Celju, dne 4. junija 191 Izhaja ysak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati aa naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ca K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 v. se plaCuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCanijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri vefikratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Krasen shod spodnještajerskih obrtnikov v Ljutomeru. V Ljutomeru, dne 1. junija 1914. Lani ustanovljena Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug je sklicala na današnji Binkoštni pondeljek v Ljutomeru prvi veliki obrtniški shod. Zavedni obrtniki so se odzvali v velikem številu vabilu svoje organizacije in so napolnili prostorno dvorano gospe Kukovec do zadnjega kotička. Udeležbo cenimo na 300 obrtnikov, ki so prišli pred vsem Iz ljutomerskega, ormoškega in gornjeradgonskega okraja, pa tudi iz vseh ostalih spodnještajerskih krajev. Med gosti omenjamo dež. posl. dr. Kukovca, ki je prišel edini od spodnještajerskih slovenskih poslancev na shod in predsednika dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Engelberta Franchettija. — Shod je otvoril v imenu ljutomerskih narodnih obrtnikov g. Horvat in pozdravil zborovalce in goste, posebno dež. posl. dr. Kukovca. Trije poslanci so danes v trgu, je rekel govornik, sem je pa prišel samo dr. Kukovec; dr. Verstovška in Roškarja je gotovo sram stopiti v našo sredo. Predsedoval je g. Blaž Zupane iz Laškega trga, zapisnikar je bil g. Pajnhart. Prvi je govoril gosp. Zupane, ki je shod pozdravil v imenu Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug in aa to govoril o zgodovini obrtništva od 15. stoletja naprej. Nekdaj so bili obrtniki premožni, danes se trdo bore za obstanek. Osobito v zadnji dobi se je pokazal velik preobrat. Danes nimamo niti ene obrtne stroke, katere izdelki bi se ne dali izdelovati s stroji. Zoper ta naravni razvoj nima rokodelec nobenega sredstva, da bi ga ustavil ali omejil. S kapitalom in stroji se spravijo na podlagi tehničnih iznajdb velike množine blaga v promet, tako da obrtnikom ni mogoče z ročnim delom konkurirati. Mali obrtnik kupuje surovine po kilah, veliki kapitalisti pa po celih vagonih in ladjah. Zato kupuje seveda tudi ceneje. Kar tovarnar izdela v enem dnevu s pomočjo strojev, za ravno isto delo rabi rokodelec po več dni in tudi cele tedne. Kaj zamore poštni voziček konkurirati brzovlaku! Tovorniško blago je ceneje, četudi mnogokrat slabše, kakor ročno in obrtniški stan propada. Kovači, nekdaj najbolj ugledni rokodelci, propadajo. Orodje, ki so ga delali oni, izdelujejo sedaj tovarne in ti izdelki se dobivajo sedaj po vseh krajih in po vseh trgovinah. Hlapci si posamezna dela in podkove sami že nabijajo, da, še huje — kovači, ključavničarji, kleparji, urarji letijo sami v trgovino in nakupijo to, kar bi morali izdelovati sami. O klobučarjih niti ne govorim. Pekarjev kmalu ne bo treba več. Tovarne ja kruh bodo z najnovejšimi parnimi pečmi nudile vedno svežega blaga in oddaljenost pa itak pri današnjih prometnih razmerah ne igra nobene vloge več. Prihranili si bodo mesarji letati po cele ure daleč po vola in tele in ga s psom prignati v mesnico. Na tisoče živine se pokupi in brez bolečin s stroji pokolje, izdela razne konzerve in še isti dan na vse kraje razpošlje. Podobnih primerov je še vse polno. Tokia dovolj. Vedno se nas najde, kadar se reče: daj, ali gluha so ušesa, kadar prosimo česa. Politične stranke se trgajo in pipljejo za kmeta in uradnika, za obrtnika pa se ne briga nihče. Leta 1901 je upravno sodišče dalo povod za novelo k obrtnemu redu iz leta 1883. Državni zbor se je lotil dela in leta 1907 smo dobili dotično novelo. Najboljši je bil prvotni red iz leta 1850. Toda sedaj druzega nimamo, kakor določbe iz leta 1883 in 1907, edine naše pravice, ki se jih moremo v naših žalostnih razmerah posluževati. V obrtni noveli iz leta 1907 so dana navodila za organizacijo. Deloma se je spopolnila pravica zadrug, uredil se je sposobnostni dokaz, oživeli so se razni zavodi za povzdigo obrtništva in uvedla se je medsebojna bratovska samoupravnost. Obrtnik mora v današnjih razmerah te pravice izrabiti v svojo korist. Kaj hočemo na Štajerskem? Tu nas nihče ne upošteva, ker nas ne poznajo. Kedaj je vprašala kaka merodajna stranka, v kakem številu smo v javnosti zastopani? Uradniki nas sedaj koman-dirajo. Če hočemo soodločevati, se oklenimo svoje organizacije. PotOm organizacije lahko dosežemo pri političnih uradih uradništvo, ki bo z nami čutilo in za nas delalo, potom organizacije lahko stopimo s svojimi izdelki pred javnost, priredimo razstave, da ljudstvo naše delo spozna. Vlada da letno ml-Ijone za pospeševanje obrtništva. Potom organizacije smo lahko vladnih podpor deležni. S pomočjo organizacije lahko mislimo na združenje nakupa surovin, kar bo omogočilo nabavo po tovarniških cenah. In nadalje zadružna uporaba modernih strojev, prirejanje poučnih tečajev za mojstre, pouk o obrtnih in davčnih postavah, podpora z juridičnim zastopstvom. Ustanoviti se mora posredovalnica za vajence in pomočnike, ustanoviti moramo vajeniško in pomočniško bolniško blagajno, nadalje mojstrsko bolniško blagajno, ki bi že pri sedanjem stanju Zveze lahko dobro uspevala, saj je v Zvezi že 1900 mojstrov. Nadalje ustanovitev mojstrskega podpornega sklada, podpornega sklada za obubožane mojstre in za podpiraiiie udov. To je nekaj točk iz našega programa. Kdor ima oči in noče gledati, kdor ima jezik in noče govoriti, je sokrlv krivic, ki se mu gode. Komur pa je dana prilika delati za obstoj obrtniškega stanu in noče tega storiti, dela krivdo sebi in celemu našemu naraščaju. Tu je delavno polje. Na Spodnjem Štajerskem obstoji izven 3 autonomnih mest 35 obrtnih zadrug s 5.300 mojstri in 1900 pomočniki ter 2.100 vajenci. V Zvezi je sedaj 13 teh zadrug s 1900 pomočniki. Nadalje imamo 16 trgovskih zadrug na Spodnjem Štajerskem, ki jih bo treba spraviti še v posebno Zvezo. Enako bo treba posebej organizirati še Žagarje in mlinarje, kojih je čez 1100 s 400 pomočniki. To naj bo naše bodoče delo: budi in organiziraj! G. svetnik Franchetti prinaša pozdrave imenom Zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Upa, ker vidi tako veliko število zbranih obrtnikov, da postane ta stan važen faktor v življenju štajerskih Slovencev. K izvajanjem predgovornika pravi, se bo dal ves začrtan program izvesti, ker vidim, da vlada v vas zanimanje za vsa ta vprašanja. Do sedaj smo mnogokrat čutili na lastni koži svojo neorganiziranost. Posnemajmo svoje pomočnike, ki so potom socijalno-demokratičnih strank dosegli mnogo več kakor mojstri. Organizirajmo se. Le potom organizacije moremo doseči koristi. Godi se nam krivica pri obrtnih oblasteh, odpravili jo bomo samo potom organizacije. Na želje organizacije se uradi ozirajo, na želje posameznikov ne. Snujmo zadruge, toda ne pomaga samo snovanje, temveč dolžnost slehernega je, da tudi sodeluje v zadrugi, da se udeležuje občnih zborov, stavi predloge, poroča o šikanah obrtnih oblasti in o nasprotovanju sovražnikov obrtniškega stanu. Vi imate že svojo Zvezo, ki izborno deluje, kakor mi je znano. Stavil vas bom svojim kranjskim tovarišem za vzgled. Kajti več mlačnosti je danes med kranjskimi obrtniki kakor med vami. Toliko glede zadrug in Zveze. Toda ni dovolj, da se združujemo na zadružnem polju, temveč združiti se moramo tudi na društvenem polju. Včasih je treba tudi z neke druge strani pokazati svoje prepričanje, česar v zadrugi ni mogoče. Zato želim, da se vsi slovenski obrtniki združijo v'celoto, ki bi naj tvorila slovenski obrtniški parlament. Podobno organizacijo imajo Nemci na Srednjem in Zgornjem Štajerskem pod vodstvom Einspinnerja in Krebsa. Važno je nadalje tudi vprašanje lastnega glasila. Matija Kune je napravil prvi poskus leta 1888, drugi poskus imamo iz leta 1906. Sedaj se je v tretjič ustanovi! »Obrtni vestnik« kot glasilo kranjske in štajerske Zveze. Potrebe lista ni treba dokazovati in sramota bo za nas, če propade. Poročilo »Obrtnik in narodni boj ter obrtni kredit« poda g. Volk iz Šoštanja. Omenja k prvemu delu svojega referata, da je nad 10.000 mojstrov na Spodnjem Štajerskem, ki skupno plačujejo gotovo znaten del davkov. Pravic nobenih, niti doma Gre za starostno zavarovanje, ki je tudi za naš stan velikanske važnosti, toda ni se še zljubilo kateremu koli poslancu stopiti pred nas ter nas vprašati, kakšne so naše želje glede starostnega zavarovanja. Kaže nam skoro najbolj, da se umaknemo iz političnega življenja. Glede vprašanja obrtniškega kredita navaja poročevalec lep vzgled samopomoči, ki ga je dalo obrtništvo v Šoštanju. Le-tam se je ustanovilo že pred leti Obrtno hranilno in posojilno društvo. Začetkom je bilo 16 članov, danes jih je že nad 160. Zadruga ima deleže po 30 K, ima omejeno zavezo in se bavi z eskontom knjižnih terjatev. U-speh najboljši. Poročevalec priporoča ustanovitev podobnih kreditnih društev oziroma zadrug, vsaj za vsak sodni okraj. Odsvetuje pa prenizke deleže ter zahteve za take zadruge deleže po 100 K, ki bi se lahko plačevali tudi v obrokih. Starosta štajerskih bojevnikov za obrtniške pravice g. Rebek iz Celja poroča o strokovni obrtniški organizaciji. Prinese na govorniški oder bilančno tehtnico in pravi, da je mnogo premišljeval, kaj bi se dalo še storiti za napredek slovenskih obrtnikov in prišel je na neko posebno misel. Ta se tiče pač v prvi vrsti kovačev, kleparjev in ključavničarjev, toda zanimala bo tudi druge. Industrije Slovenci nimamo. Moramo jo še-le ustanoviti. Izdelovati pa znamo tudi mi sami vse to, kar znajo naši nasprotniki, samo pravilno je treba .naše delo organizirati. Za danes hočem kovačem in ključavničarjem ljutomerskega okoliša na podlagi tele bilančne tehnice pokazati boljšo bodočnost. Čisto prl-prosta stvar je, taka tehtnica. Vse kar vidite na njej, je lito železo. Posamezni deli se kupijo kot surovine. Sestava se da izvršiti le z ročnim delom in nikdar ni mogoča pri tem konkurenca s stroji. Investicije treba malo: pilo in še nekaj malenkosti. Vse investicije stanejo par kron. Zasluži se lahko lepo. Surovine pri tej-le tehtnici pridejo na 10 do 12 kron, proda se jo lahko