......	11.3s	—* —
_ ;
Prva slovenska	J^
izdeiovainica mrežic g
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sem od-pri svojo izdelovalnico in prodajalnieo ^^ nepregorljivih mrežic za plinovo luč ^^ (Auer) na vogalu
Piazza Hejozianti in Via fleir Arsenale £
Uvažujč geslo:	g
Svoji k svojim«	f^
se priporočani za obilne naročbe. rj
Dragotin Vitez
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
<) d h o (i i /. Trsta:
6.20 S.—
s.->;,
—
9ii5 l_*.4:» 4:{."» ,\3O
6.25 8.if> 81 r> 8.45 9.4"» 6.10
pdp.
Benetke
]»Op
omn post omn.
pošt.
7.38 8.4;» 9.28 10.25 30.40 11.20 r>:ir» 7.45 «.30 9.— 11
10.3*
6.»» S.4"» 4JV) 7.4.") 2.3o
pdp.
pop
zvč.
pdp.
pdp. pop.
£s.o;» pdp.
9.35 _ 11.15 .. 6.15 zve. 9.50 _ 9.25 „
omn NV brezina. t ervinjan. brzo vi. Dunaj, zveza z Keko
r Nal»rezina. V dein, Benetke, Rim N:threžioa, Videm. Benetke. Verona 1 Mina j, zveza Budapest in Zagreb Kormin. zveza < ervinjan, Benetke Nabrežina. Videm. Benetke, Kim Benetke (via < ervinjan in via Videm) Kim (via Bixijl ftaravnost. Dunaj. zveza z Reko brzovl. Kormin
, Dunaj. zveza s Peštm. Reko mcs. Nabrežina. Videni. Benetke
do Murzuschlaga (samo ol» sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trut:
m«'-1. i/ Murzuschlaga, Beljaka itd.
iz Italije, Kormina. Nabrežine brzovl. iz Kormina
Dunaj, zveza n Pešto, Mnihim pošt. Dunaj, zvezal z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via t ervi pijan) po£t. Dunaj, zveza z Oorieo omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
Dunaj, zveza z Reko omn. iz balije preko Kormina (samo v sredo) ekspres iz Ostem le
Državna železnica.
Odhod od S v. Andreja
Hrpelje. l.jubljana. Dunaj. Beljak Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje, IHvača. Rovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj, Divača. Beljak, Dunaj Herpelje. Divača (samo ob nedeljah in f praznikih i.
Dohod k sv. Andreju.
Divača Pulj, Rovinj
ilrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj, Rovinj, Dunaj. Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah praznikih.)
Mala oznanila.
I'inl tu rat ir i ko prina<wii" oznanila [►•> najnižjih cenah Za <-nkratii<> iiiM'rrijo se plii'l prt t n vr. za h««-.!« : m večkratno in eri'iju |Kt se t-i-na priiiK-rmi zui/a. Ostani xa vse I»*t<» za enkrat aa •• l«*i; stawj<> [hi in slit. t«T «m* |ilarti.v'j.i v vetrtlfttiih aiitecipitnih o<>p>kih. Najmanja objav« .'Mi m"*.
V Trstu.
Posmlov. Inica za potovanja.
Piazza Negoziante 1. daje pojasnila za vsa-korsna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Alojzij Mozetič
Kreme.
Perhauc Jakob
ulica Aequedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pirlh Ivan
ulica Media in bela vina kuhinja izvrstna, cene zmerne.
it. .'»., toči črna n pivo prve vrste
213 Jilrij
Androna S. Lorenzo za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od ."i litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2.. toči istrsko, dalmatinsko in l>elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obn\ ala.
Rehar Peter
vrstnega obuvala
uliea Riborgo št. 2b. Velika zaloga in delavnica vsako-po naročbi.'
Pekarne in slad č i čar m
Jak. Perhauc
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
K a varne.
Odhod in prihod parnikov. Anton Sorli
priporoča svoji kavarni »Coinmercio« in »Tedesco«
V Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv Sobote y gti shajajWi Slovencev. Na raznolago so vsi slo Milj ob 7.15, 11.30 predp. 2.1;» pop. Prihod ______, . _______ ,_____M v
10 — predp. 12.1 o. 3.25, 4.45 pop.
venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloira dog in sod a rs k i mojster.
Abram Fran Ini~8- Fr"""M<'°}t 2
Milje 8 i posta). 9.30. 12 (poŠta) predp. 2.30. 4 15 preko >\ Marka') 6.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka). .S. !>.:»o ipoštai predp.; 1.30. 3.'iO (postal, o.3U pop. Ob ne d. in p r a z n. *	■ ■	TrgOVec z dogami in so-
s l pošta I. !>.:54». 12 ipoštai predp. : 3.— . 4.:X), 7.15 darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo.
pop.
