Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXVIII, junij 2022 Številka: 1/326 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Cinkarna Celje, d.d. Tisk: ATELJE 64 Podjetje za graficne storitve d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. Razvoj monomastrov z vgradnjo anorganskih pigmentov 4 Aplikacija Moja Cinkarna 6 Podelitev priznanj inovatorjem za leto 2021 8 Cinkarniški piknik kljub muhastemu vremenu in strgani vrvi uspel 18 14. natecaj Cinkarne Celje: na širšem Celjskem poleti vec kottisoc novih 25 medovitih rastlin Dan odprtih vrat - Spoznavanje Cinkarne je kljucno za zaupanje 26 Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! Za nami je pestro dogajanje preteklih mesecev, ki so ga poleg poslovnih izzi­vov zaznamovali tudi družabni in družbeno odgovorni dogodki. Ponosni smo na kolektiv, ki z nekaj manj kot 800 zaposlenimi, razporejenimi po razlicnih poslovnih enotah in službah, tvori celoto in nadaljuje že skoraj 150-letno tra­dicijo podjetja. Trdoživost Cinkarne vedno znova nagovarja generacije zapo­slenih in okolice z zgledom vztrajnosti, sposobnostjo prilagajanja, snovanjem novih programov in iskanjem poslovnih priložnosti. Že tolikokrat poudarjeno, pa vendar, Cinkarna smo ljudje, zaposleni, ki vsak na svojem podrocju doda­jamo kamencke v mozaik celotne zgodbe, pa naj gre za doseganje poslovnih rezultatov ali pa kot pomembni akterji razlicnih dogodkov, ko pokažemo svojo zavzetost in pripadnost podjetju. Zadnjo soboto v maju smo se po dveh letih premora ponovno srecali na pi-kniku. Ceprav nam jo je zagodlo slabo vreme, zadovoljnih obrazov ob sproš-cenem klepetu s sodelavci in pestrem naboru športno-zabavnih aktivnosti ni manjkalo. Sredi junija smo uvedli novost in širšo javnost nagovorili z Dnevom odprtih vrat na obeh lokacijah, v Celju in Mozirju. Ker je dogodek naletel na dober odziv tako zaposlenih, ki ste pokazali veliko mero zavzetosti in priprav­ljenosti sodelovati, kot obiskovalcev, upamo, da bo postal stalnica in kot nacin komuniciranja z zainteresiranimi posamezniki, lokalno skupnostjo, iskalci za­poslitve ter pri širjenju prepoznavnosti in pozitivne podobe podjetja. Za obstoj podjetja je potrebno sodelovanje z vsemi deležniki, zaposlenimi, del­nicarji in lokalno skupnostjo. Pomemben je konstruktiven dialog, saj z njim gradimo zaupanje, ta pa spodbuja sodelovanje, rast in razvoj. Vrednote niso zato, da so nekje zapisane, temvec zato, da jih živimo. Cinkarna organizaci-jam v lokalnem okolju namenja precejšnjo mero sponzorskih in donatorskih sredstev, že 14. leto zapored pa s pomocjo natecajev sodelujemo z osnovnimi in srednjimi šolami širše celjske regije. »Naša stara dama« pa gre tudi v korak s casom, saj je bogatejša za dve soncni elektrarni, ki predstavljata najvecjo na­ložbo v trajnostni razvoj do zdaj. S skupno mocjo 1,5 MWp sta namešceni na objektih Valjarne in poslovne enote Polimeri, v bližnji prihodnosti pa bomo soncne elektrarne širili z dodatnimi zmogljivostmi. Dejavni smo tudi na drugih podrocjih, poteka Akademija vodenja, vzpostav­ljamo standarde vodenja, zaživela pa je tudi aplikacija Moja Cinkarna, ki vsem zaposlenim na preprost in varen nacin omogoca dostop do dolocenih delov poslovno-informacijskega sistema. Ob obilici vsakodnevnih obveznosti bosta dobrodošla prihajajoca meseca, ko se zvrsti glavnina letnih dopustov. Naj bodo v sprostitev, zaslužen odmik od dnevne rutine, hkrati pa cas za nabiranje nove energije in elana, ki bosta pot-rebna za soocanje s prihajajocimi izzivi. Uredništvo Cinkarnarja Razvoj monomastrov z vgradnjo anorganskih pigmentov Monomaster ali monobatch je masterbatch, ki vsebuje le en pigment in je namenjen predvsem za uporabo pri niansiranju masterbatchev. Posamezni pigment z dolocenim CI (color indeksom) vgrajujemo v polimer v razlicnih deležih. Tako izdelan monomaster nastopa kot samostojen izdelek. Kupci teh produktov so proizvajalci masterbatchev ali pa tudi koncni predelovalci plastike, ki nimajo posebnih zahtev glede nianse. Pri investiciji v novo linijo barvnih masterbatchev v letu 2018 smo že nacrtovali uporabo pigmentov v proizvodnji. Zato smo izbrali konfiguracijo ekstruderja, ki omogoca izdelavo masterbatcha z vgradnjo pigmentov v prahu. S tem smo si postavili osnovo za izdelavo proizvodov z vecjo dodano vrednostjo. Po predkalkulaciji v faz snovanja smo izracunali, da bi nam proizvodnja monomastrov prinašala ekonomsko korist. Glede na relativno visoko vrednost vgrajenega pigmenta je namrec delež fiksnega stroška in polimera v strukturi cene monomastra nizek. Polna lastna cena pri nas izdelanega monomastra je v primerjavi s cenami na trgu dobavljivih monomastrov precej nižja, poleg tega lahko proizvedemo monomaster s poljubnim deležem pigmenta, kot je najoptimalneje za vgradnjo v dolocen barvni masterbatch. Zaradi narave pigmentov smo najprej zaceli z razvojem in proizvodnjo z vgradnjo anorganskih pigmentov (manj prašenja, boljše dispergiranje, manj cišcenja ...). Monomastri se izdelujejo z vgradnjo enega pigmenta po postopku intenzivnega mešanja pigmenta z voskom – hot mix ali po sistemu doziranja posameznih surovin ali hibridni kombinaciji. Pigmenti za uporabo v plastiki potrebujejo posebno obdelavo, ki poveca kompatibilnost in disperzibilnost. Zaradi procesa predelave in uporabe se zahteva, da so pigmenti tudi ustrezno temperaturno obstojni. Za vgradnjo posameznih pigmentov v polimerno osnovo se uporabljajo razlicne kombinacije voskov in pigmentov. Da je monomaster optimalno dispergiran, je treba zmes ekstrudirati na dvopolžnem ekstruderju. Optimalne procesne pogoje na proizvodni liniji dolocimo pri prvi industrijski proizvodnji. Kakovost dispergiranja ugotavljamo z barvno mocjo in preizkusom FPV. Pri menjavi pigmenta je treba dobro ocistiti mešalec, dozirni sistem, stranski dozator in ekstruder. Pri cišcenju uporabljamo polimer, ki ga kot tehnološki izmet vracamo k naslednji šarži istoimenskega proizvoda. Zaradi optimizacije proizvodnje pri nacrtovanju upoštevamo izdelavo vecje kampanje monomastrov z vgradnjo istega pigmenta in hkrati izdelavo razlicnih koncentracij monomastrov v isti seriji z istim lotom (to je tudi istim podtonom) pigmenta. Lani smo razvili in proizvedli kar nekaj monomastrov. To so monomastri razlicnih koncentracij anorganskih pigmentov v polimeru PE LD 20, kot je razvidno iz tabele: Ceprav je bil razvoj monomastrov s komercialnim imenom CC Mono namenjen tudi trženju omenjene proizvodne skupine, proizvajamo trenutno monomastre le za lastne potrebe. Razlog, da monomastrov še ne tržimo, je v nizki razpoložljivosti in dolgih dobavnih rokih pigmentov, zaradi cesar izdelane monomastre raje vgrajujemo v naše barvne masterbatche in s tem ustvarjamo vecjo dodano vrednost, kot bi jo v situaciji enormnih cen vhodnih materialov s prodajo monomastrov. Tudi pri razvoju novih izdelkov je smiselno vgrajevati lastne monomastre, ker le s takšnimi proizvodi ostajamo konkurencni na racun razlike v ceni 'doma' izdelanega monomastra in tržne vrednosti konkurencnega. Vsekakor pa je naš koncni cilj, poleg proizvodnje za lastne potrebe, tudi trženje izdelkov te skupine, ko bo na trgu dovolj zalog dolocenih pigmentov in njihovih ekvivalentov. Z vzpostavitvijo prodaje monomastrov bomo najprej glede na vecje potrebe po pigmentih imeli boljšo pozicijo pri nabavnih pogojih, s povecanim obsegom proizvodnje oz. kolicine posamezne šarže pa bomo lahko dosegali nižje proizvodne stroške. Boris Videmšek Koda UFI V Evropski uniji so na voljo številni kemijski izdelki, ki jih uporabljajo splošna javnost v vsakdanjem življenju in strokovnjaki v svojih delovnih okoljih. Kemijski izdelki na splošno