GEOGRAFSKI OBZORNIK T S I N G Y DE B E M A R A H A - K R A S NA M A D A G A S K A R J U Andrej Grmovšek UDK: 911.2:551.44(691) COBISS: 1.04 IZVLEČEK: Tsingy de Bemaraha - kras na Madaga- skarju Ob celotni zahodni obali Madagaskarja se nahaja več kraških območij, ki skupaj zavzemajo okoli 30.000 km2. Kljub temu, da so mnoga izredno zanimiva, so še slabo raziskana. Ena tamkajšnjih naj- zanimivejših kraških oblik so tsingyji. To so nekak- šne velikanske škraplje. Sestavljene so iz skalnih stebrov in skalnih zob, ki jih ločujejo ožje in širše raz- poke ter jarki. Na območju kraškega masiva Bema- raha, ki je predstavljen v članku, so najvišji stebri visoki tudi do 50 metrov. KLJUČNE BESEDE tsingy, kamniti gozd, kras Madagaskarja ABSTRACT Tsingy de Bemaraha - The Karst of Mada- gascar Several karst areas of about 30.000 sq km in total stretch along the entire west coast of Madagascar. Even though some of these areas are very interesting they are only poorly investigated. Tsingy, one of the most spectacular karst forms, are a kind of mega-grikes. They consist of rock columns and rock dents, which are separated by narrow or broader fissures and ditch- es. The highest columns in the discussed karst massif of Bemaraha are up to 50 meters high. KEY WORDS tsingy, stone forest, karst of Madagascar AVTOR Andrej Grmovšek, Naziv: absolvent geografije Naslov: Sadjarska 3/b, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386 (0)2250 1533 E-pošta: tan34@hotmail.com 1 1 Madagaskar, ki je peti največji otok na sve- tu, pritegne največ turistov s svojim neobičaj- nim rastlinstvom in živalstvom. To se je, odkar se je pred približno 180 milijoni let Madaga- skar ločil od afriškega kontinenta (Gondvane), razvijalo dokaj izolirano in danes živi na oto- ku veliko endemičnih rastlinskih in živalskih vrst. Prav posebna flora in favna sta med največji- mi naravnimi zakladi otoka. Dosti manj pa je znano, da se na Madagaskarju skrivajo tudi izjemno zanimiva kraška območja. Prvi ljudje so naselili otok šele pred približno 2 0 0 0 leti. To so bili prebivalci jugovzhodne Azi- je, ki so pripluli s svojimi čolni prek Indijskega oceana. Od takrat naprej se je tamkajšnja povsem prvobitna pokrajina začela spreminja- ti tudi zaradi vplivov človeka. Danes je otok bistveno drugačen, kot je bil pred dvema tisoč- letjema. Veliko naravnega okolja je že uniče- nega. 9 0 % gozda, ki je nekoč prekrival skoraj ves otok, je izkrčenega. Krčenje gozda, posle- dična erozija prsti in suša povzročajo velike eko- loške probleme. Mnoge živalske in rastlinske vrste so ogrožene, nekatere so tudi že izumr- le. Tako so na primer na otoku še pred 3 0 0 leti živeli do pol tone težki in dva metra in pol viso- ki velenoji Aepyornisi. Danes pričajo o njih le še debele lupine njihovih velikih jajc s prostor- nino več kot 8 litrov in seveda okostja. Madagaskar je zelo raznolik. Reliefno in fizično geografsko ga delimo v tri velike enote. O s r e d n j i v i s o k i p lato je star masiv, zgrajen predvsem iz granitov in gnajsov. Je na nadmor- ski višini med 7 5 0 in 1300 m ter zavzema dve tretjini otoka. V tem predelu je zaradi ugodne- ga podnebja največja zgostitev prebivalstva. Temperature so zaradi nadmorske višine nižje, pozimi od 15 do 20 °C, poleti od 20 do 25 °C, padavin pa je od 1000 do 1500 mm. Z a