GLASILO OBČINE DOMŽALE julij 2004-letnik XLIII, št. 9/10 (licih1 mi bogato ponudbo lahka napišemo, da hodu letošnje počitnice za vse naše šolarje prijetne in pestre, saj jih bomo našli tako mi domžalskem bazenu, kot mi razllčMh taborjenjih, mi morju, v pit mirnih in še kje. Mi pa smo posebej ZO noše bral- i c obiskali tradicionalno taborjenje v Turrtšah, ki ga /i' 'a 53 otrok pripravilo Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenlk, Preberite! Uprava RS za zaščito in reševanje. Izpostava Ljubljana. Območno združenje Rdečega križa Domžale ter Občina Domžale so bili 19. junija 2004 organizatorji 9. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. V njem je sodelovalo 14 ekip. med njimi po dve ekipi iz občin Domžale. Mengeš. Kamnik in Ig ter ekipe Brezovice. Litije-Šmartno. Dobrove-Polhov Gradec. Kočevja. Vrhnike in Ivančne gorice. Občina Domžale vabi občanke in občane v GALERIJO DOMŽALE, kjer predstavljamo rezultate druge urbanistične delavnice na temo Ureditev širšega in ožjega centra Domžale Na delavnici je sodelovalo pel avtorskih skupin urbanistov, ki so pripravili predloge in ob koncu kot zaključek še skupni sinlezni predlog, ki ga najdete v Slamniku na straneh od 23 do 26. Vabimo vas, da si rezultate, predstavljene v Slamniku, in razstavo, kjer predstavljamo tudi ostale prispevke stroke, ogledate in prispevate svoja mnenja, ki bodo pomagala, da bodo DOMŽALE - MESTO PO MERI MEŠČANOV. Razstava je odprta od 30. junija do 16. julija 2004, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Vabljeni! Občina Domžale Poletni kulturni festival Studenec 2004 Mednarodni folklorni festival 2004 Ministrica Zdenka Cer ar v Domžalah Občina si zasluži dobro sodišče L željo, da se preveri trenutno stanje na Okrajnem sodišču v Domžalah ter sprejme dogovore o izboljšanju je v začetku julija ministrica za pravosodje, Zdenka Cerar, s sodelavci obiskala sodišče ter P« pogovoru skupaj s Cveto Zalokar Oražem, županjo, pripravila tiskovno konferenco. Ljubljanska 21 le, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19, fax: 01/831-29-62 "** KLASIČNA KLINASTA JERMENA ŠIRINE OD 10 DO 32 ZOBATA JERMENA p0 NAROČILU-HITRA DOBAVA °dprto: 8h - 19h. sobota 8h • 12h www.gumiz.com ŠTAMPI L J KE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 lnto@s-gral.si ELEKTR0 POĆIVAVŠEK T L|ubl|ans»a "9. 1230 Dom/aln '»I 01/72 tli 106, fax: 01/7? 48 6 —__WMII: eloktro.pocIvavsekflsiuUiil PLINSKI GRELNIKI ^Beretta caldale KREDIT-0% OBRESTI Zastopa AL VVAGI Oh dnevu državnosti Slovesen dvig slovenske zastave Na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ter v soorganizaciji z Občino Domžale je bila na predvečer dneva državnosti v parku ob pomniku branilci jev Slovenske samostojnosti slovesnost, na kateri so veterani vojne za Slovenijo z našega območja slavnostno dvignili slovensko zastavo ter ob pomnik položili v imenu svojega združenja ter Občine Domžale venec v spomin na žrtve vojne za našo državo. Zlati jubilej Ribiške družine »Bistrica« Domžale Med pestrimi aktivnostmi ostaja glavna skrb za vode Ribiška družina Bistrica Domžale je sredi junija s številnimi slovesnostmi in druženji zaznamovala svoj zlati jubilej - petdesetletnico družine, ki je bila ustanovljena 20. junija 1954 v prostorih tedanje gostilne Orehck. Ob udeležbi 13 ribičev je bil za prvega predsednika Ribiške družine Domžale izvoljen Maks Dovžan. Osrednja slovesnost ob jubileju je bila 18. junija na Viru. glaševalska agencija IR IMAGE www.ir-image.si Poglejte na www.domzale.si, kjer boste našli napovedi najaktualnejših dogajanj. Na 17. seji Občinskega svetu Občine Domžale, ki se je končala v dveh delih, so razpravljali o rebalansu proračuna, dobili smo nov občinski odlok o štipendiranju, predstavljeni so luli rezultati druge delavnice za prenovo mesta, na izredni seji pa je bil sprejet sklep, z katerim so zagotovljene osnove za obnovo hale Komunalnega centra Domžale in možnost, da naši košarkarji igrajo v Goodyear ligi. Na tej strani lahko preberete pogovor s Cveto Zalokar Oražem, županjo in poslanko, ki odgovarja na vprašanja, povezana tako z njenim delovanjem V državnem zboru, kot o nekaterih najaktualnejših dogodkih v občini in pove, da bo jeseni ponovno kandidirala za poslanko. Stran Litera nagrajuje Tudi tokrat ne gre brez križanke. Ob njej boste prebrali štiri nagrajence križanke, za katero je nagrade prispeva HONDA AMBROŽ, danes pa nagrade - knjižna darilu zugotuvlju Studentsku zuložha LITERA iz Murihora. Stran EE Za nazaj, pa tudi za naprej Na straneh, namenjenih kulturnemu (lomu Franca Bernika Domžale, /ahkn preberete oceno o pravkar iztekajoči se uspešni sezoni, našli pa boste tudi kar nekaj namigov, da se boste naslednjo kulturno sezono še raje vračali v center nuše profesionalne kulture. Stran Javna povabila Objavljamo javno povabilo za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sojinancirunje iz-obruževanja samostojnih podjetnikov nosilcev dcpivnosti. s sedežem v občini Domžale, krajane Radomelj pa obveščamo, da si v avti Kulturnega doma Radomlje v mesecu juliju lahko ogledajo predlog vsebinskih sprememb, ki so nastale po javni razgrnitvi in juvni obravnavi lokacijskega načrta za rekonstrukcijo prometnih površin in širitev pokopališča v Radomljah. 27. avgust ob 18.00 pred blagovnico VELE v Domžalah Nastopajo: Trlo dva čardašn, Transiuslon, Bossa de novo, Kraški ovčarji, Kontrabant, Slon In sadež G? DOMŽALE stran Tako, /aorta sem /adnji list tokratne 9/11) številke Slamnika in zdaj gremo lahko na dopust. Ne čisto dobesedna, pa vendarle, saj se vidimo šele v septembru, z nov imi nov ieami, predstavitvami, pogovori, obvestili in vsem. kar navadno spada v posamezno številko Slamnika. Novi način, ko vse prispevke oddajamo na disketah ali po elektronski pošti je naporen, vendar vsem skupaj prihrani kar nekaj časa. zato v sem, ki upoštevate naš predlog o pošiljati ju prispevkov na disketah oz. po elektronski pošti še enkrat hvala, tako Petru iz podjetja IK image, kot tudi tehničnemu uredniku Janezu, ki razumeta, da se vedno tudi kaj zaplete. Ker so počitnice precej odvisne od vremena, sem ob raznoraznih meteoroloških napovedih kar malce zaskrbljena Menda bo sončen in lopel samo del julija, v avgustu, ko pa grem sama na dopust, pa naj bi bilo menda precej drugače, upam, da ne bo trer« smučat. Sicer se pa tudi \ mani vročih dneh. v času dopusta najde različne možnosti in priložnost da se človek odpočije in nabere moči alt p;i. kot se moderno reče. pozitivne encimi je za jesen, ki neizbežno pride. Zato vam želim, da bi našli veliko možnosti in priložnosti za prijetno preživ Ijanje letošnjih počitnic. Zadnjo številko ste si kar dobro ogledali, eelo nekaj več klicev je bilo kot ponavadi, tudi zahval za dobro napisane prispevke naših dopisnikov, česar sem še posebej vesela. Avtorje tudi seznanim, da sem bila opozorjena na pohvalo, tudi na napake, če je treba, in prepričana sem, da so tudi sami veseli oz. da v nasprotnem primero zadeve skušajo popraviti. Posebej vesela sem, če pohvali prispevek sogovornik in šc danes se nasmehnem ob ugotovitvi enega od mojih intervjuvancev, ki mi je ob priliki dejal: »Sploh nisem vedel, da je bilo moje življenje tako zanimivo, kot ste ga opisali.« Prijeten spomin, ki greje. I [vala Pnietno sem bila presenečena tudi ob zadnjem srečanju z eno od generacij učencev in učenk, ki sem jih učila v času mojega službovanja na ((snovni šoli Janko Kersnik Bulo pri Lukovici. Po nekaj več kot dveh desetletjih smo se srečali kot iskreni prijatelji, našli drug za drugega prijazne besede in eelo skupaj nazdravili m /apeli Kolikor kapljic, toliko let. Če ho kdo od prisotnih to prebral, naj pove še drugim, da se nekdanjih učencev in učenk, pa tudi zadnjega srečanja izjemno rada spominjani tet vsem žetim veliko, veliko uspeha. Naslednja, enajsta številka gla-silaSLAMNIK bo predvidoma izšla 18. septembra 2004. vaše prispevke pa pričakujemo do vključno 8. septembra 2004, najraje na elektronska naslova vera.vojska(a)domzale.si, infojVtkd-domzale.si. lahko pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. Morda samo še tole obvestilo Kol lahko preberete, bo naslednja enajsta številka predvidoma izšla 18. septembra. Tudi zato. ker bodo leseni volitve v Državni zbor in bomo morali upoštevali dan njihove izvedbe Preden pa svoje tokratno pisanje končam, še iskrene čestitke našemu sodclovcu dr. Bogdanu I X>lencu ob srebrni maši. Ker so počitnice tudi čas za nova prijateljstva, sem o vrednoti, ki jo velikokrat pogrešamo, našla tole Kmersonovo misel: Najlepše pri prijateljstvu ni ponujena roka niti ljubezniv nasmeh, niti veselje v druženju, najlepši je navdihujoči /anos, ki ga prinese odkritje, da še nekdo verjame vate in ti je pripravljen prijateljsko zaupati. Naj sije sonce in ogreje vase počitnice. Nasvidenje jeseni! Odgovorna urednica Ob dnevu državnosti Slovesen dvig slovenske zastave Po slovenski himni, ki so jo zaigrali domžalski godbeniki, je predsednik združenja Dominik Cirmek v krajšem nagovoru poudaril pomen negovanja spomina na dni, ko smo enotni in složni ubranili plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev ter poudaril, da bo tovrstna slovesnost postala tradicionalna oblika spominjanja na vojno za Slovenijo, s katero bodo obeleževali tako dan samostojnosti, kot 16. maj - dan veteranov - vse slovesnosti bodo na predvečer posameznega praznika. Po dvigu zastave so številni prisotni, med katerimi sla bila tudi županja Cveta Zalokar Oražem ter pixlžupan Vinko Juhart ter občinski svetniki prisostvovali simbolnemu veteranskemu dejanju, za zaključek slovesnosti pa so godbeniki zaigrali nekaj koračnic. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, kije po slovesnosti pripravilo krajše druženje, nas je s prvo tovrstno slovesnostjo na predvečer dneva državnosti opomnilo, da ne smemo pozabiti pomembnih zgodovinskih dogodkov iz. preteklosti naše Slovenije. 7 7. seja Občinskega sveta Občine Domžale - 23. junij 2004 Rebalans Proračuna, Investicijski program za OS Dob, nov odlok o štipendiranju V sredo, 23. junija 2004, so se svetniki in svetnice najprej lotili treh točk s 16. seje. Predsedujoči Toni Dragar je po pozdravu čestital evropski poslanki, dr. komuni Jordan < izclj, seji zahvalil za sodelovanje ter ji zaželel uspešno delo v Bruslju. Njegovim čestitkam in dobrim željam se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, evropska poslanka pa se je za čestitke zahvalila ter poudarila, da bo tudi v prihodnje ohranila stik z občino, hkrati pa v Evropskem parlamentu skušala doseči za Slovenijo čim več. Številna vprašanja, predlogi In pobude Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je v kratki informaciji predstavil finančno poslovanje glasila Slamnik v letu 2003, nato pa so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema Poročilo o poslovanju javnega glasila Slamnik za leto 2003, Lnako brez razprave je bil sprejel tudi sklep o tem, da se Občinski svet Občine Domžale seznanja z dokončnimi poročili o opravljenih nadzornih pregledih nad razpolaganjem z občinskim proračunom, nato pa so bila na vrsti vprašanja, predlogi in pobude svetnikov in svetnic: Franc Černagoj, Zeleni, je podal predlog v zvezi Z nadaljevanjem obravnave problematike odlaganja gradbenih odpadkov, o kateri so tudi razpravljali Janeza Stihi ič. SDS, Simon Mavsarj, LDS in županje Cvete Zalokar Oražem. Janez Limbek. N.Si, je postavil dve vprašanji v zvezi z rekonstrukcijo križišča pri Mercatorj" ler objavo v Uradnem vestniku. enako je dve pobudi podal Roman l.cnassi, N.Si: nadaljevanje plinifikacije v Za-lniisiii tel odstranitev reklamne table sredi kolesarske slezc: dr. Marko Star-bek, N.Si, je opozoril na vzdrževanje »Snictarske« ceste v Dobu; Tone Prc-skar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi s kabelsko televizijo v I )omžalah, sever; ter predlagal, da gradbena dela izvajalci Opravljajo ves dan. ne le dopoldne, ler s tem skrajšajo vrsto zapor cest; Jane/ Stibrič. SDS, je opozoril na problem prireditve ob občinskem prazniku ter vprašal o plakatnih mestih, o čemer je kasneje razpravljal tudi dr. Marko Starbek, N.Si; ter Roman Kurmanšck, SDS, je podal tri pobude: ureditev eeste Dob-Gorjuša; namestitev ustrezne prometne signalizacije tet table za označbo kraja (iorjuša; dr. Romana Jordan Cizelj, SDS, ki je postavila vprašanje v zvezi / velikim številom odklonjenih otrok; Darka Bitenc, LDS, je opozorila na potrebno sanacijo dela Zupančičeve ulice v Domžalah; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, na uredilev Prešernove ulice v Radomljah; Saša Kos, LDS, na prometno varnost in obremenitve na Ihanski cesti v Zahoršlu ter dala po hudo o ureditvi prevoza v Ljubljano za srednješolce. Nekatere odgovore so podali načelniki oddelkov: Zoran Vitorovič, Iztok I iliKva in Kristina Slaparj mag, MHi:l Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti tudi tokrat v Dobu Imejmo radi svojo domovino Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti je bila tudi letos v Dobu, njen začetek pa pri pomniku pod Močilni-koni, kjer je po Zdrav Ijici, ki so jo izvedli letošnji jubilanti - domžalski godbeniki, prisotne pozdravil Robert Hrovat, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob. Na kratko se je ozrl na zgodovinske dni, zaradi katerih praznujemo dan državnosti. Zaželel je vsem udeležencem prijeten večer v KS Dob ter predlagal minuto molka v spomin na žrtve vojne za Slovenije, nato pa povabil predstavnike Območnega združenje veteranov vojne za Slovenijo, da položijo ob pomnik venec. Po tradiciji smo se nato obiskovalci in obiskovalke, med katerimi je bil tudi častni občan dr. Miroslav Stiplovšck, napotili v Kulturni dom na Močilniku, kjer je Kulturno društvo Jožef Virk pripravilo prijetno slovesnost. Slavnostna govornica županja Cveta Zalokar Oražem: Imejmo radi svojo domovino. Slavnostna govornica županja Cveta Zalokar Oražem nas je po pozdravu spomnila na čas, ki sc zdi premlad, da bi bil pomemben del zgodovine. »Pa vendarle je, ker nismo želeli obstati v preteklosti in smo pogumno in samozavestno stopili na pot zmage. podobno kot tisoči pred nami, sto in tisoč let nazaj. Tako smo sledili zgodovinskim zgledom svojih prednikov in uresničili tudi njihove sanje O samostojni in svobodni Sloveniji. Na te odločitve nas bosta, poleg intimnih spominov na tisto obdobje, ki so del slehernega Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob: Dobrodošli v Dobul izmed nas, spominjala tudi oba praznika, saj je bila s plebiscitom in vojno za Slovenijo začrtana pot, ki mora voditi le naprej, na kateri ne smemo obstati, čeprav se včasih lahko ozremo nazaj in tudi iz zgodovine črpamo moč za sedanjost in prihodnost.« Veterani vojne za Slovenijo so ob pomnik položili venec Fantovski zbor Društva mladih Dob, tenorist Andrej Debevc ter basist Zoran Potočan ter citrar Tomaž Plahutnlk Recltatorja Bogdan Osolln In Janez Hafner Slamnik jc glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk). 1929 (2 številki), 1934(1 številka), 1935 (1 številka). Domžalcc jc izšel šc v letu I95X (1 številka), nato pa jc 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK jc pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA vojska Tel.: 72-2(1-100 (041) 634 505, Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA <" AMLR- NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI./ STIBRIČ, BOGDAN OSOI.IN. DARJAANDREJKA, URBAN ŽNIDAR-SK METKA Zli PA NEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK"' Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo BRNA Z.AUJLK KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, c-mail: infofojkd-domzalc.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS, štev, 89/98) sodi časopis med proizvode, zn katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za lisk: IR imaged.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Sct d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje, stran OBČINSKI SVET Polanc kot predsednica Odbora za proslave; Darka Uitenc kol direktorica Vltca Urša. S tem je bila 16. seja Občinskega sveta zaključena. 13 točk 17. seje Občinskega sveta Kot navadno se jc seja začela s prejemom dela zapisnika prejšnje seje ter določanjem dnevnega reda. V razpravi je I rane Čemagoj, Zeleni, v imenu svoje svetniške skupine ter skupine SMS ter podjetnikov in obrtnikov zaradi pomanjkljivosti gradiva predlagal umik točke o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena, ki pa ni dobil podpore, tako, da je bil z 19 glasovi ZA določen dnevni red. na katerem je po umiku točke o zazidalnem načrtu Zgornje Jarše ostalo 13 točk. Gregor Rovanšek, ZLSD, novi svetnik V okviru točke Volilvc in imenovanja je po obrazložitvi Tonija Dragarja Spomnila je tudi, da smo /ara di vstopa v Nato in Bvropsko unijo letošnje leto že z velikimi črkami zapisali v zgodovino slovenskega naroda, hkrati pa je želela, da bi bil dan državnosti priložnost za oceno izpolnitve zastavljenih ciljev in pričakovanj. Po njenem mnenju smo mnoge cilje dosegli, nekatere celo prej kot smo pričakovali, kar velja tako za državo kot občino, pri tem pa moramo vedeli, da čas, ki jc pred nami, zahteva, da usmerimo vso energijo v projekte, ki bodo vsem prinesli napredek in kakovostno in zadovoljno življenje. Poudarila je, da nam večina še vedno priznava, da smo uspešna občina, ler da ne smemo pozabiti, da smo dobri toliko, kolikor sc cenimo in spoštujemo sami, veliki pa toliko, kolikor smo sposobni lastne napake priznati in jih Popraviti. Svoj govor jc zaključila s priporočilom, da imejmo radi svojo domovino, čestitala je vsem Prisotnim in preko njih vsem Občanom in občankam ob dnevu državnosti ter jim zaželela Prijetno praznovanje, hkrati pa M jc Krajevni skupnosti Dobi 111 Kulturnemu drušlvu Jožef Virk Dob zahvalila za prireditev toi nastopajočim za njihov prispevek. V kulturnem programu so po« leg Godbe Domžale sodelovali fantovski zbor Društva mladih u°b, tenorist Andrej Debevc, basist Zoran Potočan ter citrar Tomaž Plahtitnik, plesna para Plesne šole Miki ter člani Kultnega društva Jožef Virk Dob. Prijetno Prireditev jc režiral Mi-ll)š Starbck. 1 Iradnem delu je Sledilo prijetno druženje v poletnem gledališču na Močilniku. V. Vojska kot predsednika KVIAZ ter raz.piavi. v kateri je Franci Gerbec, Z.I.SI). predstavil kandidata. Občinski svet soglasno odločil, da se potrdi mandat Gregorju ROVANSKU, stan vir. Bu- kovčeva 6, za preostanek mandal ne dobe. Predsedujoči pa mu je zaželel veliko uspehov. Občinski svet se je v okviru te točke tudi seznanil, daje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podala pozitivno mnenje h kandidaturi ga. Marjance Bogataj, slan. Cesta talcev 16, 1230 Domžale za ravnateljico Osnovne šole Roje. Vprašanje Romana Kur-manška, Z.I.SI). v zvezi z imenovanjem Manjc Jami za ravnateljico Vrtca Domžale glede na negativno mnenje KVIAZ, pa ho dobilo odgovor v septembru, ko se konca njen sedanji mandal. Rebalans se sprejme Po uvodni informaciji Dina Holčine, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo ler razpravi Simona Mavsarja, LDS, in Janeza I imhka, N.si.. ler odgovoru Iztoka ((breze, načelnika (»ddelka za komunalne zadeve, so bili amandmaji soglasno sprejeti, enako pa tudi sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2004. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme spremembo načrta prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2004. .3. Rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2004 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Za prebivalce KS Radomlje, posebej pa njihovo središče, je zanimiv L AMANDMA, ki spreminja opis namena porabe na proračunski postavki 4532 Ureditev križišča v Radomljah, ki se mu doda naslednji tekst: »Križišče v Radomljah je s prnmclno-tchnič-nega stališča izredno neugodno (prednostna cesta poteka pravokotno skozi križišče, geometrija križišča je nepravilna). Predlog lokacijskega načrta namesto križišča predvideva krožišče. S planiranimi sredstvi bomo izvedli tudi nakup zemljišča /a razširitev obstoječega pokopališča v Radomljah. Razširitev pokopališča jc nujno potrebna zaradi preselitve posmrtnih ostankov iz grobišča, ki je lociran na .IZ delu križišča, v območje katerega bomo posegli pri sami izvedbi krožišča.« Adaptacija In dozidava OS Dob -1. faza Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je predstavila predlog Investicijskega programa za adaptacijo in dozidavo Osnovne šole Dob I. laza, v kateri hi Zgradili |>cl učilnic, med njimi multimedijsko, s pripadajočimi kabineti in knjižnico, katere skupni vrednost znaša nekaj več kot 244 mio si i, obveznost bo porazdeljena v obdobju 2003-20(17. V razpravi so sodelovali: Roman l.enassi, N.Si, ki je opozoril na finančne obveznosti v naslednjih letih ler anticipirano porabo; Simon Mavsar, LDS, ki je povprašal o soglasju Ministrstva za iinanOC tet opozoril na terminski plan, predlagal je tudi preučitev možnosti, da je investitor sama OŠ Dob; Janez Stibrič, SDS, je vprašal, zakaj je v programu investicij pristojnega ministrstva gradnja dobske lole šele na 245. mestu, hkrati pa je menil, da je treha storili vse, da ho terminski plan veljal. Jakoba Smolnikarja, SLS, je zanimal problem ureditve okolja ter možnosti sprememb v smeri, da se zgradila dve telovadnici; Pavel Ccrar. LDS, pa je poudaril pomen čimprej-šnjega začetka gradnje zaradi preprečitve dvoizmenskega pouka. Po odgovorih izdelovalcev investicijskega programa, Nevenke I Tanko, jc bil s 24 glasovi za sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale potrjuje Investicijski program /a adaptacijo in dozidavo Osnovne šole Dol) I. laza. 0 sodni poravnavi Edvard Ješclnik. tajnik občine ter direktor občinske uprave jc v daljši in- formaciji predstavil problematiko sodne poravnave med občino ter Milanom Na-dlcrjctn in Stanctom Babičem v zvezi / oddajo nekaterih parcel v Športnem parku Domžale v zakup za ureditev teniškega centra. Ob odpovedi zakupnega razmerja investitorjem ni prišlo do sporazumne razveze in izročitve, zato je bila vložena tožba. V izogib podaljševanju sodnega postopka in povečevanju sodnih stroškov jc Občina Domžale z zakupniki sklenila dogovor in podpisala pogojno sodno poravnavo, ki postane veljavna ob soglasju občinskega sveta. V njej se občina zaveže na račun vloženih sredstev, izračunal jih je sodni cenilce, sodnim strankam nakazali znesek 57.500.000,00 sit do konca leta 2006, občina pa iz navedene poravnave takoj pridobi posest na teniških igriščih, posest na gostinsko sanitarnem objektu pa šele z .31. I. 2006. V razpravi sta Roman l.enassi. N.Si, in Pavel ( erar, LDS. opozorila na problem števila zakupnikov, Matjaž Pečovnik. SMS, pa je menil, da je ocenjena višina vrednosti leniških igrišč previsoka ter povedal, da njegova |ioslanska skupina ne ho glasovala za sodno poravnavo. Po odgovorih uvodničarja ter zakupnika Milana Na-dlerja. ki je predstavil zgodovino Spin centra ter svoje poglede na poravnavo ter razpravi Francija Gerbca; Matjaž-a Pcčovnika, SMS, ter prekinitvi, ki jo je v imenu svetniške skupine LDS predlagal mag. Marko Vrcsk. LDS, so po odmoru svetniki in svetnice sprejeli predlog svetniške skupine I ,DS, da sc točka prekine, pridobi dodalne informacije in nadaljuje IVI eni od naslednjih sej. Novi Odlok o štipendiranju Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so ni/prav hali: Simon Mavsal. LDS. ki je v zvezi / ugotavljanjem in upoštevanjem socialnega slanja pri podeljevanju nadarjenih dijakov m Studen lov. predlagal amandma, ki omogoča, da sc to pri nadarjenih ne upošteva. Njegov predlog so podprli I ranci Gerbec, ZLSD, Roman Lenassi, N.Si, ter dr. Marko Slarbek, N.Si, Po odgovorih načelnice za družbene dejavnosti in krajšem odmoru na predlog svetniške skupine ZLSD, je Franci Gerbec, ZLSD, predlagal en amandma, dva pa je pripravila uprava. Občinski »vetje vse tri sprejel, z ?i glasovi pa ludi odlok o stipendiranju v Občini Domžale Ukinitev statusa grajenega javnega dobra V razpravi so sodelovali Pavel Ccrar, LDS, ki ga je zanimal status pešpoti v Dobu, o njej pa so razpravljali Franci Gerbec, ZLSD, Roman lenassi, N.Si ler Simon Mavsar. LDS. Po odgovorih Marka I labala. vodje službe za gospodarjenje z zemljišči, so svetniki in svetnice s 23 glasovi za sprejeli vseh sedem predlaganih sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra. Zemljišča glavni vzrok, da ukrepi še niso Izvedeni Iztok (»breza, načelnik (»ddelka za komunalne zadeve, je predstavil informacijo 0 izvedenih ukrepih pri gradnji avtoceste ler predstavil ukrepe, ki jih DARS ni realiziral, glavni vzrok pa jc nepridobitev potrebnih zemljišč: aslalli-ranjc lokalne ceste od Savske do deviacijc Studa ter lokalne ceste od deviacijc cez Kamniško Bistrico do Ihana: ureditev in |ircplastilcv ceste Studa Mala Loka, izvedba in rekonstnikeija lokalne eesle 1'šala - Podgorica ler gradnja obvoznice Vir, ki je tudi po mnenju dmgega uvod-nieaiia. AI|osa Itiusa. DlX ' Projekt najbolj kritična, saj je problematičnih osem parcel. G. Itn is je podal tudi nekaj Informacij <> realizaciji drugih ukrepov, ki sc po tcnninskem planu začenjajo v letošnjem poletnem času (sanacije cest Vir - Litijska cesta, cesta Vir - Dob, hodnik za pešce Hrezje-Studence, hodnik križišče Žcjc-Krumpcrk, avtobusno postajališče v Studi). V razpravi so sodelovali: Anton Prcskar, ki je kot član (tdbora za komunalo predstavil predlagane dodatne ukrepe odbora, ki jih je Občinski s vel kasneje pudprl; dr. Marko Slarbek. N.Si. ki jc opozoril na potrebne ukrepe v primeru daljšega čakanja na obvoznico Vir ter sanacijo Li- tijske na Viru ter ceste Vir - Dob; Jakob Smolnikar, SLS, ki je zahteval sanacijo poškodb, čimprejšno rešitev obvoznice Vir zaradi vse številčnejšega prometa tet opozoril na problematiko urejanja ročnih zapornic. Po odgovorih Aljoše Brusa je Občinski svet z 21 glasovi ZA sprejel naslednjih sedem sklepov: 1. ()l ičinsk i svet ()bčine Domžale se seznanja s Poročilom o izvajanju ukrepov, ki sledijo iz Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentjakob Blagovica in Sporazuma, podpisanega med Občino Domžale in DARS d.d. 2. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz uredbe in sporazuma, ne sledi predvideni dinamiki in zahtevana, ki so bili v obliki sklepov sprejeli na 7. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 03.09. 2003. .3. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da DARS d.d. za zagotovitev Izvedbe obvozne ceste Tosama količevo za ncpridobljcna zemljišča do 31.08.2004 proti lastnikom vloži razlastitvene postopke. O postopku razlastitve naj se redno poroča. 4. (»ičinski svet ()bčinc Domžale sprejme informacijo o izvedbi ukrepov pasivne zvočne zaščite stanovanjskih hiš oh avtocesti Šentjakob- Krtina, meritev za vir hrupa in preveritev ustreznosti izvedeno protihrupne zaščite in zahteva, da se o vseli nadaljnjih meritvah in ukrepih, ki sledijo iz teh meritev, poroča na občinskem svetu. 5. Občinski svet Občine Domžale zahteva od D A RS-a d.d.. da mora do (II. 09.2004 predložiti vso rezultalo meritve hrupa, ki so bilo narejeno v času od odprtja avtocestnega odseka Šontja-kob-Krtina do danes s podrobnimi obrazložitvami. 6. Občina Domžale naj naroči pri nevtralni instituciji diHlalno kontrolno meritve hrupa na kritičnih točkah na odseku Šentjakob- krtina in v primeru, da se ugotovijo prekoračene mejne vrednosti hrupa, ustrezno ukrepa. 7. Občinski svet Občine Domžale meni, da zadrževalnik Drtijščica ne funkcionira v smislu parametrov /a mokri zadrževalnik ter da še vedno niso bili predani protipoplavni objekti v upravljanje, 'zato poziva DARS d.d. oz. MOPK ARSO, da se izvedejo vsi potrebni ukrepi do 01.09.2004. Glede na to, da Občina Domžale še ni dobila zaprošenega pravnega mnenja Instituta za javno upravo, jc županja Cveta Zalokar Oražem predlagala predložitev točke o dopolnitvi in razveljavitvi sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena, jc bila točka prestavljena na konec dnevnega reda. Ustanovitev posebne komisije za preučitev višine odmere Nalo pa so se svetniki in svetnice lotili obravnave primerjave odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča glede na spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2002 in 200.3. Uvodno informacijo jc podal Zoran Vitorovič, načelnik' Oddelka za prostor m varstvo okolja Predstavil je vzroke za spremembo odloka (dvig nadomestila, razbremenitev industrije, večja obremenitev prostorov za poslovne dejavnosti, poenostavitev kategorij in poračunavanja). merila za vrednotenje in določitev višine nadomestila ter na kratko najpomembnejše podatke iz primerjave, ki kažejo, da sc je skupna odmera nadomestila zaradi sprejema novega odloka povečala za 13 odstotkov, višina nadomestila se je zmanjšala večini zavezancev, ki ga plačujejo za stanovanja ali garaže, ludi za bloke oz. stanovanjske prostore, največ pa seje zvišala pri poslovnih površinah, namenjenih obrti, |ioslovnih prostorih v blokih ter sicer za poslovne dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Stane Kovač, Svetniška skupina obrtnikov in podjetnikov, ki je opozoril na diskriminatorni odnos do nekaterih skupin občanov obrtnikov in podjetnikov, za katere sije višina nadomestila najbolj povečala, opozoril je na nezakonito relroaklivnosl obračunavanje nadomestila za »nazaj« ter predlaga ustanovitev komisije, ki bo preučila pripombe in pripravila nov predlog, predlagal je tudi sestavo komisije; z njim seje strinjal tudi Pavle Cerar, LDS, kije posebej izpostavil problem izenačitve industrije in obrti ter zahteval, da primerjavo naredi občinska uprava, ne pa zunanji izvajalec; Janez Stibrič je kot predsednik Komisije za vloge in pritožbe povedal, da tudi komisija dobiva pritožbe; Franci Gerbec, ZLSD, je podprl predlog Poslanske skupine obrtnikov in podjetnikov ter skupaj z njo pripravil nov predlog sklepa. Po razpravi Vinka Juharta, podžupana. Romana Lenassija, N.Si. in Simona Mavsarja. LDS, ki so ustanovitev skupine podprli, predlagali pa njeno čim prejšnje delo, sta bila s 14 glasovi ZA in 2 PROTI sprejeta naslednja sklepa: I. Občinski svet Občine Domžale ustanovi začasno komisijo za pripravo predloga sprememb in dopolnitev Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale, ki naj pri pripravi upošteva rezultate predložene informacije »Primerjava odmere nadomestila glede na spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2002 in 200.3«, le posebej glede povečanih obremenitev obrti in nekaterih drugih poslovnih dejavnosti. V komisijo imenujejo do 15.07.2004 po enega predstavnika vsaka svetniška skupina, dva predstavnika pa imenuje županja s strani občinske uprave. Pri delu komisije sodeluje tudi predstavnik izdelovalca navedene informaciji primerjave, komisija pripravi do . 10.09 2004 predlog sprememb in dopolnitev odloka za prvo obravnavo na občin skem svetu. Za predsednika komisije občinski svet imenuje podžupana Vinka Juharta. 2. Občinski svet Občine Dom/ah si seznanja s primerjavo odmere nadomestila za uporabo stavbnega /cm Ijišča glede na spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale v letu 2002 in 2003. Ker je bila ura blizu 19., so se svetniki in svetnice na predlog podžupana Tonija Dragarja odločili, da sejo nadaljujejo 23. junija 2004. Odgovorna urednica Nadaljevanje 17. seje Občinskega sveta Rezultate druge urbanistične delavnice za ureditev širšega in ožjega mestnega središča Domžal sta predstavila Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Feliks Hribcrnik, predstavnik skupine urbanistov Po razpravi Francija Gerbca, predsednika Odbora za prostor, kije razpravljal tudi kot svetnik ZLSD, Simona Mavsarja, LDS, Romana Kurmanška, SDS. Antona Prcskarja, LDS, Janeza Stibriča, SDS, in Franca Čcrnagoja, Zeleni, sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z zasnovo ureditve širšega in ožjega mestnega središča. 2. Občinska uprava pripravi do 31.12.2004 predlog dokončne zasnove ureditve centra Domžal in predlog programa za njeno izvedbo. V programu priprave ureditve centra Domžal se predvidi tudi pogoje in roke za izgradnjo javnih objektov in javne infrastrukture. Brez razprave sc je v nadaljevanju seje Občinski svet Občine Domžale seznanil z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu Zaključnega računa Proračuna Občine Domžale za leto 2002. V razpravi 6 sprejemu dopolnitev in razveljavitev sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega namena niso sodelovale svetniške skupine SMS, Zelem tel I .ista obrtnikov in podjetnikov. Po uvodni informaciji Bdvar da Jcšclnika, direktorja občinske uprave ter tajnika občine, ter inloruiaciji' >la Repovža, so v razpravi sodelovali: Simon Mavsar, LDS, mag. Milan Pinnan. LDS; Franci Gerbec, ZLSD, Anton Prcskar, LDS, dr. Marko Starbck, N.Si, ter Roman Kurmanšck, SDS, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale razveljavi v Sklepu o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 3/99 in 10/00) v • 1. točki četrto alineo, • 2. točki zaporedno številko 4, • 2. točki zaporedno številko 1., 3. alineo, ki se na podlagi Odločbe t,I , štev. 90312-622/2003-7, z dne 11.05.2004 nanaša na novo nastale parcele, štev. 4440/5,4440/6.4440/7,4440/8 vse k.o. Domžale, • 2. točki zaporedno štev. I., 4. alineo, ki se na podlagi Odločbe Gl , štev. 90312-622/2003-7, z dne 11.05.2004 nanaša na novo nastale parcele, štev. 4440/5,4440/6,4440/7,4440/8, vse k.o. Domžale, • 2. točki zaporedno štev. I., 5. alineo, ki se na podlagi Odločbe GU, štev. 90312-622/2003-7, z dne 11.05.2004 nanaša na novo nastalo parcelo, štev. 4428/3 k.o. Domžale. Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo, da izda vse potrebne akle, ki bodo potrebni za vpis sklepa občinskega sveta v zemljiško knjigo. Ob koncu 17. seje so svetniške pobude, predloge in vprašanja postavili: Roman Kurmanšck, SDS. Franc Ccmagoj. Zeleni. Simon Mavsar, LDS, ter Stane Kovač, Lista obrtnikov in podjetnikov. Odgovorna urednica Zadnja novica Na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale jc ta v zvezi z nujnim posegom v objekt Hale komunalnega centra Domžale sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale se strinja z nujnim posegom v objekt Hale komunalnega centra in daje soglasje k Pogodbi o prenosu investitor stva med Občino Domžale in Košarkarskim klubom Domžale. 2. Občina Domžale kot lastnik objekta zagotovi strokovni nadzor preko kvalitetnega in usposobljenega podjetja z ustreznimi referencami. .3. Sestavi tlel pogodbe mora biti predračun del iz katerega bo razviden konkreten obseg predvidenih del in njihova vrednost. 0. u. OD TU IN TAM stran 4 Slovesno ob dnevu državnosti tudi na Homcu Cesta na Homški hrib končana Slovesnost so s pesmijo pričeli pevci mešanega pevskega zbora iz Smarce, nadaljeval pa s pozdravom Janez Repnik, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice, ki mu je pripadla čast, da spregovori ob dokončanju ceste na Homški hrib. Investicija je bila začela še v času pred-sednikovanja Alojza Roginc, ki se mu je g. Repnik tudi iskreno zahvalil in ob tem poudaril zelo pomembno vlogo arhitekta Saša Roginc. Ta ni oblikoval le posebnih luči, temveč jc zavzeto spremljal gradnjo ter sproti s člani Svela KS opozarjal na nekatere pomanjkljivosti, testa, ki pelje do cerkve in mrliških vežic, je resnično vzorno urejena, k temu pa so prispevali tako zadnji izvajalec, kot podjetje Skočaj, ki je poskrbelo za javno razsvetljavo, nadzor pa jc bil v rokah N-investa. Skupaj jc kompletna investicija vredna več kot l(X) mio SIT, kar jc po mnenju županje, ki je tudi pozdravila zbrane krajane in krajanke, dokaz, da vodstvo občine Domžale finančna sredstva namenja tudi KS v okolici centra. Na lo kažejo tudi druge investicije, ki jih kljub nekaterim oviram v občini Domžale ni malo, opozorila pa jc tudi na prizadevanja nekdanjega podžupana Simona Mavsarja. Cesto so svojemu namenu predali županja, Cveta Zalo-kar Oražcm, predsednik Sveta KS Ho-mcc-Nožicc, Janez Repnik in načelnik Oddelka za komunalne zadeve. Iztok Obreza, blagoslovil pa jo je domači župnik Anton Dobrovolje, ki je enako kot predgovornika zaželel vsem uporabnikom srečno pot. Vsi prisotni so se nato sprehodili do cerkev vrh homškega hriba, nato pa v prijetnem klepetu zaključili prijetno popoldne, ki se jc za krajane in krajanke končal zvečer na prireditvi in kresovanju v počastitev dneva državnosti. Sekcija frizerjev in kozmetikov OOZ Domžale se predstavlja Poudarite lepoto Gospo Mijo Hribar, ki ima svoj frizerski salon Mil V v Domžalah, na Ljubljanski 91, Domžalčani dobro poznamo, saj že več kot dvajset let skrbi za urejenost naših frizur. Še bolj pa jo poznajo njeni kolegi in kolegice - frizerji in kozmetiki, saj že osmo leto vodi Sekcijo frizerjev in kozmetikov v okviru Območne obrtne zbornice Domžale, za katero vodstvo zbornice trdi, da je ena od najbolj aktivnih oblik dela, ki je s svojimi aktivnostmi lahko vzor drugim. Pred kratkim so izdali posebno zloženko, ki so jo naslovili POUDARITE LEPOTO in v njej predstavili del svoje ponudbe. To je bila tudi priložnost za kratek pogovor z gospo Mijo Hribar, predsednico sekcije, ki je ob izdaji zloženke pripravila tudi njeno predstavitev. Sekcijo frizerjev in kozmetikov Območne obrtne zbornice Domžale vodite že osmo leto. S čim se sekcija ukvarja? Sekcija združuje frizerje in kozmetike na območju zbornice, kar pomeni blizu 80 članov, med katerimi je slaba polovica zelo aktivnih in vedno lahko računaš na njihovo sodelovanje in pomoč. Ob pomoči zbornice in Sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, organiziramo seminarje, predavanja, v zadnjem času tudi delavnice, na katerih skušamo informirati svoje člane in članice o novostih na tem področju tako z novimi znanji iz stroke, kot tudi ostalimi informacijami v zvezi s poslovanjem posameznega obrtnika, posebno skrb pa namenjamo tudi komunikacijam s strankami. Pri tem skušamo slediti najnovejšim izsledkom stroke, zato nam pomagajo frizerji in kozmetiki, ki svoja strokovna znanja pridobivajo v tujini, hkrati pa z obiski sejmov in priložnostnih razstav, ki jih združimo tudi z obiskom naravnih in kulturnih znamenitosti doma in v tujini, ter tako združimo koristno s prijetnim, saj se še kako zavedamo, da je sodelovanje med obrtniki pomembno. Vse te dejavnosti brez pomoči zbornice in sklada, ki jih sofinancirata, nc bi mogli izvesti. Od kod odločitev /a zloženko? O njej sem razmišljala sama in bila prijetno presenečenja, ko sem pri vodstvu zbornice, ki jc 5000 izvodov zloženke tudi financirala, naletela na podporo. K sodelovanju smo povabili vse člane sekcije, v brošuri pa boste našli vse tiste, ki so se našemu vabilu odzvali. V brošuri boste tako našli predstavitev 21 frizerskih in kozmetičnih salonov z. osnovnimi podatki o njihovi dejavnosti, njihovih posebnostih, odpiralnem času ter telefonskih številkah. Iskreno se zahvaljujem predsedniku Območne obrtne zbornice Domžale g. Zoranu Poljsku za prijazen uvod, sicer pa je zloženko oblikoval Božo Stupica, natisnil Viktor Lovšc, lektorirala Ivica Ogorevc, prof., i/dala pa Območna obrtna zbornica Domžale. Najbrž tudi na vašem področju ne manjka problemov? V sekciji skušamo z različnimi aktivnostmi in stalnimi srečanji opozarjali na probleme, s katerimi se srečujemo. Osebno me moti, da lastniki lokalov premalo obveščajo svoje delavce o možnosti izobraževanja v okviru Sklada, ki sofinancira izobraževanja, hkrati pa bi rada opozorila tudi na raz- pršen in nedorečen sistem šolanja za naše poklice. V Sloveniji imamo kar devet tovrstnih šol, pojavljajo se tudi nekatere privatne, ki so med seboj precej neusklajene, veliko pripomb pa imamo tudi na vsebino posameznih predmetov. Tako po mojem mnenju bodoči frizerji in frizerke premalo znanj pridobivajo pri nekaterih predmetih, kot sta npr. kemija, ki postaja nepogrešljiva za naše delo, vrzeli so pri matematiki, v šolah pa velikokrat pozabljajo, da jc poklic frizerja pa tudi kozmetika »umetniški«, kjer zelo prav pridejo znanja s področja slikarstva in drugih umetnosti. Sodelovanja s srednjimi, pa tudi osnovnimi šolami skoraj ni, zalo se velikokrat zgodi, da se v šole za frizerje ob pomanjkanju drugih strokovnih šol vpisujejo tudi učenci, ki kasneje svojega poklica nc opravljajo z veseljem. Sodelujete tudi z združenjem delodajalcev? Tudi in skušam v njegovem okviru spremljati to področje ter prispevali svoje izkušnje in poglede na pogajanjih, usklajevanjih in dogovorih za uspešnejše delo. In kje lahko dobimo zloženko? V vseh salonih, ki so se odločili za sodelovanje v njej, pa tudi v drugih, ki jo bodo želeli, posredovali pa jo bomo tudi na različnih sejmih in razstavah, na voljo pa jc tudi v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale. Iskrene čestitke sekciji, še posebej predsednici gospe M i j i Hribar, ki svoje delo nc vidi le v obliki urejene frizure, temveč skuša skupaj / ostalimi stanovskimi kolegi poudarili lepoto, kije prav v vsakem človeku. Zaveda se namreč, da za kvalitetno in zadovoljno življenje potrebujemo nekaj več, saj so urejeni, sijoči in lepo oblikovani lasje, negovan obraz in telo stalnica za zadovoljno, zdravo in uspešno življenje. Prepričajte sel V. Vojska Za ohranjanje čistih slovenskih voda S Heliosovo pomočjo bodo letos obnovili sedem vodnjakov Poslovni sistem llelios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sta Hcliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda ustanovila leta 1998. V tem času je sklad, v katerega sc steka del sredstev od prodaje Hclio-sovih okolju prijaznih izdelkov, po Sloveniji finančno podprl številne okoljske projekte za zaščito virov pitne vode. V prvih letih so skupaj z jamarji očistili 17 kraških jam, nato pa se s pomočjo lokalnih skupnosti lotili obnove in oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov. Do danes jc bilo obnovljenih 26 vodnjakov, ki sc nahajajo v 25 slovenskih občinah. Zadnjega med njimi so maja letos odprli na dvorišču Glasbene šole Koper. Po pogodbah, ki so bile 24. junija 2004 podpisane na sedežu I le-liosa, bodo letos obnovili naslednje vodnjake: Brezovica (Vodnjak na izviru Studence), Mestna občina Ptuj (Vodnjak Mestni vrh), Kozje (Vodnjak v naselju Lcsično), Postojna (Napoleonov vodnjak), Ilirska Bistrica (Kovačev in Potcpunov studenec) in občina Cankova (Vodnjak v naselju Korovci). Poslovni sistem llelios letos praznuje 80-letnico svojega obstoja. V ta namen jc svoje družbeno odgovorno ravnanje šc okrepil / dodatnimi finančnimi sredstvi za Hcliosov ekološki sklad. Letos je za obnovo sedmih vodnjakov namenjeno štiri milijone tolarjev. Dodaten milijon tolarjev pa so letos prvič namenili za nagrade osnovnim in srednjim šolam občin, ki so ob prijavi vodnjakov dodale šc prijavo za idejno zasnovo "Vodne učne poli". S Icmi projektnimi nalogami želijo, da učenci in domačini skupaj dodatno opredelijo svoj odnos do čiste pitne vode in umestijo obnovljeni vodnjak v svoj bivalni prostor. V okviru svojih aktivnosti ob 80-Ictnici je poslovni sistem llelios daroval Ribiški družini Bislrica iz Domžal, ki letos praznuje 50-let-nico delovanja, sredstva za nakup 5000 mladic potočnih postrvi. Gre za avtohtono potočno postrv, ki so jih člani ribiške družine spustili v tri reke na območju domžalske občine, v Mlinščico, Kndomljo in I Irušcvko. T. S. Gradimo skupaj otrokovo zdravje 20 let skrbi za zdrave zobe naših otrok V petek, 18. junija 2004, je Zdravstveni dom Domžale v Kulturnem domu Franca Bcrnika Domžale pripravil slovesnost ob jubilejnem dvajsetem tekmovanju »Za čiste zobe ob zdravi prehrani«, ki so sc je udeležili vsi učenci in učenke, ki so v letošnjem šolskem letu še posebej skrbeli za zobe. Ob začetku prireditve je vse zbrane pozdravil podžupan Vinko Juhart tet se ob tem zahvalil vsem, ki so dvajset let sodelovali v osnovnih šolah pri uresničevanju projekta »Za čiste zobe ob zdravi prehrani«. Gospa Marija Grošelj pa je po pozdravu ter čestitkah otrokom za pridnost in prizadevnost, s katerima ohranjajo svoje zdravje, podrobneje predstavila projekt. Vanj so vključeni vsi otroci nižje stopnje šol Upravne enote Domžale, sodelujejo pa tudi otroci OŠ s prilagojenim programom šole. »Zdravje ust jc naložba v zdravje, ki predstavlja eno od najvišjih vrednot. Vzgoja za zdravje poteka celo življenje, zato moramo vsi, ki delamo z malimi otroci ali pa s starejšimi osebami vzgajati in s preventivo ohranjati zdravje. To ni samo poklic, temveč poslanstvo,« je poudarila ter ugotovila, da je rezultat dosedanjega ne zavedamo, kako pomembna je ustna higiena za vzdrževanje zdravja zob in obzobnih tkiv, saj bi z njo lahko preprečili napredovanje tudi nekaterih sistemskih bolezni. Omenila je močan osip mladostnikov pri zobozdravniku, ki se začenja že v sedmem razredu de-vetlctkc, se nadaljuje v srednji šoli in konča po dvajsetem letu. Mladostniki sc oglasijo pri zobozdravniku z zelo prizadetim zobovjem in veliko jih ima ortodontske anomalije. Kot tudi pri ostalih zadevah, starši nimajo več vpliva na mladostnike, da bi redno obiskovali zobozdravnika. Posledica je velik finančni strošek in veliko več potrpljenja dan ostane in izrazila upanje, da se bo tekmovanje nadaljevalo še v naslednje generacije otrok tako v vrtcih kot v osnovnih šolah. Ob koncu se jc zahvalila »vsem, ki SO sodelovali pri akciji, posebno našim višjim medicinskim sestram, ki so izvajale testiranja in individualno poučevale o ustni higieni, ludi zobozdravniki v šolskem zobnem dispanzerju vsakemu otroku in tudi Staršem razlagamo o pomenu pravilne ustne nege in zdravi prehrani. Pri vsem tem pa nas podpirajo tudi učitelji. I Ivala vsem.