za 20 kron. Delo enega dne je torej dovolj dobro plačano. Govornik nasve-tuje ustanovitev surovinske zadruge za ljutomerski, ormoški in gornjeradgonski okraj. Ta zadruga naj združi kovače in ključavničarje omenjenih okrajev. Vlada naj pošlje svojega inštruktorja, ki naj priredi večtedenski poučni tečaj v Ljutomeru, na katerem se bodo člani zadruge natančno naučili izdelovati bilančno tehtnico in kjer se jih bo poučevalo tudi glede uporabe uteži v posameznih državah, ki bi prihajale za uporabo teh tehtnic v poštev, to so Avstrija, Ogrska, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Črna gora in Turčija ter Grška. S pomočjo konzulatov pa bi se moraia organizirati prodaja. Danes se izdelujejo te tehtnice na Nižje Avstrijskem in na Češkem, na jugu ni nobene. Pot do Carigrada nam je odprta. Kakor imajo n. pr. na Koroškem Boroveljci svojo puškarijo, v Kropi svoje žebljarje, tako bi v Ljutomeru dobili izdelovalce bilančnih tehtnic. Več tisoč bi se jih lahko izdelalo Podružnico ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 mlljonov kron. Rezervni zaklad čez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%- — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuj po 4 3/4% od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 -n vsako leto. Kadar kovač ali ključavničar nima druzega dela, pa bi izdeloval bilančne tehtnice. Lepi tisočaki bi prišli iz drugih krajev med vas, kar bi pomagalo povzdigniti vašo blagostanje. Za druge kraje pa se bo sčasoma moralo najti nekaj podobnega iz druge stroke. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja toplo zahvalo, 4. točka »Obrtni naraščaj in šolstvo ter obrtni škodljivci« je odpadla, ker je predavatelj g. Čretnik bil žal zadržan priti na naš shod. Predsednik Zupane omenja, s kako odločnostjo je nastopil dež. posl. dr. Kukovec v štajerskem deželnem zboru za pravice obrtniškega stanu. Njegovemu nastopu je mnogo pripisovati, da se s pomočjo klerikalnih poslancev storjeni naklepi proti obrtništvu ne bodo uresničili. Iskrena mu hvala! (Burno odobravanje.) Dr. Kukovec na kratko opiše razvoj obrtništva. 2e pred stoletji so imeli obrtniki posebne pravice in so postali nositelji vsega blagostanja. Iz obrti je nastala industrija in prinesla s seboj bogato trgovino. Angleži in Nemci so prišli na podlagi obrtniške pridnosti in iznajdljivosti do gospodstva sveta. Tudi danes tvorijo obrtniki poseben stan, toda razmere so se obrnile na slabše in je za to tem nujnejše potrebno, da odbijajo vsi, ki uvidevajo važnost obrtništva, napade nanj. Obrtni red ima jasne predpise, ki govore proti fušarstvu. Ali v Gradcu so se znašli slovenski in nemški klerikalni poslanci kot — zagovorniki fušarjev. Za enkrat je šlo za stav-binsko obrt — drugič se bode udarilo po drugih obrtih. Predsednik shoda g. Zupane je danes rekel, da si je vsakdo sam kriv, ki ima .usta, pa ne govori. Tudi obrtništvo bi moralo že zdavnaj odločno nastopiti proti napadom, ki so si jih dovolili klerikalni poslanci nanj v deželnem zboru. Zmiraj se je treba oglasiti, kadar gre za obrtniške koristi. O. Franchetti je nasvetoval, naj se obrtništvo združuje v društva in si skuša dobiti upliv na politično življenje. G. Volk je pa bil obratno mnenja, da obrtnik ne sme ničesar opraviti s politiko. Jaz sem mnenja, da ne kaže nositi politike v obrtniške strokovne organizacije, drugače pa bi bilo nevarno, ako ne bi obrtniki nič uplivali na politično življenje. Volilna okrožja niso razdeljena po stanovih; obrtniki pa dobe upliv na poslance, ako pred volitvami zahtevajo od njih poroštvo, da ne bodo proti njim nastopili. Slovenski obrtniki predstavljajo v vseh okrajih tako moč, da lahko odločujejo pri vsakih volitvah. Te moči se naj poslužijo in upravičen bo vzklik: Slovensko obrtništvo, v tvojem taboru je bodočnost slov. naroda. Predsednik Zupane se je toplo zahvalil govorniku in predlagal rezolucijo, v kateri se izreka graja klerikalnim poslancem za njihovo nasprotovanje obrtništvu in topla zahvala dr. Kukovcu. Rezolucija je bila soglasno sprejeta; niti jeden navzočih ni na odločen poziv vzdignil roke. Do solz ginjen se je ria to odličen prvoboritelj kranjskih obrtnikov Franchetti zahvaljeval dr. Kukovcu in starosti Rebeku za njiju idealno požrtvovalnost v prid slovenskemu obrtništvu. Na to so bili prečitani pozdravi in se je pri tem izreklo ogorčenje obrtništva, da ni poslala vlada oficijelno na shod nobenega zastopnika. Po shodu se je vršil pri gospe Kukovec skupen obed, pri katerem se je govorilo mnogo prav jedrnatih napitnic. Ljutomerska posojilnica in klerikalci. Kadarkoli se klerikalcem le količkaj zamajejo temelji njihove strahovlade, takrat zacvilijo kakor pes, če mu stopiš na rep. Menda se jim je nekaj takega pripetilo tudi pri zadnji volitvi v ljutomerski posojilnici, kjer so se jim uprli celo lastni pristaši, dobro vedoč, da je klerikalno gospodarstvo za nič. Vsled) tega je dobro znani dopisnik »Slovenskega Gospodarja« pomočil svojo pero v farovško gnojnico ter ž njo v predzadnji številki oškropil vse odličnejše naprednjake. Padlo pa je tudi par debelih kapelj po nekaterih njegovih lastnih pristaših, ki so uvideli, da klerikalno gospodarstvo vede le v pogubo v gmotnem in narodnem oziru. Nesramen do-pisun je nagromadil v svojem skrpucanem dopisu toliko zlobnosti in lažij, da se mora vsakemu poštenemu človeku gabiti. Govori tudi nekaj o nravni propalosti, pa se ie menda v adresi zmotil; ali ne mislite vi tudi tako, g. Ficko? No, mi dopisunu nočemo slediti v njegovi brezprimerni surovosti, pač pa hočemo enkrat jasno in stvarno dognati, kaj je ta tolikanj hvalisana klerikalna stranka, — zavolj lepšega včasih tudi »kmečka (?) zveza« imenovana — storila za gospodarski in duševni razvoj naših kmetov. Če hočemo biti pošteni, moramo na to vprašanje odgovoriti kratko: »Popolnoma nič«. Hvalijo se, da imajo vso moč v okraju v rokah; ali pa so to moč tudi v korist kmetov izrabili? Kaj še, _ poslušni sluge so nemške manjšine. Govedoreja v našem okraju čemdalje bolj propada. Največjo škodo pa so klerikalci kmetom naredili s tem, da so jih oropali nabranega sklada za kmetijsko šolo. Posojilnica je namreč od svojih udov — kmečkih trpinov — nabrala vsoto okoli 16.000 K; ta znesek je bil namenjen za oživotvorenje kmetijske šole, ki bi bila v neizmerno gospodarsko korist našemu okraju. A klerikalci so to s težkimi žulji pridobljeno svoto vrgli kar tje, salezijancem v Ver-žeju, ki zdaj s tem redijo inozemske, nemške gimnazijce. Ti salezijanci pa še tudi sicer izsesavajo Iz našega dobrega ljudstva živila in denar, posebno so se vrgli na bedne Prekmurce. Takšno je torej delo klerikalne stranke, ali lepše povedano »kmečke (?) zveze« — za kmečko ljudstvo. In vendar se drzne nesramni dopisun pozivali vas, kmete, da bi šli volit v posojilnico farovške kandidate, češ, da naprednjaki hočejo iztrgati posojilnico iz kmečkih rok. Baš nasprotno je res. Klerikalni kolovodje bi pač radi imeli posojilnico za-se, ne pa za kmeta. Ali so morda kaplani* ki v posojilnici komandirajo, kmetje? Morda je Novak (vino-gradski inšpektor (!) ali kali? ima baje zapisano na vizitnici), ki je kaplanom tako na srce prirasel, — kmet? Iz tega vidite, dragi kmetje, kako vas klerikalni kolovodje farbajo in izrabljajo v svoje namene. Dopisun kvasi v svojih čenčah tudi nekaj o brezvercih in narodnosti. Na vsa usta mu povemo, da noben naprednjak ni tako brezveren, kakor je slavni naš škofijski konzistorij, ki nasproti slovenskim katoličanom podpira nemške liberalce in celo protestante. (Glej Sv. Lenart in Ptuj!) A klerikalni kolovodje so hlapci tega konzistorija, to-raj ravno takšni kakor njihov gospodar. O narodnosti dopisunovi pa si lahko naredi vsak sam sodbo, če pomisli, da slovenskemu zdravniku in slovenskima odvetnikoma grozi z nemško konkurenco. Taki so toraj ti ljudje, ki pod pretvezo vere slepijo dobro kmečko ljudstvo ter ga ščuvajo proti lastnim sobratom. Otresite se teh pijavk, kterim je le go-spodstvo, ne pa vera, glavna stvar; podajte roko svojim sobratom — sotrpinom ter delujte skupno ž njimi v gospodarski in narodni prospeh milega nam naroda. Nepristranski opazovalec. Strahovita nesreča na morju. Parnik »Empress of Ireland« utonil v petih minutah — okoli tisoč potnikov mrtvih. V petek zjutraj je plul »Empress of Ireland« po širokem ustju reke Sv. Lovrenca v Severni A-meriki; to ustje je široko 16 do 45 kilometrov. Par. nik je last družbe »Canadian Pacific« in je bil na. menjeni v Evropo. Nahajalo se je na njem 1.372 potnikov in 260 mornarjev. Velikost njegovo kaže to, da ga je gnalo 18.500 konjskih sil in je imel 14.000 registr. ton. Deset morskih milj od kraja Fatherpoint je zavozil v parnik »Empress« drugi parnik »Stor-stad«. Bilo je megleno vreme. »Storstad« je raz-klal »Empressa« malodane na dvoje; v petih minutah je zginil morski velikan pod vodo. Kako opisuje nesrečo londonski dnevnik »Daily Cronicle.« — Koliko ljudi je utonilo. Iz kraja Rimouski ob reki Sv. Lovrenca poročajo londonskemu listu »Daily Cronicle« sledeče: Nesreča se je pripetila blizu svetilnika pri Father-pointu, kakih deset milj od obrežja. Megla je bila gosta. Kapitan »Emprešsa« Kendal je bil celo noč na krovu, ker je reka 6d Quebeca do Fatherpointa posejana z majhnimi 6toki. Na zgornji strani Ri-mouska se je zdelo, da postaja megla gostejša in da zagrinja tam trideset milj široko reko Sv. Lovrenca od enega brega do drugega. V nasprotni smeri »Empressa of Ireland« je prihajal parnik »Storstad«, ki je vozil premog iz Nove Škotske v Montreal. S svojim prvim, delom je se zadri v stranico »Empressa«. Ta se je najprej nagnil v desno in ko je padel nato nazaj na levo, se je odlomil precejšen del ladije. Rešilnih čolnov niso mogli spustiti-v morje drugače kot da so jih čisto enostavno odrezali. Moštvo na »Storstad« je zmetalo v vodo kole, lesene droge in pohištvo, da bi se ga mogli ponesrečenci oprijeti; tako je bilo mogoče, da je plavalo na teh rešilnih biljkah marsikako človeško življenje. Ko so prišle rešilne ladije, je videlo moštvo le še konice jamborov »Empressa of Ireland« in okrog teh konic so plavali ponesrečenci na različnem lesu. Po zadnjih cenitvah se pogreša 934 oseb. Na ladji se je nahajalo 1372 oseb, rešenih je 443 in med temi samo dvanajst žensk. — Ravnatelj londonske pisarne družbe Canadian Pacific je dobil iz Montreala poročilo, da so dne 29. p. m. pokopali v Montrealu 400 trupel. Ta trupla sta pripeljala iz Quebecka rešilna parnika »Grey« in »Evelin<. Omenjenega dne ob sedmi uri zvečer — tako pravi drugo poročilo— je prišlo v Quebeck 396 potnikov, ki so se rešili. Med temi je 29 pasažirjev prvega in 29 drugega razreda ter 237 mož posadke. 