w C /*/ar(?GtstX} ** tsnr^cfr^nt/. Letnik X. V Ljubljani, dne 11. novembra 1930. 32. in 33. štev. Jožko Čampa, predsednik OPO: Meorg-sfiRiazaeiga Navoza in oblastnih organizacij. Naša OPO je pripravila za savezni svet obširen referat v dveh delih. Prvi del, ki se nanaša na strokovna vprašanja in predloge, i na zahteve in potrebe ptt. stroke, osobja in 1 organizacije, je tvoril podlago razpravam prve polovice saveznega sveta, o čemer sem poročal v zadnji številki »Poštnega glasni« ka«. Drugi del referata, ki se nanaša na de« lo Saveza in oblastnih organizacij in ki vse« j buje predloge za reorganizacijo Saveza in | obl. organizacij, pa je tvoril podlago za dru« | go polovico dela in razprav saveznega sveta. Že v uvodu prvega dela svojega poroči« la iz Beograda sem poudaril, da je neuspe* hov ih porazov, ki so jih deležne naše orga« nizačije in ptt. • ©sobje, veliko kriva razcep« Ijenost v naših organizacijah in njihova splošna neurejenost. To se nam je zatrjeva« lo tudi na najmerodajnejših mestih. Pred« stavniki organizacij smo čuli to večkrat tu« di v privatnih razgovorih z osebami, ki po« znajo razmere v Beogradu. To, kar je ljub« Ijanska obl. organizacija že davno spoznala in uvidela, na kar je že nekaj let opozarjala savezno upravo in predstavnike obl. organi« zacij, — vse nedostatke in potrebe po rc» organizaciji Saveza in njegovih sestavnih edinic, so spoznale sedaj tudi ostale obl. or« ganizacije. Morda so bili naši neuspehi po« trebni, da smo prišli do spoznanja, da po dosedanji poti ne moremo nikamor več na« prej in da moramo postaviti našo organiza« cijo na take temelje, da bo njeno delo uspeš« neje ali da vsaj ne bo mogoče valiti deV krivde za neuspehe nanjo. Temu spoznanju pa je nujno sledila trdna volja pri pred« stavnikih obl. organizacij, da se reorganiza« čija Saveza in oblastnih organizacij mora iz« vršiti in da se to vprašanje ne da več odla« gati brez občutne škode za organizacijo, stroko in osobje. In v tem ravno je največji uspeh zadnje-ga saveznega sveta. Kajti stanje in razmere v Savezu in obl. organizacijah so bile dose« daj nolli me tangere; kdor je načel dosedaj vprašanje o kaki reorganizaciji, je dregnil v sršenovo gnezdo. Naša OPO je to že več« krat občutila. Kljub temu pa je riskirala to pot znova ta poizkus. Naletela je na odpor od strani konservativnih faktorjev v Save« zu, kakor je to pričakovala. Toda ta ottpor je moral popustiti in bo popuščal vedno bolj, ker so se v zahtevi po reorganizaciji strnile vse obl. organizacije in ker so zahte« ve razmer in časa, ker je volja in samoob« ramba trdo preizkušenega ptt. osobja moč« nejša od konservativnosti, tradicij in ambi« cij posameznikov. Zato je savezni svet sklenil, da bo v svojem prihodnjem zasedanju obravnaval na podlagi referata ljubljanske obl. organi« zacije samo vprašanje reorganizacije Saw za in obl. Organizacij. Istočasno pa je natočil oblastnim organizacijam, da skušajo pri« vesti v okrilje skupne in edinstvene organi« zacije vse odcepljene dele ptt. uslužbencev, desidente in neorganizirance. Ta nalog ste 5e pOsebej dobili zagrebška in ljubljanska obl. organizacija. Predstavniki obl. organi« zacij pa so dali pobudo, da se ustvari mož« nost za organiziranje ptt. uslužbencev v sa« mem Beogradu, ki stoje zaradi razmer v upravi Saveza večinoma izven vsake orga« nizačije. Tudi na tem se sedaj dela. Na čem boleha naša organizacija in ka« ko jo je treba ozdraviti, po kakšnih načelih naj se izvrši reorganizacija? Nam vsem je jasno in vsi smo si edini glede tega, da mo« rajo naše organizirane sile kulminirati v eni i sami sredini, v koncentraciji. To koncentra« j cijo mora predstavljati Savez kot enoten organizem, ki ga sestavljajo harmonično in sistematično med seboj povezane edinice. Organizačni sistem in princip mora biti po obliki in po delu sistematično, dosledno in enako izveden od najmanjše edinice pa vse skozi do vrhovne instance. Ta vrhovna In« stanca kakor celokupni organizem pa mora biti samo odsev volje in teženj skupnosti, ki se na poti skozi instančne edinice čistijo, izobličujejo in izžarevajo na vrhuncu orga« nizačije, v njeni končni instanci v popolni harmoniji kot edinstvena volja in težnja j vsega organiziranega ptt. osobja. Le tak i harmoničen organizem more obvladati vsa j vprašanja, vse težnje in zahteve celokupne« ! ga osobja, stroke