h o d - na in severozahodna sedimentna cona je od 100 do 2 0 0 km široko uravnano sediment- no nižavje, ki se v sedimentnih platojih s posa- meznimi kvestami blago spušča od osrednjega platoja proti obali. Sedimenti prekrivajo staro jedro in so mezozojske in terciarne starosti. Ima vroče podnebje, s temperaturami od 25 do 3 0 °C, količina padavin pa pada od 1500 mm na severozahodu do 3 0 0 mm na jugu. Njen juž- GEOGRAFSKI OBZORNIK ni del ¡e najrevnejše območje, kjer so pogoste hude lakote in suše. V z h o d n a o b a l n a rav- nica je široka le do 3 0 km in se s strmo relief- no stopnjo ločuje od osrednjega visokega platoja. Ima vroče tropsko podnebje s tempe- raturami od 25 do 3 0 °C, s celoletnimi pada- vinami od 1 800 do 3 8 0 0 mm. Tukaj je ponekod še ohranjen tropski pragozd. Potovanje po Madagaskarju je počasno in neudobno. Večina cest je v klavrnem stanju. Na 1600 kilometrov dolgem in do 6 0 0 kilometrov širokem otoku je le 2 0 0 0 kilometrov asfaltiranih cest in 900 kilometrov železnic. Zaradi slabe infra- strukture prihaja na otok le malo turistov. Madaga- skar pa je zanimiv za vse tiste, ki jih pomanjkanje zahodnega razkošja ne moti in iščejo pustolovš- čine med preprostimi ljudmi v neraziskani nara- vi, jo občudujejo, spoznavajo ter proučujejo. Ob celotni zahodni obali, v zahodni in seve- rozahodni sedimentni coni, je več kraških prede- lov, ki skupaj obsegajo približno 30 .000 km2 (Ankarana 150 km2, Narinda 1500 km2, Namo- roka-Anakara-Kelifely 8 0 0 0 km2, Bemarivo 500 km2, Bemaraha 4000 km2, Manja 2000 km2, Mikoba 9 0 0 0 km2, Mahafaly 9 0 0 0 km2) (2). Za vse je značilno, da so v območju tropskega pod- nebja z dolgo sušno dobo. Skupna količina padavin pada od severa (na platoju Ankarana 2 2 0 0 mm) proti jugu (na platoju Mahafaly 600mm). Hkrati z zmanjševanjem padavin se daljša tudi sušna doba. O kraških območjih na Madagaskarju je narejenih zelo malo znanstve- nih študij, kar še posebej velja za geomorfolo- gijo, geologijo in speleologijo. Mnogi predeli sploh še niso raziskani. Relief kraških območij na Madagaskarju obsega vse značilne tipe tropskega krasa, od kla- sičnih platojev z depresijami (vrtačami) do nena- vadnih tsingyjev, vključno z različnimi tipi stožčastega, mogotastega in stolpastega krasa. Ti tipi so le izjemoma popolnoma čisti in se pona- vadi medsebojno prepletajo. Vzrok za raznoli- kost kraškega površja je posledica več dejavnikov, eden najpomembnejših pa je vloga strukture. K r a š k i m a s i v B e m a r a h a je ob zahod- ni obali Madagaskarja. Razteza se med 17. in 20. stopinjo južne geografske širine in je dolg prib- ližno 300 km, širok pa od 5 km na severu do 25 km Slika I: Reka Mananbolo si je skozi kraški masiv Bemaraha izdolbla do 300 metov globok kanjon (foto: Andrej Grmovšek). 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: V stenah jarkov so marsikje vhodi v jame, katerih rovi imajo paragenetski profil (foto: Andrej Grmovšekj. v osrednjem in južnem delu. Obsega približno 4 0 0 0 km2 (1). Velik del masiva je zavarovan, saj leži v narodnem parku, ki ga je v svoj seznam svetovne naravne dediščine vpisal tudi UNESCO. Območje ima tropsko podnebje z dolgo sušno dobo (od 6 do 7 mesecev). Letna količi- na padavin znaša od 1200 do 1500 mm. Pade- jo pretežno v deževni dobi (od novembra do marca), predvsem