« Prireditev, ki jo je vodil IIIT-ovec Pcčo, sc jc nadaljevala z nastopom učencev OŠ Jarše ter pevke Romanc Kranjčan. Ob koncu pa sta bifa posebne zahvale deležna gospod Milja Sirculj, začetnik akcije, ter gospa Marija Grošelj, nagrajeni so bili tudi najboljši razredi s posameznih šol, prireditvi pa je sledilo prijetno druženje ob zdravi prehrani. V. izvajanja preventivnega programa v otroškem zobozdravstvu, ki je bil izbran leta 19X4 v Buenos Aircsu (kot najboljši), da odhaja veliko otrok iz osnovne šole z zdravim zobovjem in ustno votlino. Program postavlja na prvo mesto temeljito ustno bigieht) nc samo s ščetko, temveč tudi z nitko, zdravo prehrano z. veliko zelenjave in pitjem vode, z redkimi sladkimi prekrški, rednimi obiski pri zobozdravniku na pol leta, pri otrocih, ki imajo slabšo kvaliteto zob (ki se pa deduje) na 3 mesece, popravljanje in zaščito zob s premazi ter s predpisovanjem fluorovih tablet ogroženim skupinam. Posebej je predstavila rezultate preventivne akcije»Zdrave dlesni 2004« ter poudarila, da se ljudje mladostnika, da sanira zobovje. Spomnila sc je tudi začetkov organiziranega delovanja na tem področju, ko je več kot pred dvajsetimi leti v bivši Občini Domžale aktiv ravnateljev pod vodstvom g. Potočana priboril poseben dan za zobozdravstvo, na 2 leti. Vsem učencem, ki so imeli predavanja v zobozdravstvenem kabinetu je bila omogočena tudi sanacija, kar je bilo pomembno za otroke, katerih starši so manj skrbeli za njihovo zdravje. Predlagala jc, da podoben Prireditev so omogočili: Zdravstveni dom Domžale, Zasebna zobozdravnica Sonja Perne Šk.uja, dr. dent. med., vse občine z območja Upravne enote Domžale, Lok, Wri-gley Orbit Trzin. Najlepša hvala! stran KAJ JE NOVEGA? Prav gotovo je zaključek prvega mandata poslanke v Državnem zboru RS primeren trenutek za pogovor in oceno dosedanjega dela, obenem pa letos poteka že tako rekoč »jubilejno« deseto leto, odkar opravlja tudi funkcijo županje občine Domžale. Cveta Zalokar - Oražem je ena izmed žal bolj redkih žensk, ki jc uspela v politiki, saj se je izkazala z delom in rezultati, zmožnostjo dogovarjanja in novimi idejami. Večkratne neposredne izvolitve pa potrjujejo tudi njeno priljubljenost, predvsem pa jc pomembno, da je znala ohraniti pristen stik z ljudmi in ni nikoli pozabila, od kod prihaja. S čim se trenutno največ ukvarjate pri svojem delu v občini in v parlamentu? Kljub temu, daje tu že nekoliko poletni julij, naše delo še ni prav nič počitniško. V občini se skupaj s Podžupanom Tonijem Dragarjem največ ukvarjamo z dvorano Komunalnega centra in iskanjem rešitev v zvezi s primernimi pogoji za igranje KK llelios v ligi Goodyear, kamor so se letos tako presenetljivo uvrstili. Dvorana je v slabem stanju, nc izpolnjuje pogojev za omenjeno ligo, časa do začetka ligaške sezone je izjemno malo, obenem pa so tu zapleteni Postopki in priprava dokumentacije. Nenazadnje v dvorani poteka tudi športna vzgoja naših srednješolcev in je obenem to edina večja dvorana za množič-nejSe prireditve. Upam, da nam bo uspelo skupaj s klubom, ki bo pooblaščeni investitor, pripraviti vse potrebno za začetek investicije. Tudi denarja v tem trenutku šc nimamo, zagotovili ga bomo lahko šele v prihodnjem letu z novim proračunom. Poleg tega pripravljamo vse potrebno za nadaljevanje gradnje knjižnice in podpis pogodbe z Ministrstvom za kulturo za sofinanciranje. V parlamentu pa se pripravljamo na zadnje redno zasedanje. V preteklem mesecu sem se močno angažirala pri tem, da smo zavrnili in z dnevnega reda umaknili Zakon o občinskem redarstvu, saj se mi ni zdel dovolj domišljen. Ocenila sem tudi, daje cilj zamegljen in za občine škodljiv: številne naloge, ki jih Je doslej opravljala policija, naj bi se prenesle na občine, te pa nimajo niti ustreznih kadrov niti sredstev za to, poleg tega pa so bila redarjem po moji oceni Pogovor z županjo in poslanko Cveto Zalokar Oražem »Jeseni grem ponovno na volitve« dana prevelika pooblastila in uporaba represivnih sredstev, za vse pa naj bi na koncu odgovarjal župan. Policija bi se elegantno umaknila iz lokalnega prostora, problemi pa ponovno ostali na plečih županov in občin. V tem trenutku se ukvarjam s pripombami na, po moji oceni preveč okostenel in represiven Zakon o rabi slovenščine. V Domžalah jc vseskozi delovala tudi vaša poslanska pisarna. S kakšnimi problemi so se na vas obračali občani in občanke? Pravzaprav prave razmejitve med županskim in poslanskim delom ni bilo. Ponedeljkovi popoldnevi so bili vedno zanimivi, v štirih letih sem se tako srečala z več kot dvesto obiski. Problemi pa so zelo različni: od zelo osebnih zgodb in tegob, do zelo pogostih zemljiških zadev, pa vse do kritičnih ocen v zvezi z delovanjem države, njenega aparata in političnih tem. V zadnjem času ugotavljam, da imajo občani veliko pripomb na delo domžalskega sodišča, še vedno so problem veliki zaostanki, dolgotrajni postopki in neažurnost zemljiške knjige. Zato se z ministrico za pravosodje go. Zdenko Cerar že dogovarjam za obisk v Domžalah, na katerem naj bi sodeloval tudi predsednik Vrhovnega sodišča g. Testen, da bi skupaj poiskali poti za ureditev stanja na našem sodišču. Na volitvah za evropski parlament je vaša stranka LDS glede na dosedanje volilne rezultate doživela boleč padec glasov podpore. Kakšna je vaša ocena omenjenih volitev? Problem je bila nizka udeležba, za katero sta po moji oceni dva vzroka: na eni strani ljudje teh volitev niso vzeli dovolj zares, nekako jim je bilo vseeno, kdo bo sedel v evropskem parlamentu, saj je bil prikazan kot nepomemben, izpostavljale pa so se zgolj visoke plače poslancev. Po drugi strani pa so ljudje pokazali, da imajo politike dovolj, da z našim delom in prepiri niso zadovoljni, zato so tudi resno opozorilo za našo stranko in njeno prihodnje delovanje. Mene osebno predvsem zelo boli, da se želi v javnosti ustvarjati vtis, da je v Sloveniji vse narobe, da na eni strani vsi kradejo in so skorumpirani, na dmgi pa imamo velikansko množico revnih, na pol lačnih in brezpravnih ljudi. A resnica je nekje v sredi. Zaznavne so anomalije in problemi, a teh ni nič več kot v vsaki povprečni družbi, po drugi strani pa smo v resnici zanemarili tudi v Ustavi zapisano usmeritev, da bomo socialna država. Kje torej vidite rešitev? V Sloveniji smo se v preteklih trinajstih letih ukvarjali predvsem z veliki zgodbami z vključevanjem v EU in Nato, z gradnjo države in njenih institucij, s sprejemanjem in usklajevanjem zakonodaje, z uveljavljanjem v mednarodnem prostont. Zdaj pa prihaja čas, ko se bo treba bolj aktivno kot doslej ukvarjati s problemi posameznika, kvalitete življenja, varnosti, s problemi sociale, zdravstva, pokojnin, varovanja okolja, ustvarjanja prijaznejših pogojev za obrt in podjetništvo ter novih investicij in vlaganj, s čimer so povezana tudi nova delovna me- sta. Veliko je bilo seveda že narejenega, a večina dela nas šele čaka in Slovenija ima vse pogoje, da postane prijaznejša do svojih državljank in državljanov. V zvezi z omenjeno problematiko, ki je v veliki meri povezana tudi s poznavanjem problemov na lokalni ravni in posameznikov, pa se mi zdi zelo pomembno, da bo v parlament izvoljeno tudi dovolj poslank in poslancev, ki imajo izkušnje s tem, zato je dobro, da bodo lahko v parlamentu tudi v novem sklicu ostali župani in županje, ki imajo veliko izkušenj iz neposredne prakse. Kaj lahko na jesenskih volitvah ponudi LDS in vi osebno? LDS s predsednikom stranke in vlade g. Ropom ter svojo ekipo še zdaleč ni izpeta in naveličana. V njej je ogromno energije in volje, da Slovenijo pelje naprej, okrepili smo se z novimi močmi, ki jih lahko prepoznate v novoimenovanih ministrih, kot so: Lahovnik, Pogačnik, Cvikl, Cerarjeva, Pavliha, ki prinašajo svež veter in nove ideje. Prepričana sem, da bo program, ki ga bomo jeseni ponudili na volitvah, dober in bo dajal nove perspektive in možnosti, zato sem optimistična, da se bomo volilke in volilci, ki so včasih do nas tudi upravičeno kritični, vrnili na volišča in nam zaupali. Svoje dosedanje delo v parlamentu ocenjujem kot uspešno, v primernem razmerju sem se angažirala tako na bolj državotvornih temah kot tudi pri projektih na lokalni ravni (sprejem LN za cesto Želodnik Vodice, gimnazija, kulturni tolar za knjižnico, cestninske postaje, okulistika v Zdravstvenem domu, novi prostori za davčni urad, sredstva za obnovo gledališča v Škocjanu...). Nekateri menijo, da ste v parlamentu premalo opazna? Veste, vseh stvari se v parlamentu ne ureja na odprti sceni. Veliko je dogovarjanj in usklajevanj v ozadju, na sejah odborov, koalicijskih srečanjih.. Ti pa medijsko niso pokriti. Ni vse samo v zasedanjih, še posebej tistih razvpitih v obliki nočnih ali izrednih sej. Dejstvo pa je tudi, da v medije pridejo bolj glasni in provokativni poslanski kolegi, argumentirane, konstruktivne in umirjene razprave pa za medije niso zanimive. V občini so v teku številne investicije na komunalnem področju. Katere? Pred dnevi smo odprli prelepo urejeno in razsvetljeno cesto na Homški hrib, ki smo jo gradili več let in je skupaj stala več kot 100 milijonov tolarjev. V številnih domžalskih ulicah potekaintenzivna gradnja plinifikacije, kabelske kanalizacije in zamenjave vodovodnih cevi. Intenzivno potekajo dela s celotno posodobitvijo Prešernove ulice, kjer bomo zamenjali vodovodne cevi, kanalizacijo, napeljali kabelsko napeljavo, posodobili električne vode in cesto v celoti preplaslili. Na Krakovski gradimo nov odsek južne vodovodne zanke, v zaključni fazi je gradnja novega vodovoda do Dragomlja, kjer bo kmalu končano tudi več kot 80 milijonov vredno novo križišče pri bodoči osnovni šoli. Obnavljamo dva mostova: na vstopu v Domžale preko Kamniške Bistrice in most v Zalogu (KS Krtina), začenjamo pa tudi z gradnjo 1. faze kolesarske steze in peš poti okoli Sumberka. Odločili ste se tudi za začetek urejanja križišča v Radomljah. Kakšna odločitev je sprejeta? Križišče v Radomljah bomo v prihodnjih letih fazno preuredili v krožišče. Za začetek je v letošnjem proračunu zagotovljenih 10 milijonov za nakup zemljišč za preselitev grobišča. Obrtna zbornica je letos na občinski svet naslovila kar dva protesta, prvega v zvezi z dvigom nadomestila za stavbna zemljišča, drugega pa v zvezi z novo takso na priključke za vodovod in kanalizacijo. Komentar? Obrtnike in podjetnike razumem v njihovem protestu, da sta se oba stroška v zadnjem obdobju občutno dvignila. V zvezi z nadomestilom nam je natančna analiza spremembe odloka iz leta 2002 pokazala, da se je prav njim najbolj dvignila obremenitev (tudi do 200%), medtem ko smo jo za individualne zavezance v stanovanjskih objektih in blokih znižali za 15%. Sprememba je nastala zaradi nove natančnejše evidence v zvezi z komunalno opremljenostjo (ta več kot 20 let ni bila ažurirana), spremembe območij in poenotenju obremenitve za vse pravne osebe. Ob tem naj povem, da bi do ustreznega dviga višine nadomestila prišlo, tudi če bi se odlok ne popravljal. Poleg tega Durs v lanskem letu ni poslal dveh obrokov, pač pa le enega - ob koncu leta. Odločili smo se, da imenujemo posebno komisijo, ki bo do jeseni pripravila predloge za spremembo odloka in morebitne olajšave za posamezne kategorije, s čimer bi lahko prišlo do sprememb v letu 2005. Zaradi intenzivne posodobitve vodovodnega omrežja v okviru izgradnje plinifikacije (imeli smo več kot 80 km azbestnih cevi in več kot 30 % izgube vode v omrežju) pa smo se odločili za začasno uvedbo nove takse, saj sredstev za to (400 milijonov tolarjev) ne moremo zagotoviti izključno iz proračuna. V preteklih desetletjih žal v to ni bilo potrebnih vlaganj, cena vode pa je bila tudi občutno prenizka, saj več let sploh ni bilo z njo zagotovljenih amortizacijskih sredstev. Torej na nek način danes plačujemo za tisto, kar je bilo pred leti prcpoceiu. Zal Pomembno je da zagotovimo občankam in občanom zdravo in kvalitetno vodo ter stabilno in nemoteno oskrbo. Za konec pa še počitniško vprašanje. Kje boste letos preživeli dopust? Dopusta letos žal zaradi priprav na jesenske volitve ne bo prav veliko. Ko bomo konec julija zaključili delo v parlamentu, bomo z družino preživeli nekaj dni na morju, potem pa upam, da mi bo ostalo še nekaj časa za ture po naših gorah in kolesarjenje, kakšen dan pa bom preživela s knjigo tudi na našem bazenu. Seveda pa želim prijetne počitnice tudi bralkam in bralcem Slamnika. Hvala in prijetne počitnice. Odgovorna uradnica Ministrica Zdenka Cerar v Domžalah Občina si zasluži dobro sodišče Z željo, da se preveri trenutno stanje na Okrajnem sodišču v Domžalah ter sprejme dogovore 0 izboljšanju je v začetku julija ministrica za pravosodje, Zdenka Cerar, skupaj s sodelavci: Francem Testenom, predsednikom, ter Markom Šorlijcm, podpredsednikom Vrhovnega sodišča RS, Alešem Zalarjem, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Antonom Bizjakom, namestnikom predsednika Višjega sodišča y Ljubljani, Slavico Sketelj, vod-1° Okrožnega javnega tožilstva, ter vodjem domžalskega javnega tožilstva, Zoranom Milanovičem, "biskala Okrajno sodišče v Domžalah ter po končanem pogovoru "a povabilo županje Cvete Zalokar Oražem v prostorih Občine Domžale pripravila tiskovno konferenco. Ministrica Cerarjeva je govorila 0 namenu obiska sodišča, ki je bil zelo informativen. Pojasnila je vzroke za povečevanje števila zaostankov, med njimi skoraj 50% kadrovsko okrnjenost. Predsednica sodišča Anita Janjoš je opozorila tudi na ne najboljše prostorske, pogoje ter lokacijo sodišča. Trenutno je sodišče kadrovsko izpopolnjeno tako glede števila sodnikov kot strokovnih sodelavcev, vsi pa delajo s polno paro in skušajo zmanjšati število zaostankov. To je bilo pred leti zmanjšano ob pomoči programa Herkules, kasneje pa se je zaradi že omenjene kadrovske okrnjenosti ponovno povečalo, vendar ne na vseh področjih. Tako so se zaostanki v letošnjem letu na kazenskem področju zmanjšali za 17% - tudi zaradi uveljavljanja kaznovalnih narokov, ki omogočajo hitro in učinkovito reševanje zadev. Prav hitrost in učinkovito reševanje zadev pa je po mnenju ministrice bistven element zaupanja v pravosodje. Zemljiška knjiga je informatizirana v obsegu 98%, pre- majhna učinkovitost pa se kaže na področju izvržbe ter pravdnih postopkov, kjer so premiki premajhni Marsikaj povedo tudi številke: v letu 2003 je bilo vloženih 9.879 zadev - 10% več kot v letu 2002, 31. 12. 2003 pa je bilo vseh nerešenih zadev 12.861, 5,4% več kot v letu 2002. Ministrica je obljubila pomoč medokrajnih sodnikov ter sodniških pomočnikov, preučitev možnosti skrajšanja kandidacijskih postopkov ter v sodelovanju z občino tudi preučitev možnosti ugodnejše lokacije domžalskega sodišča. Vse'to naj bi prispevalo k učinkovitejšemu delu sodišča, ki se mu DO I januarju 2005 obeta še prehod sodnikov za prekrške v njegov okvir, kar bo tudi zahtevalo določene spremembe. Županja Cveta Zalokar Oražem se je ministrici zahvalila za obisk ter poudarila, da bo občina v okviru možnosti, podobno kot je bilo to pri zagotavljanju prostorskih pogojev za davčno upravo, pomagala tudi pri razrešitvi prostorskih problemov sodišča, hkrati pa je izrazila prepričanje, da se domžalskemu sodišču in s tem vsem, ki njegove storitve uporabljajo, pišejo boljši časi. 0. u. 1 I Iz Urada županje Občine Domžale Tiskovna konferenca Pred poletnimi počitnicami se je županja Cveta Zalokar Oražem odločila, da skupaj s sodelavci skliče tiskovno konferenco in novinarjem predstavi najbolj aktualne teme. Tako jc bila najprej na vrsti predstavitev obnove Mcnačmkovc domačije, Marjeta Podpeskar, predsednica Odbora Za prenovo omenjene domačije, je predstavila potek obnove, ki naj bi bila zaključena v septenr bru in načrte z ureditvijo domačije v etnografski muzej, županja pa je poudarila pomen odločitev nekaterih domžalskih obrtnikov in podjetnikov, da kot sponzorji in donatorji sodelujejo pri urejanju bodočega etnografskega muzeja. Peter Gubane je predstavil priprave na Izvedbo 9. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, katerega gostiteljica je Občina Domžale, podžupan Toni Dragat pa jc novinarje informiral o predlogu sodne poravnave v zvezi z zasebnimi investitorji v Športnem parku Domžale; mag. Janez Zupančič, direktor Javnega zavoda za šport in rekreacijo Domžale, jc predstavil novosti na domžalskem bazenu -nov vhod, večje parkirišče, urejena okolica, ki zagotavlja več možnosti za rekreativne dejavnosti, zelo pomembna novost pa jc tudi urejen prostor za oživljanje in nuđenje prve pomoči. O novostih na področju komunalnih investicij sta govorila Vinko Juharl, podžupan Občine Domžale, ter Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, in predstavila naslednje investicije: obnovo Prešernove ceste, zaključek dovozne ceste z javno razsvetljavo na Homški hrib, obnova mostu čez Kamniško Bistrico v Domžalah ter pričetek gradnje novega mostu v Zalogu, gradnjo hodnika za pešce in kolesarske steze Podrečje-Šumberk ter ureditev križišča v Radomljah. V nadaljevanju jc županja na kratko predstavila tudi vsebino 17. seje Občinskega sveta Občine Domžale, povabila prisotne na vse prireditve ob dnevu državnosti ter odgovarjala na novinarska vprašanja. Ob koncu pa se je zahvalila za sodelovanje ter jim zaželela vsem prijetne poletne dni. U. 0. KAJ JE NOVEGA stran 6 Domžale gostitelj 9. regijskega preverjanja Dobro pripravljeni Županja Cveta Zalokar Oražem na enem od sprejemov za najboljše: Imamo radi počitnice? Letos kar dva sprejema za najboljše V zadnjem tednu leto-šnjega šolskega leta je županja Cveta Zalokar Oražem za najboljše učence in učenke osnovnih šol. Glasben« šole Domžale ter dijake in dijakinje Srednje šole Domžale pripravila sprejem s podelitvijo knjižnih daril. Glede na izkušnje iz prejšnjih let, ko so sc slovesnosti udeleževali tudi številni starši in jc bil Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale vedno premajhen, sta bila letos sprejema kar dva. Oba jc prijetno povezovala znana voditeljica Reza. s svojimi plesi pa so prireditev popestrile plesne in športne skupine Osnovne šole Domžale. Program pa so s svojimi zanimivimi odgovori na županjina vprašanja oblikovali tudi učenci in dijaki sami. Na obeh sprejemih jc županja poudarila svoj ponos ob pogledu na najboljše učence, ki to niso le zaradi odličnega uspeha, temveč tudi zaradi vsega drugega, po čemer spoznamo najboljše. »Med to štejemo tudi uspešno sodelovanje v interesnih dejavnostih, pomoč vašim sošolcem, uspehe na športnem področju, v različnih krožkih, pa tudi vašo priljubljenost v razredu. Vsi smo ponosni na vas, vaši sošolci in sošolke, učitelji, vaši starši, tudi jaz kot županja Občine Domžale, predvsem pa morate nase biti ponosni sami, saj je doseženi uspeh vaše delo,« jc zaključila svoj govor najmlajšim, starejšim pa jc ob čestitki med drugim dejala: »Verjemite, da se trudimo, da bi vam vsi skupaj zagotovili prijetno otroštvo ter mladost ter pri tem pozabljamo, da čas, ki prihaja, pripada mladim, pripada vam. ki kljub otroštvu žc dosegate uspehe, katerih bi bil vesel marsikdo starejši od vas. Čeprav marsikdo ob kakšni oviri pomisli, češ, da sc obnašamo, kot bi nikoli nc bili' mladi, bi vam rada povedala, da smo nekoč bili mladi in smo prav s takim elanom in žarom stopali po svoji poti v življenje ter se podobno spraševali kot vi. Pa vendar bi vam ob koncu rada rekla še tole: svojega otroštva in mladosti se rada spominjan. Med temi spomini so predvsem spomini na prijazne učitelje in učiteljice, na iskrene sošolec in sošolke, s katerimi smo se razumeli, čeprav včasih ni bilo lahko. Potrudite sc tudi vi, da sc boste vašega otroštva in mladosti radi spominjali, da bosta res vodnjak, iz katerega boste radi pili vse življenje« Na obeh sprejemih sc je zahvalila tudi vsem učiteljem in učiteljicam ter vodstvom posameznih šol pa tudi staršem, ki so upravičeno ponosni na najboljše. Vsem najboljšim je ob koncu zaželela prijetne počitnice, ki jim jih bo polepšala tudi brezplačna letna vstopnica za domžalsko kopališče, ki so sc jc prav vsi najboljši in najboljše iskreno razveselili. ».V. Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Ljubljana, Območno združenje Rdečega križa Domžale ter Občina Domžale so bili organizatorji 9. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v Domžalah. 19. junija 2004 sc jc po uvodni slovesnosti oh Gasilskem domu PGD Domžale-mcsto, na kateri je zbrane pozdravil podžupan Toni Dragar ter govoril o pomembnosti usposobljenosti tovrstnih ekip za posredovanje v primeru nesreč, zaželel pa jim je tudi prijetno bivanje v naši občini, začelo tekmovanje. V njem je sodelovalo 14 ekip, med njimi po dve ekipi iz občin Domžale, Mengeš, Kamnik in Ig ter ekipe Brezovice, Litije-Šmartno, Dobrovc-Polhov Gradec, Kočevja, Vrhnike in Ivančne Gorice, ki so sc pomerili v naslednji nalogah: - reševanju ljudi v primeru porušenega objekta (delovno mesto je bilo v parku pri občini); - reševanju ljudi v primeru eksplozije in požara (parkirni prostor za Pošlo Domžale); - reševanju ljudi v primeru prometnih nesreč (plato pred veleblagovnico). V vseh treh primerih so morale ekipe za prvo pomoč oskrbeti vse poškodovane ter jih pripraviti za transport do zdravstvene ustanove. Medtem ko so ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa prikazovale svoje znanje pri reševanju in skrbi realistično prikazanih poškodb v nesrečah, so sodelavci Občine Domžale organizirali spremljajoče aktivnosti, med drugim tudi prikaz oživljanja ter zaščitno reševalne opreme, poskrbeli pa so tudi za prosti čas ekip, ki so si lahko ogledale nekatere ritme na tematiko reševanja, med drugim tudi posnetek zelo uspešne lanskoletne vaje domžalske civilne zaščite. Ob zaključku preverjanja spretnosti je prisotnim spregovorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, ki je poudarila pomen odgovornost do sebe, do sočloveka in do narave, katerega pomemben del jc pripravljenost za posredovanje ob nesrečah. Te zahtevajo hitro ukrepanje in organizirano reševanje prizadetih ljudi in materialnih dobrin. Govorila jc o civilni zaščiti, ki povezuje številne vladne in nevladne organizacije, prostovoljec v različnih reševalnih organizacijah in profesionalce v reševalnih službah, pa tudi tiste, ki sc v to področje vključujejo na podlagi državljanjskc Zavesti. Pohvalila je organiziranost lega področja v naši občini ter regiji ter dosežene rezultate na tokratnem preverjanju usposobljenosti in pripravljenost za nuđenje prve pomoči. Čestitala jc tekmovalcem, pa tudi vsem, ki so sodelovali v njihovem strokovnem usposabljanju in pripra- vi tekmovanja. »Prepričana sem, da jc ob osnovnem namenu - to je preveriti strokovno usposobljenost in organiziranost na tem področju, dosežen tudi drugi namen današnjega srečanja - utrjevati in obnavljati praktično znanje, vzpodbujati in razvijati med ljudmi interes za prvo pomoč ter dejavnosti Rdečega križa in Civilne zaščite v celoti. Sc enkrat iskrene čestitke in dobrodošli v naši občini tudi ob drugih priložnostih,« je zaključila svoj pozdravni nagovor županja ter nato skupaj s predsednico Območnega združenja Rdečega križa, Emilijano Srcbotnjak, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen dobre usposobljenosti za prvo pomoč ter prizadevanja Rdečega križa zanjo, vsem ekipam čestitala, najboljše so dobile priznanja in praktične nagrade, vsi pa slamnike, ki jih bodo še dolgo spominjali na prijetno tekmovalno soboto v Domžalah. Zapišimo še najboljše: prvo in drugo mesto sla zasedli ekipi iz Občine Kamnik, tretje in četrto ekipi iz Mengša, peto in osmo mesto pa sta zasedli Občina Domžale, Območno združenje Rdečega križa Domžale in Uprava RS za zaščito in reševanje. Izpostava I juliljana se zahvaljujemo vsem, ki sle kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi 9. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v Domžalah 19. junija 2004, še posebej hvala pa PGD Domžakvmestn, Radio klubu Domžale, Društvu za raziskovanje jam Simon Rohič Domžale, tabornikom Rodu skalnih tahomv Dninžak', losami. ki je prispevala darila za zmagovalno ekipo, ter učencem ( Knovnc šole Domžale. ekipi Občine Domžale. Organizacija in izvedba tekmovanja, kakor tudi spremljajočih aktivnosti, je bila ocenjena kot zelo dobra, ob tem pa jc bila izražena želja, da bi v prihodnje na tovrstnih tekmovanjih sodelovale tudi ekipe iz drugih sosednjih občin. Prvouvrščcni ekipi Občine Kamnik oktobra 2004 želimo uspešen nastop na X. državnem preverjanju v okviru državne vaje Potres 2004. v.v. Kaj kaže primerjava odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Manjša obremenjenost gospodinjstev, večja poslovnih subjektov V letu 2003 je Občinski svet Občine Domžale prejel številne pripombe iz vrst obrtnikov in drugih zavezancev zaradi zvišanja odmere nadomestila za stavbna zemljišča. Zato je občinska uprava ob pomoči zunanjega izvajalca Locus, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravila Primerjavo odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča glede na spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v letih 2002 in 2003. Ob tem še zapišimo, da je bilo precej pripomb tudi zaradi poznega posredovanja odločb o višini nadomestila v letu 2003 ter plačilu v enem obroku. Vzrok je v času, ki je bil potreben za ažuriranje evidenc komunalne opremljenosti, ki niso bile popravljene in dopolnjene več desetletij, čeprav sc jc komunalna opremljenost posameznih območij spreminjala.. Nekaj o starem odloku Višina nadomestila za stavbno zemljišče se je po starem odloku določala glede na opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne in individualne rabe; glede na namembnosti uporabe stavnega zemljišča, oz. dejavnosti, ki se na njem izvaja; Smotrnosti uporabe stavbnega zemljišča za posamezno namembnost ter lege stavbnega zemljišča v prostoru občine v odnosu glede na ugodnosti, ki jih pogojuje okolje. Novi odlok Novi odlok jc bistvene spremembe prinesel zlasli na: - določitvi območij, kjer se plačuje nadomestila - število območij se je zmanjšalo na tri, upoštevano jc dejansko stanje komunalne opremljenosti, katere evidenca ni bila popravljena več desetletji, medtem pa se jc zaradi gradnje komunalne infrasliukliile komunalna opremljenost bistveno izboljšala (npr.: Hudo, Krtina, Področje, Rova, Zaboršt, Zclodnik); - točkovanje komunalne opreme jc popravljeno in prilagojeno današnjim razmeram, nekaj sprememb je bil deležen seznam komunalnih objektov in naprav, predvsem pa je točkovanje enako na vseh območjih (npr. s 30 točkami je točkovana komunalna oprema, ki predstavlja minimum, s 50 pa lista, ki predstavlja današnji standard: nad-slandardna komunalna oprema jc točkovana z 80 točkami in upošteva urejena notranja javna parkirišča, plinovod ipd.); - po namembnosti so stavbna zemljišča raz de\jena le V tri skupine, in sicer: za stanovanjske namene, za družbene dejavnosti in javne službe; ter poslovne dejavnosti, v okviru katerih sta obrt in industrija združeni, prej pa sta bili ločeni. Skupno se je odmera nadomestila zaradi sprejema novega odloka povečala za I 3 odstotkov; s 331.923.422 SIT na 376.424.498 SIT. Poenotenje meril in točkovanja za vse poslovne subjekte industrijo, obrt ter poslovne storitve, jc povzročilo izrazito povečanje odmere nadomestila za poslovne površine namenjene obrti, .razpredelnica pa hkrati pokaže, da sc je nadomestilo znižalo stanovanjskim prostorom v blokih, stanovanjem in garažam. Občinski svet Občine Domžale je ob sprejemu omenjene primerjave sprejel tudi sklep o ustanovitvi posebne komisije, sestavljene iz predstavnikov svetniških skupin, uprave ter predstavnika Locus-a, ki bodo podrobno preverili novi odlok ter preučili možnosti uveljavitve določenih olajšav za poslovne subjekte obrtnike (npr.tistc, ki opravljajo storitve), ki bodo veljale po morebitnem sprejemu sprememb odloka. o.u. Primerjava odmere nadomestila po starem in novem odloku glede na lego in namembnost Za naše bralce smo poklicali tudi Davčni urad v Domžalah In Izvedeli, da boste (ali ste morda že) pravne In fizične osebe prav v teh dneh prejeli odločbe o višini nadomestila za stavbna zemljišča z dvema položnicama. Prvi obrok zapade v plačilo 30. julija, drugI pa 30. oktobra 2004. ■i.i i m i '■ -2.območje EiBMiB-lil Območje Stara namembnost Nova namembnost ' l-ž*^ Stara vrednost Nova vrednost Indeks 1 blok - stanovanjski prostori za stanovanjske namene 24.365.942 SIT 20.807.105 SIT 0,85 1 stanovanja ali garaže za stanovanjske namene 53.678.881 SIT 26.028.783 SIT 0,77 1 poslovni prostori - družbeni sektor za družbene dejavnosti in javne službe 5.062.878 SIT 6.2X6.965 SIT 1,24 1 blok - poslovni prostori za poslovne dejavnosti 1.055.527 SIT 2.145.319 SIT 2,03 1 poslovni prostori - industrija za poslovne dejavnosti 15.709.370 Sil 17^899.293 SIT 1,14 1 poslovni prostori - obrt za poslovne dejavnosti 7.493.657 SIT 15.365,989 si I 2,05 1 poslovni prostori - poslovna dejavnost za poslovne dejavnosli 17.003.227 SIT 42.799.396 SIT 1,16 1 poslovne površine za poslovne dejavnosti 30% 19.769.305 SIT 22.502.234 SIT 1.14 2 blok - stanovanjski prostori za stanovanjske namene 1.635.216 SIT 1.603.012 SIT 0,98 2 stanovanja ali garaže za stanovanjske namene 51.735.097 SIT 45.794.542 SIT 0,89 2 poslovni prostori - družbeni sektor za družbene dejavnosti in javne službe 1.248.267 SIT 1.723.340 SIT 1,38 2 blok - poslovni prostori za poslovne dejavnosti 12.505 SIT 27.527 SIT 2,20 2 poslovni prostori - industrija za poslovne dejavnosli 63.094.864 SIT 74.406.359 Sil 1,1« 2 poslovni prostori - obrt za poslovne dejavnosti 7.808.071 SIT 19.467.769 SI 1 2,49 2 poslovni prostori - poslovna dejavnost za poslovne dejavnosti 13.858.657 SIT 21.124.972 SIT 1,52 2 poslovne površine za poslovne dejavnosti 30% 38.568.808 SIT 46.608.809 SIT 1,21 3 stanovanja ali garaže za stanovanjske namene 6.774.056 SIT 6.393.681 SIT 0,94 3 poslovni prostori - industrija za poslovne dejavnosli 898.290 SIT 1.424.776 SIT 1,59 3 poslovni prostori - obrt za poslovne dejavnosti 470.844 SIT 1.378.271 SIT 2,93 3 poslovni prostori - poslovna dejavnost za poslovne dejavnosli 362.490 SIT 597.577 SIT 1,65 3 poslovne površine za poslovne dejavnosti 30% 1.317.471 SIT 2.038.777 SIT 1.55 stran 7 IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL . s^Tm rji Vt -^jtA '/-m/ rt/*R.....1. ! • ■„ * «■«- .........tl...... Otroci včasih nočejo iz vrtca domov Ic dni smo v vrtcu začeli prejemati prve i/.pisniee /a Otroke, ki bodo jeseni prestopili šolski prag. Starši ol» izpisih včasih pripomnijo: »Sprva se je težko navadil, kasneje pa ni hotel (lomov i/, vrtca.« Ne Ic ob izpisih, tudi sicer starši včasih potožijo, da njihov otrok kdaj pa kdaj noče iz vrtca domov. Pri tem imajo malce mešane občutke. Sprašujejo sc, ali mu je morda v vrtcu lepše kot doma, včasih celo, ali jih nima rad. Ko predelajo prve negativne pomisleke, le prevlada pozitivni: Otroci vendar potrebujejo igro. In otroci vsaj tisti od treh let dalje se najraje igrajo Z vrstniki. (i lede na majhno šlevilo otrok po družinah je včasih težko najti prijatelje za doma. Na drugi strani pa današnji starši pod pritiskom pomanjkanja časa in zelje po uspehu otroke nekako silimo, da bi čim prej pre stopili prag otroštva in se začeli ukvarjati s pomembnimi zadevami, ki mu bodo zagotovile uspeh v življenju. Že pred šolskim otrokom preveč načrtujemo življenje, včasih pretiravamo z nalaganjem vodenih popoldanskih aktivnosti, ki so všeč predvsem nam staršem. Starti pozabljamo, da tudi skozi spontano igro ves čas teče proces učenja. Otroci sc ne igrajo z namenom, da bi v igri razvili svoje sposobnosti, vendar v igri tudi to dosežejo. Predšolski otrok mora v prvi vrsti čutiti varnost, da bo lahko razvil svoj potencial. Marši včasih dajemo preveč pomena intelektualnim dosežkom, ki so vidnejši in lažje izmerljivi, pozabljamo pa na pomen čustvenega razvoja, kije predpogoj za intelektualni razvoj. Ljudje potrebujemo potrditev o smiselnosti našega početja, V ij;ri prihaja do last-nega potrjevanja. Samopotrjevanje pa jc silnica, gibalo, ki usmerja otroka k novim dejavnostim, s pomočjo katerih razvija gibalne in zaznavne sposobnosti, ustvarjalnost, delovne navade, moralne in estetske standarde. Kako zdrava jc igra. je lepo povedala Astrid Lindgren: »Otroci sc morajo igrati in igrati več. kol tO počnejo danes. ( e se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. Polem veš, kaj pomeni v sebi nosili skril, topel kotiček, ki ti daje moc kadar ti je življenje ležko. Karkoli se še /godi. karkoli doživiš ta količek ti je v oporo in tolažbo, daje ti moč in ti pomaga vztrajati.« Mija Jerman Vrtec Domžale I"' ^^^^^Smm & tr * 'I 5 Vozili smo se s kočijo V vrtcu smo se pogovarjali o prometu in pogovor jc nanescl tudi na starodavna vozila. Ogledovali smo s' jih v enciklopedijah in drugih knjigah. Otroci so se s pogledom ustavili oh kočijah, s katerimi so včasih prevažali pošto, ljudi in druge tovore. Ker je bilo to vozilo včasih zelo po gosto, sedaj pa ga redko ugledamo na cestah, smo si zaželeli, da se s kočijo •udi popeljemo. Odšli smo na daljši sprehod do MAKULOVE kmetije, kjer nas je prijazna gospodinja Milena Povabila k mizi, na kalorije bilo polno dobrot za grizi janje ter sok za žejo. Tudi igrače nam je ponudila. Kes smo se na hitro malo okrepčali, polem pa smo si ogledali hlev ter ves čas poslušali gospodarja Francija, ki nam je opisoval konjsko vprego in razkazal kočijo. S sinom Martinom sla potem v kočijo vpregla dve lepi črni kobili, mi pa smo SC medlem dogovorili, kako se bomo zvrstili za vožnjo s ko čijo. Vsako skupino jc nato gospodar Franci popeljal po poti do ceste in nato po cesti za drugimi vozili. Kobili sla bili res umirjeni in ničesar se nista bali. ljudje, ki so nas opazili, so nas pozdravljali, mi pa smo jim mahali. Vožnja s kočijo je bila res nepozabno dož i velje. I epa hvala M A K111 O VIM z Vira, ki so nas lako prijazno sprejeli, pogostili in nam z. vožnjo s kočijo polepšali dan. Vrtec Domžale Enota PALČEK, Vir Poletimo skupaj počitnicam naproti... lako smo povabili naše starše, bratce in sestrice ter v se naše prijatelje na zaključno prireditev oh koncu šolskega leta, ki je bila v sredo, 9. junija 2004, v sadovnjaku za osnovno šolo v Dragomlju. Muhasto junijsko vreme nam je bilo na srečo naklonjeno in tako smo lahko v sončnem toplem dnevu skupaj poleteli v deželo igre, pesmi in plesa. Da smo preglasili avtomobilski hrup bližnje avtoceste, nam jc tudi letos prijazno pomagal gospod Žunič s svojim ozvočenjem, za kar sc mu najlepše zahvaljujemo. »Mi vstajamo, jadramo kakor galebi na pot, v dalji ostajajo pusti otoki zmot. Mostove postavljamo družno od brega na breg, k sreči, ki vsi jo sanjamo, plove naš Sinji galeb, ...