Dušan Zapušek
MODELI SOCIALNEGA DELA V PREMOGOVNIKU VELENJE
Kot teoretski okvir razmišljanja, kako je
uveljavljeno socialno delo v delovnem oko-
lju Premogovnika Velenje, bi najprej na kra-
tko predstavil razširjene modele socialnega
dela v delovnem okolju po Straussnerjevi:
Model pomoči zaposlenim. Ta je razvit
pri sindikatih, ki plačujejo socialnega de-
lavca zaradi pomoči zaposlenim.
Model pomoči delodajalcem oziroma
delovni organizaciji. Socialni delavec je
zaposlen v delovni organizaciji, da ščiti
potrebe in interese obojih — organizacije
in delavcev.
Model pomoči potrošnikom oziroma
klientom organizacije. Te najamejo social-
nega delavca, da pomaga strankam, ki se
čezmerno zadolžijo in ne morejo plačati
dolgov.
Model socialne odgovornosti podjetja.
Organizacija si prizadeva za dobre odnose
s skupnostjo tako, da se v njej razvija kva-
Htetno življenje. Gre za podjetniško filan-
tropijo.
Model vplivanja na državno politiko. Ta
je povezan predvsem z delom in delova-
njem podjetij.
V razmerah Premogovnika Velenje je
najbolj razvit model pomoči delodajalcem
oziroma delovni organizaciji.
Socialni delavec je vseskozi nosilec oseb-
ne pomoči s svetovalnim delom. Je razla-
galec vodstvu, da ta dobi zaradi objek-
tivnosti vpogled še v druge strani zadeve,
kljub temu da socialni delavec nima vpliva
na odločitev vodstva.
Socialni delavec vodi postopke uresni-
čevanja pravic iz invalidskega varstva in
profesionalno rehabilitacijo v okviru
Zakona o zdravstvem varstvu.
Na tem področju je socialni delavec po-
močnik vodstvu kot specialist za celostno
rehabilitacijo in kot specialist za področje
medčloveških odnosov, še zlasti takrat, ko
se ti zapletajo in pride do težav in stisk.
Socialni delavec je večkrat v vlogi učitelja
pozitivnih odnosov z drugimi, razlagalec
zadovoljstva z življenskimi vlogami in
izgrajevalec občutkov samospoštovanja, vse
s ciljem boljšega socialnega funkcioniranja.
Z merskim instrumentom Logotest te-
stira socialno rehabilitiranost.
Socialni delavec je svetovalec vodstvu za
odločitve, ki so povezane s strateškim ob-
vladovanjem invalidnosti in projektnim
delom. To vsebuje socialne ukrepe varstva
pri delu.
Predstavljam povzetek projekta Obvla-
dovanje invalidnosti v Premogovniku
Velenje.
Projekt zajema pet sklopov. Ti so:
•	predstavitev obvladovanja invalidnosti
in dopolnitev podsistema koriščenja inva-
lidske zakonodaje
•	preprečevanje invalidnosti
•	zaposlitveni programi
•	poklicna rehabilitacija
•	vključitev sistema obvladovanja inva-
lidnosti v delovno okolje.
Strategija projekta je naslednja:
S projektom informiramo vodstvo o
možnih oblikah obvladovanja invalidnosti
v Premogovniku Velenje.
Vplivamo na poznavanje in koriščenje
ugodnosti, ki jih daje pozitivna invalidska
zakonodaja delodajalcem.
Pričakujemo zmanjševanje števila novih
invalidov s humanizacijo delovnih proce-
sov in delovnega okolja.
291
DUŠAN ZAPUŠEK
Želimo zaposlovati invalide na način, da
prispevajo k razvoju in boljši ekonomiki
Premogovnika.
Vključujemo sistem obvladovanja inva-
lidnosti v delovno okolje.
V sklopu preprečevanja invalidnosti
posebej poudarjamo:
Pomembno je, da za obvladovanje inva-
lidnsti uredimo tiste dejavnike, na katere
ima vodstvo resničen vpliv in moč.
Pomembnost vpeljave programa zdrav-
stvene preventive. To pomeni odkrivanje in
preprečevanje nezdravih pogojev za delo.
Vanjo je vključen ergonomski pristop in
uporaba ortopedskih pripomočkov pri de-
lu. Program opravljajo zdravniki medicine
dela skupaj s strokovnimi delavci v podjetju.