in organizacije tako, ka« I kor je to potrebno in koristno za skupnost. | Samo organizacija, ki stoji na takih načelih j in temeljih, more izločiti iz svojega telesa 1 vse pretirane ambicije poedincev in skupin na način, ki ne zadene in boli nikogar, kdor hoče in želi sebi in celoti dobro in pošteno. In samo taka načela izključujejo vsako ma« joriteto, pa tudi vsa bolna hotenja nebrzeta« nih posameznikov, vsako nadvlado, avtokra« tijo, despotizem, absolutizem in diktaturo posameznikov in skupin. V strogi medsebojni povezanosti in di« sciplini posameznih edinic se mora dati mož« nosti vsem skupinam, da se izživljajo po svoje, da se uveljavljajo in afirmirajo svoje težnje in zahteve. Instančna pot pa mora imeti namen, da obrusi in prečisti take tež« nje, jim vzame ekstremistične osti in jih prilagodi težnjam skupnosti in ustaljenosti organizačnega programa. Kajti organizirana sila in moč ima samo tedaj smisel in ud« nek, kadar se izrabljajo vse sile ekonomično in kadar kulminirajo v eni volji, enem sm>« slu, enem sistemu, eni taktiki in politični črti, vse to pa v eno švrho, za en cilj, v enotni težnji in usmerjenosti k enemu in točno določenemu pravcu. Ogromno delo, ki ga mora obvladati ta« ka organizacija, se mora porazdeliti na vse njene edinice enakomerno. Delo je treba specializirati v odsekih. Pri tem delu bo r.a« šel zaposlitve vsak član organizacije in s tem bo omogočeno kar najširše in najpTo« donosnejše sodelovanje in tekmovanje. Vsi člani te velike organizacije, ki tvori sklenje« no verigo preko pošt vse države, morajo enako doprinašati svoj del k skupni organi« zaciji. Obratno pa morajo ravno zaradi ena« kih dolžnosti imeti tudi enake pravice do skupne organizacije in njenih dobrin. Pre« nehati se mora enkrat s prakso, da nosi vse breme, delo in skrb za vso organizacijo sa« mo peščica ljudi, ki zato radi reklamirajo uspehe zase, pri čemer se neredkokiat ustvarja pretiran osebni kult in stremi za popularnostjo. Vse to pa nujno vodi k avto« kratizmu. Posledice tega so, da se zamenju« jejo pojmi organizacije z imeni oseb posa« meznih voditeljev, namesto da bi sc razvijal v članstvu čut spoštovanja do brezosebnosti organizacije. Zato ni čudno, da govorimo že tudi o krizi organizacije takrat, kadar se iz« premeni razmerje poedinih voditeljev do organizacije. In kadar nanese slučaj ali po« treba ali pa nujnost, da tak popularen in s kultom omrežen voditelj zapusti krmilo or« ganizacije, odnese seboj tudi vso vrednost, ceno in uspehe organizacije, organizacija pa ostane osamljena in gola kakor bitje brez krvi in mesa, brez imena in pomena. Kadar so razmere v organizaciji take, potem ni mo« goče vzgajati članstva za organizacijo, ker je organizacija zanj mrtev zvok brez opredeljenega pojma in ker je pojmovanje orga« nizačije zamenjano s kultom osebnosti. V takem ozračju ni mogoče razčistiti objektiv« nih odnošajev do stvarnih problemov orga« nizačije, nego se navadno vodi v kalnih vo» dah tajinstvena politika osebnih intrig kot najvišja strokovna politika organizacije. Na teh boleznih boleha ves orgNanizem naše organizacije, od najvišjega vrha pa do oblastnih organizacij in njenih pododborov. Pri takih razmerah ni čudno, če vodi vsaka edinka svojo strokovno«stanovsko politiko po svoji taktiki in brez medsebojne skladnosti. Cesto se dogaja, da gleda vsaka edinica na eno in isto vprašanje, na isti pro« blem čisto po svoje, zato tudi po svoje na« stopa. Odtod disharmonije v pojmovanju potreb, interesov in problemov ptt. stroke, organizacije in osobja, odtod različna tak« tika, različne zahteve, odtod nesistematič« nost v delu in neskladnost v strokovno«sta« novski politiki in taktiki. Odtod tudi naši neuspehi. Med posameznimi edinicami, med centralo in podcentralami, med voditelji in članstvom posameznih edinic ni kontakta, ni sodelovanja, ni harmoničnega gledanja In pojmovanja na skupne probleme. Pod ges« lom avtonomije nastaja kaos, nered, nedisci« plina. Prevelika in presvobodna avtonomija v naših organizacijah je razčlenila njen or* ganizem tako zelo, da se more govoriti že o organizirani drobitvi sil in o organizira« nem razkrajanju velikega telesa velike stro« kovne organizacije. Posebno vprašanje v naši organizaciji je njena materialna stran, t. j. vprašanje nje* nih ekonomskih, socialnih in kulturnih usta* nov ter njene