« smo za konec šc vsi skupaj zapeli in si zaželeli lepe in mirne počitnice ter da bi lahko čim več časa preživeli v krogu tistih, kijih imamo najraje. učiteljice iz Dragomlja '<'•; ■ -------------- m st^rn i* 'J Glasbena šola Domžale Lep konec leta tudi na Brdu Svoje torbe z notami so v kot postavili in pričeli s počitnicami tudi učenci Olasbene šole Domžale -Oddelka Brdo. Preden pa so zares odšli na zaslužene počitnice, so zbranim v dvorani Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici pokazali, kaj vse so se v tem letu naučili. Obiskovalci smo tako lahko prisluhnili različnim inštrumentom ob spremljavi Tomaža Pirnata, kije bil tudi tokrat tvorec in glavni akter nastopa mladih. Prav je, da mladi pokažejo, kaj so sc čez leto naučili in za svoj trud dobijo nagrado, pa čeprav samo v obliki aplavza. Vsi nastopajoči pa verjetno kljub počitnicam svojih inštrumentov ne bodo postavili v kot, ampak jih bodo tudi med počitnicami vzeli v roke in ponavljali vse, kar so sc do sedaj naučili, saj vaja dela mojstra. Kizviru reke Pšate leče blizu naše šole v Dragomlju. mimo naših hiš, a točno od kod prihaja, nismo vedeli. Pa nam je gospod Janez Mivšek, predsednik sveta krajevne skupnosti Dragomelj Pšata predlagal, da nas pelje pogledat, kje izvira reka Pšata. In tako smo se 11. junija 2004 odpravili na ekskurzijo k izviru reke Pšate. Iz Dragomlja nas jc avtobus odpeljal proti Cerkljam, v kraj Pšata pri Cerkljah. Že samo ime kraja nam je povedalo, da smo na pravi poti. Prijazni domačin Nande nas je popeljal do vznožja hriba, kjer ugleda luč sveta reka Pšata. Prijetno smo se ohladili in se odžejali z izvirom, nato pa smo sc odpravili na dom gospoda Nandeta, ki nam je predstavil svoj lastni izdelek - zanimivo igro o reki Pšati. Tudi mi smo se lahko preizkusili in s pomočjo vrtavke nabirali točke ob bregovih reke Pšate. Vroč dan smo si izbrali za našo ekskurzijo, zato je bil čas za drugo ohladitev: sladoled. Hvala, gospod Mivšek. Na poti domov smo še vedno spremljali tok reke Pšate in se ustavili v Zalogu, kjer je na Pšati ribogojnica. Izvedeli smo nekaj o delovanju ribogojnice, si ribice pogledali, jih nahranili, nekateri sojih tudi pobožali, še zadnjič pomahali reki Pšati in ji rekli: »Se vidimo doma!« Se enkrat bi se radi zahvalili Krajevni skupnosti Dragomelj Pšata in gospodu Janezu Mivšku, da si je vzel čas za nas in nas popeljal k izviru. učiteljice iz Dragomlja Osnovna šola Dob Sprejet investicijski program za adaptacijo in dozidavo Na 17. seji je Občinski svet Občine Domžale sprejel Investicijski program za adaptacijo in dozidavo Osnovne šole Dob - I. faza. Ker gre za izredno pomembno investicijo, o njej napišimo nekaj več. V skladu z veljavno zakonodajo Občina zagotavlja sredstva za investicije za osnovne šole. Študija 0 pregledu šolskega prostora v Občini Domžale za obdobje 2006/2007 je glede na nujnost zagotovitve prostorov za dcvetletko v naši občini na prvo mesto uvrstila adaptacijo oz. dozidavo učilnic, mul- timedie in knjižnice na Osnovni šoli Dob, s katero bo šola pridobila nujno potrebne učilnice in kabinete s pripadajočimi komunikacijami za izvajanje pouka devetletke, katerega del se sedaj izvaja tudi v jedilnici in računalniški učilnici in na OŠ Krtina. V kolikor prostorske stiske ne bi začeli reševati takoj, bi bila posledica lahko uvedba dvoizmenskega pouka. V šolskem letu 2003/2004 šolo obiskuje 369 učencev v 17 oddelkih. Za izvajanje devetletke v perspektivnih 18 oddelkih primanjkuje skupno 1.202,90 m2 šolskih površin, od tega 877,70 m2 za po- trebe šole in 224,20 m2 za potrebe šolske vzgoje. Skupna vrednost L faze, ki upošteva 775,85 m2 novogradnje, po tekočih cenah znaša 244.249.808,00 sit. Vsa finančna sredstva so obveznost občine, ki jih je porazdelila na obdobje 2003-2007. Investicijski program predvideva, da bo v I. fazi zgrajen prizidek na severni strani obstoječega šolskega trakta. V kleti sta predvideni predmetni učilnici za fiziko in kemijo s pripadajočima kabinetoma, v nadstropju predmetni učilnici za glasbeni pouk in gospodinjstvo s kabinetoma, v pritličju prizidka pa bo multimedijska učilnica s kabinetom ter knjižnica. Vse etaže prizidka se navezujejo na obstoječe hodnike in pa na zunanje, pokrito požarno stopnišče ob severni fazi prizidka. V skladu s projektom zunanje ureditve bodo urejene tudi vse zunanje površine šole. športne površine, parkirne površine pešpoti in dostopi, intervencijske poti, zelenice, ograje, zajeta pa je tudi prometna ureditev v smislu izboljšanja prometne varnosti šole (ob Šolski in Prešernovi ulici, ki vključuje tudi izvedbo postajališča in pločnikov). Ob tem povejmo še, da je v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta, v katerem so predvidene tri faze adaptacije in novogradnje, skupna vrednost po tekočih cenah 764 mio SIT, pri čemer so stroški višji predvsem zaradi potrebne zagotovitve protipotresne varnosti najstarejšega dela šole. Odgovorna urednica KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža J^DOMINATOR Tel.: 051 359 555 Naš izlet ^a.i povemo, da smo se v našem vrtcu vse leto trudili m Pridno sodelovali s starši, ki so sc vedno veselili nasih skupnih srečanj. Šolsko leto smo zaključili z "Sledom našega glavnega mesta. Seveda je bila glav- na atrakcija vožnja z vlakom v I jubljano, še bolj pa vožnja s turističnim vlakcem na Ljubljanski grad Imeli smo sc lepo in na počitnice bomo odšli z lepimi spomini na vrtec. »METULJČKI« Vrtec Urša Marta In Sonja Mavrična Urša Dobili smo jo... peto številko glasila Vrtca Urša, z naslovom Mavrična Urša, namreč. Tudi takšne dejavnosti, kot je nastajanje glasila, nas združujejo v skupno delo in medsebojno povezujejo. In tako je tudi ta številka naše skupno delo. Letošnja Urša je polna utrinkov iz življenja otrok in dela vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v vrtcu. Pisali smo o stvareh, ki so nam vzbudile pozornost ali prijetne občutke, o stvareh, ki so se nas dotaknile, nas spravile v smeh ali nam polepšale dan. Skozi različne teme se kot rdeča nit nenehno pojavlja vizija vrtca, ki je doseči ustvarjalnost, sproščenost, drugačnost. Da je Urša pisana so zaslužni otroci, ki sojo popestrili s svojimi risbicami in domislicami. Verjamem, da so otroci skupaj s starši doživeli veliko prijetnih trenutkov in skupnih užitkov ob branju naše revije. Melita Lisjak Koderman Tudi otroci skupine »RIBIC« iz vrtca Urša smo uspešno zaključili šolsko leto 2003/04. Za nagrado smo sc posladkali z najboljšim sladoledom. Pridružil se nam je mojster Miha Lenček in preveril, čc nam sladoled tekne. In še vprašanje, ki -so ga zastavili otroci: »Ali je težje narediti jagodni ali čokoladni sladoled?« Mogoče veste vi? Vzg. Majda Logaja Poletje v Elantri. Elantra 1.6 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.692.177 SIT. irtllllLJl www.avtocentersubelj.si PRODAJA: tal.: 01 72 18 221 <&> i HYUnDBI I I? POLITIČNE STRANKE stran 8 LDS Domžale Ob dnevu državnosti Ob dnevu državnosti smo se liberalne demokratke in liberalni demokrati iz Domžal pridružili svojim kolegom na tradicionalnem srečanju, ki je bilo tokrat v Zajčji Dobravi. Po uradnem delu smo se v sproščenem okolju družili in zabavali ob hudomušnem kulturnem programu ter igranju priznanih glasbenih skupin. Na srečanju je bilo največ^ pozornosti namenjene govoru predsednika LDS, mag. Tonetu Ropu. ter pripravam na jesenske volitve v Državni zbor RS, pa tudi izmenjavi izkušenj iz dosedanjega dela, saj so se srečanja udeležili člani in članice LDS iz vse Slovenije. LDS ubcral.« demokracija suovenue Mag. Anton Rop je v svojem nagovoru najprej vse spomnil na blejsko slovesnost ob desetletnici združitvenega kongresa, ko je rekel, da je pogoj za našo vzravnano držo red in poštenje v naših lastnih vrstah. Potem je posebej govoril o pogojih političnega združevanja, kjer si nekateri premislijo, LDS, ki je zgledna evropska sredinska stranka, pa niti na misel ne pride, da bi kakorkoli omejevala svobodo politične izbire. Od tistih, ki vidijo priložnosti za uresničevanje svojih pogledov in prepričanj v drugih strankah, pričakujemo Ic etično držo in da to povedo, da sc lahko poslovimo s stiskom roke in brez zamere. Največ besed je namenil razvojni politiki, ki jo zagovarjajo liberalni demokrati in lahko temelji le na ljudeh, njihovi osebni pobudi, znanju in sposobnostih, hkrati pa morata primemo stopnjo socialne varnosti in solidarnosti zagotavljati tako država kot vse bolj tudi nevladni neprofitni sektor. Socialna in zdravstvena varnost, pravica do šolanja in dela, so tiste temeljne pravice, ki jih moramo zagotavljati, če želimo zares izkoristiti ustvarjalne potenciale v naši družbi. Ob koncu je vsem čestital ob dnevu državnosti ter zaželel ter voščil veliko sreče in državljanskega poguma. Redni zbor članstva ter tradicionalni piknik Že kar nekaj let Občinska organizacija Liberalne demokracije Slovenije redni zbor članstva v juniju združi s piknikom, oboje pa se je letos po tradiciji dogajalo v Športnem parku Dob. Zbor članstva je največ razprave namenil oceni evropskih volitev, predvsem pa so pogovori tekli o pripravah na volitve v Državni zbor RS, ki bodo jeseni. Uradnem delu je sledil piknik, kjer je bilo dovolj časa za igranje tenisa, predvsem pa za prijetno druženje in dogovore o nadaljnjem delu, ki ga v jesenskem času zanesljivo ne bo zmanjkalo. LDS Zeleni Domžale Rezultati ankete in povabilo Zeleni Domžal smo izvedli mini anonimno anketo, ki je bila vezana na probleme okolja v občini Domžale in nasploh. Analiza ankete je pokazala: 124 izpolnjenih -sodelovalo 59 moških in 53 žensk, 12 jih spola ni označilo, največ s srednješolsko izobrazbo, sledi višja in visoka univerzitetna izobrazba. Sveta stranke, katere so se udeležili tudi člani občinskega odbora Domžale. Na slovesnosti je priznanje prejel član našega odbora gospod Franc Cernagoj in tudi občinski odbor, kar kaže na veliko priznanje stranke odbora in njegovemu delovanju v sedanjih letih obstoja stranke. Na tej seji so bili prisotni tudi predstavniki avstrijskih Zelenih, kar kaže na veliko povezanost Zelenih v Evropi. Zeleni so dali 44 predlogov tudi evropskemu parlamentu in v njih predstavili, kako vidijo Evropsko skupnost v obdobju od leta 2004 do 2009. Predlogi so povezani z zaščito narave, miru in socialnih pravic, s pravično globalizacijo, kulturo in boju za človekove pravice. Zeleni pozdrav vsem! Zeleni Domžal Z leve proti desni: Franci Gsrbec. Aurello Juri. Borut Pahor. Gregor Rovanšek, Urban Poljak. Nov občinski svetnik ZLSD Gregor Rovanšek iz vrst M F ZLSD Domžale jc po odstopu Petra Pri-stovnika, zaradi službenih obveznosti v tujini, nov občinski svetnik, ki ho glede na svojo mladost tam zastopal tudi interese mladih. Zelo dobro sodelovanje med ZLSD Domžale in ME Domžale sc nadaljuje. Za razliko od večine drugih sredin, za domžalsko Združeno listo socialnih demokratov lahko ocenimo, da sc zaveda potenciala mladih, kar dokazujejo tudi dejanja v praksi. Tako jc stranka po odstopu Petra Pristovnika z mesta občinskega svetnika na njegovo mesto postavila Ciregorja Rovanška, diplomiranega ekonomista, ki je s svojimi triindvajsetimi leti eden najmlajših, če ne celo najmlajši predstavnik v občinskem svetu občine Domžale v njegovi zgodovini. V MF ZLSD verjamemo, da bomo v prihodnosti tako v naši stranki kot drugje opazili podobne premike v miselnosti starejše generacije, ki do sedaj ni imela ravno dosti posluha za mlade in njihove ideje. ZDRUŽI NA USTA socialnih titmttkratov Vzajemna kakovost življenja ali kopičenje kapitala na račun šibkejših? Novica, da sc je zavarovalnica Vzajemna odločila selektivno podražiti zavarovalniške premije zdravstvenega zavarovanja je marsikoga močno presenetila, največ pa seveda prav tiste, ki so tarča tovrstnega ukrepa, torej starejše ljudi. To pomeni, da se je zavarovalnica odločila opustiti sistem vzajemnosti, torej solidarnosti, in uvedla sistem rizičnosti, kjer tisti, ki je stroškom (potrebi po zdravniški pomoči) bolj izpostavljen, mora za to tudi več plačati. Omenjena podražitev zavarovalne premije za starejše osebe pomeni tudi nekaj drugega selektivno krčenje socialne države in kar je še huje, po samovoljni odločitvi zasebnega podjetja, kar Vzajemna tudi je. Ob tem se človek upravičeno vpraša, čemu bitke v dVžavncm zboru in splošno v politiki za to, da hi si zagotovili solidarno, socialno državo, ko pa lahko vse to izniči odločitev uprave zasebnega podjetja, ki se je odločila kopičiti kapital in to na^ačun starostne skupine, za katero jc znano, daje finančno že tako relativno šibka. Takšno izvajanje nas popelje do temeljne ugotovitve nič nam ne pomaga višanje plač in pokojnin, če hkrati dopuščamo, da se nam krši socialni standard, tako da za dosego istih pravic moramo sami prispevati več (denarja). To pomeni, da sc moramo po trinajstih letih utrjevanja lastne države vprašati, kakšna želimo, da bo naša skupna prihodnost. Na razpolago imamo dva modela liberalni, kjer se vsakdo izmed nas bori za čim večji zaslužek, in social-demokratski. kjer se blaginja ustvarja tako preko osebnega zaslužka, kot tudi preko solidarnosti socialnega sistema, ki nam, s skupno nižjim vložkom, omogoča dosego višjega življenjskega standarda, oziroma boljše kakovosti življenja - vsem. (emu namreč polna denarnica, če pa moramo za vsako socialno uslugo seči vanjo? Nekaterim se verjetno takšna računica izplača, saj je njihova denarnica nadpovprečno polna, veliki večini izmed nas pa ne - saj jc že tisto, kar se sicer zasluži, ali s plačo ali s pokojnino bistveno premalo, da bi si lahko privoščili dostojno življenje če pa temu dodamo šc breme samoplačevanja zdravstvenih, izobraževalnih in drugih storitev, ki so splošnega interesa in ki bi jih morala zagotoviti država, je zaključek jasen uveljavitev liberalnega modela neobhodno pomeni znižanje kakovosti življena za veliko većino državljank in državljanov. Naslednja leta bodo iz tega vidika ključna. Ne samo Slovenija, temveč celotna Evropska unija se bo morala odločili, kakšna naj bo naša prihodnost Zato bo potrebno nadomestili sedanji gospodar-sko-soculm model, kjer |e cil] čim višja gospodarska rast z. modelom, kjer je čim višja gospodarska rast le sredstvo, preko katerega zagotoviti čim višji socialni standard, torej čim višjo raven kakovosti življenja. Potem, ko je postalo jasno, da je proces liherillzaClje (amerik inizaci|c) evropskega socialnega modela izgubil zaupanje ljudi, je potrebno uveljavili novo vizijo socialnega razvoja naše države in širše evropske skupnosti, tu pa bo vloga socialne demokracije, kot sile, ki je doumela napake tako imenovane tretje poli, oziroma prikritega liberalizma preteklega desetletja, ključnega pomena. Luka Juri SDS Domžale pozdravlja ustanovitev Zbora za republiko 23. junija 2004 je v Cankarjevem Domu v Ljubljani potekala javna tribuna novoustanovljenega Zbora za republiko. V delovnem predsedstvu je bila tudi naša članica iz Domžal in slovenska evropska poslanka, dr. Romana Jordan-Oizelj. SDS Dogodek, ki ga mnogi označujejo za ustanovitev novega DliMOS-a, ki je imel zgodovinsko vlogo, saj so leda nje novoustanovljene stranke, združene v koaliciji DEMOS, na volitvah porazile stranke komunističnega režima ter prevzele oblast in izpeljale osamosvojitev Slovenije. . Marsikdo sc sprašuje, čemu sedaj »novi DEMOS«? Odgovor je na dlani: 12-letno vladanje LDS je Slovenijo pripeljalo v stanje, ki jc v mnogočcin slabše lisleinu pred osamosvojitvijo. Potrebna je torej neka nova moč, nova energija, nov zagon v naši državi, ki bo stvari postavil nazaj na pravo mesto. To je v svojem uvodnem nagovoru lepo povedal predsednik SDS, g. Janez Janša, ki je med drugim dejal: »Slovenska samobitnost se je oblikovala skozi stoletja. Proces, iz katerega se očrtujejo Karantanija, Brižinski spomeniki, kmečki punti, Trubar, Ze-dinjena Slovenija, Slomšek, taborsko gibanje, Maistrov podvig, nacionalni odpor proti fašizmu, nacizmu in komunizmu, upiranje jugoslovanskemu centralizmu, hoj za versko svobodo, odpor proti skupnim jedrom v šolstvu. Nadaljevanje na 9. strani Zmaga Nove Slovenije na evropskih volitvah Nova Slovenija jc s 23,57 % (102.753 glasov) zmagovalka volitev v evropski parlament. Na listi NSi sta bila izvoljena Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Obema izvoljenima »evroposlance-ma« OO N.Si Domžale čestita za izvolitev, posebne čestitke pa si zasluži med vsemi tudi Domžnlčan na listi Nove Slovenije dr. Janez Vasle, zagotovo jc tudi njegova kandida- tura pripomogla, da je zmagovalka evropskih volitev v volilni enoti Domžale I zbrala 35,76% in volilni enoti Domžale II zbrala 30,71% glasov volilcev. Čestitamo! Ker pa se vsaka zmaga najlepše vidi iz končne lestvice, jo za bralec Slamnika tudi objavljamo na tem mestu in se vam še enkrat zahvaljujemo za izkazano zaupanje. 1IVALA ZA ZDAJ. Bogdan Osolln 00 N.SI Domžale URADNI IZIDI (GLASOVANJA ZA SLOVF.M.IO mesto lista Število »lasov odstotki i N.Si - NOVA SLOVENIJA • KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 102.753 23,57 % 2. LDS LIBKRALNA DEMOKRACIJA SLOVIiNI.lt. in DEMOKRATIČNA 95.489 21,91 % STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJ 3. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS 76,945 17,05% 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 61.672 14,15% 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 36 66? 8,41 % 6. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 21.883 5,02% 7. SLOVENIJA JE: NASA 17.930 4,11 % 8, STRANKA MLADIH SLOVENIJE i ZELENI SLOVENIJE 10.027 2,30% 9. (,LAS ŽENSK SI'OVENIJE 5.249 1,20% HI. SE(i - STRANKA EKOLOŠKIH (IIHANJ SLOVENIJE 2.588 0,59% II. NACIONALNA STRANKA DELA 2.022 0,46% 12. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1.386 0,32 % 1.1. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, DEMOKRAI I SLOVENIJE - DS 1.263 0,29% »'r» Me® Najbolj so v kraju, kjer bivajo, zadovoljni z urejenostjo zelenih površin in razvojem ter ureditvijo kraja, motijo jih največkrat odpadki divja odlagališča in pomanjkanje kolesarskih stez. Ljudje bi najprej na onesnaženje opozorili Zelene Slovenije, nato pa inšpekcijske službe. Zeleni pa so najbolj pripomogli k ekološki osveščenosti prebivalcev z čistilnimi akcijami in delitvijo sadik ob začetku pomladi, za stranko pa menijo, da naj ostane še naprej samostojna stranka. Analizi ankete dodajamo vabilo novim članom, da se včlanijo v stranko Zelenih in sicer Občinskemu odboru Zelenih Domžal - informacije lahko dobite pri obeh svetnikih v občinskem svetu - gospodu Francu Černagoju ali pa pri Janezu Erženu ter pri ostalih članih in akcijah, ki jih pripravljamo Zeleni Domžal teh pa ne bo malo, na Zupančičevi ulici 4, v Domžalah. 9. julija ima občinski odbor Zelenih Domžal občni zbor, ki bo v prostorih Kinološkega društva Domžale, vabljeni so tudi novi člani. Pred kratkim pa je stranka praznovala tudi 15-letnico nemotenega političnega delovanja v Sloveniji - 11. junija, ki je bila obeležena s slavnostno sejo Pogovor z Marijo Kavka Ob zidanju stanovanjskih sosesk naj se načrtujejo tudi vrtci Marija Kavka že dolga leta aktivno deluje na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, dejavna pa je tudi v Ženski zvezi pri SLS. Kot ravnateljica vrtca v Mengšu se dnevno srečuje z vprašanji in problemi otrok in njihovih zaskrbljenih staršev. Ga. Marija Kavka, morda poletne počitnice pomenijo več oddiha tudi za Vas ali za starše? Poletje je čas, na katerega gledamo ljudje zelo različno. Mladi se veselijo toplih in brezskrbni dni, družine imajo več časa, kar včasih pomeni tudi več časa za medsebojno sodelovanje in izkazovanje medsebojne družinske ljubezni. Starši si nekoliko oddahnejo od skrbi, ki so jih spremljale v preteklih desetih mesecih, ko so bili hote ali nehote vključeni v šolsko delo svojega otroka. Vključevanje staršev v izobraževalni proces svojega otroka je glede na novosti, ki jih doživljamo ob prehodu na devetletno osnovno šolo. lahko zelo naporno, lahko pa gre ta proces tudi povsem mimo staršev. Za starše, ki pa imajo še predšolske otroke, pa je poletje zaskrbljujoče zlasti takrat, ko v mesecu maju ali juniju dobijo neprijetno obvestilo iz javnega predšolskega zavoda, da žal za njihovega otroka v prihajajočem šolskem letu ni bilo prostora. Tovrstne skrbi so za posamezno družino zelo zaskrbljujoče; po drugi strani se pa sprašujem, kako zagotoviti pravico ženski, da gradi svojo kariero. V naši družbi verjetno kariera ženske ni povsem prava beseda, saj je zaposlitev matere v naši družbi finančna nuja. Vsi vemo, da samo z očetovo plačo družina ne zmore vseli listih stroškov, kijih današnji način življenja pred njo poslavlja. Občine se rade otepajo problemov predšolskega varstva. Ali je sistem, da za predšolsko varstvo skrbi lokalna skupnost ustrezen? Zakon o lokalni samoupravi v 21. členu uporabi celo besede »pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožena, invalide in ostarele.« Kako posamezna lokalna skupnost zagotavlja izvajanje omenjene vsebine zakona, je po moji presoji odvisno od posameznih strank, ki v posameznem občinskem svetu tvorijo pozicijo. Demokracije še nismo vzeli v smislu strpnega reševanja nastalih problemov po posameznih lokalnih skupnostih, še vedno delamo tako, kol smo hili navajeni v preleklosti. Lokalne skupnosti zelo glasno postavljajo pod vprašaj delovanje predšolskih javnih zavodov. Največkrat slišim, da so vrtci predragi za starše in za lokalno skupnost. Beseda »predrago« se sliši tako, kot da so Vrtci najhujši porabniki občinskega proračuna - zelo grda misel, ki sc poraja v glavah predstavnikov združenj ZOS in S( IS na srečanjih, v katera sc vključuje preko svojih predstavnic tudi Skupnost vrtcev Slovenije, kol predstavnica široke. Kaj pa država? Vrtci so z Zakonom o vrtcih prešli pod okrilje Ministrslva za šolstvo, znanost in šport in so vključeni v izobraževalno hierarhijo. Kar dobro poznam koncepcije predšolskih zavodov po EU, menim, da moramo starši predšolskih otrok, ki smo hkrati tudi davkoplačevalci in volivci skrbeti, da doseženi nivo predšolskih zavodov v naši državi ohranimo, ga dopolnjujemo in strokovno nadgrajujemo. Vseeno so vrtci po mnenju večine staršev predragi. Kje vidite rešitve? Da bomo izraz, »predrago predšolsko varstvo« polagoma opustili, je na strani poslancev v državnem zboru lega ali prihodnjega sklica odgovornost, da uskladijo in dopolnijo Zakon o financiranju občin, tako da hi lokalnim skupno stim v pravilni meri zagotavljal sredstva za izvajanje programov, ki jih je država predala na lokalno financiranje. V E.ll so vrtci financirani S sirani lokalnih proračunov; tudi pri nas se bo potrebno dogovoriti, da bo denarja za vrtce v skladu z zahtevami široke in vseh mogočih inšpekcij po posameznih lokalnih skupnostih v pravi meri. Vrtci imajo sedat uzakonjen Pravilnik o Metodologiji za izračun cene programov, žal pa metodologije ne poznajo sindikali, ki skrbijo za zviševanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju; in sredi lela se izračun cene programa zaradi povečane izhodiščne plače in raznih dodatkov podre; potrebno bo ponovno povišanje cen, kar pa zopcl pelje v znane občinske procedure, ki so lani po posameznih ob činah pripeljali: tudi lako daleč, da so po posameznih vrtcih zaposleni ostali brez osebnih dohodkov. Število rojstev v Sloveniji nezadržno pada. Bomo vrtce v prihodnosti sploh še potrebovali? Koliko vrtcev po posameznih občinah? Verjetno je najboljša rešitev l.i, da se ob zidanju posameznih stanovanjskih sosesk prouči tudi število predšolskih otrok, vsaj tako, okvirno. Ko otroci prerastejo predšolske ustanove, se prostori v soseski lahko preuredijo in se ponudijo nekoliko starejšim mladim prebivalcem, če pa ugolovinio, da se je soseska povsem postarala, pa prostore lahko ponudimo za dnevno varstvo starejših l|udi V nisi državi se kar nočemo srečevali s leni, da je kdo lahko tudi star, bolan, nemočen; pozabili smo, da je družina skupina ljudi različnih starosti in različnih telesnih zmožnosti. S leni, ko smo ženske zaposlene in prispevamo svoj delež k razvoju države, njenega gospodarska, šolstva, zdravstva, soeiale. okolja in še česa, ne smemo pozabili tudi na oskrbo ljudi, ki so jih različne življenjske situacije postavile na lako imenovano družbeno obrobje. V eni od skandinavskih držav sem zasledila ludi model, v katerem je država poskrbela za mlade in stare iz družbenega obrobja; vsi živijo v isli hiši, se med seboj družijo in si pomagajo. Neko dekle je v intervjuju povedalo, da je presrečna, ker v taki obliki institucije našla starejšo gospo, s katero si izmenjujeta izkušnje in prvič v življenju doživlja, kako prijeten je oh čtilck, če veš, da nekoga skrbi, kako se počutiš, kako živiš, znaš v šoli, si vesel in še bi lahko našlevala. 11 vala za pogovor. Rok Ravnikar Nadaljevanje iz 8. strani uP<>r proti komunističnim ritualom, 57. številka Nove revije in Teze za slovensko ustavo (pisateljska ustava), je ustvaril ugodne razmere za nastanek modeme nacije. Toda nobeden od naštetih sijajnih zgodovinskih dogodkov M pojavov se sani po sebi ni izšel v končno dejanje, pri katerem bi se vzpostavila skladnost med spontanim občutenjem posameznikov in osrednjim območjem nacionalnih vrednot ter med vrednostnim središčem nacije in oblastno elito, skladnosl je bila vzpostavljena za kratek, toda odločilni čas šele med plebiscitom, decembra 1990 in vojno za Slovenijo 1991. Začetek tega končnega dejanja so ljudska zborovanja in protesti intelektualcev v času procesa proti četverici, od junija 1988 do Majniske deklaracije 1989, konce procesa pa se odraza v sprejemu in uveljavitvi prve modeme ustave. Slovenci smo torej v času hoja za svojo neodvisnost konec 80. in v začetku 90, let dosegli visoko stopnjo soglasja. To •Oglasjeje celo preseglo pripadnost Slo-zenslvu in seje razširilo tudi širše. Po volitvah leta 1992, .ko je vodenje drŽave prežela LDS, je vladajoča oblasnu garnitura s svojim nerazumnim vladanjem vseskozi zapravljala kredi-bilnost naše države, povečevala dolg ter razslojevala družbo na peščico bogatih in vplivnih ter velikansko množico vse rev-"cjsih in manj vplivnih. Rezultat volitev v evropski parlament, ko so volivci Zadali hm! ppraz vladajoča LDS, je dokaz, (':| j« prišlo do sprememb v miselnosti volilcev in da si po 12-lctni vladavini "tanke LDS želijo sprememb, Tudi iz Wl razlogov |c puslo do ustanovitve ''hora za republiko. In kol je še dejal g. ■':"icz Janša, predsednik SDS v svojem Rovoru: »ptj skupnem iskanju potrebnih rešitev se zavedamo, da se prihodnost še ni zg(xlila. Vsi smo odgovorni zanjo in Vsi smo poklicani, dajo oblikujemo, Se Posebej danes, koje po formalnem vslo-Pu v ITI in NATO Slovenija simbolično na novi poli. Na njej jo lahko v pozitivno S|ncr poganjajo le enake in podobne Energije, kot sojo ustvarile. Energije, ki izhajajo iz kulturnega boja in delitev, 'crnvcč energije, kijih ustvarjajo pogOVO-n> iskanje soglasij in upravljanje države v ^'zvočju z vrednostnim središčem naci-k'-Zalo je nas pristop drugačen. V ospre-postavljamo listo, kar nas združuje, ^cilj je doseči takšno stanje, v katerem bodo lahko narodovi potenciali izkoriščeni v celoti in ko bo lahko vsak njegov > lan prispeval |x> svoji mod in hotenju. Slovenci takega časa, takšne zlate dobe še nismo živeli. Verjamem, da je pred nami. Da jo dosežemo, potrebujemo vse lisic elemente, ki lahko narod povežejo s ciljem skupnega napredka in ki presegajo Politične, državne in zemljepisne meje. Okrog lega pozitivnega programa potrebujemo Icios osrediščenje nacionalnih energij. Tudi zato pozdravljam Zbor za republiko. To je prava stvar v pravem trenutku. Brez vizije ni razvoja. S pravo vizijo pa lahko iz let, ki Sl> pred nami, oblikujemo zlato dobo Slovencev. Čas, v katerem si bomo ustvarili blaginjo in sc kot šc nikoli do-s'ej uveljavili v Evropi in svetu.« Zato domžalski odbor Slovenske demokratske stranke (SI )S I )omžale) pozdravlja Ustanovitev Zbora za republiko. Po hchen je nek nov zagon, nove ideje, novi Predlogi in v okvim Zbora za republiko je vsega lega dovolj, I )ovolj, da se pol naše dri ive ponovno obrne navzgor. Zalo na Prihajajočih se jesenskih volitvah v Drevni zbor z optimizmom pričakujemo vsaj Uiko dober rezultat kot na nedavnih Volitvah v Evropski parlament. Zaradi omejene dolžine prispevka v Slam-'"ku pozdravni govora predsednika SDS g. ' '"'eza Janše ni objavljen v celoti. 1 ahko pa 8J preberete na spletni sirani SI )S Domžale "nllP://iiscrs. volja.net/sddom 00 SDS Domžale After Pool party in uživanje drog V četrtek, 24.06., se je zgodil llo-use - After Partv v MKC Akumulator, (dede na to, da je bila »ta glavna« fešta dneva že tradicionalni »Pool party« Študentskega kluba, je bilo kar veselo. Saj razumete, podobne tovrstne zabave ponavadi privabljajo sodobne hedoniste, mladino, ki tu pa tam zaužije kakšno tršo, bolj energično drogo. Strah ekipe MKC-ja je pred takšno prireditvijo ponavadi prav v vprašanju: koliko obiskovalcev in v kakšni količini sc ho konzumiralo. Ne smemo se slepili, vendar zabave podobnega lipa vedno, ampak res VI.DNO privabijo ludi uživalce trših drog Zadeva se torej lahko zgolj orne- ji. I ahko bi morda rekli, da na srečo si na ta četrtkov večer, s tako duhamor-tlimi vprašanji ni bilo potrebno beliti glave, saj je velika večina na prizorišče prišla pod vplivom dobrega starega alkohola. Pa je sploh kakšna razlika' Seveda, v posledicah: trše droge (npr. cctasv) dosti bolj prizadenejo človekov imunski sistem, tudi okrevanje po njih je daljše in niukotrpncjšc, so lažje znsvojljive in podobno. Kaj pa alkohol, ta stata slovenska bolezen.' ((krepi telo in poživi duha, bi rekel France Prešeren. Pa je res tako? Kes. če sc ga konzumira od časa do časa in v manjših količinah. No, včasih je za inspiracijo potrebno le vzeti nekoliko več, naš pesnik jc to prav gotovo dobro vedel. Kaj pa uporabil na daljši rok.' Deluje podobno uničujoče kol jemanje trših drog. Le koliko družin mu jc že uspelo razbiti? Krha med- sebojne odnose in vzbuja iluzijo, da jc čisto hvaležen in simpatičen sopotnik, vse dokler resnično ne postane fiziološka nujnost, podobno kot pn trših drogah. Kaj pa razumevanje do obeh vrst uživalcev? V naši družbi je popolnoma različno, da ne rečemo hinavsko. Uživalec alkohola motaš biti že skoraj po nujnosti razmer, če sc hočeš udeleževati najrazličnejših sprejemov in zabav, v nasprotnem primeru si praktično izločen. Kaj pa trše droge? Ravno obratno: če si njihov konzument, lahko varno zavetje najdeš le pri istovrstnih uživalcih, drugi ljudje pa nate gledajo s prezirom in neodobravanjem. Zakaj torej toleriramo obnašanje očeta, ki svojega sina prvič v življenju seznanja z alkoholom, po drugi strani pa se večini zdi obnašanje očeta, ki svojega sina nažene od doma, potem, ko ugotovi, da konzumira trše droge, več kot upravičeno? Odgovore prepuščam vam, bralcem. Udeleženci četrtkovega House partyja sc v danem trenutku, zavoljo žura, s tem namreč nismo preveč ubadali. Naša družba je čedalje bolj družba najrazličnejših drog. Pa koga to sploh zanima? 4l * Ztga Camernlk Študentski klub Domžale Poolparty 2004 -počitnice so se začele Konec pouka, začetek počitnic in poolpartv 2004. Že v popoldanskih urah 24. junija sc je zbralo nekaj mladih, ki so se preizkušali v košarki in tekmovali v metanju trojk. Presenetljiv jc bil razplet tekmovanja v trojkah, saj je med vsemi prijavljenimi zmagala Tina in si prislužila nagrado izlet v Črno Goto zs leden dni, kjer uživa ravno v prvih dneh julija, listi, ki jim košarica in streljanje žoge v koš ne gre najbolje, pa so si rajši izbrali drugačno tarčo. Za praktične nagrade sc jc lahko vsakdo pomeril v streljanju z zračno puško - zadel si v sredino tarče. In nc boste verjeli, podeljenih nagrad jc bilo kar nekaj! Da smo že popoldan začutili prave ritme plesa in glasbe so poskrbeli deklelii in liint iz skupine t llhelo. ki so DBS Zabavali s svojo športno plesno točko. Člani Študentskega kluba so vsem obiskovalcem omogočili kopanje v bazenu, pa potapljanje s pravo opre- mo, kar jc navdušilo predvsem mlajše obiskovalec. In ker sc popoldan vsak dan prevesi v noč, smo tudi mi poskrbeli, da dan ni bil enak večeru. Po uvodni zabavi s Caipe Diem je na oder stopila skupina Zmel-koow. Da jc bilo občinstvo številno jc jasno, da je bila glasba odlična prav tako, zabava pa zagotovo nepozabna. I>a ne pozabimo, odlično predstavo sta nam ponudila tudi oba »govornika« Riki in Ružko, vsem dobro poznana iz Šodr-a. da grla niso ostala suha. pa jc skrbel naš barman z odličnimi koktajli! Mateja Kegel Vsak petek kopal kan je Vendar zabave na bazenu v naši družbi za letos še ni konec, vrača se kopalkanje! Dejstvo, da vsi nimajo denarja, da bi lahko obiskali morje in plažo, drži, pa tudi da se v domžalski občini čez poletje ne dogaja nič kaj preveč imenitnega za mlade. In ker imamo lep moder bazen, ki pa zaradi občinskih odlokov o javnem redu in miru, nima pravih možnosti, da bi se razvil v »meko« zabave, vam predlagamo naslednji program! 09.07. hiphop in rnb: D.J. ZEDS & D..I. KT'()W 23.07. hiphop in reggae/dancchall: D..I. PIER & D.J. FU 20.08. progressive house: D.J. KOK-Sl Vs. D.J. DEUCE 03.09. house: D.J. JIMMYTHESUN & D.J. I DDY I III ITSII Vsa kopalkanja se bodo potekala v petkih od 19.00 in trajala do 00.00 urelmogoče tudi dlje). Vstopnina bo simbolična torej za člane ŠKD in ŠKK 500 sit, za vse ostale pa 700 sit. Glede na odziv oz. število udeležencev (min. 25 oseb), se organizator obvezuje, da bo poskrbel za varen prevoz do okoliških krajev brezplačno. Dobra glasba t dobra družba ■ recept za MEGA poletje P.S.: Tudi letos vreme bo! Mateja Kegel Spela Orehek: "V prihodnosti želim postati velemojstrica v šahu!" Špela Orehek je stara komaj 12 let, vendar je že »sklatila z neba prve šahovske zvezde«. Lansko leto je bila kar dvakrat državna prvakinja, in sicer v pospešenem v Celju in »normalnem«, počasnem šahu (90 min+30 sek.), v slednjem je v Mariboru od 24. 2. do 2. 3. 2003 celo premagala vseh devet svojih nasprotnic. Z osvojenim prvim mestom si je priskrbela vstopnico na svetovno šahovsko prvenstvo mladih, ki je bilo lanskega oktobra v Grčiji. Med dekleti, starimi do 12 let. seje med 85 udeleženkami, zmagala je Kitajka Vixin Ding, uvrstila na 43. mesto (5,5-11. partij). Letos se ji v Celju, sicer v veliko močnejši domači konkurenci (med dekleti do 14 let), ni uspelo zavihteli na sam vrh, z, 2. mestom pa bo vseeno odpotovala na evropsko prvenstvo, ki bo v Turčiji od 27. 7. 2004 do 8. 8. 2004. Te uvodne besede so pravzaprav Špelin odgovor v najinem »elektronskem pogovoru«, in sicer na vprašanje, kateri so njeni največji šahovski uspehi. Počitnice so že, Špela. Bi vseeno začela najprej s šolo? Z. odličnim uspehom sem končala 7.h razred devellelkc na OS Domžale. Vsa leta, razen v 2. ni/redu, pa sem bila izbrana kot najboljša učenka. V šoli obiskujem šahovski krožek, knjižničarski krožek, fakultativno nemščino, pevski zbor in še kaj bi se našlo. Hodim tudi v glasbeno šolo, in sicer sem končala 5. razred teorije in ?. razred kitare, prej pa sem tri leta igrala violino. No, pa nadaljujva s prvimi šahovskimi koraki in prvimi šahovskimi uspehi. Nekaj o tem sem že prebral na spletni strani http://www2.arnes.si/ ~osljdom4s/OS Dom/spela.htm. Zacelil sem v prvem razredu, ko sem opazovala dva sošolca, ki sla igrala šah. Že tislo leto sem se vpisala v šahovski krožek, ki ga še sedaj vodi mentot Bela Szomi, On meje tudi naučil prvih skrivnosti šahovske igre - prvih potez. Moj prvi večji uspeh je bil, ko sem po nekaj mesecih igranja šaha na regijskem prvenstvu v Ljubljani zmagala z. vsemi devetimi osvojenimi točkami. Tako sem se z osmimi leti prvič uvrstila na državno prvenstvo in dosegla odlično drugo mesto Judi naslednja leta sem se redno uvrščala na državna prvenstva In dosegala uvrstitve na prva tri mesta. Nekaj tvojih največjih šahovskih uspehov sem zapisal že v uvodu najinega intervjuja. Znano pa je tudi. POLETNI PROGRAM V MKCD AKUMULATOR Dnevno bo odprt od 10. - 22. ure (vabljeni na internet, družabne igre, ...). Športna celica bo ponujala pohodništvo, tenis, nogomet. Inf'o: 070/8X0-775 Ustvarjajte v likovni delavnici v času od 12. 7. - 12. 8. 2004. Info: 041/597-849 Vabljeni vsi mladi, ki bi želeli sodelovati pri ustvarjanju nove podobe (zunanje in notranje) MKCD Akumulatorja, da se nam pridružite v tednu med 12.7.2004 - 17.7.2004 od 10. ure dalje. Kolektiv Akumulatorja 9.-11.7.2004 ROČK OTOČEC Skupina LEGERES nastopa v nedeljo 11.7.2004. Pridite in uživajte z njimi! Akumulator da si odlična ekipna igralka za OŠ Domžale in SI) Vele Domžale. Moji večji ekipni uspehi pa so I. mesto na državnem tekmovanju do 12 let z. OŠ DOMŽALE (deklice), ua leni tekmovanju pa sem bila tudi najboljša prva deska (2003); 1. mesto na državnem tekmovanju deklic do 15 let 2004 (najboljša prva deska, 6 od 7); 1. mesto na klubskem državnem prvenstvu FANTOV do 15 let 2004 (bila sem druga deska, imela sem 5,5 od 9). Ti uspehi prinašajo tudi medalje, priznanja in pokale. Jih kaj šleješ. Spela? Trije pokali, 44 zlatih, 26 srebrnih in 8 bronastih medalj ter okrog 100 priznanj. Vse skupaj pa imam v stekleni vitrini. Poleg šahovskega krožka, ki ga pridno obiskuješ, se šahovsko izobražuješ še drugje, kajne? /e z devetimi leti sem začela obiskovali srednjo šahovsko šolo. ki jo vodi mednarodni mojster Matjaž Mikac, ki jc tudi moj trener. Potekala je v tem šolskem letu enkrat tedensko, m sicer od 3 do 4 ure, v Domžalah, v prostorih Šahovskega društva Vele Domžale. Vse tri letnike sem končala m s leni uspešno zaključila srednjo šahovsko šolo. Kdo pa so tvoji šahovski vzorniki? Moja domača vzornika sla med fanti domžalski FIDE mojster Luka Lenič, med dekleti pa mednarodna mojstrica Jana Krivec. Med tujimi pa velemojster Garry Kasparov in ukrajinska mednarodna mojstrica Ana Muzvchuk. Kakšni pa so kaj tvoji bližnji in daljni načrti? V prihodnosti želim postati vclcnioj-slrica v šahu in poslali trenerka. Rada hi poslala modna oblikovalka ali pa profesorica tujih jezikov ali športne vzgoje, N:i srednjo šolo boni šla naj- brž na športno gimnazijo v Šiško. To pa zato, ker na Gimnaziji Bežigrad ne moreš imeti statusa športnika, ki ga linam že zdaj. Kaj pa še rada počneš v svojem prostem času? Rada berem, kolesarim, rolam. pozimi smučam, poleti plavam in lečem. Rada imam ludi sprehode v naravo, vendar velikokrat zanje nimam časa. Špela, bi rada še kaj dodala? Za konec bi se rada zahvalila: -mamici, ki me podpira in me vozi na turnirje. -svojim sorodnikom (družina Koc-mur in Orehek), ki ves čas spremljajo rezultate in navijajo zame, -trenerjema Matjažu Mikeu m Beli Szoinijii. ki me učita novih šahovskih vragolij, -vsem prijateljem, -OŠ DOMŽALE in 7.h. vključno z razredničarko Nado Banko (učenci mi dajo zvezke za prepisoval, ko sem odsotna, razredničarka pa mi opraviči ure) in vsem, ki ste me že (Gostilna Keber. KS Slavka Šlandra, KS Venclja Perka, KS Simona Jenka, Jata Emona... sponzorirali) ali pa me še boste. 0 Speli Orehek iz Radomelj bi lahko še veliko napisal, pogovarjala sva se še o njenih najljubših knjigah, domačih in tujih glasbenih skupinah m popularnih glasbenikih, o filmih. Moida bo tO objavljeno V cm izmed naslednjih številk Slamnika. Do takrat pa držimo zanjo pesti, ko bo v Turčiji od 27. julija do 8. avgusta merila svoje šahovske moči in znanje z najboljšimi mladimi evropskimi šahistkami. Hvala za pogovor, Špela. Tokrat p;i dodajani rubriko ZA ŠAHOVSKI SLADOKUSCE kar kol dodatek - k intervjuju s Špelo Orehek in objavljam njeno partijo s Scrro Tang Xuan iz Nove Zelandije. Svetovno prvenstvo D 12 Halkidik. Grčija (8), 30.10.2003 B01: Skandinavka I.e4 d5 2exd5 Dxd5 3Sc3 Da5 4d4 Sf6 5Ld3 Lf5 | 5...c6 6.Sge2 Lf5 7.0-0 Lxd3 8.Dxd3 e6 9Ld2 Dc7 IO.Se4 Sxe4 II.Dxe4 Ld6 I2.g3 0--0 I3.c4 Sd7 l4.Tacl Sf6 l5.Df3h6 16 Lxh6gxh6 17.Dxf'6 Kh7 18,d5 Le5 I9.DO Lxb2 20.Tc2 Gomez.F-Alvarez Arguelles.J/ Asturia 1997/EXT 2001/ " (54)] 6,Sge2 [ 6.DO Lxd3 7Dxb7 Le4 8,Dc8# 1-0 Legrand,H-Peixoto,V/ Sautron 200I/EXT 2003] 6...Lxd3 7Dxd3 c6 8.0-0 [ 8.Sg3 e6 9.0-0 Sbd7 10.Lf4 Le7 11.Tfel 0-0 l2.Sf5 Lb4 13.Se3 Sd5 14.Sexd5 cxd5 15Te3 Tfc8 16.Th3 Sf8 17,Se2 Sg6 I8.c3 Le7 19.Ld2 Ld6 20.Df3 Db5 2I.Tbl Dd7 22 Dh5 Sf8 Morandini-,R-Tempone,M/Buenos Aires 1998/ CBM 64 ext/0 1 (47)] 8...Sbd7N [ 8...e6 9.Ld2 Lb4 I0.a3 Lxc3 Il.bxc3 Sbd7 12,c4 Dc7 !3.Lf4 Dc8 14 Ld6 Sb6 I5.c5 Sbd5 16.c4 Se7 17.Lxe7 Kxe7 18Dg3 Tg8 19.Tadl Db8 20.DO Td8 2I.S14 Kf8 22.Tfel Kg8 23Te5 Tidman.S-Casement,S/Willey 2000/EXT200l/0-1 (43)]9.Lf4 0 0 0 lO.Tfdl e6 ll.Tabl 11...g5 12Lg3 [l2.Ld2!?h6 !3.Sg3=] 12...h5» I3.h3 h4 l4.Lh2 g4 15a3 gxh3] 16.Dxh3 Le7 17.b4 Dg5 [17...Dxa3?? 