štev. 41 Cena 15 din PTNJ, 16. oktobra 1959 Letnik XII Pri letošnji jesenski setvi ugo- tavljamo, da bo zasejanih z ita- lijansko sorto pšenice vec hek- tarjev kot lani in da se pogi>dbe- no sodelovanje, zlasti pa traktor- sko oranje zadovoljivo uveljavlja na Dravskem polju, v Slovenskih goricah in v drugih predelih ob- čine Ptuj, kjer so se kmetijske zadruge in kmetovalci dobro pri- pravili na jesensko setev. Med fKKebno razveseljive po- jave ob letošnji setvi moramo šteli večje površine njiv kmetij- skih gospodarstev in zasebnih kmetovalcev, posejanih z itali- janskimi sortami pšenice, skle- nitev večjega števila pogodb kot lansko jesen, oranje s traktorji celo ponoči, kjer po dnevi ne zmagujejo z delom, pravočasno preskrbo s semenjem in umetni- mi gnojili, podoravanje 2/3 gno- jil in 1/7 pri brananju in drugo, kar olajšuje delo zadrugi in kme- tovalcem. Ob vsem tem pa ostajajo še problemi v zvezi z jesensko set- vijo kot n. pr. s traktorji, ki so v popravilu v času najhujše po- trebe po njih ali pa so brez le- meža, oranje in setev brez umet- nega gnojila, nespretnost pri na- bavi manjkajočega semena, od- por proti sorti italijanske pšeni- ce San Marino, odpor nekaterih kmetovalcev proti skladiščenim gnojilom, slabi zgledi zadružnih funkcionarjev pri sklepanju po- godb in drugo, kar ima za posle- dico malo pvogodb, male površi- ne in slabi obeti za bodoči do- ber pridelek pšenice. , Med kmetijskimi z?drugami, ki bodo imele letaš največje povr- šine njiv z italijanskimi aortami pšenice, zasluži posebno pozor- nost KZ na Polenšaku s skoraj GO ha posejane italijanske pšenice ter z dobro organizacijo jesenske setve. Poleg ostalega zasluži KZ Polenšak priznanje tudi zato, ker ji je uspelo uveljaviti traktorsko oranje in namesto ročnega tudi strojno setev pšenice. Ta kmetij- ska zadruga bi dosegla še boljše uspehe, če ne bi na obrobne pre- dele njenega območja vplivali slabi izgledi sosedne KZ Moškajnr ci, kjer imajo od planiranih 107 ha šele za nad 15 ha }x>godb. Tudi KZ Lovrenc, Sela in Ragoz- nica so letos med kmetijskimi za- drugami v občini, ki orjejo za setev največ s traktorjem, ki imajo zadovoljivo povrčino njiv za setev z italijansko pSenico. Kme- tijska zadruga Podlehnik je le- tos presenetila vsa oričakovanja s svojim upravnim odborom in za- družnim svetom, ki sta z uprav- nikom KZ na čelu podpisala po- godbe z zadrugo in jih tudi do- sledno izvajajo. Plan je znatno presegla tudi KZ Zavrč. Na drugi strani pa .so pKsjavi in primeri KZ. kjer se stvari niso iz- boljšale; KZ Cirkovci. Moškanjci, Desternik in nekaj drugih plana {>ovršin niso dosegle, ker je bilo celo med člani zadružnega sveta in upravnega odbora nekaj takih, ki so odklonili 5;klenitev pogodb. N. pr. predsednik upravnega od- bora KZ Cirkovci Zafošnik je od- klonil podlgs j>^odbe, zato tudi' pri ostalih članih KZ ni pričako vanih uspehov. KZ Cirkovci sa- ma je v zelo težavnem položaji z vskladiščenimi umetnimi gno- jili ob zahtevi kmetovalcev: »Ho- čemo sveže gnojilo!« Zanimiv j« pri nekaterih KZ na Dravskem polju odpor proti italijanske pše- nice »San Marino«, ki je najbolj prilagodljiva na prodnata tla in tudi najlažje prenaša sušo. Na območju KZ Rogoznica bo si- cer nad 27 ha njiv pK>sejanih z italijansko sorto pšenice, žal pa nekateri kmetovalci pri oranju n« trosijo in podorjejo potretxie ir dogovorjene količine umetnega gnojila ali pa sejejo pšenico z roko namesto s .strojem. KZ Vi- dem, ki je lani prednjačila, na- stopa ob tej setvi le s 5 pogod- beniki in 4 ha njiv, Etestemik pa s 14 pK>godbeniki in s f< ha njiv. Kmetijska proizvajalna p>oslovna zveza Ptuj dnevno razpošilja svo- je ljudi p>o terenu, ki obiskujejo KZ, ugotavljajo dobre pa tudi neprijetne stvari, ki svetujejo in intervenirajo, ko je to potrebno, v glavnem pa ugotavljajo, da je velik del kmetovalcev ob letošnji letini in izkušnjah z italijansko pšenico prišel do prepričanja in do ugodnega ekonomskega raču- na, ob katerem se ne bo več od- rekel pogodb z zadrugo. Tam gori za hramom en trsek sto ji... Poleg prižiganja bakel miru, velikih obljub in sklicevanja na miroljubno koeksistenco so v pre- teklem tednu pad'li zopet atenta- torski streli in zopet so prišle do veljave sik, ki ne stremijo po odpravi vojno nevarnosti. Priza- devanje za mir vdimo t>o posku- sih, da bi v kratkem sklicali kon- ferenco na najvišji ravni, zato pa je atentat na iraškega pcemi^ca Kasetna samo dokaz, še vedno nočejo nekateri pristati na ob- stoječe stanje v deželi. Na zadnjih volitvah v Veliki Britaniji je zmagala konservativ- na stranka, ker je pridobila vo- livce s svojimi zunanjepolifčnimi gesli. Kot smo že poročali, je Macmillan s svojim prizadevanjsm za sklicanje konference na naj- višji ravni postal mož št. 1, ki se vneto poteguje za popuščanje hladne vo.jne. Morda bo njegova ponovna izvolitev vplivala na to, da bodo že v prihodnjih tednih sklicali sestanek štirih- To so upanja, ofeenem pa zavest, da bo prišlo do popuščanja in do bolj- ših odnošajev med Vzhodom in Zahodom. Atentat na iraškega '!?rem'era je obraten dokaz, da si želijo vsi ljudje mir. Uradno še niso sporo- čili, kdo je streljal na Kasema, iz iraških časnikov pa lahko povza- memo, da so zopet obsodili »im- perialistične agente« m plačance iz ZAR. Ob stredih zopet lahko »ono-vimo staro resnico, da v Ira- ku še ni5M> utrdili notranjepolitič- nega položaja in da so še vedno močne silnice, ki niso zadovoljne s sedanjo potjo preds«MJnika Ka- sema. Težko bi trdili, da so aten- tat organizirali zagovorniki zdru- žitve 2 ZAR ker nimamo za to potrebnih dokazov. Na drugi strani pa so v zad- njih dneh prišle do veljave v OZN sile, ki jim ni pojicdu mircljuhna poltika. 0'l:ics do Kitajske le stara zadeva in ker &o spomladi zatrli upor tamkajšnjih duhovni- kov, so uspsU, da so vnesli v dnevni red razpravo o Tib'^tu. > političnem odboru so povedali, da je to pravzaprav .samo odgovtnr na težnje naprednejših držav, da bi v OZN pretresali kolonialno vprašanje. Razprava o Tibetu pa ma še globlji pomen: radi bi do- kazali vsemu svetu, da so komu- nistične države, predvsem pa Ki- tajska, dežele, ki gojijo napadal- no politiko. Podobno stremljenje so zagovarjali v OZN pred leti pri diskusiji o Madžarski. Indija je, na primer, v zvez: s Tibetom po- vedala, da je proti takšni točki dnevnega reda, ker Kitajska ni članica OZN, niti ne upoštevajo njenih trditev. Še v e«em primeru so nasto- pile zahodne sile v OZN, in to v vprašanju nestalnega člana Var- nostnega sveta. Tokrat so pred- ložili za člana P^iljsko 'in Tur- čijo. Vzhodne države so povedale, da so po londonskem sporazumu zagotovljeni sedeži v Varnostnem svetu po georfrafski razporeditvi, torej naj bi bil vedno San Var- nostnega sveta tudi eden iz vzhodnega bloka. V OZN pa so zatrjevali, da geoTrafska razpo- reditev ne predvideva tudi blo- kovske razporeditve. Odlo&li so se za glasovanje in doslej so gla- sovali že 25-krat, toda niti en- krat ni dobi:la Paljska potrebne dvotretjinske večine, čeprav ie dobila vsakokrat absolutno veči- no. Tudi tukaj si prizadevajo, da bi iOTihli vzhodnega zastcemika. Ne smemo pozabiti, da so na Zahodu še vedno sile, ki so proti kakršnemukoli popuščanju v od- nosu do Vzhoda in zato ne sme- mo biti presenečeni, če uspejo or- ganizirati stvari, ki škodujejo splošmemu miru in mednarodnemu popuščanju. Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta, je v preteklem te- dnu razpravljalo o gibanju go- spodarstva v letošnjem letu v ob- čini Ptuj in o uveljavljanju novih tarifnih pravilnikov v delovnih ko- lektivih, prav tako pa tudi odraz teh na delovno storilnost in dvig proizvodnje v letu 1959. Predsed- stvo je ugotovilo, da je bil z no- vimi tarifnimi pravilniki dosežen velik korak naprej v sistemu na- grajevanja. Nagrajevanje po učin- ku pomeni pravično nagraditev delavca za njegovo resnično oprav- ljeno delo in trud, ki ga vlaga v proizvodnjo. Predsedstvo je poudarilo nuj- nost, da komisija Občinskega sin- dikalnega sveta za tarifne pravil- nike stalno nadaljuje s svojim de- lom ter da stalno proučuje uve- ljavljanje in odraz novih tarifnih pravilnikov na proizvodnjo. Novi sistem nagrajevanja je treba stal- no utrjevati in razvijati. Predsedstvo je sprejelo smer- nice in priporočila sindikalnim organizacijam v delovnih kolekti- vih, da stalno in skrbno proučuje- jo nagrajevanje delavcev v ko- lektivu, da staino proučujejo mož- nosti uvajanja nagrajevanja čim več del po učinku, da skrbijo za organizacijo dela in ostala vpra- šanja, ki vplivajo na čim pravič- nejše nagrajevanje delavcev. Predsedstvo je obravnavalo tu- di vprašanje izobraževanja in vzgoje delavcev glede na delo in probleme Delavske univerze Ptuj. Poročilo o dosedanjem delu De- lavske univerze je podal član predsedstva Drago Zupančič. Razprava se je nadaljevala pred- vsem okrog nalog Občinskega sin- dikalnega sveta in sindikalnih or- ganizacij, da bi se Delavska uni- verza čim uspešneje razvijala. Predsedstvo je posebej podčrtalo nujnost, da delovni kolektivi, še posebej Občinski ljudski odbor, podprejo z