v močnih popoldanskih nali- vih. Temperature so vse leto visoke (25-30°C) (1). Vegetacija je prilagojena podnebju, pa tudi lito- logiji. Prevladuje gozdna savana, vendar je večina gozda že izkrčena. Kamnine kraškega masiva Bemaraha so se odložile v srednji juri. Gre za apnence in dolo- mitizirane apnence, na vzhodu in zahodu tega območja pa se pojavljajo laporji in apnenča- sti laporji (1). Kraški masiv Bemaraha se dviga od zaho- da (nadmorska višina okrog 100 m), proti vzhodu (okrog 6 0 0 m nadmorske višine). Na vzhodu se Slika 3: Razpoke so zelo ozke, a globoke tudi do 50 metrov (foto: Andrej Grmovšek). kraško področje zaključuje s 300 do 5 0 0 m viso- ko strukturno stopnjo, ki se spušča v kotlino Bet- siriry. Le to grade peščenjaki kontinentalnega nastanka, ki so kredne starosti. Na zahodu kraš- ki masiv Bemaraha v do 6 0 m visokih stopnjah neenakomerno prehaja v nižje nekarbonatno površje. V severnem delu območja je bilo neo- gensko vulkansko delovanje, katerega sledovi se odražajo tudi v reliefu kraškega masiva. Pojav- ljajo se bazaltne in doleritne žile, ponekod pa tudi s tufi pokriti kras (1). Skozi kraški masiv Bemaraha se površinsko pretaka nekaj večjih rek: Tsiribina, Manambolo in Nameia. Izdolble so si kanjone, med kateri- mi je najgloblji kanjon Manambola (do 300 m), ki ga je ustvarila reka, ki odmaka kotlino Bet- siriry. Mnogi manjši, občasni vodotoki ponika- jo na območju krasa, na zahodnem obrobju kraškega področja pa je več kraških izvirov. V času deževne dobe voda zastaja ponekod tudi na kraškem površju. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Agresivna voda s korozijo izoblikuje ostre koničaste skalne oblike ffoto: Andrej GrmovšekJ. V grobem lahko kraški relief masiva Bema- raha razdelimo v dva tipa: v vzhodnem in osred- njem delu gre za plato s kraškimi vzpetinami (kupole, stožci, stolpi) in depresijami, v zahod- nem pa za tsingyje. Na severu se poleg tega pojavlja še pokriti kras, pod vulkanskimi sedi- mentnimi kamninami. Na zahodnem robu masiva Bemaraha se v širini 3 - 6 km pojavlja najslikovitejši tip kraške- ga površja - t s i n g y j i . Skupaj zavzema njihova površina približno 4 0 0 km2. Na vzhodu nepra- vilno prehajajo v plato s stolpi in stožci, na zaho- du pa se zaključujejo s strukturno stopnjo. Tsingyji so poseben tip kraškega reliefa, ki ga najdemo samo v tropskem pasu, na Mada- gaskarju. Podoben kraški relief opisujejo tudi na Kitajskem, kjer ga imenujejo shi-lin (kamniti gozd), različni avtorji pa takšen relief omenja- jo tudi v Braziliji, Novi Gvineji Tanzaniji in Keniji. Tsingyji so se izoblikovali v čistih (95 -98 % CaC03), maloporoznih (1-2 %), debelo krista- Ijenih, debelo skladovitih jurskih apnencih (1). Skladi leže skorajda vodoravno oziroma so nag- njeni le za nekaj stopinj. Debeli skladi so zelo gosto tektonsko navpično razpokani. V večjih razpokah so nastali od nekaj metrov do nekaj deset metrov široki in do 5 0 metrov globoki jar- ki, ki se v smeri severozahod-jugovzhod pre- močrtno vlečejo več kilometrov. Sekundarne razpoke so orientirane brez reda. Padavinska voda najprej odteka po povr- šini in korodira skalno površino. Združuje se v žlebičih, ki so marsikje meandrasti, potem pa se spušča v razpoke in jarke, ki so na dnu zapol- njeni z ilovico. V njih voda zastaja in počasi Slika S: Površje tsingyjev je zelo težko prehodno, saj so med posameznimi stebri globoke razpoke in jarki ffoto: Andrej Grmovšek). 