37 bolnikov in ranjencev je še v Rimousku. V celoti je izgubilo pri katastrofi parnika »Empress of Ireland« 954 ljudi svoje življenje. Iz Rimouska se poroča, da leži kapitan »Empressa«, Kendal, sedaj na smrtni postelji. Pretresljive podrobnosti. — Pripovedovanje iadji-nega zdravnika Granta. Ladjin zdravnik Grant pripoveduje: Pred nesrečo je stal kapitan »Empressa« na poveljniškem mostu in je delal na vse pretege na to, da bi se izognil parniku »Storstadu«, ki se je nenadoma prikazal na morju. Ukazal je, naj se spustijo čolni, kar se je tudi takoj zgodilo. Pri tej naglici se je ponesrečil mornariški častnik Steele. Neki rešilni čoln ga je pritisnil s tako močjo na ladjo, da je bil mož v par hipih mrtev. Moštvo na ladji je ostalo v redu na svojem mestu. Tekom sedemnajstih minut se je »Empress« popolnoma potopil. Le malemu številu potnikov se je posrečilo, dobiti rešilne pasove. Sko-ro vsi so morali v nočni obleki skočiti v mrzle valove. Več sto potnikov se je krepko držalo ladje do trenotka, ko se je popolnoma potopila in izginila pod vodno gladino. Velika množica potnikov je plavala okrog ponesrečenega »Empressa«. Rešilni čolni parnika »Storstad« so bili kmalu napolnjeni. Več sto ljudi pa je moral parnik gledati umirajoče, ker jim ni mogel več pomagati. Ljudje niso mogli vsled nagnjenja ponesrečene ladje priti iz svojih kabin. Dve sestrici, prva sedem in druga deset let stara, sta plavali sproti »Storstadu« in sta ga dosegli: tretja sestra in oče sta utonila v mrzlih valovih. Neki drug otrok pripoveduje: »Oče me je nesel na krov. Ko je skočil v vodo, sem padla iz objetja njegove roke. Priplavala sem h kosu lesa, katerega sem se trdno oklenila. Slednjič sem dosegla neki rešilen čoln.« Eden izmed rešenih potnikov je videl igralca Irvinga na koridorju. Pozval ga je, naj hiti, kolikor le more. Irvinga je vrglo pri sunku »Stor-stada« ob »Empress« ob vrata kabine s tako silo, da je ves krvavel. Njegova gospa ga je objela, vendar se mu je posrečilo vreči ji okrog života rešilni pas, na kar jo je s poslednjimi močmi nesel na krov. Tesno objeta sta se potopila z ladjo vred. Štajerske novice. Državni poslanec in deželni odbornik Kari Ver-stovšek na — čudnih potih. Več ko teden dni se že razpravlja v slovenskem časopisju zadnja afera Karla Verstovška, ki je po dr. Koroščevi naklonjenosti postal iz profesorja državni poslanec in celo štajerski deželni odbornik. 2e pred leti se je očitalo Karlu Verstovšku ovaduštvo, ko je ovadil kokar-skega nadučitelja Knafliča pri deželnem šolskem svetu. Letošnjo zimo je bila vložena v deželnem zboru od poslanca Pišeka in tovarišev interpelacija, v kateri se grdo ovaja mozirskega zdravnika in župana dr. Goričarja. Tudi to interpelacijo prisojajo Verstovšeku kot pravemu povzročitelju. Pred nekaterimi tedni pa je vložil Kari Verstovšek pri poljedelskem ministerstvu il strani obsegajoč nemški spis, v katerem na vse načine napada in ovaja Zadružno Zvezo v Celju, hoteč ji odjesti običajno vladno letno podporo. V tem spisu navaja Kari Verstovšek tudi sledečo notico, ki je bila priobčena v »Slovenskem Narodu« dne 24. februarja 1914 in ki se glasi sledeče: »Zadružna Zveza v Celju prireja marljivo predavanja v krajih, kjer ima svoje članice. Predavanja obravnavajo zadružna in splošna gospodarska vprašanja. Tajnik Stibleir je predaval 8. februarja v Dražgosah in Železnikih, 15. februarja v Sv. Tomažu nad Ormožem. Dobro razvito zadružništvo je za nas največjega pomena v boju proti nemštvu, kakor proti klerikalizmu, to nas učijo vsake volitve. Zato je želeti, da se dela za naše zadruge i vnaprej sistematična propaganda in se pritegne k njim čim več kmetovalcev in obrtnikov.« Verstovšek je v svoji viogi to notico navedel in povdaril, da se celjska Zadružna Zveza, oziroma njene članice bore proti nemškutariji. Tako je mislil toliko sigurneje nahujskati poročevalca v ministerstvu proti celjski Zadružni Zvezi. Verstovšek je seveda to vlogo napravil lepo na tihem, a vklub temu smo v Celju za njo zvedeli in dr. Kukovec Je že na shodu v Vizmetincih dne 24. rnaja Verstcov-ška zaradi nje ostro grajal. Še hujša ie pa biila sodba naše javnosti. Enodušno se ie dalo izraza mnenju, da je najnizkotnejša ialotarija, ako Slovenec, ki je še povrh tega državni in deželni poslanec, ovaja važen slovenski zavod vladi in Nemcem. Nemci nas že itak dovolj sovražijo in preganjajo, sedaj jim pa še iz strankarskega sovraštva pomagajo oškodovati naše gospodarske zavode ljudje, ki se imenujejo »voditelji« slovenskega naroda. Ce Verstovška ne bi zaradi takega nečuvenega postopanja grajali, bi bili sami na ovaduštvu sokrivi ln bi se nam lahko opravičeno zabrusilo v obraz, da je oni, ki drži tatu lestvo, ravno takšen tat kakor oni, ki krade. To velja za nas časnikarje, velja pa tudi za vse druge slovenske ljudi. Verstovšek ima slabo vest, zato se v »Straži« le medlo zagovarja in v pondeljek si iz strahu pred obračunom ni upal priti na obrtniški shod, dasi je bil tisti dan v Ljutomeru. Veljaj za nas geslo: z ovaduhi ven! Z ljudmi, ki ovajajo Slovence vladi in Nemcem, ven iz vsake poštene slovenske družbe! Zaupni shod narodne stranke se vrši v nedeljo ob 3. uri pop. v Roblekovi gostilni v Žalcu. Prosimo vse, ki so bili vabljeni, da se shoda zanesljivo udeležijo. Ljubljanski gledališki igralci gostujejo v celjskem Narodnem domu v nedeljo dne 7. junija, v torek dne 9. unija in v četrtek (na praznik) 11. junija. Prvikrat se uprizori zabavna burka »Maks; v škripcih«, drugikrat tri zanimive enodejanke »Niihi-listka«, »Metuljčki« in »Maske satana«, tretjikrat pa zabavna in drzna komedija »Vrag« z režiserjem Skrbinškom v glavni ulogi. Začetek in cene kot po navadi. Ciril-Metodova podružnica za Breg in okolico vabi na II. redni občni zbor združen z veselico, ki se vrši v nedeljo, 7. junija ti. ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne »Pleterski« na Bregu pri Celju. Med običajnimi točkami dnevnega reda je tudi govor gosp. Janko Lešničarja; nadalje sodelujejo pri prosti zabavi pevski zbor Teharske podružnice in tamburaški zbor »Slov. delavskega podp. društva v Celju«. Vstopnina 40 vinarjev za osebo Preplačila na korist šolski družbi se hvaležno sprejemajo. ~ Odbor. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrSi danes v četrtek dne 4. junija ti. v gostilni »Mesto Gradec« v Celju. Iz Šmartnega v Rožni dolini. Občinski odbor je imenoval v svoji redni seji dne 31. maja 1914 tukajšnjega ljubljenega nadučitelja gospoda Ivana Kvaca za njegovo plodonosno delovanje kot vzgojitelj, poštar, pevovodja, čebelar itd. častnim občanom. Častitamo! PA »Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIK GLASILO NARODNEGA POLITiČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30. n m Slovensko gledišče v Mariboru. Ali moremoi govoriti o slovenskem gledišču v Mariboru? Dobro petletje ie minolo, kar se je v Mariboru ustanovilo društvo, ki si je nadelo nalogo, nuditi mariborskim in okoliškim Slovencem stalne glediške predstave v veliki dvorani Narodnega doma. Tiste ponižne jednodejanke so izginile z našega odra, tista ljubosumnost med Čitalnico in •Bralnim društvom se je izgubila in l njT vred je bil konec tisti večni negotovosti, ali in 'kedaj bo zopet kaka glediška predstava. Dramatično društvo je takoj sklenilo, da bo igralo redno vsak mesec po 2 do 3 krat. In s tem je bil dan temelj stalnemu slovenskemu gledišču v Mariboru. Danes je Dramatično društvo duša slovenski dramatični umetnosti v našem mestu. A ne samo to. Dramatično društvo je tudi v narodnem oziru danes najvažnejše društvo v Mariboru. Kar je rešilo ono, tega in toliko niti zdaleka ni vršilo nobeno drugo društvo v Mariboru. Največ zasluge na družabni organizaciji mariborskega Slovenstva gre brez dvoma Dramat. društvu, njegovim odbornkom ter oni dolgi vrsti gospodov in dam, ki so žrtvovali nešteto večerov, da ustvarijo nekaj, po čem hrepeni slovenskega gledišča željno oko, srce. Hočete imen? Ne, vsi je poznamo. Prejšnji četrtek se je vršil v Narodnem domu 5. občni zbor Dramatičnega društva. Navzočih je bilo okoli 50 članov in nekaj gostov. Lepo število. Poročilo predsedstva (g. Kejžar) se tiče društvenega delovanja tekom minolega petletja. Igralo se je v celem 73krat, blizu 30.000 oseb so privabile te igre v naš dom. Društvo je dalo inicijativo k ustanovitvi »Zveze dramat. društev«, ki itna pred seboj še veliko neobdelano polje. Slov. dramatiko bo dvignila »Talija«, knjižnica dobrih igrokazov. Letošnja sezona nadkriljuje prejšnje 4 v vsakem oziru. Slav-nosit 500 letnice zadnjega ustoličlenja korotanskiri vojvod, ki so jo priredila vsa narodna društva v Mariboru je kolikor toliko delo Dramat. društva. In baš s to prireditvijo je društvo pokazalo, koliko je v njem moči, volje ter smisla za resnično ugodno delo. Blagjnikovo poročio (g. Lukačič) je povoljno. Denarnega prometa je bilo v minulem letu 17.106 kron 81 v, namreč 8.867 K 61 v dohodkov ter 8.230 K 20 v izdatkov, blagajniški prebitek znaša torej 646 K 41 v. Vrednost inventarja je 6.908 K 94 vin. Vstopnina k predstavam je v minuli sezoni nesla 4.347 K 48 v. Za ptujsko podružnico »Dramat. dr. v M.