veljajo za varne, kadar upoštevamo navodila za njihovo uporabo. Lahko pa kljub temu pride do nenamerne izpostavljenosti zaradi nepravilne uporabe ali nesrec. V tem primeru je takojšen dostop do ustreznih informacij o kemijskem izdelku za zdravniško osebje in izvajalce nujne pomoci bistvenega pomena. Priloga VIII uredbe CLP Po prejšnji zakonodajni ureditvi in v skladu z uredbo 1272/2008 o razvršcanju, oznacevanju in pakiranju snovi ter zmesi (CLP – Classification, Labelling and Packaging) je odsotnost usklajenih zahtev po informacijah privedla do precejšnjih odstopanj med obstojecimi nacionalnimi sistemi obvešcanja, oblikami podatkov in zahtevami po informacijah. Tako so morala podjetja, ki dajejo zmesi v promet v razlicnih državah clanicah, veckrat predložiti podobne informacije, in to v razlicnih oblikah. Ta raznovrstnost je privedla do neskladij med informacijami, ki jih je v razlicnih državah clanicah imelo na voljo zdravniško osebje v primerih zastrupitev ali nenamernih izpostavljenosti. Evropski komisiji je bila dodeljena obveznost izvedbe pregleda, kot je doloceno v 45. clenu uredbe CLP, da bi ocenila možnosti za uskladitev informacij. Zato je bila k uredbi CLP dodana Priloga VIII, ki doloca dolocbe za oblikovno in vsebinsko uskladitev informacij, povezanih z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoci. Zahtevane informacije med drugim vkljucujejo identifikacijo zmesi in gospodarskega subjekta, odgovornega za dajanje v promet, informacije o sestavi in nevarnih sestavinah ter o namenu uporabe s sistemom usklajenih kategorij. Dolocbe Priloge VIII za zmesi za potrošniško uporabo in za zmesi za strokovno uporabo veljajo od 1. januarja 2021, za zmesi za industrijsko uporabo pa bodo zacele veljati 1. januarja 2024. Identifikator UFI V sklopu usklajevanja zahtev po informacijah za identifikacijo zmesi je uvedena enolicna 16-mestna alfanumericna oznaka, ki jo je treba natisniti ali namestiti na etiketo izdelka. Ta oznaka oziroma koda UFI (Unique Formula Identifier) nedvoumno povezuje predložene informacije o zmesi (torej informacije, pomembne za zdravljenje bolnikov) z dolocenim izdelkom, ki se daje v promet. Tukaj zmes pomeni formulacijo, ki vsebuje kemijske sestavine s povezanimi lastnostmi, na primer sestavo, toksikološkimi lastnostmi, barvo in pH, izdelek pa pomeni zmes v obliki, v kakršni je dobavljena uporabniku, in opredeljuje druge vidike, na primer trgovsko ime, pakiranje in kategorijo izdelka – namen uporabe. Primer namestitve UFI kode na izdelku Cuprovin 50. Podjetje, ki daje v promet zmes, za katero veljajo obveznosti v skladu s 45. clenom, mora s strani Evropske agencije za kemikalije (ECHA) imenovanemu organu – Centru za zastrupitve – predložiti informacije, ki jih zahteva Priloga VIII. Na podlagi ustrezno predloženih informacij (Poison Centres Notification dossier) lahko izdelek opremi z izbranim, predhodno generiranim identifikatorjem UFI. Uporabnost kod UFI Kot doloca 45. clen uredbe CLP, morajo imenovani organi zagotoviti, da se predložene informacije uporabljajo samo: • v zdravstvene namene pri oblikovanju preventivnih in kurativnih ukrepov, zlasti v nujnih primerih, • ce zanje zaprosi država clanica, da bi opravila statisticno analizo in ugotovila, ali so nujni boljši ukrepi za obvladovanje tveganja. Imenovani organi in centri za zastrupitve, ki imajo dostop do zbirke podatkov z možnostjo iskanja po standardnem varnem sistemu za oddaljeni dostop agencije ECHA, morajo zagotoviti vsa jamstva za ohranjanje zaupnosti prejetih informacij. V nujnem primeru morajo zagotoviti zdravstveno pomoc brez neposrednega razkritja zaupnih poslovnih informacij, razen ce je to nujno za obvešcanje zdravstvenih delavcev o doloceni snovi in zagotovitev, da bolnik prejme pravilno zdravljenje. Amadej Kujan Aplikacija Moja Cinkarna V aprilu je zaživela spletna in mobilna aplikacija Moja Cinkarna, ki je na voljo vsem zaposlenim. Uporabljate jo lahko na svojem službenem ali/in zasebnem racunalniku ter na svojem mobilnem telefonu. Osnovni namen aplikacije je, da se zaposlenim na enostaven in varen nacin omogoci dostop do dolocenih delov poslovnoinformacijskega sistema Oracle. Aplikacija trenutno omogoca: • pregled stanja in porabe letnega dopusta, • pregled stanja ur registracije delovnega casa ter • pregled in narocanje malice v vseh treh jedilnicah. V poletnih mesecih bomo dodali naslednje funkcionalnosti: • izstavitev dovolilnice za enkratni izhod, • elektronsko potrjevanje dokumentov in • objavljanje novic za pravocasno informiranost. Vecina zaposlenih aplikacijo že uporablja in je nad njo navdušena. Prejeli pa smo tudi precej idej za nadaljnje razširitve, kot so zahtevek za dopust, telefonski imenik, elektronske placilne liste in podobno. K uporabi aplikacije spodbujamo še preostale zaposlene, saj boste z uporabo aplikacije lažje in hitreje prejeli informacije ter prispevali k boljši informatizaciji podjetja. Z uporabo aplikacije bomo stremeli k hitrejšim in enostavnejšim procesom ter zmanjšali porabo papirja. Zaposleni s službenim elektronskim naslovom ste prejeli vabilo z navodili, zaposleni brez službenega elektronskega naslova pa morate za uporabo aplikacije opraviti postopek registracije na naslovu https://moja.cinkarna.si in slediti nadaljnjim navodilom. Pri tem vam lahko pomaga Maja Dackovic iz Kadrovsko splošne službe. Ker vsak zaposleni sam opravi registracijo in uporablja samo svoj portal, je anonimnost vsakega posameznika zagotovljena. Varnost aplikacije je na najvišji možni ravni. Povezava do alikacije Montaža tefloniranih elementov cevovoda V PE Polimeri projektiramo in izdelujemo sklope ter te.onirane elemente cevovoda po narocilu ali po nacrtu kupca. Poleg projektiranja in proizvodnje se ukvarjamo tudi z montažo lastnih proizvodov. Montažna skupina svetuje, nacrtuje in izvaja montaže kompleksnih elementov. Najvec montaž opravimo v farmacevtskih in kemijskih podjetjih po Sloveniji. Naša glavna prednost je lastna proizvodnja elementov, kar pomeni veliko fleksibilnost pri montaži in dodatni dobavi. Na tak nacin se lahko sproti prilagajamo situaciji na projektu. Podrocje naše dejavnosti je zelo široko in je v skladu s programom dejavnosti našega podjetja. Vabljeni, da se prepricate o naši strokovnosti. Tekst in foto: Luka Fideršek Strokovna ekskurzija inovatorjev V okviru projekta CC UM RODI IZUM je v preteklem letu nastalo veliko novih idej in predlogov. Nemirni duh, ki inovatorje žene, da pozorno opazujejo svojo okolico in zaznavajo priložnosti za izboljšave, nas enkrat letno zvabi tudi na ekskurzijo s prijetnim druženjem. Letos smo obiskali Tehniški muzej v Bistri, ki skrbi za ohranitev tehnicne kulturne dedišcine. Muzej ponuja ogled gozdarske, lesarske, ribiške, elektro, tekstilne, prometne in tiskarske zbirke, zbirke kmetijske mehanizacije, Slovenskega lovskega muzeja ter Muzeja pošte in telekomunikacij. Vredno ogleda. Še posebej je zanimiv prometni oddelek, ki vsebuje kolekcijo koles, motornih koles, avtomobilov, ljubljanski tramvaj in zbirko tovarne Tomos. Najbolj so nas navdušili avtomobili, ki jih je uporabljal predsednik nekdanje skupne države Josip Broz Tito. Bil je ljubitelj dobrih avtomobilov, ki so odlicno ohranjeni, ter prava paša za oci. Po ogledu muzeja smo se ustavili v Rakovem Škocjanu, kjer smo si ogledali veliki naravni most. Odpravili smo se v muzej smucanja na Blokah, si ogledali film Beli krog življenja in zimske slike z Bloške planote. Druženje smo zakljucili ob poznem kosilu s tradicionalnim žrebanjem nagrad za vse predlagatelje koristnih predlogov v preteklem letu. Žreb je nagrade razdelil med naslednje sodelavce: 3. nagrado (vikend paket v