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK odteka v kraško podzemlje, v prežeto cono, kjer se pretaka sifonsko. Tako voda izoblikuje nekakšne velikanske škraplje. Sestavljene so iz skalnih stebrov in skal- nih zob, ki jih ločujejo ožje in širše razpoke in jarki. Najvišji stebri so visoki tudi do 50 metrov. V drobnem se na skalni površini izoblikujejo kot nož ostri skalni razi in konice, ki so tsingyjem men- da dali tudi ime. Ko hodiš po njih (le z dobrimi čevlji) se te ostre in tanke skalne oblike lomijo in pod nogami ti kar »cinglja«. Izoblikovane so še različne škavnice, vdolbinice in stropne konice. Iz jarkov in razpok se odpirajo vhodi v kraš- ke jame oziroma cevi, ki se večinoma navezu- jejo na razpoke. Mnogokrat so po lezikah razširjene oziroma prehajajo v sosednje raz- poke. Imajo labirintne tlorise in čeprav niso več- jih dimenzij so v najdaljših jamah rovi dolgi tudi čez 10 kilometrov. Jame imajo paragenetski pro- fil, so zelo ozke (večinoma široke le do enega metra), visoke tudi več metrov, na dnu pa je ilov- nata naplavina. Jamski stropi, pa tudi stene so ponekod zasigani, siga pa je marsikje zelo porozna in drobljiva. Po videzu jame močno spominjajo na širše razpoke, le da razpoke nimajo skalnega stropa. Jame so v času dežev- ne dobe zapolnjene z vodo, prav tako pa se voda pretaka (zadržuje) v jarkih in razpokah. V času sušne dobe pa so jame, razpoke in jar- ki brez vode. Lahko domnevamo, da so tudi nekateri današnji jarki in razpoke nekdanje sta- re jame, ki jih je »odprlo« zniževanje površja zaradi korozije. Večina raziskovalcev kitajskega kamnitega gozda poudarja pomen podtalnega raztaplja- nja karbonatnih kamnin za njihov nastanek. Skalni stebri, jarki in razpoke, pa tudi jame - cevi naj bi se najprej oblikovali pod naplavi- no in prstjo, pozneje pa jih preoblikuje še dežev- nica (3). Pri oblikovanju skale pod prstjo je pomembna vloga vode, ki se med prenikanjem skozi prst obogati s C 0 2 (3). Na območju Tsingy de Bemaraha je razi- skanih le nekaj jam in le del si jih lahko ogle- dajo tudi turisti. Večina območja še ni raziskana. Tudi ta opis je narejen le na osnovi površnega opazovanja majhnega dela obravnavanega območja, kar je seveda bistveno premalo za bolj podkrepljene zaključke. Gotovo je tudi na tem območju šlo za predhodno preoblikovanje razpok, koridorjev in stebrov pod naplavino, prstjo ali/in poroznimi vulkanskimi usedlinami, potem pa še za še sedaj delujoče preobliko- vanje z deževnico. Torej so tsingyji v osnovi preoblikovane geološke oblike, ki so načete z geomorfnimi procesi, ki delujejo v krasu. J. Rossi, C. 1982: Aspects morphologiques du karst du Bemaraha. Mémoires et documens de géographie, Phénomènes karstiques III. Éditons du CNRS. Paris. 2. Rossi, G. 1983: Karst and structure in tropi- cal areas: the Malgasy example. New direc- tions in Karst: Proceedings of the Anglo-French Karst Symposium. Geo Books. Norwich. 3. Slabe, T. 1998: Rocky relief of Lunan stone forests. South China karst. Založba ZRC SAZU. Ljubljana. Slika 6: Detajl iz površja tsingyjev - padavinska voda se združuje v škavnicah in meandrastih žlebičih, ki vodo odvajajo v razpoke ffoto: Andrej Grmovšek). 15