materialnimi in finanč- nimi sredstvi Delavsko univerzo, da se zagotovi njen nemoten raz- voj in delo. E*redsedstvo je podprlo predlog sindikalnih organizacij in Delav- ske univerze Ptuj. Občinski ljud - ski odbor Ptuj odstopi sejno dvo- rano na Magistratu in sosednjo sobo za sedež E>elavske univerze Ptuj. To bo nujno rešiti takoj, ker je Delavska univerza svoje delo že tako močno razvila, da si je v na- daljne nemogoče predstav'jati to ustanovo brez stalnega sedeža, prav tako pa ne brez dovoljnih finančnih sredstev. FB Vprašanje, ki zanima najemnike: Nove nAfemnine v zvezi s srtanovanjskimi vpra- šanji se pojavlja vprašanje na- jemnine, posebno v zadnjem ča- su, ko je govor o novi, to se pravi višji najemnini za stanovanjske prostore. To vi»ašaaije prav go- tovo zanima marsikaterega na- jemnika, ki jih je precej, ker po- sebno po mestih le nekateri po- samezrriM stanujejo v .svojih hišah, vsi ostali pa so stanovanj- ski najemniki. Najprej nekaj o najemnini na splošno. To je odškodnina za na- jete stanovanjske ali kakšne druge prostore, ki se periodično plačuje za določen čas. Iz na- jemnine zbrana sredstva služijo za vsa popravila, oziroma za vzdrževanje stavbe oziroma sta- novanja ter za amortizacijo, to se pravi, za zbiranje sklada za nadomestitev zgradbe. Vsako- letni odpis vrednosti zgradbe omogoča ob isti višini najemnine ožjo reprodukcijo, to je obnav- ljanje stanovanjskega sklada, ki nastopi takrat, ko ^ zgradba zaradi dotrajalosti ali iz drugih razlogov poruši. Tako govorimo cesto o »eko- nomski najemnini* in o »social- ni najemnini«. Ekonomsko na- jemnino smo pOTnali pri nas vse do leta 1945. Bila je precej višja od sedanje in je vsekakor vse- bovala sredstva za redno vzdrže- vanje in popravljanje, sredstva za nadomestitev ter tudi sred- stva za nadaljnje novogradnje, to se pravi, za raz^širjeno repro- dukcijo sklada. Iz teh nazadnje imenovanih sredstev so nasta- jale novogradnje, nove stano- vanjske hiše. Po osvoboditvi so bile najem- nine znižane na 60 odstotkov predvojnih nominalnih najem- nin, s tem pa najemnine niso bile več ekonomske, ker niso vsebo- vale sredstev za ožjo, kamorkoli za širšo reprodukcijo stanovanj- skega sklada, cesto niso zado- ščale niti za upravne stroške in mala popravila. To pa so tako- imenovane socialne najemnine. V letu 1954 so bile najemnine zvišane, vendar so še sedai ?.o- razmerno nizke, prenizke, da ne krijeio stroškov upravlianja in vzdrževanja. Jasno ie, da takega stanja ni moč trpeti v nedogled ker je neprestano potrebno je- mati nekje drugje sredstva za vzdrževanjestanovanjskega skla- da na isti višini, če ni že mogoče ga večati in razširjati. Tako se z vso nujnostjo nostavlja vpraša- nje uvedbe edino gospodarsko utemeljenih realnih naiem- nin. to se pra\n raiemnin. ki bo- do vsebovale sredstva za uprav- ljanje, vzdrževanje in nadome- stitev. Uvedba ekonomskih najemnin bi verjetno občutno prizadela standard prebivalstva in bo potrebno sredstva za novo- gradnje zbirati, kot doslej, po drugi poti. Nove višje najemnine so torej gospodarska nujnost, ki se ji ni moč več izogibati. Gre le za način, kako določiti višino novih najemnin, da bi po eni strani bile v resnici realne najemnine, da pa na drugi strani ne bi segle pregloboko v žep najemnikov ter da bi res ustrezale vrednosti stanovanja. Sprva predvideni točkovni sistem za izračunava- nje višine nove najemnine je ob praktičnem poskusu v raznih mestih države odpovedal in je bil zavržen. Strokovnjaki iščejo sedaj novi sistem za ocenitev vrednosti posameznega stanova- nja in določitev nove najemnine. Sindikalne podružnice v lieiovnih akcijah Minil je šele mesec dni od dne, ko je Občinski sindikalni svet Piuj v svojem pismu sindikalnim podružnicam pozval člane Zveze sindikatov Jugoslavnje v obč.ni Ptuj, predvsem pa v mestu Ptuju, da naj s prostovoljnim delom so- delujejo pri gradnji kanalizacije mesta Ptuja, in to ra področju Ljutomerske ceste. V pismu je bil opisan problem kanalizacije mesta Ptuja, ki spada med naj- težavnejše nerešene komunalne probleme v mestu. Med prvimi, ki so se odzvaiH p smu. so bili člani Zveze sindi- katov — sindikalne podružnice Občinskega ljudskega odbora Ptuj. ki sc prvi zasadili krampe in lo- pate v trdi tlak Ljutomerske ce- ste in tako se je začelo prosto- voljno delo prt gradnji kanaliza- cije na Ljutomerski cesti. Sedaj vsak dan redno prihajajo sind- kalne podružnice in z navduše- njem prispevajo svoj delež pri rešitvi tega velikega komunalne^ qa problema. Prebivalci mesta Ptuja bedo s hvaležnostjo cenili vrednost dela, ki so ga in ki ga bodo opravili delovni .judje z številnin delovnih kolektivov. Do sedaj se je prostovoljnega dela pr; gradnji kanalizaciie ude- ležilo že nad dvajset sindikalnih podružnic z nad sedem sto člani, ki so opravi! nad dva tisoč pet sto ur. Posebno priznanje zaslu- žijo sindikalne podružnice: Kme- tijsko proizvajalne poslovne zve- ze Ptuj z udeiežbo sto štirideset članov, ki so opravili 700 delov- nih ur. Tovarna perila >Oelta'« Ptuj z lideležbo 118 članov, ki so opravili 354 delovn h ur, Pe- rutnina Ptuj z udeležbo 53 čla- nov, ki so opravili 159 delovnih ur. Strojne delavnice Ptuj z ude- ležbo 70 članov, ki so opravili 250 deiovnih ur. Prosvetni de- lavci Ptuj z udeležbo 41 članov, Veterinairsko-živinorejski zavod Ptuj z udeležjbo 40 članov, ki so oprav li 200 delovnih ur itd. S';e-, dijo Občinski ljudski odbor Ptuj, Trgovsko p>odjetje >xMerkur«, Ptuj- ska tiskarna. Tekstilna tovarna. Železniške delavnice. Železniška postaja Ptuj, Pletama, Pošta Ptuj, Zavod za zapos''ovanje in- valicbov in drugih oseb, Zavod za socialno zavarovanje, bančni usliižbenci, »Mlekarna« Ptuj, Gozdarsko poslovna zveza. Gozd- no gosDodarstvo »Dravinja« in druge. Vse to dokazuje v soko zavest naših delovnih ljudi, ki so pripravljeni s svojim prostovolj- nim delom prispevati čimveč k izgradnji socializma 'n srečnega Tivljenia .iua"slovanskih narodov. Prepričan smo, da bedo svetle- mu zoledu omenjenih sindikalnih Dodružnic sledie tudi vse ostale, ki so sr v leoem številu že t>ri- iavt-e za delo. a zaradi ocmani- kania <^rodia na d^^.-^čču še ni- so mogfe priti na vrsto. FB PROSLAVE OBLETNICE SKOJ SO POVS!!M USPELE Odbor za proslavo 40-Ietnice SKOJ pri Občinskem komiteju LMS Ptoj je p»ripravljal proslave te p>omembne obletnice v vseh večjih krajih občine. V dneh 9. n 10. oktobra so bi>e po šolah ure o naprednem mladinskem gibanju pri nas, ki so bile povezane tudi s sprejemanjem novih članov v Ljudsko mladino. Najlepše so pro- slavili obletnico SKOJ na ptujski gimnaziji, kjer je b.lo sprejetih v Ljudsko mladino nad sto mladin- cev, ravno tako pri terenskem aktivu LMS Breg, kjer .?i je vod- stvo prizadevalo, da ncvospreje- tim članom — bilo jih je 22 — priredi čim lepši in boljši spre- jem. Na sprejemu je govoril več- letni mladinski de.avec Feliks Ba- aar in predsednik organizacije na Bregu Vika Cvim. Po sprejemu so imeii majhno zakusko. Velika proslava je bila tudi v Kidričevem, kjer je govonil se- kretar Občinskega komiteja LMS Ptuj tov. Zadravec o naprednem mladinskem gibanju v JiKjoslavij:. Na prcsi^avi so bile razdeljene ]x>- hvale najbclj prizadev-nim mla- dincem. Zraven mladine se je proslave udeležilo tudi epo šte- vilo starejših, oredvsem de'!avcev iz tovarne in dnigih. Razne manj- še proslave so bile še tudi v dru- gih k raj h otočine. V počastitev 40-letnice SKOJ je bilo razpisano tudi športno tek- movanje med vajenci, gimnazij) in JLA. TekTr»ovanja so se že pri- čela v noo-cmetu, rokometu, odr- bojki in šahu. O indu tekmovanj bomo poročali v naslednji šte- vilki. Zraven tega bo vei ka akademi- ja v počastitev obletnice SKOJ v Ptuju, m sicer 9. novembra ob 18. uri v ptujskem gledališču. Akademijo pripravlja pnjseben od- bor, mimo mladine pa bedo na akademiji sodelovali tudi pripad- niki JLA ter nekateri starejši. Lasje zahtevajo skrbno nego. Schwaržkopf proizvodi vam bodo »>ri fem pomagali. GLEMO Po pranju z jajčnim šamponom GLEMO bodo vaši lasje mehki — voljni — privlačni. PIT Krema za lase FIT daje lasem prožnost, uležanost, sijaj. Schwarzkopf OLJE ZA L.\SE je hranljivo, zdravilno 'n sodobno sredstvo za nego las. Silhueta črne ženske glave na licenčnih Sch^arzkopf proizvodih tovarne ZLATOROG garantira za odlično kvaliteto! Vse naše kozmetične proizvode lahko kupite pri »Izbiri« ▼ Ptnjo v poslovalnici »Zlatorog«. Popravek Naše bralce naprošamo, naj nam oprostijo neljubo napako ob 40. obletnici SKOJ v šte^'. 