18Sd5 Sxd5 l9.Dxa3+-] 18Lf4 [ I8.b5 c5= (18,..Lxa3? v resnici to ni dobra ideja 19.Tal cxb5 20 Lf4+-) ] l8...Dg6 I9.b5= Sb6 [ I9...c5 20.d5 Tdg8 21b6-j 20bxc6 bxc6 21.Df3 (21 ...Lxa3?? zastrupljen krnel 22.DO Kd7 23.Lxf6+-) 21...Kd7 22 Sa4 Sxa4p 23.Tb7-i Ke8 24Dxc6+ [ 24. Txa7 Sb2 ( 24...Dxc2?! 25.Tcl De4 26Dxe4 Sxe4 27.Txa4.) 25. Dxc6+ Kffiu] 24...Kf8 25 Dxa4? h3-+ 26.Lg3 hxg2 H H is A ± i & A 2 1 | t 27 Kxg2 De4+ 28.KT1 Dxb7 29.Le5 Thl+ 30.Sgl Sg4 31.c4 Sxe5 32dxe5-+ Txdl+ 33Dxdl De4 34.c5 Dc4+ 35.Kg2 Th8 36Df3 Tg8+ 37Kh3 Dh4# 0-1 Bogdan Osolln 50 LET RIBIŠKE DRUŽINE BISTRICA DOMŽALE stran 10 Zlati jubilej Ribiške družine »Bistrica« Domžale Med pestrimi aktivnostmi ostaja glavna skrb za vode Ribiška družina Bistrica Domžale je sredi junija s številnimi slovesnostmi in druženji zaznamovala svoj zlati jubilej - petdesetletnico družine, ki je bila ustanovljena 20. junija 1954 v prostorih tedanje gostilne Orehek. Ob udeležbi 13-ih ribičev je bil za prvega predsednika Ribiške družine Domžale izvoljen Maks Dovžan. Osrednja slovesnost ob jubileju je bila 18. junija na Viru. Začetki Začetki delovanja Ribiške družine Domžale so v letu 1954 povezani z dodelitvijo revirjev in predvsem s skrbjo za vode, saj je bilo že pred petimi desetletji na našem območju onesnaževanje voda velik problem - zlasti zaradi industrije, ki svoje odplake spušča v razne struge. Družina, katere dolgoletni gospodar je bil Herman Kleinlercher, seje širila, skrbela za mlinščice, ribji zarod, pomembna novost pa je bila tudi nabava elektroizlovnega aparata, s katerim so reševali ribe. Nekaj časa so ga prevažali kar z motociklom. Združitev v novo in večjo ribiško družino Leto 1958 je bilo pomembno, ker so se sredi decembra združile ribiške družine Domžale, Kamnik ter Pšata. Občni zbor je tako 14. decembra soglasno sprejel sklep o ustanovitvi Ribiške družine »Bistrica«, s sede- žem v Domžalah. Prvi starešina je postal Franc Končan st., člani nove družine pa so takoj krepko poprijeli za delo in tako v naslednjih letih presegli vsa pričakovanja. Družina je v letu 1959 štela že 82 članov, na občnem zboru pa so najbolj hvalili končano inventarizacijo vodotokov, ki je predstavljala solidno in strokovno podlago za nadaljnje gospodarjenje z ribolovnim okolišem. Skrbno so spremljali škodljive učinke odplak industrije v porečju Kamniške Bistrice, širili družino, jo opremljali z nakupom tovornega avtomobila, kombija in pripadajoče opreme, predvsem pa skrbeli za naravo in vode. Gradnja ribiškega doma V letu 1971 je Ribiška družina sprejela odločitev o gradnji doma, ki so ga z veliko urami prostovoljnega dela ter finančnimi sredstvi zgradili člani društva. Slovesno odprtje je bilo 28. julija 1974. Predsednik UOje bil tedaj Franc Plešec, dom pa je odprl tedanji predsednik občine Jernej Lenič. Glavna skrb gojenje in varstvo rib Najpomembnejša naloga, ki jih spremlja že od začetka, je gojenje in varstvo rib, ohranjanje narave in športni ribolov, posebno skrb pa namenjajo mladi generaciji, za katero organizirajo tudi strokovno izobraževanje. Danes Ribiška družina Bistrica upravlja z vodnim življem Bistriškega ribiškega okoliša, ki zajema vse vode v porečju Kamniške Bistrice in so v občinah Domžale, Kamnik, Cerklje, Komenda, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica in Dol pri Ljubljani. Olede na veliko število voda na obsežnem povodju Kamniške Bistrice so organizirani v štiri pododbore, ki omogočajo, da ribiči opravljajo potrebna dela za varovanje voda in njenih prebivalcev v okolju, kjer živijo. Za lažje druženje ter shranjevanje ribiškega orodja in opreme so v preteklih letih zgradili pet brunaric, posebno skrb so namenili sanaciji nekaterih ribnikov (Prevoje 2, 3 in 4, moravski ribnik - 2), vsa leta pa krepijo organizirano prostovoljno delo. Predsednik RO Bistrica Hajko Bajec Izroča Jožetu Brvar-ju priznanje ob razglasitvi za častnega člana. 1 ' ak* " a*E Slovesnosti ob zlatem jubileju sta se udeležili tudi županja Cveta Zalokar Oražem In evropska poslanka Ljudmila Novak. Razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev, med njimi veliko mladih. Eduard ŠpendL tajnik RD Bistrica v družbi Boruta Jerseta predsednika RZS. Ribiški dom v Domžalah, ki je bil slovesno odprt 28. julija 1974, slavnostni govornik je bil Franc Plešec, 25 let predsednik RD Bistrica. Ribiška družina Bistrica danes Imajo 309 ribičev, od tega 265 članov in 44 mladincev, v družini je tudi osem častnih članov: Go-jisiav Kern, Ivo Kralj, Venčeslav Perko, Franc Plešec, Anton Plevel, Milan Stolfa in Stane Ulčakar st., Franc Klemene pa je žal umrl. Vsako leto člani ribiške družine opravijo letno čez 4200 obveznih delovnih ur, v resnici pa je prostovoljnega dela še mnogo več, saj nekateri člani opravijo celo več sto ur. Na opravljeno delo kažejo nekateri podatki iz leta 2003: izloVne1 ekipe se izlovile 29 gojitvenih potokov, pri tem so izlovili 126883 postrvi, vloženih pa je bilo kar 11128 potočnih postrvi ter 504 šarenk, dopolnilno pa so vložili še 1010 kg postrvi za podtmek, v Kamniško Bistrico so vložili 965 lipanov, v gojitvene potoke 57500 zaroda potočne postrvi ter 4570 kosov enoletnih mladic, pa tudi 7810 krapov, tj. 5200 kosov. Za nakup rib so porabili več kot 7 mio SIT, v vsoti pa niso upoštevani stroški izlovov, opreme, vozila in goriva. Člani, mladinci in turisti so v letu 2003 lovili 7557 dni. Organizirajo tudi odprte tekme v lovu rib s plovcem. V letu 2003 so se tako srečali na treh pododbor* skih tekmah, eni družinski, eni za dekleta ter mladince, pripravili pa so tudi muharsko tekmo za državno prvenstvo v Kamniški Bistrici, kjer je njihova ekipa osvojila več pokalov, mladinci pa so bili v ligi ZRD Ljubljana prvi. Čestitke gospodu Francu Plešcu Gospod Franc Plešec je starosta Ribiške družine Bistrica, njen najstarejši član, dolgoletni predsednik, saj je družino uspešno vodil kar 25 let. Njegov prispevek k uspešnemu razvoju ribiške družine je neprecenljiv. Na jubilejni slovesnosti so mu namenili posebno počastitev, vendar se je zaradi bolezni žal ni udeležil. Vsi ribiči mu ob 90-letnici iskreno čestitajo. Gospod Rajko Bajec, predsednik družine Gospod Rajko Bajec zelo uspešno •vodi Ribiško družino Bistrica že 15 let. Je neumorni organizator vseh dejavnosti, ob katerih vedno znova najde vedno nove ideje, s katerimi pritegne člane in članice v dejavnost društva. Ob tem pa člani posebej cenijo to, da ob tem tudi sam dela, nadzira in streže vsem, ki potrebujejo njegovo pomoč in nasvele. Priznanja ob zlatem jubileju Ribiške družine Bistrica Domžale Ribiška zveza Slovenije je odlikovala: Ribiško družino Bistrica Domžale z najvišjim priznanjem »FRANKKTOVO PLAKETO«, srebrno plaketo RZS pa je prejel predsednik Rajko Bajec. Red za ribiške zasluge Jože ŽLEBIR. Stopnje sta prejela Roman SKRIANZ in Red za ribiške zasluge II. stopnje so prejeli: Boris KLEMENC, Anton STEN KO, Anton TURSIC Red za ribiške zasluge lil. stopnje so prejeli: Janez AVBELJ, Uroš BAJEC, Andrej ČRV, Borut DOVZAN, Milan HAB.IAN, Mak-similjan KARBA, Peter KLEMENC, Matjaž KMETIC, Marjan KOTNIK, Miran MARS, Mitja MOLK, Ivan MOVERN, Ljubo NARDIN, Anton PANČUR, Miha PREGL, Adolf SAKsilM, Aleš SRŠEN, Drago STAROVAŠNIK, Eduard ŠPENDL, Branko ŠVRAKA, Klemen ZORMAN, Štefan ZUPAN, Stane ULČAKAR. Zveza ribiških družin Ljubljana jo odlikovala PUGEL.I Frančiška, podpredsednika, s srebrno plaketo ZRD. Ribiška družina »Bistrica« Domžale jc podelila pisna priznanja RD 50 članom, plaketo RD je prejelo 50 članov ter 43 organizacij in posameznikov, ki so v preteklih letih podpirali in pomagali ribiški družini, med njimi občine: Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Cerklje; Policijska postaja Domžale in Kamnik; vse ribiške družine iz ZRD Ljubljana; Klub koroških ribičev iz Avstrije; ZRD Ljubljana; RZS in Zavod za ribištvo; Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik; ter nekaj posameznikov: Martin ŠUŠTERŠIČ, Marjan AHČAN, Boštjan LAVRIČ, Franc Al IČ in Darko RAPOC. Najvišje priznanje RD »Bistrica« Domžale je prejel: Jože BRVAR, ki je bil razglašen za častnega člana. Čestitamo! Eduard Spendl, tajnik Ribiške družine Bistrica 50 let ribiške družine Ob svojem zlatem jubileju so ribiči izdali posebno brošuro. Knjiga je zanimiv pregled življenjske poti družine, kjer se spomini na prehojeno pot nizajo tudi na vrsti fotografij. Podpisal jo je avtor Eduard Špendl, ki je ob koncu zapisal, da je gradivo zbral in uredil z željo, da bi »naša družina dobro gospodarila z zaupanimi ji vodotoki in ribjim življem, nudila svojim članom prijazno organizacijo, v kateri lahko uresničujejo svoje želje in hotenja po skrbi za zdravo in čisto okolje, varstvu in gojitvi rib ter udejstvovanju pri športnem ribolovu še naslednjih 50 in več let.« Osrednja slovesnost Osrednje slovesnosti so se udeležili številni člani ter gostje, ki so dodobra napolnili dvorano v Delavskem domu na Viru. Ob prijetnem vodenju Drage .Icretina Anžin, ki se je sprehodila skozi zgodovino družine, sta med igranjem Domžalskih rogistov zbranim spregovorila predsednik Rajko Bajec, ki je po- udaril pomen društva ter se zahvalil prav vsem članom za delo v petih desetletjih, govoril pa tudi o veliki skrbi za ohranjanje čistih voda in ribjega zaroda v njih. O uspehih društva in zahvali za dolgoletno skrb za vode je govorila županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, kije poudarila pomen njihovega 50 letnega dela, za katerega so letos prejeli tudi srebrno plaketo Občine Domžale. Čestitala jim je in jim zaželela tudi v prihodnje veliko uspehov, njenim čestitkam pa so se pridružili številni gostje, ki so vsi po vrsti poudarjali pomen uspešnega dela Ribiške družine Bistrica. Sledila je podelitev številnih priznanj ter prijazno druženje vseh prisotnih, ki seje naslednji dan nadaljevalo z družinskim srečanjem ob ribniku ('rnclo. Ribiška družina Bistrica pa je ob svojem zlatem jubileju pripravila posebno razstavo ter kar dva dneva odprtih vrat, ko so jih obiskali številni mladi. Čestitkam db zlatem jubileju se pridružuje tudi l Ircdništvo. Vera Vojska Osnovna šola Roje je praznovala 40-letnico obstoja Devetnajstega maja so se ob 17. uri na OŠ Roje zbrali učitelji, učenci in povabljeni gostje, da bi proslavili kar visok jubilej obstoja šole za otroke s posebnimi potrebami. Svoje delo je ta ustanova začela na Homcu, nadaljuje pa ga na Rojah. Sedaj pokriva potrebe občin: Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Nekaj otrok s posebnimi potrebami ostaja na rednih osnovnih šolah, kjer imajo v zadnjem času organizirano individualno strokovno pomoč. Za vsakodnevno vsestransko obravnavo in varstvo pa je na Rojah najbolje poskrbljeno. Gospa Tatjana Novak, mama otroka, ki razveseljuje njo in nas, je na srečanju iz svojih izkušenj izrekla besede, ki jih imamo v mislih vsi, ki smo se s leni področjem že »Ačali: »Stole, kot je Osnovna šola Roje, so nujno potrebne. Navkljub zastarelim programom in učbenikom, učitelji iščejo nove poti; njihovo delo se odraža v uspehu otrok. Šol, kot je Osnovna šola Roje, se ne sme siromaški, temveč se jih mora nadgrajevati. Tu naši otroci preživijo del svojega težavnega odraščanja; tu najmlajši prvič stopijo na noge in začno raziskovati svet. V šolah, kot je Osnovna šola Roje, niso odrinjeni in pozabljeni Tudi tu so doma. Štirideset let je minilo od nastanka Sole. Štirideset let številne generacije otrok polnijo te prostore. Naj jih polnijo tudi v bodoče, naj njihov smeh odzvanja v hodnikih m učilnicah. Oni so naš pomnik, da smo vsi drugačni in obenem enaki. Hvala vam.« Mama deklice Ane, ki cvetličnimi risbami u svojimi ročnimi deli žanje pohvale, nagrade in občudovanja, gospa Katja Poljšak je povedala: »Zelo cenimo delo vzgojiteljic, učiteljev, specialnih pedagogov in ostalih zaposlenih, ki delujejo kot dobro uigran orkester. Potrditev vsega tega je, da imajo otroci šolo za svoj drugi dom, kjer se počutijo varni. Žal pa ostajajo otroci v šoli le za omejeno obdobje, potem pa so usmerjeni v varstveno delovne centre ali pa ostajajo doma. Po dosedanjih izkušnjah se ob tem odhodu iz šole zanje zaključi izobraževanje. Na to pa starši ne moremo pristati, saj naši otroci potrebujejo vseživljenjsko izobraževanje. Zato bi ob tej priliki izrazila zahtevo, da se v okviru šole s pomočjo občin in države uredi posebne oddelke, kjer bi otroci nadaljevali z izobraževanjem in utrjevanjem pridobljenih znanj. Istočasno bi izkoristili bogate izkušnje zaposlenih te šole.« Zaključila je z mislijo pesnika Zvoneta Modreja: Življenje je .skrivnost, ki se vsakemu kaže po svoje in le sproti. Kdor zve kaj več, naj to pove drugim; komur se pokaže kaj več, naj to podeli. Saj se le vsi skupaj, drug z drugim, učimo živeti tO življenje. Po nastopu otrok je gospa ravnateljica Marjanca Bogataj nanizala veliko načrtov, ki jih imamo za bodočnost. Predstavniki šol, občin. Zavoda za šolstvo, Lions kluba in drugi so nam izrekli čestitke ob jubileju in izročili darila, za katera sc lepo zahvaljujemo. Organizacijski odbor za proslavo OŠ Roje Nova organiziranost domžalske sindikalne organizacije Dobro opravljeno delo za še uspešnejšo prihodnost Konferenca Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Domžale za mandat 2000-2004 je potekala v obliki ustvarjalnega srečanja v prijetnem okolju Itištanjskega gradu. V prvem delu so prisotni prisluhnili predstavitvi opravljenega dela območne organizacije v preteklem mandatnem obdobju, ki ga je podala sekretarka Justi Arnuš. Ta je pokazala, da je bila območna organizacija v zadnjem obdobju uspešna, kar so v kasnejši razpravi potrdili tudi prisotni in pri tem posebej izpostavili vlogo vodstva in sekretarke Justi Arnuš, ki odhaja na novo delovno dolžnost v Zvezo svobodnih sindikatov. Sekretarka je v uvodu predstavila trenutni položaj domžalskega gospodarstva, ga ilustrirala z Vrsto konkretnih podatkov, ob njem pa nanizala aktivnosti, ki jih je vodila sindikalna organizacija, ki šteje blizu 2600 članov. Največ med njimi je zaposlenih v tekstilni m usnjarski industriji. S številom vključenih v sindikat niso zadovoljni, zlasti je malo članov sindikata iz vrst obrtnikov, zadovoljni pa so z njihovim vključevanjem v konkretne akcije Med delom, ki so ga opravljali, je bilo največ skrbi namenjene pravni pomoči, v okviru katere so zagotavljali pomoč vsem, ki sojo potrebovali, tako pri uveljavljanju pravic i/ dela kot iz delovnega razmerja. Pri tem so ugotavljali, da so bile najštevilnejše kršitve s področja sklepanja in prenehanja delovnih razmerij, v zadnjem času pa pri odpovedih iz poslovnih razlogov ter nasilja na delovnem mestu, pa tudi odpuščanja, nerealnega vrednotenja dela in slabšanja zdravstvenega stanja. Opozorila je. da je po ekonomski moči in podatkih o plačah naše območje zaostaja za republiškim povprečjem, pa tudi povprečjem bližnje Ljubljane - tudi zaradi številnih minimalnih plač. Napredka ni niti na področju humanizacije dela, ugotavlja se nesmotrna ureditev delovnega časa. Pri vsem tem so skušali pomagati in tako omilili mnoge stiske, nekatere pa tudi rešili. Ciovorila je tudi o soupravljanju, o zelo različni učinkovitosti delovanja svetov delavcev, kjer je narejen začetni korak, manjka pa nadaljevanje. Ob tem so bile zelo pomembne aktivnosti sindikata na področju usposabljanja izobraževanja zlasti o delovnih razmerjih. Poudarjali so, da je znanje vrednota sedanjosti, poseben poudarek pa je bil dan tudi različnim oblikam informiranja, konkretne uspehe pa so dosegali pri usklajevanju plač, zagotavljanju trinajste plače, božićnice, regresa ipd. Sodelovali so pri nastajanju nove zakonodaje, najbolj pa so ponosni za odkrit dialog, voljo, zavzetost in dobro sodelovanje med članstvom. V zaključku je ga. Arnuševa poudarila, da je pred njimi nova skupna pot. v okviru katere pričakuje okrepitev in osvežitev članstva. Vsem se je zahvalila za sodelovanje, enako pa so se njej zahvalili člani območne organizacije, še posebej pa v imenu republiške organizacije njen predsednik Dušan Semolič, kije poudaril, daje bila sindikalna organizacija močna zaradi skrbnega dela vodstva, dobrih sodelavcev in sodelavk ter zaključil z mislijo - dovolj smo veliki, da gremo naprej. Naša prihodnost Prihodnost Območne organizacije ZSSS Domžale se s 1. 7. 2004 korenito spreminja, saj se pripoji k Območni organizaciji ZSS Ljubljana in okolica ter izvede postopek ukinitve statusa pravne osebe, je kratek povzetek sklepa, ki ga je sprejela Konferenca ZSSS, prisotni na domžalski konferenci pa so razpravo zaključili z delom v skupinah, kjer so analizirali in ocenjevali prednosti in slabosti nove organiziranosti Tako so opozorili na manjši pretok informacij, oddaljenejši center, manj možnosti za izmenjavo izkušenj, navedli pa tudi kar precej prednosti. Ob tem je treba povedati, da v Domžalah ostaja sindikalna pisarna kot izpostava Območne organizacije ZSS Ljubljana in okolica, katere sekretarka je zagotovila vso pomoč pri delu, hkrati pa opozorila tudi na prednosti, ki jih prinaša nova oblika organiziranosti, saj so za posamezne področne sindikate zadolženi profesionalni sekretarji, ki se bodo trudili reševati tudi probleme na domžalskem območju, v izpostavi pa bo redno organizirana tudi strokovna in pravna pomoč. Posamezni sekretarji so poudarjali, da je potrebno poiskati možnosti za boljše delo, pri tem pa ohranjati tisto, kar se je izkazalo za dobro. Ob koncu sta Maja Kavec. sekretarka Območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica, ter dosedanja sekretarka Justi Arnuš simbolično podpisali sporazum, ki naj bi bil trdna vez med domžalskim sindikatom ter novo obliko organiziranosti. Dosedanji sekretarki Justi Arnuš želimo na novem delovnem mestu veliko uspeha, novoor-ganiziranemu domžalskemu sindikatu pa tudi v prihodnje veliko dejavnosti v korist delavcev. V. Vojska Najvišje državno priznanje za stara hišna imena na Rodici Poročali smo /e, da so učenci Osnovne iole Rodica na regijskem srečanju Gibanja znanost mladini osvojili pel odličij od šestih podeljenih. Zelo uspešni so bili tudi na državnem srečanju Gibanja znanost mladini, ki je bilo 4. junija 2004 v Murski Soboti, Osvojili SO eno zlato, dve srebrni in dve bronasti priznanji. Zlato priznanje so prejeli Andraž Vrhovcc, Dejan lesovnik in Dejan Zupančič /.i raziskovalno nalogo s področja slovenskega jezika: Stara hišna imena na Rodici, mentorici učencem pa sta bili Sabina Burkcljca in Vilma Vrtačnik Mcrčun. Raziskovalna naloga, ki vsebuje tudi karto starih hišnih imen in preglednice po ulicah, je dosegljiva v domžalski in šolski knjižnici, na kratko pa jo predstavljamo tudi bralcem Slamnika. V raziskovalni nalogi smo hoteli ugotoviti, koliko starih hišnih imen na Rodici je še ohranjenih. Zanimal nas je tudi izvor starih hišnih imen ter njihova izgovorjava. Podatke smo črpali iz pisnih virov v župniji v Vrtec Kekec praznoval jubilej Minilo je 30 let, odkar je vrtec prvič odprl vrata svojim malčkom. Davnega leta 1974 so Združili interese takratni Vzgojno varstveni zavod Domžale, investitorji. Občina Domžale ter Predstavniki KS in zagotovili gradnjo vrtca. vzdušje v vrtcu, kako se otroci počutijo ter kako uresničujejo svoje želje in interese. Trudimo sc, daje naša ponudba pestra in raznovrstna. Vseskozi smo dobro sodelovali Z različnimi strokovnjaki, ustanovami, DO in obrtniki, predvsem pa s starši naših varovancev. Starši se nam v velikem številu radi pridružijo pri različnih aktivnostih, ki jih organiziramo. Tako je bilo tudi ob praznovanju 30-letnice. Ob tej priložnosti smo 20. maja pripravili prireditev v Kulturnem domu za starše, upokojenke, kolegice iz drugih vrtcev in povabljene Mnogo je bilo otrok, ki so preživeli ali še preživljajo del svojega otro-S|va v naših prostorih. Skozi igro Sl pridobivajo izkušnje in razvijajo nstvarjalnosl. Nekatere srečujemo 'K kot odrasle in sc sprašujemo, a'i smo prispevali kak kamenček v ■uOzaiku njihovih osebnosti. V vseh teh letih sc je zvrstilo kar Precejšnje število delavk, ki so skrbele, da je vrtec urejen, zanimiv, okrašen z izdelki otrok ln vzgojiteljic. Kot vodja vrtca Sc trudim nadaljevati deio mojih fcdhodnic - gradili dobre po-80je za otroke in delavec. Od nas Zaposlenih je namreč odvisno, **ko strokovno je delo. kakšno je goste. Nastopali so otroci iz vseh štirih skupin. Predstavili so tudi plesne točke in pesmice, ki so se jih naučili pri angleških uricah. Za zaključek je poskrbela skupina staršev, ki je pripravila igro. Skupaj so se zbrali na našo pobudo, pokazali veliko dobre volje, pripravili zanimivo sceno in odlično zaigrali predstavo "Presneto lep dan", ob kateri smo vsi uživali. Ob praznovanju smo izdali publikacijo vrtca Kekec, v kateri smo predstavili kratek pregled kronike vrtca, predstavila se je vsaka skupina in posamezniki, ki so obujali spomine na vrtce. Popestrili smo jo z utrinki, risbicami in fotografijami. 22. maja smo v prostorih vrtca pripravili še razstavo otroških izdelkov in risbic, projekcijo utrinkov v Po-vver pointu, razstavo fotografij in manjšo pogostitev za obiskovalec. Ob pomoči sodelavk, našega vod-siva, staršev m donatorjev nam je praznovanje uspelo in nam bo ostalo v lepem spominu vodja vrtca Kekec Miranda Krištof Mengšu (Status animarum) in ustnih virov. Predvsem se zahvaljujemo domačinoma Mohorju Podbcvšku in Srcču Smoletu, ki sta stara hišna imena preverjala skupaj s svojimi sprodniki in znanci na Rodici. Ugotovili smo. da starejši domačini na Rodici poznajo še 63 starih hišnih imen. Večina teh izvira iz imen prvotnih ali kasnejših lastnikov (.34 %), na primer: pri Rozalni, pri Jakobu, pri Šimnu. pri Anzclnu. pri Janezu, pri Gusteljnu, pri Tomažku, pri Kocjanu, pri Jurju. pri (irogu, pri Martinu, pri Vadamu. pri Bctki. pri Gregu, pri Tinci. pri Janezovi Minki. pri Johani, pri Marlmcu in pri 1'epini ali pa iz njihovih priimkov (35 %). Veliko je tudi hišnih imen. ki sicer označujejo rastlino, stvar ali žival, vendar so bili prvotno verjetno priimki (11 %). na primer: pri Stibju, pri Čuku, pri Kosu." pri Raku, pri Skrjancu itd. Ostala hišna imena izvirajo iz krajev, od koder so predhodniki prišli (S %): pri Rodi-čarju, pri Trnavcu, pri Moravčanu. pri Tunjčanu. pri Trzinkini Rezi ali pa iz njihovega poklica (10 %): pri Majerju, pri Žnidarju. pri Cestarju, pri Kuharici, pri Kopač in pri Bekmestru. Način izgovorjave hišnih imen izvira iz gorenjskega narečja, ki ga starejši ljudje še znajo govoriti. Zelo pogosta je samoglasniška krnitev ali vokalna redukcija (93 % imen). Največ je hišnih imen, pri katerih se na koncu besede U ali I ne izgovori (4X %). na primer: pr Kolomuk, pr Bolk. pr Jenčič, pr Hodnik, pr Leban. pr Jerin. pr Kopač, pr Peregnn, pr Koželj, pr Kocjan, pr Martenovc. pr Drom. pr Rak. prGrog. pr Martin, pr Vadam, pr Rus. prGreg, pr Birtič, pr Trnavc, pr Marc in pr Čuk. Zelo pogosto U ali I na koncuamena onemi v polglasnik (34 %): pr Rozaln. pr Kregarj. pr Bekmestr, pr Štibj. pr Metod, pr Šimn. pr Anzeln. pr Janez, pr Cestarj. pr Tunčan. pr Jurj. pr Žnidarj. pr Sporarj, pr Rodičarj, pr Majej. pr Zalarj. pr Ulčarj. pr Kos. pr Nussbergerj in pr Kosm. V nekaj primerih se H ali I sredi besede ne izgovori ali pa se spremeni v polglasnik (5 %): pr Škrjanc, pr Gustln, pr Trzinkn Rez, pr Kuharci. Poleg tega imamo primer hišnega imena, ko B preide v P (pr Jakop) in primer, ko Š nadomesti Z (pr Tomašk). Samo dve imeni se izgovorita tako, kot se zapišeta: Bistrova vila in pr Betki. Med učenci predmetne stopnje OŠ Rodica, ki so doma na Rodici, smo preverili, koliko starih hišnih imen poznajo. Ugotovili smo, da mladi ne poznajo starih hišnih imen, ki jih starejši v pogovoru še omenjajo. Zato se bodo hišna imena, na žalost, čez desetletja pozabila. Upamo, da bo naša raziskovalna naloga vsaj malo pripomogla, da se bo katero od imen ohranilo malo dlje. A. V., D. T. In 0. Z. ■M Andraž Vrhovec, Dejan Tesovnik in Dejan Zupančič DRUŠTVA stran 12 Dober dan, prijatelji iz Izole Kakor vsako leto so tudi letos člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale prijazno sprejeli svoje prijatelje iz Društva invalidov Izola, ki so prišli na vsakoletno srečanje. Ker so jim želeli pokazati svojo novo pridobitev, so jih ob prihodu v Domžale povabili v nove prostore, ki jim omogočajo prijetno delo. Prijatelji iz Izole, ki jih je spremljal tudi harmonikar, so bili navdušeni nad novimi prostori, pa tudi nad gostoljubnostjo Domžal čanov, saj sojim pripravili prisrčno dobrodošlieo, na kateri je bilo poleg toplih stisk rok in objemov tudi obilo domačih dobrot, predvsem pa veselja ob ponovnem snidenju. Po ogledu in uvodnih pogovorih o nadaljnjem sodelovanju, ki sta jih vodila Edvard Završnik, predsednik MDl Domžale, ter Zmago Višnjevce, predsednik l)l Izola, so se odpeljali na Černivcc. Tam so prijetno druženje nadaljevali z uradnimi pozdravi tako predsednikov obeh društev, kot direktorja hotela Delim, Branka Simonoviča, ter drugih gostov, nato pa v prijetnem druženju skupaj pričakali pozno popoldne, ko so se morali raziti. Pa ne za dolgo jeseni namreč Medobčinsko društvo invalidov Domžale vrača obisk, ki se ga vsi že zelo veselijo. Inovatorsko društvo DIATI na strokovni ekskurziji Inovatorsko društvo DIATI deluje It vrsto let. V društvo je včlanjenih okrog 30 članov, zajema pa domžalsko, mengeško in lukoviško občino. Člani društva so predvsem starejši ljudje, ki se tako ali drugače ukvarjajo z inovacijami na različnih področjih. Z mladimi močmi bi društvo gotovo še bolj zaživelo. Od dolgoletnega predsednika g. Peterlina je letos predsedstvo prevzel gospod Peter Škufca. Program društva, ki se sprejme vsako leto na občnem zboru, je v okviru finančnih zmožnosti. Na spomlad sc ponavadi izvede strokovna ekskurzija v pomembno shpvcnsko podjetje, vsako jesen je organiziran ogled inovatorske-ga sejma v Nurenbcrgu v Nemčiji, sicer si svoje izkušnje člani medsebojno izmenjujejo priložnostno. Za letošnjo ekskurzijo je vodstvo pripravilo ogled podjetja Gorenje in Zdravilišča Topolščica. Ob sprejemu v Gorenju nam je predstavnik podjetja preko multimedija predstavil zgodovino in zdajšnji trenutek Gorenja. Od ročne delavnice v vasi Gorenje in nekaj zanesenjakov, ki so po 2. svetovni vojni začeli izdelovati štedilnike na drva, se danes Gorenje postavlja ob bok največjim in najboljšim svetovnim izdelovalcem gospodinjskih aparatov in opreme. Od takrat je podjetju ostalo samo šc ime. Danes deluje Gorenje v Velenju na ogromnem kompleksu, kjer izdeluje milijonske serije izdelkov na enem mestu, z najsodobnejšo tehnologijo iz najboljših materialov, z odlično logistiko. Ima svoj razvojni oddelek, svojo orodjarno in oddelke, kjer izdelujejo določene komponente za aparate. Montažne linije končnih izdelkov kar naprej posodabljajo, posebno pa so pozorni na kontrolo in kvaliteto končnih izdelkov. Dodana vrednost na zaposlenega jc 26.000,00 €, kar ni posebno veliko. V tujino izvozijo kar 95% celotne proizvodnje, tako da imajo po vsem svetu predstavništva in dobro razvito prodajno in servisno mrežo. Trenutno sc pripravljajo na nakup dveh sorodnih podjetij v Srbiji in Črni gori (Obodin). Predstavnik Gorenja jc še poudaril, kako pomemben jc dnevni razvoj izdelka, koliko trudil morajo vlagati, da držijo korak s svetovno konkurenco, ki gre v razvoj naslednje super generacije gospodinjskih aparatov, kar pomeni, da bi z enega mesta v hiši lahko upravljali vse aparate ... Za zaključek lahko ugotovimo, da inovatorstvo v naši družbi, razen svetlih izjem, nima pravega mesta. S propadom velikih gospodarskih organizacij pred leti, s stagnacijo nekaterih vrst industrij in poklicev, z odprtjem tujih trgov domača inovativnost zamira, kar vsekakor ni dobro za razvoj družbe, šc manj pa države. Kamilo Domltrovlč Cvetje Velike planine Planinsko društvo Domžale z gorniškimi večeri in strokovnimi ekskurzijami že vrsto let izvaja program kakovostne množičnosti obiskovalcev gora. Gre za informativni, izobraževalni in ozavcščcval-ni projekt o slovenskem gorskem svetu, namenjen mladostnikom in mladim, prebivalcem gorskih območij ter odraslim, ne glede na članstvo v našem društvu. Spomladanski svišč (Milan Jazbec) V začetku junija sc nam jc na območju Vclikoplaninske planote pridružil botanik dr. Tone VVrabcr, upokojeni profesor Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. V hladnem vremenu, ki ga jc občasno pospcstrila ploha, sc je več kot dvajset udeležencev sprehodilo po planjavah visokogorskih travnatih te-pihov. Letos narava nekoliko zamuja, zato se gorsko rastje šc ni pokazalo v polnem številu, smo pa zalo lahko bili bolj osebni. Tikati smo se začeli s kukavico, VVulIcnovim jegličem, spomladanskim in Clusijcvim sviš-čem, alpsko maslnico in ranjakoni, pa kamnokrečem in belim žafranom ... In ob leni poslušali strokovne zgodbe o življenjskem boju, poimenovanju in zgodovinskih okoliščinah odkritja posameznih rastlin. Dovolj za ščepec okusa in ponovno vabilo na terensko delo, ki omogoča pridobivanje lastnih pozitivnih izkušeni pri izvajanju gorniške dejavnosti in ozaveščanje pomena poznavanja naravnih sestavin gorskih območij. Borut Peršolja Kolesarski klub Hrast Dob ob dvajsetletnici Cestno kolesarska dirka za Veliko nagrado Občine Lukovica kolesarski klub llrast Dob je ob svoji dvajsetletnici 19. junija 2004 v sodelovanju z Občino Lukovica pripravil cestno kolesarsko dirko, ki je štela tako za Veliko nagrado Občine Lukovica kot za državno prvenstvo in Pokal Slovenje za kategorije amaterjev, mastersov in žensk. Start in cilj dirke je bil v prijazni vasici Videm pri Lukovici, krožna cestna dirka v dolžini posameznega kroga 5080 z višinsko razliko m v posameznem krogu pa je privabila blizu 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Najprej so sc med seboj v različnih kategorijah pomerile kolesarke in kolesarji - masters, Starejše kategorije, ki so morali prevoziti 20 oz. 30 km. Najboljši v teh kategorijah so bili Aja Opeka, Postojna, druga je bila Živa Verhie iz Mengša, tretja pa Urška Andreje, Energija Domžale, v starejši ženski kategoriji je slavila Jelka Rakuš, Perftech Bled, pred Vido Uršič, Bam-bi, ter Mojco Kahšnik, Mengeš. Med starejšimi masters so bih' v posameznih kategorijah najboljši: Lojze Oblak, Bam-bi, Feničo Budak, Brdo Dobrovo; Milan Bahar, Karantanija; Adolf Križnar, Sokol Tivoli. Tekmovalci v kategorijah masters A, B in C so prevozili 40 km, najboljši pa so bili Silvo Povirk, Turbo M pred Vojkom Turkom. Mengeš; Bojan Ropret, Bam-bi, v masters C je zmagal llja Mištrakovič, Bam-bi; pred Silvom Zajcem, Krasi Dob, tretji pa Janez Za-kolnik. Mengeš 1 Najzanimivejša je bila dirka v katego- rijah amater, kjer so morali kolesarji prevoziti 10 krogov, odločitev o leni, kdo je najboljši med več kot 60 tekmovalci, pa je prinesel šele zadnji krog. Med amaterji C je bil najboljši Andrej Marovi Helešič, pred Alešem Hrenom, Sokol Tivoli, ter Borje .Icličem; med amaterji A je zmagal Uroš < 'emignj. Izvir Vipava, pred Tadejem Haša iz istega kluba, tretji pa je bil Nejc Lovšc, KGK Lilija; med amaterji B pa je zmagal Mitja Oter, Postojna, pred Mihaelom Vanlurjeni, Bike LK Haloze 2002 ter Sašom Vošnjakom, Izvir Vipava Cestno koclsarska dirka za veliko nagrado Občine Lukovica se jc končala s slovesno podelitvijo pokalov in medalj, ki sta jih podelila franci Zaje, v imenu Kolesarske /veze Slovenije, ter župan Občine Lukovica, Malej Kolnik, oba sta tudi pozdravila prisotne, v imenu Kolesarskega kluba Mengeš pa je KK I Irasl ob 20-lctnici čestital Ciril Porenta. Slovesno podelitev jc polepšala (mdha i/ Lukovice in zaključni srečelov, s katerega jc najbolj srečni tekmovalec domov odpeljal novo kolo... (knenjena prireditev je bila za to območje, kjer so že nekoč bile ceslno hitrostne dirke, pravi kolesarski praznik, h kateremu so prispevali tudi prijazni domačini, ki so za številne obiskovalce pripravili okrepčila in domače dobrote ter se izkazali kot odlični gostilelji. ()h koncu tekmovanja je eden od zmagovalcev, Bojan Ropret, v imenu kolesarjev organizacijo in izvedbo cestnokolesarske dirko '/a Veliko nagrado Občine Luko- vica pohvalil in si v imenu udeležencev zaželel, da hi poslala tradicionalna. O tem razmišljajo tudi prizadevani člani Kolesarskega kluba Hrast, ki se ob tej priložnosti zahvaljujejo prav vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je dirka uspela, še posebej Kosovim, ki so odstopili zemljišča, in že sedaj vabijo: Na svidenje na Veliki nagradi Občine Lukovica 2005. Domači ob obnovljenem Pengavovem klžu na poti med Malo Loko In Študo Pengavov križ na Mali Loki Tudi Ložarjcvi, po domače Pcn-gavovi z Male Loke, so sc odločili za obnovo njihovega križa, ki stoji na polju med Študo in Malo Loko, ob poti, prijetni za nekoliko daljši sprehod ali varno kolesarjenje z majhnimi otroki. Litoželeznl lik Kristusa (v Sloveniji menda ni veliko takšnih izvedb) je načela rja, leseni del pa je tudi že dotrajal. Križ. so poslavili Pcngavovi predniki v spomin na nesrečo, ki se jc v njihovem primeru srečno iztekla. Očetu in materi, ki sla sc z vozom peljala na semenj, so sc splašili konji. Z vozom in konji vred sta padla v Mlinščico, a sta sc rešila brez večjih posledic. Zelo vzpodbudno za današnji čas je dejstvo, da so družini Ložar priskočili na pomoč mnogi sovaščani: Andrej Rotar jc daroval les za križ, ki ga je izdelal Janez Kokalj, streho križa je izdelal Zoran Kos, Viktor Kos jc izdelal model za kamnoseška dela, ki jih jc prevzel Lovro Mcžnar, Jože Debeljak pa je izdelal ograjo. Blagoslov križa s šniarnično pobož-nosljo je na zadnjo nedeljo v maju ob sodelovanju ženskega pevskega zbora Male Loke vodil župnik Silvester Eabijan. Po slovesnosti ni manjkalo najrazličnejših dobrot, ljudje so sc do poznih popoldanskih ur zadržali ob petju in klepetu. Marina Povirk Športno društvo Preserje v Gardalandu Naše športno društvo se jc odločilo, da tokrat pokuka preko meja. Za konec šolskega leta se nam jc zahotelo adrenalinske zabave in pripravili smo izlet v Gardaland. Avtobus je bil poln do zadnjega sedeža in zgodaj zjutraj, v nedeljo 6. junija smo krenili proti jugu. Kljub Evropski uniji nas sosedje niso čakali odprtih rok, zato smo mejo prestopili na sosednjem mejnem prehodu. V poznih dopoldanskih urah smo prispeli na parkirišče zabavišča. Utrujeni od vožnje smo sc napotili v park. V majhnih skupinah smo se prebijali skozi množico atrakcij in upali, da nam bo uspelo videti in doživeli čim več. Kdo si upa višje, kdo ima boljši želodec, komu šc vedno ni slabo, loje bila tema le nedelje. Bili neustrašen! Odrasli smo veliko bolj zahtevni kot otroci, ki po tako napornem dnevu vprašajo očija in mami co: »Zakaj ni bilo nobene gugalnice?« Presneto, navadne gugalnice, kot jo poznamo z naših vrtov, pa v Gardalandu res ni bilo. Vztrajali smo do konca. Ko seje park zapiral, smo med zadnjimi zapuščali mesto tudi mi. Šele ko sc jc vse končalo, smo opazili, kako lačni in žejni smo, kako nas bolijo noge in imamo od sonca opečena ramena. Utrujeni od celodnevne hoje in pregreli smo se odpeljali proti domu. To jc bila nedelja, ki nas je spominjala na otroške dni, ko smo se na sosedovi gugalnici gugali. Kdo si upa višje, šc višje, kdo najvišje ... Barbara Peterlln Peto srečanje članov društev vojnih invalidov Društvo vojnih invalidov Domžale se vsako leto udeležuje srečanj ZDV1S in tako so se tudi letos, 12. junija, /, avtobusom odpeljali v IA-•ijo. Številni udeleženci so napolnili veliko Športno dvorano v Litiji. Po uvodni »Zdravici« Partizanskega pevskega /bora, ki je kasneje sodeloval v kulturnem programu, 80 sledili pozdravni nagovori Predstavnikov ZDVIS: dolgoletnega predsednika, tovariša Ivana l'ivka, ki je pohvalil delovanje DVI na terenu ter Številčno udeležbo na srečanju. Dotaknil se je tudi vprašanja Zakona o vojnih invalidih Slovenije, saj državni organi premalo sledijo enakosti invalidov iz 2. svetovne vojne in invalidov vojne za Slovenijo. Razlik ne hi smelo biti, oboji so vojni invalidi. Prisotne je pozdravil ter jim zaželel dobrodošlico tudi župan Občine Litija, gospod Mirko Kaplja. Po uradnem delu je bilo prijetno srečanje, na katerem so za razvedrilo skrbeli Frajkinclarji in ostali nastopajoči z vici in harmonikami, pridružil sc jim je tudi naš spremljevalec Miro ki i/anič i/ i )omžal, ki nas je zabaval v avtobusu. Po dobri malici smo sc napotili proti domu in v avtobusu sklenili, da v juliju skupaj z borci organiziramo izlet z. avtobusi na Pokljuko. Vabljeni ste Vi in svojci. Jože Novak Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale Uspešno delo za promocijo kmetij, društva in občine Konec junija so se na šeslem rednem letnem občnem zboru zbrale članice Društva podeželskih žena Domžale. Namen tokratnega srečanja je bil pregled in sprejem poročil o delu v preteklem letu, sprejele so program dela, sc dogovorile o plačilu članarine ter v zadnji točki tudi prisluhnile pozdravom gostov. Predsednica Julijami (crnivcc je po pozdravu vseh prisotnih predala besedo delovni predsednici Tatjani Kastelic, ki je z vodenjem občnega zbora dokazala, kako se učinkovite izpelje vsakoletno srečanje kmečkih žena in deklet. 8. taborjenje razveselilo mlade in starše Galaksija Turnše 2004 Ko se šolsko leto konča in vrata Sol zapro, so na vrsti počitnice, ki jih otroci navadno komaj čakajo, s»j se razveselijo prav vsake pri-"kc za prijetno druženje. To dobro vedo tudi v Turistično ^kreativnem društvu Turnše. (e-senik, kjer so letos pripravili že X. taborjenje m ga naslovili GALAKSIJA TURNŠK 2004. Med 24. In 27. junijem je pod vodstvom I8 v«dnikov, starešine Janka Jcraja, ta-POTOVodje Katje Jcraj in gospodarja Lojzeta Kolcnka taborilo 56 taborni k"v in tabornic, največ doslej. Najrajši še ni imel štirih let, najstarejši '3, vsi pa so preživeli štiri nepoza-?ne dni. t Irganizatorji so sc potrudili >n v aktivnosti vključili tako otroke kot njihove starše. Otroci so sc učili taborniških veščin, kako postavili Slll<»re (tudi tokrat je vse za taborne posodil Pod skalnih laborov Domžale, zato hvala!), sestavili in Zakuriti ogenj, živeli v naravni in /:i njo, zanjo skrbeti, kako kurili in varovali pred požari, spoznali pa so Užitne in zdravilne rasllinc in Plodove. Starši so se jim pridružili V Večernih urah na pižama party in občudovali senčno gledališče, skupaj Z Otroki gledali zvezde na nočnem nebu, pihali sveče, sodelovali na nočnem potepu s kolesi, predvsem pa sc veselili prijetnih trenutkov z otroki ob tabornem ognju m petju. Sončki, zvezdice in lunec, pa ko-mclki, marsovčki in salurni so prvi večer pripravili krajše predstavitve posameznih vodov, za smeh je naslednji dan poskrbel klovn Žare, nato pa so uživali v ustvarjalnih delavnicah. Spretne roke so ob pomoči Marije Pezdirc oblikovale glinene izdelke; iz orehove lupine so delali čolničke, iz rnfijc živali, i/ papirja ustvarjali robote, domišljija je imela prosio pol, ko so iz kuhalnic naslajali vesoljčki. oblikovali so planete in jih razporedili v osončje, nekateri so sc poročili, vsi pa so se razveselili vsak svoje žlice, katere ročaj so oblikovali sami in jih ho še dolgo spominjal na letošnje taborjenje... Posebej pa je bil vesoljski zadnji dan, ko seje vseh 56 vesoljcev po vesoljskem kosilu, obisku vesoljskega bnjerja, VOŽnji v vesoljskih kanujih ter vesoljskem slovesu vrnilo na Zemljo. s. taborjenje v Galaksiji Turnše 2004 je popolnoma uspelo, saj je navdušilo vse tabornike in njihove starše, ki upajo, da sc srečajo tudi na vseh na slednjih taborjenjih. Predvsem pa. da načrtovana cesla ne bo »povozila« prostora, kjer sc vse leto dogaja tim sikaj lepega in koristnega, kar navdušuje tako organizatorje Turistično rekreativno društvu Turnše, Oešenik, kol vse. ki njihove prireditve obiskujemo in cenimo njihova prizadevanja. V. Vojska Program, ki so ga članice društva opravile v letu 2003, je bil raznovrsten in bogat, njegov poudarek je bil dan organizaciji in izvedbi predavanj o pridelavi zelenjave skozi vse leto, nabiranju zelišč v naravi, posebej velik interes pa so članice društva pokazale za predavanje uporaba govedine ter njena hranilna vrcdnosl, kalereniii sta sledila kar dva praktična tečaja. Vslop v Evropsko unijo tudi zanje pomeni določene spremembe, zalo so sc odločile, da ob pomoči Marte Kos, svelovalke za kmečko dru/ino in dopolnilno dejavnost na kmetijah pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Ljubljani. Izpostavi Kamnik, pridobijo tudi znanja v začetnem delu ccrtilikatncga izobraževanja, namenjenega predelavi mleka, pa tudi peki kruha v krušni peči. Govorile so tudi o slikanju na steklo in svilo ter o izdelovanju »rešcljcja«. Dve strokovni ekskurziji v Čatež na ogled vrtnarije ter v Cerimo, kjer so si ogledati predelavo mleka, sta prinesli nova znanja, pa tudi prijetno druženje. V letu 2003 so obeležile 15. oktober dan kmetic, kot odlične gostiteljice pa so sc izkazale ob srečanju kmetic ljubljanske regije v naši občini, zadovoljne pa so tudi s sodelovanjem z Občino Domžale. Obrtno kmetijsko zbornico, šolami, turističnimi društvi, posebej so pohvalile mlade, ki sc rade vključujejo v njihovo dmšlvo. Ponosne so tudi na uspeh predsednice Juhjane Čcmivec, ki sc jc uvrstila v sam vrh izbora za kmetico leta, rade pa se spominjajo tudi nastopov na različnih sejmih in prireditvah. Program za leto 2004 je enako bogat in pester. V njegovem okviru bodo poslušale predavanja, kako zdravo sc prehranjujemo na kmetijah, o dopolnilnih dejavnostih ter cvetju v domačem vrtu in na balkonih, pripravile bodo tečaj dietne hrane, nadaljevale pa certifikatno izobraževanje na področju peke kruha in Kako smo volili J 3. junija 2004 Pregled rezultatov volitev poslancev RS v Evropski parlament 10. volilni okraj v 4. volilni enoti Na območju 10. okraja jc v volilni imenik vpisanih 20.427 volicev, gla- sovalo je 6.268 volivcev, oddanih jc bilo 6.267 glasovnic, od katerih jc bilo 363 neveljavnih. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: I. LDS. DcSUS 1.065 glasov 18,04% 2. N.Si 2.111 glasov 35.75% 3. SEG 21 glasov - 0,36% 4. SMS, ZELENI 104 glasov 1,76% 5. SDS 1.020 glasov 17,27% 6. NSD 16 glasov 0.27'%, 7. SSD 20 glasov 0,34% 8. SLO JE NAŠA 208 glasov 3,52% 9. DS 18 glasov 0,30% 10. GLAS ŽENSK 78 glasov 1,32% II. SNS 255 glasov 4,32% 12. ZLSD 572 glasov 9,69% 13. SLS 416 glasov 7,05% II. volilni okraj v 4. volilni enoti Na območju 11. okraja jc v volilni imenik vpisanih 19.668 volivcev. glasovalo je 6.090 volivcev. oddanih jc bilo 6,099 glasovnic, od katerih je bilo 273 neveljavnih. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: 1. LDS. DcSUS 1.265 glasov 21,70% 2. NSi 1.789 glasov 30,70% 3. SEG 32 glasov 0,55% 4. SMS, ZELENI 119 glasov 2,04",, 5. SDS 955 glasov 16,40% 6 NSD 23 glasov - 0,39% 7. SSD 18 glasov 0,31% 8. SLO.!h NASA 311 glasov 5.34% 10. DS 21 glasov 0,36% II. GLAS ŽENSK 41 glasov 0,70% 12. SNS 256 glasov - 4,40% 12. ZLSD 790 glasov 13,57% 13. si s 206 glasov 3,54% Odgovorna urednica potic v kmečki peči, predelavi sadja in mleka, rade pa bi se naučile tudi izdelovanja »rešeljejev«. Svoja znanja bodo izpolnjevale na dveh strokovnih ekskurzijah ter drugih oblikah skupnega dela. ki se ga zelo veselijo. Tudi tokrat so zaploskale ge. Ivanki Brodar, kije na tradicionalni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju osvojila zlato priznanje za orehovo, srebrno pa za makovo potico. V razpravi jih jc ga. Marta Kos pohvalila ter govorila tudi o prizadevanjih za pripravo zloženke, s katero bi še v večji meri promovirale sebe. posamezne kmetije, pa tudi strojne krožke, društvo in Občino Domžale, prizadevale pa si bodo tudi za več sodelovanja z mediji. Med gosti sta njihovo delo posebej pohvalili predstavnici sosednjih društev kmečkih žena in deklet Lukovica in Moravče, veliko pohvalnih besed o njihovem delu pa sta povedala tudi Jakob Smolnikar, občinski svetnik v imenu SLS, ter Vera Vojska iz Komisije za turizem in Občine Domžale, ki sta se jim tudi zahvalila za sodelovanje Ob koncu so članice društva lahko poravnale članarino, se seznanile z možnostjo udeležbe na šiviljskem tečaju ter za novo podpredsednico izvolile gospo Ančko Kodrič. medtem ko bo društvo tudi v prihodnje vodila gospa Julijana Černivec. V. Vojska Postrezite si z zdravjem! Smo že krepko v poletju in nič ni bolj ruorečega, kot obleči se v lahke poletne obleke, medtem ko sc počutite kot »balončki«, kajne? Da sc boste lahko ponosno pokazali prijateljem in da se vam na plaži ne bo potrebno pretirano ovijati v brisačo, vam predlagamo t. i. »pred-poletno« dieto. ( t sle nezadovoljni s svojim videzom in že kar hrepenite po spremembi, bo ta diela narav oosl balzam za vašo dušo. Zdaj boste prebrali nekaj presenetljivega: zadnji dan pred dieto si privoščite čisto pravega »poslovilca«! To nc pomeni, da zbašite vase vsako drobtinico hrane, ki jo srečate- ampak pojdite v trgovino, nakupite vam najljubše poslastice in v njih zares uživajte! Po izkušnjah sodeč boste nov način življenja najbolje začeli z enim dnevom posta. Telo boste tako povsem očistili in ga pripravili na dieto. Ne bo najlažje, zato sc založite s sokovi in čaji. OPOZORU o: Posi ni primeren za vse. Čc trpite za kakšno boleznijo ali pa dvomite, da vam bo dobro del, se prej posvetujte z vašim zdravnikom! • Nikar od nas nc pnčakujte receptov za vsak dan posebej. Namesto tega vam svetujemo, da začnete dan z jutranjo telovadbo, nagrada tej pa naj bo obilen zajtrk. To so lahko kosmiči s koščki svežega sadja, obliti z jogurtom ali pa ogromen kozarec skupaj zmiksanega sadja in mleka... Da senc boste naveličali okusa, eksperimentirajte z različnim sadjem. Skratka, priporočamo vam, da si za dober začetek dneva pripravite pravo »vitaminsko bombo«. • Spoznali ste torej, da je zajtrk največji in najpomembnejši obrok dneva. Med zajtrkom in kosilom nc pozabite na majhno malico. To naj bo le kak sadež ali sok. Ko smo že pri malici, Ic-tc ne spustite niti v času med kosilom in večerjo. Kalorična vrednost malic naj bo približno enaka. • Pripravo kosila popolnoma prepustite svoji domišljiji. Za lažjo predstavo bi bilo mogoče dobro, da se zapeljete kar na ljubljansko tržnico in spoznate pestrost izbire hrane, ki sc vam z vašo dieto ponuja. Ponudba zdrave hrane jc (preverjeno) več kot obilna- ponujajo sc vam morske dobrote, vključujoč vse vrste rib. sveža zelenjava in sadje, črn pa polnozrnali kruh zasebnih pekamic. domača skuta in kislo mleko in še pa šc.. .Ob sobotah imajo na trgu prostor tudi stojnice I izdelki prave bio-pndelavc. Toliko za boljši začetek vašega zdravega življenja; drugače pa seveda vse dobrote, ki jih ponuja ljubljanska tržnica, dobite tudi v Domžalah. Tako lahko vsako soboto nakupite domače sadje in zelenjavo na domžalski tržnici, po ostalo pa se sprehodite do trgovine. Opazili boste tudi. da večje trgovine ponujajo cele »linije« izdelkov namenjenih zdravemu načinu življenja. Ker bodo vaši obroki za izjemen okus- brez tone začimb zahtevali skrbno pripravljenost, boste pripravi gotovo začeli tudi sami posvečati večjo pozornost, vrh tega boste pa Sc skorajda primorani uživati v okusu, ki bo povsem vaša inovacija. Primer zdravega kosila je lahko skleda mešane solate in kos črnega kruha ali pa ribe na žaru in krompirjeva solata, pa zelenjavni krožnik s parmezanom ali zelenjavna lazanja itd ... Naj povzamemo bistveno spremembo, ki sc jc morate držati, čc hočete doseči uspeh- popolnoma se odrecite sladkarijam in (kar se da) maščobam. V jedilnik vključite naravno, svežo hrano, predvsem pa zmanjšajte količino zaužitih jedi. Sami sebe lahko »prevarate« in krožnik, na katerem si običajno servirate obrok, zamenjate za manjšega. Začimbe, kot smo že omenili, pozabite. Najpomembnejše pravilo vseh diet pa je, da nc pozabite na tekočino. Vode spijte več kot dva litra na dan. Tudi razne coca-colc zamenjajte npr. za limonade Sploh pa je zdaj že toliko različnih ustekleničenih voda, da ni razloga, da bi pili nezdravo pijačo. • Večerja naj bo res komaj vredna besede »večerja« Idealna večerja jc- nc boste verjeli- čokolino. Niz-kokaloričcn obrok, s katenm se boste posladkali, vas bo tudi uspaval. Če vam vseeno ne diši. je za večerjo primerna tudi polenta ali pa le kozarec toplega mleka. • Ker verjamemo, da jc vsak začetek težak, vam svetujemo, da si izdelate koledarček ter si za vsak konec ledna označite, katero vrsto razvajanja si boste privoščili za nagrado po tednu dni odrekanja. Lahko jc to nočno kopanje, skleda kokic ob ogledu filma ali sadna solata s sladoledom po kosilu ... - tako je. s sladoledom! Kljub dieti ne bodite prestrogi do sebe. Z manjšimi nagradami za izkazan trud bo dosežek veliko večji, verjemite. • Kot ste opazili, bistvo tega članka torej niso neki skrivni recepti za hitro hujšanje, temveč le koristni napotki za začetek, po katerem lahko vsak od vas - po svoji izbiri in na svoj način - zdravo zaživi, (jotovo se splača poskusiti. Zagotovimo vam lahko le, da boste srečnejši, ko boste občutili lahkoto svojega telesa in zadovoljstvo samega s seboj. Alenka Žumbar 13 PISMA BRALCEV stran 14 Forum 21, Zbor za republiko in Ruplov fenomen Nič kol dvesto javnih osebnosti je na prehodu v mesec april ustanovilo l)ruit\o za politična, gospodarska, razvojna, socialna, kulturna in etična vprašanja FORUM 21, ki mu predseduje nekdanji predsednik države Milan Kučan. Društva se sicer ne ukvarjajo s politiko, njihovi člani pa imajo seveda vso pravico opredeljevati se do političnih vprašanj. V Korumu 21 so tako politiki kot gospodarstveniki in menda tudi športniki, kulturniki in znanstveniki. Pričakovati bi bilo. da bi Kučan prišel na dan z jasno ustanovitveno besedo, kaj slovenskemu narodu ponuja z ustanovitvijo društva, narodu kot narodu in ne morda »samo« pomoč skrajni? levi politični opciji, da o kakršnikoli obogatitvi ideje komunizma nc govorimo. Prej nasprotno! Saj so se zbrali na kupu vodilni največjih gospodarskih družb. Mar ne gre tu predvsem za koncentracijo kapitala pod vodstvom Kučana, ki je bil šef neslavne Partije prejšnjega sistema? Cisto nekaj drugega jc Pa-horjeva Združena lista socialnih demokratov. Ne vem: ali se društvo ne postavlja diametralno s prihajajočo konkurenco iz Evropske unije'.' če je bilo vodilo komunizma VSI ZA F.NEGA, EDEN ZA VSE, je ustanovitev omenjenega društva ob koncentraciji kapitala nič drugega kot ZLORABA IDEJE KOMUNIZMA. Če bi se Kučan z ustanovitvijo FORUMA 21 hotel vrniti k ideji komunizma na način ustanavljanja sklada za pomoč ljudem na robu preživetja, bi društvo zagotovo pozdravili tudi drugače misleči. No, vsekakor smo dolžni pozdraviti novo možnost razpravljanja o prihodnosti, vendar šele po povprejšnji razbistritvi kozarca skaljene vode! Ne sme nam biti vseeno, kakšno presenečenje bomo pripravili Evropo, v katero smo menda vstopili z zanosom. Mnogo širše kot Forum 21 je bil zasnovan Zbor za republiko, katerega namen je bil po mnenju nekaterih oblikovanje nekakšnega novega Demosa, vendar naj bi o tem govoril le filozof Tine Hribar, naš domžalski občan, pa še ta v prenesenem pomenu. Res pa je, da so udeleženci Zbora za republiko namenjali vsaki omembi skupnega nastopa desnosredinskih strank priznavajoči aplavz. 0 Zboru za republiko kot nekakšnem novem povezovanju strank je med drugim govoril tudi Tine Hribar; mimogrede, moj kamniški, po študiju dve leti starejši sošolec, ki je že takrat imel odprte oči za družbenopolitično dogajanje, veliko bolj kot drugi. Zanimivo pa sta Bajuk in Peterle izrazila tudi zadržke do ideje Zbora za republiko in izrekla kritične besede na račun njegovih glavnih pobudnikov. Osrednji štirje pobudniki zbora so bili: Peter .lambrek, Janez Janša, Barbara Brezigar in Dimitrij Rupel. Menim, da je Peterle imel določene pomisleke predvsem zaradi Rupla, zaradi katerega je imel kot predsednik prve slovenske demokratične vlade določene probleme, ki sem jih na svoj način sodoživljal na sejah IO SKD kot urednik Naših pogledov, glasila SKD. Peterle se je odzval tudi na Hribarjevo pozivanje za nekakšen NOVI DEMOS. Demos je imel na začetku veliko moč. potem pa je doživel samoukinitev, h kateri so prispevali klici iz samega Demosa USTAVITE DESNICO! je dejal Peterle in razločno namignil na zgodovinsko dejstvo, da je med drugim k razpadu Demosa veliko prispeval tudi Tine Hribar. Njegova kredibilnost je potemtakem vprašljiva. Pred nami razgrinja svoje poglede na aktualni duhovni in politični čas v Sloveniji. Ker pa je soavtor tega časa, ne daje podobe objektivnega opazovalca, ki si ne dovoli, da bi prestopil skrajno črto, s katero je še mogoče videti celoto in vsakega od delov, ki jo sestavljajo. Hribar se vidi na bojnem polju, kjer pa so zavezniki in nasprotniki, tu so visoke norme intelektualca ekstremizma, da so pred desetimi leti dokazali, da z. demokracijo in sestopom z oblasti mislijo resno. Hribarja navajam zato, da s tem pojasnim svoje začudenje, da je Rop predlagal Ruplovo razrešitev, razrešitev zaradi njegove udeležbe na Zboru za republiko, na tako mešani, torej ne strankarski združbi, sploh in sploh pa ne samo to, saj je Jambrck med drugim prebral tudi sklep, da na srečanju pozdravljajo Tokrat nagrajuje LITERA Tudi tokrat smo prejeli številne pravilne rešitve KRIŽANKE, žreb pa je določil, da nagrade HONDA AMBROŽ, Radomlje, Prešernova 12, prejmejo: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CI VIC: Lado Smolnikar, Dob, Čopova 9, Dob 2. plastična ročka (41) olja CASTROL TXT: Jožica Gomboc, Potočnikova 32, Domžale J. plastična ročka (41) olja CASTROL GTX3: Bojan Pirš, C. 24. junija 46, Cmučc 4. preventivni pregled vozila z meritvami: Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99. Škotja Loka Tokrat knjižne nagrade za pravilno rešitev križanke podeljuje Študentska založba LITERA iz Maribora. Izžrebali bomo osem pravilnih rešitev ter srečneže nagradili s knjigami. Vaše rešitve pričakujemo do 30. julija 2004 na naslov SLAMNIK, Kulturni dom Franca Bemika Domžale, Ljubljanska 61. Domžale - NAGRADNA KRIŽANKA. Vsem reševalcem in reševalkam želim veliko sreče! Uredništvo DRUGA SOBA predsednika državnega zbora Boruta Pahorja kot častnega člana, čemur je sledil aplavz. Zbora se je udeležil tudi teolog Ivan Stuhec. Skratka, gotovo je Rupel vseskozi nekakšen problem zaradi svojega sobranja, toda ima nedvoumno velike zasluge za osamosvojitev. Zato je toliko teže razumeti odločitev premiera Ropa. da predlaga razrešitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla ravno na dan pred praznikom državnosti. V zvezi z Ruplovo razrešitvijo mi je neka prijateljica med drugim rekla:«na dveh stolih ni mogoče sedeti če mene vprašaš ...« To že, toda kaj pa Ropova vlada, ki seje z enim očesom obmila proti skrajni levici, politični vsemogočnosti in aroganci, z drugim pa v smeri evropske demokracije? Z odstavitvijo Dimitrija Rupla je Anton Rop šc izostril polarizacijo slovenskega političnega prostora, za Rupla pa vemo. da je proti delitvi Slovencev na leve in desne: vsi naj bi bili NAŠI, ker navsezadnje to tudi smo. Ker je Rop problem Rupla »rešil« še z večjim problemom, njegovo odstranitvijo, je s tem nalomil vejo, na kateri sedi. Ne morem si kaj, da si v tej zvezi ne bi privoščil miselnega potovanja v leto 1954. Ko so planinci prišli s Škrlatice, kjer je bil postavljen velik križ, v Vrata, Triglavski dom, so rekli gorniku Joži Čopu: »Boga so vrgli v dolino,« nakar je le-ta odgovoril: »Ne Boga. sebe.« »Joža, to je hec, veter ga je podrl. »Tanov veter,« je odvrnil Joža. Če vam je Slovenija pri srcu, se spodobi in je pravično, da vsak na svoj način Skrbi za njeno prihodnost, vendar naj bi pri tem vlekli premišljene poteze, da bi ne bilo prehudih reakcij ... Ivan Kepic Pristranski Slamnik V našem občinskem glasilu sc dogajajo tudi omalovaževanja in preziranja, da nc rečem kar žalitve. Oh zadnjem primeru gre za prispevek dopisnika g. Ivana Kepica. Ko bi bil, če bi bil Slamnik vsaj malo nevtralen in nepristranski, bi bil izredno zanimiv in pomemben Kepičev članek KAKO NAJ VATIKANSKI SPORAZUM ODMEVA V NAŠI OBČINI s poudarjenim naslovom uvrščen na prvo stran ali na kulturno stran v okviru od vrha do tal, ali kakorkoli, da bi bil primerno poudarjen. »Slamnik« bi moral biti vesel, da sploh ima dva dopisnika, ki sta sposobna opisovati in ocenjevali tako zahtevno mednarodno vsebino (drugi jede Bogdan Dolenc). In kaj naredi »Slamnik«? Članek vrže med pisma bralcev ali na stran nergačev, kol jo nekateri imenujejo. Prav ta enostranskost nobenemu časopisu ni v korist, niti Slamniku ne. V tem primeru Slamnik ne ponižuje samo g. Kepica ampak tudi sam sebe. Žal. Cerar F. Otroci in mladi si ob delu krepijo samozavest Končalo sc jc šolsko leto, za nekatere manj, a za druge bolj uspešno. Za nikogar pa nc neuspešno, saj jc vendar tudi neuspeh lahko dobiček, čc izhajamo iz »izkušenj«, kako smo neuspeli »dosegli«. Sliši se čudno, pa ni. Ob delu si vsi krepimo samozavest, občutek, da zmoremo tudi sami narediti veliko stvari, je neprecenljiv: z njim spreminjamo tudi svoj odnos do okolice, do tistih, ki so ustvarjalnejši od nas. Zlasli velja to za otroke in mlade sploh. Starši bi imeli radi odgovorne otroke, toda najprej jih jc treba naučiti opravljati odgovorne naloge, ki se začnejo že z navajanjem na redoljubnost in z organizacijo določenih del, začenši morda kar s pospravljanjem. Naučiti nekoga delati, je mnogo teže, kakor opraviti delo sam. Otroci radi uporabljajo razne izgovore, da hi se izmuznili. Najplodov ilcjši i/govor sc glasi: »Se moram učili.« Zdenka Zalokar Divjak pravi v tej zvezi dobesedno tole: NA-PREJ DELO, POTEM UČENJE IN ZABAVA. Poznamo pa tudi star slovenski izrek: »/, Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo...« Komur pa je »Bog« nekaj tujega, pa naj začne / zbranostjo ali recimo pesmijo... Nekateri se znajo prav spretno ponašati z nad delom, najsi bo šolskim ali drugim. Nekateri, čeprav redki, še sedaj mislijo, da je delo. kazen za greh. Prisluhnimo eneikliki papeža Pavla VI. LABOREM IXI.R( I.NS O ČLOVEKOVEM DELU, v kateri pravi, da ni človek ustvarjen za delo, ampak delo za človeka: premik poudarka ni nespo-/naven. Vsekakor hi moralo biti DELO VELIKA VREDNI ) I A. In čc otrokom in mladini želimo res pomagali, jim moramo dati možnost, da delo opravijo sami, poleni pa tudi zahtevali, da delo opravijo oz. da delajo redno in dobro. Nikoli ne smemo biti zadovoljni s slabo opravljenimi nalogami, ker bi s tem svoje podanike razvajali in jim nehote vcepljali v glavo, da so pač lahko površni. Površnost sc maščuje zlasti pri šolskem delu. Učenci, dijaki, študentje znajo in razumejo, da rezultat ni točen zaradi površ- in isli, kar nemalokrat videvam pri svojih inšlruirancili: zlasti pri matematiki se površnost in »brzina« ne ohuesela. In oh slabših ali slabih rezultatih se jim znižuje in zniža samozavest in začnejo biti zadovoljni z nižjimi ocenami in tako ipSO laclo podcenjujejo svo|c /nio/nosli m sposobnosti. Vsako delo zahteva celotnega človeka. Se tako malenkostno opravilo mora biti nam vsem v pomoč ali naj hi bilo - za pridobivanje delovnih navad, doživljanje uspeha, krepitev samozavesti, občutka lastne vrednosti in tudi občutka pomoči drugim, pravi citirana psihologinja. In kaj na porečem staršem? Čeprav sam nisem oče, ker |c pač lako naneslo, vendar priporočani staršem, da SO lo. kar so, torej starši, tudi med počitnicami. Zadnjič, ko sem se vračal iz knjižnice, ves impregniran od srečanj s knjižničarji, pesnikom Luko ter Zdenko in Vojko, sem naletel skoraj na grozljiv primer. Srečal sem objokano dekletec, ki je izgubljeno tavalo, ker da slaršev ni doma ... To me jc tako zabolelo, da sem moral to spraviti na papir. Ho že držalo, da so otroci nase največje bogastvo in res jc, da na MLADIH SVET STOJI. In kakšna je bila moja reakcija, ko sem uspel potolažiti »izgubljeno« deklico: Gospod, ne prištevaj jim tega greha, staršem namreč. In sedaj se postavi vprašanje; Kaj bodo ljudje rekli? Na Žalost je »kaj bodo ljudje rekli« tisli pravi resnični bog, ki nam kroji kožo in pamet do sinili, da poleni, ko smo hrez enega in drugega, pademo... Ker sem že pri tem: Pravi Bog ni v ni kogaršnji lasi i. Nobenemu filozofskemu sistemu ne pripada, nobena knjiga ga nc more razodeti... In da se ne oddaljim od začetne teme. Z vsem leni sem hotel reči: SAMO SVET OTROKA JE PRAVA VREDNOTA. V njem smo svobodni in neskončni. Večni. Verjemimo v to. Samo to je tista velika bodočnost, ki jo človeštvu že nekaj tisoč let obetajo politiki, ki pa je do danes še niso dali. Zakaj? Svel odraslih ima tla iz previdnosti in zapletenih računov, kako iztisnili korist tudi iz. mrliča. Svet odraslih je račun, za vsak gib, /a vsako besedo, /a vsak smehljal in za kakršnokoli dobroto za vse plačaj. Svel Odraslih je zasnovan na temeljili koristi, pravi pisatelj Pavle Zidar. In kakšno je sporočilo mojih besed: POSVETIMO SE OTROKOM IN MLADIM IN PRI TEM NAJ NAM BOG POMAGA. Ivan Kepic Se nekaj o prireditvi »Nikoli več vojne« V eni od zadnjih številki »Slamnika« jc gospod Rok Ravnikar dobro opisal zelo uspelo prireditev Športno rekreativnega društva Konhn ob 60-lctnici slrmoglavljcnja ameriškega bombnika na Martinovčev Zavrh pri Sv. Trojici. Pogledal sem v svo| dnevnik na datum 4. april ljckui. Obema fantoma za knjigo, kije kot darilo namenjena vsem, ki SO jima na poli po Sloveniji pomagali (med njimi je bila tudi ()hčiua Domžale), iskrene čestitke! če vas knjiga /anima, pokličite Primoža na 040 397 834. V. pusm&uji mi* Kako je potekalo zdravljenje? V bolnici sem oslal tri dni, potem so me poslali v rehabilitacijski center Soča, kjer sem oslal sest mesecev. V Sočo sem prišel skoraj popolnoma paraliziran, brc/ vsakršne moči in čutenja nog. Nato sem se. ludi zaradi močne volje, v kar kratkem času naučil sedeti in obdržati na vozičku, kaj lažjega pri|cti ipd. N-.i|bol| mi je ostala v spominu hoja po tekočem traku, pri kateri ti pomagajo s spodbujevalnimi elektrodami za mišice. Najbolj sem vesel, da sedaj, v primerjavi s prvimi meseci po nesreči, precej bolje čutim noge. Ic moči mi manjka, da hi se postavil nanje. Kot 90 razložili zdravniki, je v mojem primeru poškodovan živec za gibanje. Zanimivo je bilo opazovali moškega v centru Soča, ki nog ni Čutil, hodil pa je lahko. Ves čas jc moral opazovali in nadzorovali pravilno gibanje nog. Kako so tvojo vrnitev sprejeli doma? Seveda se jc za vse domače z mojo nesrečo čez. noč vse spremenilo. Vendar so kljub temu posledice in vse kar je povezano z njimi, vsi domači sprejeli z veliko naklonjenostjo. Še posebej mami, ki se nepreslano trudi in mi pomaga, me neguje, spremlja na okrevanjih v zdraviliščih, ureja potrebno dokumentacijo ipd. Mama Vera se pridruži pogovoru in pove, da je bilo vse skupaj verjetno nečemu namenjeno in da se je vse nekako že moralo zgoditi, kol seje. Spominja se popoldneva pred ne srečo, koje Primož omenil, da bodo šli naslednji dan. to je bilo v nedeljo, S sodelavci prekrivati streho zvonika neke podružnične cerkve na Dolenjskem. Bog ve, kaj vse bi se lahko zgodilo lam. Kako pa so nesrečo sprejeli v podjetju, kjer si bil zaposlen? V podjelju sem imel pogodbo do konca meseca decembra, ki pa mije, tie da bi me obvestili, niso podaljšali. To sem izvedel šele v lekarni, ko so mami povedali, da nimam urejenega zdravstvenega zavarovanja. Povrhu vsega sem pri ponovnem urejanju dokumentacije, zaradi nepazljivosti zdravnice, oslal še brc/ vseh ostalih pravic; bolniškega statusa, zaposlitve, zdravstvenega zavarovanja. Prijavili sem se moral na Občim kol občan, da sem imel sploh povrnjene stroške zdravljenja v bolnici in centru Soča. Po mukotrpnem sprehajanju od borze do zavoda za socialno varstvo so po šestih mesecih končno odpravili napako v bazi podatkov. Vendar sem bil za vse to obdobje prikrajšan za dodalke, ki pripadajo invalidom. Od letošnjega marca sem I ud i uradno invalidsko upokojen. Ali imaš urejene prostore in kakšne pripomočke uporabljaš? Prostore so mi starši uredili v kletnih prostorih. V svoji sobi spim, gledam televizijo, poslušam glasbo, se preoblačim, skratka počnem skoraj vse. V sedaj že bivši garaži imam posteljo za telovadbo in pripravo za razgibavanje, umivalnik, mikrovalovno pečico, jedilno mizo. Seveda sem sedaj, ko imam novo posteljo, veliko bolj samostojen, Saj lahko enostavno preko gumbov naravnavam nagib postelje, kakor mi pač ustreza. Prej so mi morali nenehno podlagati in popravljali vzglavnike ter odeje Katere stvari ti povzročajo največ težav? Na prvem mestu jc prav golovo omejenost gibanja, saj se z vozičkom lahko vozim le po kletnih prostorih. Če Želim i/ garaže na cesto, mi mora zaradi naklona nekdo pomagali, prav lako pri vrnitvi. V pritličju hiše. pri Starših in sestri, sem bil nazadnje lansko leto za veliko noč. ker meje skupaj / vozičkom kar ležko prenašati. Vendar bomo, upam da kmalu, uredili Zunanje dvigalo, ki ho odpravilo omenjene probleme. Precej težav mi povzročajo močni krči. kljub temu da jemljem kar nekaj zdravil. Krči se najraje pojavljajo ponoči, ko se teto umiri. Največji problem je, ker jih ne morem obvladovati in mi mora pri tem nekdo pomagali. Pri tem obstaja edina nevarnost, da me močan krč vrže s postelje, pri čemer se lahko poškodujem. Na srečo se Število krčev v zadnjem času nekoliko zmanjšuje in umirja. Išzave imam tudi pri branju, sij se pri tem nikakor ne moreni (koncentrirati. To se mi občasno pojavlja tudi pri gledanju filmov, saj včasih nc vem niti, kaj gledam. Kako poteka tvoj vsakdanjik? okoli petih zjutraj me pride mami preobleč, ker potem odide v službo. Ob tem mi ponavadi v mikrovalovno pečico pripravi zajtrk. Okrog devetih pride stara mama, ki mi pomaga pri razgibavanju in telovadbi. Dopoldne običajno preživim v postelji ali pred televizijo. Pred kosilom ponavadi še enkrat telovadim. Popoldan grem največkrat malo ven na sprehod, najdlje do sosednje vasi Šmarca. Želim si čim več gibanja in razgibavanja, saj bom le tako ohranil kondicijo in preprečil zakrnelost. Kaj pa tvoji prijatelji, te kdaj obiščejo? Velikokrat. Vesel sem. da me obiščejo in da skupaj pogledamo kakšen film ali odigramo igro na računalniku. Sicer se udeležujem tudi srečanj in shodov članov Društva paraple-gikov, katerega član sem, in preko katerega hodim tudi na okrevanja v zdravilišča. Nam lahko zaupaš, katere so stvari, ki jih je potrebno še urediti, da ti bodo olajšale življenje? Čimprejšnjo ureditev dvigala sem že omenil, saj bom s tem postal neodvisen pri vstopanju in izstopanju iz stanovanja, gibanju v hiši in okoli liječim prej si želim urediti tudi sanitarne prostore oz. kopalnico, saj me sedaj mami tušira kar v kurilnici pa Za »s«. M bi radi pomagali Primožu pri čimprejšnji rešitvi navedenih težav, navajamo podatke žiro računa, na katerega lahke nakažete sredstva. Vsem sa v Imenu Primeža In njegovih domačih prisrčno zahvaljujemo. Za organizacijski odbor: larjanca Morčun Jezarnlk ŽU Homec Gostičeva tasta 2, 1235 Radomlje TRR: 24200-9004353274 Referenca (Sklic): 799-1780743 Namen plačila: Dvigala tudi opravljanje potrebe je precej zapleteno. Ker imam kot invalid veliko prostega časa, bi mi prav prišel tudi računalnik, saj bi si z njim lahko precej skrajšal samotne trenutke. Ob morebitnih znakih izboljšanja bi šel izredno rad še enkrat v Rehabilitacijski center Soča, saj imam občutek, da se stanje rahlo izboljšuje. Pogovarjal se je Rorut Jenko www.volksw;,Ken.si Počitnice se začnejo že v avtu. Vroče vom bo postalo le ob prihranku do 370.000 SIT. Zato izkoristile poletje! Polo Cool & Family vam s klimo in bogato dodatno opremo omogoča prijetno ohlajene in udobne poti. Izkoristile lahko tudi enkratno priložnost in Polo opremite /. atraktivnim Spori paketom. Ponudba velja do 30. 8.2004. Polo Cool & Family Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzii. Ljubljasnka c. 17, 56 42 388 Število vrnil in niorleliiv jc oiriejetio NtivifnVrii prihranek velja /a IVrlo f>,nl & r-arnlh' 1.9TDI130KM. Skupnu praha: 1.4 7.« I/I(10km. Emitljr OO* 119 -182 K/km. začeli so se topli meseci, življenje je oživelo, več jc prireditev na prostem itd. Nas je zanimalo, kaj mladi Domžalčani •nenijo o nočnem življenju v domači občini in kje jih je mo-Roče najti ... »Mislim, daje nočno življenje v Domžalah precej mrtvo. Anketa »Nočno življenje v Domžalah« Tudi sama zahajam ven le v Ljubljano. Tam imam tudi družbo, tako da mi to najbolj odgovarja.« BARBARA SELMA In SPELA SELMAin SPELA: »Mi hodimo kar dosti ven tu v Domžalah in je zelo dobro, škoda je le, ker je zunaj bolj malo ljudi. Največ hodimo v lokalne barčke za mlade, plesat pa trenutno nimamo kam iti. Včasih smo hodili v Life-a...« BOJANA in ROMANA »Škoda je, ker se ti lokali kmalu zapirajo-že ob 22. uri. Sedaj, koje dogajanje na prostem, se ga udeležujemo, drugače pa nas pot zanese tudi v center Ljubljane. Samo zmeniti se moramo, kdo bo prišel po nas.« BENJAMIN: »Zdaj, ko je sezona, je v redu nočno življenje je. Drugače pa žal v Domžalah ni kaj preveč veselo. Tudi sam ne zaha- jam kaj dosti ven. Mogoče bi več, če bi bilo pravo dogajanje...« GREGA: »Jaz mislim, da bi lahko bilo bolje, predvsem teh zabav na odprtem bi bilo lahko več. Manjka nek prostor, kjer bi se res lahko »na-žurali«. Akumulatorje v redu, ampak tudi lo ni prostor za vsakega. Moral bi se najti kdo, ki bi ustvaril nek prostor, umaknjen od stanovalcev, in kjer ljudi nc bi metali ven.« ŽANAin IVANA: »Midve sva lahko zunaj le do 22. ure, potem morava pa domov. Vseeeno pa se nama zdi »življenje do takral« prav luštno. Z družbo se pogovarjamo in zabavamo kar pred blokom ali na igrišču.« Alenka Žumbar bojana In ROMANA BENJAMIN GREGA ZANA In IVANA Družba TU- VAL skrbi za promocijo naše države Slovenski prevod Don Kihota v avtorjevi rojstni hiši Predstavnik družbe TU-VALd.o.o. iz Domžal, ki ima tesne stike s Španijo, jc ob poslovnem obisku v Madridu opazil, da v muzeju ( ervantesovi rojslni hiši - nimajo slovenskega prevoda njegovega znanega dela Don Kibol. Zalo je vodstvo družbe sklenilo, da ob prvem naslednjem obisku njihovega predstavnika v Madridu muzeju pokloni prevod Don Kihola v slovenski jezi ku, ob knjigi pa so posredovali tudi kratek opis prvih prevodov Don Kihota v slovenski jezik, ki sta ga pomagali pripraviti Slovanska knjižnica v Ljubljani in Mestna knjižnica v Celju, ki hranita prve prevode v svojih depojih. 11, junija 2004je predstavnik družbe TU-VALd.o.o Domžale, gospod I IrošOvcn. predstavnici muzeja gospe Marini Pricto < iarcia predal omcii|cni prevod, ki je našel mesto med ostalimi prevodi Cervantesa iz ostalega sveta. Slovenska verzija bo bajno postavljena na ogled v muzeju od meseca avgusta leta 2004 dalje »S tem pa jc TU-VAL d.o.o. Domžalc-prispcval droben kamenček v mozaik prepoznavnosti Slovenije in njene kulture v svetu in še posebej na Pirenej skem polotoku,« je v kratkem razgovoru povedal gospoil Anion Oven, dr rektor podjetja, in poudaril, da bo gesla, ki ni veliko stala, trajao opozarjala obiskovalce lega muzeja (ki jih m malo) na Slovenijo in njeno kulturo. V. Vojska KULTURA stran 16 Miran I are Škocjan prt Domžalah 4. KULTURNI POLETNI FESTIVAL 9. julij 2004 21.00 Koncert Koncert TheGolden Gate Quartet in New swing quartet 23. julij 2004 21.00 Domača gledališka predstava Cvetje v jeseni Ivan Tavčar, dramatiziral Miran Hercog, priredil Alojz Stražar Ponovitve: 24., 25., 30., 31. julij in 1., 6., 7„ 8., 27., 28., 29, avgust, vsakič ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Poletno gledališče Studenec 10. sept 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Razstava na prostem "Ko oči mislijo" Slikar in kipar Stane Jarm Ob otvoritvi bo predstavljena nova knjiga Silva Terška Čestitamo 10 let Mešanega pevskega zbora Svežina V začetku junija so člani in članice Mešanega pevskega zbora Svežina pripravili jubilejni koncert, na katerem so se spomnili prvih deset let uspešnega prepevanja, s katerim sebi in ljubiteljem njihove pesmi lepšajo ži\ ljenja. Napovedovalec Marjan Šareč se je po uvodni Odi radosti v obliki spominov sprehodil po poti zbora, katerega začetki segajo v jesen 1994, ko se je srednješolec Peter malce dolgočasil in odločil, da bo treba pogruntati nekaj, kar bo njemu ter prijateljem in prijateljicam petja zapolnilo prosti čas. Nastala je neformalna pevska skupina, ki si je po nekaterih priložnostnih poimenovanjih v decembru 2004 nadela ime SVEŽINA. Osem let so delovali v okviru Kulturnega društva Mlin Radomlje, peli na številnih koncertih, tudi na Veliki planini, radi pa se spominjajo tudi krstnega nastopa s Sirenami. Nekaj časa je bila njihova dirigentka Veronika Vakc. potem pa jih je osem let vodil Primož Leskovec, za njim pa je vodenic /bora prevzela Nana VVeber, ki je s pevci in pevkami, največ med njimi je študentov, pripravila odličen jubilejni koncert. Njegov prvi del je prinesel Vremšakovo Že padajo listi, Sreholnja-kovo Venci heili. I.ehičevo Ta ilmmlca je z\on lana, Srebotnjakovo Rezijan-sko, Kumarjevo Dajte, dajte, prvi del koncerta pa so zaključiti s Pesmijo o svobodi, ki so jim jo pomagali zapeti tudi vsi nekdanji pevci in pevke Svežine. Imenitno je bilo na odru gledati mlade, zadovoljne pevce in pevke, ki so z veliko radosti in veselja prepevali ter se odzivali na vodenje energične in aktivne zborovodkinje, pravnice, ki se je posvetila glasbi. Med posameznimi pesmimi smo obujali spomine na nji- hov prispevek k pevski kulturi naše občine, na sodelovanje v Planinski roži, božične in druge koncerte, s katerimi so vedno /nova navduševali. Vmes nas je v osebi Marjana Šarca obiskal predsednik države, pridružili pa so se mu tudi drugi znani slovenski politiki, ki ph je oživil odlični posnemovalec. Sklad za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je podelita (ialussove /načke, prisluhnili pa smo tudi številnim pozdravnim govorom njihovih prijateljev, med katere spada tudi domžalska županja Cveta Zalokar Ora/cni. ki je SVEŽINI čestitala ob jubileju in jim zaželela veliko uspeha tudi v prihodnje. Drugi del jubilejnega koncerta je bil namenjen izvedbi Misse Rotna, Hcnia Pederja Holbecha. Pri izvedbi odlično naštudirane maše so se /boni pridružili še sopranistka Petra Konjar, tenorist Milan Kunavar, pianist Tomaž Pirnat, basist Piero Malkoč ter bobnar Jaka Strajnar. Jubilejni koncert pa je SVEŽINA izkoristila tudi zato, da se je zahvalila začetniku zbora, Petru Pogačarju, terše nekaterim, ki so največ prispevali, daje SVEŽINA dočakala deseti jubilej. Čestitamo! * Vera Vojska Kulturno društvo Jožef Virk ponovno odličen organizator Sedmi festival gorenjskih komedijantov V dneh od 11. do 13. junija 2004 se je Dob z okolico spremenil v eno samo veliko gledališče. Že sedmič sc je namreč v poletnem gledališču na Močilniku, delno pa zaradi slanega vremena tudi v dvorani, odvijal festival gorenjskih komedijantov, ki so ga, poleg Kulturnega društva Jožef Virk Dob, ki je bil tudi letos odličen gostitelj gorenjskih amaterskih gledališčnikov, organizirali še Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter območni izpostavi Domžale in Radovljica. Kot navadno je festival potekal v okviru praznovanja dneva državnosti, številni ljubitelji komedije in drame pa so sc razveselili tudi tradicionalne odločitve, da vstopnine za vseh pet predstav, kolikor je bilo napovedanih, ni. Selektorica Alenka Bole Vrabec predstavi festival Selektorica Medobmočnega srečanja gledaliških skupin Gorenjske, Alenka Bole Vrabec, je prvi večer polno letno gledališče na Močilniku, po pozdravu predsednika Sveta KS Roberta llrovata, seznanila s potekom ogleda in selekcije predstav ter poudarila pomen amaterskih gledališč tako na (iorenjskem kot v naši državi. Pohvalila je vse gledališke skupine, se jim zahvalila za njihovo odrekanje ter včasih žc kar profesionalne predstave, hkrati pa vsem ljubiteljem lestivala zaželela veliko prijetnih trenutkov. Kot Domžalčanko pa me jc zelo razveselilo dejstvo, da seje na festival letos uvrstila predstava domačega Kulturnega društva Jožef Virk Oblast gre v slast in da sem med prijavljenimi predstavami za sodelovanje na festivalu našla tudi predstavo Trije vaški svetniki, v izvedbi Kulturnega društva Groblje. Priznanja gorenjskemu komedijantu in komedijantki Pred začetkom prve predstave smo zaploskali tudi Gorenjski komedijantki sezone 2003/04 Petri Hckš, ki ji je priznanje prinesla odlično odigrana vloga Beatriee v predstavi Sluga dveh gospodarjev ( ni hi Goldonija, Gorenjski komedijant sezone pa je postal Igor Škrlj za vlogo kardinala Gonzage dc Castra v predstavi Kardinalska večerja Julia Dantasa. Od sluge dveh gospodarjev do Godnih za poroko Prvi večer smo si ogledali Slugo dveh gospodarjev, klasično komedijo Carla Goldonija, v izvedbi dramske sekcije DPD Svoboda Žiri in režiji Petra Mililareva, ki je nasmejala polno gledališče. Žal je zaradi bolezni odpadla nočna predstava, v kateri bi lahko zaploskali Gledališču Bohinjska Bistrica in njihovi Kardinalski večerji. Sobotni večer je zaradi slabega vremena predstavo Vinka Mo-derndorferja Na kmetih, eno veselo ljudsko burko, ki jo je re-žiral Silvo Sire, preselil v dvorano. Ta je bila kar premajhna za vse, ki smo si želeli ogledati aktualno komedijo o kmečkem turizmu in sc ob tem marsikaj naučiti, predvsem pa zaploskali igralcem in igralkam KIJI) »Pod lipo« Adergas. Za njimi jc bila na vrsti posodobljena komedija Oblast gre v slast, Branka Nušiča, ki jo jc posodobil in režiral Mihael Starbek. Domača uspešnica, ki smo si jo domačini lahko ogledali žc dvakrat, tudi tokrat ni razočarala. Kljub pozni nočni uri ali zgodnji jutranji, ko sc je komedija končala, smo gledalci pozorno spremljali dogajanje na odru in ob koncu glasno zaploskali gledališki skupini Kulturnega dru- štva Jožef Virk Dob, ki si za uvrstitev na festival zasluži šc posebno pohvalo in čestitke. Nedeljski večerje bil namenjen DPD Svoboda France Mencinger Javornik Koroška Bela in njihovi sodobni komediji slovenski noviteti Godni za poroko, avtorja Francija Tuša rja, ki je predstavo tudi režiral. Prijetno tekoča komedija z vrsto smešnih situacij jc bila ravno pravšnja za zaključek festivala, ki je postal stalnica v kulturnem življenju Doba, pa tudi naše občine in < io-renjske regije. Nasvidenje na K. lestivalu gorenjskih komedijantov 2005. V. Vojska Naj ne mine dan brez knjige Vsi komaj čakamo dopust. Nekaj mirnih dni nekje ob morju ali doma na vrtu. Kamorkoli vas bo zanesla pot, vzemite s seboj šc knjigo. Za počitek, oddih in prijetno družbo. Za vas sem sc sprehodila po knjigarnah in knjižnicah. Izbrala sem nekaj knjig, ki vas bodo sprostile in zabavale. Za otroke je bera prav velika. Majda Korenje pri založbi Karantanija izdala zbirko deselih kratkih zgodb TETA KUHA, ki bo najmlajše nasmejala do solz. Pokukajte v to knjigo in sc prepričajte, kaj počne leta Kuha v nicslu Hišaprihiši. Tudi Primož Suhodolčan vedno /nova poskrbi za smeh. TI KANTA POŽREŠNA prinaša pet pravljic, ki vodijo do velikega presenečenja. Ta knjiga je nadaljevanje priljubljene zbirke pravljic RIBO NA GLAVO, PA SPAT in čc sle prebrali prvo, preberite še drugo. Bcrta Golob v knjigi POGLEDI S HIŠNEGA PRA< JA govori o preprostih, prijaznih in drobnih rečeh, ki jih lahko vidimo s svojega praga. Sedite na stopničko pred hišo in preberite le čuteče Zgodbe, Tomaž Vrabič vas bo navdušil z /hirko OtroSkih pesmic ROMPOMPOM. Vsakdanje modrosti je pesnik povedal drugače, šaljivo, zabavno in odkrilo. Tudi Mladinska knjiga je poskrbela za zanimivo počitniško branje /a osnovnošolce. Nemška pisateljica Cornelia Funke nam z romanom KRALJ TATOV ponuja napelo dogodivščino, ki sc dogaja v sivi dvorani beneškega zapuščenega kina, kjer skupina otrok čaka kralja, ki jim prinaša plen iz bogatih palač. Med otroki sta tudi bratec in sestrica, ki imata svojo zgodbo. To napeto hra nje, polno domišljije, po katerem je posnet tudi film, vas bo prav gotovo priklenilo h knjigi. Za lisic malo slarejše pa ho Jasmin Imanovič / delom OBOŽEVALEC TRENUTKA(Litera) pričaral čas, ki je minil. ('as srečnega brezskrbnega otroštva v šestdesetih in sedemdesetih, koje pela Rita Pavonc, jc umrl ('lic (iiicvnru, so ubili Luthra Kinga pa Kcnnedyja in so se na gimnazijskih hodnikih začele rojevali prve ljubezni. ELEKTRIČNA ZADRGA Janje Rakuš pa govori o ljubezenskem paru, ki uživa na ravc zabavah, posluša elektronsko glasbo, njuno življenje pa se prepleta tudi z prepovedanimi substancami. In kaj jc na koncu lega sveta ... siv vsakdan ili