Logarski dolini) so dobili Stanka Štrajhar (OE Marketing), Robert Repas ( PE Titanov dioksid) in Boštjan Rozonicnik (PE Kemija Mozirje); 2. nagrado (tedenski paket v pocitniških kapacitetah CC) sta dobila Emil Zupanc (PE Vzdrževanje in energetika) in Mitja Gracner (PE Titanov dioksid); 1. nagrado (tablicni racunalnik) pa je dobil Oskar Mažgon (PE Titanov dioksid). Amina Kolaric Podelitev priznanj inovatorjem za leto 2021 Tudi letos so bili najbolj pronicljivi inovatorji preteklega leta povabljeni na sprejem pri vodstvu podjetja. Predsednik uprave Aleš Skok ter clanica uprave in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic sta pozdravila navzoce in poudarila pomen ustvarjalnega razmišljanja in posledicno doprinos k uspešnemu poslovanju podjetja. V nadaljevanju sta podelila priznanja tistim, ki so lani prijavili najvec koristnih predlogov. Zlato priznanje za najvecje število predlogov je prejel Primož Cretnik (PE Titanov dioksid), srebrno priznanje je prejel Janez Siter (PE Polimeri), bronasto pa Stanislav Založnik (PE Polimeri). V nadaljevanju so podelili še priznanja inovatorjem, katerih predlogi so bili za podjetje najkoristnejši. Bronasto priznanje za najkoristnejše predloge so prejeli: Emil Zupanc (PE Vzdrževanje in energetika) Zamenjava materiala rezervnih delov ventilov Larox V delavnici za popravilo sklopov (remontna delavnica) popravljajo tudi avtomatske ventile Larox PVE 200. Z zamenjavo dotlej uporabljanega materiala z drugim materialom so pri izdelavi vodil ventila, letev ventila in batnic za trikrat zmanjšali število rezervnih delov, s tem pa zmanjšali tudi vrednost zaloge rezervnih delov in stroškov vzdrževanja teh ventilov. Boštjan Vukan (PE Titanov dioksid) Ureditev dostopa na podest Zaradi utesnjenosti je bil dostop do sklopov na hidrolizerjih za preglede, vzdrževanje in menjavo otežen in iz vidika varstva pri delu dokaj težaven. Vukan je predlagal montažo mosticka med obstojecima podestoma pranja gela in hidrolize ter manjšo prestavitev cevovodov. S tem bo omogocen lažji dostop na južno stran hidrolizerjev, poenostavljen in varnejši pa bo tudi ogled in vzdrževanje naprav. Stjepan Zagoršcak (PE Kemija Celje) Zamenjava lignosulfonatov v praškastih gnojilih Pri proizvodnji praškastih gnojil na osnovi bakrovih soli smo uporabljali magnezijev lignosulfonat (LIGNEX). Za ta proizvod je bila predlagana zamenjava z enakovrednim, a cenejšim proizvodom Bretax S (natrijev lignosulfonat). Srebrno priznanje za najkoristnejše predloge sta prejela: Janez Prislan (PE Kemija Mozirje) Predelava turbo mešalca V proizvodnji barvnih master-batchev se za mešanje manjših šarž uporablja mešalec, ki je lociran v proizvodnji praškastih lakov. Težava je v logistiki, saj je bilo treba najprej dostaviti praz-no posodo, nato polno prepeljati v praškaste lake in koncno zamešano spet v barvne masterbatche. Težavo so rešili z uporabo turbo mešalca, ki je bil nekdaj del linije ICMA in je že vsaj 10 let stal v skladišcu. Mešalcu so dogradili novo krmilje ter kovinski podest, da je možno praznjenje v zabojnike. Ko so ga locirali v proizvodnjo masterbatchev, so odpravili logisticne težave in zamu­de, posledicno je v proizvodnji manj zastojev, kar pove-ca obseg ekstrudiranja. Robert Repas (PE Titanov dioksid) Ponovna uporaba vijakov iz Ti žice Za pritrjevanje filtrnih tulcev na svece filtrov Fundaback uporabljamo vijake iz Ti žice. Po menjavah filtrnih tulcev na filtrih pa vijaki zaradi zamašenosti ravni niso bili uporabni. Vsako leto so pri zamenjavi platen samo na pranju gela porabili približno 5.000 vijakov. Po predlagateljevi ideji vijake po demontaži operejo s koncentrirano žvepleno kislino. Po pranju so vijaki ponovno uporabni za montažo. Postopek je mogoce ponoviti štiri- do petkrat. Zlato priznanje za predlog, ki je podjetju prinesel najvec koristi, pa je prejel: Marko Vrbnjak (PE Titanov dioksid) Sanacija laboratorijskih odtokov V laboratorijih službe za raziskave in razvoj je prišlo do popolne zamašitve odtocnih cevi. Cišcenje z visoko tlacnim cistilnikom ni bilo mogoce, zamenjava cevi pa bi znašala vec kot 30.000 evrov. Predlagatelj je izvedel sistem odtokov s pomocjo potopnih crpalk za umazano vodo in fekalije, ki so jih namestili pod vsako laboratorijsko korito. Crpalke so postavljene v odpadne 60 l sode in vezane vzporedno na eno odvodno PVC-spiralno cev. Za vsako crpalko so namešceni nepovratni ventili, ki preprecujejo povratni tok odpadne vode. Cevovod poteka pod radiatorji ob zunanjem zidu laboratorija in skozi talni kanal v pilotnem laboratoriju neposredno v crpalni jašek. Skok in Podgoršek Seliceva sta ob koncu srecanja posebno diplomo podelila inovatorjem Romanu Deželaku, Jožetu Cvelferju in Antonu Kocarju iz PE Polimeri. Na razpisu za najboljše inovacije v letu 2021 Regionalne gospodarske zbornice Celje so prejeli srebrno priznanje za inovativno tehnologijo Proizvodna linija za avtomatsko brizganje fluoriranih termoplastov. Inovatorji so nacrtovali in izvedli proizvodno linijo za avtomatsko brizganje fluoriranih termoplastov. Izvedba linije daje izredno prilagodljivost pri uporabi razlicnih vrst materialov za brizganje širokega nabora izdelkov. Racunalniško krmiljenje zagotavlja 100 % ponovljivost postopka. Posebnost postopkov brizganja fluoriranih termoplastov so visoke temperature v procesu. Tekst: Vladimir Vrecko Foto: Dušan Mastnak Je lahko katera koli ruda prava? Za proizvodnjo titanovega dioksida po sulfatnem postopku, ki ga uporabljamo tudi v Cinkarni Celje, potrebujemo rudo – surovino, bogato s spojinami titana. Iz nje s pomocjo razklopa s koncentrirano žveplovo (VI) kislino pridobimo titanove in druge sulfate, z nadaljnjimi postopki pa proizvod, pigmentni titanov dioksid. Najbolj uporabna titanonosna ruda je ilmenit z osnovno kemijsko formulo FeTiO3. Ker je to ruda, torej surovina mineralnega izvora, vsebuje tudi nabor drugih spojin (silikatov, aluminatov, oksidov ter cistih kovin) in jalovine. Slednjo praviloma odstranijo s separacijo že v sklopu rudarjenja. Glede na nahajališce poznamo primarne in sekundarne ilmenite ter odprte (dnevne) in zaprte (podzemne) kope. Vsebnost TiO2 je višja pri sekundarnih ilmenitih, ki jih uporabljamo tudi sami. Da bi bila surovina cim bogatejša s titanovo komponento, kar izražamo z vsebnostjo titanovega dioksida (TiO2), jo dodatno obdelajo. To je plavžni postopek, pri katerem locijo železovo talino od titanove. Glede na spremljajoce postopke lahko odstranijo tudi druge spojine in primesi. Produkt plavžnega postopka je titanova žlindra. V proizvodnji uporabljamo obe surovini, ilmenit in titanovo žlindro. Zaradi velikega povpraševanja, katerega delni razlog je tudi situacija v Ukrajini, je vedno težje zagotavljati zadostne kolicine obeh surovin. Na osnovi vecletnih pogodb uporabljamo žlindro Sorel proizvajalca Rio Tinto (Kanada) in mozambiški ilmenit Moma proizvajalca Kenmare. Obcasno moramo uporabiti tudi alternativne vire. V zadnjem obdobju je to norveška žlindra TiZir Fines. Njena obcasna uporaba je postala naša stalnica zadnjih pet let. Situacija na trgu se odraža v obsegu testiranih vzorcev razlicnih rud; manjša je nabavna razpoložljivost, vecje so potrebe po preizkusu alternativnih virov. Države nahajališc ilmenitov in proizvodenj vzorcev žlindre, ki smo jih že preizkusili; posebej so oznacena tudi podrocja surovin, ki so v uporabi v trenutni proizvodnji (vir: www.nationsonline.org/oneworld/map/world_map.htm). Od leta 2005 smo v proizvodnji preizkusili 5 razlicnih ilmenitov: • mozambiškega Moma, • norveškega Titania SGI, • ukrajinskega Velta, • avstralskega Kwale, • in ukrajinskega Irshansk. Mozambiški ilmenit Kenmare Moma uporabljamo