« je poročal dr. Gosak. Podružnica dobro uspeva, tlačijo jo pa slabi in premajhni prostori, revna garderoba, denarno stenje je sicer ugodno. Tekom živahne debate predlaga dr. Pipuš, da se društvenemu predsedniku Kejžarju izreče zahvala za njegovo neumorno delovanje pri »Dram. društvu«. Ta predlog se soglasno sprejme. Z ogorčenjem se vzame na znanje predsednikovo poročilo o napadih klerikalnih listov »Slov. Gospodarja« in »Straže« na Dramatično društvo, ki kažejo jasno, da našim klerikalcem ni za nobeno kulturno ali narodno delo, nego zgolj za strankarsko rovarenje. V smislu pravil je izstopilo iz odbora nekaj članov. Zato so se vršile tudi volitve potrebnega števila odbornikov. Ob koncu svojega 5. poslovnega leta se ozira Dramatično društvo s ponosom na minola leta. In z vso upravičenostjo. Koliko duševnih, koliko telesnih močij se je porabilo, da je moglo društvo sedaj stopiti pred javnost s poročilom, ki je pregnalo malodušnost iz slehernika, ki je bil, četudi z običajnim prepričanjem o našem nazadovanju, prišel na 5. občni zbor poslušat zanimivo poročilo. Da, in slehernik se je moral prepričati, da slovenskega naroda ob mejah ne bo konec, ako in dokler bo imel tako delavne odbornike, tako pridne in zmožne igralce ter igralke, kakoršne je usoda naklonila Dramatičnemu društvu in s tem našemu ljubljenemu slovenskemu gledišču v Mariboru. Nova vojna sodišča v avstro-ogrski monarhiji. Po dolgih bojih pride končno vendarle v veljavo nov vojni kazenskopravni red z dne 5. julija 1912. Dne 8. julija 1914 stopi v veljavo novi zakonik. Novi vojni kaz. pravdni red se naslanja na kazensko postopanje pred sodišči za civilne osebe (okrožnimi in okrajnimi sodišči) in sicer se ustanove bri-gadna in divizijska sodišča, pred katerimi bodo sodili izključno ali pa po večini pravniško naobraženi sodniki. S tem je že rečeno, da sodbe vojnih sodišč v bodoče ne bodo površne a tudi ne tako krute kakor so bile doslej. Nekaj novega pri bodočih vojnih sodiščih bodo tudi zagovorniki iz odvetniškega stanu. Vsakdo, ki bo obtožen pred vojnim sodiščem, si bo smel najeti kot zagovornika odvetnika, ki pa mora biti vpisan v registru vojnih zagovornikov. Vojno sodišče se je potom justičnega ninisterstva tudi obrnilo do odvetniških zbornic, da te pozovejo odvetnike, naj se vpišejo v listo vojnih kazenskih zagovornikov. Novi vojni kaznskopravdni red pa odvetniku kot zagovorniku ne daje zadostnih pravic in mu nudi zato tudi premalo možnosti za resnično dobro zagovarjanje obtoženca. Vsled tega Je sklenila odvetniška zbornica v Gradcu (katere čla- I ni so vsi štajerski odvetniki), pozvati vse štajerske odvetnike, da se ne vpišejo v lista, vojnih zagovoi-nikov. Seve se bodo vsi štajerski odvetniki tega držali. Mordai>imajo odvetniki prav, dal zahtevajo večjih pravih in svoboščin pri zagovarjanju, vendar je zelo obžalovati, da so sklenili ne prevzemati zagovarjanje obtožencev pred vojnimi sodišči. Pomislimo samo na naše fante, ki služijo pri vojakih. Ako dečko po naključju zagreši kako neumnost, pa pride pred sodišče. Od vojnih sodnikov (auditorjev) jih bo le malokateri razumel. Edini, ki ga bo razumel in ž njim čutil, bo slovenski odvetnik. Ako pa ne bo slovenskega zagovornika, kdo bo neki ž njim čutil, kdo se bo potrudil za pravico ubogega slovenskega vojaka, ki bo stal pred vojnim sodiščem? Nikdo! Častniki so po veliki večini Nemci, ki ne poznajo dovolj slovenskega moštva, in prav-taka je z vojnimi sodniki. Po novem kazenskem redu se ustanovita v Gradcu in Mariboru brigadni sodišči in v Gradcu divizijsko sodišče za skupno armado. Za domobranstvoi se ustanovita v Gradcu brigadno ter divizijsko sodišče. Korist naših fantov v vojaški suknji bi nujno zahtevala, da se mariborski in graški slovenski odvetniki vpišejo v listo vojnih kazenskih zagovornikov. Politikujoči uradniki na mariborskem glavnem kolodvoru. V nedeljo, 21. majnika je zahteval nek mladenič vozni listek do Celja, seve v slovenskem jeziku. To je uradnika Schreiberja tako ujezilo, da je hotel fanta ugnati, pa se mu ni posrečilo. Da, po-k'ical je celo policaja. Toda neki v bližini stoječi; gospod, ki je bil vse videl in slišal, je poučil stražnika, da je uradnik nepravilno ravnal in ianta izzival. Zahtevamo odločno, da železniška uprava tega človeka, ki hoče biti železniški uradnik v Mariboru, pouči, da je zato uslužben, da vsakemu potniku posluži z voznim listkom, naj že potem zahteva slovenski ah nemški in da uradnik ni zato tu, da bi politikoval in zdražbo delal. Sicer pa si bomo tega človeka pri priliki bolj od blizu pogledali in ga nekoliko močneje potipali. Slovensko gledišče v Mariboru (Narodni dom). Minolo nedeljo in sredo so igrali ljubljanski igralci burko »Maks v škripcih«, žaloigro »Nihilistko«, veseloigri »Metuljčki« in »Maska satana«. Igralo se je jako dobro. Obisk je bil obojekrat povoljen. Splošno se je pa želelo, da bi igralci počasneje govorili, sicer jih ni mogoče razumeti. Jutri, v petek bodo Ljubljančanje igrali veseloigro »Vrag«. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene navadne. Slovensko gledišče v Mariboru (Narodni dom). V nedeljo dne 14. rožnika zvečer igrajo gimnazijski dijaki ljudsko igro »Deseti brat«. Sokolski zlet v Ruše. Mariborska sokolska župa ima svoj I. sokolski zlet v Rušah dne 28. junija 1914 ob priliki razvitja prapora Mariborskega Sokola. Vspored: dopoldne ob 11. uri dohod sokolskih društev v Ruše z vlakom. Skupni odhod na slavnostni prostor. Pozdrav župana ruškega. Razvitje prapora Mariborskega Sokola. Sprevod. Popoldne ob 4. url: javna telovadba: 1. Moške proste vaje. 2. Ženske proste vaje. 3. Nastop moškega naraščaja s palicami. 4. Orodna telovadba članov in članic (brez menjave). 5. Skupni nastop članstva na bradljah. 6. Vzorna vrsta na drogu. Ljudska veselica. Sodeluje godba iz Središča. Vstopnina na telovadišče: stojišče 40 v, sedeži 1 K. Vstopnice v obliki odzna-kov se dobe pred slavnostjo pri Sokolu v Mariboru, pri g. Mihi Serncu, trgovcu v Rušah, na dan slavnosti pa pri blagajni na slavnostnem prostoru. Zlet in razvitje prapora se vrši ob vsakem vremenu. Nemški visokošolci v Mariboru. Na binkoštne praznike je prišlo v Maribor kakih 200 nemških visokošolcev. Prišli so iz vseh dežel, da pozdravijo mariborske »Nemce« in jih vzpodbude k daljnemu delu. V resnici pa so prišli le zdražbo delat in izzivat mirno slovensko prebivalstvo v Mariboru. Toda, za to jim je končno zmanjkalo korajže. Bilo jih je premalo, kajti v Mariboru je danes slovensko prebivalstvo že tako zavedno, da je pripravljeno povsod in vsikdar se odločno zavzemati za svoj jezik in za svoje pravice. Nemški visokošolci, ki so bili prišli iz daljnih krajev sem v Maribor, so se morali prepričati, da je Maribor v svojem jedru slovensko mesto, da je nemški narod, ki prebiva tod, slovenskega pokoljenja in da je slovenski narod na narodni meji še zadosti močan, zdrav in čil. V tem prepričanju jih je le še potrdila mlačnost, s katero so bili sprejeti na ulicah od Nemcev. Nikdo se ni za nje zmenil. No, sicer pa se ni pripetila ni-kaka nesreča. Pač pa so morali nekaterim nesrečnežem pomagati na noge policaji Kajti pivo, vino in žganje je nekaterim študentom hudo zlezlo v možgane. Dokler bo nemški narod imel tako nadebudno visokošolsko mladino, se nam Slovencem ne bo treba bati. Račje. 151etna A. Šalamun je ukradla svoji gospodinji Planine večjo vsoto denarja. K temu koraku so jo napotile grozne razmere, v katerih žive njeni bratje in sestrice ter njena mati. Pred kratkim so izvršilnim potom prodali posestvo njene matere. Oče živi v tujini že več let in se niti ne zmeni za Svojce. Dekle bo sicer obtoženo in bržčas tudi kaznovano, upajmo pa, da je to bil njen zadnji pregrešek. Ogrski Slovenci imajo sedaj časnik, ki je pisan v našem, slovenskem pravopisu, toda v Dgrskoslo-^nskem narečju. List izhaja Ikrat na teden in se imenuje »Novine«. Za celo leto stane samo 3 K. List je sicer bolj revne vsebine, vendar ga priporočajo zlasti našim društvom in izobražencem, katerih dolžnost je, se zanimati za naše brate onstran meje. Naročnino je treba poslati na naslov: g. Jožef Klekl, plebanoš v pok. Čerenšovci. Cserfold, Zala-me?ye, Ogrsko. Narodna socijalua zveza ima svojo plačilnico v Mariboru v Naiodnem domu. T'radne ure ob nedeljah med 10. in 1l. uro dopoldne. Kmetom in kmeticam, ki si žele kupiti dobro semenje, priporočamo mariborska trgovca Berdajsa in Šereca. (Glej oglas;) Efektne loterije ne bo. »M. Gl.« je v svoji prvi številki poročal, da priredi mariborska moška opdružnica Ciril-Metodove družbe letos efektno loterijo, obsegajočo 10.000 srečk. V svoji zadnji seji je podružnica sklenila, opustiti to namero, ker bi bili izdatki znatni, gmotni uspeh pa le malenkosten. Tudi prihodnje leto se ne priredi loterija, pač pa slovenski cvetlični dan v Mariboru. Bohova pri Hočah. Vojna uprava namerava tu zgraditi skladišče za strelivo. Karčevina pri Mariboru. V nedeljo ima tukajšnja podružnica nemškega Šulferajna občni zbor. Kedaj se neki zganemo Slovenci? Ali bomo še dalje gledali, kako nam Nemci odtujujejo našo ljubo deco? Slovenci, čas je, da si ustanovimo podružnico Ciril-Metodove družbe! Okrajna bolniška blagajna v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo, 7. julija ob 2. uri pop. pri Gambrinu. Ruše. 181etni kočarski sin Franc Walcher je dne 24. majnika svojega očeta pretepel tako, da je starec zadobil več ran. Fant je bil nekoliko pijan. Su-rovežu bo že sodnija prisodila zasluženo plačilo. Ljutomer. Poročila sta se gosp. učitelj Baukart in gdč. Elza Repičeva. Drava je sila narasla vsled neprestanega dežja. Nemške zastave na čast nemškim visokošolcem so razobesili tudi nemški trgovci, celo taki, ki žive izključno od slovenskega denarja. Klub obrtniških pomočnikov priredi v nedeljo, 7. junija pri lepem vremenu izlet na narodno mejo. Zbirališče ob 1. uri popoldne v Narodnem domu. Gostilničarji in kmetje, pozor pred jabolčnikom in hruškovcem, ki ga po slovenskih listih ponuja nek trgovec iz Wetzeldorfa pri Gradcu! Sodnijsko dokazano je, da prodaja ta trgovec neko brozgo, ki nima skoraj nič jabolčnika in nič hruškovca v sebi, ampak je le neka umetno pripravljena tekočina, ki ni užitna. Pozor torej, da ne boste trpeli škode. Slovenci, kupujte »Mariborski slovenski koledar« za 1. 