Prihod: <;.3<> .preko Sv Marka) 8. Delo solidno, cene zmerne.
9.30 (postat predp „ 2.—. 3.45 (pošta) 6.30 pop.
K o p e r 7.50 predp.. 12.05 Ipoštai 3.—, 4.15 (pošta) pop. Dohod 6.4», 9.— (postaj predp. l..*!o. 3.— ipoštai. OI> ned. in prazn. 7.50 predp., 12.o."» (pošta). 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (postal predp.. 4.— (poš'ai pop.
Piran preko Izole 12.30, 3.— P°P- Dohod preko Izole 6JJ0, 7.— predp. Ob ned. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— j zjutraj iparnika .. Istria' in ..Portorose".)
T rjovel.
Uliea Barriera vecehia št. 13 proda jalnica vsakovrstnega man i fakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
trgovec, ulica Sv. Čute-rina štev. priporoča blaga na <lebelo in na
Novak Mihalj
l l mag vsak dau razun nedelj ob 4 pop- Dohod _	* _ zjutrar. svojo zalogo kolonijalnega
f R .v i n i preko Pirana, »ittam.ve. Poreča vsaki 1 drobB°-	D* <ležfl° Proti Pov/elJu
nia, petek 7.39 zj D«bo4 torek, če-	0*rlie in drvi
trtek. sol»oto ol» 7. uri zjutraj.	■
. „ , . ... „ . Ti -	Bil! lili o IAf»in V ulici del Tono Štev. 12 k Pui j preko 1 irane. ( ittanove. >alvore. J'oreea.
Vrsara. Rovinja in Faaane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V Mira m r 10.45 predp. 3.15 pop 1 P°P	>I«'sar.
Furlanska železnica.	7C\s\*\\\l mesar' uliea Fraucesco 16,
Odhod iz Tržiča:	!	"	postreže z vsakovrstnim mesom
7.48 ^Ip.. 1.53. 6.25 j>op. preko ("ervinjana v Italijo	7:ruemih l"e,mh- Nli ^j« pošilja nadom.
RMllHa JOSIp p:ipori»ča svt»jo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. kok i. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Dohod 1.30 ;___
10.42 _ in 10.48 zvečer do 1 ervinjana.
D o h o d v Tržič: 7.20. 9.45, pre<lp.. 5.48. 10.33 pop. iz Iudije preko t ervinjana. 1.35 p<»p. iz C ervinjana.
Odda se v najem ali na prodaj
veliko posestvo
v Solkanu pri Gorici
«»b>**£rajo<V hiš > z vrtom ob ees;i. dve veliki brajdi /. novimi nasadi ter obširno njivo. Hiša je na jako lepoto -eraju. primernem za ^»stilno ali trgov i n«».
Pismene ptmtnlbe naj se pošiljajo na naslov: Posestvo«, na upravništvo Soee« v < Tori<-i.
>11 i 11 11 a par.
Valentin Skočir ru:!;^
k?er melje vsakovrstne tur»eene ni' ke Trgovcem pošilja ua <lom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovo-tt blaga se jamči.
Pod neevanje jezikov.
Jurca Katinka ; ^^^Z
ali zunaj francoski, nemšk«. slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici. Civilni i 11 vojaški
h rojil v.
fcoj razumlnvl
NAZNANILO.
\ sem onim cenjenim gostom, kateri so h* pritoževali, «la ne pri<lejo v mojo gostilno več dokler ln> noti i Italijan, naznanjam, da istega ni vee.
O tej priliki se pripon»čam starim go-stoui. pri tteljem in znancem za mnogobn»jen obisk. Sjmštovanjein u-i.ini
F ran Valetie
costiluičar.
Gostilna
Andemo de Franz
Via <IpI1;i Ciepp« st. 14.
C. tr. priviligirani m Šk mUm
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 L 11
ima izborno zalojro vsakovrate blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Vošeene sveee.
I ICaHOO svečar v (ioriei uliea Sv. Antona -t j jz,ieiuje sveče iz pristnega čel»elnesra voska. Za pristnost jamči s 20;H) k. Za obilne naročile se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom ter slavnemu občinstvu.
Voščilo (hiks) in usnje.
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvoniiško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naroči«* se točno izvrše.
Glavno zalogo
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko Ln
Velika zaloga
Pohištvo in nieUlji.
Novoporočenci pozor!
dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, do vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal
m,1Će kl<» »ase. (»Iistillia ie odprta vedno do -^tobc za jetlilne sobe, blazin z različnimi tapecariiami
1. ure ihipolnoe . Za obilen obisk se priporoča in P0.^' ^ elegantne sobe. Sprejemanje vsiio-1 !	It" vrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del.