Sodelovanje strokovnih služb z zdrav-
niki s pomočjo »zdravnika svetovalca«. V
obvladovanje invalidnosti sodijo tudi sode-
lovanje z zdravniki in zdravstveno rekrea-
tivni in zdraviliški programi. Varovanje
osebnih podatkov in laičnost strokovnih
delavcev za medicinsko vedo utemeljuje
pogodbeno zaposlitev »zdravnika sveto-
valca«. Ta mora biti hkrati »nadzorni zdrav-
nik« Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Organizacijo »ciljane fizioterapije« s
hkratnim poudarkom na pravilnem nači-
nu opravljanja dela. Nastanek invalidnosti
je najpogosteje povezan z obolenjem hrbte-
nice, zato je treba s posamezniki načrtno
delati v smislu prevencije, pomembno pa
je tudi permanentno izobraževanje delav-
cev o potrebi preventivnega opravljanja
fizičnih del.
Dokončanje zdravstvene ocene delov-
nih mest. Pri tem je pomembna objektiv-
nost opisa delovnega mesta pred nastan-
kom invalidnosti, ta pa je povezana s timsko
zdravstveno oceno delovnih mest.
Izdelava programov na nivoju podjetja
zoper negativni stres s stalnim poudarkom
kvalitete delovnega življenja. Značilnost
sodobnega načina dela je naraščanje stresa
pri delu. Če oseba stresu ni kos, postane
stres negativen in pelje v fizične in psihične
težave. Zoper negativni stres je potrebno
delovati preventivno. Posebno pomembni
so programi na nivoju podjetja.
Kvaliteta delovnega življenja odločilno
vpliva na zadovoljstvo delavcev pri delu in
na njihovo delovno storilnost. Svetovna
zdravstvena organizacija ugotavlja, da je
70% zdravja pogojenega s socialno mislijo
in socialnimi faktorji, ti pa so prav gotovo
vsebovani v kvaliteti delovnega življenja.
Vključevanje socialne rehabilitacije že
v času bolniške in profesionalne rehabili-
tacije ter pomoč socialne službe, da najde
invalid optimalno stališče do svoje invalid-
nosti. Zdravje je po definiciji Svetovne
zdravstvene organizacije stanje popolne
fizične, duševne in socialne blaginje in ne
le stanje brez bolezni.
Ustanovitev skupnega odbora delavcev,
ki se ukvarja s vprašanji varstva pri delu.
Mnoge razvite države uvajajo posvetovanja
z delavski predstavniki ali skupne odbore
delavcev in delodajalcev, ki se ukvarjajo z
vprašanji varstva pri delu.
Populacija delovnih invalidov z vzro-
kom nastanka invalidnosti poškodba pri
delu zahteva posebno in strokovno poglo-
bljeno obravnavo. Problem poškodb pri
delu ni le v odsotnosti delavcev v času
bolniškega staleža, ampak tudi v njihovi
invalidnosti. Poškodbe pri delu vplivajo na
moralo vseh zaposlenih v delovni skupini;
ne nazadnje je prisoten problem odškodnin
in rent, ki postajajo bistveno višje kot v pre-
teklosti. Uveljavljanje vseh pravic, pove-
zanih s poškodbo pri delu, lahko postane
identifikacijski model za vse zaposlene v
delovni skupini. Premogovnik pa je z ren-
tami in odškodninami neposredno denar-
no zavezan. Primerjava s poškodbami izven
dela kaže, da je teh bistveno manj.
Preprečevanje invalidnosti je povezano
z razvojem kvalitete delovnega življenja,
socialno rehabilitacijo, zdravstveno preven-
tivo, zdravstveno oceno delovnih mest, pro-
grami zoper negativni stres, načrtno fizio-
terapijo, ustanovitvijo skupnega odbora
delavcev za vprašanja varstva pri delu,
posebno obravnavo poškodb pri delu in
sodelovanjem z zunanjimi partnerji.
Delovni paket zaposlitvenih programov
sestavljata adaptacija obstoječih delovnih
mest s pomočjo ergonomskega pristopa in
ustanavljanje novih delovnih mest. Razvi-
janje kvalitete delovnega življenja ima vpliv
na večjo delovno storilnost tudi pri delov-
nih invalidih.