imovine. To vprašanje je še najbolj zamotano in bo pri reorganizaciji najkočljivejši posel. Toda eno moramo imeti na umu: reorganizacija bo morala posvetiti temu vprašanju največ pozornosti. Kajti strokovne organizacije brez močne finančne in gospodarske podlage so danes kakor telo brez hrbtenice. Zato je to vprašanje živ* Ijenjskega pomena za bodočnost in razvoj naše organizacije. Od srečne rešitve tega vprašanja zavisi njen obstoj in njena bo* dočnost, njena veličina, moč, sila in vpliv. Reorganizacija Saveza in njegovih edinic je sedaj prva in ogromna naloga, pred ka* tero ne stoji samo članstvo Saveza, nego celokupno ptt. osobje. Če hočemo izvesti to reorganizacijo pravilno, dobro in tako, da se bomo počutili v reorganiziranem Savezu vsi ptt. uslužbenci kraljevine Jugoslavije zado* voljne in kakor v svoji hiši, moramo na nje« govi obnovitvi sodelovati vsi brez izjeme. Spričo te velike, usodne in zgodovinske na« loge je treba brisati dosedanja nesporazum* ljenja in nasprotstva, je treba odstraniti vse predsodke in nezaupanja. Zakaj mi smo vsi na tem, da si zgradimo nekaj novega, veli* kega in idealnega, kar naj bi bilo inkarnacija vseh naših želja, načrtov in sanj. Kdor se odtegne temu delu, se ne bo smel v bodoče več pritoževati nad delom drugih, pa tudi ne polne moralne pravice, da se bo mogel in smel pozneje kedaj enakopravno pridružiti veliki naši družini. To velja za vse, ki stoje danes izven Saveza, organizirani v posebnih organizacijah, za vse desidente in neorganb zirancc. Naloga in smoter, ki je postavljen z reorganizacijo, je vreden, da se brez na« daljnega in brez oklevanja uvrste vsi ti v armado, ki je na reformnem pohodu. Reor» ganizacija velike organizacije se ne snuje vsako leto. Zato bi bilo nespametno čakati, neaktivno motriti ogromno delo in zavlače« vati odločitev dotlej, dokler se ne pokažejo uspehi reorganizacije. Takrat utegne biti že prepozno. Predstavniki obl. organizacij so ob priliki saveznega sveta v Beogradu že izdelali smer« niče za reorganizacijo in začrtali obrise bo« doče organizacije. Vendar so to zaenkrat še samo zamisleki. Problem je težak in potre« buje mnogo studija, razgovorov in časa. Morda vsega naenkrat ne bo mogoče izvesti in se bo delo razdelilo v etape, pri čemer se bo izvedla reorganizacija postopoma v dalj« šem časovnem razdobju. V svesti pa smo sl, da reorganizacija ne pojde tako gladko ka« kor si želimo. Kajti mnogo sil je, ki so proti reorganizaciji, zlasti pa proti temeljiti reor« ganizaciji. Zato morda ne pojde brez borbe, toda reorganizacija se mora izvršiti. ProvetUm kronskih upokojencev. Ljubljana, 29. oktobra. AA. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da je še precejšnje število po starih zakonih upokojenega državnega na-meščenstvu, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osebnim pozivom leta 1927- ni vložilo prošenj za prevedbo kronske pokojnine ria dinarsko. Zato se pozivajo v zmislu razpisa generalne direkcije državnega računovodstva od 14. julija 1927, D. R. št. 88.808 (Uradni list od 30. julija 1927, št. 358/81) vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekolkovaho prošnjo za prevedbo pri svojem resortnem oblastvu, katero mu je svojčas odmerilo kronsko pokojnino, če tega doslej še ni storil. Prošnji le treba priložiti upokojitveni dekret (dekret o miloščini, proviziji itd.) in vse listine,- s katerimi je prosilec svojčas zaprosil za določitev osebne ali družinske (vdovske) pokojnine. Vse listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali srbo-hrvatskem jeziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki listini je treba, priložiti prepis. Tinko Šetinc: (Ua$Mottivanja o otgunifaciji mumU poit. III. Organizacija uprave. Organizacija uprave je eden glavnih problemov vsake uprave. Zato ni vseeno, kako je uprava urejena tudi pri poštah. Glavni pogoj za dobro upravo pri vsaki po« šti je urejeno prometno poslovanje in ure« jen arhiv. V administrativno poslovanje lahko od« delimo kontroliranje, shranjevanje doku« mentov in reševanje spisov. Listine, izstav« Ijene pri prometu, je treba dnevno odvajati upravi pošte oziroma oddelka, kjer se pre« gledajo in shranijo. Vsako zadrževanje li« stin v prometnem oddelku zadržuje in moti to poslovanje, istočasno pa trpi red v ad« ministrativnem odelku. Kakšne davke plačujemo pog. poštarji? Letošnji