1914. Dobite ga v trgovinah V. Weixl, Glavni trg 22 in I. Weixl, Gosposka ulica 33. Cena vezanemu koledarju 80 v, sitemu 50. To nesrečno žganje. Pri posestniku Matiji Mau-ko na Ščavnici v gornjeradgonskem okraju so kuhali žganje. Dne 21. svečana sta pri tem delu Mau-ku pomagala Jaka Ferš in Franc Škrilec. Razume se, da se ni samo kuhalo, ampak tudi pilo. In topla žganjica ne pozna šale! To sta Skrilec in Ferš kmalu občutila, kajti črez malo časa sta se začela prepirati in metati. Skrlec je tudi potegnil nož in ž njim prizadjal Feršu več ran. Okrožno sodišče v Mariboru ga je zato prejšnji petek obsodilo na 3 mesečno ječo. Fantje, ne pijte žganja! Iz Ljutomera. Podporno društvo Franc Jože-fove šole v Ljutomeru naznani, da priredi dne 12. julija ti. zanimivo šolarsko predstavo, na kar se naj blagohotno ozirajo domača in bližnja društva. Natančni vspored sledi pravočasno. Samomor Ljubljančanke v Gradcu. Minuli torek ponoči se je v Gradcu ustrelila ločena žena Gustava Pollacha, orožniškega nadporočnika v Ljubljani, Oly Pollach. Ze dalj časa je živela pri svojih starših. Njen oče je višji vpokojeni častnik. Gospa je bila stara še le 22 let in je imela enega otroka, ki pa živi pri očetu. V Gradcu se je zaljubila v nekega gledališkega igralca. Skoraj sleherni dan mu je pošiljala cvetlice in pisma. Ker pa igralec, ki je srečno poročen, ni hotel vračati njene ljubezni, se je čutila nesrečno. V ponedeljek je pisala igralcu pismo, v katerem namigava, da bo izvršila samomor. V torek zvečer je bila v orfeju. Ker je bila že več dni od doma odsotna, so jo starši iskali s pomočjo policije. Da bi je v orfeju ne spoznali, si je nadela črno lasuljo. Policijski komisar jo je pa navzlic temu spoznal. Šel je k njej v ložo ter jo vljudno prosil, naj se vrne k staršem. Odgovorila mu je, da se hoče vrniti, vendar pa mora prej govoriti z imenovanim igralcem. Komisar je telefoniral v o-pero po umetnika, ki je nato prišel. Dama se je nato odpeljala v avtomobilu v spremstvu umetnika. Komisar je sedel k šoferju. Kar naenkrat pa je počil strel. Dama se je ustrelila v glavo. Zadela se je smrtnonevarno. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo hoteli operirati, toda bilo je že prepozno. Take so »moderne« ženske! I Priporočalo se sledeče tvrdke: || Mestna lekapna pr>i c. kp. orlu v MARIBORU B Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu l K. — i&apSjice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Rfleratofi, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. istHouRagraGSBKsasBaaBigiiEBis&aiHKmsiaB zaloga pohBNa V jViariboru i Korona cista It. JO = j priporoča stojo bogato zalogo polltiranega in motnega pohištva Iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednlce, salone, knhinje. Divani, otomane, žlmnice, mize, stoli in ogledala v Izredno bogati izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od 1. marca se nahaja trgovina v Edmund Schmidt-Gassc št. 8 (sedaj Rop). Birmanska darila a Špecerijsko blago, vino v steKlenicah, premog in drva priporoča A. lfertnik, Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Vedno sveže blago. : . ji—mi—ynii ).* • a Odpomagatto je! Ki toč potrebno kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. 6e želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, predpasnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. obrnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico ]. jI Soštarfč, jVlaribor, SSK Ceniki in vzorci na željo brezplačno. Slaščičarna EMAN ILICH Maribor, GospodsHa ulica It. 38. Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandlt, raznih peciv in slaščic. Jtarocila za gostije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini Maribor, Zofljin trg štev. 1 (v gradu). V zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni pridelki. lak. Vezjak krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu) izdeluje točno in solidno obleke za gospode in dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah. Oznanilo. JCoVostl za spomlad! Volneno lu perilno blago za dame, sukno za gospode v veliki zalogi priporoča M. E. ŠEPEC, Maribor Grajski trg štev. 2. Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici vljudno naznanjam, da sera dne dne 1. majnika 1914 otvoril pekovsko obrt v Mariboru, Tegetthoffova c. 53 (nasproti kolodvora v Jellekovi hiši). Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežim pecivom popolnoma zadovoljno. Po naročilu pošiljam pecivo tadi na dom. Z odličnim spoštovanjem Franc Taupotič 3-2 pekovski mojster. Stoječ Lovro, Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgovcu TJlagi. Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K. za dame od 38 K naprej. — Za dobro i j solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo. K obilnemu obisku vabita najvljudneje Božič in LoS*bePy Maribor Tegetthoffova cesta 23 in 34. Usnje! Podplat! Nova trgovina! Matija Naveržnik naznanja, da je otvoril na Tegetthoffovi cesti štev. 16 v Mariboru v hiši odvetnika dr. Rosine trgorin knjižice in jih olbx»estuje po 4W oziroma vloge proti odpovedi po 43IA Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno. Za ravnatelja deške meščanske šole v Celju je imenovan strokovni učitelj na zavodu Holzl. Zlet Celjske sokolske župe v Brežice dne 14. junija ti. se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. prihod društev ob 11. uri 13 minut dopoldne, 2. skušnja za popoldanski nastop od 11.*/* dopoldne do 12.3/« ure popoldne, 3. banket in odmor od 1. do 3. popoldne, 4. ob 3. popoldne sestanek društev v Narodnem domu in skupni odhod na slavnostni prostor, točno ob 4. uri popoldne bo začetek javne telovadbe: a) moške proste vaje, b) ženske proste vaje, c) nastop Brežiškega Sokola, d) nastop jugoslovanskih gostov, e) telovadba na orodju, f) skupine. Na to se bo vršila velika ljudska slavnost, za katero pripravljajo Brežičani vse najboljše in najzanimivejše zabave. Na ljudski slavnosti bo svirala vojaška godba 37. pešpolka iz Zagreba, sodelovala pa bo na slavnosti tudi slavna fanfara br. srbskega Sokola iz Zagreba. Vaditeijski zbor Celjskega okrožja C. S. Ž. ima svoj sestanek v nedeljo, dne 7. junija i. 1. ob 3. uri popoldne v telovadnici Sokola v Žalcu. Br. načelniki in vaditelji sokolskih društev celjskega okrožja se pozivajo, da pridejo polnoštevilno, najmanj pa od vsakega društva po eden, k temu sestanku. Vadile se bodo proste vaje in nastop k prostim vajam za zlet v Brežice in v Ljubljano ter tekmovalne vaje. Telovadno obleko je prinesti sabo. Iz Celja. Za prihodnje zasedanje celjskega porotnega sodišča so blii izžrebani sledeči gg. kot glavni porotniki: Mihael Korbar notar v Sevnici; dr. Robert Lederer, odvetnik v Konjicah, Janez Senica. gostilničar v Konjicah; Jakob Dernač, trgovec v Artičah; Peter Derganz, mestni oskrbnik v Celju; Ivan Clarici, knežji oskrbnik v Konjicah;' Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah; Jakob Fric, krojač v Gaberju; Franc Dežman, trgovec v Trbovljah; Anton Gradt, gostilničar v Jurkloštru; Rajmund Lipavc, gostilničar v Lembergu; Rudolf Matloch, delovodja v Žusmu; Martin Dobovišek, gostilničar v Loki pri Žusmu; dr. Edvard Gollitsch, zdravnik v Celju; Janez Kramer, veleposestnik v Slovenjgradcu; Jožef Rotovnik, lesni trgovec v Legnu; Janez Pristovšek, izvošček v Sp. Hudinji; Josip Cizel, trgovec na Polzeli; Daniel Rakusch, trgovec v Celju; Avgust Šviga, mizar v Celju; dr. Maks Kiesewetter, odvetnik v Slovenjgradcu; Jožef Skerbinšek, pos. v Sevčah; Julij Sadnik, posest, v Loki; Lorenc Laurič, usnjar v Konjicah; Janez Krefl, krojač v B raslo včah; Ferdinand Kac, veleposestnik v Šmartnem; Janez Kosievc, gostilničar v Pišecath; Alojz Gutman, mizar v Rogatcu; Matija Goričan, stavb, podjetnik v Mozirju; Otokar Reit-ter, trgovec v Slovenjgradcu; Anton Gajšek, trgovec v Prožinu; Matija Vaš, kovač na Gomilskem; Jvan Karba, posestnik v Gaberju; Anton Podporšek, posestnik na Ponikvi ob J. ž.; Anton Chiba, klobučar v Celju. Nadomestni porotniki so: Janez Stren-čan, posestnik v Levcu; dr. A. Božič, odvetnik v Celju; Kari Socher, agent v "Celju; Adolf Perissich, fotograf v Celju; Franc Ropan, gostilničar na Lju-bečni; Aleksander Krušič, kavarnar v Celju; Kari Ferjen, trgovec v Celju} Euka Putan, trgovec v Celju; Jožef Greco, hišni posestnik v Celju V Gaberju pri Celju je umrl v petek zjutraj nenadoma hišni posestnik in kovaški mojster Flo-rijan Šribar. Pokojnik, ki je bil še le 54 let star, je zapustil vdovo z 8 otroci. Vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi. Spoštovali so ga kot zavednega Slovenca, ki je vedno neustrašeno pokazal svojo narodno prepričanje. Zato je bil pokojnik tudi veren pristaš naše stranke. Kot izvrsten kovač za težke vozove je pokojnik daleč naokoli slovel. Pogreb se je vršil na Binkoštno nedeljo popoldne ob mnogoštevilni udeležbi iz vseh slojev prebivalstva. Čebelarska podružnica za Sa vinsko dolino priredi v nedeljo dne 7. junija 1914 popoldne ob 3. uri poučno zborovanje v Podgori pri Sv. Martinu ob Paki in sicer pri čebelnjakih gg. Ajdiča in Klančnika. Podavalo se bode posebno o Žnideršič-Albertijevem panju. Čebelarji, pridite v obilnem številu! Strašna smrt žovneškega graščaka Cnoblocha. Minuli torek zvečer se je prckucnjl automobil por-tovoškega hotela v tržaški veliki kanal. Vozil se je v njem štajerski deželni poslanec in graščak v Zovneku pri Braslovčah, baron Edmund Cnobloch (izgovori Knobloh). On in pa hotelski sluga Rein-gold sta utonila oziroma se zadušila v globokem mlaju, šofer Daltin si je pa na skoro čudežen način rešil življenje. Baron Cnobloch je bil še le 46 let star in je bil oženjen s hčerjo pivovarnarja Reining-hausa v Gradcu. Potoval je v Portorose k svojemu svaku, ki je tam lastnik prvega hotela. Pokojnik je bil v Braslovčah in okolici zelo priljubljen. III. poročilo hmeljarskega društva o stanju hmeljske rastline. Z malimi izjemami smo imeli od našega zadnjega poročila vzdržema vlažno vreme, katero pa hmeljarsko rastlino v razvoju ni zadržalo. Le-ta je zdrava in krepka brez škodljivcev. V obče pa se mora reči, da je stanje hmeljnikov neenakomerno. Zadnji ostanki lanskega pridelka so bili pred štirimi tedni prodani. Društveno vodstvo. Vlom v planinsko kočo. Na Grižki planini v Sa- vinski dolini so neznani lopovi udrli v planinsko kočo baronice Fiedler in odnesli iz nje prav vse preiničfnine, kakor uro, obleko, perilo, čevlje in vino v vrednosti 300 K. Iz Marbega poročajo, da so potegnili 28. maja iz Drave že močno nagnito žensko truplo. Dognalo se je, da je to neka kmetica iz šmarjete v Rožni dolini. Odšla je že pred jednim mesecem z doma In neznano kam zginila. Pripravljajte se na sokolski zlet v Ljubljani! Ob veliki gospojnici se vrši v Ljubljani