že 15 let (od decembra 2007). Pred tem smo vec let uporabljali avstralski ilmenit ILUKA. Izvedli smo tudi poskusne proizvodnje z uporabo štirih vrst žlindre: • norveške Tinfos (poskus v letu 2007, nato pa stalna uporaba od septembra 2009 do leta 2016); zaradi lastniških sprememb se je podjetje pozneje preimenovalo v Eramet in nazadnje v TiZir; • kanadske Sorel (najprej poskus, nato v stalni uporabi od leta 2016); • norveške TiZir Fines (poskus v novembru 2017; od takrat je v stalni obcasni uporabi, praviloma v kombinaciji z žlindro Sorel); • kanadske RTCS fines (poskusna proizvodnja poteka z vmesnimi prekinitvami od januarja 2022). Žlindra Sorel proizvajalca Rio Tinto je prva žlindra, ki smo jo zaceli uporabljati leta 1992, ko smo iz izkljucno ilmenitnih razklopov prešli na t. i. mešane razklope ilmenita in žlindre. Zadnjih pet let je Rio Tinto ponovno ekskluzivni dobavitelj žlindre. Zaradi nacrtov po dvigu kapacitete in velikem povpraševanju po žlindri se spoprijemamo s pomanjkanjem oziroma neujemanjem svojih potreb in možnosti dobaviteljev. Zato je postalo preverjanje alternativnih surovin, tudi z morebitnim odstopom od klasicnih postopkov proizvodnje, neobhodno. Za laboratorijske preizkuse surovin imamo izdelan 'standardiziran' nacrt, ki obsega preverjanje kemijske sestave (vec analitskih postopkov, ki jih opravijo v SK in v zunanjih institucijah) in velikosti delcev nezmlete rude (sejalna analiza), sposobnost mletja, reaktivnost ter preverjanje obnašanja in ucinka pri razklopu in raztapljanju ciste rude in binarnih mešanic na pilotni napravi. Rezultati preizkusov nam dajo odgovore o prednostih in slabostih preizkušene rude ter usmeritve o modifikaciji proizvodnih parametrov, ce se ruda prepozna kot ustrezna za našo uporabo. Trg surovin je omejen, kar predstavlja izziv tako za nabavno službo kot za tehnologe, ki moramo znati oceniti primernost rude za lastne potrebe s tehnoloških, okoljskih, transportnih, financnih in še kakšnih vidikov. Ceprav prihodnost ni rožnata, lahko z velikim trudom sodelujocih omilimo negativne posledice globalnih sprememb in najdemo nacine za ucinkovito, varno in dobickonosno uporabo novih surovin. Mateja Mocnik Ivec Gasilci – kako se izobražujemo in usposabljamo Gasilci se pri svojem delu srecujemo z razlicnimi izzivi. Gasilec postaneš tako, da najprej zakljuciš srednjo strokovno izobrazbo na katerem koli podrocju, nato pa opraviš šestmesecno dodatno izobraževanje v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje Republike Slovenije na Igu. Po uspešnem dodatnem izobraževanju v gasilski šoli pridobiš naziv 'poklicni gasilec'. V šoli pa ne pridobiš samo strokovnega naziva, ampak osnovna znanja, pomembna za nadaljnje delo na podrocju gasilstva. Samo izobraževanje je razdeljeno na teoreticni in prakticni del. Pri teoreticnem delu se bodoci poklicni gasilec seznani z osnovami na razlicnih podrocjih dela (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, varstvo pred požarom, prva pomoc, osnove gasilskih vešcin, operativni postopki, gasilno orodje in oprema, osnove tehnicne mehanike, osnove kemije, elektronike in sistema zvez …). Pri prakticnem izobraževanju pa se ves teoreticni del nadgradi in postavi v celoto, ki se zakljuci s strokovnim izpitom za poklicnega gasilca. v podjetju, kjer se prakticno preverijo delovanje in ukrepanje enote ter sodelovanje z zunanjimi enotami – Poklicno gasilsko enoto Celje, urgentno službo Splošne bolnišnice Celje ipd. Znanje, ki ga pridobijo gasilci v šoli, pa ne zadostuje za delo v našem podjetju, ampak je le osnova, na katero je treba 'naložiti' še specificna znanja glede na znacilnost podjetja oz. posamezne enote. Tako izvajamo permanentno izobraževanje in prenos znanj na posameznih izmenah, ki zajemajo uporabo vozil in opreme, uporabo skupne zašcitne opreme, posredovanje ob nesrecah z nevarnimi snovmi in nudenje prve pomoci. Zelo pomembne so tudi takticne vaje, ki jih izvajamo na razlicnih mestih in objektih Z rednim izobraževanjem in prakticnim usposabljanjem se poskušamo v gasilski enoti pripraviti na izzive, ki nas cakajo pri delu. Tako se lažje in samozavestneje spoprijemamo z nalogami, pred katere smo ali pa še bomo postavljeni. Tekst: Dušan Belak Foto: Otmar Slapnik Ob nastanku požara ucinkovito ukrepanje zaposlenih kljucnega pomena Na podrocju varstva pred požarom je preventivno ravnanje vseh deležnikov najpomembnejše. Ce po­žar kljub temu nastane, je kljucnega pomena zacetno ukrepanje zaposlenih. Požar, ki je na zacetni stopnji razvoja, ima manjšo ko-licino dima in toplote, kar posledicno dopušca mož­nost gašenja iz neposredne bližine z uporabo sredstev za zacetno gašenje. S hitrim in ucinkovitim pristopom se zacetni požar obvlada in pogasi. V podjetju imamo dolocenih in usposobljenih vec kot 200 odgovornih oseb za gašenje zacetnih požarov in izvajanje evakua­cije. Poleg teoreticnega usposabljanja so te osebe tudi prakticno usposobljene za uporabo rocnih gasilnikov. Imajo naloge preventivne, kot tudi operativne narave, zlasti pri organizaciji gašenja, gašenja požara in izvaja­nja evakuacije. Požar je potrebno cim hitreje odkriti Za odkrivanje imamo v posameznih objektih name-šcene sisteme za samodejno odkrivanje požara, ki po javljalnikih detektirajo produkte gorenja. Ob tem sistem poskrbi za sporocanje požara na stalno zasedeno mes-to v Gasilski enoti Cinkarne Celje in za alarmiranje vseh uporabnikov v objektu. Slišen je zavijajoc zvok siren. Ce tega sistema v objektu ni, pa je 'javljalnik' clovek, ki s svo­jimi cutili zazna dogodek, z vzklikom: »Požar, požar …« obvesti uporabnike objekta in s pomocjo sredstev za komunikacijo obvesti gasilsko enoto na številko 6112. Gašenje požara Z gašenjem zacnemo, ce ocenimo, da bomo lahko po­žar pogasili brez nevarnosti za svoje zdravje. Za gašenje uporabljamo rocne in prevozne gasilnike in notranje Euro hidrante. Namešceni so v prostorih stavb, hodni­kih, izhodih ter v bližini mest, kjer je možnost za na­stanek požara vecja. Zelo pomembna je njihova dosto­pnost in poznavanje njihovih lokacij. Uporaba rocnih gasilnikov Navodilo za uporabo je namešceno na posodi gasilnika, njegova uporaba pa je preprosta: izvlecemo varovalko, primemo cev, usmerimo v ogenj in pritisnemo rocico za aktiviranje. Izvedba evakuacije Ce požara ne moremo pogasiti, se odmaknemo od ogroženega obmocja in izvedemo evakuacijo uporab­nikov iz objekta do zbirnega mesta. Evakuacija je ureje-no gibanje oseb, kar pomeni, da ta poteka brez panike in tekanja. Pri evakuaciji sodelujemo vsi zaposleni. Ne smemo pozabiti na obiskovalce, stranke in zunanje iz­vajalce. Posledice požara ali eksplozije za ljudi, živali, premože­nje in okolje so lahko ogromne, s hitrim in ucinkovitim pristopom zaposlenih in Gasilske enote CC pa se lahko precej zmanjšajo. Bodimo odgovorni, ravnajmo skrbno in preventivno. Tekst in foto: Robert Forštner Zgodovina uporabe bakrovih fungicidov Leta 1882 je v francoski pokrajini Bordo bo­tanik in mikolog Pierre-Marie-Alexis Millardet po nakljucju odkril, da pri mešanju bakrovega sulfata in gašenega apna nastane sredstvo, ki lahko ucinkovito zatira peronosporo vinske trte. To sredstvo so po letu 1885 kot Bordojsko brozgo zaceli uporabljati v vinogradništvu. Njihova uporaba se je hitro razširila tudi na druge kmetijske kulture, saj delujejo na dvesto razlicnih vrst patogenih gliv in bakterij, ki tudi po vec kot sto letih uporabe niso uspele razviti odpornih sevov, kar je njihova velika prednost pred sistemicno delujocimi fungicidi. Bak­rovi pripravki postajajo pomembnejši tudi v boju proti fitopatogenim bakterijam. Razlike med razlicnimi kemicnimi spojinami so v od­zivnosti in hitrosti