čas problemov. Ved rana Rudan, hrvaška pisateljica, ki sc je s svojim delom UHO, GRLO IN NOŽ (Založba Goga) uvrstila med najbolj hrane avtorje na Hrvaškem in v Srbiji, je šokirala tudi slovenske bralce. Njen roman je protivojni, izjemno odkrit, provokativen, sočen in ne nazadnje tudi vulgaren. Avtorica svojo zgodbo pripoveduje tako, da je ves čas prisotna, saj bralca izziva, ga nagovarja, se prepira z njim, mu nasprotuje. Ne moremo si kaj, da le zgodbe ne preberemo do konca, saj nas avtorica niti za hip ne spusti i/ svojih misli, razmišljanj, upanj in sanj. Celia Rees je napisala očarljiv roman ČAROVNIŠKA SMRKLJA (Didakta), ki se dogaja v 17. stoletju in prinaša nadvse razburljivo zgodbo mlade ženske, ki želi sama odločali o sebi. Njena pol vodi stran od zle usode njene babice, ki je /gorela kol čarovnica, / angleškega podeželja na ladjo v Ameriko, a neprijazna usoda rte po/na razdalj, njej ni mogoče kar lako uiti. Aksinjn Kcrmauner jc pri Založbi Miš izdala nadvse brano in loplo sprejeto delo, ki doslej prinaša žc tri dcle-DNEVNIK IIIAČINTE NOVAK. Gre za duhovito, zabavno in zelo odkrito delo, ki govori o ženski, tisti z naše ulice, ki vsak dan hiti na delo, ki ima I doma odraščajoče otroke in ker sla z. možem že zdavnaj ugotovila, da ne sodila več skupaj, ima ludi ljubimca, ki zna poslušali, bili romanličen in nežen, pa ludi skrivnosten in nepredvidljiv. Ta knjiga je čudovito branje za poletne dni, ob njej bosle znova lahko priznali, da je življenje kljub vsemu prijazno. Branko Gradišnik s knjigo STRI IGO ZAUPNO PO SICILIJI (Cankarjeva založba) zopet dokazuje, daje nadvse vešč pisanja, saj nas spravlja v smeh, ki prihaja celo sosedom do ušes. Ko bosle brali to knjigo, boste pozabili na vse, kar morate med počitnicami pozabili, na službo, na težave, na pomanjkanje denarja, predali se boste bralnemu užitku in priznali, da sc tudi največji svetovni humoristi lahko veliko naučijo od našega avtorja. Za bolj zahtevne bralce pa priporočam delo Marka Uršiča O RENESANČNI LEPOTI, ki je nadaljevanje izjemno dobro sprejetega prvega dela s skupnim naslovom ŠTIRJE LETNI ČASI. Odvedlo vas bo v Firence in skozi izjemno prečiščene retorične in stilne forme, sko-/i monologi dialog, esej, skoraj roman, bosle slopili v florcntinsko renesanso. Delo vas bo navdušilo in vas navdalo l izjemnim bralnim užilkom. In če je med vami kdo, ki ima popravni izpit IZ slovenščine in kljub temu herc le moje vislice do konca, mu globoko priporočam delo Milana in Matije Vodopivea SPOROČILNA TEHNIKA pisanja (Cankarjeva založba). Za uspeh pri pisanju. Jeseni pa se /nova vidimo. Tatjana KokalJ Ura za kulturo Kulturni dom Franca Bernika Domžale ABONMA 2004 / 2005 GLEDALIŠKI ABONMA Reginald Rose Dvanajst jeznih mož Mestno gledališče ljubljansko - kriminalka V zadušljivi sobi s pokvarjenim ventilatorjem se sestane dvanajst porotnikov, ki razpravljajo o usodi mladega fanta, obtoženega očetomora. Ducat naključno izbranih ljudi, naveličanih dolgotrajnih zaslišanj, odloča o življenju in smrti. Resnica je ena sama, do nje pa vodi nešteto poti. Mark Ravenhill Nekaj eksplicitnih fotk Prešernovo gledališče Kranj - drama Nick po dvajsetih letih pride iz zapora, kjer je sedel zaradi poskusa upora izkoriščevalskega kapitalista. Najprej se oglasi pri stari prijateljici, ki ga je v to dejanje nagovorila, a kmalu ugotovi, da sta se svet in miselnost med njegovo odsotnostjo močno spremenila. Joseph Kesselring Arzenik in stare čipke Gledališče Koper - črna komedija Broadwayska uspešnica Arzenik in stare čipke je napeta kriminalka, črna komedija o dveh blagih starih damah Abby in Mary (igra ju edinstveni duet Štefke Drolc in Ivanke Mežan), ki z zastrupljenim bezgovim vinom osamelim in obupanim starim gospodom pomagata na drugi svet. Tim Firth Nevillov otok Mestno gledališče Ptuj - komedija Komedija o štirih pomehkuženih poslovnežih, navajenih udobnih pisarn, mobilnih telefonov in mestnega življenja, ki se v naravi udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Namesto na cilj zaidejo na megleni otoček sredi jezera, ki zanje postane najbolj samoten in nevaren otok sredi največjega oceana. Ben Jonson Volpone ali lisjak SNG Nova Gorica - komedija Beneški plemič Volpone se pretvarja, da je na smrt bolan, ter tako privablja in zavaja lovce na dediščino. V pričakovanju njegove smrti »krokarji« kar tekmujejo v prilizovanju in mu prinašajo dragocena darila. Na ta način si pridobi zavidljivo bogastvo, dokler na njegova vrata ne potrka ljubezen. Jasmina Reza En španski komad SNG Drama, Ljubljana - komedija Najnovejša igra slavne francoske pisateljice Yasmine Reza uprizarja gledališče v gledališču in spremlja skupino igralcev, ki vadijo neko špansko igro. Dobimo duhovita poigravanja na temo gledališkega zakulisja in razmerja med igralčevo vlogo in zasebnostjo. KONCERTNI ABONMA: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je sestav štirinajstih godalcev, članov simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki se posvečajo tudi bolj intimnemu muziciranju. Za svoje uspešno delo je ansambel prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1999. Komorni ansambel Gaudeamus Ansambel Gaudeamus sestavljajo študentje ljubljanske Akademije za glasbo, podiplomski študentje tujih glasbenih akademij in mladi akademski glasbeniki. Ustanovljen je bil leta 2002 v okviru Študentskega kulturnega centra z namenom predstavitve in uveljavljanja mladih glasbenikov. Vasilij Meljnikov - violina Bojan Gorišek - klavir Vasilij Meljnikov se je rodil na jugu Rusije, študiral pa na glasbeni akademiji v Minsku. Od leta 1990 deluje v Sloveniji kot profesor violine na ljubljanski Akademiji za glasbo, predstavlja pa se tudi kot solist in komorni glasbenik. Z Goriškom bosta predstavila dela ruskih skladateljev. APZ Tone Tomšič Akademski pevski zbor Tone Tomšič ima svoje korenine v moškem pevskem zboru Univerze v Ljubljani, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt, po drugi svetovni vojni pa je pod sedanjim imenom postal pomemben usmerjevalec slovenskega zborovskega petja. Komorna zasedba iz tujine °a bi koncertno publiko zadovoljili z vrhunskimi glasbenimi izvajalci, ki so bili redni gosti grobeljskih koncertov, s katerimi letos zaradi znanih razlogov prekinjamo, bomo koncertni del predvidoma obogatili z odličnimi izvajalci v pihalnem sestavu, predvidoma oktetu. Simfonični orkester Domžale - Kamnik Simfonični orkester Domžale-Kamnik bo na našem odru že drugo sezono zapored uspešno zaključil abonmajski koncertni cikel. Ansambel, ki 9a sestavljajo glasbeni ljubitelji, glasbeni pedagogi in nekateri poklicni glasbeniki, je sodeloval s številnimi vidnimi glasbeniki. Podrobnejša predstavitev abonmajev bo objavljena v prvi septembrski številki Slamnika in septembrski številki programske knjižice Urekulture. Vpisovanje abonmajev bo potekalo od 14. do 26. septembra 2004. '"formacije na telefonski številki 722 50 50. WKulturni dom Franca Bernika Domžale Kulturni dom Franca Bernika Zaključena še ena uspešna sezona Gledališka sezona se je začela s festivalom Male drame Mono-komedijsko pooudbo je osvežil Gregor Čušln s hudomušno Hagado Zdi sc. da sc le dobro ni /uključila prejšnja sezona, ko se že znajdemo na koncu letošnje, začudeni nad hitrostjo minevanja časa. In vendarle se dnevi, tedni in meseci ob obilju odrskih užitkov, otroških matinej, galerijskih poslastic in cele vrste ostalih kulturnih dogodkov, ki so se v tem letu pripetili v Berniku, hitreje premikajo. In dejansko jc bilo dogodkov veliko, celo več kot lansko leto, ko se je zvrstilo več kot 160 dogodkov, v sezoni 2003/2004 pa sc .jc ta številka šc povečala in dosegla dobrih 170 gledaliških predstav, koncertov, literarnih večerov. Slovesnosti ter seveda vedno prisotnih otroških lutkovnih predstav, matinej in vrtičkarskih rajanj, ki so zgledno povečevale tudi kulturni tempo najmlajših. Ponudba je bila kar se le da široka, pa ne le v /umskem smislu, ampak tudi gkozi perspektivo dolge vrste izvajalcev, ki so »naselili« prazne odrske deske in obiskovalcem, ki smo jih letos našteli okroglih 23.000, ponudili svoje najboljše in najbolj umetelne kreacije. Skorajda brez izjeme so se v družbi domžalske publike počutili odlično, veseli so bili toplih sprejemov in hvaležnih aplavzov, kar pomeni, da nas tudi ob naslednjem obisku ne bodo razočarali. Verjamem, da je takšni) kreativno okolje začutila tudi zvesta publika, ki jc prav tako pomembna soustvarjalka kulturnih dogodkov, skupaj s tistimi obiskovalci, ki so v naš kulturni hram stopili prvič. Sicer pa sc je letos kot običajno na našem odru zvrstila vrsta abonmajev, od gledališkega in glasbenega, pa do otroškega, ki je bil napolnjen z lutkovnimi in plesnimi predstavami ter pravim pravcatim gledališčem. Malce starejši so si v gledališkem abonmaju ogledali šest predstav, ki so sc živahno sprehajale med komedijo, dramo, kriminalko in narečno burko ter z izborom najboljših uprizoritev predstavile vse barve slovenskega gledališča. Isto velja za koncertni program, ki je združeval zbore, operne soliste, vrhunske komorne zasedbe, simfonični orkester in malce drugačen tolkalni koncert, ki pa je naletel na navdušen odziv s strani mladih domžalskih bobnarjev in tolkalcev. Če se preselimo še v Galerijo Domžale, moramo v retrospektivi pri- znati, da imamo za seboj »žensko« sezono, saj smo gostili kar pet umetnic, prvič smo na ogled postavili stalno zbirko galerije, ki še vedno išče svoj stalni razstavni prostor, zaključek sezone pa je zaznamovala mednarodna razstava skupine Signs of the tirne, katere član jc tudi naš rojak Jože Stražar. Galerijo sedai čaka poletno spanje in pa pridno načrtovanje nove sezone. Sicer pa je skoraj »končana« že sezona 2004/ 2005. Našo abonmajsko ponudbo si lahko ogledate na kulturnih straneh Slamnika, spodaj pa vam predstavljamo nekaj fotografskih utrinkov iz minule sezone. Upamo, da bodo podobe priklicale marsikateri spomin. Jure Matičič Pisani plesalci romskega Teatra Romans iz Ukrajine, ki je poskrbel za enega od koncertnih vrhuncev sezone. Galerijsko sezono smo zaključili z razstavo švedsko-nemško-japonsko-korej-ske skupine umetnikov Signs of the tirne Predzadnja je v tej sezoni razstavljala domačinka Vera Terstenjak. Glavna zvezda decembrskega progra ma je bil popularni Jan Plesten|ak. Domžalski komorni zbor Domžale Uspešen konec letošnje koncertne sezone Konec šolskega leta ni samo čas, ko svoje znanje pokažejo maturantje. To Je tudi čas, ko večina pevskih zborov predstavi repertoar, ki so ga čez leto pilili na vajah. Vaje so same po sebi prijetno razvedrilo, vendar je občinstvo tisto, za kar pevci vadimo. Saj jc vendarle prijetnejc peti drugim kot pa samemu sebi. Tako je tudi Domžalski komorni zbor sredi junija s svojim letnim koncertom pripravil kulturni dogodek, s katerim jc zaokrožil letošnjo pevsko sezono. V prvem delu sc je /bor predstavil s sakralnim glasbenim izborom. Veličastnemu Mendelssohnu v ciklu šestih cerkvenih spevov je sledila Srebotnjakova predelava molitve Oče naš ter Psalmus I0X mladega slovenskega skladatelja Ambroža (opija. Drugi del je bil bolj lahkotno obarvan. Pevci smo občinstvo skozi pesmi ponesli preko španske Cordobe (v uglasbenih pesmih španskega pesnika F. G. LorceJ in valovitih čeških žitnih polj iz cikla v Naravi A. Dvoraka nazaj v slovensko pokrajino s poskočno priredbo slovenske narodne Marko skače. Potovali smo tudi čez morje v rodovitno pokrajino reke Misso-uri s ponarodclo ameriško pesmijo Shenandoah ter poskakovali kot farmerji med veseljaško kavbojsko Shervvood Mountain. Konccrl je Domžalski komorni zbor zaključil s predelavo znane pesmi Simona & Garfunkla in dokazal, da mosl preko reke vseh težav (Bridgc Ovcr Troublc VValer) vodi do uspešnega konca letošnje koncertne sezone in kaže smer v naslednjo. Mateja Vllar 11. julija 2004 ob 15. uri 20. tekmovanje harmonikarjev pri Repanšku Sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije, območni izpostavi Domžale in Kamnik, gostilna Kcpanšck in občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin bodo v nedeljo, 11. julija, s pričetkom ob 15.00 na Kepanškovcm dvorišču na Homcu pri Radomljah pripravili žc 20. jubilejno tekmovanje harmonikarjev omenjenih občin. Pobudnika /a največje tekmovanje harmonikarje* na tem koncu Slovenije sla bila oče Vid in sin Vido Rcpanšek. Vsako lelo se tekmovanja udeleži blizu pet-desei harmonikarjev in to od najmlajših, ki še uc hodijo v šolo, do najstarejših, ki /c krepko presegajo scdcnidcsclo leto Vsak nastopajoči zaigra po eno melodijo, strokovna komisija pa njegovo igranje javno oceni. Na sporedu bodo Iri kategorije: do petnajst let, od petnajst do petdeset in nad pcldcscl let. Vrslni red nastopajočih v vsaki kategoriji je izžreban, zmagovalci v vsaki kategoriji pa na koncu zaigrajo S* enkrat, Najboljši trtj« v vsaki kategoriji so nagrajeni z. lepimi praktičnimi nagradami . Prav tako pa tudi najmlajši, najstarejši, najboljša godčevka in godec / najboljšim scenskim nastopom, I/ tekmovanja pri Repanšku je izšlo nekaj zelo znanih m uveljavljenih harmonikarjev, kot so: Milan Kcs-nik. Srečo Vrtnik. Simon Ccrar, Klemen Lcben, Gregor Vrhovcc. Martin Vodlan. Boru! Žagar, Andrej Svetlin, Matjaž Poljanšck itd. Vsi hainionikaiji omenjenih sedmih občin se bodo lahko prijavili na dan prireditve od 13.30 do 14.30. (davni organizacijski vodja tekmovanja jc vseh dvajset let Vido Rcpanšek. programski vodja je bil osemnajst let Ivan Sivec, pred dvema letoma pa sla to delo uspešno prevzeli Irena Dolenc in Marjeta kcpanšck. gostinski del pa jc v rokah Ane in Andreja Repanška. V veliko pomoč pri izvedbi pa so tudi sosedje in prijatelji. Judi v nedeljo. II. julija 2004 bo najpomembnejše srečanje oziroma snidenje godcev / ljubitelji harmonike ter prenašanje glasbenih izkušenj i/ rOda v rod. Prireditev bo vodil Konrad Pižorn-Kondi, kol glasbeni gostje pa bodo nastopili trojčki Gaber in harmonikar Tine Lesjak. Po tekmovanju bo igral ansambel Svetlin. Dobrodošli! Ustvarjalno življenjsko delo snemalca Nenada Jovičića, predstavljeno v monografiji Film je življenje, življenje je film »Snemalca bi lahko imenovali celostni umetnik, ker jc njegovo delo bolj kompleksno od mnogih drugih vej umetnosti, saj mora vse te združevati v sebi. Poznati mora barve, osnovne likovne elemente, književnost, dramaturgijo itd,« je Nenad Jo\ ičie, člo\ ek. čigar dom je ves svet. napisal na prvih straneh monografije Film je življenje, življenje je film, v kateri nam predstavlja svoj ustvarjalni opus. I stvarjalec več kot sta 11(0 celovečernih filmov, TV serij in dokumentarcev Na kratko bi njegovo tilmsko pot označili kot pot izvrstnega snemalca, ki je oral tehnično ledino filmske umetnosti, sodeloval pri snemanju več kot sto celovečernih filmov, televizijskih serij in dokumentarcev. Filmi zajemajo pestro paleto žanrov, vse od vojnih dram do glasbenih in otroških filmov. Jc soustvarjalec filmov Derviš in smrt. Pop Čira in pop Spira, Ljubezen in moda. Železni križ. Operacija Tizia. Volk samotar. Orli zgodaj letijo. Vrhovi Zelengorc. Pohvali sc lahko, da je delal z več kot štiridesetimi domačimi in tujimi režiserji, tudi legendarnim Samom Peckinpahom, se pri svojem delu srečal z znanim Franctsom Coppolo, pa tudi. da jc posnel prvi jugoslovanski celovc- Županja Občine Domžale. Cveta Zalokar Oražem. je v uvodu monografije strnila svoje spomine na gospoda Nenada Jovičića in med drugim zapisala: Toda Nenad Jovičić ima neko neverjetno lastnost vztrajnosti. Je velik borec in spreminjevalee neizbežnega. O tem sem se prepričala v času njegove bolezni, ko je bil že na robu. a je tudi s pomočjo žene Vere našel pogum in moč za kljubovanje. Zato sem globoko prepričana, da bo na naše veliko veselje še dolgo ostal z nami in nas vedno znova razveseljeval s svojimi zgodbami, anekdotami in spomini, ki nam lahko dajo toliko naukov in znanja za našo vsakdanjost in prihodnost, nas vabil na oglede fotografij iz svojega bogatega arhiva, katerih del in samo del je prelit tudi v knjigo, ki je pred nami. Nenad. hvala za vse. kar si nam dal in nam še daješ. čemi igrani lilm v barvah (Pop Čira in pop Spira) in prvi glasbeni lilm (Ljubezen in moda), kjer je sodeloval tudi kot koseenarist. Svetovljan širokih nazorov in kulture, s čutom za sodelovanje in razumevanje drugačnih od sebe, je spretno premagoval konflikte, kijih je prineslo filmsko ustvarjanje po vsej nekdanji Jugoslaviji in svetu, hkrati pa zanj nikoli niso bile ovire kulturne razlike in predsodki, ki jih jc prinašalo delo v nacionalno mešanih delovnih okoljih. Eden najboljših snemalcev v bivši skupni državi je prejel vrsto priznanj, najbolj ponosen je na dve ZLATI ARLNI na puljskem filmskem festivala, med številnimi strokovnimi ter državnimi priznanji pa imata posebno mesto prestižni orden dela s srebrnim vencem in Sedmojulijska nagrada za življenjsko delo. Moje delo jc drobec, ki sem ga prispeval »Moje delo jc le drobec, ki sem ga prispeval k celotni stvaritvi filma,« se je zapisalo gospodu Nenadu v monografiji, pa tudi: »Bil sem nevidni človek za kamero. Kaj bi razlagal mehanizme kamere in tehnične podrobnosti. Pomembno je, da se ljudje spomnijo filmov, ki so jih nekoč davno gledali na velikih platnih. Želim si le, da so ob gledanju vsaj pol tako uživali, kol sem užival jaz ob njihovem naslajanju« Bogato monografijo je izdala Osminka &Co v sodelovanju / .lavnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Območno i/postavo Domžale: tekste so prispevali Mojca Svctličič, Cveta Zalokar Oražem, Misel Jovičič in Milutin Čolič; knjiga jc v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku, številne fotografije pa so iz arhiva Nenada Jovičića, Arhiva Kinoteke Beograd ter Marjana Čcrmelja. Knjigo je uredila Mojca Svctličič, oblikoval in pripravil za tisk Marjan Čcrmclj, natisnila pa Tiskarna Schvvarz Slovenija. Film jc življenje, življenje jc film Slovesne predstavitev knjige filmskega umetnika Nenada Jovičića v Golf klubu v Arborctumu so se udeležili Številni predstavniki javnega in kulturnega življenja, prijatelji in znanci, med katerimi sta bila tudi ameriški in hrvaški veleposlanik v Sloveniji z družinama. Prijetno prireditev, ki jo jc s svojim igranjem popestril kitarist prof. Tomaž. Rajterič, je vodil zalo- Donator in avtor monografije Nenad Jovičič Fotografije V pogovoru z Borlsem Cavazzo. žnik Mitja Zupančič, ki je poudaril, da so k predstavitvi monografije vodili trije vzroki: predstavitev knjige Film je življenje, življenje je film; podpis donatorske pogodbe med Nenadom Jovičićcm, Občino Domžale in Knjižnico Domžale o izročitvi celotnega umetnikovega filmskega in fotografskega arhiva ter druženje / umetnikom, ko jc zaključil še enega od številnih kadrov svoje življenjske poti. Svoja videnja m spomine na srečanja / umetnikom sta predstavili urednica Mojca Svctličič, ki ji bodo dnevi, preživeli / avtorjem, ostali v nepozabnem spominu, in županja Cveta Zalokar Oražem, ki jc med drugim dejala, da jc v tem trenutku gospod Nenad najsrečnejši človek, saj se mu jc uresničila življenjska želja. Na tak način sc ludi v knjigi ohranja bogastvo, ki bo kljubovalo času, nenazadnje pa monografija predstavlja skozi življenjsko delo snemalca tudi skoraj celotno zgodovino preteklosti jugoslovanskega filma. Poodpis donatorske pogodbe Slavljencc sc jc v čustvenem nago-voru zahvalil številnim prijateljem in znancem, hkrati pa poudaril, da veliko dolguje prav njim. O sebi pa ne bo govoril, ker o tem govori knjiga. Ukrali je povedal, daje vse življenje delal s srcem in da srčno rad vse svoje življenjsko delo odstopa Domžalam, sledil je podpis donatorske pogodbe, s katero je gospod Nenad Občini Domžale m Knjižnici Domžale izročil celotni filmski in fotografski arhiv, ki bosta našla svoje mesto v novi Knjižnici Domžale. O donatorski pogodbi je govoril tudi njen skrbnik g. Franci Gcrbec, ki jc poudaril, da jc gospod Nenad predvsem svetovljan, kozmopolit, ki ne pripada nobeni državi, jc pa najtesneje povezan s Slovenijo. Za Domžale je podpis omenjene pogodbe pomembne dogodek, saj se jim tudi na tak način vrača duša. Z donalorsko pogodbo je trajno urejen filmski in fotografski arhiv Nenada Jovičića, donatorja, ki ga sestavljalo kopije dolgometražnih in kratkometražnih filmov, ki jih jc kol direktor fotografije posnel donator, kakor tudi več slo umetniških in drugih fotografij donatorja. Vse to bo našlo mesto v novih prostorih Knjižnice Domžale, zagotovljeno bo, da bo celotna filmska in fotografska zapuščina donatorja strokovno pregledana in katalogizirana po veljavnih predpisih in standardih za tovrstno arhivsko gradivo, hkrati pa bosta občina in knjižnica v oddelku za videoteko uredili stalno predstavitev zapuščine. Vera Vojska Avtor je posvetilo napisal tudi ameriškemu ambasadorju v Ljubljani. Predstavitve monografije se je udeležila tudi Igralka Milena Zupančič. 'm Z dnnatorsko pogodbo, ki so jo podpisali gospod Nenad Jovičič, županja Cveta Zalokar Oražem ter direktor Knjižnice Domžale gospod Marjan Gujtman. nova knjižnica dobi več kot 120 filmov, več tisoč fotografij In drugega gradiva. Ste tudi kot snemalec kaj povezani s Slovenijo? Kar precej, saj sem v Sloveniji snemal vrsto filmov. Tako smo Volka samotarja snemali na Veliki planini, v filmih, ki sem jih snemal, pa bi našli tudi Pokljuko, Piran, Kranjsko Goro, kjer smo snemali zadnje kadre Kapclskih kresov, Bled, kjer sem snemal serijo Jclcnko, in druge pokrajine, posebej pa se spominjam tudi snemanja enega od filmov na še ne zgrajeni hidrocentrali v bližini Jesenic. Posnel pa sem tudi vrsto dokumentarnih filmov o gorah, vodah, kampih, pa tudi o usnjarski industriji in še kaj bi se našlo. Uspešno sem sodeloval tudi z nekdanjim Triglav filmom in Vibo, s katerimi smo snemali koprodukcijske filme. Vam je snemanje katerega od filmov ostalo posebej v spominu? To je film Železni križ, ki gaje režiral svetovno znani režiser Sam Pcckinpah. Spominjam sc velike svobode, ki sem jo imel pri snemanju, moderne tehnologije, ko je bilo na dosegu roke prav vse, kar si potreboval kot snemalec. Vsa ekipa je bila prolcsionalna, enako tudi tehnika, vesel pa sem bil tudi pohval slavnega režiserja.. Spominjam pa se tudi začetkov danes svetovno znanega režiserja Francisa Copolc, ki je sodeloval v enem od koprodukcijskih filmov. Imate igralce oz. igralke, s katerimi ste posebej radi snemali? Pavle Vujisić jc profesionalni igralec, čigar spontanosti nc pozabiš in z njim vedno rad delaš. Rad sc spominjam tudi Mire Stupice ter Spele Rozin, ki je, nc glede na to, kam seje obrnila, vselej bila videti odlična. S podpisom pogodbe o donaciji arhiva, ki obsega več kot 120 filmov in na tisoče različnih fotografij, ste, kot je povedala županja, zaključili še en kader svojega življenja. Kako naprej? Življenje vsak dan prinaša nove dogodke. Z ženo imava veliko prijateljev, ki so redni gostje v njeni Galeriji Vera. Rada sc srečujeva z znanci, obiskujeva Kranjsko goro, tudi sorodnike v Logu pod Mangartom in vedno znova ugotavljava, da so pokrajine in mesta, ki sva jih obiskala, na primer Havaji, Hollywood, lepi, tudi privlačni, vendar je najlepše doma, kjer urejava velik vrt in sc veseliva življenja. Zal je zapisan le delček prijetnega pogovora z gospodom Nenadom .lovjćićcm, v katerem je pomagala obujati spomine tudi njegova žena, akademska slikarka Vera Tcrstcnjak, ki jo Domžalčani dobro poznamo tudi po njeni slikarski šoli. Hvala obema in prepričana sem, da bodo šc priložnosti, ko bomo kakšno rekli. Če ne prej, pa ob odprtju nove Knjižnice Domžale, katere pomemben del bo tudi njegov filmski in fotografski arhiv. Pogled na obiskovalce, ki so z aplavzom čestitali avtorjevi ženi Veri Terste-njak. ki je prav ob predstavitvi monografije praznovala rojstni dan. Pogovor z gospodom Nenadom Jovičićem ob izdaji monografije Zaljubljen v Kranjsko Goro in Domžale Ker je v knjigi Film je življenje, življenje je film napisano skoraj vse o gospodu Nenadu lov ićićii kot enem izmed pomembnih ustvarjalcev jugoslovanskega filma, sem se odločila, da ga v kratkem pogovoru za bralce Slamnika predstavim kot »zaljubljenca v Slovenijo«, kot sam pravi. Kdaj ste se prvič srečali s Slovenijo? Rojen sem v Mostarju, ki mu je sledila selitev v Beograd. Bil sem skavt, ko sem v rani mladosti prvič osvojil Triglav in sc že tedaj zaljubil v Kranjsko Goro, obdano z vrhovi. Ta del Slovenije mi jc šc danes najljubši, poleg Domžal seveda, v katere me je pred dobrimi tremi desetletji pripeljala ljubezen do žene Vere. Prvič sem jih obiskal, ko sem sc seznanil s starši, posebej Vcrin očka je kriv, da sem prav hitro spoznal nekatere slovenske značilnosti. K mojemu spoznavanju pa so veliko prispevali tudi kasnejši obiski, saj sva se z ženo, ki sem jo spoznal ob snemanju filma v Piranu, če jc bilo le mogoče, ob vikendih redno vračala k njenim. Lahko rečem, da imam Slovenijo, tudi zaradi ženc Vere, v srcu in bo tam tudi ostala. Pred dvajsetimi leti sta se z ženo odločila, da ostaneta v Domžalah? Tako jc in iz tistega obdobja je tudi moje prvo srečanje s sedanjo županjo Cveto Zalokar Oražem. Lahko bi rekel, da je Cveta kriva, da sem sc vključil v kulturno življenje občine, v kateri jc vseskozi prisotna tudi moja žena akademska slikarka Vera. Dobro se spominjam prve predstavitve svojega dela v nekdanji knjižnici v Kolodvorski ulici in vseh nadaljnjih srečanj s sedanjo županjo, ki je skupaj z dobrim prijateljem Franci jeni (icrbcem, katerega posredovanju sc lahko zahvalim,' da sem pravzaprav šc živ, najbolj zaslužna za mojo odločitev, da vse svoje arhive doniram novi Knjižnici Domžale. Domžale mi ugajajo, v njih imava vrsto zvestih prijateljev, s katerimi sc srečujeva, veseli pa mc tudi prijaznost in pomoč vseh, s katerimi sc srečujem, ali v lokalih ali na cesti. Vera Vojska Govorica preprostih stvari Ključ Simboliki) ključa jc povezana /. dejstvom, da odklopa in zaklepa. V Svetem pismu označuje oblast, ki jo ima gospodar ali upravitelj. V Stari zavezi Bog takole napoveduje postavitev I I jakima za gospodarja nad Jeruzalemom: »Izročil mu bom tvojo oblast. Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl.« (Iz 22,22). V krščanski umetnosti nastopa ključ (navadno dva ključa, eden je zlat, drugi srebrn) kot glavno znamenje apostola Petra. Označujeta oblast, ki mu jo je izročil Kristus z besedami: »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva in kar koli boš zavezal na Zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na Zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mt 16,19). Jezus izroči oblast »zavezovnnja in razvezovanja« tudi zboru apostolov in prek njih njihovim naslednikom Skpfom. Dva ključa srečujemo v papeškem grbu, saj je papež naslednik apostola Petra. Moč ključa je torej v tem, da zveze in razveže, odpre in zapre nebo. Odpiranje je v tem, da verodostojno razlaga božjo besedo in uči pravi nauk ter s tem omogoča dostop do Boga. Na starih cerkvenih portalih (vhodih), ki nakazujejo nebeška vrata, ali na pročeljih (npr. pročelje cerkve sv. Petra v Ljubljani) so radi upodabljali slovesno Jezusovo »iz.ročilcv ključev« Petru. V zgodnjih upodobitvah prejema Peter ključe stoje, od 16. stoletja dalje pa kleče in Kristusu poljublja roke. Kristus je lahko prikazan kol otrok na kolenih Marije (podoba ( crkve). Knjiga Razodetja omenja ključ v zvezi z božjim angelom, ki se spušča / neha in drži v roki ključ k breznu (peklu) in verigo. Satana /veže /a li-soč let, ga vrže v brezno in zaklene, »da ne bi več zapeljeval narodov« (Raz 20,3). V prikazih Jezusove »poti pred pekel« (po vstajenju je šel oznanil odrešenje vsem umrlim v kraj mrtvih) ležijo na tleh zlomljeni ključi in označujejo njegovo zmago nad smrtjo. Svetniki, opati in škofje so včasih Upodobljeni s ključem v roki kot znamenjem njihove oblasti. Šop ključev za pasom nosijo sv. Marta, sv. Nolburga in sv. Žila kol skrbne gospodinje in dobrotnice: veljajo za zavclniec gospodinj in služinčadi. Pri starih Rimljanih sla bila dva ključa znamenje boga .lanusa. boga z dvojnim obrazom. Veljal je za vodnika duš: odtod njegov dvojni obraz, eden obrnjen proti zemlji in drugi proti nebu. S palico v desnici in ključem v levici je čuval vsa vrata in gospodoval na vseh poteh. Simbolika ključa se izraža tudi v Koranu, kjer je rečeno, da so ključ v raj besede: »Ni Boga razen Alaha« (t.i. Šahadah). Te štiri besede so štiri zobje ključa, ki le tedaj, ko je cel. odpre vsa vrata božje besede, torej vrata v raj. V c/oteriki (nauku o skrivnostih) ključ pomeni vpeljevanje (inicia cijo): kdor ima ključ, je vpeljan, ima dostop do višjega stanja, do razsvetljenja. Bogdan Dolenc Klarinetist Jan Podmiljšak »Glasba je stara deset tisoč let Pa vendar jc vselej mlada kakor še nerojena deklica jutrišnjega dne. Neskončna jc kakor matematika časa. Življenje z njo spominja na razvejani labirint.« (Duke Kllington) Jan Podmiljšak končuje 6. razred klarineta Glasbene šole Domžale in o. razred ((snovne šole Venclja Per-ka Domžale. 7. junija 2004 je imel koncert, ki je zaznamoval zaključek njegovega šolanja na nižji stopnji, pod vodstvom mentorja prid'. Mateja Klemena. V nabito polni poročni dvorani (iS Domžale je ob klavirski spremljavi prof. Jožeta Smrekarja IZVajal zahteven program različnih Skladateljev, Na koncert je povabil tudi svojega prijatelja i ana Timoteja Turka, s katerim sta zaigrala v duetu. Zaključek koncerta pa nam Jc popestril trio klarinetov v sestavi: ■lan Podmiljšak, Lan Timotej Turek i" Matej Klemen. Koje bil Jan sprejet v nižjo glasbe 00 šolo, ni vedel, kateri inštrument 1,1 igral; Odločitev je bila težka. Danes pa je vesel, da seje odločil Z!l igranje klarineta. Tudi jaz sem Zelo vesela, da si moj olrok, poleg Učenja za šolo. prosti čas zapolni z glasbo. (L. ()|n,k od svojega rojstva dalje posluša lepo glasbo in se jo uči l8Tati, ludi sam razvije občutljivost, disciplino in vztrajnost. Dobi » ču- dovito srce«. Jan je član šolskega pihalnega orke »traOŠD in Godbe Domžale. Letos Jc uspešno opravil sprejemni izpit na Srednji glasbeni m baletni šoli v '".iiibljani. kjer bo nadaljeval študij klarineta, obiskoval pa bo tudi Teh-Usko gimnazijo v Ljubljani. (ilasba Janu veliko pomeni. Že leta 2001 se Jc udeležil regijskega tekmovanja mladih glasbenikov in prejel sre-"nu> priznanje. V letošnjem Iclu |c na regijskem tekmovanju prejel K"*to priznanje in sc lako uvrstil na državno tekmovanje mladih glasbe nikov republike Slovenije, kjer je P^jel srebrno plaketo. 0 koncertu smo ob kozarčku in sladkih dobrotah prijateljsko poklepetali. Ob tej priliki, kol pravi Jan: »Bi se rad zahvalil vsem sorodnikom, prijateljem, znancem.... ki ste prišli na moj koncert, svojemu mentorju prof. Mateju Klemenu, korcpclitorju prof. .ložclii Snirckar-ju, prijatelju Dimitriju, ravnatelju GŠ Domžale g. Savniku za lep govor, g. Vidmarju, ki je poskrbel, da bom imel trajen spomin na svoj koncert. Hvala vsem /a lepe česlil-kc in darila.« leseni .lan stopa na »novo življenjsko pol.« Upam in si močno želim, da bi ga ta pot peljala tja, kjer bo našel listo, kar ga bo v življenju resnično veselilo in bo lo delal ne samo zaradi lega, ker je treba hodit) v službo, ampak tudi za »svojo dušo«. Morda bo lo pol glasbenika? OotOVO pa jc glasba nekaj, kar .lanu v življenju veliko pomeni. Zalo sc pridružuje misli filozofa Niel/sc-hc-ja »brez glasbe bi bilo življenje /mola«. Nives Podmiljšak Tragični zaključek likovno društvo Petra I oIhkIc Domžale jc zaključilo študijsko šolsko leto 2IKI.VIM nenavadno žalostno. Sredi priprav na tradicionalno vsakoletno zaključno razstavo, ki jc bila že datumsko planirana v (i AI JE-Rl.ll DOMŽAJ I (od 15.6. do 24.6.2004) nas je nenadoma zaposlil naš mladi predsednik (K)RAZD SKINDI.R. Bil jc zavzet za naše DRUŠTVO. S svojo delovno vnemo jc želel vnesli v naš program dela nove, naprednejše ideje sodobne modeme likovne umetnosti. Svoje znanje je izpopolnjeval in pridobival ob študiju na tečajih likovne umetnosti v Ljubljani. Zelo rad jc pomagal in prevzemal zadolžitve in zelo odgovorno izpolnjeval zadane naloge. Tudi na našo zaključno razstavo jc sam prevzel pretežni organizacijski del. Na žalostjo kruta smrl iznenada prekinila vse njegove ambicijske ideje. Zato ti vsi člani našega društva, SPOŠTOVANI GORAZD. izrekamo iskreno zahvalo za vse, kai si naredil in žrtvoval za naše Likovno dnišlvo Petra Lobode Domžale, Izredno šokirani nad žalostno novico njegove prerane smrti smo sc zbrali na žalni seji in sc dogovorili, da predvidene zaključne razstave v juniju nc bo, marveč bo šele jeseni. Ob začetku našega študijskega leta bomo postavili razstavo na ogled in jo posvetili spominu na našega predsednika DRUŠTVA, GORAZTJ SKENDRA. Na zadnjem srečanju v juniju pa smo predebatirali realizirane dejavnosti društva, po planu za vse šolsko leto, najbolj pa za mesce maj in junij. Poleg slikanja na Krasu smo obiskali Vodnikovo domačijo v Ljubljani, kjer smo si ogledali razstavo Vcljkii lomana na temo »OTOK ŠOLTA« ler uživali ob njegovih akrilnih delih. EX-tcmpora na Muljavi v spomin na 160. obletnico Jurčičeve smrti in prvega EX-tcmpora v Mekinjah pri Kamniku na temo »KRAJINA POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI« se je udeležila slikanj v naravi IDA REBULA. Obiskali pa smo tudi KIPARSKO razstavo »MALA PLASTIKA« v Domu borcev NOB v Črnučah, kjer je svoje kiparsko delo »ŽANJI-CA« razstavljal tudi naš JOŽE VAJDA. Za svoje kiparsko delojc dobil priznanje in njegov kipec jc bil izbran tudi za izbor za ZLATO PALETO in je poslan v Piran. Članica MARJANA TAVČAR pa je končala 2. letnik likovne šole Društva likovnikov Ljubl|ana. V galeriji Črnuče jc ob zaključku 2. letnika te šole s svojimi študijskimi deli sodelovala na razstavi Naš mentor DANIJEL LOVRO FUGGER je ob zaključnem študijskem letu menil in poudaril, da je zadovoljen z realizacijo delovnega plana in z aktivnostjo ter likovno ustvarjalnostjo vseh članov. Pripravil pa bo nov program dela za naslednje študijsko leto. Ob ugotovljenem uspešnem zaključku študijskega šolskega leta 2003/04 in ob izgubi dobrega prijatelja, in predsednika Društva, smo se poslovili z globoko občuteno žalostjo v srcih in tragiko naše človeške življenjske resničnosti. Fotografijo »MALE PLASTIKE« je za Slamnik prispeval -JOŽE VAJDA. Aglca Križnar Sirene so praznovale 10. rojstni dan » Danes je dan za praznovanje, zdaj zapojmo vsi, danes jc dan za praznovanje, pesem naj zadoni...« ... in 5. junij je vsekakor bil dan za praznovanje in tudi pesem je močno donela. Dekliška pevska skupina Sirene je namreč v idiličnem okolju Poletnega gledališča na Studencu, praznovala svoj 10. rojstni dan. Dekleta so ob tej priložnosti pripravila koncert in zbranemu občinstvu zapela paleto svojih največjih uspešnic, ki se jih je v teh letih nabralo že res veliko. Kljub temu, da sc vreme ni kaj dosti zmenilo za to, tki minskim deklicam bolj ustrezajo sonce in poletne temperature, kot pa dež in mraz, ni to nikogar pretirano motilo. Pogled na, v ozadju vrhove Kamniških alp, v ospicdju na morski sceni, pa skupino mladih, čednih in nasmejanih deklet m liuilov, ti pač pri- V začetku Junija so prvih deset let uspešnega petja s čudovitim koncertom pred polnim Poletnim gledališčem na Studencu praznovale pevke Dekliškega pevskega zbora SIRENE. Pevkam Iskrene čestitke. nese veselje in toplino v srce. Rojstnodnevno barko je skozi prireditev spretno krmaril vedno odlični Jure Sesek, ki je z svojimi duhovitimi komentarji večeru vtisnil še dodaten pečat. Kot se za tako priložnost spodobi. ni manjkala niti slastna torta, ki jo je slavljenkam ob kratkem nagovoru podarila domžalska županja. Skratka, večer je bil čudovit in lahko rečemo, da je Sirenam še enkrat več uspelo. Seveda to ne preseneča. Uspeli je logična posledica vztrajno- sti, trdega dela, prijateljstva, ljubezni in veselja do petja. Dekleta in njihova spremljevalna skupina si resnično zaslužijo vso hvalo m iskreno željo, da bi nas s svojo pesmijo razveseljevali tudi v prihodnje. IX Recenzija filma Element zločina Film Farsa Van Tri era iz leta 1984 potrjuje genialnost avtorja. Vemo. kako gre: družba, ki nima posluha za genialnost posameznikov, ni zdrava družba. In prav na to se zdi, da namiguje omenjeni izdelek. Mračna vizija prihodnosti, ki koketira z Orvvcllovim romanom l°K4 (naključje?), nas potegne v najbolj temačne in oddaljene globine človeške psihe, i udejanjenem v vsakdanjem življenju. Zgodba o izpovedi francoskega detektiva, ki sc za spremembo izpoveduje na psihiatričnem kavču v Kairu (?!). je premočna celo/ samo za egipčana. (Ire za (evropski) svel, kjer so človekova čustva in čuti zreducirani na minimum. Vlada absolutna vdanost v usodo. Evropo pri- zadevajo poplave, človeško življenje pa ni več vredno počenega groša. Podobe konjskih trupel in hipnotična atmosfera so stalna spremljevalka zgodbe, v kateri se detektiv trudi razvozlati primer serijskega morilca, ki odira kožo živih deklic. Za nameček je tu še njegov avantgardni učitelj, profesor, ki zagovarja revolucionar no metodo za odkrivanje zločina. Vživljanje v kožo morilca, s tem, da / lastnim zgledom in ob »polni zavesti« ponavljamo in obnavljamo vse njegove ključne poteze. Z enim ključnim pravilom: popolna distanca do svojega ravnanja, ki edina lahko zagotovi objektivnost, V nasprotnem primeru metoda ne vzdrži. Iako profesor. Vrtoglavo brezno, v katerega sc spusti naš junak, nam postreže s pisano paleto hotelov, ki spominjajo na najbolj zanikrne beznice, z azijskimi prostilutkami, ki so tako hladne, da so žc kar privlačne, z vožnjo s hroščem po podzemnih kanalih, kjer permanentno curlja voda ler z opravljanjem najrazličnejših fizioloških potreb, ki so lako mehanske, da privabljalo le Še z močjo svoje navade. Salamoreznica. Labirint jc zapleten, vendar nc nerešljiv. In tega sc zaveda tudi tragični delektiv. Njegovo pot »budno« spremlja njegov nadrejeni, policijski inšpektor, za katerega nc vemo, ali jc relikt preteklosti ah pač grožnja prihodnosti. Interpretacij je toliko, kot jih premore domišljija farsa Van Iriera. lega čudovitega filmskega ustvarjalca. Zgodba si-cei poleka linearno, v doslednem kronološkem zaporedju, vendar se kljub temu nekako težko znebimo občutka vrtenja v začaranem krogu in spraševanja, kako blizu rešitve sc pravzaprav nahajamo. Lucidnost Van Trierevc pripovedi pa ni v viziji kot laki. pač pa v načinu njene interpretacije, kije, kol ponavadi v njego- vih filmih, prepuščena posamezniku. Kljub lemu pa skupni imenovalec nc izostane tudi tukaj, saj nas ponovno opozori na probleme, ki smo si jih tukaj na zahodu napletli žal sami. Pa so res tako duhamorni. da bi nam sploh kdo prisluhnil? Rešitev je v identifikaciji z morilcem. Če žc nismo taki, bomo to zagotovo postali. Film jc prava mojstrovina, sploh, če upoštevamo letnico njegovega nastanka (1°X4). Zgodba je težko ponovljiva, pa četudi bi nastajala v današnjem času, ko imamo že neprimerno več vizionarskih pripomočkov za podobne ugotovitve. Te podobe pretekle prihodnosti pa so podobno grozljive, kot globalne strukture, ki so vpete v oblike upora, zaradi katerih je obstoječi sistem družbene organiziranosti samo še močnejši. Carpc diem. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani r kinu »Kinodvor«. Žiga Čamernlk Glasbena iola za vse generacije ^■terfaashsaiiBktfS^riORi Rcisiška 7 Mengeš 1234 Tel.: 031 630 234 L — J Fax: 01 722 89 61 VPISUJEMO V GLASBENE TEČAJE AKCIJA (Jjjjiij^* UČENJE SOLO PETJA • UČENJE DIATONIČNE HARMONIKE ' UČENJE KLAVIRSKE HARMONIKE • UČENJE ELEKTRONSKIH KLAVIATUR * UČENJE KITARE * OTROŠKE GLASBENE DELAVNICE i od 1.-31. julija za vse harmonike na zalogi in naročila oddana do 31. julija TeSa|l lra)a|o 2. meseca In pol, 1 x tedensko / t Šolsko uro (posamezno individualno) PBIJAVI SPIfl JEMAMO NA !U rt^l A^ft ^"K/L (Zupan Nutka) \J%J 1 UvU Dol. čas: 10. -13. uro 15 ■ 16 uie Začetek teća|ev: 6 SEPTEMBER 04 V Chevroletih vas klimatska naprava hladi brezplačno. Odslej vam ne bo treba iskati Dvornik, prodajal« In Mrvrttr AHAC KO , d o o . Mula lok« 15. 