Jožef Furlan.
Anton Breščak. 4>orira. Gosposke ulice št v. 14.
Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
1V-2.(H>1) lXi.<MH> kron itd. itd.
izzlačljivi na željo po 20 "„ odbitku v gotovini, zamorejo se dobiti z eno samo srečko
velike dobrodelne loterije
v korist poliklinike (bolnišnice) v BulapsSti
Zadnje srečkanje
nepreklicno 6. marca.
Srečke ^o 1 kror.o -
prodajo: .!«>. Itolafiio. Aleks. Levi, Mandel \ ('.. S<-hifTm:imi, I trn. »a »nanu,
.JI Mercurlo Triestiun".


a
•a
eS
VEKOSLAV PLESNICAR
X M TRGOVINA J E S T V I N ^ ^ ^
Trst
\~in Giulin st.
Trst.
Naznanjam slavn. občinstvu, <la sem prevzel že dobro ptiznano proda-jainieo jesrvin 'J (rfnttoni, katero sem popoln:! z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: iiava, riž. olje, testenine, sir, maslo. moka. raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh vse jest vine.
Pošiljam blago j«a deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje ua dom brezplačno.
Nadejajo se obilne po-11 »ore slava, občinstva v mestu in na deželi, bele-
ž!m	..............Mosiav Plesiiičar. ,r,„v,,.
♦: ♦Mi ♦

v

Z

,a kaj so še ljud je, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno ' kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave. ki skoz en ekstrakt iz rastlino bobove kave pridobi le dtth in okus bobove kave, ne pa njene zdravju ško Hjive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti doiiiač-*ga sladnega preparata ■ preljubi jeiiem okusom bobove kave.
Tles je. da l»o K-ithreiner Kie-ipp-ova sladua kava v prid zdravju od tnilijonov ljudi iti v storisoč družinah vsaki dan pouzita. želeti pa bi lulo v korist vs >h. <la bi ta res dru-a kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod ili zlasti v v^:<ki družini se nahajala.
Kat itn n:'»r Ivuei;ip-ov:» sladua kava-luži sploh za ] rime- k b >l»ovi kavi, katere oku- slajša in za uživanje mdeje napravi Dela kavi bolj ukusno barvo in o i-Ir;;n: znane zilravju škodljive lastnosti b ibove kave ]»"»p< Inoiua. Pr poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobova kave začeri in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lasr tost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem. da se v kratkem času tudi popolnoma s ma lahko pije. kar prav dobro i-'kiie. Kjer se bobova kava pop linoma použiti prep >ve, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prohavliiva. kridelujoua in krep-čujoča pijana pripor^'
Fa zdravniški.- i^vsrfeih naj se rastujoči mladini, posebno mladim d*, '.'-tom. nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Ktfipp-ove sla !ne kave, bo tudi v naj.nanj-i dru. ini veliko prihranjeno. Eu poskus zadostuje, da se i>;a st.-'!:i> upelje
Kathreiner K"»'ipp-ova kava se ne sin*» nikoli odprta proda riti. Prava je samo v znanih belih izv.rnih zavojin z podobo žu niika Kueippa kot varstveno znamko in z imenom »Kath einer«.
i
j
■V/m
m
W i*
t a-t mi je naznaniti ^lavnemu občinstvu in j>. n. tr. pomikom, da sem prevzel nov in elegantno opremljen
Hotel Sušak
s 25 ukusno urejenimi sobami.
in sicer z eno in dvema posteljnina, od 120 stotink (f>0 nvč.) naprej. Hotel ima posebno veliko dvorano, ter posebne prostore, kakor kavarno in še posebej-dvorane za društva.
Omnibnsi prihajajo k vsakemu vlaku in prevažajo p. n. potnike po isti ceni kakor reški, a razven tega dohaja do hotela električni trannvaj. Potnikom so kočije in vozi na razpolago.
Restavracija je preskrbljena z izvrstno domačo in dunajsko kuhinjo ; domača vina so iz velieih kleti velikega župana blag gosp. dra. Vladimira Nikoliča PoJrinksega. ravno s;'laj nakupljena, kakor tuli vsakovrstn primorska in inozemska vina. ter Plzensko izborno „Psckorrbrau pivo" in vsakovrstni likeri.
V hotelu se nahaja malo. a zraven hotela veliko parno kopališče -Uona" in v bližini morsko kopališče, kamor vozi omnibus vsake pol ure. Zraven hotela se nahaja krogi j išče.
Zagotovljam točno in solidno postrežbo, ter priporočuje se slavnemu občinstvu in p. n. potnikom za mnogobrojne obiske, beležim z odličnim spoštovanjem
Vinko Sitlentič,
hotelier.