sprošcanja bakrovih ionov Cu2+ (Lešnik, 2010). Splošno o uporabi bakrovih pripravkov v kmetijski pridelavi Pri zatiranju glivicnih bolezni v sistemih integrirane pridelave sadja so bakrovi pripravki pomembni tudi za upocasnjevanje procesov razvoja odpornosti proti organskim fungicidom. V ekološki pridelavi je baker osnovno sredstvo za kemicno zatiranje številnih rastlinskih bolezni. V vseh sistemih pridelovanja so bakrovi pripravki nepogrešljivi pri zatiranju bakterijskih bolezni. Baker je v majhnih kolicinah nujen vecini organizmov (Anonimno, 1988). Pripravki na podlagi bakra delujejo kot dotikalni fungicidi – baktericidi. Primarno mesto ucinkovanja so lubje, rane, rakaste tvorbe z aktivno bakterijo in odpirajoci brsti. Obloga iz bakra spomladi varuje odpirajoce brste, prve listice in zametke cvetov do cvetenja in poškodovana mesta na poganjkih in lesu v jesenskem casu (Lešnik s sod., 2005; Spinelli s sod., 2006b). Z uporabo bakrovih gnojil bi lahko bistveno zmanjšali vnos bakra v okolje in podaljšali njegovo uporabo v varstvu rastlin. Osnovni nacini za zmanjšanje negativnih ekoloških posledic dolgotrajne uporabe bakrovih pripravkov so: • zmanjšanje števila letnih uporab in odmerkov klasicnih bakrovih pripravkov na najvec 4 kg ionov Cu2+/ha letno, • povecanje uporabe bioticnih pripravkov, • uvajanje novih bakrovih pripravkov/gnojil z bistveno povecano ucinkovitostjo pri signifikantno manjših hektarskih odmerkih ionov Cu2+. Ker bakrovi pripravki delujejo kontaktno, jih je na rastline treba nanesti pred okužbo s škodljivimi patogenimi mikroorganizmi. To imenujemo preventivno varstvo rastlin. Bakrovi pripravki Cinkarne Celje V Cinkarni Celje imamo že 50 let sintezo bakrovega oksiklorida (v nadaljevanju COC), v letu 2019 pa smo razširili proizvodnjo še na sintezo tribazicnega bakrovega sulfata (v nadaljevanju TBCS), saj si s tem želimo povecati konkurencnost in krog kupcev razširiti na zahtevnejši trg, kot sta Francija in Španija, ki sodita med tradicionalno vinarske dežele. Prednosti TBCS so boljša ucinkovitost pri nižjih odmerkih ionov Cu2+, nižja fitotoksicnost in razvrstitev med manj strupene snovi. Hitrejše je tudi sprošcanje bakrovih ionov Cu2+ na škropljenih delih rastlin. Vse prednosti pripomorejo k nižjim hektarskim odmerkom bakra pri enkratni uporabi in s tem zmanjšanju vnosa bakra v tla in trajnostni uporabi bakrovih pripravkov. Na policah kmetijskih apotek je najbolj znan pripravek Cuprablau s 35 WP, ki je z možakarjem z nahrbtno škropilnico že legenda varstva vinogradov. Cinkarna Celje je tudi zadnje podjetje v Sloveniji, ki ima sintezo kakršnega koli sredstva za varstvo rastlin. V Cinkarni Celje proizvajamo bakrove fungicide tudi pod drugimi blagovnimi imeni, ki jih tržijo pogodbeni distributerji. V letu 2021 smo proizvedli vec kot 1500 t bakrovih sredstev, od katerih je 44 % bilo v formulaciji WP (mocljivi prašek) in 56 % v WG (omocljive granule). Prednost formulacije WG je predvsem za uporabnika pri pripravi škropilne brozge. Bakrove proizvode prodajamo v 16 razlicnih držav: Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Egipt, Albanija, Srbija, Kosovo, Italija, Grcija, Ciper, Malta, Ukrajina. Vili Kurnik EKOLAKI na PaintExpo 2022 V mestu Karlsruhe v Nemciji se je konec aprila odvijal specializiran sejem barvne industrije – PaintExpo. To je najvecji sejem te panoge, in sicer z vec kot 430 razstavljavci iz 27 držav. Na sejmu podjetja predstavljajo novitete na podrocju sredstev za cišcenje materialov, tekocih barv, kot tudi praškastih lakov, opremo za lakirnice, laboratorije, proizvodnje itn. Sejem ponuja vse na enem mestu za antikorozivno zašcito materialov, kot tudi vizualno obogatitev le-teh. Na sejmu smo po daljšem premoru ponovno predstavili Ekolake. Potencialnim in obstojecim kupcem smo predstavili novosti prodajnega asortimana, kaj razvijamo in kaj dodatno ponujamo. Obiskalo nas je tudi nekaj slovenskih podjetij, s katerimi že sodelujemo oziroma smo na stopnji preizkusov. Kot pravijo predstavniki slovenskih podjetij, je sejem zanimiv, saj je ponudba velika in je vse združeno na enem mestu. Ker sta bili pretekli leti drugacni in posebej zahtevni za izvajanje prodajnih aktivnosti, smo zaradi omejitev osebnih stikov vecino aktivnosti izvedli iz pisarn (on-line sestanki). Na sejmu pa smo se lahko po dolgem casu ponovno srecali s poslovnimi partnerji iz tujine in se osebno spoznali tudi z drugimi potencialnimi kupci, s katerimi smo v preteklem obdobju navezovali stike le po telefonskih razgovorih, telekonferencah in e-pošti. Zaznati pa je bilo, da se je struktura obiskovalcev nekoliko spremenila od zadnjega sejemskega nastopa (iz leta 2018), saj se nekatera podjetja niso odlocila za obisk sejma, manjkali pa so tudi predstavniki nekaterih vzhodnoevropskih držav, kot tudi obiskovalci iz daljnega vzhoda. Kljub temu smo zadovoljni z obiskom. Zdaj pa nas cakajo posejemske aktivnosti. Ekipa Ekolak Cinkarnar Dejan Verhovšek ozavešca mlade o pomenu podnebnih sprememb Dejan Verhovšek, zaposlen v Cinkarni Celje v PE Titanov dioksid kot koordinator podrocja, se zasebno posveca raziskovanju podnebnih sprememb, posledic zaradi cezmernega poseganja v naravo in kako za cloveštvo neugodne spremembe omiliti z uporabo alternativnih virov. Pravi, da je njegov cilj izobraževanje in motiviranje predvsem šoloobvezne mladine, zato je marca pripravil predavanje za dijake Gimnazije Celje Center. Predavanje je potekalo po aplikaciji Zoom, naslavljalo pa je tri bistvena vprašanja: Se moramo spremeniti? Se lahko sprenimo? Ali imamo dovolj volje za spremembo? Predavanje izhaja iz programa usposabljanja, ki ga je ustanovil nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, in iz njegovega projekta Climate Reality Project. Kot del usposobljenega kadra Verhovšek izobražuje in motivira o podnebni krizi in možnostih ravnanja, da se izognemo najhujšim posledicam. Predstavljeno gradivo izhaja iz zadnjih dognanj o podnebni krizi, v pristopu podajanja pa temelji na že kultnem dokumentarnem filmu An Inconvenient Truth. Gradivo je dopolnjeno tudi s kratkim povzetkom aktivnosti, povezanih s trajnostnim razvojem Cinkarne Celje. Virtualnega predavanja se je udeležilo 27 dijakov. Z vodstvom Gimnazije Celje Center, ki se zaveda pomena ozavešcanja mladine o tej problematiki, pa so dogovorjeni, da predavanje ponovijo v prihodnjem šolskem letu. Barbara Rozonicnik Cinkarniški piknik kljub muhastemu vremenu in strgani vrvi uspel Zadnjo soboto v maju smo se zaposleni v Cinkarni po dveh letih premora ponovno srecali na pikniku. Zupanc plac v Šešcah pri Preboldu je tudi tokrat nudil vse za prijetno druženje ob pestrem naboru športno­zabavnih aktivnosti, le vreme je malo ponagajalo. Po ustaljenem programu cinkarniških piknikov, ki smo jih na veselje zaposlenih uvedli leta 2013, je bilo naše druženje zastavljeno tudi tokrat. Ekipa Francija Podbrežnika je poskrbela za animacijo in igre, ki so bile omejene na streho šotora. Dež, ki je po dnevih soncnega vremena vztrajal ves dan, je nacrte prekrižal kolesarjem, ki obicajno na piknik prikolesarijo, odpovedati pa smo se morali tudi pohodu na Hom. Niso pa obupali tekaci, ki so, ceprav premoceni, ostali zvesti tradiciji. Na zacetku je zaposlene nagovoril predsednik uprave Aleš Skok in poudaril pomen neformalnega druženja zaposlenih, ki vedno znova dokažemo, da smo dobro uigrana in ciljno usmerjena ekipa. Animatorji so pridno beležili rezultate posameznih iger, v drugi polovici dneva pa je sledila razglasitev najboljših rezultatov in podelitev nagrad. Ceprav bi si na pikniku želeli kakšnega zaposlenega vec, zadovoljnih obrazov ob sprošcenem klepetu s sodelavci ni