40 našega lista z dne 9. oktobra 1959, kjer je v uvodnem č.anku n v če- stitki na koncu strani ime SKOJ zamenjano s KPJ. Uredništvo STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 16 OKTOBP.A 1959 IZtrniASEVANJE ODRASLIH V Ekonomsko srednjo šolo v Ptuju se je prijavilo nad 70 slušatejev v torek, 13. oktobra t. 1. je za- čela v Ptuju v gimnaziji preda- vanja za 70 slušateljev Srednja ekonomska šola Maribor, odde- lek za izobraževanje odraslih v muju. Predavajo profesorji ptujske gimnazije in uslužbenci s fakultetno izobrazbo iz Pt^jja. Dan prej, 12. septenabia t. 1. je bil v gimnaziji informativni se- stanek vseh sprejetih kandida- tov, večinoma odraslih usluž- bencev iz Ptuja in Kidričevega, ki so imeli poj?oje za sprejem v ESS. Sola bo imela 2 oddelka s po 35 slušatelji. Ravnatelj gim- nazije in ESS prof. Rudolf Ceh je navzočim pojasnil podrobnosti glede predavanj, finansiranja šole, izpitov po semestrih in ostalo. Več^ina je bila za 4-dnevni pouk na teden s po 5 šolskimi urami od 14.43 do 19. ure, kar pa ne ustreza slušateljem iz Kidri- čevega, ki glede na službene ure in na zvezo z avtobusom ne mo- rejo v Ptuj pred 16. uro. Kot raz- rednika oddelkov A in B sta prof. Ivan Burger in prof. Jože Maučec. Predavanja bodo v 4 se- mestrih splošnega dela in slo- vsiišoine, p>olitične ekonomije, računovodstva, gospodarskega pvoslovanja, zemljepisja, zgodo- vine in matematike, od tujih jezikov pa je največ prijavljen- cev za angleščino. Zanimivo je, da je med sluša- telji slvoraj polovica žena in de- klet in da je med moškimi skoraj toliko slušateljev iz uradov kot iz gospodarskih organizacij. 2e prvi dan predavanj so vsi uvideli, da je z ustanovitvijo ESS, oddelka za izobraževanje odraslih v Ptuju nameščencem iz Ptuja in okolice olajšan študij, da pa se ga bo treba resno opri* jeti in pri njem vztrajati kljub priličnim naix)rom ob službi in drugih vsakodnevnih skrbeh. Gimnazijska zgradba celo- dnevno služi sedaj izobraževanju mladine in odraslih, saj je pod njeno streho osemletka, gimna- zija, učiteljišče, šola za organe LM in ESS, poleg tega pa je na gimnaziji še več tečajev. TUBI V 0RM02U AEROKLUB Na pobudo oryanizhcije SZDL v Ormožu .n Aerokluba v Ptuju je prišlo v petek, 9. oktobra t. !., v Ormožu do ustanov.tve Aerckluba Ormož Predsedniško mesto 8- članskega upravnega odbora je sprejel predsednik občinskega ;jud;bkeya odbora Štefan Jcha, ki je tudi obljubil novoustanovlje- nemu k'ubu vsestransko op^ro in pomoč. Glede na malo oddaljen-nst Or- nK>ža do ptujskega .etališča bo lahko Aeroklub Ptuj na svojem letališču šolal motorne pilcte, pa- dalce in jadralne p lote Aeroklu- ba Ormož zraven svojih članov. Poleg tega bodo lahko vadili na ptujskem letališču rezer\Tii piioti z območja Ormoža. V Ormožu je us.pel-0 tov. Izlakarjevi že doslej zainteresirati lepo število &::lar- jev .za modelanstvo. okrog kate- rega se bo v bodoče še bolj zbi- ral mladi letalski kader iz ormo- ške občine. Pri Letalski zvezi Sloventje v Ljub jani pozdravljajo ustanovi- tev novega aerokluba v Ormožu, ker doslej v tem delu Slovenije ni bilo samostoine^a kluba. Prebivolci Vitamarc in okolice, pozor! v nedeljo, dne 18. t. m. bo ekipa ptujskega Zdravstvenega doma obiskala vaš kraj. Delala bo od 9. do 13. ure. Vsi *olski otroci bodo sistematski pregle- den! v šoli. Za ostale zdrav- stvene preglede in pomoči po- trebne prebivalce bodo brezplač- ni pre?;ledi v prostorih bivše go- stilne Toš. Rdeči križ je prispeval tudi ne- kaj sredstsv za zdravila, ki se bodo razdelila. Upamo, da bomo tako poma- gali bolnikom, ki jim je še zdrav- stveno varstvo težko dosegljivo. Na svidenje v nedeljo! Zdravstveni dom Ptuj mmm. nvm zopet REŠILIIO POSTAJO RK s 1. oktobrom t. 1. je začela v Ormožu z vožnjami podružnica Rešilne postaje Ptuj, ki ima stal- no na razpolago vozilo, poleg tega pa ima m:žno?t pomoči tudi z vo- zili iz Ptuja. Doslej je prevože- nih ■db reševalni pcmcči nad 1700 k '.■crabnih 6 dobro opremlj-snih vozi', ki so dnevno na poti po svojih humanih nalogah. V ifidriC&vf m misSifo na novo kopališče Na sindikalni plenarni seji v Kidričevem so predstavniki dru- štev in organizacij 25. septem- bra t. 1. obravnavali o delovnih akcijah, ki bi jih naj v bodoče opravilo članstvo za olepšanje lica naselja v Kidričevem in za zgraditev novega tekmovalnega kopališča v Kidričevem. Izdela- vo načrta za same akcije so po- verili komisiji za prostovoljna dela. Ta bo zbrala vse predloge volivcev in stanovalcev in sindi- kalni odbor bo potem organizi- ral prostovoljno delo v naselju, pri otroškem igrišču in drugod, kjer bi naj prijele za delo prid- ne roke in uredile stvari, ki Ki- dričevem niso v ponos. Največ funkcionarjev se je na tej plenarni seji zavzemalo za graditev kopališča na prostem v Kidričevem, ki bi bilo obenem kopališče tudi za Ptuj. Novo ko- pališče v Kidričevem bo lahko imelo toplo vodo, česar si novo kopališče v Ptuju ne bo moglo privo.ščiti. Razdalja iz Ptuja v Kidričevo ni velika in se bo mar- sikdo gotovo šel raje kopat ob nedeljah in praznikih ter v vsa- kem prosteni času v čisto toplo vodo v Kidričevo, kot pa v mrzlo in umazano Dravo. "Kopališče v Kidričevem bi moralo biti pri- merno za plavalne prireditve in tekmovanja, kar bi*omogočilo prebivalcem iz Kidričevega in Ptuja večkratne plavalne prire- ditve in tekmovanja ter gosto- vahia plavalcev iz raznih krajev Slovenije in sosedne Hrvatske Za novo kopališče v Kidriče- vem se že dolgo zavzemajo in mislijo, da je sedaj prišel čas, da bo tudi to vprašanje rešeno tem- prej, ker se tudi v Ptuju že po- stavlja vprašanje novega kopa- lišča in bo najboljše to oboje- stransko vprašanje rešiti skupno in istočasno glede na mnogo večje možnosti glede preskrbe s toplo vodo v Kidričevem kot v Ptuju. Predstavniki društev in orga- nizacij so na sindikalnem ple- narnem zasednaju izjavili, da bo najlažje dobiti v Kidričevem in Ptuju udarnike za graditev ko- pališča, težko pa ne bo z udar- niškim delom tudi za ostala dela v Kidričevem, ki so neobhodno potrebna. NOVI KRVODAJALCI 8. cktobra so darovali svojo kri prebivalci Leskovca in okolice. Vsem darovalcem n organ-zatorju Janku Cajgerju iskrena hvala! Krvodaja ci so: Marija Cajger. Terezija Mihelač, Marija Majcen, Mirko Kolarič, Franc Zavec, Juli- jana Turk, Janez Lesjak. Franc Fras, RozaMja Kozel, Liza Vidovič. Terezija Tcpolovec, Liza Arnejčič, Neža Mere, Katarina Voglar, Ma- rija Drevenšek, Ana Petrovič, V 11 Majdak, Ana Hrga, Ljudmila Ber- linger. Ostali so še: Ana.stazija Kranjc, Franc Lešnik, Tilčka Marinič, Ja- nez Petem; k. Splošna bolnišnica Ptuj Postaja za transfuzijo krvi Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 23. oktobra 1922 — izide tednik »S*r(vkovna borba«, glasUo ne- odvisnih sindikatov Slovenije v Ljubljani. 19. oktobra 1933 — stopi v Srem^ki Mitrovid 150 poltičnih kaznjencev v gladovno stavko. 20. oktobra 1933 — priredijo v Ljubljani združene ženske orga- nizacije shod za žensko volilno pravico; taki shodi tudi drugod po Sloveniji. 16. in 17. oktobra 1913 — v Doht-n ču na Dolenjskem prvi kon- gres SPŽZ. VSE BLIŽE PERUTNiNaR- SKI FARMI m HRJSINSKl GMAJNI Koncem septembra t. 1. je bil v Ljubljani potrjen investicijski pro- gram Kmetijske proizvajalne po- slovne zveze Ptuj za zgraditev nove perutninske farme na haj- dinski gmajni s kapaciteto vzreja- lišča za 500.000 kg piščancev žive teže ter s kapaciteto valilnice 23.000 jajc za enkratno valjenje. Za zgraditev te farme bo potreb- nih 213 milijonov dinarjev, 32 milijonov dinarjev pa bo potreb- nih za opremo farme. Perutninski kombinat na haj- dinski gmajni bo tvorilo vzrejali- šče in valilnica za piščance ter obrat za pitanje račk in za mesni- ce. Najprej bo zgrajena farma za piščance, nato pa še farma za račke. Te dni bodo v razpravi pri re- publiški revizijski komisiji idejni projekt za farmo za vzrejo pi- ščancev, ki ga je izdelalo podjetje »AGROBIRO« v Ljubljani. Šele spomladi bo v razpravi idejni pro- jekt za račjo farmo na hajdinski gmajni. POLENŠilK Popravljati nameravajo mostove Krajevni urad Polenšak name- rava zgraditi most v Bratislavcih in popraviti most v Polencih. Most pri Bratislavcih je v tako slabem stanju, da je nevaren vsak prevoz 7 živino. Ta most je do- trajal in ga je nuino potrebno ob- noviti. Most v Polencih pa je po- treben generalnega popravila, ker je tudi v prilično slabem stanju in promet neuporaben. Kokošja kuga zopet po Sloveniji v vseh krajih Slovenije je v zadnjem času zabeleženih več po- javov kokošje kuge, nekoliko po krivdi trgovine in prometa s pe- rutnino na veliko pa tudi s pro- dajo perutnine na trgih, s stikom perutnine na pašnikih itd. Zaradi tega je potrebna takojšnja po- ostrena veterinarska kontrola, zla- sti kontrola nad prometom s pe- rutnino in kontrola klanja pri iz- voznih podjetjih. Obvezno cepljenje proti kokošji kugi bo potrebno še pred časom nesnosti, da ne bo nastala s cep- ljenjem ter s tem povzročenim zastojem ali celo prekinitvijo ne- nesnosti v času med januarjem in aprilom večmilijonska škoda. V času do 1. januarja 1960 bo moralo biti cepljenih v Sloveniji do 1 milijona kokoši. Tudi ptujska veterinarska po- staja bo podvzela vse potrebno, da bo perutninarstvo na območju ptujske občine v čim večji meri zaščiteno pred posledicami kokoš- je kuge. Ptujske poravnalne svete že čoka delo Na območju mesta Ptuja je 5 poravnalnih svetov. Njihov se- dež na občinskem ljudskem od- boru Ptuj je že začel dobivati vloge za intervencije svetov v slučajih žalitve in lažjih telesnih poškodb. Prihodnji teden bodo začeli prvi poravnalni poskusi sveta in strank. Stranke in svet bodo obravnavali slučaje v sej- ni dvorani občinskega ljudskega odbora Ptuj v I. nadstropju. Pu tem 50 umetna gnafilsi? Da bi pospešili razvoj proiz- vodnega sodelovanja med kmeti in zadrugami ter z uporabo umet- nih gnojil dosegli čim višje hek- tarske donose, prispeva družba za umetna gnojila znatna sredstva v obliki regresa. Zato bodo koope- ranti tudi v bodoče deležni re- gresa in bodo dobivah gnojilo po precej nižji ceni, kakor je dejan-*' ska, medtem ko nekooperanti teh olajšav ne bodo deležni. Zadruge bodo torej prodajale umetna gno- jila po dvojnih, različnih cen?.h. In sicer velja nitrofoskal za ozim- na žita za kooperante 21, za ne- kooperante, za vrtičkarjc in v prosti prodaji sploh pa 47 din za kilogram. Dalje bodo cene nitro- foskalov za druqe kulture nasled- nje: za jedilni krompir za koope- rante 19, za nekooperante 43 din. za semenski ';eranti po 45, čilski soliter — 14%, koope- ranti p>o 26, nekooperanti po 49, kalijeva sol — 40 %, kooperanti po 18, ostali po 33, kalijev sulfat — 50 %, kooperanti po 18, neko- operanti 33, kalijev sulfat — 50%, kooperanti po 26, nekooperanti po 49, kalkamonsalpeter — 20 %. ko- operanti po 25, ostali po 47, kalk- salpeter — 15 %, kooperanti 23, ostali po 43, superfosfat ~ 16 %, kooperanti no 17, ostali po 31, Tomaževa žlindra — 16 %, koope- ranti po 17. nekooperanti po 33, nitromonkal za razna dognojeva- nja, kooperant! po 25, nekoope- ranti po 47 din za kg. V nesezonskih mesecih, to je v januarju, maju, juniju, juliju in decembru, bodo umetna gnoji- la za kooperante in nekooperante 1 din pw1 kg cenejše. Mir NEZNANEC USTRELIL FRANCA CARA v soboto, 10. oktobra t. 1., je v Markovcih podlegel poškodbam strela v glavo Franc Car iz Bot- kovc, star nad 30 let, doma iz Botkovc, ki ga je na poti v Ruc- nance ustrelil neznanec. Poškodo- vani se je zatekel k bližnji hiši, kjer se je smrtno zadet zgrudil in 'podlegel poškodbi pod čeljustjo in skozi vrat. V zadevi je uvedena preiskava. Po ljudskih govoricah sodeč je bil imenovani v soboto zvečer name- njen mimo Zorkovega vinograda v Moravcih v Rucmance. Ko se je približal vinogradu, je nekdo iz- nenada ustrelil nanj in ga smrtno zadel. Poškodovani Car se je zate- kel k bližnji hiši po pomoč, kjer pa mu niso odprli, ker neznanca v temi niso poznali. Ko je prišel do vrat sosednje hiše, je pred gospo- darjem omahnil mrtev. Poizvedbe so v teku, kdo bi naj bil neznani storilec. Pol ducata je besed, ki so dra- gocene kakor diamanti. Uporabljaj jih cesto; prosim, hvala, ljubim te. Vpreži jih v svoje vsak&dnevno delo. (Marjorie Woods) Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj RO.TSTVA: dečke so rodile: Ma- rija Kodrič, Stranske Makoie 21 — Franca; Terezija Horvat, No- va vas 79 — Stani.'=lava; Alojzija Vegan, Nova vas 89 — Borisa; Marija Svenšek, Popovci 9 — Da- nila; Marija Rižnar, Strmec 8 — Mart na; Kristina Horvat, Stano- šina 6 — Stanislava; Terezija Krajnc, Aškerčeva 10. Ptuj; Mag- dalena Leskovar, Skrblje 3 — Leopa'da; Štefanija Lukman, Hr- vatski trg 1, Ptuj — Marjana; Ana Škrinjar, Turški vrh 102 — Stanislava; Rozalija Majerič, Pod- vinci 80 — Stanislava; Magda Maltarič, Cvetlin 42 — Marjana; Marija Mencigar, Novo naselje 27 — Albina; Marija Horvat, Ga- bernik 32 — Janeza. Deklice so rodile: Marjeta Štumberger, Stojnci 145 — Te- rezijo; Terezija Furjan, Vir je 69 — Mileno; Štefanija Škrabl, Ko- ritnc 10 — Blanko; Neža Gašpa^ rič, Nova vas 64; Štefani.ja Ferlež, Stoperce 10; Marija Krbiš, Nova vas 36 — Sonjo; Marija Majcen, Muretinci 63 — Miro; Marija Plohi, Gorišnica 44. POROKE: Adolf Šaaiperi, Mari- bor, in Friderika Rog na, Maribor; Franc Skok, Ptuj, Selška cesta 1. in Pavlina Petek, Ptuj, Selška ce- .sta 1; Milan Maslovarič, V. P. Pe- trinja, in Božena Zgalin, Ptuj, Srbski trg 3; Albin Pehardo, Kicar 14, Ptuj, in Dragotina Pulko, Dra- ženci 50. SMRTI: Marija Bolcar, Spuh.ja 13. roj. 1881, umrla 8. okt. 19-59. Mcdo površno je mnenje, da son- ce tu doli nima drugega opravka, kakor pospeševati rast plevela, (G. Flaubert) V očeh svoje matere je vsak hrošček gazela. (Maroški prego- vor) Terenska služba zdravnikov r>ežurstvo splošnih zdravnikov je od 14. do 7. ure po sledečem razporedu: 16. okt. dr. Nada PavMčev, 17. okt. dr. Ladslav Pire, 18. ckt. dr. Ladislav Pire, _ 19. okt. dr. Nada Pavličev, 20. okt. dr. Emil Blagovič, 21. okt. dr. Franc Rakuš, 22. okt. dr. Milan Carli. Pomožni dežurni zdravniki vrši- jo dežurno službo samo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razp>oredu: 16. ckt. dr. Emil Blagovič, 17. okt. dr. Milan Carl , 18. ckt. dr. Milan Carli, 19. okt. dr. Em-il Blagovič, 20. okt. dr Nada Pavličev, 21. ckt. dr. Mitja Mrgole, 22. okt. dr. Ladislav Pire. Ambtila.nta v Juršincih {x>sluje vsako sredo od 14. ure dalje. Ambulanta Podlehnik pcsluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otrcške posvetovalnice: 16. okt. v Ptuju cd 14. ure dalje, 20. okt. v Selah m Grajen , 22. okt. v Trnovski vasi in Vitonvarcih od 13.30 dalje. Dežurstvo otroškili »dravnikov traja cd 14 do 19. -ure po slede- čem razporedu: 16. okt. dr. Aleksander Poznik, 17. okt. dr. Ljuba Neijdauer, 18. okt. dr. Ljuba Neudauer, 19. okt. dr. Ljuba Neudauer, 20. okt. dr. Ljuban Cenčič, 21. ckt. dr. LjMba Neudauer, 22. okt. dr. Ljuban Cenčič. Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežum cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, šte- vilka telefona 70 in 80. Hiin« obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naročeni hišni ofeiski se bedo izvršili samo v nujnih primerih. Prot tuberkulozni dispanzer 2>drav.?tvenega doma Ptuj posluje vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. ZdravTiik-ST>eoialist dela samo v toreik od 13. do 18. ure in Foboto od 7. r"-I 12. ure. Uprava ZD Ptuj TRZNE CENE POVRTNINA: krompir 15—20, čebula 30—40, česen 100—120, rdeča pesa 30, zelje v glavah 15, ohrovt 30, rdeče zelje 30, cve- tača 60, solata endiv ja 30—50, solata v glavah 50, kumare 20, kumare za vlaganje 50, korenček 40—50, peteršilj 50—60. fižol v stročju 30—40, '.uščeni fižol 40 do 50, paprika 40—50, paradižnik 30 do 40, buče 30, kolerabe 30. SADJE in SADEŽI: jabolka 25 do 40, hruške 60—80, slive 30 do 40, grozdje 90 do 100, gobe 200. surov kostanj 40. ŽITARICE in MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60. ajdova kaša 100, rvšenica 30—40, ove« 25. koruza 30, ječmen 40, proso 60 dm iter. MLEKO in MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. PERUTNINA in JAJCA: kokoSi 400—600, piščanc 400—800. jajca 18-20 MAŠČOBE: zaeeka 300. uvožena mast 325, domača mast 400 d*" kilogram. Glavne nalooe in doseženi uspehi Poslovne zveze za aozdno in lesno aospodarstvo v letu 1958 Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo Ptuj je nova gospodarska organizacija, ki je bi- la ustanovljena šele v letu 1957. Zvezo so ustanovile vse Kmetijske zadruge z območja ukinjenega okraja Ptuj z namenom, da jim s poslovnimi odnosi pomaga pri ob- novi, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov, da organizira, odkupuje in prodaja vse gozdne sortimente žagan les in druge lesne izdelke. Delovno področje zveze je torej obsežno in razširjeno na območju vse občine Ptuj in Ormož ter na del območja občine Slovenska Bi- strica. V letu 1958 je zveza izvajala nekatere naloge in dela neposred- no 2 lastno delovno silo, nekatere pa posredno preko kmetijskih za- drug. Obnovljeno je bilo 56,78 ha gozdov, očiščeno in redčeno pa .385,87 ha gozdov deloma z najeto delovno silo, deloma pa so dela opravili gozdni posestniki sami. Vzdrževanje in velika popravila gozdnih poti in cest je poslovna zveza organizirala neposredno, če- prav so se dela obračunavala pre- ko KZ. V letu 1958 je bilo vzdr- ževano 20 km, popravljeno pa 4,3 km gozdnih cest. Za gospodarsko dejavnost je po- slovna zveza porabila v letu 1958 29 milijonov dinarjev gozdnega sklada in to za sledeče namene: obnova gozdov 3,908.368 din nega gozdov 3,230.728 din urejanje gozdov 2,695.999 din odkazovanje 11,572.061 din vzdrževanje gozd. komunikacij 1.924.820 din rekonstrukcije gozd. komunikacij 5,668.924 din Zasebni gozdni posestniki na območju poslovne zveze so v letu 1958 posekali okrog 46.900 kubič- nih metrov lesa. Od te lesne mase so Kmetijske zadruge odkupile le 10.250 kubičnih metrov, ostali les pa je bil uporabljen za lastno po- trošnjo, deloma pa so ga odkupili razni nakupovalci trgovskih in lesno industrijskih podjetij. Poslovna zveza je v letu 1958 odkupila od KZ in KG skupaj 13.175 kubičnih metrov lesa raz- nih sortimentov in s tem ustvarila 13 milijonov dinarjev marže ali bruto zaslužka. Po posameznih vrstah dejavno- sti je poslovna z\'eza dosegla sle- dečo realizacijo: Čisti dohodek po odbitku oseb- nega dohodka je znašal 4,7 mili- jonov dinarjev. Od tega je občni zbor poslovne zveze razdelil Kme- tijskim zadrugam 1,500.000 dinar- jev, ostanek pa razporedil v skla- de zveze za nabavo osnovnih sred- stev in odkup stanovanj. PTUJ. DNE 16 OKTOBRA 1959 PTUJSKI TEDNIK Dnevi, ko smo si lahko v dvo- rani Občinskega ljudskega odbora (na magistratu) ogledali razstavo umetniških slik Moša Pijade. so za nami. Ko brskamo po spominu, kaj je med nami pustilo največji vtis, si seveda želimo priklicati v spomin, zlasti slikapjeva najzgod- nejša dela, ki so, ža', bila tako malo zastopana na tej razstavi. Predvsem nam njegov »Avtopor- tret« z visokim belim ovratnikom predstavlja mladega izobraženca, ki nam tako sigurno obeta, da nas tudi pozneje s svojimi deli ne bo razočaral. Če stopamo dalje, v do- bo med obema vojnama, se nam v prispodobi vrstijo dela, izredno bogata po svoji vsebini, posebno bogata zato, ker se je v tej dobi umetnik predvsem moral pokori- ti okoliščinam, ki so daleč od sta- rega Monakovega in Pariza, terja- le od njega, da je beležil kolikor je mogel, vse, kar se je okrog njega dogajalo. Skromne slike, največkrat izražene z malim barv- nim registrom, dopolnjuje jo ris- be, pokazajoč nam zelo pogosto grobo kaznilniško okolje, ki je polnih 15 let obkrožalo Moša Pija- de in ni zlomilo njegovega duha, ki Se toliko poživi jen zopet ze'o aktivno odraža v povojnih letih. Veliki formati slik, ki so nastali v povojni dobi, nam z njegovimi svetlejšimi in bogatejšimi toni jasno pckazuje sproščenost, vča- sih celo neke vrste prešernost, ki je navdajala umetnika, ko se je sedaj, zlasti v času neposredno pred smrtjo, z veliko vnemo po- skušal vračati samo slikanju. Od tod toliko novin zamisli in skic, ki smo jih nekaj lahko videli tu- di na naši razstavi. Zato se tudi, kot biser v zimskem soncu, leske- ta »Mali zimski pejsaž«, kot je rekla slikarka Blumenauova po ogledu razstave. Ob vsem tem je potrebno na- glasiti, da bi razstava mnogo bolj uspela, če bi bili zato primernej- ši prostori. Tudi bo potrebno v bodoče voditi računa o tem, da si bo razstave številneje ogledala mladina iz mesta in okolice, o čemer bodo vsekakor morali skr- beti prosvetni delavci. Brez dvo- ma je število obiskovalcev priču- joče razstave — čez dva tisoč — več kot zadovoljivo, kar dokazuje, da so umetniške tradicije v Ptuju zelo negovane. Ob koncu gre vsekakor zahvala predvsem Občinskemu ljudskemu odboru za veliko razumevanje, kar je omogočilo, da je bila razstava iz Beograda lahko posredovana tu- di Ptujčanom in njihovim okoliča- nom. C. S. , MESTNI KINO PTUJ predvaja od 16. do 18. cktobra ameriški barvni film »V pomladi življenja« in od 19. do 21. oktobra jugoslovanski film »Vlak brez voz- nega reda«. KINO KIDRIČEVO predvaja 17. in 18. oktobra češki barvni film »Dobri vojak Švejk«, 21. n 22. oktobra pa nemški film »Dokler boš z menoj«. KINO MURETINCI predvaja 17. in 18. oktobra ame- riški barvni film »Dimni signal«. KINO VEDROST, MIKLAVŽ PRI ORMOŽI5 predvaja 18. oktobra madžarski hkn »12 poflodkov«. S POSVETOVANJA KNJIŽNIČARJEV PTUJSKE OBČINE Nadalievanit in konec^ Po zaključku posvetovanja so si knjižničarji ogledali občinsko knjižnico in kolekcijo knjig za po- tujočo knjžnico. Pripomnili bi še, da je Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju po- klonila vsem knjižnicam v občini po eno kolekcijo knjig. Najizdat- nejšo knjižno zbirko so dobile knjižnice Stoperce, Žetale, Videm, Leskovec, Zavrč in Desternik. Te knjige so iz zbirke, ki jo je darovala Cankarjeva založba za potujočo knjižnico. Nekatere teh knjig so v 10 do 30 izvodih, tako da so se lahko porazdelile vsem knjižnicam. Iz poročil o stanju knjižnic v občini je razvidno, da so naše knjižnice potrebne še nadaljnje moralne in materialne podpore: zato naj bi se knjižna akcija na- daljevala in še razširila. Ponovno apeliramo na šole. podjetja, usta- nove, tovarne in sindikalne po- družnice, da pošljejo svoje pri- spevke v »Cankarjev knjižni fond« pri Mestni hranilnici v Ptuju pod številko 604-11. 606-2/6400 I^ievni spored za nedeljo, dne 18. oktobra 1959 6.00 Budtiica. 6.05 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.10 Ne- kaj domačih. 6.30 Vedri zvoki. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in obiava dnevnesa sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radiiski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 K'arodne pesmi v raz- nih izvedbah. 8.00 Mladinska radijska igra — A. .Milne: Tiger v Puievi dru- ščini. 8.45 Iz mladinske solistične glas- be. 9.00 Zrbavna matineja. lO.OO Se tHvmnite, tovariši ... Ob petnajstletnici osvoboditve Beograda 10.30 Pesmi, ki «0 jih peli slovenski partizani. 10.50 Ritmični interraezzo. 11.30 Dušan 2e!jez- nov: Srečno, rudarji Kreke! (reportaža). 12.00 Naši porslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.3(1 Za našo vas. 14.15 Kaši poslušalci čestit-aio in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Re- klam«. 15.30 Koncert pihalnega orkestra JlK p. v. Pavla Brzulie 16.00 Humo- reska tega tedna — Serafim: Rdeče jaj- ce. 16.20 Majhen gla«betii mozaik. 17.00 Zaiavni orkester RTV Beograd p. v. Ilije Geniča. 17.30 Radijska igra. 18.29 Orke- strska raedigra. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Kadilski dnev- nik in športna poročila. 20.05 Ali jih poznate? 20.25 Zabavne melodije. 21.00 Ne<]eljski operni koncert. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napovedi in pregled sporeda za na-lednii dan. 22.15 —24.00 Glasba z Elizcjskih poljan — (Ponovitev javne zabavno-glasbene odda- je RTV z dne 25. aprila 1959) — vmes ob 23.00—23.10 Poročila in pregled ti- ska. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oNovi, mali Larousse« (Nouveau petit Larousse) 1952, imenovan tako po znani pariški založbi. Težko bi pogrešali Slovensko-fran- coski slovar« Janka Kotnika (1925), dalje Pretnarjev »Franco- sko-slovenski slovar« (1952). Od časopisov ima čitalnica ne- kaj starejših letnikov »Hevije dveh svetov« (Revue des deax mondes), ki še danes izhaja. Či- talnica nima nobene od tekočih francoskih revij ali ilustracij. Ker se na gimnaziji poučuje de- loma tudi francoščina priha,]a na- ša francoska zbirka v postev pri izbiri obveznega čtiva za naše ptujske dijake. Tudi ostali ljubi- telji tega elegantnega jezika ima- jo priliko in izbiro med številnimi knjigami iz francoskega slovstva. Angleška zbirka sestavlja 690 del iz različnih strok, med njimi se v precejšnji meri uveljavlja le- poslovje. Tretjino angleških knjig je čitalnici poklonila Ameriška biblioteka v Beogradu in Zagrebu. Med njimi so znane žepne izdaje Pocket Book, Penguin Books, Ban- tam Books, Signet Books in dr.). Tudi v slovenščini je precej pre- vodov iz angleškega oziroma ame- riškega leposlovja, kot n. pr. Drei- ser: »Ameriška tragedija«, »Sestra Carrie« od istega pisca, potem Ga!sworthyjeva trilogija: »Saga o Forsityh«, »Moderna komedija« in »Zadnje poglavje« ter več drugih. Cd priročnikov je treba omeniti Angleško literaturo I. in II. Napi- sala sta jo Needieman in Bradley Otis (1952). Uporabni so S?0'en- sko-anglelki slovar (1951), ki ga je sestavil Janko Kotnik. Dalje »Anglcško-slovenskt slovar« Ru- žene Škrljeva (1952) in (1957), 2. in 4. izdaja. Čitalnica ima še uEnglesko-hrvatski slovar« (1955) v izdaji zagrebške založbe »Zora«. Zelo obsežen je Websterjev Bio- grafski slovar (1953V Tudi nekaj angleških časopisov dobiva čitalnica, in sicer: Life, Ti- mes, Reader's Digest in The New York Times. Za učenje tega jezi- ka bi prišla v poštev J. Kotnikova »Angleška slovnica« (Lj. 1952) in jezikovna knjiga po Merthnerjevi metodi. Klasična zbirka v latinskem in grškem jeziku šteje 430 del. Za- stopani so latinski pesniki in pisa- telji, kot n. pr. Cicero, Caesar, Vigirl, Ovid in dr., od grških pa Homer, Sohoklej, Platon in še ne- kateri drugi. Odličen prevajalec in posredovalec klasične besedne umetnosti pri nas je Anton Sovre, ki nam je oskrbel že veliko pre- vodov iz antike Italijanska zbirka šteje po in- ventarni knjigi 160 zaporednih številk. Med deli laznih strok je mogoče dobiti tudi nekaj leposlov- ja. Zastopani so nekateri pisci, kot n. pr. Manzoni s svojim zna- menitim delom »Zaročenca« (I» promessi sposi). Dalje imamo Dan- tejevo »Božansko komedijo;< in dela Ade Negri (Jutranja zvezda), Fogazzara (Piccolo mondo moder- no) in drugo. Od priročnikov je nekaj starej- ših slovarjev, od novejših pa Ba- jec-Kalanov »Italijansko-slovenski slovar« (1941), za učenje italijan- ščine je na razpolago Gradov »Učbenik italijanskega jezika« (Lj. 1952), nemška knjižica iz Langenscheidtove zbirke učbenikov »Trideset ur italijanščine« (1938) in končno Učbenik italijanskega jezika po Merthnerjevi metodi. Od tako imenovanih uporabnih ved je precej dobro zastopano kmetijstvo. V to gospodarsko pa- nogo nas uvaja že kar lepa zbir- ka »Kmečke knjige«, ki redno pri- naša gradivo iz najrazličnejših panog kmetijske stroke. Za hitro informacijo dobro ustreza »Za- družni leksikon FNR.l« v dveh de- lih, dalje »Kafa'og privrede FNRJ« (1956. v 3 dolih). Od starejših pri- ročnikov ima čitalnica »Kmetijski leksikon« (Putlitz-Mayer: »Land- lexikon«, 1911-1914) v šestih za- jetnih knjigah. Od kmetijskih časopisov je znan že od leta 1913 »Slovenski sadiar«, ilustrirani list za pospeševanje sadjarstva, ki ga je dolgo let ure- jal priznani sadjar Martin Hum.ek. Leta 1923 se je list preimenoval v »Sadjar in vrtnar«, od leta 1949 pa imamo že v naslovu združene tri kmetijske veje »Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo«. Za na- predne ukrepe v kmetijstvu je važno »Socialistično kmetijstvo-^ ki izhaja že deseto leto. Potreba po teh publikacijah, zlasti po iz- dajah »kKmečke knjige«, je vedno večja, saj ni napredka v tej važni panogi, če se kmetijski krogi tu- di strokovno ne izpopolnjujejo. Kakor pri drugih gospodarskih panogah, je v kmetijstvu še pose- bej potrebno izobraževanje s po- močjo strokovnih knjig in časopi- sov. Prvi krompir v Ptuju Ptujski kronist Simon Povoden nam je v svoji »Meščanski čitan- ki« ohranil tudi iz kmetijskega področja nekaj zanimivih podat- kov, tako o pojavu 'krompirja v naših krajih. Kot vemo iz zgodo- vine, je domovina krompirja Juž- na Amerika, kjer so gojili krom- pir še pred Kolumbovim prihodom v Ameriko leta 1492 Sredi 16. sto- letja, po osvojitvi Peruja, so ga Španci prinesli v Evropo. Krompir so spoznali na Nizozemskem, Ita- liji, v drugih evropskih državah pa se je kot hrana splošno udo- mačil šele v 18. stol. Povoden poroča, da je krompir vpeljal v Angliji leta 1585 VValther Raleigh. Kronist nam dalje poro- ča, da je na annleškem po mnogih krajih navada, da ob Novem letu pripravijo Raieighovo gos s krom- pirjem o spomin, ko je Raleigh po srečni vrnitvi uvedel ta »plemeni- ti in izdatni« sadež na Angleškem. Z gojenjem krompirja je bilo mnogo ljudi rešenih smrti od la- kote, ki se ie v tistih časih po- gosto širila po Evropi. Na Štajerskem se je krompir udomačil po letu 1740. V Ptuju ga je razširil trgovec Tadej Stie- gler okoli leta 1773. Na Turnišču in med okoliškimi kmeti je uvedel pridelovanje krompirja turn'ški upravitelj Kari Neumann v letu 1789. Na Koroškem pa so spoznali krompir kakih 40 let poprej. Sončni rc^diosprejemnik v ZDA izdelujejo bjdi radio sprejemnike, ki se polnijo s sonč- no energijo. San^ »-prejemnik je zelo majhen ter podoben ročnemu tranzistorju. Zraven sprejemnika je majhna škatla s selenskimi plo- ščicami, ki morajo biti obrnjene proti soncu. One črpajo električno energijo ter jo pretvarjajo v elek- trično. Zanimivo je. da lahko ta radij- ski sprejemnik dela tudi takrat, ko ni sonca, če se selenske plo- ščice obrnejo proti navadni gore- či žarnici . Janež kot zdraviSo in mazilo Janež paspešuje prebav, pre- preču.je napenjanje pri odra.'>lLh m koliiko pn otrocih, lajša bole- č ne v trebuhu, olajšuje izločanje gilena iz dihail ter pospešuje izlo- čanje mleka. Čaj pri prehladu di- halnih organov naipravimo tiz 12 do 15 g semena na tn do štin skodelice vode. Dcbro je tudi, če vri&mrt kakšno zrno janeža med testo, ko mestm.o kruh. Mrčesu je vonj po janežu zoprn, zato je uporaben za mazi'!a zoper uši in garje. Elektronska pestunja Prekooceanska ladja »Atlantik« mirno plove skozi temno noč. Vsi zabavni prostori so razsvetljeni. Povsod prijetni zvoki glasbe, ples, smeh in zadovoljstvo, le v eni iz- med kabin je zajokalo dete. Oče in mati sta pozabila nanj ter se vsa razgreta vrtita v hitrem ritmu modernega plesa. Navzlic vsemu temu pa dete ni pozabljeno. Elek- tronski robot, ki je ujel jok otro- ka, je prižgal alarmno žarnico na kontrolni plošči ladijske negoval- ke in ta je takoj odhitela k otro- ku in mu nudila potrebno pomoč. V vsaki kabini je namreč iz- redno občutljiv mikrofon, ki opo- zori robota in preko njega ladij- sko negovalko na vsak močnejši zvok. Tako so starši na ladji lah- ko brez skrbi, čeprav njihov mal- ;ek joka. Vsekakor koristna zam-'ju^], ki razbremenjuje starše tr jim omo- goča več brezskrbnega razvedrila. Ta naprava pa zahteva tudi dolo- čeno skrb staršev, ki morajo ta- koj ob vrnitvi v kabino izklopiti mikrofon, kajti zgodilo se je, da je na opozorilo elektronskega ro- bota pritekla v kabino otroška ne- govalka takrat, ko sta roditelja bila sredi najbolj zasebnega raz- govora, ko je tret^ '^'ovek po- vsem — odveč. Za dobro voljo »Na sledi sem,« sem vzkliknil, ko sem pred nekaj dnevi srečal Tonča, Kukčevega prijatelja. »Na kakšni sledi? Pa ne da bi zajce sledil po ptujskih ulicah?« mi odvrne Tonč. »Ne zajce, še vse bolj žlahtno divjačino,« pravim. In potem sem razložil Tonču, kako me neizrečeno veseli, da ga vidim in tudi čujem, če ima kaj novic. »Da ti po pravici po- vem, nekaj mi je že dolgo na srcu, namreč, da bi ,prišel v stik' — da me ne boš dal v čas- nike zaradi te slavne fraze — torej, da bi prišel v stik s teboj in morda tudi z Nanto Kukcem, ki si njegov prijatelj. Kar je res, je res. Sumljiva je ta zadeva. Se lani je Nanta Kukec rogovilil po Ptujskem tedniku. Skoraj v vsa- ki številki nas je švrkal s .svo- jim zafrkljivim peresom. Mnogi so se nanj jezili, ko jim je včasih povedal kako posrečeno, in sko- raj s prstom pokazal nanje, ven- dar mu niso mogli do živega, saj je vedno pogodil pravo. Kljub temu so težko čakali prihodnie številke in poiskali v njej naj- prej njegovo znano rubriko. No, in potem je utihnil, kakor bi se pogreznil devet klafter globoko. Pravim: pogreznil, kar ni pre- tirano. Tonč, ali ni Nanta rdeče- lasec?« »Je bil, pa ni več, ker je ple- šast.« »Seveda, ampak skriti pa le ni mogel, da je take sorte.« »Kaj misliš s tem?« »Baje je šel mimo neke lekar- ne, tako se je šušljalo, in se meni nič, tebi nič pogreznil v lekar- niško klet. Saj me razumeš: po- grezlji\'i pločnik — in rdečelasec se v trenutku znajde v pod- zenieljskem laboratoriju, kjer iz njega napravijo razna zdravila. Seveda potem tisti siromak ni- kdar več ne zagleda belega dne. Tako se je baje zgodilo s Kuk- cem..« »In ti to verjameš?« »Seveda ne verjamem; saj sem človek modernih nazorov, ki iz- ključujejo take in podobne baj- ke. A nekateri bi pa bili kar pri- pravljeni verjeti, čeprav bi to zadelo Kukca.« Tonč se je prisrčno nasmejal tem besedam: »O sancta simpli- citas! (O sveta preprostost!) »Dragi Tonč.« pozvedujem, »povej mi vendar, kam se je skril ta prešmentani Kukec?« »Da ga boš po časnikih vlačil, kaj? Saj je že dovolj siromak. Pred kratkim je ušel veliki ne- varnosti; oženiti so ga hoteli.« »Kaj praviš,« »Naj ti pripovedujem od kra- ja. Najprej je bila tista stvar z razpoko. Saj ti je znana ta zgodba? Ko so zidali slavni ptuj- ski most iz prednapetega betona, so znani obiskovalci ptujskega parka vestno spremljali in opa- zovali potek gradnje. Nekega dne se jim je zazdelo, da se je po- javila v betonu zijajoča razpoka. Nastal je preplah. Hoteli so alar- mirati vodstvo gradbenih del. milico, gasilce. Vse skupaj pa je bila le utvara. Tista razpoka je bila nekaka senčna črta, ki je ob sončnem zahodu takoj ziginila. Našemu Kukcu žilica seveda ni dala miru in je to v Ptujskem tedniku opisal. S tem si je ubogi Nanta nakopal veliko zamero. Nekdo od prizadetih ga je na- hrulil na cesti. Dobival je celo zaupna opozorila, da se priprav- lja nanj atentat. Nanta si ni upal zv^er ven in že doma se je skrb- neje zaklepal. V kavami so ga zanerjali z ,vohljačem\ In tako dalje. Kot prijatelju mi je po- tožil, kako se mu godi. Vednc sem imel s svojo satiro najboljše namene, je dejal Ce je dvigala toliko prahu, je znamenje, da sem zadeval v živo. Na primer: grem v trgovino, kjer imajo v iz- ložbi napis Mi gradimo sociali- zem. A FMDStrežba in tudi druge razmere v njej so vse prej kot socialistične. Napišem za Ptujski tednik. 2e drugi dan prihajajo v uredništvu pisma: Tako gra- dite novinarji socializem? Polena nam mečete pod noge. Kje imate vašega Kukca, da mu preštejemo rebra?,Pa sem si mLslil,je dejal, morda pa bi bilo res bolje za moje stare kosti, da ne drezam preveč v sršenovo gnezdo. In kaj je bilo? Brali smo: pK>never- ba tu, kraja tam, epilog pa pred sodiščem. E, sem si dejal, Kukec ima dober nos: opozarjal je, pdsal, pa se ni nihče ni dosti zmenil, češ, Kukec je stari ša- Ijivec, dober je. Zdaj pa imajo. Potem nisem več pisal. Ured- ništvu so prihajala pisma: Kje imate Kukca, zakaj nič več ne piše, je umrl? Ampak vohljač pa nisem,. Nimam tega, da bi pri- sluškoval. Ce pa nehote kaj sli- šim, nisem kriv. Na primer: se- dim poleti v gozdu pod Mestnim vrhom in uživam nara\'o. Za so- sednim grmom: dva zaljubljenca si govorita take intimnosti, da moram kljub svoji znani ne- rahločutnosti pvobegniti, in to tako, da me ne opazita. Takoj bi rekla, da sem ju zalezoval. Ali pa: sedim v parku in moram ne- hote poslušati od sosedne klopi ^-se čenče našega sla\-nega Ptuja. Kaj morem! Zvem pa le, čeprav se ne trudim. (Dalje prihodnjič) STRAN i PTUJSKI TED*#IK PTUJ, ONE 16 OKTOOP-^ 1«» Polet v vesfrije ni preprosta zadeva Največja in trenutno nepre- mostljiva težava za polet v vse- mirje je psihično stanje bodočega vsemirskega potnika. Tako je mnenje ameriških me- dicinskih strokovnjakov, ki pro- učujejo to vprašanje. S tem se strinjajo tudi njihovi sovjetski ko- legi, ki pa so v ostalem zelo skopi z izjavami. Rešitve še ni. Vsak dan in pri vsakem novem poskusu na- stajajo nove tetave — novi pro- blemi. Samota v vsemirskj ladji, po- polna tema po izhodu iz Zemljine poti, občutek strahu zaradi nego- tovega povratka — to so glavni činitelji, ki spravljajo v dvom sposobnost človeškega organizma, da bi med poletom normalno rea- giral. Sam izhod iz Zemljine poti bo povzročil močne pretresljaje vse- mirske ladjo zaradi vse večje hi- trosti, kar bo nedvomno povzro- čilo spremembe v organizmu le- talca (potnika). Mnogo nevarnejše pa bo hitro zmanjšanje hitrosti na povratku, ko se bo vsemirska ladja vrnila v Zemljino pot. To so pokezali po- skusi ameriškega polkovnika Stap- pa, ki že nekaj let pro^ičuje de- lovanje močnega zaviranja poleta na človeški organizem. Ali bo vsomirski potnik pod vplivom navedenih činiteljev lahko ostal »normalen«? Ni izključen pojav začasne a'i trajne blaznosti. Ali bo v spremenjenem psiho- loškem stanju lahko normalno upravljal z instrumenti in ali bo- do poročila, ki jih bo pošiljal na Zemljo, točna, oziroma sploh »pre- računljiva«? To so neznanke, ki jih treba re- šiti. Doslej so možnost' skoraj enake ničli, ker se je kombinacija s »tabletami za pomirjenje« izka- zala za neučinkovito. Zelo zanimiva je izjava enega od prvih resnih kandidatov za po- let v vsemirje, ameriikoga kape- tana Ro,qera Carsona, ki je ze večkrat de*j časa bival v tako imenovani »vsemir.sk' kletki« — posebni sobi, v kateri so umetno ustvarili pogoje, en.-k? onim, ki bodo v vsemirski ladji. Medicinski strokovnjaki — pravi Carson — mislijo, in to morda upravičeno, da predstavlja za p&i- ho bodočega vsemirskega potnika največjo nevarnost strah in pa spremembe, ki se bodo pojavile ob sunku pri izhodu iz Zemljine poti in ob povratku vanjo. Moje mišljenje pa je, da je največja nevarnost — dolgočasje. Doslej sem bil že nekajkrat v »vs;m.irski kletki«. Pri sebi sem imel vse: hrano, pijačo, knjipe, televizor, radio, pisalne potreb- ščine, telefon in vse ostale udob- nosti. iMed enim izmed takih im- proviziranih »poletov skozi vse- mirje«. ki je trajal okrog 30 ur, rra je uspelo celo dvakrat zaspati, najprej za 7 in nato za 40 minut. V tej »kletki« sem najprej za- čel citati neko zanimivo knjigo. Čez pol ure sem se čitanja nave- ličal, vključil sem televizor in dve uri gledal program. Potem sem napisal nekaj pisem, nato pa je nastopil občutek strašnega, dejan- sko nevzdržnega dolgočasja. Dva- krat sem. kot sem že dejal, za- spal. In čeprav mi je bilo popol- noma jasno, da dejansko ne letim skozi vesolje, in da je moje živ- ljenje na varnem, se me je za- čela polaščati tesnoba in počutil som se nesrečnega. Kako bi se še- le počutil, če bi res letel skozi ve- solje, ni treba posebej poudarjati. Povem naj le, da več kot 30 ur nisem mogel vzdržati v kletki. Dobesedno zakričal sem v tele- fonske slušalke, naj me izpustijo ven, ker nisem mogel vzdržati tesnobe. In verjemite mi, da ni- sem bojazljivec. Sam sem se pri- javil Za polet v vesolje. Samo da ne bi bilo onega neznosnega dol- gočasja, ki draži živce — je dodal Carson. Ali bo znanstvenikom uspelo re- šiti ta najvažnejši problem za var- nost poleta v vesolje? To bo mo- rala pokazati bližnja bodočnost. Roboti prevzemajo vedno več nalog Avtomatizacija se pojavlja naj- prej v posameznih fazah določe- nega proizvodnega procesa. Nato se širi in postopoma zajame ves proizvodni proces. Tako se človek postopoma razbremenjuje najtež- jih in najnevarnejših del. Toda s tem še ni konec pohoda robotov- avtomatov. Nastopa čas, da ne bo več po- trebno niti upravljanje z roboti, kajti ti se že sami neposredno upravljajo s pomočjo raznih elektronskih naprav. Tako je po- trebno, da od časa do časa človek le kontrolira preko oddaljenih te- leaparatov. če roi^oti delajo ka- kor je treba. Tranzistorji postajajo vse manjši Elektronika je dobila ogromno pomoč v odkritju tranzistorjev, ki so zamenjali velike elektronske cevi in tako omogočili izdelovanje naprav, ki so zaradi svoje majh- ne velikosti bile doslej le sen znanstvenikov. Vendar se razvoj v tej smeri s tem še ni končal. Umetni sateliti in razni special- ni medicinski instrumenti za pre- gled notranjih organov so zahte- vali mno<^!0 manjše in lažje elek- tronske naprave. Ameriškim znan- stvenikom je to uspelo. Če je bil prejšnji tranzistor s celotno elek- tronsko napravo v velikosti dlani človeške roke, je sedaj najmanjša elektronska naprava s tranzistor- jem velika kakor noht na člove- kovi roki. To je vsekakor čudovit napredek. ČRNA NEDELJA PTUJSKIH ROKOMETAŠEV ŽENSKA REPI Bl.IŠKA I.IGA Svoboda-Drava 7:2 V soboto je bila od.grana v Ljubljami prvenstvena rokometna tekma med ekipo Drave in doma- čo Svobcdo. Obe ekipi sta kandi- data za prvo mesto in je bila igra na višini. Nepričakovano so se domače igralke revanž rale za poraze v Ptuju ter odločno zma- gale z velikim rezultatom 7:2. kljub temu da so rokometašice igrale že v soboto in doživele prvi pcraz, je bilo pričakovati, da bo druga tekma proti Slovanu mno- go boljša in v korist Drave. Slovan-Drava 11:6 v nedeljo je bila odigrana dru- ga tekma v Ljubljani med ekipo Slovana in Dravo. Tud: ta tekma ni prinesla rok^-ometašicam Drave zmage, saj so kljub delni pre- moči domačinke popolnoma nad- igrale rokometašice Drave in od- ločno zmagale z rezultatom 11:6. v zvezi s pn'enstvenimi tek- mami republiške ženske lige, ki so bile odigrane v soboto in nedeljo v Ljubljani, je vodstvo Drave od-ločno protestiralo zaradi šte- vilnih nepravilnosti, ki so se odigravale med tekmama, kar j3 tudi delni vzrok za poraz Drave. Ze razpored tekem je bil druga- čen, .saj bi morale rokometašice Drave najprej nastopit: proti Slo- vanu n nato proti Svobodi. Kljub dvema porazoma roko- metašice Drave še nadalje za- vzemajo prvo mesto. ČLANI: MARIBOR—DRAVA 38:19 (17:8) V četrtem kolu moške roko- metne lige sta se v Mariboru po- merili ekipi Drave in »Mar bora« v prvenstven: tekmi. Za to sreča- nje je bila Drava premalo pri- pravljena, kar zgovorno priča re- zultat. Domači so jih nadigrali z borbeno in taktično igro ter z iz- redno hitrmi napadi, ki so se vselej končali z golom. Pri Dravi so bi.i nai'boljši strelci Valant in Černezel (5), pri domačih pa je bil najuspešnejši Polše, ki je sam dosegel 15 golov. MIADINCI; MARIBOR—DRAVA 20:1 (11:1) Takoj v naslednji tekmi sta se srečali istomenski ekipi mlad'n- cev. Ttidi ta tekma je bila prven- stvena. Domači so bi-.i tehnično in fizično močnejši, tako da je bil vsak odpor nemogoč. Pri Dra- vi je opaz'ti, da polagajo prema- lo pažnje mlajšemu kadru. MLADINKE: SELNICA—DRAVA 7:3 (5:2) Mladinke b morale v Selnici odigrat' prvenstveno tekmo, ker pa ni bilo sodnika, so igra.e le prijateljsko. Toda tudi tu je bil sodnik (domačin) preveč pristran- ski, ker je dovoljeval domačin- kam zelo ostro in surovo igro. Tekma se ni končala v regular- nem času, ker so na grišču na- stali prepiri in brutalni izgredi, tako da je moral vodja Drave umakniti igralke z igrišča. A. K. NOGOMET V MARIBORSKI PODZVEZI DRAVA: VSE BLIŽJE K VRHU LESTVICE Drava-Ojstrica (Dravo- grad) 4:5 (0:3) v nedeljo je ena.istorica I>rave gostovala v Dravogradu in od- igrala prvenstveno tekmo z do- mačo enajstorioo. Zanimivi tekmi je prisostvovalo okrog 200 gledal- cev, ki so burno pozdravljali do^ mače igralce, ki so v prvem delu gre celo vodili z rezultatom 3:0. Prvi del igre je pripadal doma- činom, ki so bili navajeni doma- čega zelo slabega terena in brez velikih težav prehajali pred vrata gostov. Toda enajstorica Drave ni vrgla puške v koruzo. V drugem delu je prikazala uspelo igro. Igra je bila zelo živahna, saj je b:l rezultat nekaj minut pred koncem neodločen. Šele dve mi- nuti pred koncem igre je dal zmagonosni gol za Dravo Kovač. Tako so osvojili gostje dve dra- goceni točki in se krepko t>vrstili med prvimi. Gole za Dravo so dali: Mesaric, Sirec, Artenjak in Kovač. V nedeljo gostuje v Ptuju trenutno vodeča ekipa Kovinarja iz Maribora.________...^ Popolnoma avtomatizira- na tovarna avtomobilov Ameriška družba »Ford« je v Cleveiandu zgradila popolnoma av- tomatizirano tovarno avtomobil- skih motorjev. Od prevzema su- rovine, ki gre skozi vse faze ob- delave pa do trenutka, ko gre iz podjetja nov dokončen izdelek, mine komaj 14 minut ter 6 se- kund. Razen te izredne hitrosti v pro- izvodnji je zanjo značilno še to, da se v tem procesu proizvodnje, od surovine pa do končnega iz- delka, človeška roka sploh ne do- takne niti surovine, niti polizdel- ka. Pred desetim.i leti je »Ford«, navzlic najmodernejši tehniki, po- treboval za to proizvodno opera- cijo 24 ur. Elektronski ribolov Tehnika sondiraiija morjkih glo- bi.n s pomočjo ultra zvokojv omo- goča odkrivanje ribjih jat, a to omogoča njihovo zasledovanje in lov. Take naprave že uporabljajo ribiška podjetja v tehnično razvi- tejših državah, pa tudi pri nas smo že precej tehnično izpopolni- li naše ribiške ladje. AvSolJus brez šoferju Na leningrajskih uiican so pre- izkusili prvi sovjetski avtobus, ki vozi brez šoferja. Namesto šofer- ja ima namreč »elektronske mož- gane«, ki s pomočjo foto-celic, vgrajenih na prednjem delu obeh luči, dojemajo vse spremembe v okolici, med drugim celo rdečo in zeleno luč semaforjev, ter v skla- du s tem vrše vse, kar bi sicer storil šofer. V avtobusih so vgrajene tudi posebne naprave za aklimatizacijo. Ti avtobusi z avtomatskim šofer- jem-robotom so namenjeni za daljša potovanja po širnih planja- vah Sovjetske zveze. Stroj za kopanje krompirja Angleži so začeli preizkuševati poseben stroj za izkopavanje krompirja, ki ga je izdelala neka tovarna v Coventryju. Ta stroj lahko deluje tudi na mokri zemlji. V njem ni strojnih delov, ki bi se hitro obrabili, kot n. pr. trans- misijska veriga. Stroj je razmero- ma lahko upravljati in pri njem potrebujemo samo enega delavca za vezanje vreč in dva do štiri delavce za prebiranje krompirja. S tem strojem se lahko izkoplje in pobere dnevno pridelek s pol- drugega hektarja zemljišča. Stroj se lahko priključi katere- mukoli traktorju, njegovo ogrodje je izdelano iz jeklenih cevi in po- stavljeno na dve kolesi. Pri izko- pavanju krompirja deluje stroj zelo delikatno; da bi ga ne poško- doval ima razne dele pokrite z gumijasto prevleko. Posebna či- stilna naprava omogoča delovanje stroja tudi v najtežjih pogojih. Stroj rabi pet konjskih sil za svoj pogon. Letos so izdelali le omejeno šte- vilo takih strojev. Ker pa se je pri poizkusih obnesel, ■ bodo prihodnje leto pri izU ; vanju krompirja uporabljali v mnogo večji meri, saj bodo lahko z njm izkopali dnevno 400 do 500 sto- tov. l*«C5mes?o 32.000 delovnih uf samo - 16 ur Londonska družba »Lyonsx ima 240 traovin. Za zapletene računo- vodske in statistične operacije je ta družba potrebovala 200 urad- nikov 7 višjo strokovno izobrazbo, ki so za to de'o potrebovali skup- no 32.000 delovnih ur. Uvedli so elektronske možgane, avtomatični računski stroj, ki opravi to delo s precizno natanč- nostjo samo v 16 urah. Rizvoj mmmR v BODOČNOSTI Pred nami raste rod vedno več- je mladine. Današnji dvanajstlet- niki so že za polnih 10 cm višji od svojih prednikov pred 50 leti, tako ugotavlja angleški zdravnik. Biologi gredo še dalje: oni že da- nes računajo, kakšen bo človek čez 100 ali 200 let. Naslanjajo se na precej izčrpna merjenja in opazovanja z vsega sveta. Naša zemlja postaja vedno ožja. Razvita prometna sredstva so zbli- žala ljudi iz najbolj oddaljenih kontinentov. Znanstveniki domne- vajo, da bodo kaj kmalu padle tudi ljubosumno varovane pregra- de med raso. In kakšna bo ta? Človek iz prihodnosti bo imel »mlečno-kavnato« barvo kože. Lasje bodo pretežno temni in gladki. Po vsej verjetnosti bo imel večjo glavo kot danes, ker je tre- ba računati na nadaljnji razvoj možgan. Hkrati s postopnim raz- vijanjem gornjega dela glave pa se bo zmanjševala čeljust in tudi zob bo imel vedno manj. Vse kaže tudi da bodo po zem- lji hodili zelo veliki ljudje. Ze ohranjene viteške oprave iz sred- njega veka pričajo, da so bili naši predniki pred nekaj sto leti pre- cej manjši od nas, saj ne more tiste obleke danes obleči noben rK>rmalno raščen Evropejec ali Američan, ker mu je premajhna. Podoba je. da so našli razlago tudi za to skrivnost. Gre za učin- kovanje tako imenovanih »zakonov na daleč«. To je, da se ženijo ljudje iz krajev in dežel, ki so zelo ,ialeč vsaksebi. In genetiki so opa- zovali tudi pri živalih in rastlinah, da so potomci radi večji, če se križajo posamezniki iz zelo odda- ljenih krajev. Nekai o modelarstvu Zgodovina m.odelarstva se prič- ne leta 1871, ko je poletel model Francoza Alphonsa Penauda. To je bil gumenjak (model, katerega pogonska sila je guma). Nato so sledili modeli Avstrijca Kressa, An- gleža Lanchestra, Amerikanca Langleya, brata Wright in drugih. Že leta 1910 so modelarji tekmo- vali v Parizu. Z iznajdbo eksplo- zivnega motorja se pojavijo že modeli z miniaturnimi motorčki. V začetku so bili motorčki zelo težki — tehtali so okoli 4 kg — medtem ko danes tehtajo samo 130 g. V stari Jugoslaviji so se poja- vili prvi model, leta 1930. Nekaj navdušenih mladincev je že gra- dilo modele po lastnih konstruk- cijah. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo naše modelarstvo enakovredno drugim zahodnim deželam. Po osvoboditvi se modelarstvo pri nas hitro razvija. Novi na- predni pogledi naše mladine in pomoč Aeroklubov v cilju tehnič- nega napredka omogoča.io močan modelarski pokret. Tudi v Ptuju modelarstvo lepo napreduje. Gradimo od začetni- ških modelov do najtežje veje v modelarstvu — gumenjake in pe- njače (modeli z eksplozivnimi mo- torčki). ^ Letos smo kljub slabim pripra- vam dosegli v Ljubljani ekipno 3. mesto. Lep uspeh pomeni plasma posameznikov, in to 3., 5. in 10. mesto. Ob občinskem prazniku v Mostju si lahko videl modele, ki so plavali v zraku. Nepoučeni mislijo, da je model igračka. Toda temu ni tako. Pri izgradnji modela ima modelar tedne in tedne natančnega dela. Modelar, podkovan s teoretičnim znanjem, riše načrte modelov kot kak inženir — vse zaradi igračke? Modeli prelete na ure kilometre in kilometre in izginjajo v oblakih. Kdor tega ne verjame, naj pride pogledat v našo delavnico v Ptu- ju ali na letalBčie=5r Moškanjcih in prepričal se bo, da je res tako. Modelarski pokret nam naj daje nove tehnike, konstruktorje in pi- lote za tehnični razvoj naše do- movine in obrambo našega neba! Zato, mladina, vključuj se v naše vrste! Peter Alič Liechtenstein bo povečal svojo armado Liechtenstein je majhna kneže- vina ob vzhodni švicars-ki meji, ki ima le 157 kvadratnih kilometrov površine ter šteje okrog 15.000 prebivalcev. Pred kratkim je knez te državice sklenil povečati svojo vojsko za 15 odst. Do sedaij je štela njegova »armada« 15 mož, odslej pa bo imela 17 vojakov. Ta vojska služi predvsem za ure- jevanje prometa v pK>letnih mese- cih, ko pride v deželo precej tu- jih turistov. Omenimo naj še, da je Liechten- stein v carinski uniji s Švico in ima tudi njen denar. Prav tako zastopa.io kneževino v inozemstvu švicarski diplomatski predstavniki. Dežela živi od tujsScih dohodkofv in od dohodkov p>osestva njenega kneza, tako da državljanom ni treba plačevati davkov. Glavno mesto Vaduz šteje nekajT4i»d 3000 prebivalcev. Bernard Shaw je rad delal na vrtu. Nekega dne je prišla na obisk ženina prijateljica, ki ga tli poznala. Književnik je prav takcat plel na cvetličnih gredah. »Ali že dolgo delate pri gospe Shavvovi?« »Nekaj nad dvajset let,« ^ je odgovoril. »O. ali vam dobro plača?« Pisatelj je čudno pogledal: »He, sam si kupujem hrano in obJe- ko...« »Poslušajte,« je začela gostja, »pridite k meni v službo! Dala vam bom dobro hrano, obleko in spodobno plačo.« »Ne zamerite,« ji je odgovoril Shaw, »tega ne morem sprejeti, ker sem obljubil, da bom vse živ- ljenje delal pri gospe Shavvovi.« »Kaj pravite?« je bila obisko- valka vsa iz sebe. »Saj to je su- ženjstvo!« »Ne, ne,« ji je odgovoril knji- ževnik, »pri nas pravimo temu za- kon.« ZA POMOC v gospodinjstvu nudim brezplačno sobo, zajtrk in večerjo. Naslov v upravi. VAJENCE sprejme Splošno čev- ljarstvo Ptuj. MESTO KNJIGOVODJE raz- pisuje krojaštvo »Moda« Ptuj. Plača po tarifnem pravilniku. HiSO, takoj vseljivo, z gospo- darskim poslopjem, pri Veliki Nedelji prodam. Naslov v upravi. HiSO z gosF>odarskim poslopjem in 2 ha zemlje z mladim sadov- njakom prodam. Naslov v upravi. ZELsJE v glavah prodam. Naslov v upravi. OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Vprašajte: ing. Kra- vo?. Ciril-Metodov drevored 4. PLASC za motorista prodam. Naslov in ogled v upravi. MANINO vzamem v najem. Na- slov v upravi. ZGUBIL SEM DENARNICO z raznimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vme na naslov: Ferdo Srajber, Zg. Hajdina 51. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predra- gega očeta IVANA KRAUA , prisrčna hvala učiteljskemu ko- lektivu šole Desternik za vence in spremstvo, pionirjem ter vsem Desterničanom, prijateljici Jožici in Rajku Iglarju za brzojavno iz- raženo sožalje. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Ljubljana, Desternik. Družina Kralj POPRA\^K V moji zahvali o izsledenem ukradenem kolesu se je v štev. 40/59 z dne 9. oktobra t. 1. vri- nila neljuba pomota. Organi Ljudske milice Ptuj so izsledili na Zg. Hajdini št. 6 (Vin- ka Kovačeca) kvipca mojega n še drugega ukradenega kolesa, ne pa na Zg. Hajdini štev. 8, kar s tem popravljam. 1. Vrafol, Ptuj OBJAVA Brzotumir SO DPD »Svobode« Ptuj za mesec oktober 1959 se bo vršil v torek, dne 20. t. m. v prostorih Narodnega doma s pri- četkom ob 19. uri. — Vljudno vabljeni. KROJAŠTVO »MODA« PTUJ raz- pisuje mesto knjigovodje. Pia- ča po tarifnem prav.toiku. Kmeti.jsko gospodarstvo »PTUJSKO POLJE«, obrat OSOJNIK, obvešča, da bo v p>onedeljek. dne 19. oktobra 1959, škropilo travo v sadovnjakih na Panorami proti voluharjem z izredm strupenim sredstvom — endrinom. Zato OPOZARJA da bo smrtno nevarna vsaka hoja ljudi in živali po nasadih še najmanj tri tedne po škropljenju. Uprava pose-stva ne bo nosila nobene odgovornosti zaradi morebitne zastrupitve .judi ali živali. UPR.W.A KOMISIJE ZA TJSLUŽBENSKE ZADEVE OBČINSKEGA LJia>^ SKEGA ODBORA PTUJ raL2:pIsuje naslednja prosta mesta v upravnih organih in zavodih QbLO Ptuj: 1. ŠEFA UPRAVE ZA DOHODKE, pogoj: višja strokovna iz- obrazba in 5 let prakse ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse; 2. ŠEFA POSREDOVALNICE ZA DELO, pogoj: višja stro- kovna izobrazba in 3 leta prakse ali sre