številki 28 in 29 »Poštnega glasnika« ste prinesli obširno in vsestransko podprto resolucijo radi preobdaVčenja pog. poštarjev. V tem vidimo mnogo truda in dela OPO, za kar smo ji prav hvaležni. Vendar kot prizadeti vidim, da organizacija ni popolnoma poučena o davčnih bremenih ki jih nalagajo davčna oblastva na revnega p. poštarja. Resolucija pravi, da ostaja pogodbenim poštarjem od mesečnih že itak skromnih prejemkov po 500 Din — nekaterim več ali manj — s katerimi mora pog. poštar preživljati sebe in svojo sestradano družino. Dasi ravno v tem znesku ni govora o kaki življenjski eksistenci, katero si dandanes že vsak berač mesečno priberači, bi bil tak izkaz za pog. poštarja katastrofalen. Marsikateri si bo mislil zakaj? Zato, ker davčni zakon absolutno ne dopušča, da bi živel pog. poštar od tega, kar dobi od države. Po domače rečeno: tvoja plača je delo, in bodi zadovoljen, da smeš 8 ur dnevno sedeti pri okencu. Da je moja kritika popolnoma upravičena, dokažem s sledečimi podatki: Kakor sem že poudarjal, znesek 500 Din ne predstavlja eksistenčnega minimuma. Vendar nam naj služi tu kot glavna osnova obdavčenja pog. poštarja. Torej to znese letno 6000 Din. Ta znesek bi poštar po svoji vesti in po predpisanem zakonu moral izkazati kot dohodek od svoje plače. To bi bilo tudi pravilno. Nepravilno pa je, da mora od tega plačati letno 1740 Din davka. Zakaj? Zato, ker je 8 % pridobnine, 2 % dopolnilnega davka, torej 10 % državnega davka, kar znači letno 600 Din. Na teh 600 Din so pa sledeče doklade: 60 % občinske, 50 % cestne, 40 % banovinske in 40 % zdravstvene. Skupaj je torej doklad 190 %. Ako zračunamo vse skupaj, dobimo vsoto 1740 Din, katero mora plačati pog. poštar kot letni davek od svojih najskromnejših čistih prejemkov 500 Din mesečno. (Ker sem ravno pri papirju in pri prav Židani volji radi deležnih dobrot pog. poštarjev, si usojam staviti še neko vprašanje: V P. T. Vestniku št. 1 od 1920. leta, stran 4, razpis 17, in v P. T. Vestniku št. 20 od leta 1924. je po razpisu min. vojske in mornarice št. 45.216 od 25. maja 1920 objavljeno, kdo vse ostane na svojem službenem mestu, če je mobilizacija ali če izbruhne vojna. Razen pog. poštarjev je tam vse jasno. Ti pa niso imenovani, in je zato potrebno, da se reši to vprašanje. Ker je pog. poštar po svoji pogodbi moralno in materialno odgovoren za svojo pošto, mu je pač mučno, če ne nemogoče, odgovarjati državi na dveh straneh. Izpolnjevati poštne predpise in pokoravati se vojni oblasti, je nekaj nemogočega. Pošto zapreti Kako je kontrolirati listine, je znano. Za shranjevane imajo poštna pravila celo po« glavje, ki določa, kako je shraniti posa« mezne listine. Tako n. pr. je treba došle karte urediti vsak dan sproti tako kakor so vpisane v pregledu dela. Konec vsakega dneva se karte v levem zgornjem oglu seši« jejo, konec meseca se vsi ti svežnji, urejeni po dnevih, povežejo v en sam sveženj. Na ta sveženj se na poseben kos papirja zapiše letnica, mesec in beseda »Dohod«. Ta način shranjevanja je praktičen za ambulančne pošte. Za stabilne pošte pa smatram, da bi bile listine pregledneje shranjene, ko bi sc mesečno sešile v zvezke, ti zvezki pa četrt« letno, polletno ali celoletno v knjige. V svežnje povezani dokumenti se lahko raz« trgajo, dočim se dajo v zvezke in knjige sešite listine dobro shraniti. Shranjevanje bi bilo nekoliko zamudneje od sedanjega na« čina, ta trud se pa desetkratno poplača pri reševanju spisov. in blagajno zapečatiti ne sme. Doma pa'spet po vojnih zakonih ne sme ostati. Kdo prevzame potem odgovornost? Ali je v takem primem pog. poštar vojak ali poštar? Zato je potrebno, da se to vprašanje reši in sicer na eno ali drugo stran, tako da bo poštar vedel, ali naj vse skupaj pusti in odrine na vojsko, ali naj varuje svoj urad, na katerega ga vežeti pogodba in prisega. J. R. V štet je vojaške * liticu e vifioS&e. Ministrstvo za gradnje je odbilo prošnjo pomožnega kondukterja 1. skupine zvaničnikov P. F. za naknadno priznanje vojne službene dobe v leta državne službe z naslednjim utemeljevanjem: »Iz dosedanjih razsodb Državnega sveta se vidi, da se mora odločba obče seje Državnega sveta od 21. in 22. decembra 1925. leta glede računanja vojaške službe tolmačiti tako, da imajo pravico do vštetja vojaške službe samo oni uslužbenci, ki so po prejšnjih predpisih pridobili pravico, da se jim ta služba računa za pokojnino. Ker prosilec po predpisih vojno-obskrbne-ga zakona od 27- decembra 1875. leta in naredbe bivšega finančnega ministrstva na Dunaju štev. 1683 od 26. februarja 1878. leta, kateri predpisi so veljali tudi za prosilca do uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona iz 1. 