manjkalo. Tekst: Barbara Rozonicnik Foto: Filip Koželnik, Barbara Rozonicnik Clani Fotokrožka DLT Cinkarne Celje na natecaju Pannonia Reflections 2021 Na 8. mednarodnem fotografskem natecaju v organizaciji Fotografskega društva Pannonia Lendava so sodelovali Franci Horvat, Amina Kolaric in Dušan Mastnak, clani Fotokrožka DLT Cinkarne Celje. Veliki met pa je uspel Dušanu Mastnaku, ki je prejel diplomo FIAP na temo Prosta barvna za fotografijo z naslovom Lost in the Fog. Fotografski salon Pannonia Reflections poteka pod pokroviteljstvom in pravili Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, Fotografske zveze Slovenije in Fotografske zveze ZDA (Photographic Society of America) in je med bolj uveljavljenimi mednarodnimi fotografskimi natecaji s številno in kakovostno udeležbo. Na natecaj je prispelo 6.000 fotografij iz 61 držav na pet razlicnih tem: prosta barvna, prosta crno-bela, arhitektura, krajina in voda. Žirijo so sestavljali ugledni in mednarodno priznani fotografi Matjaž Cater (Slovenija), Branislav Milovanovic (Srbija) in Nenad Martic (Hrvaška). Izbrali so 101 nagrajeno fotografijo, ki so bile razstavljene v galerijskem prostoru Muzeja Lendava. Amina Kolaric Strokovna ekskurzija Fotokrožka DLT Cinkarne Celje Clani fotokrožka DLT Cinkarne Celje smo se tokrat odpravili na strokovno ekskurzijo v sosednjo Italijo. Bila je aprilska sobota. Kot vedno smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah, saj je jutranja svetloba najlepša. Najprej smo si ogledali cudovito in romanticno meste­ce Gradež, ki je navdihoval z lepimi fotografskimi moti- vi. Ohranja vse tipicne lastnosti morskega mesta, ki živi predvsem ob lepem vremenu, pozimi pa se umiri in dobi nostalgicno noto. Sledil je Oglej z ostanki anticnih stebrov iz rimskih ca-sov, pa Palmanova, simpaticno mestece z velikim trgom, cudovito cerkvijo in mirnim vzdušjem. Zelo zanimiva so mestna vrata. Obiskali smo tudi Videm, ki je okrog leta 1420 postal del beneške republike, kar je v starem mestnem jedru vidno še danes. Benecani so mestu pustili lep kultur­no-arhitekturni pecat. Grad Videm je ena glavnih zna­menitosti mesta ter sedež umetniške galerije, arheo­loškega, numizmaticnega in fotografskega muzeja … Prevzel nas je tudi Cedad z izjemnim kamnitim Hudice-vim mostom, ki mestece deli na dva dela. Po stopnicah smo se spustili do reke Nadiže, od koder je vidno, da je mesto zgrajeno na skali. Vzeli smo si cas še za ogled italijanske kostnice nad Ko­baridom pri cerkvi sv. Antona, posveceni italijanskim vo­jakom, padlim v prvi svetovni vojni. Fotografsko druženje smo zakljucili ob poznem kosilu, tokrat v Kobaridu, polni lepih vtisov in idej za v prihodnje. Amina Kolaric Spoznajmo sodelavca Miho Kranjca, ki se je našemu kolektivu pridružil v letu 2021 Kako bi se na kratko opisali? Prihajam iz Šentjurja, kjer sem obiskoval osnovno šolo, nato pa 1. gimnazijo v Celju. Izobraževanje sem zakljucil v Mariboru na FERI. Sem izredno velik ljubitelj narave in živali. Kot otrok sem želel postati veterinar, a sem se na koncu odlocil za elektrotehniko. Kaj je bil glavni vzrok, da ste izbrali stroko elektroteh­nike? Že kot otrok sem rad razstavljal elektricne igrace, saj me je zanimalo njihovo delovanje, in jih nato znova sestavljal. Že v najstniških letih sem s pomocjo študentskega dela spoznal elektrotehnicni poklic, saj sem montiral soncne elektrarne, jih priklapljal in pripravljal v pogon. Opravljal sem tudi razna elektrotehnicna dela, od hišnih inštala­cij do strojegradnje v tujini, kjer sem si pridobil izkušnje z vodenjem delovne ekipe ter nadgradil angleški jezik. Delo mi je bilo všec in me je zanimalo, zato sem izbral tudi študij v elektrotehniški stroki. Tako sem po izobrazbi magister inženir elektrotehnike. V Cinkarni ste zaposleni kot samostojni tehnolog in ste vodja elektro delavnice. Predstavite nam svoje delovne naloge … Cinkarni sem se pridružil septembra 2021. Opravljam naloge in odgovornosti vodje centralne elektro delavni­ce, tehnološke naloge centralne delavnice, kot so na­bava materiala, uvajanje novih tehnologij, koordinaci­ja del. K delu spadajo tudi odgovornosti preventivnega vzdrževanja, opravljanje elektricnih meritev, pridobitev certifikata NPK, obvladovanje specialne delovne opre-me (strelovodi, varnostna razsvetljava). Delo zajema tudi delo na podrocju ekologije, to je svetlobno onesnaže­vanje okolja – prilagoditve javne razsvetljave po Uredbi in izdelava nacrta. Skrbimo za sanacijo notranje in var-nostne razsvetljave na podrocju celotnega podjetja in za energetsko ucinkovitost. K delovnim nalogam spadajo tudi upravljanje osnovnih sredstev, nabava in vodenje zašcitnih sredstev, skladišcenje in oddaja elektromo­torjev, izvajanje preverjanja usposobljenosti po OP 137. Delo je pestro in zanimivo. Kaj vas pri delu najbolj veseli? Veseli me raznolikost dela, ki ga opravljam, od vodenja elektro delavnice do izvajanja razlicnih meritev ter nad­zorovanje in organizacija razlicnih projektov. Kakšno je vzdušje v vaši ekipi? Ali se dobro pocutite in dobro sodelujete? Vesel sem, da sem prišel v takšen kolektiv, ki mi je bil pripravljen pomagati na zacetku, da sem spoznal vse procese v podjetju. V ekipi je vzdušje enkratno. V zelo kratkem casu, odkar sem na tem delovnem mestu, smo s sodelavci vzpostavili zaupanja vreden ter spoštljiv od-nos, za kar menim, da je najpomembnejše v vsaki ekipi. Zelo dobro sodelujemo, si pomagamo in se zavedamo, da brez tega ne bi mogli doseci, kar smo dosegli. V naši ekipi se zelo dobro pocutim in upam, da bomo takšen odnos ohranili. Vaši cilji in nacrti v prihodnje … Svojo prihodnost, osebnostni in poslovni razvoj vidim v podjetju Cinkarna Celje. Kako preživljate svoj prosti cas? V prostem casu se najraje posvetim družini. Kot lovec preživim del svojega prostega casa v naravi, skrb zanjo pa prenašam tudi na najmlajše clane družine. Rad imam kolesarjenje, strelstvo, morski ribolov, potapljanje. Ob soncnih dneh pa zelo rad nekaj dobrega specem na žaru za svojo družino in prijatelje. Pogovarjala se je Urška Planinc Foto: Barbara Rozonicnik Ob slovesu naših sodelavcev Od decembra 2021 do junija 2022 so se upokojili nas­lednji sodelavci: Miroslav Caharijaz, Vlasta Gracnar Ferjen, Brigita Klopotan, Ivana Koštomaj, Mitja Lam­per, Ignac Lukacevic, Slavica Pantelic, Vitomir Pevec, Zoran Pevec, Elizabeta Skok, Alenka Stepancic, Jel­ka Šeruga Martunoši, Slavko Štingl, Rudolf Vrenko in Slavko Železnik. Mitja Lamper je vso delovno dobo preživel v Cinkarni, v PE Vzdrževa­nje in energetika v centralni elektro delavnici. Pravi, da je imel privilegij, da se je lahko od starejših zapo­slenih veliko naucil na strokovnem podrocju, pa tudi sicer, za kar jim je zelo hvaležen. Mladim želi veliko poguma, saj ce pogumu dodaš še vztrajnost, uspeh ne izostane. Tretje življenjsko obdobje bo preživel v krogu družine in v precudoviti naravi. Jelka Šeruga Martonoši je ponos­na, da je bila zaposlena v Cinkar­ni, pa tudi, da je docakala redno upokojitev. Zdaj bo vec casa za preživljanje z družino in prijatelji, igranje z vnukinjami, pohodništvo, kolesarjenje in branje. Še posebej ji je v veselje, da lahko z možem spoznavata neodkrite lepote Slo­venije, za kar si bo po upokojitvi utrgala kakšen trenutek vec. Svojim sodelavkam in so-delavcem želi veliko delovnega elana in pozitivne ener­gije. Verjame, da bodo v operativni enoti Marketing s svojim znanjem in izkušnjami poskrbeli za nemoteno delovanje podjetja. Zoran Pevec je bil štipendist Kovi­notehne, zato je bil na zacetku tam zaposlen krajše obdobje. V Cinkar-no je prišel leta 1982, kjer je ostal do upokojitve. Najprej 10 let v plan-skem oddelku, nato 9 let v raziskavi