velik sokolski zlet, katerega se udeleži slovensko, hrvaško, srbsko in češko sokolstvo, skupno do 15.000 mož v kraju, ki jih pripelje v Ljubljano cela vrsta posebnih vlakov. Priprave za ta zlet so velikanske; samo telovadišče s sedeži, tribunami, oblačilnicami itd. bo stalo okoli 100.000 K. štajerski sokoli morajo seveda do zadnjega moža v Ljubljano. Letos praznuje slovenski Sokol svojo 501etnico in je treba, da pokaže svojo silo in svojo visoko telovadno izobrazbo. Treba pa je tudi, da pohite tiste dni v Ljubljano tudi vsi drugi zavedni spodnještajerski Slovenci. Zveze z Ljubljano so ugodne in ne predrage. Sprememba uradnikov pri okr. glavarstvih na Spodnjem Štajerskem. Okrajni komisar dr. Rudolf pl. Steeb v Mariboru je bil poklican k namestniji v Gradec; prestavljeni so bili okrajni komisar dr. Pavel Terglav iz Brežic v Maribor, namestniški koncipist Alfonz pl. Premrstein iz Konjic v Brežice, nam. konc. Simon Hagenauer iz Ptuja v Slovenji Gradec, konceptna praktikania Avgust Komoraus in Karel Trstenjak sta prišla iz Gradca prvi v Ptuj, drugi v Konjice. Iz Polzele. Tukajšnje klerikalne mogotce je zelo iznenadila žalostna vest, da so propadli v občinskem zastopu. Bili so vsi zagotovljeni, da gotovo zmafajo na celi bojni črti, a se jim je ponesrečilo. Zato pa, da se njihovi živci potolažijo za izgubljeno zmago, vidiš lahko vsaki dan, kako korakajo posamezni pristaši klerikalne stranke s povešenimi glavami po »protisredstvo« za notranje bolezni v »šnopshause«. Posebno v Podvinu ne da neki ženici žilica miru. ker so vse njene želje in nade splavale po vodi. Ze pred volitvijo je vzdihovala, ta uboga, pomilovanja vredna dušica, s kvišku vzdi-gajočimi rokami: »Jojmene, menda ne bodo mojega moža za krščanskega ?upana iztuhtali, ker bomo morali potem dva hlapca dobit'. Lejte no, tolk' dela že imamo, pa g. kaplan nas imajo tak' radi, da zmiraj k nam hodijo tak' lepe »storje« prav't.« Oh, uboga ženica nikar ne žaluj, tvoj mož ne bode nikdar na županovem stolcu sedel, ker je iz občinskega odbora čisto »fuč«. Pa še eden njegov prijatelj je baje »sfrčal« iz odbora. Kaj ne, kake čudne dogodke preživimo Polzelani. Ženica, potolažiš se pa lahko, ker nisi sama. Sv. pismo pravi: Veliko je bilo poklicanih (namreč 18), a malo izvoljenih (namreč le 7); vgasnila je celo repatica ali nočna vila na dan obletnice svojih oštarijskih hecov. Jeročin. Iz Dola pri Hrastniku. Pred nedavnim časom so tukajšnji vaški fantje kamnali našega gospoda kaplana, toda ne iz tistega vzroka kot nekdaj judje sv. Štefana, ampak ker jim je predolgo silil in hodil v koruzo. Neko noč — pa glih opolnoči... — dobili so ga pri Ankinem domu in hajd po njem. Oh, ti ljudje, kaj gospod kaplan?! Kadar se gre za punco, pa še svojega navidezno nedolžnega duhovnega pastirja nočejo poznati! Res radovedni smo, kaj porečejo gosopdje v Mariboru k temu? Dopisniku »Slov. Gospodarja« bi pa svetovali, naj bi kamnanje našega Toneta v listu objavil, da bi tudi verni Do-lanci zvedeli najnovejše o bitki pri Kršlinovem mlinu. Spak. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Polzeli se g. Fr. Korberju. cerkovniku tu prav lepo zahvaljuje za 10 K, do katerih je podružnici pripomogel ter se mu ista še za nadaljne prispevke naj-topleje priporoča. Umrl je danes zjutraj v Latkovi vasi pri Št. Pavlu g. Janez Cajnar, posestnik in bivši šentpa-velski župan. Bil je od vsega začetka zvest pristaš naše stranke in daleč na okoli epoštovan ter ugleden mož. N. v m. p.! Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne. Iz Bizeljskega. Kakor javljajo časopisi, dobil je prvo darilo in sicer darilo Njih Veličanstva presvit-lega cesarja Frančiška Jožefa 1. pri velikem kolesarskem tekmovanju v Ljubljani aktivni vojak Franc Gregi, rodom iz Bizeljskega. C. in kr. vojno minl-sterstvo je dne 23. in 24. majnika ti. priredilo za častnike in nižje vojake velikanske dirke na kolesih v Ljubljani. Ravno pri teh je zopet imenovani Franc Gregi vse nadkriljeval, kakor je že prejšnja leta pri sličnih tekmovanjih v Zagrebu, Budimpešti, Dunaju, Gorici, Trstu vedno prvo darilo prejel. Čestitamo in mu želimo krepkega zdravja! Kuga na gobcu in parkljih pri goveji živini je na Štajerskem ugasnila. Upati je, da se v bodoče prepreči novo okuženje iz Hrvaškega in Bosne. Utonil je v Zabovcih pri Ptuju v gnojnici poldrugo leto star fantek Franc Cimerman. Mati je šla z njim k sosedi, tam pa ni nikdo pazil na njega in je malčka doletela na dvorišču smrt. Požari v rogaški okolici. Zgorela je hiša posestnika Kitaka v Cerovcu. Ko je začelo goreti, so domači trdno spali in so se mogli rešiti Ie še skozi okno. Zgorelo jim je čisto vse imetje. Dalje ste zgoreli v Vidini hiše posestnikov Antona Požuna, Antona Križanca in Matija Križanca. Zažgali so Požu-novi otroci, ki so si pri listnjaki zakurili. Zaradi razžaljenja veličanstva je bil obsojen v Mariboru viničar Kmetec iz Skorišnjaka v Halozah na dva meseca ječe. Kmetec je za časa balkanske krize služil pri topničarjih v Kotoru. Spomladi 1913 je dobil dopust in je med tem delal v vinogradu. Pri tem ga je vprašal Zajšek, sosedni viničar, kako se mu godi v cesarski službi. Kmetec mu je dal tak odgovor, da je bil na Zajškovo ovadbo sedaj v Mariboru obsojen. Iz Poljčan. Dne 20. maja je peljal posestnik Vrban Kranjc s parom konj nekaj blaga proti Slov. Bistrici. Ko je vozil ob progi, so se mu splašili konji pred nekim vlakom in ušli. Voz je z enim prednjim kolesom tresnil ob kanton in se močno poškodoval. Sunek je Kranjca vrgel z voza, tako da je padel z glavo na sredo ceste ter obležal nezavesten. Našli so ga pozneje kmetje. Konja sta zavozila stran ceste in obstala na neki njivi. Iz Žetal. Kaplan Kranjc povzroča vedno nove nemire v fari. Tukajšnji ugledni trgovec Berlisg je mislil biti pri birmi 15 fantom boter; kupil jim je že tudi obleke. Ker pa Berlisg v politiki ni s kaplanom enakih misli, ga noče kaplan za botra pri-opznati. Vzroka nima za to nobenega, samo ponižati in osramotiti hoče ta kaplanček poštenega moža. Kazalo bi iti s pritožbo do škofa in povedati, da stariši ne dado drugače otrok k birmi kakor z botrom Berlisgom. Obenem pa je treba škofu povedati vse, kolikokrat se je ta prepirljivi kaplan že v Zetalah tožil, kolikokrat je povzročil tožbe in kako je vznemirjeval celo faro. Iz Žetal. Po kaplanovi zaslugi je sedaj načelnik krajnega šolskega sveta neki Vogrinec (»atek z liiftbalona«?), ki je tako prebrisan, da je načrte "za novo šolo narobe v rokah držal in zato so tudi tako poslopje naredili, da še vsi učitelji nimajo v njem stanovanja. Občine bodo plačevale drago poslopje in še posebej enemu učitelju stanovanje. To je gospodarstvo! Iz Žetal. Kaplan je dosegel, da se je njegova obravnava z Mikuličem preložila. Boji se, kaj bo rekel škof, ko bo slišal, kako surovo je ravnal z dvema pobožnima človekoma, ko sta šla od obhajila. Za to svinjarijo bi res kaplan Kranjc zaslužil od škofa ostro grajo. Iz Žetal. Kaplan ima zares smolo. Sedaj so o-rožniki ujeli štiri kaplanove zveste volilce in pristaše, ko so tihotapili svinje iz Hrvaškega. Od Sv. Primoža na Pohorju. V nedeljo nas je zapustil župnik Ivan Lorbek, strasten nasprotnik »Narodnega lista«. Srečno pot! Ljudje se temu odhodu niso mogli dovolj načuditi in zato glave skup stikajo in se sprašujejo kako da je Župnik odšel, učitelj pa še ostal. Reguliral se bode potok Bistrica v marnber-škem okraju z državnimi, deželnimi in zasebnimi doneski. Iz Ljutomera. Zvedeli smo, da na dopustu se nahajajočega poštarja Schantla ne bo več nazaj, ker ga hočejo vsled pritiska ljutomerskih Nemcev premestiti, vkljub temu, da se je vse ljutomersko in okoliško prebivalstvo zavzelo za njega. Ako ustre-že c. kr. poštno ravnateljstvo želji par nemških zagrizencev ter prezira tisoče broječega slovenskega prebivalstva, je na nas, da damo krepak odgovor. Okrajni odbor in vsi občinski uradi, takoj odločno zavrnite tako nezaslišano postopanje! Ako ne storite dolžnosti, res niste boljšega vredni, kakor dav as tepta tujčeva peta. (Op. uredn.: Poštar Schantl je že premeščen in pride na njegovo mesto neki Schechel iz Ernovža.) Iz Ljutomera. Sršen Alojz, trgovec in gostilničar v Veržeju je podaril Murskemu Sokolu v Ljutomeru 10 K kot odgovor na napad v »Slov. Gospodarju«. Prav iskrena sokolska hvala lepa. Nazdar! Zborovanje klerikalne stranke v Ljutomeru. Da bi pokazali klerikalci zlasti obrtnikom, ki so zborovali na Binkoštni pondeljek v Ljutomeru, svojo moč, so sklicali ravno na isti dan svoj shod v Ljutomeru. Ošabno so oznanjali svetu, da bc toliko udeležencev, da bo Seršenov log za nje komaj zadostoval. No, bilo jih je pa ie toliko, da so za silo napolnili Seršenovo gostilno. Govorila sta Roškar in Verstovšek. Oba sta se hvalila, da je vsak »vse« dosegel — tako da smo kmetje že iz tega razvideli, da lažeta — oba. Tudi ta shod je pokazal, da so začeli muropoljski kmetje farovški stranki polagoma obračati hrbet. Ni tudi čudno, da so se naveličali večne komande kaplanov in na primer takih škricev kot je Verstovšek, ki so mu kmečki hrbti samo za to dobri, da je po njih splezal do — 18.000 kron letnih dohodkov, ki jih sedaj vleče na stroške kmetov. Na Roškarja nismo nikoli dosti dali, posebno pa še od tedaj ne, ko se je razglasilo njegovo življenje v Wagnitzu. Roškar se ne briga za nas in kako malo pozna ljutomerske razmere, kaže to, da je govoril o »liberalnih škricih«, ki hočejo vdreti v okrajno posojilnico, v resnici pa so kmetje vodili vse volilne priprave in so bili voljeni tudi kmetje. In sicer taki kmetje, ki delajo ne pa lenarijo na tuje stroške kot sedaj »kmet« Roškar. Klerikalna moč nad našimi kmeti zginjuje — bliža se za našo stvar vstajenja dan. Obrtna nadljevalna šola v Šmarju pri Jelšah je imela svoj tretji letni zaključek v nedeljo, dne 24. tm. Vodstvo je na ta dan razstavilo vse izdelke in učila rokodelskih učencev, pa tudi iste trgovskega tečaja, ki je s šolo združen. Obisk te razstave je bil tako mnogoštevilen, da je učiteljstvo šole lahko ponosno na simpatije do zavoda, ki so se izrazile od vseh strani. Razstava sama žela je soglasno odobravanje. Premnogim obiskovalcem odprle so se še le topot oči, da so zagledali pomen in namen takih šol, v podrobnosti