1923., ni pridobil pravice, da se mu računa vojaška služba za pokojnino, se njegovi prošnji ne more ugoditi.« — Državni svet je šel še korak naprej. Ne samo, da ne priznava več vojaške službene dobe, temveč je začel tudi razveljavljati napredovanja v skupinah, ki jih je kdo dosegel z vštetjem vojaške službene dobe. Nekaterim zvaničnikom iz naše direkcije je Drž. svet že razveljavil napredovanje v 1. skupino, pa se bodo morali vrniti zopet v 2. skupino. Pred Državnim svetom pa so tudi razveljavljanja Uradniških napredovanj, posebno onih, ki so vstopili 1. 1919. ali 1920. v poštno službo, pa so zaradi upoštevanja vojaških let dobili že 1. 1928. ali 1929. drugo skupino II. kategorije. Ti bodo morali nazaj v 3. skupino, ker še vedno nimajo 12 efektivnih službenih let. Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti moderen radiji&i aparat Obrnite se takoj na nas MAUIO UJUBL.JANA MARIBOR, LJUBLJANA, Aleksandrova 44. Miklošičeva 5. Za shranjevanje dokumentov mora imeti vsaka pošta prahu čiste prostore oziroma omare. Raztrgane listine in zraven še za« prašenc odbijajo uslužbenca pri delu. Vse drugače pa se opravlja administrativno po« slovanje v arhivu, ki je podoben poštni knjižnici. Koliko arhivov naj ima vsaka pošta? Enega ali več? Pošte, pri katerih rešuje spise upravnik ali njegov tajnik, naj imajo samo en arhiv. Pošte pa, ki imajo urejene oddelke, naj imajo za vsak oddelek svoj arhiv in vložni zapisnik. Torej kolikor od« delkov, toliko arhivov! Pošta, ki reši letno n. pr. 60.000 spisov, ima boljšo evidenco in lažje rešuje spise, če lahko razdeli to ste« vilo na več oddelkov. Posebno je važna de« litev arhivov za upravnike večjih pošt, da ne izgubljajo največ časa s čitanjem in pod« pisovanjem manj važnih spisov in z rekla« macijami. Saj so pri takih poštah šefi od« delkov za to tukaj. Prisotnost upravnika ve« Strokovna posvetovalnica. iz Internacionale I*. T. T. Pošta in narodno gospodarstvo. Po poročilu lista »Proletarij Swyask je ruski ljudski komisar za pošto in telegraf izjavil na predavanju o pošti in narodnem gospodarstvu v Rusiji med drugim sledeče: »Carska uprava se je malo brigala za razvoj in napredek pošte. V pošti je videla samo finančno (fiskalno) podjetje. Zato je jemala od nje vsako leto do 50 milijonov rubljev. Mi smo od tedaj razširili prometno mrežo. Do vojne smo imeli omrežje 7500 km vodov, danes jih je 19.500 km. Telefonska mreža je obsegala takrat samo 2% prebivalstva. Na 100 prebivalcev naše države pride še vedno samo 0.16% telefonov, medtem ko jih pride v San Franciscu 32, v New Torku 25, v Parizu in Moskvi 2.7 telefonov na 100 prebivalcev. V radiu smo zaostali daleč za Evropo in Ameriko. V Ameriki je 23 milijonov poslušalcev radia, pri nas pa 400.000. V Evropi odpade na 100 prebivalcev 31.2 radio-poslu-šalcev, v Rusiji samo 2.2. Po petletnem načrtu nameravamo dvigniti radio na 30 k ratno sedanje število, 13 milijonov poslušalcev hočemo pridobiti, od teh 8.5 milijonov na deželi in 4.5 milijone v mestu. V to svrho je Mana prava kolinska cikoripa določenih 500 milijonov rubljev. Uspehi prvega leta 5 letnega načrta so bili zadovoljivi: dosegli smo vse cilje, edino radio do 80%, to pa zato, ker naša radio-industrija še ni dorasla potrebam. Velike naloge, ki nas še čakajo, se dajo izvesti samo pod neposredno udeležbo širokih delavskih mas.« likih pošt je večkrat v prav vseh oddelkih potrebna. Če se pa ta preobremeni z admb nistrativnim poslovanjem in drugimi odgo* vornostmi, katere bi lahko prevzeli njegovi podrejeni uslužbenci, je ta navezan na pb sarno in mora manjkati tam, kjer je naj* bolj potreben. t V naši državi imamo samo par pošt, ki imajo arhiv deljen na oddelke. Vložne šte* vilke spisov se ločijo v ulomku po rim. šte* vilki oddelka. Poznam pošto, pri kateri pre« korači letno število vpisanih spisov 100.000, pa je administrativno poslovanje brezhibno. Spisi, ki prispejo zjutraj, se še dopoldne razdele, vknjižijo in rešijo, popoldne pa odpravijo. To je mogoče samo radi