1330 Domlile AVTOttRVIS HttM i.p., Dum/alr M 01/5^27 100, ftm 041/4*1-000 stran 20 Poletni kulturni festival Studenec 2004 Mednarodni folklorni festival 2004 Čeprav so folklorne skupine ena od popularncjših oblik ohranjanja ljudskega izročila po vsej Sloveniji, se v naši občini ne moremo pohvaliti z množično tradicijo na tem področju. Folklorne skupine so prisotne na nekaterih OS, čedalje bolj znana je tudi Otroška folklorna skupina Društva narodnih noš Domžale, zato je bil zelo dobrodošel prvi poizkus mednarodnega folklornega festivala v letu 2002, ko smo ga združili s praznovanjem 50-letnice naše občine. Folklorne plese smo si lani lahko ogledali v hali Komunalnega centra Domžale, letos pa so se organizatorji: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale, občini Domžale in Trzin, Komisija za razvoj turizma občine Domžale, Turistično društvo Trzin, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan ter Društvo narodnih noš Domžale ob sodelovanju zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije odločili, da folklorne skupine predstavijo v poletnem gledališču na Studencu, dan prej pa na Športni ploščadi v Trzinu. Udeležence in obiskovalec Mednarodnega folklornega festivala 2004 je pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem, ki je govorila tudi o prizadevanjih občine Domžale, da ohranja zgodovinsko, kulturno in narodno dediščino. Organizatorjem in plesalcem seje zahvalila ter jim želela skupaj z ljubitelji folklore veliko prijetnih trenutkov. Kako je ob večerih OB vasi so nam zaplesali in zaigrali člani Otroške folklorne skupine Društva narodnih noš Domžale, nato pa smo pozdravili domačo folklorno skupino Franc Marolt, ki jc zaplesala belokranjske plese na temo kresovanja, v drugem delu pa prekmurske plese. Skupaj z romunsko študentsko folklorno skupino Doina, ki spada med najbolj znane folkorne skupine v tej državi, se je predstavila tudi njihova odlična glasbena skupina, ki je najbolj navdušila z oponašanjem škrjančka. Nato pa smo občudovali švicarsko folklorno skupino Les Zachcos, ki je s plesom med drugim predstavila tudi boj med kuštravcem in kozlom, v drugem delu pa zaplesala nepozabne plese, povezane z naborom. Pastirske plese iz osrednje Makedonije so ob značilnih gajdah predstavili folkloristi skupine »Orce Nikolov iz Skopja, ki so nas v dru- gem nastopu navdušili s čudovitimi oblačili ter koreografijo. Festival sta vodili Dragi Jcrctina Anžin in Tadeja Capuder, spominska darila pa je skupinam podelil Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem Občine Domžale. Ob koncu jc festival sklenil dr. Bruno Ravnikar iz Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, glasbeniki in plesalci pa so festival zaključili s skupnim igranjem in petjem pesmi Mi se imamo radi. Gostovanje Mednarodnega folklornega festivala v poletnem gledališču na Studencu jc bil prijeten večer elegantnih plesov, živahnih ritmov in čustvenosti, ljudske kulture, tradicije različnih držav, predvsem pa veselja mladih, katerega smo bili deležni tudi maloštevilni obiskovalci. Vsem. ki sle prireditev zamudili, je lahko žal, saj toliko narodnega izročila in čudovitih plesov folklornih skupin nc vidiš vsak dan. Vera Vojska Druženje pod lipami Prosti dnevi, vikendi in praznovanja dajejo vsakdanu posebno veselje in ga obarvajo s posebnim pričakovanjem. So nekakšni mejniki, zaradi katerih že misel nanje zadostuje, da gremo lažje preko včasih ne ravno prijetnega dne. KD Groblje je 15. maja organiziralo v drevoredu Groblje druženje krajanov pod lipami, kjer je 18 umetnikov ustvarjalo v motivih lesa in 6 slikarjev slikalo na platno. V rezbai jen ju sta se pomerila tudi naša člana TD, Franc Skok in Alojz Retelj, ki sta nam izdolbla in izdelala debla za cvetlične aranžmaje, ki krasijo vhode v vse prostore KS v Grobi jah. (lani TD Jarše-Rodica pa smo poskrbeli za prijetno dobrodošlico vsem obiskovalcem in 38. posadkam turističnega avto rallyja, ki smo jim razdelili našo brošuro in jim postregli z domačimi dobrotami. Zelo zanimiv je bil sprehod med stojnicami, kjer so se predstavili rokodelci, ki še vedno obvladajo že davno pozabljene spretnosti. To je izdelovanje zobotrebcev, kolar-skih izdelkov, izdelovanje košar iz vrbja, članice KUD Krašnja so pokazale, kako se pletejo kite iz slame in kaj vse se da iz teh kit delati. Za malce nostalgije po verjetno pozabljeni spretnosti je bilo predstavljeno tudi izdelovanje lesenih lokov in gorjuških ceder (pip). Od 9. ure dalje so se nam predstavile otroške gledališke skupine OŠ Rodica s tremi igrami oziroma skeči z mentorico Drago Jcrctina Anžin. nato je sledil nastop MEPZ Groblje, s poskočnimi vižami pa sla nas pozdravila harmonikarja Matjaž in Tina Poljan.šek. Za popestritev druženja so poskrbele ljudske pevke s starimi že pozabljenimi pesmimi in godci KD Domžale. Zanimiv je bil tudi nastop rogistov iz Kresnic ter nastop Tria Pibč. Program je povezoval Stane Cotman, ki jc poskrbel tudi za predstavitev vseh udeležencev. Celodevno prijetno druženje smo zaključili ob zvokih Pihalne godbe iz Štor. Istočasno je v dvorani KD Groblje potekala razstava ikon Franca Ovsca, kjer je sodeloval tudi oktet bratov Pirnat. Vsa društva se skupaj s KS prizadevamo, da bi bilo življenje v našem kraju pestrejše in lepše, zato preko celega leta organiziramo številne prireditve za druženje in spoznavanje krajanov, še posebno to velja za vse mlade družine, priseljence. Vsa ta druženja nam dajejo priložnost za boljše prijateljske vezi, zato bi bilo prav, da se jih udeležujejo vsi krajani. Nevenka Narobe Radomeljski likovniki so razstavljali V petek, 11. junija ob 20. uri je bilo v kulturnem domu Radomlje v novi Galeriji Dom odprtje razstave, ki ga je pripravilo tukajšnje likovno društvo SE-NOŽETI. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 in je doslej pripravilo že več samostojnih razstav ter sodelovalo pri številnih projektih in ex-temportih. Na tej pregledni razstavi so člani društva želeli predstaviti svoje delo v obdobju 2003/2004 ter obenem prikazati svoj način razumevanja del klasikov modernizma. Za izhodišča svojih študij so vzeli obdobje impresionizma od leta 1880 dalje ter se preko ekspresionizma in abstraktnih smeri in nadrealizma seznanjali tako, da so poskušali napraviti eno delo »v stilu« posameznega slikarja. Na razstavi je bilo moč videti več poskusov razumevanja Moneta, Cezanna, Van Gogha, Picassa, Kandinskega, Ma-leviča, De Chirica, Miroja in druge. Takšnih in podobnih študij se likovni samorastniki le redko lotevajo, saj se večina zadovolji s slikanjem, ki se čim bolj približa naravi. Njihov mentor, akad. slikar Janez Zalaznik iz. Ljubljane, je v svoji spremni besedi k tej razstavi zapisal: »Govoriti o barvi, pa ne poznati nc le impresionizma, ampak tudi teorije in prakse Kandinskega, je v današnjem času pač nemogoče.« Poleg študij klasikov modernizma so člani društva SENOŽET1 na tej razstavi predstavili tudi svoja ostala dela, v katerih skušajo odkrivati vsak svoj način likovnega izražanja. Razstavo, ki so seje udeležili številni obiskovalci, med drugimi tudi podžupan Vinko Juhart in vodja Javnega sklada RS Domžale Pavle Pevce, je odprl predsednik KS Metixl Marčun. Turnir 10. 7. 2004 Odbojka na mivki v Mengšu Lep športni pozdrav z igrišča pod Gobavico. Odkar se nismo slišali, se je na naši mivki zgodilo marsikaj. V soboto I2.junija smo organizirali turnir trojk. Nastopilo je šest ekip, ki so se med seboj pomerile v dveh skupinah. Ker so bile med seboj zelo izenačene, je na koncu o zmagovalcu odločala tudi sreča. Popolnemu vzdušju je piko na i postavilo tudi lepo vreme, ki nas enkrat za spremembo ni pustilo na cedilu. Z veseljem Vas obveščamo, da so od I julija naprej možne tako rezervacije kot tudi plačilo terminov v lokalu Fit Sport ob igrišču. lam boste prevzemali tudi ključ in žogo. Seveda si termin še vedno lahko rezervirate tudi na telefon 040/794 - 437 (vsak dan od I Oh naprej) Prav tako je sedaj na igrišču tekoča pitna voda, s katero se lahko po končanem igranju tudi umijete. Verjetno smo Vas s temi novostmi še dodamo prepričali, da uporabite naše igrišče za nekaj ur sproščene rekreacije in prijetnega druženja. Naj vas ob tej priložnosti povabimo še na turnir, ki bo v soboto, lO.ju-lija. Pomerile se bodo mešane trojke (vsaj ena ženska v ekipi). Prijave sprejemamo na telefon 031/378-138 ali na elektronski naslov da- vid.jeric(aJsiol.net . Najboljše čakajo bogate nagrade, poskrbljeno bo za hrano in pijačo, da nc govorimo o odlični družbi in splošni zabavi. Več informacij o igrišču lahko najdete na spletnem naslovu Sponzorji Odbojke na mivki v Mengšu so: E-študcntski servis, Prevozi, gradbena mehanizacija in gradbeništvo Kosec Miha s.p., Mini bar Skok, HP Commerce d.o.o., Občina Mengeš Rok Kosec Klemen Jamšek Poletje v Matrixu. Matrix 1.6 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.934.356 SIT. noMi*1* www.avtoceirter-eubelJ.el * • HYunD.ni PRODAJA: tel.: 01 72 18 221 tSSSl I i'ti.i.i....... \ RENAULT AKCIJE V MESECU JULIJU Novi CLIO S KLIMO ŽE ZA 1.920.000 SIT (ponudba velja do ob naročilu do 15.7.2004) Slika i« simbolna MEGANE avtomatska klimatska naprava + atermicno vetrobransko steklo + radio CD 4X15 za samo 50.000,00 SIT CLIO EXTREME že za 2.116.000,00 SIT (klima, abs, 4 X air bag, servo volan, električni paket....) Slovenski oktet v Letnem gledališču na Studencu Kulturni poletni festival 2004 jc s svojim nastopom obogatil Slovenski oktet, svetovno znani vokal-iio-komorni sestav. S kvalitetnim petjem je dokazal 50 let svojega delovanja v domovini in na odmevnih nastopih v tujini. Sedanjo sestavo odlikujeta ubranost, mladostna svežina in doživeta interpretacija pesmi. Njihov repertoar zajema skladbe vseh glasbenih obdobij ter slovenske ljudske in pesmi tujih narodov. Na festivalu so sc predstavili z ljudskimi pesmimi tujih narodov, prvi del, ter slovenskimi ljudskimi pesmimi, drugi del. Hvaležni poslušalci smo pevec nagradili z. bučnim aplavzom, (lani okteta so dodobra izkoristili odlično akustiko poletnega gleda- lišča na Studencu, saj sc jc njihova pesem prefinjeno dotaknila vsakega poslušalci v avditoriju. S Kcrnja-kovo Katrco, ki sc jc zlila z glasbo dežja, so zaključili svoj nastop. Nevidno roko oktetovega mentorja dr. Mirka Cudcrmana, najboljšega poznavalca slovenskega zborovslva. je bilo čutiti v zanesljivih in prepričljivih interpretacijah pesmi. Zaključku dobrega koncerta se prileze tudi dobra »telesna hrana«, ki so jo prijazno pripravili v domžalskem hotelu KRONA. Poslušalec d.u.o. AVTO SET Uragomelj 2H, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333. 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 Kdo je bil najboljši v letošnjem šolskem letu? Atletska OŠ Domžale pred košarkarsko OŠ Mengeš Zavod za Sport in rekreacijo Domžale je IS. junija /i tradicionalno nagradil športnike in športnice ter njihove mentorje na osnovnih šolah, ki so se v preteklem šolskem letu 2003/04 najbolje odre/ali na športnih igriščih. Mlade upe številnih domžalskih šol, lahko hi rekli tudi klubov sta pozdravila podžupan Toni Dragar ter Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki sta najboljšim podelila tudi pokale ter praktične nagrade - nogometne oz. odbojkarske zone. Tekmovanj na nivoju OS domžalske regije se je udeležilo 2928 učencev in učenk, DOlj športni so bili učenci, ki jih je bilo kar [825, učenk je bilo 1103. ('c bi sklepali na podlagi udeležb na tekmovanjih, smo Domžalčani allelska Občina, saj se daleč največ učencev in Učenk udeležilo obeh krosov, in sicer spo mladanskega 600, jesenskega pa slabili 211 manj. Udeležbi na kraljici športov s'cdi košarka, katere tekmovanj se jih je udeležilo 435, sledi mali nogomet, ki se gaje udeležilo 270 učencev ler končno odbojka, ki jo je igralo 210 odbojkarjev in odhojkaric. Glede na zanimanje ler Udeležbo na atletskem mnogoboju ter malem rokometu, ki ju je Zavori orga-"izital prvič, sem prepričana, da bomo naslednje leto lahko pisali tako o šc precej Večji uelekv.hi kol lodi o uspehih. Z. Osnovne šole Domžale sla bila najboljša Športnika Maxi (erar in Blaž. Mohar. Maxi poznamo predvsem kol Umetnostno kolalkarico, priznanje pa je dobila za udeležbo in dobre nastope v namiznem lenisu, košarki ter šahu. Vsestranski športnik je tudi Blaž, sicer član NK Domžale, kije šolo uspešno zastopal v atletiki, nogometu, odbojki, rokometu, namiznem lenisu in badmintonu. Nina Zobavnik je dobila priznanje za najboljšo športnico OŠ Mengeš. Ninin najljubši šport je košarka, na šolskih tekmovanjih pa je nastopala šc v rokometu tet atlelikr Z. isle šole je priznanje dobil šc Malic Hratovž, prav tako osmošolcc, ki Je največje uspehe zabeležil v gimnastiki oziroma akrobatiki, ki mu je prinesla tudi naslov državnega prvaka. Na Osnovni šoli Presoje pri Radomljah s|a svoj športni pečat zagotovo pustila Katja Kosmatin ter Uroš Šraj. Prvi jc košarkar in je svojo lolo zastopal na tekmovanjih v košarki, rokometu, badmintonu in allcliki, Kalja pa ima najraje ;|tleiiko. prvo mesto je zabeležila tako Oa jesenskem kot tudi spomladanskem krosu, uvrstila pa se je ludi na državno prvenstvo za osnovne iole, IZ Osnovne šole Rodica sta s srečanja najboljših športnikov domov odnesla Priznanji dva devetošolca. Tcja Grad, ki JO bolje poznamo kol kar.iteislko, je sodelovala v šolski košarkarski ekipi, allcliki ln smučanju, Gregor Zobavnik pa je z. OBStopj v košarki, nogometu ter prvimi ■"testi na atletskih teki novanjih dokazal. sije pri/nanje za najboljšega športnika /c treljič zapored resnično zaslužil. V Moravčah sla bila na (Isnovni soli Jurija Vege najuspešnejša Alja Crv in Aljaž Zavbi, Alja jc dobro naslopala na tekmovanjih v atletiki in cxlbojki, kjer je s šolsko ekipo osvojila prvo mesto na tekmovanju OS domžalske regije. Aljaž je odličen športnik, nogometaš, ki jc v letošnjem letu sodeloval skoraj na vseli tekmovanjih OŠ domžalske regije naj boljši pa je bil v odbojki, kjer jc osvojil prvo mesto na občinskem ler drugo na pmlnx;nem tekmovanju. Iz I ukovicc prihajala lina ( erar in Klemen (ierčar. ki sla la naslov osvojila že dnigič. Tina je odlična allclinja. ki jc sicer največji uspeh dosegla s košarkarsko ekipo šole, ki se je uvrstila v čclrlfinalc državnega prvenstva. Klemen jc vsestranski športnik, ki se je izkazal tako na krosu kol namiznem lenisu, ostaja pa zagotovo v molokrosii. kjer je že mednarodno poznan in uveljavljen tekmovalec. Živa Novak in Gašper Kogovšck sta bila izbrana za športnika ()snovnc šole 11/in. Prva jc vsestranska športnica, predana konjem in preskakovanju zaprek, ki je šolo uspešno zastopala v odbojki, rokometu in allcliki. (iašper pa jc odličen smučar, kije uspehe na šolskih tekmovanjih zabeležil v atletiki, in sicer tekih na hO m ter v štafeti. Na Osnovni šoli Venclja Pcrka so letos dobili kar tri najboljše športnike, saj sta bila po šolskem točkovanju enako dobra Žiga Usnik ler Blaž Drakslcr. Oba sla sodelovala na jesenskem in spomladanskem krosu, v košarki in nogometu ter rokometu, kjer sla se z ekipo uvrstila v četrtlinale državnega prvenstva. Med dekleti je priznanje dobila Viktorija < apuder, ki je zmagala na področnem tekmovanju v skoku v daljino, sodelovala pa je tudi na obeh šolskih krosih. Že četrtič zapored je priznanje za športnico šole prejela Nina laičko iz (Isnovne šole Dob. učenka, kije predvsem atletinja in ki se visoko uvršča predvsem v krosih ter teku na I (XX) m. Z iste šole je pn/nanjc dobil šc Klemen Masclj, član Košarkarskega kluba Lastovka in hkrati vsestranski športnik, kije šolo poleg košarkarskih zastopal šc na atletskih in rokometnih tekmovanjih. Z Osnovne šole Roje sta priznanji prejela Stanka Igrcc in Darko Begič. odlična športnika, ki sta šolo zastopala na različnih tekmovanjih. Stanka seje izkazala v atletiki (60 m) in badmintonu, kjer jc postala državna prvakinja, Darko pa jc osvojil naslov državnega prvaka v teku na 3(XI m ter s šolsko nogometno ekipo zmagal na piKlročncm tekmovanju. In zdaj šc najuspešnejše osnovne šole in mentorji. V tlakovanju ekipnih tekmovanj OŠ domžalske regije za šolsko leto 2(X)3/()4 so bili z osmimi ekipnimi zmagami najboljši učenci in učenke OŠ Drmžale. ki so dosegli 189 ločk. Pod vixlstvom Darka Oražma so osvojili šc tri druga in štiri ekipna tretja incsla ler tudi s tem pomagali k Darkovcmu žc sedmemu priznanju za svoje delo v športnem utripu na OŠ Domžale Na OŠ Mengeš jc delo usmerjala prof. Judita Ručigaj. ki je s svojimi športniki dosegla 151 točk. in sicer s tremi zmagami ter šestimi ekipnimi drugimi mesti. Tretje mesto so si s 124 točkami pribonli učenci in učenke OŠ Preserje pri Radomljah s svojim men-torjem Tomažem Pajničem, Osvojili so tri druga ekipna mesta, v šahu. atletskem mnogoboju ler badmintonu. Še uspešnejše športno leto v naslednjem šolskem letu! Bojana Atletski klub VELE Domžale Strup je v majhnih stekleničkah 5. in 6. junija so Novo Gorico preplavili najboljši slovenski atleti in atletinje, ki so se na Atletski pokal Slovenije za člane in članice uvrstili preko rezultatov, ki so jih dosegali preko cele sezone. Zbrala sc je torej atletska smetana 12-ih oziroma 16 -ih najboljših tekmovalcev po posameznih disciplinah, ki so se pomerili za naslove pokalnih zmagovalcev. Kljub majhnosti domžalskega atletskega Muha so tudi atleti in atletinje VELE Domžale pustili svoj pečat, in sicer z eno zmago, dvema drugima mestoma ler dvema bronastima medaljama. Naj najprej navedemo Pelra Kasleliea, ki jc poslal zmagovalec v teku na 1500 m. Eden najuspešnejših tekačev atletskega kluba Domžale je v vodilni skupim 10-ih nastopajočih tekel od samega začetka. Za zmago z rezultatom 4:01,11) min pa je bil potreben liniš v zadnji ravnini. Pcler je svoj uspeh prvega dne dopolnil še dru gi tekmovalni dan, ko jc nastopil na šc enkrat daljši progi, kjer je v teku na 3(XK> m rezultat X:2X.I0 min zadoščal za če slilkc na 11 L-1) i stopnički. Pno žensko ime jc Špela Kržan, ki je nastopila v tekih na (000 in 5000 m. Na obeh preizkušnjah je zasedla drugo mesto z rezultatoma 10: 19,65 min ter 17:48,04 min, saj jc v cilj obakral priteklo le za I leleno .lavomik. K uspehu ženske ekipe je s tretjim mestom v metu kopja pripomogla Še Mojca Grojzdek, ki soji sodniki izmerili dolg 39,73 m. met, Ostali atleti In atletinje so se uvrstili takole: Nasiija Capuder je bila v UoSkoku ž 11,62 m pela, v daljino je skok 515 cm zadoščal za deveto ♦neslo. Enako uvrstitev in šc dve šesti mesti je dosegla Erika Pirnal. ki seji |C med najboljših 12 uspelo uvrstiti v mehi kladiva ter diska ter suvanju krogle. Kladivo jc poletelo 20,53 ni daleč, disk jc pristal pri 32,32 m. štiri kilogramska krogla pa seje udlavila pri 9.42 m. Med tekačicami smo imeli še tri nastopajoče: Suzano Mladenovič. Manco Vclkavrh ler Bo-|ano lloslnik. Prva je bila v najdaljši ženski disciplini šesta (500(1 m 18: 46.22 min), druga je bila v leku na 8(K) m z rezultatom 2:18,05 min osma. prva pa je v Sprintu na 100 ni. kjer sla nastopili tudi najhitrejši Merlenc < )lley let Alenka Bikar. zasedla 11. mesto (12.61 S), V moški konkurenci je bil V leku na 3(XX) m z, zaprekami Bernard Jarc osmi (10:10.32 min). Domen Jare pa II. (10:57.77 nun), med metalci je bil Jože Pirnal v suvanju krogle deveti (12,98 m), v metu kopja pa 12. (45,23 m), Državno prvenstvo v teku gor/dol (iorski tekači in tekačice so 29. maja nastopili na državnem prvenstvu v leku gor/dol, tekmovanju, ki je hkrati štelo tudi za drugo pokalno tekmo v genskih tekih. V klanec in navzdol se jc med 208 tekači pomerilo tudi 10 atletov in atletinj iz AK VI I I Domžale, ki so domov prinesli štiri medalje. Med članicami B je bila najboljša Špela Kržan. med deklicami C (letnik 19X9-91) pa so sc Domžalčanke, ki so pritekle v cilj v 17 sekundah, razvrstile takole: 2. jc bila Kim Prokič. 3. Ajda Sitar. 5. Cita Cvirn. 6. Maja Hudoklin. 7. Katja Kosmatin in 8. Saša Lipovšek. Na četrto mesto jc v kategoriji članic A pritekla Suzana Mladenovič. V konkurenci moških sta domžalske barve branila m ubranila i lomen Zupane, ki je bil med dečki It prvi. ler Bcrnntd Jarc, ki je med člani A čez cilj pritekel kot tretji. Bojana sto: Vili Majhenič 12. olimpijski tek 2004 Postali smo del velike olimpijske družine Atletski klub Vele Domžale jc v dolini gradu Krumpcrk pod Jamarskim domom Gorjuša dan po prazniku državnosti pripravil tradicionalni OLIMPIJSKI TEK. Naša občina jc ena izmed redkih, kjer smo tekli prav vseh 12 tekov. Letošnji jc bil zadnji od 13 slovenskih olimpijskih tekov, v prijetnem sončnem vremenu pa jc teklo blizu 1511 tekačev in tekačic iz vse Slovenije, med njimi veliko tistih, ki sodelujejo v projektu Slovenija leče za zdravje. Vsem udeležencem je bila prebrana poslanica predsednika Olimpijskega komiteja, v kateri jc poudaril pomen olimpijskih tekov v letu, ko se 28. olimpijske igre vračajo v svoje izhodišče, predstavil pa jc tudi Coubertenova načela. Po enem izmed njih važno jc sodelovati, nc zmagali, seje ravnala večina tekačev in tekačic, med katerimi najmlajšim šc ni bilo štiri leta (Luka Avbclj, Kristina Uršič), glasnega aplavza pa sta bila deležna tudi najstarejša udeleženca, ki zelo rada tečeta po gozdnih in travnatih poteh okoli Krumpcrka in Gorjušc Helena Žigon (letnik 1928) ter Eranc Rozina (letnik 1932). Tekači in tekačice so glede na pri-pravljenosl izbirah med šlui in osem kilometrov dolgima progama. Na startu so bili poleg pozdrava Atletskega kluba Vele Domžale deležni tudi vzpodbudnih besed dr. Staneta Pinlcija, člana Olimpijske nkndc-mije, ki jc govoril tudi o pomenu olimpijskega gibanja za slehernega izmed nas. Prvi tekač, ki jc uspešno pretekel štirikilometrsko progo, jc bil znani atlet AK Vele Domžale. Peter Kastclic, ki jc za pot od starta do cilja porabil slabih 15 minut, za njim se jc uvrstil njegov klubski kolega Domen Jarc. tretje mesto pa jc pripadlo Denisu Guzclju. Med dekleti je na isti progi zmagala Katja Kosmatin. pred Kim Prokič ter Moniko Adlcr. vse tri so članice AK Vele Domžale in žc zmagovalke različnih krosov. Na osem kilometrov jc bil prvi stari znanec in zmagovalec tekmovanj v Občini Domžale Sebastjan Zamik, Klub gorskih tekačev Papež, ki je progo pretekel v dobrih 26 minutah, drugi jc bil Bernard Jarc, AK Vele Domžale, tretji pa Boštjan Mcdvešek iz Celja. Med dekleti je bila najboljša Natajša Aljančič iz Domžal, pred Vesno Markoja iz. Ljubljane in Alenko Zavadlav. Smučarski klub Brdo. Ob koncu jc AK Vele Domžale ob pomoči Olimpijskega komiteja RS izžrebal dobro tretjino tekmovalcev, ki so domov odnesli praktična darila. Bojana KK Pirueta Tudi Sara na stopničkah za zmagovalce Sara Mcdja je prijetno presenetila na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju v Puli. Na tekmovanju, kjer je sodelovalo preko Mladinci in mladinke s tremi medaljami iz Maribora 3- m 4. julija 2004 je bil stadion •""Ijanc v Mariboru rezerviran 'a atletiko, in sicer so sc atleti in ""i-tinje za naslove prvakov po-""rili na dvodnevnem državnem Prvenstvu za starejše mladince in mladinke. Na tekmovanju, kjer so nastopali atle- 11 s,aii 19 let ali mlajši, smo svoj delež medalj domov odnesli tudi Domžal i in sicer so se člani domžalskega •a izkazali predvsem kol tekači ''a Srednjih in daljših stezah. Suzana ^'adenovič je najprej nastopila v čani, klubi, teku na 1500 m, v katerem ji je z rezultatom 4:53,24 min le za slabe pol sekunde ušla bronasla medalja, zalo pa sc je ..maščevala« drugi dan. ko je osvojila naslov državne prvakinje. Za domžalsko disciplino za mladinke bi lako lahko razglasih tek na 3000 in. kjei |c Suzana svoje Ickmice z rezultatom 10:22.80 min ugnala za dobrih pel sekund. Tudi Manca Vclkavrh je začela iz. ozadja, in sicer jc bila v teku na 400 m z dosežkom 1:01,XX min 14.. drugi dan pa si je V leku na X0() m prilekla medaljo. Manca je nastopila v boljši skupini, kjer je z reziillatom 2:16,73 s osvojila tretje mesto in s tem dobila priložnost stopiti na Stopničko za prejemnike bronaste medalje. Med šprinterkami je v teku na 100 in 200 m nastopila Merima lladžič. ki je najkrajši šprint prvenstva zaključila z rezultatom 13,38 s, za 200 metrsko razdaljo pa je potrebovala 28,23 s. Med mladinci smo imeli le enega predstav nika, in sicer Bernarda Jarca, ki jc nastopil v teku na 3(MK) m z zaprekami ter v teku na 5000 m. Prvi lek jc zaključil kot drugi (10:25,67 min) in s srebrno medaljo popolnil komplet medalj za Atletski klub VELE Domžale, drugega pa v konkurenci 12 nastopajočih kot četrti (16:49,62 min). Čestitke! B. 150 umetnostnih kotalkarjev iz Velike Britanije. Švice. Nizozemske. Italije, Hrvaške in Slovenije je sodeloval ludi kolalkarski klub PIRUETA. Izjemen uspeh so tekmovalci domžalskega kluba dosegli v ekipnem tekmovanju, saj so med 19 klubi osvojili odlično četrto mesto. Za malo so zgrešili stopničke za zmagovalec, so pa posamezniki osvojili presenetljivo dobra mesta. V najmlajši kategoriji je ponovno na prvem mestu pristala vse boljša PATRICIJA ŽNIDARŠIČ, za največje presenečenje je poskrbela nadebudna SARA MI.D.IA, ki je zasedla drugo mesto in še sama se ni zavedala, kako dobro je izpeljala svoj program Prav tako jc v starejši kategoriji prvo mesto osvojila ŠPELA miki i.n in takoj za njo je bila PATRICIJA ŠTIETER, na desetem mestu je bila AJDA ST1NA TUREK. V kategoriji starejših deklic je bila MASA TRAVI.JANIN sedma. Nestrpno so pričakovali nastop v najstarejši kategoriji, to so članice, kjer je KK Pirueta imela svojo predstavnico, žc izkušeno tekmovalko TEJO RUS, ki je le malo zgrešila prvo mesto in pristala takoj za zmagovalko. Izkupiček celotne ekipe je tako: dve prvi mesti, tri druga, eno sedmo in eno deseto, kar je nad pričakovanji. Trenerka NINA GRILJ je bila s takim razpletom izredno zadovoljna in ni mogla skriti svojega zadovoljstva, saj je s tem dokazala, da je delo z najmlajšimi na pravi poti in čas bo pokazal, da je prihodnost . kluba prav v ekipnem nastopanju, kar so navsezadnje dokazali že v pretekli sezoni. Aktivnost kluba seje pokazala tudi na področju hitrosinega rolanja. saj je bilo medtem tudi državno prvenstvo kjer sta se najbolje odrezala ČRT LUKANČIČ MORI, ki je med člani, kjer je bila konkurenca najmočnejša, osvojil šesto mesto in v mlajši kategoriji META KURENT, ki je zasedla četrto mesto in tako za las zgrešila stopničke. Ker pa so pred vrati še številna druga tekmovanja, bosta oba imela šc dosti priložnosti, da dokažeta. da bosta v prihodnosti posegla tudi v boj za prvake. SPORT stran 22 Vročina, dez in veliko golov V soboto, 1°. 6. in nedeljo, 20. 6. jc v Športnem parku potekal že 8. Hribarjev memorial, v spomin na, žal že pokojnega, bivšega predsednika Nogometnega kluba Domžale \ntona Hribarja. V dveh dneh smo gledalci in gledalke lahko spremljali zanimive tekme mladih nogometašev, ki so bili razdelieni v štiri starostne ekipe od U-8 do U-14. Skupaj se je na furnir prijavilo malo manj kot 50 ekip, ki so prihajale iz treh držav (Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora). Prvi dan so se pod žgočim soncem za pokal in naslov zmagovalca pomerile ekipe U-8 in U-14. Mladi nogometaši so se predstavili v lepi luči in na končuje pokal pri skupini U-8 zasluženo odšel v NK Olimpijo. Domžal-čani so se V tej starostni skupini uvrstili od4.dob. mcsta(IX)mžaleA)inod 13. do 16. mesta (Domžale B). V popoldanskih urah so noge prekrižali nogometaši do 14 let. Naši mladi nogometaši so brez večjih težav prišli do finala, kjer so jih po streljanju ll-mctrovk premagali vrstniki iz ekipe Slovana. Kljub temu smo bili z rezultati lahko zadovoljni in marsikdo si jc ob napetih tekmah in poletnih temperaturah privoščil kozarec hladne pijače in poskusil specialitete z žara. Nedelja drugi dan. druga zgodba. Legenda slovenske meteorologije g. Trontclj jc tokrat zadel v črno s črno napovedjo za gospodov dan. Težki deževni oblaki so že zjutraj vsem vremenskim optimistom krivili količke ustnic navzdol. Kljub termi se- je ob predvidenem času začel turnir U-10. kjer je s svojo igro navduševala gostujoča ekipa iz Vartcksa (Hrvaška), ki jc na koncu zasluženo osvojila prvo mesto. Kot zanimivost naj omenimo, da jc bil turnir U-10 zaradi močnega naliva vmes prekinjen in da je ekipa ozvočevalcev pod šotorom dobesedno zaplavala v luži, ki jc zalila zvočnike, kable ... Domači nogometaši so po streljanju enajstmetrovk izgubili tekmo za tretje mesto. Na koncu je sledil še turnir U-12 na katerem je spel zmagala ekipa Vartcks. Domžale so bile druge. Za pomoč pri organizaciji turnirja se zahvaljujemo Farmi Ihan d.d. in vsem prostovoljcem, ki so dva dni skrbeli za nemoten potek tekmovanja. G.K. Balinanje Balinarji EIS Budničarja uspešni V vseh balinarskih ligah smo nekje na sredini prvenstva, v drugi ligi vzhod igra tudi ekipa EIS Budničarja, ki je v osmih krogih premagala Fužine z 18:6, Dobrovo z 16:8, Tržič z 13:11, Polje z 17:7, Velenje Premogovnik z 16: 8 in Sodček z 16:8, doživela pa je poraz s Čirčami Van Denom s 15:9 in Radovljico Alpetour s 14: lO.Nahajajo se na 3.mestu, takoj za Radovljico in Velenjem imajo enako razmerje zmag in porazov, vendar pa slabšo razliko v igrah. 20. junija sta na državnem prvenstvu dečkov pri dvojicah zelo dobro nastopila Žavbi Aleš in Markič Grega, saj sta osvojila končno 6.mesto, vendar pa sta bila edina predstavnika balinarske zveze Ljubljane na tem finalnem delu. Urban Žnidaršič Sankukai karate klub Domžale Izpiti za višje pasove V prejšnji številki Slamnika smo zapisali, da se naši karaleisti pospešeno pripravljajo na izpite, ki bodo potekali v mesecu juniju. In res so bili, kot vsako Ivin. izpiti ob zaključku sezone treningov. Tokrat so se odvijali na dveh lokacijah, in sicer v Ljubljani, v nedeljo 13.06. in v Domžalah v torek, 15.06.2004. Udeležili so se jih naši člani vseh kategorij in starosti, od cicibanov, dečkov in deklic, pa do članov in članic. Izpiti za višje pasove potekajo običajno pred komisijo, katere predsednik je tehnični i* J w t mentor Sankukai kamteja. Vlado Paradižnik, pomagata pa mu še dva mojstra oziroma trenerja. Ker so ti. polaganja za višje pasove tudi javna, si jih lahko, kdor želi. pride ogledat in tako seje tudi na tokratnih, poleg udeležencev, zbralo se lepo število gledalcev. Vse skupaj seje začelo že zjutraj ob 8.00 uri. ko so najprej prišli na vrsto najmlajši, po odmoru za kosilo ob 13.00 uri pa smo se člani in članice ponovno zbrali ob 15.00 uri. Sam izpit poteka tako. tki se kandidati zvrstijo pred komisijo in nato izvajajo tehniko, ki se od njih zahteva Največkrat se začne s stavi in udarci, tako da se karateisti še malo ogrejejo, nato pa se prehaja na težje tehnike kol so padci, kombinacije, tehnike v paru in na koncu se kate. Po končanih izpitih in skupnem pozdravu je sledila še razglasitev rezultatov, potem pa smo se po napornem dnevu odpravili domov. Iz Karate kluba Domžale so višji pas pridobili: Cicibani 7. kyu: Maj Horvat, Uroš Cerat Andraž Haraver, Ivana Zaklan. Alja Matijašič, Petra Slokan. Matej Merčun, Tina Jerman in Matej Škofie 8. kyu: Zan Jasič, Benjamin l.ctič. Blaž. Penčur, Rok Rak. Luka Horvat Rok Vuga. Rok Vidic. Klemen Sluhu Breznik. Nik Jcrkič. Žan Girandon, Maj Slanic, Maks Rudolf. Lara Eva Rudolf, Matija removec. Anže Krislan in Rok Balantič Dečki In deklice 1. kyu: Teja Grad 2. kyu: Tjaša Koželj in Luka Medvešek 3. kyu: Malic Robida 4. kyu: ( 'avševič Adi, Kalja Žulič, Blaž lurjevec. Anja Škabar. liana Majdič. Katarina Cermelj in Aleš Tekavc 5. kyu: Saša Volcr, Jaka Ažman, Konstantin Velepec, Luka Roječ, Gašper Bemot in Vilo Krcgar 6. kyu: Anže Korelc, Anže Starin, Marino Milanovič Trapo, Eva Ogorevc, Jaka Lampič, Aleš Padovnik, Andrej Cerar, Črt Skvarča, Dominik Ferko, Wcndi Ferko, Nataša Roječ, Matej Smolič, Tine Makovccki, Klemen Zule, Peter Jeras. Nejc Trampuž, Primož Krpic, Rok Globočnik. Matevž. Zupan, Simon Vrečar, Rok Kveder in Miha Sere 7. kyu: Uroš Savarin, Tatjana Kepic, Jan Rizvič, Mitja Rizvič, Ana Balantič in PettB Slrnhinic Člani In članice 1. kyu: Bine Pengal 2. kyu: Zvone Jcrala 3. kyu: Ž.iga Volcr 5. kyu: Petni < 'entr, Karmen ( erar, Tilen Naslran. Boštjan Kralj in Andrej Korelc 6. kyu: Žiga Bauer, Jernej Žankar in Uroš Gorjup 7. kyu: Anka Udovč B.P. Sport v Karton Količevo Izlet s kolesi v Crni graben in Moravsko dolino Kolesarstvo, ki ni samo priljubljena oblika rekreacije, ampak je veliko več, v zadnjih letih zopet dobiva na veljavi. Videti in opazovati naravo in dogodke okoli nas je s kolesa veliko bolj prijetno kakor s hit rov o-zečega vozila, v prijetni družbi pa je izlet s kolesi še bolj zanimiv. Ravno zato se jc Franc Prelovšek, referent za šporl v Papirnici Količevo, odločil, da organizira izlet s kolesi, tokrat v Črni graben in Moravsko dolino. Lepo število udeležencev, kar 75. med njimi tudi generalni direktor družbe, Branko Rožič s soprogo, seje lako odločilo, da bo z vrtenjem pedal spoznavalo kraje, ki sojini sicer blizu, vendar jih poznajo le bežno, lako so po prevoženih 42 km spoznali, da jc svet veliko lepši, če ga gledaš z očmi, ki jih malo po malo obliva pol lastnega znoja. Med njihovo potjo je Ji is Sccurily dobro poskrbel za varnost udeležencev, na postankih ob poli pa so si udeleženci oddahnili in nabrali svežih moči ob osvežilnih pijačah in sproščenem pogovoru. Pa le ni bilo lako hudo, saj so se na Brdu v Čebelarskem cefltru dodobra okrepčali, za kar sta poskrbela Matjaž Markovšek iz Gasilske zveze Lukovica ler prizna- ni gostilničar Stane Jemc iz gostilne Bevc, z domačimi dobrotami, in pozabljeni so bili vsi napori in vzdihi. Razveselili so se tudi spodbudnih besed župana Občine Lukovica iti pa pozdravov z Radia HIT z Željami Za srečno vožnjo. Sledil je še ogled čebelarskega centra - za ene bolj podrobno, druge malo manj ler pogovor s tajnikom Čebelarske zveze, g. Toiucem. Prijeten sobotni kolesarski izlet, ki so ga izpeljali tudi ob pomoči sponzorjev, so zaključili v Krtini s skupnim piknikom ob glasbi Milana Rcsnika in dobrotah gostišča Kovač s Količcvega. Do naslednjega kolesarskega izleta, ki ga lahko od prizadevnega organizatorja pričakujemo kaj kmalu, pa ostane še nekaj časa za individualne treninge in nabiranje kilometrov S kolesom, kajti svet je ob vožnji s kolesom veliko lepši. DJD Klub borilnih veščin Domžale Medalje za Mladega boksarja iz Doba Po uspešno organiziranem tekmovanju na Viru, o katerem so vsi govorili samo pohvalno, so se mladi boksarji iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob v juniju udeležili tekmovanja Izlake Open semi contach kickboksing, namenjen dečkom in deklicam ter mladincem in mladinkam. Med 60 tekmovalci so sc mladi iz Doba uspešno kosali z. ostalimi tek movalci iz vse Slovenije. Osvojili so štiri medalje, med njimi Sandi Baša- gič med dečki 165 cm zlalo medaljo, bil jc tudi nominiran za najboljšega dečka: Vesna lomažin jc med mladinkami 55 kg osvojila drugo mesto, Petra Novak je bila v kategoriji mladink 50 kg tretja, enako mesto pa je med mladinci 63 kg osvojil tudi Dejan Marič-Krnc, medtem ko jc bil hlvir Velagič med mladinci 71 kg četrti. Čestitamo! Uspešni na športnih igrah Društvo vojnih invalidov Domžale aktivno sodeluje tudi na področju športa in rekreacije. V mesecu maju so sc tako udeležili športnih iger društev vojnih invalidov Slovenije. Za organizacijo jc odgovoren in uspešen referent - gospod Lojze llrovat iz DV1 Domžale, ki tudi sam tekmuje v športnih igrah. Na zadnjih igrah so tekmovali v balinanju in kegljanju. Ženska ekipa je bila v balinanju druga, v kegljanju pa ttetja, moška ekipa pa je v balinanju osvojila tretje mcslo. O uspešnem nastopu so razpravljali 2. junija na delovnem sestanku, kamor jc športni referent Lojze llrovat prinesel tri pokale in diplome. Pohvale SO bili tekmovalci deležni tudi od Jožeta Bmdarja dolgoletnega predsednika Društva vojnih invalidov Domžale Tekst In foto Jože Novak Na črno belih poljih Na črno belih poljih Na črno belih poljih Na črno belih poljih Na črno belih poljih Luka Lenič na državno prvenstvo V Lescah so potekale kvalifikacije za neposredno uvrstitev na člansko državno prvenstvo. Tokrat bo na njem sodelovalo deset šahistov. V skupini zahod je med tridesetimi šahisti brez večjih težav zmagal Prvi trije na kvalifikacijah v Lescah. Od desne proti levi fide mojstra Jure Zorko in Luka Lenič in mednarodni mojster Igor Jelen. Vdovec Luka Lenič s sedem in pol točke pred Juretom Zorkom, ki je zbral pol točke manj. Oba sta sc neposredno uvrstila na državno prvenstvo. Tretji jc bil Igor Jelen s šest in pol točke. Lenič jc oddal le Iri remije, Zorku, Škobernetu in Gombaču, njegova končna zmaga pa ni bila nikoli vprašljiva. Za Luko so podobni turnirji v tem trenutku pomembni, saj lovi nekaj točk zaostanka, da doseže točkovno normo za mednarodnega mojstra, ki jc 2400 točk. Potrebne tri bale ima žc kar nekaj časa. Na turnirju v Lescah jc sodelovalo še več članov Vele Domžale. Boris Skok seje uvrstil na enajsto, Matej Filip pa na trinajsto mesto, oba sta osvojila pel točk. Piber jc zbral štiri točke in pol in pristal na štirinajstem, Janjič pa s štirimi točkami na devetnajstem mestu. Končni vrstni red: Lenič 7.5, Zorko 7, Jelen 6.5, Ško-berne, Gombač 6, Kozamernik. Primož Petek 5.5, Jerič, Bulatovič, Sušnik, B. Skok, Filip 5, Piber, Pazlar. Ilre-nič 4.5 itd. Po prvi polovici Vele na tretjem mestu Po štirih kolih celoletne državne lige zahod se Vele Domžale drži solidno, saj je Ircnutno trdno na tretjem mestu, lc s točko zaostanka za drugo uvrščeno Vrhniko. Po porazu z močno Vrhniko na domačem terenu z 2:4 so Domžalčani zabeležili tri zaporedne zmage. Najprej so v gosteh premagali Gorcnjko Lesce z izidom 4:2. Zatem SO doma zabeležili visoko zmago na Trzinom z 5.5:0.5, naposled pa so šc v Kranju premagali ekipo Tomo Zupan z rezullalom 4: 2. Po dobri polovici lige je v vodslvu Nova Gorica 19.5, pred Vrhniko 16.5 in Vele Domžalami 15.5. Za prvo trojico kar za štiri točke zaostajata Tomo Zupan Kranj in Komenda 11.5, sledijo Gorcnjka Lesce 9, Loška dolina 6.5, Trzin 6. Domžalčane čaka šc spopad z Novogoričani, z njimi pa sc morajo pomerili tudi Vrhničani. Tako bodo v drugem delu tekmovanja zagotovo šc razburljive tekme. Junija zmagovalec Vavpetič Na junijski turnir Vele Domžale v pospešenem šahu sc jc zaradi številnih vzporednih tekmovanj odzvalo le dvanajst šahistov. Zmagal jc Vide Vavpetič pred Krag-Ijcm, oba 5.5, sledijo Jože Skok in Kohek 4.5, Pavla Košir 4. Zelo dobro je igrala mlada Špela Orehck, ki se je s Iri in pol ločke uvrstila na šesto mcslo, po prikazani igri pa bi si zaslužila vsaj šc pol ločke več. Šahovske vesti Domžale - Odigrana sla bila še dva tedenska hilro položna turnirja Vele Domžale. Na zadnjem majskem turnirju jc zmagal Bogdan Osolin 9, pred .lanjičem 7.5, .lerino 6, Bajccm 5.5 ler Blažinčičcm in Dovčem 4.5, sodelovalo jc deset šahistov. Na tretjem junijskem turnirju jc med 12 udeleženci slavil Boris Skok 8.5, pred Bogdanom Osolinom 8. Preostali šahisti, Rihlar in Jerina 5.5, Dovč in Blažinčič 4 itd, so bili daleč za prvo uvrščenima. Kranj Na prvem mednarodnem turnirju mesta Kranja v počasnem času jc zmagal ruski velemojster Olcg Kornccv 7.5, pred Matejem Senčnikom in Bolgarom Sashom Nikolovim, oba sla mednarodna mojstra, Na turnirju je sodeloval tudi član Vele Domžale Boštjan Jeran, ki je s štiri in pol točke zasedel 25. mesto. Na prvenstvu Kranja je sodelovalo 54 ljubiteljev šahovske igre. Ljubljana - Na prvem turnirju Nove Ljubljanske banke v pospešenem tempu jc zmagal mednarodni moj s tei Marko Tratar 7.5, pred Uletom 7, Oskarjem Orlom 6, ( repanoin, ( eponom in Vdovcem .ložcloni Skokom 5.5, Mazijem 5, Bulalovičcm, Vesno, Rožič, Kragljcin, Simono Orel in Ribičičem 4.5 itd. Na turnir NEB, kjer je že po tradicij močna zasedba, seje odzvalo 10 ljubiteljev šaha. Komenda - Na turnirju šahistk v pospešenem šahu je igralo dvanajst udeleženk. Zmagala pa jc mojstrica iz Škofje Loke Simona Orel 6, pred .Iclcno Topič 5.5 in Vdovo mojstrico Pavlo Košir 5. Vilma Nadvešnik, prav lako članica Vele, je s tri in pol točke zasedla sednio mcslo. Loka pri Mengšu - V počaslilev občinskega praznika jc polekal turnir V pospešenem šahu. Zmaguje odšla v Kranj, kamor jo jc odnesel mojstrski kandidat Dušan Zorko 7.5, sledili so mu Veskovič in Pcršl 7, Boris Skok in Penko 6.5, Čokati, Filip, Božič, Bajec in Pinler 6 itd. V Loki pri Mengšu jc sodelovalo kar 48 šahislk in šahistov. Jože Skok Druga urbanistična delavnica za ureditev širšega in ožjega centra Domžal V zgodovini so sc Domžale razvijale več ali manj načrtovano. Centralni del mesta jc tako večinoma že pozidan, posamezne gradbene vrzeli in večji razpoložljiv prostor v samem središču pa zahtevajo temeljito analizo pred pričelkom urejanja, saj sc vsi zavedamo odgovornosti in posledic, ki bi jih lahko povzročil nepremišljen pristop. Zato je Občina Domžale po prvi, mednarodni urbani stični delavnici, pripravila šc drugo urbanistično delavnico, ki je na izhodiščih prve in podrobnih programskih usmeritvah posebne projektne skupine pripravila pet predlogov ureditve širšega in ožjega centra Domžal. Na drugi delavnici je sodelovalo pet avtorskih skupin urbanistov, in sicer pod vodstvom: g. Sandija Pirša, dr. 1'aljanc Capuder, ge. Majde Zupanič, g. Feliksa llriber-nika in g. Perda Jordana. !'