vsega uvajal jih je pa učitelj Šumer Hinko kot vodja te šole. V svojem sklepčnem nagovoru orisal je nastanek in razvoj šole ter končno razdelil gojencem spričevala in darila. Šolski odsek je v to nakupil strokovnih knjig, pa tudi vložno knjižico domače posojilnice z malo vlogo je prejel marsikateri učenec. V nagovoru je g. Šumer poudaril, da je vselej, pri ustanavljanju kakor sedaj našel obče podpiranje v trgu in navedel trgovsko in rokodelsko zadrugo, okr. zastop, trški občinski zastop, staro šmarsko posojil- Slikar i. pleskar v Celju Graška cesta 43 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene. V.BEVC se dobi edino-le pri Močna« okusna imzdrave cv^ dalmatinski vinarni * _____ _ dalmatinska vina Nlatkovi6 Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Zahtevajte cenik in vzorce! Denarni zavod spodnještajerskega trgovstva in obrtništva Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju, zrtS™tor,,= sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po 4Xa% otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zareze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupan# denarno posle po najkulantnejših pogojih. nico, krajni šolski svet. Tem je izrekel iskreno zahvalo in se jim je priporočal Še zanaprej. Za njegov trud zahvalimo se mu pa mi obrtniki javno tem potom. Ta dan naj ga oškoduje za vse duševne muke, ki jih je zaradi te šole prestal vsled ovir in šikan od ene osebe v trgu, katere imenovati nočemo. Zavest, da stojimo vsi za njim, naj je njegova osveta nad neimenovanim. Zahvala pa tudi njegovima starejšima tovarišema Debelaku in Ferlincu, ki sta se kljub obilih svojih poslov uvrstila kot njegova učitelja, samo da sta omogočila ustanovitev šole, ter sta tam vstrajala do tje, da sta se lahko odpovedala v prid mlajšim mečem. Tem služi obrtniška pohvala kot bodrilo k skupnem delovanju z vodjo in z nami. Od Sv. Lovrenca na Dr. polju. (Tast ubil zeta.) Dne 22. mm. zvečer se je doigralo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju zelo surovo dejanje. Po daljšem prepiru v družini je odšel posestnik Mihael Mlakar v gostilno ter na jezo popival. Vrnivši se okoli 10. zvečer domov, je hotel iti v spalnico, toda v tem trenotku ga je vsekal njegov tast Matija Bogme z malo sekiro tako močno po glavi, da mu je prizadjal smrtnonevarne rane in so ga morali takoj odpeljati v ptujsko bolnišnico, storilca, 78-letnega tasta pa so drugi dan odpeljali orožniki na c. kr. okrajno sodišče v Ptuju. Značilno je, da je ta surov človek pred približno 5. leti ubil svojega prvega zeta Fureka, toda bil na nerazumljiv način pred porotnim sodiščem v Mariboru oproščen. Matija Bogme se je delj časa kazal jako zobožnega, zahajal je vsak dan v cerkev, prav pogosto tudi k spovedi in ko je bil teden prej misijon na Ptujski gori, udeležil se ga je dan za dnevom, niti zvečer«, ni prihajal domov, nekaj dni pozneje pa je zeta napol ubil. Žalostno. — Tatvine. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se slednji čas ponavljajo drzne tatvine. Gdč. poštarici je bilo v začetku inaja iz zaprte spalne sobe ukradena damsak ura in mnogo nakita, v približni vrednosti SO K, kmalu nato pa g. nadučitelju srebrnega denarja okoli 25 K iz zaprte šolske omare. Tatu so izsledili v osebi nekega 15-letnega paglavca, pa našli so pri njem samo 12 K denarja, drugo vse taji. Dne 23. tm. je bilo podnevi kmetu Štefanu Kacjanu iz zaprte omare ukradeno 300 K, a 10 K je uzmovič še pustil. Tatu nekoliko sumijo, a dosedaj se še ni nič gotovega izvedelo. Najbrž so tudi tukaj mladinski tatovi. Iz kozjanskega okraja. Dragim bralcem Narodnega lista želim zopet enkrat nekaj novega in občudovanja vrednega naznaniti, drugač si bojo mislili, da te kozjanski okraj res čisto neveden in nima človeka, kateri bi razmere pretresoval in napčnosti javnosti naznanjeval. Čisto novo in občudovanja vredno je to, da se je župnik Vurkelc v Dobji vrinil še za okrajnega cestnega komisarja. Pred dobrim letom dni se mu je skoz mnoge tožbe vendar posrečilo, da je spodrinil zelo priljubljenega gospoda nadučitelja Pulka iz Dobja, misleč, da bo postal potem šolski načelnik in bo porabil še priliko, kmete odirati s šolskimi kaznimi, ali pa, da bo vsaj dobil novega nadučitelja na svojo stran. Prvo se mu je sicer pogodilo, da je postal šolski načelnik, tako tudi drugo, da odira uboge stariše zaradi šolskih zamud, pa kakor se sedaj kaže, se mu tretje ne bo. Gospod župnik varali ste se, akoravno ste postali šolski načelnik, pa učiteijstva ne bodete komandirali kakor komandirate vaše podrepnike. Da odirate vboge kmete in kaznujete stariše zaradi šolskih zamud, to je resnica, pa tudi to ne bo dolgo trpelo, zapomnite si gosp. župnik, svita se, ljudstvu se odpirajo oči. Oglejmo si pa še druge razmere, kako župnik Vurkelc dobro šolske otroke v krščanskem nauku podučuje, kar je vendar njegova prva dolžnost, bolj kakor okrajne ceste in šolsko načelstvo. V šoli ima 13 do 14 let stare otroke, katerih še ni pripravil za prvo sveto obhajilo. Ali niso to občudovanja vredne in žalostne razmere? Župniku Vur-kelcu se menda vse drugo bolj dopade kakor natančno spolnjevanje dolžnosti. Zakaj pa vlečete mastne plače? Da bi ceste nadzorovali in šolsko načelstvo vodili, zato gotovo ne, ker za to poslovanje tudi najmanjšega pojma nimate. Manjka vam še samo svete Johance iz Vodic na Kranjskem, katera je sedaj v zaporu; potrudite se še za tisto, kadar pride iz zapora. Potem bodo vaši žepi enkrat polni in bode vaša hujskarija in širjenje sovraštva med ljudmi enkrat ponehalo. Kdo pa sedaj razširja nemir in sovraštvo med župljani, ko je g. nadučitelj Pulko odišel? Prej ste vso krivdo zavračali na tega gospoda po nedolžnem, kaj pa sedaj? Vsak neumni človek mora spoznati, da povzročitelj nemira in sovraštva v Dobji je bil in ostane župnik Vurkelc. Res žalostno in sramotno za duhovnika. Toliko za danes. Od Male Nedelje pri Ljutomeru. Pretečeni teden so devali na naše župnišče toliko »nepotrebni« novi »rušt«, pri katerem delu je padel iz visočine in se ubil tesar Mernik iz Moravskega vrha. Da se je imenovani ubil, ni čuda, kajti padel je revež iz znatne visočine, pač pa ie čudno to, da se državnemu pravdništvu niti ni zdelo vredno ukreniti ogledne komisije na licu mesta. Uljudno Li tudi prašali c. kr. okr. glavarstvo, ali so se vse postavne točke, ki jih postava pri zgradbah ali pri popravah javnih zgradb veleva, v postavnem okvirju vršile ali ne? Prosimo pojasnila, sicer bodemo trkali na druga vrata. Iz Ormoža. Na Binkoštni pondeljek je sedel severno od našega mesta vojaški zrakoplov »Ra-gusa« na tla. Bil je namenjen iz Fischamenda pri Dunaju na Reko, a je moral vsled neugodnih vetrov sesti na tla. Rabil je za vožnjo iz Fischamenda črez vzhodno Ogersko in Ljutomer v Ormož 10 ur. Zrakoplov so vodili 3 častniki. Iz Brežic. Šofer graščaka Pongraca iz Zagreba je vozil pred kratkim silno naglo s kolodvora proti mestu. Nasproti je privdzil hlapec Poljanec s tovornim vozom. Konji so se drvečega avtomobila ustrašili in voz je šel Poljancu čez noge ter mu jih je stri. Odlikovanje. Na Vranskem je stopil v pokoj uradni sluga Jakob Novak. Ob tej priliki je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Iz Vitanja. Namesto g. Arzenška pride sem za župnika Jožef Musi, kaplan v Šmartnem na Paki Pohvaljeni orožniki. Dežeino orožniško poveljstvo je pohvalilo orožnika Jožeta Kneza in Jožefa Hebarja v Mozirju ter orožnika Rajmunda Valen-čiča v Kapelah pri Dobovi. Iz Ptuja. Meseca junija obhaja Jožef Ornig dvajsetletnico svojega županstva v Ptuju. Ptujski Nemci mu nameravajo prirediti veliko slavje. Iz Poljčan. Za tukajšnji poštni okoliš se je u-peljalo s 1. junijem raznašanje pošte po vaseh. Podivjani fantalini. V torek pred Binkoštmi ponoči so napadli v Lanči vasi pod Ptujem štirje fantalini 50 letnega posestnika Vida Maleka. Pretepli so ga najpoprej do nezavesti z latami in palicami, potem pa so mu vzeli vso gotovino v znesku 30 kron. Ko se je Malek zopet zavedel, se je s težavo privlekel do Kureševe hiše; ta ga je spravil domu, kjer je Malek še tisto noč umrl. Pri mrliškem ogledu se je Ipokazalo, da so surovi fantalini (neki Franc Marčinko, Ernest Svenšek, Jurij Artenjak in Šimon Habjanič) prebili Maleku lobanjo. Takoj na to, ko so Maleka pretepli, so napadli ti štirje neko kočijo in so se jih potniki komaj z revolverji ubranili. O-rožniki so jih že prijeli in zaprli. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. J ur, Sv. Barbara v Hal., Celje in dr.: Za to številko deloma prepozno, deloma vsled pomanjkanja prostora izostalo. — Ljutomer: Za list prepozno, smo na drug način Vaši želji ustregli. Prisrčen pozdrav! — Trbovlje: Inserat došel prepozno. Priobčimo prihodnjič. Za varstvo hladilo, olajšanje oblečin. pri vnetju n Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajočie antiseptično domače mazilo Čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolefiine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 63 1 peščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 pušCice za K 3"16 10 pušCic za K 7-— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGrNER, lekarna „Pri Črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. št. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna. Kramar Za spomlad otročje vozičke in Igrače. — Novost kravat In srajc. Cene zelo nizke. &iroIm"Roche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, infiuenco, astma. Originalni zavoj',po 4 K se dobi v vseh lekarnah. Pristen 230 bizeljanec in dolenjski cviček se Vam nudi v gostilni „PLETERSKI" na Bregu pri Celju Loterijske številke. Line dne 30. maja 1914: 38, 31, 74, 88, 61 Trst, „ 3. jun. „ * 14, 64, 5, 74, 89 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== Prodajalka zmožna dobro nemškega in slovenskega jezika v govoru m v pisavi in ki bi imela veselje iti v kako trgovino s čevlji se takoj sprejme v stalno službo. Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista". 270 2-1 Lovci pozor! Ustreljeno divjačino, kakor srnjake, zajce, jerebice kupim v vsaki množini. — Ponudbe in cena naj se naznani ALOJZU EKART, Pragersko, 278 2-1 Pro :tnri za trgovino z mešacim b agom se oddajo takoj v najem. Več pove Alojzija Vozlič, p. d. Stožir, Šmartno v Rožni dolini. Trgovina bi bila najbolj pripravna za žensko. 255 2-2 Mnogo miljonov steklenic za konzerve Krepak dečko se sprejme v izučbo soda-vičarske obrti. — Ugodni pogoji. — Pri Stokavniku, Sv. Jedert nad Laškem. 271 2-1 Zdraf In HrepeK učenec z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga J. Wagner v Šmarju pri Jelšah. 263 2-2 Trgovskega SOtrudilM dobro izurjenega v manu-fakturi, špeceriji. železnim", usnju in drobnarijah sprejme Norbert Zanier & sin. St. Peter Sav nska dolina! 264 3-2 Sprejme se mizarji Vajenec, kateri ima posebno vesel:e do m'zarske obr.i. Martin Stoja n, mizarski mojster Teha. je pri Cilju. 261 2-2 Aparati za vkubavanje pocenijo konserve za domačo rabo Nova iznajdba: Dreyeriev auarat „HEX" za sadne soke. „Rex" drnžba za izdelovanje steklenic za konserve v Hamburgu. Glavna zaloga: Dunaj VII, Neubau-gasse 31. V Celju jib prodaja M. Rauch. 273 3-1 unonadstropna, z vrtom prav blizu cerkve na Vranskem se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Pripravna tudi za trgovino ali za kako obrt. Nuslov pove upravništvo „Nar. Lista"' 256 2-2 6 N 6 I L O N L je čaj, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom. Ta čaj upliva pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela kri, pospešuje spanje in telesne moči. — Čaj ne vsebuje nobenih omam- ljajočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-le o. in kr. dvorni ter nad-\oJv. založnik Julij B«itner lekarna^ Reichenau, Sp' Avstr. Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 K. Dobi se v vseh lekarnah ; kjer ne, proti predplačilu 3 K franko po pošti. 126 24-6 Dober zaslužek dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako upravništvu te?a lista naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi ,.Dober zaslužek". 276 3-1 Samo 4 enotne cene K 9-50, 12 50, 16*50, 20*20 Največja izbira v najelegantnejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. Redka prilika za nakup! Večja partija čevljev je prišla iz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30% pod nakupno ceno. Sandali, platneni čevlji, tenuis čevlji — v v*eh vrstah in po nizkih cenah. Prva največja zaioga ln Izdelovalnlca čevljev Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. Popravila hitro in po ceni. 237 3-3 Zahvala. Za vse izraženo ter izkazano srčno sočutje povodom smrti našega nepozabnega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, gosp. Florjana Šribar-ja kovaškega mojstra in hišnega posestnika izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili predobrega rajnkega k zadnjemu počitku, ter se kljub slabemu vremenu od blizu in daleč v tako obilnem številu udeležili spremstva. Posebno se zahvaljujemo celjskemu pevskemu društvu za pretresljive žalostinke doma ter na pokopališču, slavni požarni brambi za zadnje spremstvo, vsem darovalcem prekrasnih vencev ter sploh vsem, ki so nam na ta ali oni način stali ob bridkih urah s tolažili ob strani. Vsem še enkrat prav prisrčna zahvala. Globoko žalujoča rodbina Šribarjeva. Naprodaj js kmetijsko posestvo hiša, gospodarsko poslopje, mlin in žaga, nad 40 oralov njiv, gozda, travnikov in pašnikov. Redi se lahko 8 do 10 glav živine, 4 do 6 prašičev. Gozd je lep, ima veliko lesa za posekati. Dobra pitna voda je pri hiši, Sadno drevje da ob rodovitnem letu do 15 polovnjakov moSta. Do železniške postaje je 2 uri ali 8 kilometrov. Kupna cena 20.000 kron. Plačati se mora vsa vsota takoj ko se knpno pismo podpiše; ob ustmeni pogodbi pa 600 kron. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 277 2-1 Prostovoljna sodnijsfea dražba zemljišča. Po c. kr. okrajnem sodišču v Kozjem se bodo na prošnjo zakoncev Janeza in Josipine Werschetz, veleposestnikov v Olimju, prodala na javni dražbi nastopna zemljišča brez pritiklin in drugih premičnin in sicer: 1. Domačija s travnikom „na kmetiji in na vrtu", domačim mlinom in hosto „Tičenca" v skupni katastralni izmeri 4 ha, 53 a. 40 m2, izklicna cena 7000 K. 2. Glažuta s hišami in travnikom v skupni katastralni izmeri 1 ha, 11 a, 76 m2, izklicna cena 1500 K. 3. „Prodenca", travnik in njiva, v skupni katastralni izmeri 1 ha, 24 a, 45 m2, izklicna cena 1400 K. 4. Travniki in njive „Pod Mrazom in pod Jevšnikom", v skupni katastralni izmeri 2 ha, 91 a, 89 mJ, izklicna cena 3200 K. Dražba se vrši dne 13. junija 1914 dopoldne ob II. uri na licu mesta v Olimju. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. — Na teh zemljiščih zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na izklicno ceno. — Skupčilo je položiti pri sodniji, kjer se tudi lahko vpogledajo dražbeni pogo]i. C. kr. okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II. dne 26. maja 1914. 270 1 V nojem ali naprodaj je izborno vpeljana kovačnica s popolno opremo, 12 minut od Celja, ob državni cesti. H kovačnici spadate tudi 2 stanovanji, delavnica za kolarja te>- uta za oglje. Obenem se odda vse železje ter oglje. — Odda se vsled smrti gospodarja takoj. — Cena po dogovoru. 275 3-1 M. Šribar, Spodnja Hudinja št. 14, p. Celje. Jabolčnik, pristni mošanciger in slovito ter dobro ljutomersko vino se 248 4 4 dobi pod naslovom Vatro M Dobrava, p. Celje. Jabolčnik 24 vili., vino od 48 vin. naprej. ftOOOOOOO ©OO OOOOOOOOO*. OC OO OOOOOOOO . 9 o Bratje Slovenci, | s •j o kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica Cerveny Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali drnka pošiljam za K 24"— proti poštnemu povzetju. ,55 -16 V Celju se odda v najem za vsako trgovino na prometnem mestu pri cerkvi in v obližju Javnih uradov. Povpraša se naj v pisarni dr. Antona Božiča v Celju, Rotovška nlica št. 15. 266 3-2 je v lepem kraju v Savinske doline uečje posestuo obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda in gozdov. Hiša in gospodarska poslopja so v zelo dobrem stanju. Več se izve pri g. Bog. Zdolšek, učitelju v Grižah pri Celju. 260 2-2 # ♦ ♦ ♦ Radioaktiviteta 44'7 volta Toplice Sutinsbo i na Hrvaškem. ^ Akratoterme 37-40 C; izvrsten učinek t # pri ženskih boleznih, protinu, reumi, | ischias. Postajališče „Sutinske Toplice" (zagor- ♦ w janska železnica). Pošta Mače. Sezona od 1. maja f 4> do 1. oktobra. Natančnejša .pojasnila daje zdravnik * J dr. Kari Hanl in kopališka uprava. 227 # Tehnični učni zavod Podmokli „ (Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. (s S gg Delavnica za popravila, gg S Celje, Graška cesta 33 Maribor, Gosposka ul. 32 Slovenjgradecg Glavni trg tmz C © € t t t PAZITE! Samo 10 kron stane v Prvi gorenjski raz-poiiljalnici Ivan Savnik, Kranj št. 156 4 'l2 m volnenega blaga za eno fino žensko obleko v poljubni barvi, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, I svilnat pas in še več diugih različnih drugih stvari za povrh. Ista množina še bolje vrste 15 kron, „ najboljše vrste 20 kron. Zahtevajte najnovejše vzorce raznega " J Solidno domače podjetje! 9 9 9 9 9 9 Zdravilišče z žveplom. Zdravnik dr. J. Lohert. Zdravilišče z žveplom. Daraždinske Toplice (Hruaško). Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58 0 C, jako priporočljivo proti protinu, revmatlzmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. —' Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis. v> v i NE OZIRAJTE SE prevzame vsa dela dekoracljske, slikarske in pleskarske stroke, katera tevršuje v krasnih in najmodernejših 94 -15 vzorcih. Postrežba točna In solidna. Cene brez konkurence. samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin. Zahtevajte novi 11 u sirova ni obsegajoč 1000 predmetov* CCIlK:, Gosposka ulica Z kakor: mlatilnice, vitij e, čistilnice za žito, sadne mline, sla-moreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje najboljše vrste ima v zalogi in prodaja po najnižjih cenah m VELETRGOVINA mMERKURM in razno moderno blago za moSke in ženske obleke razpoiilja po najnižjih cenah 62 -16 ===== Jugoslovanska razpoSiljalna - R. Sfermecki v Celju (šta"r,")3. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Slovenci, širite Narodni List listerjevi bencinovi g petrolejevi in plinovi Mj|| motorji lokomobiii F za vse vrste strojev od bi^^^^^aaijB ' HP z magnetnim '''^l^fffnr^M1^^^ vžigalom. >JB Najmanjša poraba goriva! Ugodni plačilni pogoji! PfflMMkS^f^i^I Najpripiostejši motor za kmetijstvo! pl |p; Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj. . A. LISTER & CO., dr. z o. z. Dunaj, HI/2, Hintere Zollamtsstrasse 9. 137 -12 je, ako knpnjete svoje potrebšine v domačib specijalnih trgovinah, ker tn se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — P.i nakupu Steklene, in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se obrnite z zaupanjem na tvrdko kjer se Vam bode najsolidneje postreglo, Solidna postrežba! Trgovina z moko in de :: želnimi prideiki : Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: IV 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, bolj--^^S^v^^V Sega 2 K 40 h; prima ^Jž^gg, J^J 1 polbelega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; —^---- j kg Aeleflnega, »nežnobelega, pnljeneea 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K; 7 K; belega, flnega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 56 dobi franko. -16 Zgotovljene postelje It gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; pnh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, S K 50 h, 4 K. — Pernice 900 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14-70, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, K 5"20, K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12'80, K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 19 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar. S. Benlsch v Deienici, štev. 773: Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga oljnatih barv Vedio sveža žgana kavo Glavna azačoga vrvarskega blaga „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!" 32 e 106 -14 Pisarna je v Celju, Botovška ulica št. 12 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Kraduje se VsaH če-trteK od 9.-12. ure in VsaHo nedeljo od 9.-11. ure dopoldne. Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Janko Lešničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.