292
MODELI SOCIALNEGA DELA V PREMOGOVNIKU VELENJE
S poklicno rehabilitacijo imamo v mislih
šolanje, poklicno rehabilitacijo s praktič-
nim delom, privajanje na delo in izvajanje
usposabljanja za zunanje invalide.
Na koncu pa izdelamo elaborat, ki bo
vključil sistem obvladovanja invalidnosti v
delovno okolje.
V	naši organizaciji je razvit tudi model
socialne odgovornosti podjetja, saj se Pre-
mogovnik Velenje zaveda, da bodo dolgo-
ročno v konkurenci obstala tista podjetja,
ki bodo imela boljše delavce in bodo vanje
več vlagala. Danes je za vse uspešne organi-
zacije značilno, da visoko cenijo človeški de-
javnik in mu trajno posvečajo veliko pozor-
nost, kar pa je domena socialnega dela.
Socialno delo je stroka, ki pomaga ljudem.
Premogovnik si prizadeva za dobre odnose
s skupnostjo tako, da v njej razvija kvalitet-
no življenje.
V	sindikatu pridobivanja energetskih
surovin Slovenije, katerega član je sindikat
Premogovnika Velenje, je razvit model
pomoči zaposlenim.
Prek Aktiva invalidov Premogovnika
Velenje pa je na področju varstva invalidov
delno razvit model vplivanja na državno
politiko.
Seveda je v vseh modelih socialnega dela
v delovnem okolju socialni delavec izpo-
stavljen konkurenčnosti ostalih poklicev,
ugotavljamo pa, da s pridobitvijo visoko-
šolske izobrazbe postopoma postaja ena-
kovreden sogovornik drugim kadrom v
organizaciji.
Menimo, da so priložnosti za socialno
delo v delovnem okolju tesno povezane z
ustrezno zakonodajo, saj je trenutno
utopično pričakovati, da bi se socialno delo
v delovnem okolju razvijalo brez osnove v
ustrezni zakonodaji.
V okviru nacionalnega programa uspo-
sabljanja in zaposlovanja invalidov vidimo
priložnost tudi za Visoko šolo za socialno
delo kot nosilko izobraževanja oseb, ki
sodelujejo v procesu usposabljanja in za-
poslovanja invalidov, saj danes tovrstnega
izobraževanja pri nas nihče ne opravlja.
293
DUŠAN ZAPUŠEK
Literatura
M. Анпк ( 1996), Problematika zdravstvenega absentizma in invalidnosti. Velenje: Premogovnik
Velenje, Kadrovsko socialna služba.
T. Brejc, C. Uršič (1988), Priročnik za rehabilitacijsko delo v organizacijah združenega dela.
Ljubljana: Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije.
J. Drobnič (1996), Pomembnejši predpisi s področja usposabljanja in zaposlovanja invalidov.
Interno gradivo. Ljubljana: Republiški zavod za zaposlovanje.
A. Kavar Vidmar (1995), Kakovost delovnega življenja. Rtudijsko gradivo. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo.
A. Kožar (1995), Obvladajmo bolniško. Domžale: Lunik.
A. Kožar, M. Vrčko (1997), Uvajanje postopkov za zmanjšanje bolniške odsotnosti in dvig
motivacije. Seminar. Velenje: Gospodarska zbornica Slovenije, Raleško-savinjska območna enota.
J. Kuhelj (i996), Zakon o pokojniskem in invalidskem zavarovanju z uvodnimi pojasnili in
stvarnim kazalom. Ljubljana: Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije.
P. Rapoša Tajnšek (1994/95), Socialno delo v delovnem okolju. Rtudijsko gradivo. Ljubljana: Visoka
šola za socialno delo.
C.	Uršič (1997), Letos preoblikovanje izhodišč v nacionalni program. Pet, revija za ljudi s posebnimi
potrebami VIII, 38: 7-10.
D.	Zapušek( 1996), Osmñljenostživljenja med invalidi s teorijo logoterapije in logotesta. Diplomska
naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Visoka šola za socialno delo.
D. Zapušek in sod. (1997), Obvladovanje invalidnosti v Premogovniku Velenje. Zagonski elaborat.
Velenje: Premogovnik Velenje, Kadrovsko socialna shižba.
294