trga. Obakrat je imel odlicne sode­lavce, a ker mu ne eno ne drugo ni bilo pisano na kožo, je ob delu doštudiral slovenšcino, da bi pouceval na srednji šoli. Ker pa je bilo prav takrat odprto mesto vodje Strokovne knjižnice, je z veseljem in entuziazmom sprejel delovno mesto. Z odhodom v pokoj se njegov zasebni delovni status ne bo zakljucil – pesnik nikoli ne gre v pokoj. Ne nazadnje je podpredsednik Društva slovenskih pisateljev ter urednik treh literarnih revij, kar vzame kar nekaj casa. Za Ignacem Lukacevicem je 42 de­lovnih let v PE Vzdrževanje in ener­getika, kjer je vzdrževal naprave na titanovem dioksidu. Cinkarnarjem želi enotnosti in sodelovanja, sam pa bo veliko na sprehodih in izletih v hribe. Elizabeta Skok se je pri 16 letih za­poslila v Cinkarni Celje, in sicer v stari valjarni. Nadaljevala je v novi valjarni, v plošcah. Po zaprtju va­ljarne je bila premešcena v pralni-co. Svojim sodelavkam želi zdrav­ja in razumevanja. V pokoju pa se namerava še bolj posvetiti domaci kmetiji. Rudolf Vrenko je prišel v Cinkar-no, v PE Kemija Celje, leta 1987. Do zaprtja programa je bil zaposlen na Gradbenih masah, kjer je sodelo-val pri razvoju receptur za Nivedur. Zadnji dve leti je delal v PE Vzdrže­vanje in energetika v strojnem in gradbenem vzdrževanju. Sodelav­cem želi dobrih medsebojnih od­nosov in zavzetosti pri delu, sam pa se bo posvetil delu na kmetiji. Miroslav Caharijaz je prag Cin­karne prestopil leta 1982. V PE Vzdrževanje in energetika je do upokojitve opravljal izmensko delo. Pravi, da mu je bilo delo v Cinkarni v zadovoljstvo, rad pa se bo spomi­njal tudi svojih sodelavcev. Z upo­kojitvijo bo vec casa posvetil obde­lovanju zemlje in vnukom. Slavko Štingl je leta 1983 po odslu­ženem vojaškem roku zacel delati v Cinkarni. Do upokojitve je bil zapo­slen v Službi za varnost in zdravje pri delu, najprej kot gasilec, nato v skladišcu osebne varovalne opre-me, bil pa je tudi telefonist pri ga­silcih. Pravi, da so bili odnosi na de­lovnem mestu korektni in da je bil v Cinkarni zadovoljen. Kolektivu Cinkarne želi še veliko prijetnih in uspešnih dni. V pokoju se bo ukvarjal z glas­bo ter svoj cas posvecal mladini v PGD Celje – Gaberje. Alenka Stepancic se je v Cinkarni zaposlila leta 1982. Z nekaj sodelavci je orala ledino na podrocju uvajanja sistema nadzora kakovosti. Ugotovila je, da je veliko ko-licino podatkov, ki so nastajali v proizvodnih procesih, težko obdelati rocno, zato je vodstvu podjetja predla-gala nakup racunalnika. V Cinkarni so tako prejeli prvi racunalnik za osebno uporabo. Ker statisticnih progra­mov takrat še ni bilo na voljo, jih je napisala sama. V tistem obdobju je pripravljala za zaposlene tecaje pro-gramiranja in uporabe racunalnikov. Statisticni nadzor kakovosti so v Centru kakovosti postopoma vpeljevali v posamezne proizvodne procese, statisticne metode in njihova uporaba ter vpeljava v postopke zagotavljanja kakovosti pa so bile teh 40 let njena primarna zadolži­tev in zanimanje. Pravi, da je v Cinkarni poleg zavzetih sodelavcev našla tudi prijatelje, s katerimi bo preživljala, upa, še vrsto let v pokoju, ob druženju in obujanju spo­minov. Slavko Železnik se je zaposlil v Cinkarni leta 1983 v proizvodnji Titanovega dioksida na Belem delu. Leta 1984 je bil premešcen v Operativno enoto Marketing – cestni transport, kjer je ostal do upokojitve. V tem casu je naredil vec kot 2 milijona kilometrov in vozil vsa prevozna sredstva v Cinkarni. Cinkarnarjem želi medse­bojnega spoštovanja. V pokoju mu bodo družbo delali vnuki, veckrat bo sedel na kolo, urejal vrt in okolico hiše ter se podal na kakšen izlet. Vitomir Pevec je cinkarnar od leta 1987. Zaposlen je bil v PE Titanov dioksid, nazadnje v Tehnološki in operativ­ni pripravi dela. Vlasta Gracnar Ferjen je bila pred prihodom v Cinkarno krajše obdobje zaposlena v Gorenju, nato pa je od leta 1983 in vse do upokojitve delala v pigmentnem labo­ratoriju Službe kakovosti. Na Cinkarno jo bodo vedno vezali lepi spomini. V pokoju si bo vzela cas zase, hodila v hribe in na morje ter prebrala kakšno dobro knjigo. Pogovarjala se je Janja Krenker Tekmovanje Gasilske zveze Celje v Cinkarni 11. in 12. junija je Gasilska zveza Celje organizirala na obmocju Cinkarne memorialno tekmovanje, ki se odvija vsake štiri leta. V soboto popoldne je potekalo tekmovanje mladine GZ Celje in pokalno tekmovanje mladine Celjske regije, v nedeljo dopoldne pa še clansko tekmovanje GZ Celje. Za tovrstno tekmovanje je Cinkarna nudila prostor že v letih 2009 in 2017. Vsem ekipam, ki so se uvrstile na regijsko tekmovanje, želimo veliko uspeha. Najboljše ekipe so se uvrstile naprej na regijsko tekmovanje. Dušan Belak Delavci, ki imajo aktivne medicinske vsadke morajo o tem obvestiti delodajalca (Službo za varnost in zdravje pri delu). Med aktivne medicinske vsadke sodijo srcni spodbujevalniki, vsadki v možgansko deblo, vibracijski vsadki za srednje uho, vsajene crpalke za infuzijo zdravil, aktivni medicinski vsadki, ki vsebujejo kovine (umetni sklepi, žeblji, žice, plošcice, kovinski kontracepcijski vsadki, umetne srcne zaklopke), medicinski vsadki, ki se nosijo na telesu (zunanje crpalke za infuzijo hormonov). Najvecji kolesarski dogodek na Celjskem ob podpori Cinkarne Letos so ljubitelji kolesarjenja že petnajstic vrteli pedale v okviru akcije Na kolo. Prvo junijsko soboto je namrec potekal najvecji kolesarski dogodek na Celjskem, sodelovalo pa je kar šest sosednjih obcin (Celje, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnik in Žalec), kjer so bila razporejena štartna mesta. Udeleženci so lahko izbirali med šestimi razlicno zahtevnimi trasami in otroško traso, vse pa so imele skupni cilj pred Citycentrom Celje. Pokrovitelj ene od postojank, kjer je kolesarje cakalo okrepcilo in zabava, je bila tudi Cinkarna Celje. Barbara Rozonicnik 150 cinkarnark in cinkarnarjev v službo s kolesom V organizaciji cinkarniške kolesarske sekcije Gamsi je konec maja potekala tradicionalna akcija S kolesom v službo. Že v zgodnjem jutru je na kolesa sedlo približno 150 cinkarnark in cinkarnarjev, ki so se pripeljali na delovno mesto. Najvec udeležencev akcije je bilo iz Celja in bližnje okolice, prikolesarili pa so tudi od dlje (Slovenskih Konjic, Vinske Gore, Štor, Šentjurja, Orle vasi, Rimskih Toplic) in celo iz 30 kilometrov oddaljenih Radec. Za takšen podvig se je odlocil Tadej Slapnik iz PE Polimeri. Cestitamo! 14. natecaj Cinkarne Celje: na širšem Celjskem poleti vec kot tisoc novih medovitih rastlin Šolarjem in dijakom 29 šol iz širše regije smo podelili nagrade in priznanja za sodelovanje na 14. natecaju Cinkarne Celje 'S cveta na cvet za naš planet'. Približno 700 mladostnikov je v tem šolskem letu izdelovalo hotele za žuželke in sejalo medovite rastline. S tem smo želeli spomniti na pomen skrbi za opraševalce, brez katerih bi ljudje v nekaj letih ostali brez hrane, z vkljucenostjo raznolikih šol pa so poskrbeli, da bodo medovite rastline v prihodnjih letih razširjene po vsej regiji. Z letošnjim natecajem smo se pridružili širši pobudi Cebelarske zveze Slovenije k zasajevanju medovitih rastlin. Mladi so med drugim izdelali 12 razlicno velikih hotelov za žuželke in na novo uredili vec kot 25 gredic z meto, meliso, soncnicami, timijanom, baziliko … Dan odprtih vrat - Spoznavanje Cinkarne je kljucno za zaupanje Približno 600 obiskovalcev si je z zanimanjem ogledalo proizvodnjo Cinkarne Celje v Celju in Mozirju. Podjetje je Dan odprtih vrat pripravilo z namenom, da ljudem cim bolj prakticno prikaže svoje izdelke ter njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Že pred uradnim zacetkom dogodka so se na parkirišcu podjetja zaceli zbirati prvi obiskovalci, med katerimi je bilo veliko okoliških prebivalcev. »Vesel sem, da sem se odlocil, da prideva s sinom na vašo prireditev. Sem »star« Celjan, pa šele sedaj vidim, kako malo sem vedel o podjetju,« je povedal eden od obiskovalcev. Prav temu je bilo tudi namenjeno sobotno dopoldne, je dogajanje povzel predsednik Uprave Cinkarne Celje Aleš Skok: »Da se podjetje lahko razvija, mora sodelovati z vsemi deležniki, delnicarji, zaposlenimi, obcinami, društvi, klubi, šolami, pa tudi z lokalno skupnostjo. Pomembno je, da se spoznavamo, ker je to temelj zaupanja, zaupanje pa spodbuja medsebojno sodelovanje ter obojestransko omogoca rast in razvoj.