<> predstavitvi njihovih predlogov seje pokazalo, da pravzaprav vseh pel skupin razvoj ožjega in širšega cen-ha niza ob dveh prostorskih oseh, zalo smo sc skupaj odločili, da pripravijo sintezni predlog ureditve centra. V nadaljevanju tekstualno in grafično predstavljamo skupni predlog ureditve centra Domžal. SINTKZNI PRKDLOG AVTORJI: SANDI PIRŠ, DR. TATJANA CAPUDER, MAJDA ZUPANIČ, FELIKS HRIBKRNIK,-FKRDO JORDAN, EVGEN ČARCO UREDITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA MESTNEGA SREDIŠČA Predlog ureditve širšega območja temelji na analizi prostorskih danosti in možnosti za umeščanje želenih programov v središče mesta in sledi cilju oblikovanja urbanega mestnega jedra. PROGRAMI Ohranjamo lokacije nekaterih obstoječih javnih programov, s premišljeno razporeditvijo novih lokacij javnih Programov in delno alokacijo obstoječih, pa krepimo v UVodu omenjeni dve prostorski osi. Prostorska os sever - jug: Poteka od novega postajnega centra na mestu sedanjega Kuriva, preko SPIt-1, Kolodvorske ulice do upravnega tedišča na obstoječi lokaciji. Uvedba sodobne, dvotirne primestne železnice med Ljubljano in Kamnikom ter gradnja skupnega postajnega centra na mestli Kuriva bi /manjšala motorni, pred vsem tranzitni promet v centru, hkrati pa bi se razvojno oživilo območje Kolodvorske ceste in aktiviral parter SPB-ja. Vzpostavila bi se programska os sever jug. Postajni center hi lahko združeval naslednje programe in ureditve: - postaja primestne železnice, - avtobusna postaja (medkrajevni, primestni in mestni avtobusni promet), postaja laxijcv, - parkirišče avtomobilov za sistem - parkiraj in pelji (prometna prestopna točka), - kolesarnice, izposoja koles, - ožji urbani programi: čakalnica, peroni, prodaja kari. - širši urbani programi: bifeji, okrepčevalnice, kioski, trgovine, saloni, pralnica avtomobilov, servis avlo mobilov, pošla, banka, s kalerimi bi sc lahko pro grainsko aktiviralo in uredilo javno pritličje SPH, - peš dosiopi na postajni center iz vseh sirani, tudi skozi SPH in preko tirnih naprav. Prostorska os vzhod - zahod: Poteka med Univerzalami in Janežičevo vilo, kjer se s koncentracijo javnih programov (programsko jedro) oblikuje osrednji mestni javni prostor v neurejenem in Urbano slabo izkoriščenem prostoru med ljubljansko. Karanlansko in Slaninikarsko ulico ler Ulico Matije Tomca. V ta območja umeščamo mestno hišo, sodišče, državno "pravo, tržnico, hotel, mestni muzej z upravo, kavarno ter lahko tudi variantno cerkev z ž.tipniščcm in pastoralom centrom, galerijo, solo ... Širi sc prostor za zdrav Mveni dom. dopolnjuje sc trgovska ponudba, v območje sc umeščajo lokali, galerije, saloni in stanovanja, ta prostor se podaljšuje v že izgrajena, a še nedokončana območja, proti vzhodu v območje Univcrzalc in proti zahodu - do železniške postaje, POMEMBNE JAVNE POVRŠINE: Osrednji javni mestni prostor je postavljen v osi vzhod zahod kot središče programskega jedra in jc sestavljen mestnega trga ob ljubljanski in kulturnega trga s Parkom ob Slamnikarski cesti (Univerzah-). Predstavlja Presečišče dopolnjenih glavnih meamih potez parkov, **j in ulic, ki so iz programskega jedra speljani proti JUgu in vzhodu v naravno ler rekreacijsko zaledje, lega jvorijo obvodni svet Kamniške Bistrice, vzpetina Šum "črk, območje Krunipcrka ler kulturna krajina južno od Pokopališča Pod Taborom. Načrtovane pomembnejše ureditve javnega mestne-M Prostora so še: 1 jubljanska cesta, rekonstruirana v drevoredno mestno glavno os bulvar, predvsem v delu med Masljevo in Karantensko cesto, POStajni center ob izteku Kolodvorske ceste oz. Variantno ob Masljcvi (Kurivo), Peš po| v zelenju (alejna in parkovna poleza) "led novo oblikovanim osrednjim mestnim trgom in Kamniško Bistrico, kjer sc zaključi s programsko točko (okrepčevalni- ca, otroška igrišča, letni vrl ...) pred vstopom v rekreacijski območji ob Kamniški Bistrici in Šumbcrku, peš poi v zelenju med načrtovanim postajnim . centrom ob Kolodvorski cesti in pokopališčem Pod lahorom. Ureditev območja od železniške postaje do Univerzal (območje muzejev in galerij) v programsko intenzivno ter urejeno mestno središče z neposredno navezavo na rekreacijsko območje ob Kamniški Bistrici in na Šumbcrku bi Domžalam dalo novo, sodobnejšo prepo znavno podobo. • * PROMET Najpomembnejše izhodišče in predpogoj za preoblikovanje centra je ureditev vseh vrst prometa. Za to jc potrebno izvesti ukrepe za zmanjšanje obremenitev in prerazporeditev prometa s prometne hrbtenice (Ljubljanska cesta) na druge ulice in predvsem preoblikovanje cest v ulice. K zmanjšanju obremenitve Ljubljanske ceste bi prispevali trije gradbeni sklopi: 1. Rekonstrukcija križišča Kamniške in glavne eesle (G-10), 2. Preureditev (semaforizacija) križišč glavne ceste ((i -10) s Prešernovo. Taborsko... 3, Gradnja avtocestnega priključka v Studi. Predvsem z realizacijo prvonavedciiili ukrepov bi Ljubljanska cesta lahko poslala osrednja mestna ulica, intenzivneje narav nuna za pešce in kolesarje ler njim primerne dejavnosti. Nujno potrebne so ureditve nekaterih križišč, predvsem križišča Ljubljanske, Karantanskc in Savske ceste ter mirujočega prometa. Predlagamo dve parkirni hiši: pod osrednjim trgom ob Ljubljanski in ob Kolodvorski, v območju načrtovanega postajnega centra ter ureditev kratkotrajnega parkiranje na ulicah. Uvedba javnega mestnega avtobusa bi zmanjšala lokalni avtomobilski promet in s tem potrebo po parkirnih mestih. V sklop prometnih in urbanih ureditev spada ureditev kolesarskih stez ob pomembnejših prometnicah, kolesarske poh ob Kamniški Bistrici, peš poti iz središča mesta v naravno zaledje in drevoredno ozelenitev državne ceste (J-K) ter varovalno zelenje vzdolž kamniške proge. UREDITEV OŽJEGA OBMOČJA MESTNEGA SREDIŠČA Predlog ureditve ožjega dela mestnega središča se omejuje na prostor med Ljubljansko cesto, Karantansko cesto, Ulico Matije Tomca in Slamnikarsko ulico vključno __ z območjem Univcrzalc. Ob osi vzhod zahod jc postavljeno programsko jedro z osrednjim mestnim javnim prostorom kot tržno - parkovno ureditvijo. Osrednji mestni javni prostor je programski preplet »mestnega trga« na zahodni strani ob Ljubljanski cesti in »kulturnega trga« na vzhodni strani ob Slamnikarski ulici. V osrednjem delu je mestni park, s trgi pvezan z alejno ureditvijo. Mestni trg in kulturni trg s parkom sta ločena s poslopjem osrednje mestne tržnice. Mestni park tvorita vodna in travnata površina s skupinami dreves. Vodne površine spominjajo na Mlinščice -kot zgodovinski spomin na manufakturne obrate vzdolž Kamniške Bistrice. Načrtovane zgradbe na obodu osrednjega javnega mestnega prostora oblikujejo na eni strani fasado obodnih ulic, na drugi strani pa trga in parka. V novih zgradbah in s prenovo obstoječih jc možno realizirati vse javne programe, kot so: mestna hiša, sodišče, cerkev, mestni muzej, galerije, hotel, mestna kavarna, trgovine, tržnica, lokali,... ter stanovanja. Pod načrtovanimi zgradbami in osrednjim javnim mestnim prostorom jc možno realizirati potrebne površine za mirujoči promet, tako za načrtovane programe, kot za ostale obiskovalec mestnega središča. Predlogi avtorskih skupin kakor tudi sintezni predlog so razstavljeni v Galeriji Domžale do 16. julija 2004, kjer je v knjigo vtisov možno vpisati mnenja oziroma pripombe k razvoju mesta. Sodelujte in oblikujte svoje prispevke k ureditvi naših Domžal. Občina Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja ,-10 c STOB ŠUMBERK I županstvo, občinski svet, občinska in državna uprava V "*" - en '">.-. trn I ha Irtilturni center (mestni, slamnikarski mu&j. galerija, krffiinica, koncertna dvorana) 'pastoralni center POD TABOROM sola ,:«"C/'/ft m/ aMifnifiiiTfllir i ("v "£ i. ŠT'.T"" *.-•***■*./•' ZA&ORŠT t: h ■R! hotel zdravstvo stanovanja bolnica Možne lokacije predvidenih programov DRUGA URBANISTIČNA DELAVNICA NA TEMO URE V ŠIRŠEGA IN OŽJEGA CENTRA DOMŽAL Ureditev središča Domža zasnova ožjega območja SLAMNIK-julij 2004 RODICA 1 C n * rosAa • «_1 *_*.-• • ljubljanska V BI I • av • * I ' '* ■ t m »*a> p 1 li /l ' ***£ Z'» K i detelova *aji • • • ♦ • ,* bistriška T- It a>, al ŠUMBERK POD TABOROt preobSgbvanjeMm^ preoblikovanje prometnice železnica kolesarska steza ŽP*AP \ I 11 nova potniška postaja rkirna hiša V •f : I Prometne povezave I * I 1 Y ©v 1 «5»—t •S* 1 "S ljubljanska L. — < 1 - ■o i« « c E Je \ \ _ JllllUIIIHIIIIllll - mm » HM 1 J na« '** III11 lil. j —-—- _ _ 1 11_I ^^^^ ........-......---------- m I ;b T--' ------- :J /1 parkovna Ureditev llUlH»iM*##A : rla (ploščad, trg) jI I tematski park (šport, šola, rekreacija, •V* ■■■■■........■■■■■»■■■i.....■■■milili f EHTNICA Z kolki, p ledvice • mehur K maščoba, olje CVET W7< MOKRO V spolni 0 organi, Q sečevod A ogljikovi hidrati PIJON LIST ¥ stegna, w vene E N beljakovine J C/ Pl OD Z HLADNO £ sklepi. Mkolena, ■ kosti, koza ^ sol, korenina, A gomolji ROG KORENINA f ~ goleni, K vene A K maščoba, olje AR CVET MOKRO w stopala, o nart J* prsti na U nogah A ogljikovi hidrati i iS! 0 G g'ava- j možgani, N oč' J beljakovine PLOD HLADNO Z vrat. £ tilnik. Mušesa, zobje TDlo dan domorodcev Le m. dan mladosti jer BIK J sol, korenina, A gomolji KORENINA f ivizE.svjnoJ JCKA Z dihala. R ramena. A roke, |{ dlani maščoba, olje CVil MOKRO V spolni 0 organi. D sečevod A ogljikovi hidrati iRPIJON t UST SPOROČILA 500-ta oddaja PRO Tokratna 500-ta oddaja PRO (prijatelji radia Ognjišče) je potekala v živo vi. poletnega gledališča Studenec. Točno ob 20. 30 je avizo označil pri-četek oddaje in od takrat dalje smo obiskovalci letnega gledališča dobri dve uri uživali ob glasbi ansambla Franca Miheliča, ki letos praznuje 35-lctnico svojega ustvarjanja. Poleg voditelja Francija Trstenjaka, ki tudi drugače vodi oddajo PRO, so na odru z besedo sodelovali šc Ida Baš, Danica Godec, Erna Urbane, Nataša Ličen. Jure Scšck in Matjaž Merljak, vsi voditelji oddaj na radiu Ognjišče. Svoje pa so dodale tudi prikupne, tako po stasu kakor glasu, pevke ženske vokalne skupine Oda iz Moravč, ki so skupaj z ansamblom Franca Miheliča zapele, kaj drugega kakor valček Moravska dolina. Polno letno gledališče in nešteti poslušalci pri radijskih sprejemnikih so zagotovilo, da bo radio Ognjišče, ki letos slavi 10-letnico oddajanja,, lahko delovalo še naprej. Je pa vprašanje, če smo mi pripravljeni stopiti korak naprej in mu ponuditi gostoljubje, da bi še kdaj v naše kraje pripeljal toliko obiskovalcev, ki so zadovoljnih obrazov odhajali od nas. Spomnite se Arboretuina Volčji Potok, pa Pustne sobotne iskrice v Domžalah, pa sedaj Studenca. Bomo naslednjič šc na vrsti za pripravo kakšne prireditve? Verjetno da, čc se bomo le znali prav obrniti in pristopiti k projektom, ki jih ni malo, pa ne samo na radiu Ognjišče. Za naprej pa si le vzemimo rek, ki je na radiu Ognjišče kar pogost: »Skup stopimo, pa bo šlo«. d|d GLASBENA SOLA DOMŽALE Domžale, avgust 2004 Razpisuje prosta mesta za vpis v predšolske skupine: Oddelek Domžale: Predšolska glasbena vzgoja (ilasbena pripravnica Oddelek MengeS: Predšolska glasbena vzgoja (ilasbena pripravnica Število prošlih mest: 15 15 Število prostih mest: 5 8 Pogoji: teto rojstvi 1999 l. ra/red develletke Pogoji: leto rojstva 1099 i. razred devetletke Vpis bo potekal v ponedeljek, 30. avgusta 2004 in v torek, 31. avgusta 2004 od 10. do 14. ure v Glasbeni Soli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Društvo Podeželske mladine Moravče vas vabi na 26. KMEČKI PRAZNIK » ki bo v nedeljo, 25. julija 2004, v Moravčah ob 15.00 uri. Zvrstile se bodo kmečke igre, kulturni program in veselica z ansamblom Mladi Dolenjci ter bogat srečelov. Od 8.00 ure, si boste lahko v kulturnem domu ogledali razstavo na temo podeželja in starih kmečkih orodij. Za dobro vzdušje in zanimivo nedeljsko popoldne boste poskrbeli vi - mi, članice in člani društva pa bomo poskrbeli za dobro jedačo in pijačo! Vljudno vabljeni! MITING VERONIKA 2004 Plavalni klub Kamnik, 10. julija 2004, tretje leto zapored pripravlja MITING VERONIKA na letnem bazenu »Pod skalco« v Kamniku. Ob približno 13. uri bo nastopila trenutno najbolj popularna pevka na slovenski glasbeni sceni r ALYA, nato pa bo sladil finalni del Mitinga Veronika 2004 VABLJENI NA LETNI BAZEN »POD SKALCO« V KAMNIK! Prepričani smo, da bo vsem ta dan ostal v lepem spominu, predvsem pa po dobrih rezultatih in sproščenem vzdušju. Vabljeni! ZAR MOJSTER 2004 2. Državno tekmovanje v peki na žaru Obveščamo vas, da bomo PGD Ihan in Farma Ihan d.d., kot glavni sponzor, že drugo leto zapored organizirali državno tekmovanje v peki na žaru v soboto, 10. julija 2004, ob 14. uri, pred gasilskim domom v Ihanu. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. stran 28 Občina Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2004 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/04 in 07/04) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih podjetnikov nosilcev dejavnosti, s sedežem v občini Domžale 1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine Domžale za leto 2004 so na postavki »Spodbujanje obrti in podjetništva - dualni sistem; izobraževanje podjetnikov« zagotovljena sredstva v višini 4.000.000 SIT za finančno pomoč k šolnini samostojnim podjetnikom za različne smeri izobraževanje, S ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe ter enkratno finančno pomoč za izobraževanje vajencev, ki se izobrSžujejo za obrtne poklice. 2. UPRAVIČENCI Finančno pomoč za izobraževanje vajencev ali šolnino samostojnim podjetnikom, ki so nosilci dejavnosti, lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. a. ) Za pridobitev finančne pomoči k šolnini morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, - priglasitveni list, obrtno dovoljenje, - potrdilo o vpisu za šolsko leto 2003/04 , - potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za šolsko leto 200.3/04, na katero se glasi vloga za finančno pomoč, - predmetnik in potrdilo o vsaj polovici opravljenih izpitih za šolsko leto 2003/04. b. ) Za pridobitev enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, - priglasitveni lisi, obrtno dovoljenje, - fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju). 4. VISINA SUBVENCIJE a. ) Višina finančne pomoči k šolnini sc določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in lahko znaša največ 50% stroškov šolnine (upravičeni strošek). b. ) Enkratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, vendar največ do višine 110.000,00 SIT oz. 70% upravičenih stroškov. Prednost pri dodeljevanju finančnih sredstev imajo prosilci, ki še niso prejeli sredstev za namene iz tega Pravilnika. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarslvo. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku nebo dopolnil, se zavrže. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo 6 lem pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku pozivnega roka. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Prosilci oddajo vloge do vključno 16.08.2004 do 12.00 ure na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, I .juhiJMiiska 69, 12.30 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR 0RAŽEM OBVESTILO Krajane Radomelj obveščamo, da si v avli Kulturnega doma Radomlje v mesecu juliju lahko ogledajo predlog vsebinskih sprememb, ki so nastale po javni razgrnitvi in javni obravnavi lokacijskega načrta za rekonstrukcijo prometnih površin in širitev pokopališča v Radomljah. Predlog sprememb se nanaša na preureditev križišča v krožišče in ureditev spominskega parka borcev na razširjenem delu pokopališča v Radomljah. Ob grafičnih prikazih bo tudi knjiga pripomb, kamor boste lahko vpisali svoje mnenje o zgoraj navedenih spremembah. Vabljeni! Občina Domžale In Krajevna skupnost Radomlje K duši bo prispeval tudi etnološki muzej Menačnikova domačija Menačnikova domačija v Domžalah, na Cankarjevi ulici 9, jc Primer najbolj preproste stavbne dediščine ob koncu lu stol. to jc hiša, ki pod eno streho združuje stanovanjski in gospodarski del jo imenujemo tudi »dom na Vogel« i malo dvorišča, vrta in Kleno lopo. Pri prenovi bomo shajali iz obstoječe razporeditve Prostorov, prilagodili jo bomo k novim bivalnim zahtevam in standardom. plavni motiv pri nakupu objekta je bilo ohranjanje kulturne dediščine in izročila časa, predvsem v smislu ohranjanja slamnikarske tradicije. S kasnejšim proučevanjem predmetov v hiši ter načina življenja v preteklem stoletju se Jc koncept nekoliko spremenil. S Pomočjo strokovnih sodelavcev Pri projektu, Ive Šubelj Kramar, letošnje dobitnice Fordove "»grade /a ohranjanje kulturne dediščine, Saše Roškar, univ. dipl. etnologinje, ter Feliksa llribcrni-ka, u.d.i.a., se jc pokazalo, da bi bilo smiselno razmišljati o tem. da 1,1 hiša predstavljala življenje krojačeve družine v tedanjem času, s ,L'm pa tudi del obrtniške tradicije Domžal na koncu 19. stoletja Kako smo se lotili obnove in sanacije objekta? v marcu 2003 je bil izdelan Strokovni elaborat za preverbo vrednosti investicije, ki 11111 jc sledil °dkup objekta v juniju 2003. V nadaljevanju jc bil izdelan Osnutek Ngrama aktivnosti v domačiji ter p°ročilo o pregledu, preiskavah in '*»nju domačije. y prvi četrtini leta 2004 smo l/(li'lali potrebno projektno dokumentacijo za strojne in clcklro inStalacije t« predvideli trase priključkov komunalnih vodov na omrežje. Etnologinja je evidentirala notranjo opremo in predmete ter pripravila podatkovno bazo v računalniški obliki s slikovno dokumentacijo. Opremo in predmete smo shranili v depoju. V začetku aprila 2004 smo pričeli z zbiranjem ponudb za sanacijo in obnovo celotnega objekta. Najugodnejšo ponudbo je predložil Sting Aleksander Stcblovnik s.p. iz Mežice. Skupna vrednost sanacije s komercialnim popustom znaša 18.500.000 SIT, pri čemer bo obleki saniran na ključ. Za strokovno muzejsko obnovo bo z etnološkega vidika skrbela Iva Subelj Kramar, ki lina bogate praktične izkušnje pri obnovah in sanacijah starih objektov (Budnarjcvn domačija v Palovčah pri Kamniku, Obnova Preskarjcvc pastirske hiše na Veliki planini ipd). Maja 2004 je upravljalec vodovodnega in kanalizacijskega Omrežja, JKP Prodnik, izvedel vodovodni ter kanalizacijski priključek na zemljišče ob objektu, koncesionar za plin pa tudi plinski priključek. Po podpisu pogodbe z izvajalcem jc bilo izvedenih večina demontaž 111 rušitev na objektu. Izvajalce jc odstranil tlake in većino onielov zaradi sanacije gobe, ki je bila prisotna v hiši. Sledila bo sanacija temeljev in nosilnih zidov ter odstranitev obstoječe dotrajane kritine ter sanacija ostrešja. Sanacija Menačnikovc domačije bo temeljila na obstoječi razporeditvi prostorov in bo potekala v skladu s starini, klasičnim načinom obnove. Potrudili se bomo, da bomo ohranili in restavrirali vse, kar jc v domačiji vrednega in ima svojo pričcvalno vrednost. Oblikovan V SPOMIN VIKTORIJI SMERKE Štiriindvajsetega junija 2004 jc minilo leto dni, odkar si me za vedno zapustila, a boleči spomin nate v mojem srcu za vedno ostaia. Hvala vsem, ki seje spominjate, prižgete svečo ali poklonite rože. Mož Ivan Mami, babi ni umrla, le očke jc zaprlo V SPOMIN Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 23. julija, ko nas je pred dvema letoma nenadoma zapustila ljuba žena, mami in babi ANČKA KVEDER / Vrhpolja 36 "vala vsem, ki seje šc spominjate in ji prinesete cvetje, prižgete svečko na njenem preranem grobu. Vsi njeni llv'tla vsem Tako prazen je nas dom, na klopci pred hišo lehe več ni, odšel si tja, kjer ni gorja. Solza za solzo po lit it polzi, oh misli nate sne nos boli. V SPOMIN Tridesetega junija je minilo Žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi akt, dedi in brat FRANC VOZEL z Vira, Bukovčeva 21 ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi jc bil seznam starih predmetov, ki bi lahko bili razstavni eksponati v domačiji. Predviden rok otvoritve domačije je 1.9.2004. V nadaljevanju bo upravljanje z objektom prevzelo Društvo narodnih noš in ohranjanje kulturne dediščine Domžale, ki ga vodi prizadevna Olga Pavlin. Vseskozi pa nad projektom bdi tet ga moralno in drugače podpira tudi županja, ki ima največje zasluge za to. da bo muzejska hiša tudi dejansko zaživela in služila Svojemu namenu. Vse občane in občanke vabimo, da pobrskale po podstrešjih in sodelujete pri opremljanju prvega etnološkega muzeja v Domžalah. Pokličete lahko 722-01-00 Marjeto 1'odpeskar. Kako bo projekt financiran? (davni vir sredstev bo občinski proračun. 1/ katerega smo v lanskem letu za nakup Menačnikovc domačije namenili 19,5 mio SIT. V skladu s sklenjeno pogodbo bo sanacija na kljui znašala že omenjenih 18,5 mio Sil. Pri financiranju projekta smo si pomagali tudi s sponzorskimi sredstvi. Kot sponzorji oz. donatorji doslej sodelujejo: - Klektro Počivavšck d.o.o., ljubljanska cesta 119, 12311 Domžale, tel: 721-61-06, 031-615-278, c-mail: clektro.pocivavsckftf siol.net - clek-tro inštalacije, delo in material; - KVO d.o.o.. Podjetje za inženirske storitve, Študljanska 21, 1230 Domžale, tel: 01 7213 164, 7214 820, c-mail: evo@l5.ne1 (projektiranje vseh vrst elektroinštalacij, strokovni nadzor, svetovanje) Muzejsko društvo Domžale vabi nove člane k vpisu in sodelovanju. Vse informacije v zvezi z delom društva lahko dobite na naslovu: Muzejsko društvo Domžale, Ljubljanska 61, telefon 722-50-50, ali na el. naslovu info@kd-domzale.si. - Matjaž Strušnik s.p., Škrjanče-vo 8,1235 Radomlje, tel: 041-892-703, 722-81-98 (projektiranje vodovodnih in plinskih inštalacij); - SAM d.o.o.. Prodajni center /. gradbenim materialom, Prcscr-ska cesta 1, 1235 Radomlje, tel: 729-88-00 (material za streho); Marjeta Podpeskar, univ. dipl. ekon Poletje v Accentu Accent 1.3 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.278.232 SIT. silitiJ 555 * <& rtULtU* www.avtoeenter-aubelj.si HVunDRi PRODAJA: tel.: 01 72 18 221 <1WŽH om.,.i r.r,.., Saša Roškar Tudi predmeti pripovedujejo zgodbe V prejšnji, 8. številki Slamnika je dr. Stiplovšck pisal o tem, da je od nalog, ki jih jc pi nI. zgodovine dr. Valentin Rožič začrtal ob razglasitvi Domžal za trg ostala le še ta, da mesto dobi muzej. I o se obeta v bližnji prihodnosti. Pred enim letom je Občina odkupila Menačnikovo domačijo v Domžalah z načrtom, da se v bivalnem delu domačije uredi etnografski muzej, v gospodarskem delu pa hi bili razstavni prostori za občasne razstave s področja domače in umetnostne Bolečina se da skrili, pa ludi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mami nihče nam ne more vrnili ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, sestrična, svakinja in teta HELENA BOLHAR roj. Ferenček Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Češeni-ka in Tumš, sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih Stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospe Pavelci Kokalj in gospodu Maksu Jeranu za občutene besede slovesa, ki so blažile našo žalost. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni ZAHVALA Prvega maja 2004 je v triinsedemdesetetn letu starosti za vedno prenehalo bili plemenito srce naše ljubljene mamice, žene, babice, sestre in tete FRANCKE CERAR roj. Prošek - Logajeve mami iz Doba (1931 -2004) (Hi prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem. ki Mejo v zelo velikem številu pospremili na njeni zadnji poti Posebna zahvala velja g. nad.školu Francu Pcrku. bolniškemu župniku g. Miru Šlibarju. g. Vladu Pcčniku in dobskemu župniku g Slavku Judežu za ganljive besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo Ženskemu pevskemu zboru Stane I labc DIJ Domžale za besede slovesa in zapete pesmi, posebno pa šc za prijateljstvo in lepe trenutke, kijih je preživela v njihovi družbi v zadnjih letih življenja, l epa h\ali tudi IM i Vir m njihovemu gospodinjskemu krožku, bratom Zupan iz Kovorja. trobentačema Godbe Domžale, sosedom in prijateljem in Vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovela izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev in vsem. ki obiskujete njen zadnji dom. Vsem in vsakemu posebej prav iskrena hvala. Naj počiva v miru. Vsi njeni! obrti. Letos spomladi se jc začelo i. obnovitvenimi deli, ki naj bi bila zaključena jeseni. Menačnikova domačija jc bila odkupljena skupaj s predmeti, ki so v njej ostali. Pred začetkom gradbene obnove hiše jc bilo potrebno predmete pregledati in oceniti njihovo uporabnost glede na predvideno namembnost objekta prenovo v etnografski muzej. Notranjo opremo in predmete, ki imajo potencialno pričcvalno vrednost, je bik) potrebno evidentirati in nato shraniti v depoju. Uporabnost posameznih predmetov v konkretni muzejski postavitvi pa bo odvisna'od vsebine in programa, ki bo napolnjeval Menačnikovo domačijo v prihodnosti. Popisovanje predmetov jc potekalo tako. da sem sistematično, po posameznih prostorih, pregledovala vse, kar jc v hiši ostalo: pohištvo, različne uporabne in okrasne predmete, osebne stvari, oblačila, orodje, knjige, revije in časopise... Vsak posamezen predmet sem grobo očistila in ga fotografirala. Nato se je bilo potrebno odločiti, ali ga jc smiselno shranjevati ali nc. Kriterij, po katerem sem se ravnala, jc bila predvsem pričevalna vrednost predmeta, da lc ta odslikava uporabnost v določenem času in prostoru, to jc nekje od začetka 20. stol. pa do 60, let isiega stoletja, koje bik) življenje na Mcnačnikovi domačiji najbolj živahno in intenzivno. Izbrane predmete, ki so uporabni za muzejske namene, sem po strokovnih kriterijih popisala v za to pripravljeno podatkovno bazo. 567 enot je pridobilo kodo pridobitve in narejenih je bilo 516 digitalnih fotografij. Po opravljenem popisu sem se z urejeno podatkovno bazo dvakrat sestala z gospodom Janezom Ah-činom. Skupaj sva sliko za sliko pregledala popisane predmete in za tiste, ki jih je prepoznal, mi jc zaupal njihovo »zgodovino«. Tudi te informacije sem kasneje vnesla v podatkovno bazo. Na dan so prišli zanimivi spomini. Kna izmed prednosti Menačnikovc domačije je v tem, da se njena notranjost ni bistveno spremenila od otroštva gospoda Ahčina pa do danes. Zato nam lahko pripoveduje zgodbo o življenju v Domžalah v začetku 20. stoletja. Brat France je naredil smučke in smučarske palice. Z njimi so smučali (danes bi rekli, da tekli na smučeh) po polju, v trzinskih hribih ter na Dobenu. Seveda so vso pot od doma do Dobena »presmučali« Smučke so ostale v hiši in so sedaj med popisanimi predmeti, i na je na vrhu polomljena, kci jo |c Janez Ahčin pri skoku zlomil. Kot je bilo takrat običajno, so otroci morali staršem pomagati pri različnih opravilih. Pri Ahčinovih niso nikoli plctli slamnatih kit za slamnikarsko industrijo, ampak so pomagali očetu v krojaški delavnici. Oče Franc Ahčin jc pri trgovcih v Ljubljani dobil kataloge v katerih so bili prilepljeni majhni vzorčni koščki blaga. Kataloge jc nato pokazal strankam in po potrebi naročil želeno blago. Blago iz starih katalogov pa so uporabili otroci, da so sc učili šivati. Iz različnih koščkov je nastalo pregrinjalo za posteljo. Nadaljevanje prihodnjič Vse svoje sedemindevetdesetletno življenjsko potovanje skozi čas je bila moja mama VIDA MERHAR roj. Vidic - Slaparjeva Vida rada med ljudmi in z veliko ljubeznijo do rož. S pomenkovanjem in prisotnostjo ste ji ovrednotili njen vsakdan v življenju. Vaša pozornost njej in nam ob zaključku njene življenjske poti nam je pomagala sestaviti mozaik podobe, ki jo bomo odnesli v svoj spomin za prihodnje. Zahvaljujemo se vsem in vsakomur za vse dobro in naj ostaja prijazen spomin. Hči Marjeta Vodnik z družino ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice TEREZIJE PIRŠ roj. Vavpetič iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za skrb ob njeni dolgoletni bolezni, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Ivica, sinova Rudi in Dušan z družinami SPOROČILA Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo v.im veliko i/biro poročnih n otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABETIKI; domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 11.10 ure DRŽAVNO PRVENSTVO POKAL DUNLOP SLOVENIJE MEDNARODNA Dl R K A masami oasauai ^ O hitrejša ki kakovostnejša proizvodnja III > O > o ■ vrtni kamini - vse vrste tlakovcev ■ ograje, cevi, rabniki - stebri za oporni zid ■ travne in prane plašče - kc ritnice za obrežino ■ korita za raže... - vodnjaki MOSTE 93, 1218 Komenda, volt 01 834 30 85, 834 10 82, faks: 01 834 30 80 e-mail: info@jokant.com, http://www.johant.com Nagradna akcija Vrjii napotnico e-Študentskega Servisa Domžale Za vroče poletne mesece na e-Štu-dentskem Servisu Domžale pripravljamo nagradno akcijo Vrni napotnico in sodeluj v nagradnem žrebanju za SKUTERl Vsaka napotnica c-Študenlskega Servisa Domžale, ki jo studenti in dijaki izpolnjeno vrnejo do 31. avgusta 2004, bo sodelovala v nagradnem žrebanju za skuter Aprilia Area 51. Žrebanje skuterja bo 1. septembra 2004 v poslovalnici e-Študentskega Servisa Bežigrad, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana (med fakultetama FDV in I I J). Nagrajenec bo tudi pisno obveščen, njegovi podatki pa bodo objavljeni tudi na spletni strani www.studentski-servis.com. c-Študcntski Servis Domžale napoti svoje člane, dijake in študente, na delo z napotnico. Napotnica je dokument na osnovi katerega imajo dijaki in študenti pravico delati pri delodajalcih in na osnovi katerega prejmejo plačilo po opravljenem delu. Naročijo lahko navadno napotnico, če delajo krajši čas, permanentno napotnico, ki jim prihrani vsakokratno naročanje (vsakih 10, 15 ali 30 dni jo pošljemo na dom ali v podjetje) ali stalno napotnico za daljše obdobje. Napotnico c-Študontskega Servisa Domžale je treba vedno naročiti pred začetkom dela. Z napotnico e-Študentskega Servisa Domžale so člani na delu tudi nezgodno zavarovani in v primeru nezgode prejmejo dnevno odškodnino. Ker si mladi po končanem delu svoje zaslužke želijo prejeti čim prej, zalagamo zaslužke v celotnem znesku. Člani zaslužek prejmejo isti dan, ko dobimo potrjeno napotnico in nc čakamo na plačilo podjetja. Zalaganje ne velja za vsa podjetja. V primeru neplačila zaslužka za našega člana je napotnica edini dokument, na osnovi katerega lahko c-Študentski Servis Domžale od delodajalca terja njegov zaslužek. Kje lahko člani e-Sludentskcga Servisa Domžale, študenti in dijaki, naročijo napotnico? • po telefonih 031/841 841, 01/72 II 790 • v osebnem e-servisu na www.studentski-scrvis.com. • osebno v naših poslovalnicah v Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Bežigradu, Litiji, Zagorju in Sevnici Živahne počitnice in veliko sreče pri žrebanju, e-Študentskl Servis Domžale. Mengel Pelechova 15, Preserje pri Radomljah Tel.: 01/722 89 82, 01/722 lax: 01/722 89 86 O Fizično varovanje ^Tehnična varovanje z intervencijo O Obhodno varovanje " Reeeptorska služba ^Prevoz denarja in dragocenosti t? Montaža alarmnih sistemov PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNI USLUŽBENCI IN IZVRSTNI STROKOVNJAKI stran 30 «? mali ^ oglasi • Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Mob.: 031 787 865 • MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 • URMAR d.o.o. strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 • SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Keini-sa) Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897 • INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL OMME Dvižne košare OMME Višine dviga od 13-21 m 0 Triglavska 11, 1230 Domžale lel./fax: 01/7212-132 GSM: 041/668-529 cpv CENTER ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELI I Tbihsijska ulica 057, Ljubljana , IZVAJAMO TEČAJE ZA • VOZNIKE VILIČARJA • UPRAVLJALCE rEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE • UPRAVLJALCE DVIGAL Opravljamo vse storitve s področja varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja. Pokličite: 01/ 423 96 40 ali 041/749-524 ali pišite na cpvuYviol.net K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Pax 01/72-38-015 www.adriatic.si Ena polica za vsa zavarovanja v vašem domu. Nezgodno zavarovanje družine, zavarovanje hišnega ljubljenčka, glasbil, umetnin, medicinskih pripomočkov, sanitarne keramike, zavarovanje avtomobila in drugih premičnin v garaži ter gospodinjskih aparatov v paketu in povrnitev stroškov za najem nadomestnega stanovanja so le nekatere izmed možnosti, ki so vključene v novo premoženjsko zavarovanje SUPERSTAN. Zavarovanje Su-perstan pa poleg zavarovanje nepremičnine in vsega, kar je v njej, vključuje brezplačno storitev Asistenčni klic Adriatic 0P"""aV Z enim samim klicem na brezplačno številko boste dobili pomoč za popravilo ali sanacijo v vašem domu. SUPERSTAN popolno zavarovanje Ohranite svoj življenjski slog. Tudi če se zgodi kaj nepredvidenega. f L Adriatic zavarovalna družba d.d, Adriatic predstavništvo Domžale Ljubljanska cesta 90, telefon: 01 724-04-11 e-mail: domzale.zastopnik@adriatic.si 82 optika BRICI TA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. UGODNA PONUDBA LETNIK 2004 vs.tr.i picasso 2.0 HDi excl.s kov. barvo 4.051.000 SIT Ob menjavi | 1(HI km rm*i|*(Oj 147 a, lm XSARA EXC. 1.6M6V 5V s kovinsko barvo 2.999.000,00 SIT Popvprefna poraba goriva: fe,9 l/JOO km, mMja C02 160 g/Vm * Akcij.i velja fin H 7 2004 02, (Jo razprodaje ia\o% OZ, Ho spremembe .ik( ijf. R.ibljcno vo/ilo v.im obr.ifun.imn po Mbeli Ei.iroI.ix. CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 Mtiail:salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01)4347 660 Sola o soncu Zaščitna sredstva za sončenje vsebujejo tiltre. ki absorbirajo ali odbijajo HV žarke. Na vsakem zaščitnem sredstvu, ki ga kupile V lekarni, je naveden vsaj en zaščitni faktor Z označbo S I' l (Sun Protecting Factor) ali ZF (zaščitni faktor), ki pomeni, koliko časa se lahko zadržujemo na soncu zaščiteni ' s sredstvom za sončenje, v primerjavi s časom, ki bi ga pivživeli Da soncu nezaščiteni, ne da bi nas pri tem opeklo. Pred nakupom se s farmacevtom V lekarni posvetujte, kakšen je Iblotip vase ko/c, in skupaj izberila ustrezen izdelek. V prvih dneh uporabljajte sredstva z zaščitnim faktorjem nad 15, ki naj bodo lotoslahilni in odporni proti vod in pesku. Priporočam vam, da upoštevate naslednja priporočila, saj boste le tako na soncu brez skrbi, da bi vas opeklo: • Nosite ohlapna oblačila, klobuke s širokimi krajci in sončna očala. Soncu se izpostavljajte postopoma; prvi dan eno uro, naslednji dan dve uri, itd.. • Med II,in 16, uro popoldne bodite \ senci, otroci do tretjega leta starosti naj bodo v senci ves čas. Pijte veliko tekočine ter se po vsakem kopanju in večkrat na dan namažite s sredsh i za nego kože med sončenjem. Zjutraj se namažite 30 minut, preden greste na sonce. Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje. • Zvečer se namažite s sredstvom za nego kože po sončenju, ki bo vašo kožo pomirilo in navlažilo. Priporočljivo je, da že nekaj tednov pred, med in po sončenju uporabljate vitaminske pripravke v obliki tablet ali kapsul, ki vsebujejo antioksidante (beta karoten. vitamin E) in delujejo kot lovilci prostih radikalov in tako pomagajo popravljali poškodbe kože. ki nastanejo zaradi sonca. • Oblaki lahko prepuščajo tudi do X0% UV žarkov, zato večkrat nanesi-te izdelke z zaščitnim faktorjem, tudi ko sonce ne sije. • Porjavitev ne pomeni zaščite, še posebno ne pred UVA žarki. Uporabnost kozmetičnih izdelkov za zaščito proti soncu je šest mesecev po prvi uporabi. LTV filtri zaradi visokih temperatur, vlage in kisika počasi razpadejo, zaradi česar krema ni več uporabna, poleg tega pa se zaradi razpadlih sestavin poveča niožnosl pre-ohčulljivoslnili reakcij na kožo Opozorilo: Ce sle svellopolti in imate veliko pigmentnih znamenj na koži, večkrat na leto preglejte svoja znamenja. Če opazite kakršnokoli sprememo; srbenje, spremembo barve potemnilev. rast, nepravilno, asimetrično obliko ali spontano krvavitev znamenja, ne čakajte, ampak takoj obiščite zdravnika. Samopreglcdovanjc kože je najučinkovitejši način zgodnjega odkrivanja kožnega raka. Pripravila: Alenka Uršlč. mag. farm. OBVESTILO O POLETNIH DELOVNIH ČASIH MESTNIH LEKARN od 1.7. do 31.8.2004 Velja za vse lekarne razen za lekarno v Novem trgu v kateri bodo delovni časi veljali od 28.6. do 3.9 2004 LEKARNA KAMNIK - Sutna 7. 1240 Kamnik Dclovniki od 7.30 do 19.30 Sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik Delovniki od 8 00 dol .s 00 sob zaprto 01 839 7(1 40 LEKARNA MENGEŠ - Kolodvorska 2b, 1234 Mengeš Delovniki od 8.00 do 15.00. sob od 8.00 do 12.00 01 732 09 16 LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72. 1230 Domžale Delovniki od 7.30 do 19.30. sob od 7.30 do 13.00 Nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 01 724 42 80 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a. 1235 Radomlje Delovniki od 7.30 do 14.30, sob od 8.00 do 12.00 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče Pon od 12.00 do 19.00, tor. src. pet od 7.30 do 14.00. čet od 13.00 do 19.00 j ter vsako prvo sob v mesecu od 8.00 do 12.00 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8. 1270 Litija Delovniki od 8.00 do 19.30. sob od 8.00 do 13.00 Nedelja in prazniki med 10.00 in 12.00 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode I, 1270 Litija Zaradi prenove je lekarna zaprta 01899 50 41 Nočna dežurna služba LEKARNA KRANJ, Bleiwisova 8, Kranj Telefon: (04) 20 11 636 LEKARNA PRI POLIKLINIKI. Prisojna ulica 7. Ljubljana, Tel.: 01 230 62 30 LEKARNA TRBOVLJE - CENTER, Rudarska 8, Trbovlje.Tel.: (03) 562 95 80 HUBAT PE HP COMMER( Oel/AVi-KOlulUlLLIItlJLCLKL NAJPAMETNEJŠI IZKORISTITI POPUSTE nost plačila n«a obroke Dobcno 75,1234 Mengeš Telefon:01/7230900 www.hp-commerce.si SPACE STAR 1.6 COMFORT 3.363.000 SIT CARISMA 1.6 COMFORT 3.490.000 SIT popu vi m.ooosn CARISMA 1.9 DID COMFORT 3.990.000 SIT popust sss ooostr PAJERO PININ 1.8 CLS 4WD 4.450.000 SIT KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS 5 pOM^ www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS, tel.: 01 7215 666 sam PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03 fax: 729 88 14 "D topel om skupina TRGOVINA STRANJE Zg. Stranje 1 A 1242 Sathovica tel: 832 70 30, 832 70 35 fax:832 70 45 NOV DELOVNI CAS V PRODAJNEM CENTRU JARŠE ponedeljek-petek: 7.00-20.00 sobota: 7.00-15.00 topkcn tioci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številne druge UGODNOSTI. Vse informacije dobite pri prodajalcih. WWW.SAM.SI NOVO - NOVO - NOVO SALON KERAMIKE IN PODOV TALNA IN STENSKA KERAMIKA,KOPALNE IN TUŠ KADI, TUŠ KABINE, KOPALNIŠKE ARMATURE, KOPALNIŠKI DODATKI, SANITARNA KERAMIKA, PREPROGE, PREDPRAŽNIKI, PARKETI, LAMINATI IN PRIBOR ZA POLAGANJE BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRO ODDELEK BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, KUHINJSKI PRIBOR, KLIMATSKE NAPRAVE, SVETILA, VIDEO IN AUDIO TEHNIKA, TV SPREJEMNIKI, VSE ZA ELEKTRO INŠTALACIJE NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM A1A Vabimo vas na testne vožnje z novo SEAT ALTEO PRESTOPI K DRZNIM. (S)-* ''Ortf>,TaggSŽefefc»vo 23, Kamnik, telefon: 01/8 3 9 50 40 ercator Center Domžale Ponudba v mesecu juliju Mesna gril plošča-mala pakirano, cena za kg, ćevapčići in kare: 1.098,00 SIT Puranje nabodalo na podstavku pakirano, cena za kg: 1.198,00 SIT Svinjski vrat v čili marinadi-zrezki pakirano, cena za kg: 1.499,00 SIT Ora exotic, 1,5 litra: 129,00 SIT Sadna pijača ACE, 1,5 litra: 99,00 SIT cene veljajo od 2.7. do 14.7.2004 Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! TRAJNO NIZKA VELE VELE Trgovska družba d.d. Ljubljanska c. 64,1230 Domžale