tega, ker se knjižijo spisi v več oddelkih istočas* no Pri poštah, seveda mislim tu samo ve*, like pošte, ki imajo samo en arhiv in en vložni zapisnik, je tako brezhibno admini* strativno poslovanje, kakor pri gori orne* njeni pošti, nemogoče. Organizacija uprave DENUNCIANT Zaželjeni moj kotiček prihaja danes prvikrat v javnost. Sicer še ni definitiven, vendar bomo pričeli, saj nam bodo že prvi poizkusi pokazali potrebnost in vrednost tega '»kotička«. Za prvo roko naj- bi »Se imenovala ta naša rubrika »Posvetovalnica«. Želim, da bi se v prihodnjih številkah »Poštnega glasnika« razpravljal zlobni denunciant. Vsi ljudje imajo prijatelje in sovražnike. Eni več, drugi manj. Sovražnik gleda, čaka, tuhta — in če dobi prav izvito laž, jo zasuka in izrabi, samo da škodi svojemu bližnjemu. Morda ena sama tvoja beseda, kretnja, postava ali obraz ne ugaja prevejanemu za-brbtnežu, da se že vname hudobija v njegovi nesramni duši, da se maščuje z ovadbo. Ponajveč so to ljudje, ki se štejejo — na žalost — med inteligenco. Najbrže imajo preveč Pošta in časopisje. Ameriški strokovni list »Union Postal Clerk« prinaša naslednjo resnično ugotovitev, ki velja tudi za razmere v naši državi: Če si delajo časopisi toliko skrbi o deficitu pošte, potem naj bi tudi natančno premislili, v kakšni izmeri oni sami prispevajo k temu deficitu s tem, da vztrajajo na posebnih privilegijih za odpravo časopisov. V svojih uvodnih člankih stalno pridigajo o potrebnosti trgovskih metod, po katerih bi se morala voditi poštna služba, in kažejo pri tem na Standard Oil in General Motors kot lepe primere. Vedeti morajo, da je za privatno industrijo dobiček prvi interes. Ako bi prevladalo tako mišljenje v poštni službi, potem bi se časniki in časopisi nič več ne prevažali po tako upropastno nizkih pristojbinah. Pošta je individualistična stroka. List »Deutsche Postzeitung« piše pod naslovom »Zmotna pota racionalizacije«: Vsak prijem, vsako opravljeno delo, natančno izumetničiti in preračunati, se za individualistični obrat, kakršen je pošta, ne da uporabiti. Lahko pač izenačim delovna orodja, ne pa živili ljudi. Kakor ne moremo egalizira^i uradnikov, ravno tako ne moremo šablonizirati vsakega dela. Ford pravi o tem sam: »Ne moremo postaviti bolj bedaste trditve in človeštvu napraviti slabše usluge, nego vztrajati na tem, da so vsi ljudje enaki.« če pa hočemo izenačiti uradnika, ga napraviti torej za numeriran stroj brez glave, potem je v znanstvenem vodstvu obrata vendar še vrzel. Zakaj poštnega koristnika egalizirati, je in ostane stvar nemožnosti. naj med drugim tudi določa, kolikor oddel* kov ima kaka pošta, toliko arhivov in vlož* nih zapisnikov naj uporablja. Videli bomo, da se bo administrativno poslovanje s tako organizacijo zboljšalo samo od sebe. Nekatere naše pošte so dale svoji upravi jasne smernice, na podlagi katerih ta lahko najde način in metodo za izpopolnitev se* danje organizacije. Preveč zastareli in ne* utemeljeni so izgovori: saj že 10 let tako poslujemo, pa je šlo in bo še šlo, da bi sc še po njih ravnali. Če hočemo, da smo na pravi poti, moramo delati drugače. To delo pa mora biti vedno boljše od dosedanjega. Možnost uspešnega poslovanja daje našim poštam samo dobra in enotna organizacija. (Konec) Razširjajte,Poštni Glasniki časa, da utegnejo tuhtati, kako in 'koga bodo vzeli na piko ter ga onečastili in oblatili. Take in slične ovadbe dobivajo naše službene oblasti pogosto. Nekatere so anonimne, kar diši že po kriminalu, druge so predrzno podpisane s pravim podpisom ovaduha. Gotovo, da so slučaji, ki so res potrebni, da se naznanijo višji oblasti, ali taki so ponavadi obrazloženi v kratkih in stvarnih pritožbah, brez intrig in namigavanj. 'Preden razmotrimo učinek takih ovadb, je treba dobro poznati stališče obdolženca, stališče pristojne oblasti in stališče denun-cianta. Da bi dobili trdno osnovo, prosim prizadete tovariše, da mi pošljejo na moj naslov popis takih slučajev, iz katerih bi sestavili majhen Ipregled. IProsim, samo stvarne in resnične dogodke, da jih ne bi kdo ovrgel ali dvomil. Imena piscev ostanejo že pri meni tajna. — V. Engelman, (Šmartno v Tuhinju). Šato: Pošta. oNobje in črn. (Pošta z višje perspektive. Važnost samostojnosti pošte. Napornost p. t. t. službe in nehigienski uradi. Rezervno osobje. Potreba in korist odmorov. Režijske vožnje. Počitniške kolonije.) Pošta, telegraf in telefon predstavljajo in tvorijo osnovno in najidealnejšo vez in zvezo med posameznimi pripadniki vseh držav in narodov sveta. Nesporno je, da je zato prej ko vsaka druga stroka poklicana, da postane temeljni kamen nameravane »Združene Evrope«, ako ne celo »Združenih držav sveta«, ako bi se kdiVJ stremelo in delalo za tako zvezo. Treba je le enotnih pravilnikov, predpisov, tarifov in poslovnih obrazcev. Takoj za pošto bi tvoril mogočne vogelne kamne ostali promet: železnica, paroplovba, zrakoplovstvo itd. Kot stenski zid pa znanost in prosveta, pravosodstvo, socialna politika, narodno gospodarstvo, finance itd., a šele nazadnje kot Streha celi zgradbi — politični sporazum in »Zveza evropskih držav«. Le žal, da se gradi najprej streha, brez nosilnega zidu . . . Zato so pošta, telegraf in telefon nad vse važni faktorji v organizmu sleherne države in naroda. V bodočnosti bo pošta na važnosti še veliko pridobila. Z razvojem tehnike in splošnim gospodarskim napredkom bo tvorila prvi pogoj stanja in blagostanja vseh narodov. Ker pa noben organi- POŠTARJI - člani nabav Ijalne zadruge dobe KARO-čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane! I^rasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke kupite dobro In najceneje pri Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica zom, ki je vezan in podrejen drugemu, rte uspeva in ne more povsem dosegati svojega namena, naj dobe pošta, telegraf in telefon popolno samostojnost. Pošta, telegraf in telefon posredujejo in pospešujejo promet. Promet ozir. prometna služba pa izčrpava v Qgromni meri duševne in telesne sile osobja, ki radi napornosti službe same in marsikje še posebej radi nehigienskih lokalov tudi v zdravstvenem oziru zelo trpi. Potreba, da se prenove stari in zgrade novi uradi, ki bi ustrezali praktičnim in higienskim zahtevam, je vedno obrutnejša. Žal, da se gradi le malo novih uradov. Skrbelo naj bi se tudi za zadostne rezerve osobja, in to za izredna dela vseh vrst, ojačen promet, dopuste itd. Saj je znano, da ravno osobje prometnih strok dela razmeroma veliko več, kakor osobje drugih strok, kjer delavnih enot v poštnem smislu niti ne poznajo. Nič čudno ni, če se ramo osobja pod vedno novimi, izrednimi deli in bremeni pošibe ... Odmori ozir. letni dopusti naj bi se dajali p. t. t. osebju po možnosti spomladi in poleti, vsekako vsaj onim, ki jim je to iz zdravstvenih ozirov potrebno. Solnce in gibanje v prosti naravi edino stori dopuste utrujenemu osobju res koristne. In bivanje v drugem, neslužbenem kraju. Seveda materielne prilike le malokomu dopuščajo menjavo kraja. Onim, ki so obdarovani z večjo ali manjšo družino, še celo ne. Treba bi bilo nabrati novih sil za bodoče delo, morda celo zdravja zase ali za svojce, pa si ne more pomagati niti samec ne. Daljše vožnje v obe smeri, dasi za polovično ceno, navadno že same izčrpajo vsa sredstva, in za drugo ne ostane nič. Zato naj bi dobilo poštno osobje zase in za vse družinske člane enkrat v letu, in sicer v času odmora, režijske vozne listke v obe smeri vožnje za isto ceno, kakor železniško osobje. Da bi bilo to v narodno gospodarskem in tujskoprometnem oziru v veliko korist, je več ko gotova stvar. Istočasno pa bi bilo potrebno, osnovati počitniške kolonije za poštno osobje in njega svojce, in sicer z vso oskrbo po zmernih cenah. To akcijo naj bi izvršila zadruga »Poštni dom« poleg oziroma izven svojega prvotnega namena in programa. Nakupila naj bi večje posestvo ozir. stavbišče v visoki legi in ob morju ter izvršila potrebna dela in popravila. Saj jih, je na izbero po primernih cenah! Z združenimi močmi bi se dalo zgraditi v doglednem času prav lične počitniške kolonije. Cas gre bliskovito mimo nas, prinašajoč s seboj vedno nove zahteve in potrebe, ki jih z vso silo terja življenje od nas. Storimo vse, da nas ne prehiti!... To iii ono. Prihodnja številka izide na osnovi čl. 1. po* slovnika za »Poštni glasnik« šele dne 1. decem« ibra t. 1. Zato je smatrati današnjio številko za dvojno. širša konferenca OPO od 26. oktobra t. L se je Vršila ob navzočnosti vseh (»livnih povers jenikov. Poglavitni, točki ste bili predsednikovo poročilb o novicah iz Beograda in o re organi z a* čiji Saveza ter poročilo urednika Pošt glasnika o moralnem in materialnem stanju lista. Ker se zrcali predsednikovo poročilo v zadnjem in dat našnjem uvodniku lista in ker urednikovo porot čilo ni za javnost, a ostali referati niso bili pot membnejšega1 značaja, ne prinese list o zadnji širši konferenci nobenega posebnega poročila. Koliko pogodbenih pošt je v naši državi? Po stanju od 1. oktobra 1930 je bilo v naši dr« žavi 1146 pogodbenih pošt, in sicer v savski dit rekciji 367, v donavski. 246, v dravski 234, v prit morski 143, v drinski 131 in v vardarski direkt ciji 35 pog. poišt. »Naša Pošta«. Novemborski zvezek tega odt ličnega časopisa za pošto, telegraf, telefon in radio prinaša sledečo pestro vsebino: Uradniški zakon. — Sodobni zakon. -— Najnujše potrebe p. t. t. ustanove. — Personalno vprašanje. — Neka krivičnost uradniškega zakona. — Specit alna doklada v južnih krajih Srbije in Črne gore. — Pogodbene pošte. — Beležke: Vesti iz ministrt stva. — Dve petdesetletnici. — Skozi knjige in časopise. — Antologija jugoslovenske misli in narodnega edinstva. — O državnem svetu. — Odziv. — Odgovori. — -J- Josip Muser. — Knji« ževni oglas. — Marsikaj bi bilo vredno p on a t is t niti, a žal nam stalno primanjkuje prostora. Tat ko imamio že mesec dni postavljen zanimivi uvodt nik »Personalno vprašanje«, a ga vedno izpodt rine kak še aktualnejši članek. Sedaj' odlagamo za številko od 1. decembra. Višji poštno t telegrafski tečaj. Po odredbi ministrstva ,zai gradnje se je otvori! dne 15. okt tobra t. 1. v Beogradu višji poštno t telegrafski tečaj. V šolo je pozvanih 62 pripravnikov I. in II. kategorije. Vsi ti so končali srednjo šolo, oni iz I. kategorije so končali tudi pravne nauke. Rat zen tega so ti pripravniki vršili že 1—2 leti pot štno službo. Ni dan otvoritve se je prijavilo-samo 54 pripravnikov, ostali so bili zadržani radi bolezni ali dopusta, ozir. niso bili pravočasno razrešeni službe. Tečaj bo trajal 9 mesecev. Snov pouka je razdeljena na 9 predmetov, in sicer se poučuje tedensko 5 ur iz poštne službe, 5 ur iz teh. telegrafske in telefonske službe, 4 ure iz rač. blajg. in ekonom, službe, 3 ure iz telegi*, in telet fonske službe, 2 uri iz pošt. tel. in ček. službe, 10 ur trajajo praktične vaje na aparatih, 3 ure se poučuje zakonodajstvo, 2 uri pošt. telegr. bio» grafija in 2 uri vojna pošt. telegraf, služba. Pouk traja od 8.—12. in od 15.—17. ozir. od 17.—19. ure. Za upravnika tečaja je postavljen g. Juranič, višji svetnik, za poslovodjo tečaja pa g. Karadžič, svetnik gradbenega ministrstva. Docenti so sami višji uradniki ministrstva in beograjske poštne direkcije. Trinajst obiskovalcev tečaja je iz dravske banovine, ostali so iz drugih krajev naše kraljevine. Učni prostori tečaja so v novi kolo« dvorski pošti. Alimentacijski sistem. »Revue internati ona« le du Travail« prinaša študijo o razvoju družin« skih doklad državnih uslužbencev v letih 1924 do 1930. Alimentacijski sistem je bil razveljav« Ijen domala v vseh skandinavskih deželah, na novo je bil uveden v Avstraliji in Novi Zelan« diji, v veljavi je ostal na Francoskem in v Bel« gdji, v ostalih državah pa je bil izpremenjen. V izasebnih podjetjih se vzdržuje ta sistem osobito med rudarji. Uradniki uživajo družinske prispev« ke v tehle državah: v Avstraliji, Belgiji1, na Nem« škem, Danskem, Estonskem, Francoskem, Gr« škem, Laškem, v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, Litvanskem, v Novi Zelandiji, na Nizozemskem, v Avstriji, na iPoljskem, Švedskem, v Švici, na Španskem in Madžarskem. đCupufte pri tvrdfcah, (ci itise-rirafo v našem glasilu ! OGLEJTE m ravnokar došlo zimsko inaiinfaktiirno blag o pri tvrdki MAJER F RAMJO JI n r i I) «> r, (Slavni trg š t e v. D. Priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, noghvice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic. Cene nizke! Dobro blago ! Friderik Vidic, Celje Prvovrsten, trpežen. lep! Zahtevajte prospekte! Dvrlolesa teža c d 7 kg na^re* najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 IZvolnica de$m&cu $£. TNli&uis9 ^tjudCjana •Mestne trg IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Največjo izoe o vs kovrst ega usnja n čev jarskih potrebščin priporoča j Franc Erjavec ljub ian Sta i kg š;. 11. Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S*’. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakše v JJubljani.— Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.