« Vsem, ki ste na tak ali drugacen nacin pomagali pri izvedbi Dneva odprtih vrat, ali ga podprli z obiskom stojnic, se najlepše zahvaljujemo! Tekst: Špela Kumer Foto: Amina Kolaric, Barbara Rozonicnik Pogovorni vecer ob mednarodnem dnevu žensk Šest uspešnih žensk, šest razlicnih podrocij delovanja, šest razlicnih zgodb… 'inženir telekomunikacij'. 'inženir strojništva'. Jakob Danijel Rozman je 12. 4. 2022 uspešno diplomiral po študijskem programu Kmetijstvo – zootehnika in pridobil strokovni naslov 'diplomirani inženir kmetijstva – zootehnike (UN)'. CESTITAMO! Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marca, so v Osrednji knjižnici Celje pripravili prireditev z naslovom Ženske, ki nas spremljajo. Na prireditvi je sodelovalo šest žensk, ki vsaka na svojem podrocju odstopa od povprecja. Sodelovala je tudi clanica uprave in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic. Ob sprošcenem pogovornem veceru so spregovorile o svojih življenjih, karierah in o tem, kako kot ženske bogatijo našo družbo. Poleg Podgoršek Seliceve so bile gostje vecera še Lilijana Praprotnik Zupancic, Lila Prap, svetovno priznana ilustratorka in castna mešcanka Celja, Gloria Kotnik, nosilka bronastega odlicja na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, magistra Polona Rifelj, nekdanja direktorica osrednje knjižnice Celje in državna sekretarka, Sonja Majcen, direktorica celjskega mladinskega centra in Vesna Limbek, družinska zdravnica iz Rogaške Slatine. Barbara Rozonicnik 28 KULTURA Celjsko literarno društvo v casu koronavirusa Za nami sta dve leti neobicajnih razmer, ko so bile kulturne dejavnosti prakticno ukinjene. Celjsko literarno društvo je bilo v malce ugodnejšem položaju, saj literarno ustvarjanje ne zahteva druženja vecje skupine, kot je to obicajno pri gledališcu, lutkah, godbah ali pevskih zborih. V tem casu smo kljub omejitvam našli nacin, kako literaturo približati ljudem. Ravnokar smo zakljucili t. i. koronski sklop Druženj z lepo besedo, kot imenujemo branja literature na prostem. Kako so druženja potekala? Na osnovi pomembnejših obletnic in doloceni temi posvecenih svetovnih dni ipd. smo izbrali nabor kljucnih besed in pravila za njihovo uporabo v lastnem literarnem delu. Ti pisateljski izzivi, kot jih imenujemo, so privabljali vedno vec literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev tudi izven Celja. V skladu s takrat veljavnimi odloki smo prirejali branja pred takrat zaprto Kavarno Miško Knjižko ali v Celjski kulturnici. Zadnje, sedmo Druženje z lepo besedo smo izvedli v soboto, 28. maja, v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje pred obcinstvom, na prireditvenem prostoru Kavarne Miško Knjižko. Sodelujoci so morali uporabiti kljucni besedi ARHITEKT in DAN ZEMLJE. Arhitekt je povezan s 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plecnika, druga kljucna beseda pa je povezana s svetovnim dnevom Zemlje (22. april). V letu 2021 smo izdali obe reviji, Vsesledje v jubilejni izdaji in Supernovo, edino slovensko revijo za fantazijsko književnost. Omejitve nam niso preprecile udeležbe na virtualni predstavitvi Slovenskega knjižnega sejma in prave udeležbe na Sferakonu v Zagrebu. Na osrednji prireditvi ob 20. obletnici društva oktobra lani je bil slavnostni govornik župan Mestne obcine Celje Bojan Šrot. Skoraj v obicajnem obsegu smo izvedli tudi mednarodni Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti. Udeležili so se ga ugledni gostje iz Hrvaške, Srbije in Crne gore. Osrednji del programa je bil posvecen velikanu svetovne književnosti Fjodorju Mihajlovicu Dostojevskemu. Njegovo povezanost s fantazijsko književnostjo je predstavil prof. dr. Zoran Živkovic, eden vecjih svetovnih poznavalcev Dostojevskega. Na tem mestu bi se zahvalil Cinkarni Celje, predvsem Svetu delavcev, za donacijo tiska revij. Bojan Ekselenski Zimske športne igre Svobodnega sindikata KNG in izlet na Kras! V marcu so na Kopah potekale XXIV. športne igre cla­nov Sindikata KNG Slovenije. Naši clani so tekmovali v veleslalomu in dosegli odlicne rezultate. Dosegli smo 2. mesto kot ekipa, posamezno pa zlato in srebrno medaljo v razlicnih starostnih kategorijah. V spremstvu gorskega vodnika je bil organiziran tudi po-hod do Crnega Vrha. Zahvaljujemo se vsem udeležen­cem za prijetno druženje, tekmovalcem pa cestitamo za uspešno zastopanje podjetja in odlicen rezultat. Junija je Svobodni sindikat organiziral izlet na Kras in obalo. Obiskali smo biser kraške arhitekture Štanjel, kjer smo imeli voden ogled gradu. Pot smo nadaljevali pro-ti vinski kleti Grca, kjer so pripravili degustacijo kraškega pršuta in terana. Sledil je ogled kobilarne Lipica, kjer do-muje vec kot 300 lipicancev in velja za najvecjo kobilarno z lipicanci na svetu. Izlet smo zakljucili z ogledom mesta Koper in vecerjo v restavraciji nad mestom. Po dveh letih premora zaradi koronavirusa smo nestrpno cakali mož­nost za ponovno druženje in izlet zakljucili z lepimi vtisi. Tekst in foto: Mitja Sitar ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ˜LANOV SINDIKATA KNG SLOVENIJE KOPE 2022 Clani Neodvisnega sindikata na Bledu Clani Neodvisnega sindikata Cinkarne Celje smo se sredi junija podali na enodnevni izlet na Bled. Prva postojanka je bil Blejski vintgar in sprehod po precudoviti soteski, izlet pa smo nadaljevali na znamenitem Blejskem gradu z dih jemajocim pogledom na jezero in otocek. Z zanimanjem smo si ogledali razstave na gradu in pot nadaljevali proti centru mesta, kjer je bil cas za kavo in znamenito blejsko kremno rezino. Sprehodili smo se ob jezeru in se s pletno odpeljali na Blejski otok. Sledilo je kosilo in cas za klepet ter prešerno razpoloženje, ki nas je spremljalo tudi po poti domov. Vsem hvala za udeležbo, v prihodnje vas vabim v še vecjem številu. Posebna zahvala pa gre Iztoku Trobišu, ki nas je naavtobusu in v gostišcu zabaval z igranjem na harmoniko. Tekst in foto: Simon Juršinic 31 NAJ FOTO POLETJA 2022 Spoštovane sodelavke in sodelavci, ponovno vas vabim, da pošljete foto utrinek letošnjega poletja in osvojite bon za razvajanje, kulinaricno doživetje ali avanturo podjetja Unitur d.o.o. Kako sodelovati? Do 30. 9. 2022 pošljete svojo naj fotografijo poletja v elektronski obliki v tajništvo vodstva podjetja (Barbara Rozonicnik), vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si. Izbrali bomo tri fotografije in avtorjem podelili nagrade podjetja Unitur d.o.o. K fotografiji dopišite svoje ime in priimek ter domaci naslov. V nagradni igri lahko sodeluje vsak le z eno (1) fotografijo. Nagrajene fotografije in imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki casopisa Cinkarnar. Nagrajenci križanke Cinkarnar, december 2021 Med pravilno rešenimi križankami (Cinkarnar, december 2021) smo izžrebali tri dobitnike prakticnih nagrad: Mirjam Plankl, Marija Gracner in Aljaž Slak. Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v tajništvu vodstva podjetja. Cestitamo! 14. nate˜aj Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole