ILUSTRIRANI UST ZA MESTO IN DEŽELO Preis - cena - prež*© f lir« DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 7. oktobra 1943. štev. 40 (725) Višjemu prijenjaj, nižjemu prizanesi. Slovenski rek »DRUŽINSKI TECNi:'« IzTiaJa ob četrtkih. Uredništvo ln uprava v Ljubljant, MikloSičtva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice ? Ljubljani št. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklramh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložit] 2 liri v mamkah. NAROČNINA 1fi leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujin) 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 '.ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mah ogia-8 I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: Boj z bakterijami na življenje in smrt (Gl. str. 2. in 3.) Nemške čete zasedle otok Kos Iz. Hitlerjevega glavnega stana, 5. okt. Nomšlko vrhovno poveljništvo objavlja: Na kubanskem predmestju so bili krvavo zavrnjeni prodorni napadi sovjetskih čet. Ob srednjem Dnjepru in na nekaterih točkah severnega dela vzhodne fronte so se izjalovili krajevni na.padi sovražnika. Pri tem je prišlo zlasti na področju izliva Pripeta in zapadno od Smolenska do hudih bojev, ki delno »e trajajo. V južni Italiji, je sovražnik ojačil ovoj pritisk na vzhodni odsek fronte ter se obenem izkrcal tik za našo fronto pri Termoliju. Močnejše nemške eile so nastopile v prottinadapu. V zvezd s prevozom vseh ua Sardiniji delujočih nemških čet na Korziko je bil sedaj tudi ta otok na temelju povelja izpraznjen, vse čete Pa vključno z njihovim težkam orožjem, topovi, Oklepnimi jn drugimi avtomobili ter > vsem orodjem, prepeljane na kopnino. Pod vodstvom generalnih poročnikov VVagnerja in EHerlinga. ki je s svojimi štabom kot zadnjii zapustil otok, so se tu nemške čete v stalnem boiu proti pritiskajočim četam badoglijev-cev- degaulisiov in Američanov ter proti inočnj sovražnikovi premoči na morju in v zraku znova edinstveno izkazale. Sovražnik ni mogel prepre-«iit niti ukrcania naših zadnjih čet. ki s° razbijale naprave. Enako kakor pod vodstvom kontraadmirala Mengsten Bochlken in kapitana Engelhardta stoječi oddelki voh’« mornarice, ki so pretežno z najmanjšimi ladjami izvršili ogromni prevoz, so se posebno odlikovali prevozni oddelki letalstva. Lastne izgu.be pri celotni operaciji so iered.no majhne. Dne 3. oktobra se je začela v vzhodnem Sredozemlju jzkrcevalna operacija vpeli delov^ oborožen ih sil proti otoku Kosu. ležečem severno od Rodosa. V dvodnevnih bojih je bil odpor sovražnika razbit in otok zaseden. 600 mož bij la nske posadke in 2500 nvož Ba* dog lije viti čet ie bilo ujetih, h J topov, “ letal in ena ladia ua ie bilo zajetih. Čiščenje otoka zadnjih razpršenih delov sovražnika ie v teku. Nemške podmornice so na Sredozemskem morju pred severno afriško obalo v zavarovanih sovražnih kouvo jih potopile 7 ladii s skupno 59.000 tonami ter en rušilec. Oddelki bojnih tptal so na istem morskem področju napadlj kojivoi ter po dosedanjih poročilih težko poškodovali 8 večjih lact : Sovražni letalski oddelki so podvzeli v teku dneva in nočii ustrahovalne napade na krnie v nodročiu Rena. Mene in Saare. Posebno težko so bili Pri zadeti stanovanjski deli mesta Frankfurt ob Meni. Nadaljnje opusi o-5en:e se i vlia iz Offenbacha, Mann* heima. Ludv-iashafna. VYbrmsa in Saar-Isi rna. Pivki letalska obramba je včerai se-tratila 41 sovražnih letal, po Verini težke bombnike. Nemško letalstvo ie izvršilo preteklo noč niz posameznih napadov na Vazne eilie v Angliji Ob ztrodnj franco-Mci obali ie prišlo v noči na 4. oktober do boja med lahkimi nemškimi pomorskimi bojnimi silami in britanskimi rušilci. lin Sovražnj rušilec ie bil torpediran, na nekoliko drugih pa ie bilo doseženo mnogo topniških zadetkov. Nemški od-delek se je z neznatno šk'xlo vrnil na svoie oporišče. Iz vojnih poroči) nemškega vrhovnega povel.jnišha v preteklem tednu: Na kubanskem predmostju in v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik izvedel krajevne napade, ki smo jih v trdih bojih zavrnili. Naše čete so po popolnem uničenju vseh za vojno važnih naprav izpraznile mesto Taninu. Ob srednjem Dnjepru se bijejo ogorčene bitke za posamezna sovražna mostišča. ■ V Južni Italiji je sovražnik z manjšimi oddelki brezuspešno napadal vzdolž ceste ob Vezuvu in na vzhodnem robu ravnine pri Foggiji. Naše čele so se po načrtu umaknile v gorske postojanke. Po temeljitem razdejanju vseh za vojno važnih naprav so »laše čete izpraznile Neapelj. Nemške čete so v Istri uspešno uničile komunistične tolpe. Po bojih vzhodno d Gorice, kjer smo našteli več ko tisoč mrtvih partizanov in več tisoč ujetnikov, so zdaj naše čete očistile še ozemlje vzhodno in jugovzhodno od Tista. Sovražni letalci so napadli mesto Kassel. Prebivalstvo je imelo izgube, plasti je poškodovan stari del mesta. Naše protiletalsko topništvo je zbilo napadajočih letal. Nemško letalstvo jo ponoči bombardiralo letališča in druge vojaške naprave v Veliki Britaniji, Naše daljno-“'relne baterije so pa obstreljevale “ritansko obalo in so dosede zadetke r Kamsgatu, Dealu, Dovru in Folhe-Roiiu Mogočna manifestacija domobrancev v frančiškanski dvorani V času. ko ie naš notranji sovražnik najbrezobzirneje ubijal zlasti naš kmetski narod in njegove voditelje, ko ie v znamenju rdeče zastave požigal naše domove, pod geslom napredka uničeval naše šole in pod pretvezo narodnoosvobodilne borbe razkrajal našo narodni? moralo, ie del ua smrt ogroženega prebivalstva poskusil organizirati oboroženo samoobrambo. Poskus ni uspel. Morala sta priti polom italijanske kraljeve vojske 111 izdajalski napad tistih, ki so po človeškem in mednarodnem pravu bili dolžni braniti zaupano jim ljudstvo, da se je naš narod zavedal smrtne nevarnosti, ki mu grozi. Tedaj šele. ko so Badogliovi topničarji in tankisti v javnem zavezništvu s slovenskimi partizani naskočili Grčarice in pobili tamkaišnio posadko; ko so pomagali razrušiti Turjak in .likvidirati* njegove branilce; ko je general Cerutti v Novem mestu javno prestopil z vso svoio divizijo na stran partizanov — tedaj šele so Slovenci izprevideli. da iim brez sloge ni rešitve. .Tako se ie s pristankom vseh naših narodnih strank, s podporo vseh konstruktivnih strni in svetovnih nazorov ustanovila slovenska domobranska legija. Niena naloga ie izključno obrambna, kakor že ime pove* niču cilj je plemenit, ker ni ustanovljena za razpihovanje državljanske voine. ampak za obrambo pred njo. Zato se bo vsak narodno iskren in telesno sposoben Slovenec, ki se čuti zraslega s svojim narodom pridružil domobrancem. Njegovo vodilo bo zavest. da ne služi domovini v nienih najtežjih urah s poceni puhlicami, ampak z dejanji, kakršna zahteva sedanji čas * Prireditev p.rooagandpega odseka Slovenske domobranske leque. ki ie bita 3. oktobra v frančiškanski dvorani, ie v vsakem poaledu krasno uspela. Prostrana dvorana ie bila zasedena do zadnieqa kotička, odlično izbrani spored je pa zadovoljil vso zbrane množico. Polca zastopnikov poveljstva so se prireditve udeležili tudi mnogi domobranski častniki, predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik, ki je bil službeno zadržan, je pa poslal svojeau zastopnika. Proaram je otvoril orkester mladih fantov, ki so najprej odiqrali Ačkovo »Viteško koračnico« 111 z njo želi navdušeno odobravanje. Sledile so tri narodne pesmi in za njimi Ačkov »Venček slovenskih narodnih pesmi«, ki se je zaključil s himno »Naprej«. Za vsako posamezno točko so želi mladi glasbeniki odobravanje 111 morah marsikatero izmed njih tudi ponoviti. Potem ko je moški zbor odpel Ziherlovo »Molitev za mir« in Tom-čevo »Ziriaaala si«, je stopil na oder mlad domobranec in v krepkih in klenih besedah očrtal visoko poslanstvo slovenskih domobrancev. Njeqov qovor — . priobčujemo qa spodaj v celoti — ie množica sprejela z velikim odobravanjem. V druqi polovici sporeda ie nastopil moški pevski zbor. ioralci so odigrali Molierovo komedijo »Scapino-ve zvijače«, za zaključek ie pa še enkrat nastopil orkester in izvajal »Večer na Savi« in »V boi. v boj«. Nato so navz.očni domobranci in vsi udeleženci prireditve zapeli pesem Slovenske domobranske leqiie. Udeleženci so se razhajali utrjeni v odločni volji do požrtvovalneoa dela in neizprosne borbe za obnovo reda in miru na domačih tleh. Častnikov govor Dvanajsta ura bije! Dvanajsta ura za nas Slovence in za našo lepo do-movno! Dvanajsta ura. ura razdejanja, ognja in nv'xa. ura nedolžno prelite dragocene naše krvi ura stiske in groze, ura stoterih izdaj in sramotnih odpadov, ura. kakršne naš slovenski narod še ni doživel. In kdo te je privedel tako daleč na rob prepada. uboqi naš narod?! Povejmo enkrat jasno in odločno: to so storili slovenski komunisti ki so s pomočjo tujine organizirali Ob in njene tolpe, katerih cilj ie, kakor pravijo sami. »borba proti okupatorju«, »osvoboditev« slovenskeqa naroda. Ker pa je Ob samo ogaben plašč za delovanje^ komunizma, ker je vse to le oborožena komunistična drhal, ki noče izvesti komunistično revolucijo, da bi zavladala komunistična partija, — zato poje komunistični pesnik »naš bog so rop, požiq, umor«, — zato se komunisti niso v dveh letih nikdar spopadli z italijansko vojsko, — zato ie padlo od njihovih rok čez pet tisoč neoboroženih nedolžnih Sioven-cev, — zato so največ napadov pretrpele postoianke kjer ni b lo nobenega Italijana. — zato so imeli nai-vecii komunisti sijajne zveze s predstavniki Badoqlieve klike — in zato danes badoglievski častnik in vojak skupno s komunističnimi tolpami bruhata ogenj in smrt na naše slovenske vasi, cerkve, šole 111 domačije. Zavedajmo se, da se to uro in te dneve odigrava ža!oiqra, po svoji grozi brezimna, po svojem obrazu stolika, žaloigra, ki ti je ime Novo mesto, Idrija, Cerknica, Turjak. Gorico, ki ji je une tako kot slehernemu po bratovski krivdi z bratovsko krvjo z.uznamovanemu slovenskemu kraju. Ce nos bo še osvobajala »narodna osvobodilna vojska«, potem bo postal naš narod narod beračev, naša prelepa slovenska zemlja pa eno samo pogorišče 111 pokopališče. Toda v tej strašni uri, ko teče kri, ko švigajo plameni, ko grozote mračno nebo nad nami, se Ljubljana zib-!ie v svojem običajnem kratkočasju in komodnosti. Ne samo to. ta Ljubljana odobrava in hvali, Ljubljana ploska, ko umirajo slovenski kmetje 111 delavci, slovenski duhovnik ni razumnik, ko gori domačija nas vselil Ogenj, ki se dviga iz tisoč našiti uničenih domačij, ni še zadosti svetal, krik umirajočih še ni dovolj gla-san, da bi ganil srca in odprl očj. Dobijo se še ljudje v Ljubljani, ki ali delajo sporazume z zločinci, ali z viška ocenjujejo naše delo in ugotavljajo. da nimamo prav. pri vsem tem pa se pripravljajo, da bodo, ko bomo mi očistili slovensko zemljo rdečega madeža, stopili pred narod in rekli: »Mi edini imamo čiste in neomadeževane roke, sedaj bomo pa mi tvoji voditelji!« Mi slovenski domobranci pa pravimo: Kdor 111 do danes spregledal, ie ali slepec ali pa zločinec! Slepec bo spreqledal, ko bo trpel sam, zločinec pa tedaj, ko qa bo udarila in pobila roka ljudskega maščevanja. Kdor ni z nami, je proti nami Zakaj, kdor se ne more ali noče zavedati teqa, kar ie bilo in kar ie, naj se zave tena, kar bo! Naša dvanajsta ura ni le ura slovenskcqa trpljenja, stiske in qroze, je tudi ura prebujenja in ura vstajajočega neizprosnega maščevanja, ura neodložljivega plačila za vse neposredno in posredno delo na škodo našeqa naroda, ura plačila za vse izdaje, za vse podpiranje za vse dvojne in trojne igre, za vse ljubimkanje s po-gubljevalci naše domovine, za vsa posredovanja 111 podkupovanja, za vse podle in pokvarjene simpatije in lahkomiselne zarote naveličanih duš in presitih trebuhov. Naša dvanajsta ura ie ura slovenskega meča, ki ga naše mlade, v obupu in gorju utrjene roke vlečejo iz nožnice! Slovenska domobranska vojska, maščevalka in osvobodilka naše izdane in razdejane domovine, ie na pohodu. Naš korak je odločen in trd. toda še odločnejša in še trša ie naša pest, ki bo udarila kakor kladivo in kot vihar pometla z. naše zemlje vso gmlooo 111 vse zločinstvo, kar se ga je nagrmadilo pri nas v dveh letih strahote, izdaje in sramotnih kupčij. Zdaj smo tukaj, pred obličjem Ljubljane in vseqa naroda, ne vsi, samo zastopniki tistih, ki so prišli, ki prihajajo 111 ki bodo še prišli in se 7. nami strnili v val. ki bo objel in opral vso našo domovino!* Rodila nas je bolečina okrvavljene slovenske zemlje prekalili viharji^ in poklical usodni čas! Mi smo maščevalci preteklosti, gospodarji sedanjosti, poroštvo bodočnosti ter z njo miru, reda in pravice, nosilci vsega, česar ie naš trpeči narod danes lačen in žejen. Mi qremo naprej za ciljem, h kateremu nas ženeta prisega, dolžnost in zvestoba do zemlje in naroda, ki sta nas dala! Kdor gre 7. nami, bo z nami zmagal, kdor ostane ob strani, bo od-pihnjen kot pleva, kdor bi nam hotel zastavljati pot, bo uničen, zakaj naše orožje, orožje slovenskih domobrancev ni več debata, ni več beseda, ne poqaianje, temveč meč! Udarila je namreč ura, ko »za blaqor očetnjave naj puška govoril« Iluzije Zahvala nemškem Govora državnega ministra dr. Gobbeisa in državnega kmetskega voditelja Backeja Berlin, 4. oktobra 1943. Zahvalni žetveni dan. ki se je praznoval v nedeljo v v-eh nemških okrožjih, je dosegel svoj slovesni višek z nagovoroma državnega kmetskega voditelja Backeja in državnega ministra dr. Gobbeisa na veliki prireditvi v berlinski športni palači, kjer je prebivalstvo državnega glavnega mesta na simboličen način izreklo nemškim kmetom zahvalo vsega nemškega naroda za trdno in požrtvovalno delo pri zagotovitvi prehrane. Govor vodje Backeja Državni kmečki voditelj Barke je označil ta dan, ki ga nemško prebivalstvo in ves nemški narod že desetič proslavljata, kot praznik in dan ponosa^ za vse. Ves nemški narod pozna težko delo, muke in skrbi, ki so, kakor vse delo v poljedelstvu, brez konca in začetka. Na današnji zahvalni žetveni dan gre za to, da dvignemo človeka iz njegove vsakdanjosti naporov in skrbi in mu razširiti obzorje s pogledom nazaj in naprej. Odločilno delo narodnega socializma je to, da je povezal vse ljudi v nepremagljivo skupnost in vse moči v veletok moči, ki edini lahko zagotovi bodočnost. Z veseljem in tudi s ponosom lahko gledamo nazaj na preteklo leto. I n čeprav ni vreme izpolnilo vseli naših upov. naj današnji dan podžge vse, kakor je to kmečka navada. da lii z isto požrtvovalnostjo šli na novo delo, kajti trajno je srečen le, kdor je marljiv. Ves nemški narod priznava vaše delo, vj možje, žene, mladeniči in mladenke nemškega kmetskega naroda. Priznava vam vaša dela z velikim zaupanjem, ki ga izkazuje vam in vašemu delu. Vskdo izmed vas na deželi je že čutil to zaupanje v našo storitev, ki ga čutijo vojaki na bojišču ol) zagotovitvi svoje dnevne prehrane, in zaupanje milijonov delovnih mož in žen v oborožitveni industriji, ki morajo imeti prednost v svojem delu za bojišče. In to zaupanje ne temelji le na iK-zlomljivi volji proizvajanja, ki se je v četrtem vojnem letu tako močno izkazalo, temveč tudi v vašem narodno socialističnem zadržanju, ki ste ga pokazali pri oddaji svojih živil za zagotovitev prehrane nemškega naroda. Državni kmetski voditelj Backe je svoj nagovor zaključil z besedami: »Kot Nemci, predvsem pa kot kmetje, smemo s polnim zaupanjem gledati v liodočposv prav zato, ker smo pripravljeni, da z vsakim udarcem svojega srca sledimo Fiihrerju do kraja in tam, kjer smo postavljeni, delamo 111 se neizprosno borimo. T.e kdor se za največje bori s poslednjimi napori, bo zmagovalec! Mi hočemo to biti in to tudi bomo!< ■»Plug in meč — poroka zmage!«. Državni minister dr. Gobbels je imel nato globoko zasnovan govor, v katerem je sporočil zahvalo Fiihrerja kmetom in delavcem in obravnaval politični in vojaški položaj. Izvajal je med drugim: »Zbrali smo se tu, da bi predložili narodu obračun o trdem in težkem delu, ki so ga preko leta izvršili nešteti nemški kmetje in kmetice, ki nosijo odgovornost za vsakdanji kruh našega delovnega in borečega se naroda. Izkazali so se vredni te odgovornosti in niso razočarali v njih postavljenega zaupanja Fiihrerja in nemškega naroda. Spet so z neutrudljivo marljivostjo skozi več težkih mesecev dela ouvzeli domačim tlom z božjo pomočjo letošnjo žetev, ki zagotavlja tudi za prihodnje vojno leto našo prehrano in s tem uničuje enega izmed glavnih upov naših sovražnikov o izstradanju nemškega naroda. Ali ne deluje kot čudež, da smo ob začetku petega vojnega leta v stanju zvišati obrok kruha na mesec za 400 gr na 9600 gr in s tem za 100 višje kakor ob začetku vojne? Za vse lo so moramo zahvaliti predvsem marljivosti in pridnosti nemškega kmetskega prebivalstva, ki je svoje vojno *-aloge izpolnilo tudi v bistveno »V enem tednu bodo Nemci na tleh. Vaša dolžnost je, da jim s puško v rokah zadaste poslednji udarec. Vsi v boj za končno osvoboditev!« S tem geslom je primorska OF nagnala ob polomu Badogliove Italije primorske Slovence v samomorilski odpor proti Nemcem. Nekaj dni nato — pretekli četrtek — je javilo nemško vojno poročilo, da je nemška armada v bojih očistila okolico Gorice 111 pobila tisoč partizanov, več tisoč pa ujela. Štiri dni pozneje ie izšlo podobno poročilo o bojih po Trstu in v severni Istri. »Žrtve morajo biti!« bodo rekli tisti, ki niso še ničesar žrtvovali. A uspeh, plačan s temi žrtvami? »Uspeh ni glavno; glavno je, da gre gibanje naprej.« I11 gibanje gre res naprej. Da so mu Nemci dali pospešek v nasprotno smer, ni važno; vihanje namreč ni isto Kakor prodiranje; gibanje je sveti ogenj sfanatiziranega ljudstva — tem veličastnejši, čim strahotnejš: je fanal gorečih domačij, ki ga spremlja. In gor iško gibanje lahki, res z zadoščenjem navdaja ljubljanske simpatizerje primorske OF, saj so pogorišča v Gorici, Idriji in Vipavski dolini tolikšna, da se njih žar vidi celo v Berlinu. Londonu in Moskvi. Na eni strani blodne iluzije, na drugi brutalna resničnost — vmes pa naš zapeljani narod, razpet na križ, ki mu ga je stesal njegov izgubljeni sin, slovenski komunist. Iluzije: mamilo za tiste, ki ne preneso neprijetne resnice. Slovenec, po krivdi svojih voditeljev državljansko nedozorel, se politično že od nekdaj rad opaja z opijem mamljivih prividov. Toda mamila, koristna in celo rešilna v izjemnih primerih in skopih obrokih, razkroje telo, če jih stalno in čezmerno uživaš. Enako nevarne so kolektivne iluzije: narod, ki sanja o utopijah, namesto da bi trezno premeril razliko med voljo in močjo in se s smotrnim delom zakoreninil v realnost, bo prej ali slej treščil iz oblakov na zemljo. Najhujša posledica te duševne neskladnosti udari n~ dan v nenormalnih časih, ko je kriza avtoritete na višku, t. j. v vojni in revoluciji: ime ji je kolektivna histerija. Da bo vojne zdaj zdaj konec, slišiš vse vprek. Iluzija! Pred dvema letoma je bilo vojne samo še za daa meneča. Napoved se kajpak ni uresničila, a to ni važno; važno je, da ljudje zmerom iznova verjamejo geslu, vrženemu mednje, jn da se i>o njem ravnajo. Stokrat so nasedi' komunistični propagandi, in stoprvič bodo tudi. In vendar bo vsak tak lahkoverne?., ki te vpraša za mnenje, na smrt užaljen, če mu boš odgovoril, da za kolektivno histerijo politika ni pravo zdravilo. Da se partizani bore za svobodo našega naroda, je takisto priljubljena krilatica naše ulice. Iluzija! Komur je mar naroda, ga ne bo s premislekom gonil v jalovo smrt. 110 bo uničeval njegovega imetja, ne bo zgolj zaradi gibanja izpostavljal po žigu njegovih domov in šol. Tudi ne če izda tak nalog kateri koli dozdeven zunanji prijatelj Slovencev. Naš narod je tako majhen, a njegove žrtve v tej vojni so že doslej tolikšne, da nima nihče, prav nihče* pravice zahtevati še \ečje. Iluzije, koliko gorja ste prinesle na nas! Toda med vsemi najškodljivejša ji tvoja, siti ljubljanski meščan, ker ni samo naivna, ampak zraven še nemoralna: iluzija, da boš ti, ki s' spretno znal navezati stike na vsi strani, lahko do konca gojil svoji sebične iluzije v varnem zavetju Ljubljane, dolžeč ene izdajstva, pojoč drugim hozano, obojim pa prepuščajoč čast, da brez tebe za tebe izvo tujejo sedanji boj. Iz te iluzije, častivredni tovariš oportunist, ti si za-« ladi svoje dvoličnosti glavni krivec bratomornega boja med nami, ker s: dve leti računajoč dajal napadalcem potuho in jemal branečim se pogum — iz te iluzije, se bojimo, bo zdram-ljenje nekoliko mani romantično, kakor ga sanjaš v svojem konjunkturi stičnem srcu. Nam vsem. ki smo preboleli var ljive iluzije bo pa namesto njih ostala brazgotina zaceljene rane: \ nesreč5 prekaljena vera, da bo naš narod prestal sedanjo preizkušnje ozdravljen in složen. težjih okoliščinah. Za lo storitev, ki mora biti Evropi v zgled in vzpod bndo, prinašam zahvalo in priznanje Fiihrerja; on ve, da se lahko zanese prav tako na svoje kmete kakor na svoje vojake in delavce. Nemškem narodu ne bo treba tudi v peter vojnem letu stradati! Oralo in meč — poroka zmage -kruh in orožje »ta nujna pogoja uspe nega vojnega vodstva. Marljivosti in požtrvovalnosli milijonov mož in žena v nemškem oborožitvenem gos]>odar-etvu, ne moreta nikdar zaustaviti veletoka orožja, ki prihaja v roke naših hrabrih vojakov. V Nemčiji ni nobene vojne opo-zieije, kajti predvsem stoji na čelu države Fiihrer in ne kak izdajalski kralj; drugič za to ne, ker ni v nemški vojski nobenega vojaka, ki naj stoji visoko ali nizko, ki bi strahopetno podvrženost postavlja! nad čast, in tretjič za to ne, ker je nemški narod preveč zre] in izkušen, da bi po bridkem nauku iz novembra 1918 še enkrat nasedel kot dan jasnim lažem svojih sovražnikov. Naše bojišče je lahko pomirjeno. Ono se bori za domovino, razume njene žrtve, jih ceni in jili tudi zasluži. V pregledu političnega in vojaškega položaja je minister izvajal: Nehvaležno je postavljati se za preroka o bližnjem poteku akcije ali celo kazati samo nagnjenje k temu. Zato smatram za bolj primeren poskus, da iz obrisov današnjega političnega in vojaškega vojnega vodstva spoznamo, da morajo biti napori, ki jih morajo v vojni udeleženi narodi za dosego svojega cilja doprinesti, biti tembolj totalni, čim bolj totalni so cilji te vojne. Narod bi bil v nevarnosti, da vojno izgubi, ako ne bi za totalni vojni cilj doprinesel tudi ustrezajoči na|>or. Narod pa bo vojno skoraj z matematično gotovostjo dobil, ako razvije totalno vse svoje narodne sile in je pri tem trdno odločen, da nikdar ne proda svoje časti in svoje svobode ah odloži orožje. Gre torej le za to, kdo ostane na koncu vojaških bojev trdno na svojih nogah in kdo se pod udarci svojega Ba-protnika zruši. ('e pri pregledu vojaškega položaja lahko ugotovimo, da so sovražni teroristični napadi iz zraka na nemška mesta postali zadnji čas nekoliko redkejši, potem lahko priznamo, da je ludi vreme pri tem igralo svojo vlogo. I‘rav tako gotovo pa je tudi, da je bi la naša vojaška obramba v zadnjem lasu tako znatno okrepljena in izboljšana, da je zadala tudi sovražniku Izredno škodo, kakor je sovražnik primat v svojih vznemirljivih debatah |io časopisju. Njegove izgube so se »talno večale. V bodočnosti se bodo še povečale. Sovražnik bo v bodočnosti Imel vedno naraščajoče velikanske izpuhe v osebju in gradivu: potem bo nastopil trenutek, da uspeh ne bo več odgovarjal uporabljenim sredstvom. Inko človeškim kakor stvarnim. Tako imenovane »leteče trdnjave« bodo še postale leteče rakve. Vsakdo ve. kako reli|d naših meja. Če srno zadnje tedne i i vzhodnem bojišču izvedli odmak-litvo, potem te odmaknitve odgovarjajo prav tako smelo kot stvarno utemeljenemu preudarku. Kaj pomeni izrodila teh odmaknitev za naše vojaško rodsfvo, bo sovražnik nekoč še ob-lutil. Vzhod bo za nas vedno pomenil grožnjo, dokler tamkaj ne bo padla lasna odločitev. Spoznanje te nevarnosti raste z njeno bližino in pojema i njeno oddaljitvijo. Umili je, da bodo r nevtralnih državah in v nekaterih ielih zahodnega sovražnega tabora v bodočnosti gledali ta problem nekoliko resneje in stvarneje kakor do-ilej. Tudi majhne nevtralne države t»i storile prav, če bi se Nemčiji bolj tahvaljevale'kakor pa kritizirale nje-ao vojaško vodstvo, kajti vse imajo mnogo razlogov za hvaležnost, za kritiko pa nikakeua pooblastila in nikake upravičenosti. Rimska izdaia je bila zdravilen nauk, ker je vsem pokazala, da je listi, ki je položil orožje, izgubil ter i>o brez sočutja izločen. »Ni mi treba (raz italijanske drame«, tako je dr Gdbbels dobesedno izjavil, . še enkrat c podrobnostih orisati: s pohodom Angležev in Amerikaneev v Mttncheu tn Berlin ni bilo nič. S ponosom pa lahko beležijo kot vojaški prirastek Mi ega kralja brez države in enega brc/častnega maršala. Nikjer niso mo-jjli odrezati nemških divizij. Trenutno le ni nastalo nič iz njihovih načrtov za tako imenovano amfibijsko izkrcanje. Naši angleško-ameriški sovražniki so se doslej borili le na periferiji Evrope. Do jedra naših obrambnih postojank še sploh niso prispeli; šele tam bi se morali izkazati. Ta namen pa imajo tudi naši vojaki.« Čim nevarnejša postaja vojna, tem mirneje in sproščeneje ji moramo stopiti naproti. Na vzgledu Italije pa lahko vsak Nemec, pa tudi vsak član ogroženih evropskih narodov spozna, kam vodi pot, če kak narod v svojih kritičnih razvojnih fazah zgubi živce in postane nezvest svoji stvari. Zato moramo ravno sedaj ostati trdni, odločni in stanovitni. Minister Ur. Giibbels je končal svoja izvajanja z naslednjimi besedami: »Čim več bomo danes storili, tem večja bo zmaga. Čas je postal tako trd in težak, da smo kot narod podrli mostove za seboj. Iz tega pojmovanja nezadržno raste bodoča velika zmiga. Mi narodni socialisti niti eno minuto nismo nikdar dvomili o tem, kakor smo pred prevzemom oblasti vedno in vedno svojim pristašem verno zatrjevali, da bo nekega dne prišla blagoslovljena ura, tako lahko to danes le še vedno in vedno zopet ponavljamo pred nemškim ljudstvom. Kakor takrat, smo tudi danes trdno prepričani: mi bomo zmagali, ker je to v logiki zgodovine, ker to hoče višja usoda; ker nas po nobeni drugi poti ne more voditi iz tega, kar nam je usojeno in ker bi zgodovina brez naše zmage izgubila svoj smisel. Zgodovina pa ni brezsmiselna. Možno je, da bomo do takrat morali prestati še težke in trde preizkušnje. Čim bolj se bomo bližali odločitvi, tem drama ti čnejša in nevarnejša bo postala ta vojna. Nekega dne pa se bo končala v zadnji veliki preizkušnji živcev in moči. Takrat se bo nenadoma pretrgalo zagrinjalo pred uganko našega časa in pred umi se bo pojavila slika novega sveta. To bo svet vzvišenega in lepega miru, v katerega hočemo potem s pogumnim korakom stopiti iz krvavega sveta vojne.« Poslušalci so ministrova izvajanja na mnogih mestih prekinili z živahnim odobravanjem. S posebnim zanimanjem so zasledovali izvajanja o rimski izdaji in več-minutno živahno pritrjevalno odobravanje je prekinilo govor, ko je minister govoril o izgubi časti ter o nalogi svolmle. Vriskajoče odobravanje navdušenih množic pa je izrazilo priznanje, da bodo odločno sledile Fiih-rerju Adolfu Hitlerju čez drn in strn, da bodo z njim dosegle cilj ponosne zmage. Pomen Nedičevega dela v Srbiji Beograd, d. okt. Srbski listi Se vedno prinašajo glaeove o obisku generala Nediča v Hitlerjevem glavnem stanu. Pri tem zlasti poudarjajo vlogo, ki jio je srbski ministrski predsednik igral, da bi svoie ljudstvo povedel na tvorno pot zbližan m z evropsko skupnostjo. V novejši izdaji tednika »Srbski narod« piše srbski prosvetni minister .Jouič. da se bo globoki državniški smisel politike miru. reda in dela. ki ju je začel general Nedič, kazal čedalje razločneje, čim boli se vojna bliža koncu. V uvodniku poudarja list tvornega duha srbskega ljudstva. Ta duh se je Po negativnem razdobju spet pokazal in dobil plačilo v utrditvi srbske avtonomije ter v moralnem priznanju srbske države kot činilca miru in reda na Balkanu. Na pragu nove dobe. ki se zdai začenja, si mora sleherni Srb izprašati vi »rt in sj eam narediti obračun o tem. koliko je prispeval za rešitev srbskega ljudstva. Prav tako se mora v luči najnovejših dogodkov odločite kaj bo treba storiti v bližnji bodočnosti, da izpolni dolžnosti, ki jih ima do sebe. do rodu, ki bo prišel, in do domovine. Beograd. 4, okt. Srbski lisk obsoja lažna poročita londonskega radia o razmerah v Srbiji. Londonski radio je ‘29. sept. poročal nič mani in nič več kakor to., da je bilo beograjsko predmestje Cilkama »osvobojeno«. To je bil tudi razlog, kakor je londonski radio bistroumno pripomnil, zakaj ie ta dan v enem delu Beograda mimogrede zmanjkalo vode. Beograjčanom se zares ni miti sanjah), pripominja Novo vreme«, da so osvobodilne čeie že tako blizu. No. sai ie London njega dni tudi že poročal o bojih na barikadah po Beogradu in o zajetju 25.09'* Nedičev« armade. Prav tako ie vedel nič manj resnično poročati, da ie pred desetimi dnevi Kragujevac oblegalo 36.000 uporniških Italijanov in partizanov. List mimogrede mahne po nepoboljšljivih aogloljubih in pravi: Če bodo navsezadnje iutni poročila, da so po beograjskem glavnem trgu na 'JTe-ra zijali korakali južnoafriški in novozelandski padalci, bo pač tudi to moralo biti res. Kdor ne bo verjel, je plačan izdajalec. Navzlic vsemu p-a bi obžalovanja vredni govornik srbske oddaje v londonskem radiu le ne smel verjeti .da ima vse srbsko ljudstvo tako bedaste možgane, da bi ga bilo moči slepiti z načini, s kakršnimi bi ei mogli pomagati kvečjemu pri Bučmanih in Hotentotih. Predsedstvena pisarila šefa pokrajinske uprave v Ljubljani ie prepovedala sleherno povišanje cen. Vse od italijanskih oblasti odrejene in predpisane cene ostanejo v veljavi, v kolikor ne bodo z drugimi predpisi spre: menjene ali znova odrejene. Predpisi se morajo tudi nadalje natanko izpolnjevati. To svarilo se tiče obratov vseh vrst. kakor ludi vrtnarjev in proizvajalcev poljedelskih produktov, prav posebno pa še gostilničarjev, restavratorjev in lastnikov hotelov, kjer so se v zadnjem času na polju politike cen ponovno pokazala, prekoračenja cen. Posebno se opozarja na točno določene cene vina in jedil. V' primeru ugotovitve samovoljnega zvišanja cen se bo proti kršiteljem nastopalo z naj-strožjim kaznovanjem. Pokrajinska uprava v Ljubljani ie določila najvišje cene za tržno blago. 1 kilogram zeljnate glave sme stati 1.50 lire. kislega zelia 4.50 lire. kisle repe 2.50 lire. ohrovta 3 lire. špinače 4 lire. domače cvetače 5 lir. rdeče nese brez listov 3 lire. radiča 3.70 lire. glavnate solate 4 lire. endivije 3 lire. rdeče in bele redkvice 5 lir. bučk 3.70 liro. buč 2 liri. novega krompirja 2.10 liro', rabarbare 4 lire. zelene 4 lire. pora '3 lire. peteršilja 4 lire. korenja 1.50 lire. rumene kolerabe 1.50 lire. črne redkve 3 lire. čebule 2 liri. šalote 3 lire. česna 6. lir. paradižnika 4 lire. zelene papripe 3.00 lire. hrena 4 lire. jabolk 5 lir. jabolk za kuho 3.30 lire. hrušk 1. vrste 4.o0 lire. II. vrste 3.30 lire. domačih breskev 5 lii1; jajca so po 2.o0 lire kos. Izšla je zeln zanimiva in koristna knjižica »Družinske doklade la delavstvo Ljubljanske pokrajine«. Delavci, nameščenci, delodajalci in drugi interesenti io dobe brezplačno pri Zavodu za socialno zavarovanje, pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, pri bolniški blagajni Merkur« in pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani. Na strokovni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani bodo popravni in drugi izpiti istočasno z vpisovanjem učencev v petek 8. t. m. ob 14. uri v poslopju bežigrajske meščanske šole. Pouk se bo pričel v torek 12. t. m. ob 14. uri in bo nato vsak torek, četrtek in petek popoldne. Mojstri iu vajenci se ponovno opozarjajo, da ie točen vpis v šolo in reden obisk pouka po zakonu obvezen in da se bodo vsi zadevni prestopki kazensko zasledovali. Za izpite velia še posebej, da učenec, ki zamudi odrejeni rok. izgubi pravico do izpita. Mestna zastavljalnica s poudarkom izjavlja, da so vsi pri njej zastavljeni predmeti varno shranjeni in da so vse govorice o kakšni odstranitvi zlasti zlatnine in drugih dragocenosti zlobna laž in v škodo prebivalstva. Poleg tega mestna občina ljubljanska jamči z vsem svojim premoženjem za vse zastavljene predmete. Vsi hišni posestniki in najemniki stanovanj, ki so oddajali v najem ali v podnajem stanovanja ali pa samo sobe itlijanskim uradnikom bivšega visokega komisariata v Ljubljani, jih morajo takoi prijaviti mestni občini ljubljanski in torej ne smejo svobodno razpolagati z njimi ali jih oddati v najem brez soglasja mestne občine v Ljubljani. Hrvatska vlada ie,sklenila proglasiti del zemunskega pristanišča kot svobodno luko in ga temu primerno urediti. V Zemun je odpotovala posebna komisija gospodarskega in finančnega ministrstva, da izvrši vse priprave. Slovenski Bdeči križ v Ljubljani sporoča svojcem vojnih ujetnikov, kon-finirancev. internirancev in zaradi političnih prestopkov obsojenih, ki so doma v ljubljanski pokrajini in se doslej še niso vrnili, da v primeru, če želijo posredovanja, to pismeno spo-roče društveni pisarni v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-11. Pošljejo naj točni naslov in zadnje bivališče teli oseb ter svoj točni naslov. Slovenski Rdeči križ bo vse storil, da izve za njihovo sedanje bivališče in jim pomaga vrniti se domov. Vpisovanje v strokovne nadaljevalne šole mestne občine ljubljanske bo v petek 8. oktobra od 14. do 18. ure po naslednjem razporedu: na ljudski soli za Bežigradom v Splošno strokov-nonadaljevalno šolo. v Sirokovnonada-ljevalno šolo za umetne in moške oblačilne obrti ter v Strokovnonada-ljevalno šolo za mehanskotehnične obrti; na šoli na Prulah v Strokovno-nadaljevalno šolo za stavbne obrti in v Žensko strokovnouadaljevalno šoto za umetne in oblačilne obrti. Pri vpisovanju ie treba predložiti krstni list. izpričevalo o poslednjem šolanju in učno pogodbo. Šolski odbor opozarja službodaialce. naj se njihovi šoloobvezni vajenci iu vajenke zanesljivo vpišejo v šolo. da se s tem sami izognem kazenskim posledicam. Vodnikova drniba ho izdala letos dve knjigi, in sicer Vodnikovo pratiko za leto 1944 v obliki in obsegu kakor doslej, in pripovedno knjigo pisatelja Ivana Matičiča »Petninka«. Obe knjigi bosta izšli letos ob koncu novembra. Članarina znaša 24 lir. vezava v platno za vsako kuijigo pa 12 Pr. Novo tovarno in naselbino na Galje-vici bo zgradil lastnik znane tovarne eadnih sokov »Malina«, g. Schvveiger. V tovarniško poslopje namerava preselili svoje podjetje iz Šiške, v desetih stanovanjskih enonadstropnih hišah pa bo približno 40 stanovanj za uslužbence in tovarniške delavce. Načrte za novo naselbino ie naredil arh. inž. Mesar Koncert na prostem so priredila v parku beograjskega gradu v korist nemškega Rdečega križa. Koncert je vodil Karel List. igral ie pa veliki ra; dijaki orkester. Sodelovali sp elani beograjskega gledališča, med nikmi tudi Anita Mezetova Promet s saharinom ie hrvatska vlada uredila s posebno uredbo. Uvoz umetnih sladil je dovoljen samo vele- drogerijam io centrali za sladkor v, Zagrebu. Načelno je pa uporabi jan jel umetnih gladil pri izdelovanju živil prepovedano. V Nemčiji so poskusili saditi riž v okolici Mannheima. Pokrajino eo večkrat preplavili in do dobra napojili z vodo. Okrog 10 milijonov kil povrtnine pridelajo Zagrebčani v samem zagrebškem okolišu, skušajoč tako nadomestiti vrzel, ki je nastala zaradii neredij nega zalaganja zagrebškega zelenjavnega trga iz okolice. Slovenski Rdeči križ poroča: V skla^ dišču, paketov Kotnikova 16 se naii javijo naslednje osebe: Blatnik Vida,! Berlogar Ani. Pelc Marija. Piškur Josip. Klemenčič Slavko. Florjančič Jožefa, Berčnik Zdenka. Jeraj M-Prezelj Neža. Dajčman Mici: nadalje osejie. ki so oddale pakete za nastopne internirance: Ljubič Vinko. Tomšič Alojz, Praznik Josip. Centa Alojz, Fuks Gustav. Peterlin Gabrijel. Novak j Stanislav^ Biiehler Elza. Gruden Alojz. Košir Jožef, Celarec Anton. Bule Anton. Tomšič Franc. Meden Mirko. Ga-brenja Anton. Golobič Alojz. Potušek Srečko. Hiti Miloš. Pureber Frane. Ro v ck i Anton. Kosec Ivan. Leben Leopold. Šmuc Karol. V četrtek dne 7. t. m. se naj iaviio osebe, ki so predale pakete za Re-nieci. Padovo. Gonars. Treviso ali Rab in imajo dotična prodajna potrdila, ki jih naj prinesejo s seboj. V poštev prihajajo za enkrat paketi odpošilial-cev iz naslednjih okolišev: Vtišnja gora. Grosuplje. Škofljica. Lavrica. Ig-Studenee. Borovnica. Brezovica. Log. Preserje. Vrhnika. Dobrova. Polje. Zalog. Dob run ie. Šmarje-Sap. To-mišeli. SJovenski Rdeči križ v LiubKani. Gosposvetska cesta 2 II poroča: 1Spo-ročamo svojcem vojnih ujetnikov, kon-finirancev. internirancev in radi političnih deliktov obsojenih, ki so doma v Ljubljanski pokrajini in se do sedaj niso vrnili, da — ako želijo naše intervencije — pismeno iaviio v društveni pisarni imena in zadnje bivališče teh oseb kakor tudi svoi naslov. Slovenski Rdeči križ bo storil vse. da izve njihovo sedanje bivališče in jim pomaga vrniti se v domovino. »Pokojni Matija Pascal«, eno izmed najboljših del italijanskega pisatelja Luigi i a Pirandetla. ie izšlo kot dvanajsta knjiiga zbirke »Dobra knjiga«. Dobite io pri založbi sami in v vseh boljših knjigarnah. Usnjene izdelke barvajte le 9 specialno barvo ki usuiu ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg Osebne vesfi POROČILI SO SE: V Ljubljani: inž. Ivan Zalokar in gdč. Nastja Ogorelčeva, hči veletrgovca; dr. Miran Mally, odvetniški pripravnik, in gdč. !$;\nja Kun c Jeva, uradnica ZI’Z. f e-titarm*! UMRLI SO: V Ljubljani: Stanko Žuga, brivec v Logatcu; Marija Miheličeva, gostilničarka v Ribnici; Dana Itohnnannova; Jaroslav Kal-" mus, trgovec; Martin Gajski, orožniški stotnik I. razreda; Alojzija Grumova; Mlletni Nikolaj Rubnov. vscu'il.ški profesor v pok., bivši profesor in dolgoletni dekan univerze sv Nikolaja v Kijevu; Avgusta Terdinova. V Kranju: Mariju Setinova. V Mengšu: 8.r>letni Jožef -Kandm-ar, b'»v# trgovec; 551< tni Frane Kregar. Naše sožalje! G ii V i ii | i za SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Boj z bakterijami na življenje in smrt Kako si je prontosil osvojil svet NAPISAL EDVARD RHE1N Ne. lepo ali celo zabavno delo to res ni bilo: vsak dan. leto za letom, jemati iz kletke nekaj turalov ko.živo srebro živahnih belih mišk in iim s tenko votlo iglo vcepljati neka i sto tisoč silovito nevarnih in zelo boiaželi-nih streptokokov ali stafilokokov —. že drugo jutro pa videti, kako leže živalce mrtve ali v smrtnem boju v svojih majhnih, steklenih hišicah. In tisti. ki so jih pahnili v smrt znanosti na ljubo, so tedai za cepivom št 83. ali 216. ali 690. spet potegnili tenko, vodoravno črtico. Znamenje za minus —■ simbol novega razočaranja, novega poraza v gigantskem boiu. ki so ga napovedali bakterijam trije nemški znanstveniki: kemika Mietzsch in Kla-rer in bakteriolog Gerhard Domagk. Brezupen boj? Bil se ie boi z nenavadnim orožjem. Na videz čisto brezupen boi in še grozoten po vrhu. Brezupen zato. ker so v njem hoteli učenjaki odkriti kemično sredstvo proti bakterijam, naloga, ob kateri sta odrekla celo slavni Robert Koch in Behring. Robert Koch ie naredit nešteto trdovratnih poskusov, da bi suhiimat ki sicer pokončni e bakterije izpremenil tako. da Id učinkoval tudi v živem telesu, in Behring je moral leta 1890. spoznati, da to izvrstno desinfekcjjsko sredstvo telesu le še boli škoduie kakor tisti mikroskopsko majceni morilci, ki so v njem pričeli svoie razdiralno delo. To bridko spoznanje ie prignalo Rehrtnga do znamenitega odkritja cepiva proti davici in omrtvičnemu krču. Tisti pa. ki so upali, da 1*0 kmalu odkril tudi cepivo proti streptokoškiin infekcijam, so bili kmalu razočarani... Zakaj torej novi poskusi na živih telescih belih mišk? Ce se to odkritje ni posrečilo Kochu in Behringu. zakaj. rajši ne mani nevarni poskusi v čistih, zaprtih reagenčnih cevkah, kier ni težko spustiti na male morilce kakšno novo kemično sredstvo in počakati. kako učinkuie nanie? Nova pot Ne! Domagk ie videl pred seboj novo poU treba je odkriti kemično sredstvo. ki bakterije ne bo takoi pomorilo. temveč bo podprlo bolni organizem v boju proti n iim. tako da bi jim Lilo lahko telo samo kos. To torei je bil cilj: odkriti sredstvo ki bi uničilo bakterije, ne da bi škodovalo organizmu. In vendar; ob več letih trdega,dela je moralo dali življenje več tisoč belih mišk v boiu proti strahovitemu sovražniku človeštva, streptokoku. toda še zmerom se ni rodilo zdravilo, ki lii mu tiiJo kos. Ali ga bodo sploh kdaj odkrili? Presenečenje Neko jutro niso bile bele miške, ki so jih prejšnji dan okužili s strepto-koki. nato pa cepili z nekim cepivom, ne mrtve ne bolne. Živahno so tekale po kletki sem in tja. jedle so vin šega vo gledale svoie začudene mučitelje. Vraga, kakšna nemarnost ie pa to? Kdo ve. kakšno limonado so vbrizgali prejšnji dan živalcam namesto strupenih streptokokov? »Lep uspehi« je vzkliknila labo-ranlka. ki že nekai let vceplja v drobna telesca smrtonosne bakterije. »Len uspeh? Menda no mislite resno?« se razburi Domagk. »Ogleite si vendar kulturo streptokokov. ki ste jo včeraj uporabili za vbrizganje!« Laborantka stopi po cevko in mu pokaže pod mikroskopom kapljico njene vsebine. Nedvomno, to so strep-tokoki! Da. to ie celo eden najnevarnejših streptokoških rodov ,W‘... 'loret tokrat cepivo učinkovalo. Kal so včeraj dobilo miši? »Preparat E 7130.« Rdeče barvilo Z nekaterimi spojinami, posebno s sulfouamidno ozonskimi spojinami so dotlej še dosegli senčico uspeha pri pokončavaniu streptokokov v človeškem telesu. Toda bila ie samo senčica. in zdai na lepem takšen ogromen uspeh? To se ie zdelo vse preveč neverjetno. Ponovite poskus z večjim številom miši in pod težjimi pogoji. Vcepite polovico živalim novo cepivo, drugo polovico pa pustite samo okuženo.« S temi besedami ie Domagk obsodil drugo polovico belili mišk na smrt. Že drugo jutro leže negibne v svoiili celicah. Ob njih pa skaklia tucat drugih onih. ki so jih cenili z novim preparatom, veselo in živahno, kakor da nikoli ne bi bile okužene z nevarnimi streptokoki. Ali se ie torej res posrečilo pripraviti zdravilo, ki so ga znanstveniki tako dolgo zaman iskali? Kainak. zdai ga bo treba še previdno preizkusiti na človeškem organizmu. Priložnost za hi poskus se ie kmalu ponudila... sovražnika. Dan za dnem ie gledal njegove žrtve ,v steklenih celicah. In dobro ve. da umre vsako leto samo v Nemčiji nešteto ljudi za tem zastrup-lieniem. Ali bo ob svojem detetu doživel čudež. da...ne bo umrlo? Dekletce so takoi prepelialj v kli- j niko. Imela ie že hudo vročico: po- | slušno ie požirala oranžne tablete, ki j jih ii ie daial oče. Zdai so se začele j za Domaeka naihujše ure njegovega j življenja. Ali nui bo njegovo odkriti« I zdai. ol) dvanajsti uri. res padlo v naročje kakor dar božii? Ali bo pre- 3 stal včdiko preizkušnjo? Ali se ne \ bodo pri tem prvem poskusu na člo- t veškem organizmu pokazale nove. ne slutene zapreke? Rešena! Že drugo jutro ie vročina padla na 37" C. Teden dni nato i e otrok zdrav, \.T 1.»K/vv«i trviM 111 \r lellujrfplflil ftn vsi Med življenjem in smrti« 'l iste dni se ie zgodilo nekai neverjetnega. Domagkova hčerkica ie zbolela za zelo nevarnim zastrupljanjem krvi. Oče ie prestrašen ugotovil, da so se ie hdili streptokoki. Ali ie moroa to maščevanje njegovega aai-huišega sovražnika?... Prišla ie ura odločitve. . Ali naj tvega ta boi zdai. na svojem lastnem otroku? Odločil se ie. da bo tvegal. Le predobro pozna svojega V laboratoriju v Klbe.rfeldu so veseli in upravičeno ponosni. _, Zdai so znanstveniki prepričani, da so res odkrili dolgo iskano zdravilo. Zdai bodo lahko poslali v svet zmagovito orožje proti porodni vročici, škr-latinki. šenu. zastrupljenima krvi čirom in iiljesu. Vendar ne gre tako hitro Se n® vedo. ali ta uspeh kljub vsemu ni bil samo srečno naključje in ali ie zmaga nad streptokoki res popolna in se ne maščuje nad organizmom 9 škodo k' se šele čez čas pokaže. Zato. so znanstveniki izročili novo zdravilo, ki s° ga krstili za .prontosil1. samo nekaterim. izredno vestnim, spretnim zdravnikom ki se zavedajo vse odgovoru0' sli pri zdravljenju po novem načinu-Nezaupno vzame zdravnik v roj'1* oranžne tablete in iih zapiše holm1' samo tedai. ko dobro ve. da mu tu° še tako hud strup ne more boli j diti kakor smrtonosni streptokoki bi ga v nekai dneh umorili. ., In glej. celo pri še tako obunii-g primerih »e pokažejo pravi činWP. " presenetljivo, skoraj neverietno mi ■ pade vročica, bolnik, ki ie bil že Listek ..Družinskega tednika” Ladijske razbitine plavalo po moriis Napisal Raymonl Lestonnal Vsakdo ve za nevarnosti, ki dandanes groze ladjam na morju. Med njimi je ena, ki jo povzroča sovražnik samo neposredno, ki pa ni zato nič manj .huda kakor ostale: to so ladijske razbitine, ki jih ženo morski tokovi pod površino vode, pa so vendar skrite človeškim očem, ker jih prikriva valovanje morja. To prav za prav ni tako čudno, kakor se zdi na prvi pogled. Tri leta že traja vojna na morjih. Milijoni in milijoni Ion ladjevja je potopljenega, ladje vseh velikosti in vseh vrst. Zakaj bi se torej čudili, če so nekatere izmed njih, prav kakor ljudje, oklepajo življenja do poslednjega diha? Ze v mirnem času so ladijske informacijske družbe opozarjale kapitane lia nasedle ladje in na razbitine, plavajoče prosto po morju. V Washingto-nu so imeli poseben urad, ki je od časa do časa izdal zemljevide, na katerih so bile nasedle ladje točno označene. V sedmih letih so samo v Atlantiku našteli ‘2000 ladijskih razbitin. Opazovali so njihovo pot, jo zazname-novali na zemljevidih in jih tako zasledovali tako dolgo, dokler se niso razbile ob kakšnih pečinah in izginile za večno. Iz teh opazovanj se je oplajala tudi znanost o morskih tokovih. Razbitine, plavajoče na površini Ameriški dvojambornilc ,Twenty Friends* je moštvo zapustilo vzhodno od obale Združenih držav; poslej je prejadral v osmih mesecih Atlantski Ocean in izginil v valovih šele, ko je preplaval 4800 morskih milj (1 morska milja = 1852 metrov). Isto pot je obrala trojamborka ,Fannie E. WoI-ston‘, ki jo je posadka zapustila v bližini Charlestona. Dospela je do Azorov, gnalo jo je sem in tja, naposled se je pa — najbrže iz domotožja — namerila proti Ameriki. Tri leta pozneje se je dokončno potopila v vodah Nove Fundlandije, po 15.000 miljah plovbe. ,Leon-Wiiite‘ je posadka zapustita v snežnem metežu nekaj milj od Rtiča Delavvarja; od ondod jo je gnalo do Queenstowna, pa v kanadske vode, naposled je nasedla pri Hebridih po 310 dni dolgi plovbi, ko je preplula brez moštva in brez krmarja 6800 milj. Na ladji je bil še ves tovor (les), zato ga je bilo mogoče rešiti. Rekord največje žilavosti je nedvomno dosegla nemška ladja ,Trave*. Mirno je plula po Atlantskem Oceanu, kar jo je na lepem preklala na dvoje poštna ladja, ki je vozila iz San Francisca v Svdney. Zdaj sta se krma in krn razdelila in vsak zase nadaljevala svojo pot. Krma je romala proti novogvinejski obali in je tamkaj nasedla. Zadnji konec je pa ostal na videz skoraj nepoškodovan, zato se ga je lotil majhen parnik, iz Novega Južnega VValesa, hoteč rešiti, kar se je rešiti dalo. V bližini Karolinov se je Pa ostanek ,Traveja‘ rajši potopil; pri tem svojem samomoru bi bil hkrati Bkbrajda potegnil s seboj še svojega zasledovalca in komaj da je ta še utegnil pritegniti svoje ladijske vrvi. Neka ladja je v bližini perujske obale pričela goreti, zato jo je moralo moštvo zapustiti. Štiri mesece pozneje jo je opazil neki parnik na poti med Kalifornijo in Novo Zelandijo, v bližini otočja Pomotou. Ta razbitina je torej preplavala 14.000 milj v zahodni smeri. Pošasti iz globin Dokler so pri gradnji ladij uporabljali predvsem les, so ladijske razbitine zelo dolgo plavale na površini. Vse se je pa izpremenilo, ko so jeli graditi ladje tudi iz kovin. Železna ladja plove na površini samo tako dolgo, dokler ima v medkrovju zrak. Brž ko zunanji pritisk premaga notranji odpor, se ladijske stene sesujejo. Pogosto beremo, da se je ladja potopila, ker je voda vdrla v kotle in so zleteli v zrak. To ni vselej res. V resnici se sesujejo stene in krov zaradi zračnega pritiska in ladja se potopi. Ladjo, ki vozi bencin ali kakšno drugo gorivo v zaprtih cisternah, bi bilo le težko potopiti, če je ne bi uničil ogenj. Statistike kažejo, da se je velik odstotek takšnih ladij lahko rešil, čeprav je bila škoda precejšnja. Vendar po navadi ogenj uniči tisto, čemur prizanese voda. V svetovni vojni, ko letalstvo na morju še ni igralo tako važne vloge, se je le malo takšnih ladij potopilo. Preiskave so pokazale, da je marsikatera izginila, pozneje se pa v skrivnostnih okoliščinah spet pokazala, čeprav jo je bil zadel torpedo v polno. Mnoge ladje, ki so vozile gorivo, so našli daleč od mesta, kjer jih je posadka zapustila. Večkrat je bilo mogoče točno obnoviti njihovo pot in ugotoviti globino, kjer so plule. Po navadi globina ni bila globlja kakor 50 m pod morsko gladino. Speča podmornica Sredi leta 1915 so Nemci ugotovili, da so Angleži odkrili najnovejši tip njihovih podmornic. Kako je bilo to mogoče? Nemci so vedeli, da bi poslednji član posadke prav gotovo poskrbel za popolno uničenje podmornice, če je bila že sicer zapisana pogubi. In če se nihče živ ni rešil, tudi ni mogel sovražniku izdati najnovejših načrtov. Eden najspretnejših nemških vohunov je naposled v Londonu le izvohal, kako se je moglo to zgoditi. Po izredno težkih operacijah v Severnem morju se je neka nemška podmornica naposled potopila, da bi ušla sovražnikovemu zasledovanju in da bi se hkrati posadka lahko v miru odpočila. Kakor je v navadi, je podmornica tanke za vodo do vrlia napolnila z vodo, da bi lahko v miru ležala na dnu morja in da se ji ne bi bilo treba nenadno dvigniti. V glavni opazovalnici je stala straža dveh maž; vsaki dve uri se je straža menjala. Straža bi morala takoj alarmirati moštvo, če bi opazila kaj sumljivega. Hkrati sta pa morala oba mornarja tudi vsake pol lire izpustiti porabljeni zrak in ga nadomestiti z novim. Pri tem sta morala odpreti posode s kisikom, da sta lahko spustila v podmornico svež zrak. Kisik ima pa podobne lastnosti kakor smehovni plin. Če ga preveč vdihaš, postaneš vesel, ne da bi vedel zakaj, in če to traja nekaj ča-sa, za-spiš, ne da bi se še kdaj zbudil. Morda se je to zgodilo s stražo na naši podmornici. Odprla je posode s kisikom, da bi nadomestila izrabljeni zrak. Pri tem jo je premagala utrujenost, plinska pipa je ostala odprta in oba člana posadke sta se zastrupila. Najbrže je tako Ostala podmornica dolgo pod vodo. Pipe pri tankih z zgoščenim zrakom se nikoli čisto te- sno ne zapirajo. Najbrže je zgoščeni zrak počasi prehajal v tanke 'z vodo in od ondod izpodrinil vodo. Tako se je podmornica dvignila na površino. Veter in morski tokovi so jo gnali nekaj časa sem in tja, naposled so jo pa opazili ob angleški tbali blizu Yar-moutha. Angleške obalne baterije so pričele takoj streljati, toda speča podmornica z mrtvo posadko se ni zmenila za topove. Plula je mirno svojo pot... Ker granate niso zadele, je prišla čisto nepoškodovana v roke sovražniku. In tako je britanska admira-liteta spoznala najnovejši tip nemške podmornice... Ko bo spet mir, bodo potapljači gotovo imeli mnogo dela. Vračali se bodo iz globin s senzacionalnimi odkritji. Nam vsem bo pa pri srcu nekako tako kakor ob branju čudovite odiseje ,Nautilus‘, ki jo je napisal Ju-les Verne, ne sluteč, da bo lepega dne resničnost prekosila njegovo domišljijo. (L’Illm trat ion, Pariz) Sreča v nesreči NAPISAL A. SMILIN3 Johnnie je oblekel pidžamo in hote! ugasiti luč, ko je zdajci zagledal pismo na mizi. Sveta nebesa, pozabil ga je vreči v nabiralnik! Če Mary ne bo o pravem času prejela njegovega obvestila, bo zaman prišla na sestanek in bo vse večne čase jezna nanj. Johnnie je bil mož hitrih odločitev. Pismio mora po vsaki ceni še danes oddati. Ni mu pa šlo v račun, da bi se spet oblekel. Odprl je omaro, vzel iz nje staromodno domača' haljo z mnogimi pisanimi trakovi, jo oblekel čez pidžamo, vzel ključ hišnih vrat in odšel zdoma. Ko je bil spustil pismo v nabiralnik, je z&slišal za seboj znan glas, ki ga je klical po imenu. Ozrl se je in ugotovil, da prihaja glas iz avtomobila, stoječega ob cesti. Stopil je bliže in spoznal svojega najboljšega prijatelja Dickija Benta. »Po naključju sem privozil tod mimo,« mu je razložil prijatelj, »in sem te zagledal, kako lomastiš okrog pisemskega nabiralnika. Kako to, da hodiš v nočni srajci po cesti?« »Saj ne hodim v nočni srajci,« je užaljeno vzkliknil Johnnie. »Čez pidžamo sem oblekel domačo haljo.« »Imenuj svojo obleko kakor že hočeš,« je velikodušno dejal Dickie. »Vsekako sem zelo vesel, da sem te srečal, moram namreč govoriti s teboj. Sedi v avto!« »Saj vendar ne morem v tej obleki...« se je branil Johnnie. »V avtu nihče ne bo tega zapazil. Prioeljal te bom prav do doma nazaj,« mu je zagotovil prijatelj. Johnnie je sedel poleg Dickieja in avto je počasi zavil po mestnih ulicah. Neka mlada dama, ki jo slopala po pločniku, je ob pogledu na mimo-vozeči avto vzkliknila: »Dickie, srček!« »Bettv!« je veselo vzkliknil Dickie in ustavil. »Sedi v avto, odpeljal te bom domov.« »Saj nisi sam,« je nejevoljno vzkliknila mlada dama, ko je v avtomobilu zagledala Johnnija. »To ie moj stari prijatelj,« jo je potolažil Dickie. »Alj te smem predstaviti?« Betty je stopila bliže in nezaupno gledala Johnnija. * »Saj sploh nima ničesar na sebi,« je zdajci izjavila. »Betty, to vendar ni res. Čeprav nima večerne obleke, zato še ni nag.« »Več.-rne obleke?!« se je spet razburila Betty. »Saj sploh nima obleke, same trakove...« »Betty!« »Nimam navade, da bi se z napol nagimi moškimi vozila v avtomobilu,« je odločno izjavila Betty. »Nisem mislila, da ini boš tako zagodel, Dickie... Zdravstvuj!« Ponosno se je obrnila in odšla. »Za njo moram!« je vzkliknil Dickie. »Moram jo potolažiti.« »Dickie, za božjo voljo, nikar me ne pus-ti samega,« ga je milo zaprosil Johnnie. »Ne boj se, dragi moj, takoj pridem nazaj.« ga je potolažil prijatelj in že skočil iz avtomobila in zdrvel po cesti. Johnnie je kakšnih pet minut potrpežljivo čakal, naslednjih deset minut se je pa živčno poigraval s trakovi na svoji domači halji. Polem so ga na lepem pustili živci na cedilu. Previdno je odprl vratca avtomobila in izstopil. Pogledal je v vsako izmed bližnjih ulic, če bi kje zagledal Dickieja. Zaman! Že se je hotel vrniti k avtomobilu, ko je kakor iz tal zrasel pred pjim stražnik in ga čudno ogledoval. »Lep večer je danes,« je prijazno dejal Johnnie in stopil korak nazaj. »Zdi se mi, da je nekoliko prevroč,« mu je odgovoril stražnik in stopil korak naprej. »Lahko noč, gospod nadzornik,« je dobrohotno dejal Johnnie in hotel oditi. »Stoj!« je za njim zaklical stražnik — a Johnnie je pričel teči. Stražnik mu je bil že čisto za petami, ko. je zdajci Johnnie zagledal pred seboj razsvetljena, na stežiij odprta vrata. Urnih korakov je vstopil, prišel v vežo in se zdajci znašel pred majhnim možičkom, ki je sedel za mizo in ob pogledu nanj ni bil prav nič začuden. t »Kako se pišete?« ga je vprašal. »John Marlow,« je mehanski odgovoril Johnnie. »številko štiri in trideset imate,« mu je prijazno pojasnil možiček, mu pripel na prsi listek s številko in ga spremil v dvorano, kjer se je kar trlo ljudi. Tudi tu se ni nihče zmenil zanj. Johnnie je po prvem presenečenju naposled opazil, da je bil zašel na maškerado. Okrog njega so plesali smešno oblečeni ljudje in se zabavali. Ko je pa Johnnie med veselo družbo zapazil tudi moža, oblečenega prav tako v neke vrste domačo haljo, si je oddahnil, sedel v bližnji stol in zaspal. Zbudil se je, ko je nekdo na glas zavpil: »Mir!« Pomel si je oči in presenečeno pogledal okrog sebe. Na vzvišenem mestu sredi dvorane je stal neki gospod v smokingu in očitno hotel zbranim veseljakom nekaj povedati. »Moje dame in gospodje!« je dejal. »V čast si štejem, da vam smem sporočiti, da je prvo nagrado na današnjem plesu dobil gospod John Mariov, ki ima številko štiri in trideset. Gospod je maskiran tako nenavadno in vendar tako naravno, da po pravici zasluži prvo nagrado. Gospod John Marlow dobi za nagrado gramofon v vrednosti...« V dvorani je zadonelo burno odobravanje. Johnnie je zbegano gleda' okrog sebe. * Marlowa gospodinja je bila nemalo presenečena, ko se je njen sicer tak« solidni podnajemnik šele naslednja jutro ob osmih vrnil domov. Obleče* je bil v domačo haljo s pisanimi trakovi, pod pazduho je pa nosil gramofon. Divji kostanj - krmilo Divji kostanj poznamo vsi- saj raste skoraj v vsakem večjem kraju, po drevoredih ali javnih in zasebnih nasadih. Sad divjega kostanja, poznajo sicer več ali manj tudi naše gospodinje kot dobro, predvsem pa poceni pralno sredstvo za čiščenje raznih oblačilnih predmetov. Manj znan je kostanj kot krmilo. Pri rias so z divjim kostanjem krmili divjad in so ga v to svrho nakupovala razna lovska združenja. Zaradi njegovega trpkega in grenkega okusa ga naše domače živali — z izjemo koz — v svežem stanju ne jedo rade. Spričo tega kostanj meljemo in nato sušimo. S tem pridobimo uporabno in vzdržno krmo, ki je boljša kot je n. pr. želod, s katerim uspešno pitamo prašiče. Kemični sestav v neolupljenem stanju zmletega in posušenega divjega kostanja je po analizi M. Klinga na slednji: vode.......................11.6 “/o proteina...................2.2% masti......................6.1 “/o drugih nedušičnatih prebavljivih hranljivih snovi 61.0 % balasta ....... 5.9‘/o pepela.....................3.3 % Divji kostanj vsebuje po tem takem razmeroma malo proteina in masti, je pa bogat na drugih hranljivih brezdu-šičnatib snoveh, ki sestojijo v glavnem iz škroba in sladkorja. Prebavljivost je — po navedbah omenjenega avtorja — zadovoljiva. Masti je prebavljive 85%. proteina sa mo 60 °/o, ostalih snovi pa 93 "/o. Divji kostanj vsebuje tudi nekaj apna (0.1 odstotka) in pa 0.8%> fosforne kisline. Ker vsebuje divji kostanj precej tanina, ima grenak okus in zapira. Zategadelj zdrob posušenega divjega kostanja spočetka živali nerade jedo. Ko pa se ga privadijo, ga žro celo slastno, posebno če hrano primerno osolimo. Najbolje krmimo z divjim kostanjem z dodatkom drugih, na beljakovinah bogatejših krmil. Krmljenje zmletega divjega kostanja v posušenem stanju se je prav dobro obneslo pri vseh vrstah živali. Krmiti ga smemo molznim kravam do 5 kg dnevno. Zelo uspešno lahko z njim krmimo tudi perutnino tako. da ga predhodno nekoliko ovlažimo in zgnetemo z drugo mehko krmo v bolj suhe cmoke. Žegoza je že lansko leto v sporazumu z Zvezo društev »Mali gospodar« zbirala divji kostanj. Uspeh je bil zadovoljiv in se je v Ljubljanski pokrajini nabralo približno 40.000 kg sadežev. Od tega bo Žegoza predelala primerno količino v svojih napravah v zdrob, ki bo omogočil malim gospodarjem in gospodinjam prehrano kokoši, kuncev, koz pa tudi pujskov. Tako zbira »Žegoza«, zadruga malih gospodarjev. Gallusovo nabrežje 33 tudi letos divji kostanj, ga dobro plačuje in predelava v živalsko krmo, ki bo na razpolago članom za njihove živalce. rai smrti zapisan, kmalu vstane in ie nekaj dni nato čisto zdrav. Uspehi so neizpodbitni. Odkar so odkrili salvarzan. ni bilo tako hitrih in popolnih ozdravljeni! Znanstveniki v Baverievih laborato: lijih pa delajo in iščejo dalie. Zdaj vedo. da .prontosil1 sicer uniči strepto-koke. toda še zmerom [im ie prikrita skrivnost, kako se ta čudež v človeškem organizmu izvrši in dopolni. Pogled v mikroskop Če s prontosilom posujemo kulturo s streptokoki. se prav nič ne zgodi. Če pridenemo še nekoliko prontosila. sicer razvoj streptokokov nekoliko zastane, toda nikjer ni opaziti uspeha, kakršnega pokaže prontosil v človeškem organizmu, v krvi. Da. da. kri ni voda. Ta stari pregovor tudi tukaj drži. Zdaj kanimo kapljico mišje krvi. okuženo s streptokoki in segreto na toploto človeškega telesa, pod mikroskop. Videli bomo. da med belimi in rdečimi krvnimi telesci mrgolijo drobile pičice, nanizane v verige: to so streptokoki. In kakor veliki kosmiči s temnim iedrom in žolčaslo lupino, ki se premika kakor nežna tenčica v Vetru, plavajo med njimi bela krvna telesca, ki imajo nalogo, da uničijo nevarne streptokoke. Le s težavo v?e Premikajo med množicami mrgolečih Jojev. Glej, zdaj je belo krvno telesce iztegnilo svojo tenčico. da bi uničilo Verižico streptokokov. ki so priplavali v njegovo bližino. Vendar se zdi. da si ne upa napasti. Vse iznova in iz-nova se tenčica odmakne, kakor da bi Ii branila skrivnostna, nevidna sila. da lij izvrišla svoio koristno nalogo. J o ie učinek toksinov. Streptokoki so namreč kakor d rune bakterije zavarovani proti belim krvnim telescom s hudimi obrambnimi strupi. Ta oklep bela krvna telesca ne morejo dovoli “itro predreti. In tako se sovražnik y .krvi z bliskovito hitrico razmnože... lloi v krvi Zdaj si pa oglejmo kapljico mišje krvi. ki so io najprej okužili s streptokoki. potem ii pa vbrizgali prontosil. Aha. spet zagledamo dolge verižice in roie streptokokov. Kai ie pa to? Nekateri so čudno pohabljeni ali odebeljeni? In bela krvna telesca so tudi čisto drugačna kakor poprej. Kako so napadalna in odločna! Kjer nalete na streptokoke. iih takoi napadejo in požro. Včasih se verige streptokokov lotita kar dve beli krvni telesci, vsako na enem koncu. To ie gostija! Neredko se. ob tem sama bela krvna telesca uničijo, toda kai za to! Žrtvujejo se za svojo državo: za človeško telo. Kako se ie vendar to zgodilo? Neizpodbitno je, da prontosilvorganizmu najprej omrtviči obrambni strup streptokokov, _ tako da brž postanejo plen rastočih in hitro se razmnožiliočih belili krvnih telesc. Kako se to zgodi, nam doslej še zmerom ni docela iasno. vendar to ni važno, če ie uspeh kljub teinu tako popoln. Uspeh za uspehom! V avgustu leta 1935. so nemški znanstveniki stvarno, skromno in brezstrastno objavili zdravniškemu svetu svoja dognania Povsod v svetu se ie zbudilo upanje, toda hkrati z njim so vstajali dvomi... Ali se ne zdi čudno, kar nam zatr-liiteio ti Nemci? V reagenčni cevki zdravilo streptokokom ne more do živega, v organizmu pa kai hitro opravi z njimi! Fantastični uspehi z vseh strani so kmalu izpreobrnili nejeverne Tomaže. Prontosil se je izvrstno obnesel pri vseh mogočih boleznih: pri gnojnih izpuščajih šenu. vnetju žolče-voda. pri porodni vročici, infekciii sečevodnih žlebov, vnetju mehurja in ledvičnih kotanj, pri obolenju olhal in p1;lč vnetju možganske mrene, sklepnem revmatizmu, čiravosti, vnetju l-ezdavk. pri tifusu, vraničnem prisadu. da. celo pri črnih kozah, pri so ti presneti znanstveniki iznašli res pravo čarodejno zdravilo. V Baverievih laboratorijih pa ti uspehi prav tako niso vznemirili duha. kakor ga niso mogli prej streti dolga leta brezupnih neuspehov. Vendar ie kdai pa kdai našim trem znanstvenikom srce hitreje zabilo od veselia in ponosa. Na primer tedai. ko ie neka velika nemška porodnišnica sporočila, da ie pri zdravljenju s prontosilom padla umrHvost porodnic za porodno vročico s 25% na bore 4°/ot To ie res zelo lep uspeh! Odslej so pričeli v nea.ških porodnišnicah daiati prontosil tudi vsem onim porodnicam, pri katerih bi bila možna infekcija porodne vročice, čeprav se niso pokazali še nobeni bolezenski znaki. Če pa porodnica že zboli za vročico, ii ie treba takoi dati večio količino prontosila in v nekai dneh se bolezen izboljša. Tudi šen nastane zaradi infekcije s streptokoki: na splošno ie to otroška bolezen, vendar tudi odrasli zbole za šenom. Po navadi se najprej pokaže na obrazu, ki zelo zateče, pridružita se huda vročica in mrzlica. Preden so odkrili prontosil. ie bil skoraj vsak dojenček obolel za šenom, zapisan smrti. Zdai se ie pa tudi tei bolezni zlomila n jena smrtonosna ost. Brž ko mali bolniček dobi prontosil. izgine rdečica, oplahne nabuhlost in pojenja vročina. Le redko kdaj umre danes otrok za šenom Idealno zdravilo Že leta 1935. sta Klarer in Mietzsch sklenila, da bosta poskusila prontosil tudi v boju proti gonokokom. strašnim povzročiteljem gonoreje. Ugotovila sta. da ie prontosilu soroden uliron; pri poskusu z ulironom so se prvič pokazali v laboratorijih znatni uspehi proti gonokokom. Nerodno je le. ker ni mogoče delati poskuse z živalmi, saj jih ni moči okužiti z nobeno boleznijo ki bi bila le od daleč podobna človeški gonoreji. .Vendar so znanstveniki tudi tokrat nadaljevali delo. in sicer v najtesnejši zvezi s kliničnimi poskusi. Že pri prvih poskusih se ie izkazalo. da bo novo zdravljenje postavilo vse dosedanje zdravljenje eonoreie na glavo. Uliron so še izboljšali in ca krstili za neouliron. Novo zdravilo učinkuje presenetljivo hitro, sai se že tk> nekai dneh uporabe brez vbrizgani in brez izmivanj ustavi gnojni iztok, uspeh, ki so ga prei mogli doseči komaj v dolgih/tednih mučnega zdravljenja. Če pri raznih infekcijah -uporabimo prontosil hitro in v znatni količini, ie uspeh zagotovljen. V tem primeru bi lahko imenovali prontosil idealno zdravilo. sai nima za organizem prav ni-kakšnih zlih posledic Zgodilo se je pa. da ie bilo telo v svojem boju proti streptokokom že tako oslabljeno, da tudi še tako velika količina prontosila ni več učinkovala. Bilo ie treba torej izdelati to zdravilo v takšni obliki, da ga lahko vbrizgamo bolniku neposredno v kri in tako povečamo niegovo učinkovitost. l’o dolgih poskusih se je posrečilo znanstvenikom pripraviti to zdravilo tudi v tei obliki Dobilo ie ime tibatin. Zdai ima zdravnik pri roki v najbolj obupnih primerih tibatin. ki ie svoj ognjeni krst prav zmagovito predal. Brezupen primer Pred nekai meseci so pripeljali v kliniko staro gospo, ki ie imela že deset let gnojen čir na členku desne noge. Zadnji čas se je rana poglobila in povečala. Zdravnik ugotovi stafilo-koke. ki so z rane zašli v kri in groze s smrtonosnim zastrupljeniem. Če hočejo "i?ospe rešili življenje, ii morajo kol drugi dan odrezati nogo. Bolnica ve. kai jo čaka. Tudi zdravnik ve. da ii ni pomoči, sai ie vse telo kar preplavljeno s stafilokoki. Edino, če bi morda storil čudež tiba-tiii. Vendar ie to nov preparat, ki ga doslej še niso preizkusili... Zdravnik sede k bolnici in ii raz- loži svoj načrt, io omeni tibatin... in človek, zapisan smrti ražume ta migljaj milostne usode. Bolnica zahteva, naj io takoi prično zdraviti s liba-tinom. Že drugo jutro pade vročina. Operacijo odpovedo in dober teden dni pozneje odhaia iz bolnišnice presrečna ozdravljena žena... Zmagoviti pohod brez primere .Rdeče zdravilo" si ie osvoiilo ves svet v zmagovitem pohodu brez primere. Kje so ostali skeptiki? Kje njegovi nasprotniki?’, V vseh klinikah sveta uporabiiaio danes to preizkušeno zdravilo proti bakterijam. In ves svet priznava: p prontosilom smo izvili smrti spet novo strahovito orožje iz rok Po ameriških statistikah — v Ameriki ie postal protnosil že kar modno zdravilo — ie padla umrljivost pri skorai naihuišein okuženiu s streptokoki. pri vnetju možganske mrene, po zdravljeni« s prontosilom z 90 "/o na približno 20°/o. Pri pljučnici, ki zahteva samo v Nemčiji vsako leto okrog 50.000 žrtev, se ie posrečilo znižati umrljivost 8 sulfapiridinom — prontosilovim sorodnikom — za 50°/o. Tudi v tej vojni ie novo zdravilo že neštetokrat dokazalo svoio nenadkri-Ijivo učinkovitost. In vendar delo še ni končano. Do-magk. Klarer in Mietzsch še zmerom boiujeio boi proti neskončno majhnim sovražnikom človeštva Na obzorju so novi uspehi ki bodo zavrli uničujočo silo nevarnih boleznih, ki jim doslej nismo bili kos V tihih Baverievih laboratorijih na še zmerom žnvuieio živlienie male, bele miške v tem gigantskem boju za človeštvo. Tisoč in tisoč iih mora poginiti. da ie mogoče obvarovati milijone in milijone ljudi smrti in strahovitih bolečin. Predlagal bi da bi tei» živalcam postavili spomenik! (Signal. BerlinV ■ Wy//s. Skrivnost hotelskih omar Napisal H. O. St kkižanka Danes je Keldy v Kjobenhavnu splošno znan in nihče ne misli na to, da je bil nekoč samo poročevalec »Lundegaardovega danskega dnevnika«. Njegova kariera se je začela tedaj, ko je v Kjobenhavn prišel Mac Pher-Ron, izumitelj lahkega letalskega motorja. Mož je prišei iz Newyorka in Be je naselil v hotelu Excelsiorju. Kadar koli so prišli časopisni poročevalci in so ga izpraševali, kako je prišel do svojega izuma, je mož odgovoril, da mu je na Danskem zelo všeč. Če so se potem poročevalci v zadregi nasmehnili in ga vprašali, ali l-es misli svoj motor prodati Knudu Paulsnu, ravnatelju >Aero-industrije<, jim je dejal, da je predvčerajšnjim nalezel nahod in mora v lekarno. V uredništvih so si belili glave, kako bi dobili kakšno izjavo tega čudaškega izumitelja. Prebivalci danske prestolnice so nestrpno čakali poročil. Tedaj je poklical Lundegaard predse poročevalca Keldyja in mu naročil: »Poslušajte, mladi mož! Zdaj imate najlepšo priložnost, da si naredite kariero. Intervjuvajte ameriškega inženirja in izvlecite iz njega več ko vaši tovariši, pa vam takoj zvišam plačo za dvajset odstotkov.« Dve uri na to je sedel Keldy v Mac Phersonovj omari za obleke. V to čudno skrivališče je zašel takole: Ko je prišel v hotel Excelsior, sta ga vratar in natakar, ne da bi ga nadlegovala z vprašanji, pustila do izumiteljevega stanovanja. Keldv je potrkal na vrata številka 17. Ker se nihče ni oglasil, je pritisnil na kljuko, pomolil nos v sobo, vstopil in zaprl vrata za seboj. Tako je prišel v predsobje Mac Plier-sonovega stanovanja. Vrata v naslednjo sobo so bila samo priprta. Keldy se je po prstih splazil do njih in vstopil. A tudi tu ni bilo nikogar. V kotu sobe je zapazil veliko pisalno mizo, na kateri je v neredu ležalo mnogo vseh mogočih papirjev. A čeprav je bil Keldy precej nesramen, k mizi si vendar ni upal. Slal je sredi sobe in z razbijajočim srcem premišljeval, ali bo že dejstvo, da ga je Mac Pherson nekoliko bolj energično vrgel skozi vrata ko njegove tovariše, zadostovalo, da mu bo šef povišal plačo. Zdajci je zaslišal bližajoče se ko-lake. Nasproti pisalne mize je Stala velika omara. Keldy je podzavestno fttopil k njej, odprl vrata in že skočil vanjo. Naslednji trenutek je nekdo stopil v sobo. Keldy ga je nejasno razločil skozi španjo v omari. Mac Pherson je bil mož orjaške po-Blave in rdečih las. Godrnjaje je sedel za pisalno mizo in pričel listati po časopisih, ki jih je bil prinesel cel kup s seboj. Keldy je videl, kako se zadovoljno reži — najbrže zaradi pičlih reportaž in domnev o njegovem izumu. Sonce je pripekalo v sobo. Inženirju je lezla glava čedalje niže in čez nekaj trenutkov je Keldy zaslišal, kako smrči. Poročevalcu v omari je postajalo čedalje bolj vroče in resno je pričel premišljevati, kako bo srečno spet prišel iz inženirjevega stanovanja. Iz tega premišljevanja ga je zdramilo trkanje. Mac Pherson se je zdramil. V sobo je stopil sluga in najavil nekega gospoda »Dr. Fjelda«. Ko je takoj nato stopil v sobo najavljeni gospod, ga ni inženir nič kaj prijazno sprejel. Ponudil mu n.i niti stola, tako da je mož moral stati pred inženirjevo pisalno mizo. Keldy ga ni mogel videti, ker mu je zastiral pogled inženirjev hrbet, slišal je pa, kako ga je prosil, naj bi se udeležil raziskovanja nekega tehničnega problema in živčno vrtel v roki neki zavitek. Keldy njunega razgovora ni dosti razumel. Mac Pherson jo svojemu obiskovalcu na kratko povedal, da nima časa zanj, naposled vstal in ga spremil iz sobe. Keldy je ravno še lahko opazil, kako razburjen je bil dr. Fjeld. Od časa do časa je namreč zatrepetal po vsem telesu. Inženir je očitno' spremil dr. Fjelda do zunanjih vrat in tam še nekaj časa z njim govoril. Keldv, ki je v omari vlekel na ušesa, ila bi slišal, kdaj se bo inženir vrnil, je zdajci zaznal, da se je v predsobju prevrnil stol. Prestrašil se je, a takoj za tem ropotom je spet zavladala tišina v stanovanju. Približno čez pet minut je stopil v sobo Mac Pherson. Nekaj časa .ie stopal po sobi sem in tja in požvižgaval neko pope vi' o. Pri tem so se tla pod njegovo težo tresla in z njim omara, v kateri je ždel Keldv. Potem je inženir stopil k telefonu in poklical »Aero-industrijb*. Keldy se je na tihem že veselil, da bo kaj izvedel in vendar ne bo zaman tičal v skrivališču. Napeto je gledal skozi špranjo in vlekel na ušesa. A iz vsega |iogovora je mogel posneti samo to. da bo inženirja čez pet minut obiskal ravnatelj Knud Paulsen. Keldya je od dolgega čepenja v omari bolel hrbet. Ko je ugotovil, da T/enir odhaja, s,i je oddahnil. Nape . ! je ušesa iu zaslišal, da je Mao- Pherson zunanja vrata zaklenil za seboj. Zdaj je bil spet v pasti. lAli ni nekdo zaropotal?« je vprašal ravnatelj Paulsen. 5Nič ni,« je odgovoril inženir. »Morda se je zunaj kdo prekopicnil.« Prihajala sta iz sobe. »Čez pol ure vam bo sel prinesel denar, gospod inženir,« je rekel ravnatelj Paulsen in podal Američanu roko. . »Spremil vas bom,« mu je vljudno dejal Mac Pherson in mu odprl vrata. Komaj so se za obema zaprla vrata, je skočil Keldy iz svojega skrivališča. Urno se je obrnil in ugledal na dnu omare zvezanega moškega. Stopil je bliže in zagledal s krvjo podplute majhne oči, rdeče lase in z debelo ruto zamašena usta. Mož je imel okove na rokah in nogah. Keldy je mislil, da sanja. Brž je neznancu odvezal ruto in mu potegnil iz ust usnjeno kepo, ki mu jo je bil nekdo s silo zatlačil med zobe. Neznanec je globoko zadihal. »Oprostite,« je čez nekaj časa z muko izdavil Keldy in zobje so mu še zmerom šklepetali. »Ali ste Phersonov dvojček?« Mož je nekaj nedoločnega zagrgral, a spregovoriti ni mogel. »Le zakaj vas je zaprl v omaro?« Naposled je nesrečnež vendar prišel do sape in zavpil: »Jaz sem Mac Pher-som! — Ali me boste še dolgo pustili zvezanega?!« Keldy je s tresočimi se prsti skušal odpreti avtomatske jeklene okove. Naposled se mu je to posrečilo. Čez dve minuti je bil mož prosi. Skočil je pokonci in se pretegnil. »Podlež!« je siknil. »Dr. Fjeld — baje se tako v resnici piše!... Napadel me je!... Omedlel sem in se se šele v omari zavedel!« Sledila je ploha kletvic, ki jih Keldy niti razumel ni vseh. »A rdeči lasje!« je razburjeno vzkliknil Keldy. »Zločinec je lasuljo najbrže prinesel v zavitku s seboj!« Mac Pherson ga je debelo pogledal, Z Pomen besed ♦ Vodoravno: I. pri družinskih izle- ♦ tih so bolj v čislih kakor pri pravih J turistih. II. odgovoren za točnost predpisa izvirne listine. III. evropska va-♦luta; osebni zaimek; predlog. IV. vez ♦ med dvema skrajnostima; latinski ♦ koren tudi v našem jeziku za udoma-5 cene besedne družine. V. kazalni za- ♦ imek; neroden. VI. slovenski šolnik ♦ in strokovni pisateli (1852—1912) \ {dalmatinski »kaj«. Vil. znanost, ki t raziskuje nastanek človeških plemen ♦ (3. sklon). VIII. Kanarčkova sobesed- ♦ nica v Prešernovi baladi. IX. Adam ♦ in Eva ga še nista potrebovala, egip-Jtovski Jožef ga je pa prvi spoznal S ♦ škodljive strani. X. prva v družini; ♦ kemijski znak kovine, ki se tali pri ♦ 800" C. XI. osebni zaimek; starinski {jarem; vas pri Kobaridu. t Navpično: 1. del hiše. 2. preizkušanja vztrajnosti; predlog:. 3. napoved j kazni neposlušnim otrokom (dve be- ♦ sedi); izvira od sinove žene. 4. začet- ♦ nici imena in priimka slovenskega “psihiatra; časovni veznik. 5. takšen je vsak velik politik in državnik. 6. pridevniška pripona; kazalni zaimek; kemijski znak žlahtne kovine. 7. francoski politik. 8. najkrajši slovenski nedoločnik; navadno ni dobro vzgojen. 9. veznik in prislov: kvarta; ♦ Martin Krpan je bil večji kakor J Brdavs. 10. v časteh pri ljudožrcih. ♦ 11. štajerska ajda; Majzesov brat. V solvmarski votlini blizu Budimpešte so pred kratkim izkopali Se zelo ♦ dobro ohranjeno^ okostje oqromneqa losa, staro približno pet lisoč let. T Doslej lo vislo živali v Evropi še niso poznali. Znanstveniki so okostje ♦ preparirali, sestavili in razstavili v madžarskem Narodnem muzeju. + naposled pa stopil preteče predenj in vprašal: 3 Kaj ste prav za prav počeli v moji omari, mladi mož?« Keldyju je bilo nerodno in je zajecljal: »To je dolga zgodba.« »Kdo pa ste prav za prav?« »Poročevalec kjobenhavnskega dnevnika.« »Tako, oslalo si lahko razložim!« je dobrovoljno dejal inženir, čeprav se je še tresel od razburjenja. Nato se je zamislil. »Zaprl je vrata za seboj!« je razburjeno vzkliknil Keldy. »Poklicati morava vratarja!« Američan je skočil k telefonu in naročil vratarju: »Bližnjo stražnico!« Potem je Keldy slišal, kako je inženir dejal: »Pošljite takoj enega izmed detektivov v hotel E.veelsior, v sobo štev. 17, inženir Mac Pherson. Ne — vraga, to ni burka, temveč življenjska nevarnost!« Koldy ga je osuplo pogledal. Mac Pherson je pa odhitel k pisalni mizi in potegnil iz predala revolver. Potem je prisluhnil in zašepetal: »Urno, mladi mož!« Zgrabil je Kel-dyja za tilnik in še preden se je poročevalec zavedel, je že spet tičal v omari. Poleg njega je slal inženir. Keldy je pridrževal dih. Trenutek nato so se že odprla vrata in vstopil je lažni inženir. Zadovoljno si je mel roke in žvižgal neko popevko. Zdajci je potrkalo na vrata. »Naprej!« je zaklical inženir. Vstopil je detektiv. »Gospod Mac Pherson?« je vprašal. r Da,« je pritrdil lažni inženir in nekoliko prebledel. »Želite?« Klicali ste policijo. Kaj se je zgodilo?« »Nisem vas klical!« Zavladala je mučna tišina. Potem so se na hodniku zaslišali hitri ko- raki. V predsobje je stopil bančni sluga. : Gospod Mac Pherson, po nalogu »Aero-industrije« sem vam prinesel deset tisoč kron!« Naslednji trenutek je iz omare skočil pravi inženir, zavpil: »Roke kvišku!« in nameril revolver na svojega tekmeca. Vsi so odskočili korak nazaj. Mac Pherson je pa stopil k zločincu, mu potegnil z glave lasuljo in zaškripal z zobmi: »Podlež!« Trenutek nato je detektiv presenečeno vzkliknil. V omari je zagledal moža, ki je držal v rokah zapisnico, ves žarel v obraz in urno pisal. »Zašel sem v norišnico,« si je mi- . slil mož postave in izdrl sabljo. Se-I veda ni mogel vedeti, da se je K el-* dvjo.a plača ta trenutek avtomatski dvignila za dvajset odstotkov! ŠAH Problem št. 270. Sesfavil K. Hannemann Beli: Kb6, Da4; Tc8, el; Le2; Se7, f2; Pa3, c4, d6, d2. f4. (12) Crni: Kd4; Tq5, Ii3; Le4; Pb3. c5, d7. lijakov kakor pri nas. temveč imajo:, za nolobe velike lonce. Vsak golobji+♦+»..»♦«»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« 1. oita! Inn An 1- i/\ li r o t i lil_ parček ima svoi lonec, ki ie brati tudi niecov domek oUtci! Gotovo se se spomnite Arifa, ki je tako vztrajno iskal svojo srečo. Zdaj Vas bo spet obiskal v našem listu, v prelepi pravljici iz tisoč in ene noči Rešitev križanke Vodoravno: 1. [B} o§ o\ as ABJdaj 'rišita BiiaioAS buzono.iH p] 'aipnaiu 0>|paa oioz otauiBjn Bptui M0uq3sod Z0.U| 05|q«i \\(>i bu Jo.ja'2 ops.ui .n;pB>{ ouwo5j0) ouiooo -o>[|>iUs o >[011 Z S0A0JP B[t|0p OjOZBUIUU OJSOB -ou oibz 'ijiuBiHio aiinjoiu o.ionoui a! Ep opa.\ oji|op' Aoj[iijom !'>l«a.K|Z '£ 'aoiioaz i|i>[sin.u»| qisn.ip H® ijtjsBUOJq >jOAZ .io>|B>i noqo[3 *>>|B) i(j U0JOAZ OJJB) | tq Ul >[Blijl!J[ SBp q!!N ui'i>!S0.) bu ouq0so|0A ui0.i«la A OZ !|BUZOa l|U OS III Bo0Uq,)S(Ml 2!“ t|iq ošiu !ao)ja !JJ«1«A!J njdir>'.| uj !!!* -joj a'ipiu i»i oooe'j«is 'iJA -iz ,>]JB0 lujuafliieiur ubuz ouq bdopi^I0-1 -[oa Jsoaou ošiu ]aojja isjsibaij; » Mark je takoj poklical l>ližnji taksi »Zasledujte avto pred nami, toda ■pazite, da mu ne pridemo preblizu,« je zaklical šoferju. Nagnil se je naprej in napeto opazoval Frankov avt&. Skozi okence zadaj je videl, kako si je Dafna neskrbno prižgala cigareto. Frankov avto je moral pri signalnem znamenju počakati, tik za njim se je ustavil Markov taksi. Ko se je signal menjal, je skočil k Frankovemu avtomobilu neki tujec, odprl vrata, planil v avto in zaloputnil duri za seboj. »Pazite, da ga ne izgubimo,« je kriknil Mark šoferju. Zdaj ni več videl Dafninega profila skozi okence zadaj, pač pa obraz tujca, ki je bil tako viharno prisedel. Očitno se je bila Dafna naslonila v blazino. Frank je zavil na 20. cesto in vozil proti vzhodu. Mark mu je bil tik za petami. Očitno so Dafno ugrabili, da bi izsiljevali z njo gospoda Howarda — prav nič čudnega pri reklami, ki jo je Dafna uganjala. Malo strahu ji pač ne bo škodilo, je škodoželjno pomislil Mark. . Frankov avto se je ustavil pred veliko, mračno hišo. Dafna je izstopila, takoj za njo pa tujec. Mark je plačal šoferja, nato je pa peš odšel čez cesto, da si ogleda hišo, v katero je izginila Dafna s svojima ugrabitelj ima. Bila je umazana, starinska petnadstropna hiša. Niti pojma ni imel, v katero nadstropje sta Frank in tujec odvedla Dafno. Prav, torej bo počakal. Zdajci so se odprla vrata in Mark je komaj še utegnil izginiti v sosednji veži, da ga ni opazil I' rank, ki je spet sedel v svoj taksi in se odpeljal. Mark je počakal nekaj minut, nato je šel čez cesto in stopil v hišo; vzpel se je po umazanih stopnicah in prisluhnil pri slehernih vratih. Prav ko je hotel po najvišjih stopnicah do podstrešja, je slišal, kako so se zgoraj odprla neka vrata in so po opnicah zadoneli težki koraki. Marku ni šlo v račun, da bi ga odkrili, zato je okobalil ograjo pri stopnišču in se po zadenski zapeljal navzdol kakor *■ daj, ko je bil še otrok. Tako se je pripeljal do vežnih ”rat. Tamkaj je odkril še ene duri, vodeče menda v klit. Skril se je zanje in prisluhnil. Težki koraki so postajali vse glasnejši. Neka ženska je stopila na cesto skozi vhodna vrata, takoj nato je vse utihnilo. Skozi irežo pri vratih je Mark opazil, da se že mrači. Mark je ugibal, kaj naj zdaj stori. Vedel je, da je nekje v tej hiši Dafna, toda kje? Tudi tujec je bil še v tej hiši, to je bilo na dlani. Bilo je temno, vlažno in neudobno. Čez nekaj časa so se vežna vrata spet odprla. Mark je spoznal obris ženske, noseče v rokah nekaj velikih zavojev. Sopeč se je vzpenjala po stopnicah. Mark je premišljeval, ali no bi bilo najpametnejše, če bi stopil na ulico in obvestil nekaj stražnikov, ki bi obkolili hišo in zajeli ptičke v gnezdij, ko je zaslišal, kako se je mmm mmm mmmm mmmm »mi »m « mmmm. mmmm * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA * pred vrati spet ustavil avto. Takoj nato je vstopil Frank in odhitel po stopnicah. Mark je štel stopnišča. Štiri — torej mora biti Dafna nekje v gornjih nadstropjih. Ko ni bilo o Franku več ne duha ne sluha, je stopil Mark na ulico in si ogledal avto. Frank je bil taksi zamenjal z majhno limuzino. Motor je še tekel. Mark je pogledal v notranjščino avtomobila, toda odkril ni posebnega. Zdajci se je nečesa domislil. Odločil se je, da jih bo spremljal. Splezal je na zasilni sedež zadaj, kjer je prostor za kovčege. Skušal se je kar najbolj priviti k tlom in se narediti nevidnega. Naposled se mu je to tudi posrečilo. Ni čepel v svojem skrivališču deset minut, ko je zaslišal zunaj glasove. Avto se je zazibal, kakor da bi bilo nekaj težko padlo na blazine, in takoj nato je počasi odpeljal. XIV Dafno je grabil silen strah. Vstopila je bila v neki taksi, stoječ pred trgovino s čevlji, kjer je bila kupovala. Povedala je šoferju naslov svojega hotela, se naslonila v blazine in si prižgala cigareto. Odpeljala se bo domov, se okopala, dobro uro počivala, potem se pa v miru oblekla za večerjo pri Howardovi sestri. Tedaj je skočil v taksi neki moški. Dafna ga je zviška premerila. Bil je slabo oblečen možakar in ni posebno prijetno dišal. »Ali ne vidite, da je taksi zaseden?« je vprašala. »Prosim, takoj izstopite!« Možak se je zasmejal, ne da bi bil odgovoril. »Če takoj ne izstopite, bom poklicala stražnika!« »Svetoval vam bi, da držite jezik za zobmi, če hočete ostati zdravi,« ji je odgovoril možak. »Sicer boste pa čutili tegale!« Dafna je začutila nekaj trdega na rebrih, bil je revolver. »Morda bi mi razložili, kaj to pomeni,« je rekla in skušala prikriti svoj strah. »Molčite!« ji je zapovedal možak. Naposled so se ustavili pred neko hišo na 20. cesti; tujca sta Dafno porinila skozi vrata. Krenili so po stopnicah do četrtega nadstropja, najprej šofer, nato Dafna, potem pa tujec z revolverjem. Neka debelušna, starikava ženska je odprla vrata v stanovanje, odpeljala Dafno v umazano, zatohlo spalnico in zapahnila vrata za njo. Ko je bila Dafna sama, je stopila k oknu in pogledala venkaj. Soba je bila zelo nemarna. V kotu je stala železna postelja, na njej poležana žimnica, prekrita z umazanimi, sivimi rjuhami. Iz sosednje sobe ni bilo slišati nobenega glasu. Dafna ni slutila, zakaj so jo pripeljali semkaj. Nekaj je bilo gotovo — ne bo dolgo trajalo, pa bo vse prišlo na dan. Howard se bo o poli osmih pripeljal ponjo v hotel in ko bo opazil, da je ni bilo domov, jo bo pričel iskati. Na srečo je sredi Ne\vyorka, gotovo jo bodo kmalu odkrili. Zdaj je zaslišala glasove. Tujec z revolverjem je govoril z žensko, ki jim je odprla vrata. »Na, tu imaš,« je rekel, »in kup: šest četrtlitrskih steklenic. Pohiti! Odrinili bomo takoj, ko se bo zmračilo.« »Ali me boste vzeli s seboj?« je vprašala ženska. »Ne. Izbij si to misel iz glave. Ostala boš tu.« »Kdaj se boš pa vrnil?« V 24 URAH barva, .plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Kako naj to vem? Kadar bo kaj padlo zanjo. Zdaj pa brž — pojdi po robo.« »Pusti mi vendar nekaj denarja. Kaj naj pa jem?« Imela boš jesti in vsega dovolj, ko bomo uredili to zadevo. Ne bo ti škodovalo, če boš nekaj dni tenko piskala. Zdaj pa izgini!« Ženska je še nekaj odgovorila, česar pa Dafna ni razumela, in vrata so se spet zaprla. Dafni se je zdelo, da je že celo večnost sama. Vse okrog je bilo tiho ko v grobu. Aha, torej me bodo odpeljali nekam drugam, je pomislila. Morda je bil revolver sploh prazen. Če jo bodo pri tej vožnji peljali mimo kakšnega stražnika, bo tvegala. Kričala bo na ves glas, gotovo jo bo kdo slišal. Zdaj je vedela, kaj jo čaka. Ugrabili so jo in jo bodo tako dolgo imeli zaprto, dokler Hovvard ne bo poslal denarja zanjo. Morda bo pa Ho\vard že prvi dan plačal in bo tako kmalu spet prosta. To bi bilo edina rešitev, če se bo pa vsa zadeva zavlekla za več tednov, kar je prav tako možno, se bo policija nedvomno pobliže pozanimala za vojvodinjo Mayflowersko — angleški konzulat ali poslaništvo bosta postala pozorna in naposled se bo pokazalo, da vojvodinje Mayflo\verske sploh ni. Zdaj je Dafnin strah postajal sleherno minuto hujši. Čez nekaj časa so se vrata spet odprla in odpeljali so jo v sosednjo sobo, kjer je sedel za mizo njen ugrabitelj in se ji podsmehljivo smejal, kažoč pri tem grde, rumene zobe. »Ali imate sorodnike v Ameriki?« jo je vprašal. »Ne,« je odvrnila Dafna. »Ne v Ameriki, ne kje drugje. Ne vem, zakaj ste se prav name spravili, ne boste imeli sreče z menoj. Niti pare nimam — samo dolgove.« Johny je zaperil svoj pogled v Dafnino desnico, kjer se ji je na prstancu lesketal velik diamantni prstan. »Pravite, da ste brez pare?« je ponovil. »In na prstu nosite s seboj celo premoženje.« Dafna je pogledala diamantni prstan in ga nato počasi potegnila s prsta. »Tukaj — če ga hočete, ga lahko dobite. To je edino, kar imam. Imejte ga, če me za to izpustite.« »O, tako pa ne gre. Ta stvarca je prenova, ne bi jo mogli vnovčiti. Pravite, da nimate niti prebite pare, vojvodinja?« »Saj nisem vojvodinja,« je vzkliknila Dafna. »Vse je samo sleparija. Varam ljudi, da bi iz njih kaj iztisnila.« »In vaša jahta?« »Prav tako sleparija. Izposodila sem si jo.« »Torej tudi niste zaročeni s Ho-\vardom?« »On je moja žrtev,« je pojasnila Dafna. »Bila sem revščine do grla sita in sem se odločila, da si bom ujela bogatega moža. če mi vidva ne bi prekrižala računov, bi ga tudi gotovo dobila. Če me boste pa imeli tako zaprto, bo vse prišlo na dan in vse bo šlo po vodi. Tako se boste tudi vi pod nosom obrisali!« Johny jo je nekaj trenutkov molče opazoval. »Torej mi nočete ničesar povedati.« »Povedala sem vam vse.« »Da, lepo pravljico ste povedali, samo nihče je ne bo verjel. Drevi vas bomo zapeljali na deželo — takole za nekaj dni dopusta. I.epo bomo ravnali z vami, če se ne boste upirali. Saj pa tudi ne bo večno trajalo. Samo tako dolgo, dokler Howard ne bo odrinil za vas 100.000 dolarjev. Te-d j as bomo takoj izpustili.« »Da, toda ta čas bodo časopisi izvohali, kdo in kaj sem v resnici in tako bomo vsi ostali praznih rok,« je odgovorila Dafna. »Zakaj niste nekaj tednov počakali? Tedaj bi bila že poročena s Howardom.« »Izmisliti si morate kaj boljšega. Na takšne limanice mi ne gremo. Kmalu bomo odrinili, pripravite se.« Namignil je ženščini poleg. Stopila je k Dafni, držeč v rokah velik obliž. »Samo zaradi previdnosti,« je po jasnil Johny. »Da ne boste postali na vožnji preveč zgovorni.« Zalepili so Dafni usta in ji zvezal' roke na hrbtu. , Nekaj minut nato se je ' vrnil Frank. »Vse v redu?« je vprašal1 ,Tohny. »Torej — pojdimo!« Johny je stopil k Dafni in ji tako visoko' zavihal ovratnik krznenega plašča, <|j). ji je z njim zakril zalepljena usta,, »Vzemi žganje s seboj,« je velel Franku. Frank je vzel z mize oba zavitka Zunaj je stala majhna limuzina. Frank je sedel za krmilo, Johny je pa porinil Dafno poleg sebe v blazine, ji spet visoko zavihal ovratnik, da so se videle izza njega samo še oči, in nato sedel na drugo stran. Med potjo so se peljali gotovo mi mo tueata stražnikov, toda Dafna ni mogla niti ust odpreti, kaj še, da h:1 odpela ovratnik. Prišli so do Hudsonovega predora, Avto je ustavil, Frank je plačal voz nino. Dafna je obupano pogledovala uradnika, ki je menjaval denar, toda očitno je ni razumel. Peljali so st okrog Newyorka po pusti, bedni rav nini, ki se je zdela kakor eno same veliko smetišče. Nikjer ni bilo luči ali hiše. Oba moža sta molčala Dafna je utrujena zaprla oči in za spala; zbudila se je šele, ko se j< avto sunkovito ustavil. Dafna se je ozrla. Bilo je temno ko v rogu, v dalji je videla obris«, dreves. »Naposled doma,« je porogljivo vzkliknil Johny. »Kako vam ugaja vaše novo posestvo, vojvodinja?« Potegnil je Dafno iz avtomobila in jo peljal po ozki stezi do nizke le-sene kolibe; svetil si je pot z žepno baterijo. Odprl je vrata in pahnil Dafno v kočo. V golem prostoru je stala miza, ob njej pa dva stola. V kotu je bilo borno ležišče iz čašo pisov in umazanih cunj. Zdaj je vstopil Frank in zapahni! vrata. »Zdaj lahko vpijete, kolikor vas je volja,« ji je dejal. »Dvajset milj tu okrog ni žive duše. Zaradi varnost; pa še obdržite to noč obliž na tistih Zveži ji noge, Frank.« Frank je pahnil Dafno na ležišče vzel iz žepa debelo vrv in ji zveza noge. Zdaj je bila na milost in nemilost predana tema dvema izsiljevalcema. »Kdaj boš pa pričel?« je vprašal Frank. »Jutri zvečer. Poklical bom Ho-varda in mu dejal, da jo za sto tisoč lahko dobi. Dal mu bom štiri in dvajset ur časa, sicer se ji bo kaj zgo dilo.« Dafna je mirno ležala na trdih tleh. Bila je sama, brez pomoči, var prestrašena. Zeblo jo je in lačna j» bila. Zdaj je spoznala, da najbrž« ne bo več živa prišla iz te kolibe. Ditlie vrihodnni Naš vrt Sadiar/evo opravilo v leseni Napisal Josip Štrekelj še ni sadjar obral zimskih Jabolk in hrušk. ne. ker to mora doseči drevesno zrelost, to je takrat, ko začne sadi e odpadati in da se brez sile s pecljem vred odtrga raz vejic. Prezgodaj obrano sadje nima določene trajnosti, ovene in je pomanjkljivega okusa. Ali pri poletnih sortah jablan n hrušk ter pri koščičarnh ima obilo dela. Pri starejših drevesih teh vrst se je marsikje krošnja zgostila. Veta leži na veji ali so dve. ali tri. ki so preblizu skupaj. Treba je slabše odstraniti. da zadobi boljša več zračnosti in sončnih žarkov. Ako ie kaka veja osušena ali suha, se jo v tem času najlaže spozna in odstrani. Koder so na golih vejah vodeni odganjki. odvisne odstrani, druge pa prikrajšaj na 4 do 5 popkov, da dorastejo v rodni les in izpopolnijo praznino. Ako pri redčeniu krošenj žaga poje. rane zagladi z nožem, zamaži s cepilno smolo ali vsaj z oljnato barvo, da se prej inv boljše zarastejo Pri obrezovanju in_ žaganju vej ne puščaj štrcljev, temveč reži tik ob izrastku, na veinem prstanu. Strehi povzročijo gnilobo in rast gob globoko v lesu, vsled česar drevo opeša in tudi vsarnie. Pri zimskih sortah bo ta opravila vršil sadjar potem ko je sadje obral. Če je po pri orehih potrebno kako vejo odrezati, naredi to v maju ali v juniju. Zgodnejše ali kasnejše obrezovanje orehov je škodljivo. Koder rastejo sadna drevesa v trovnah ruši, ie nujno opravilo, da plitvo okophe kolobar vsaj 2 m v premeru in pusti v surovem — neporavnanem staiuu. da tekom zime mraz zemljo zdrobi Ako kolobar odene z gnojem, s slamo, travo ali s kako drugo odejo, zavaruje tudi drevesa Proti pozebi. Tako odela drevesa spomladi tudi kasneje odganjajo v ogib škode po morebitni slani. Za nov nasad sadnih dreves proti koncu oktobra in kasneje, izkoplje jame že v septembru, vsaj D/a. boljše 2 m v premeru ter 60—70 cm globoke Ob kopanju jam odlaga vrhnjo, živo plast zemlje na eno stran, spodnjo mrtvico pa na drugo. S to vrhnjo zernlio, ki ji primeša še dobre hu-mozne zemlje, obloži korenine ob sajenju dreves. Presajanje dreves v jeseni ie uspešnejše, kakor spomladi, razen v mokrotnih lcaali. V takih sadi sadjar spomladi, čim je zemlja nodnu, a jame izkoplje v jeseni ter pusti do pomladi odprte. Da je drevo v isti višini, kakor je rastlo na prejšnjem mestu, ga posadi okoli 10 cm višje, ker se zemlja in ž njo drevo tekom leta sesede. Mladike (vejice) na posajenih drevesih v jeseni skrajša v ogib pozebe v naslednji pomladi. Pri mladih drevesih pritrdi sadjar v jeseni kole in obnovi vezi nekoliko više ali niže od prejšnjih. Da vezi ne ranijo debel, ovije na debla vre-čevino ali slamo. Zaradi škodljivcev, ki plezajo na drevesa, zlasti pedici (zmrzlikarji). naveže sredi oktobra na debla v prsni višini lepljive pasove, da se na lepilu ujamejo, odstrani jih pa aprila. Se bolj pozoren je sadjar na zatiranje zavijačev, ki povzročajo piškavost sadja in na cvetožere. Ličinke (črvi) zavijačev lazijo tekom poletja iskaioč skrivališče, cvetožeri pa marcu in aprila. To vedoč naveže na debla pusti v začetku marca in jih odvzame v začetku maja. Potem jih ponovno naveže v začetku julija in iih odvzame pozimi. Take pasti napravi, da naveže okrog debla okoli 10 cm širok pas valovite lepenke ter vrhu te nepremočljiv papir. Tudi past (ovitek) iz slame ali sena je v ta namen zadovoljiva. Take pasti sc pritrdi samo na zgornjem delu, d«) imajo škodljivci spodaj neoviran vhod. V presledkih odveže pasti, uniči škodljivce, koristne živolice, ki so se noter zatekle, zlasti polonice in pajke, pa pusti na svobodo. Ako m v pasteh koristnih živalic, jih sežge s škodljivci vred. Kakor navedeni in še drugi škodljivci povroča sadjarju veliko škodo zajec. Zato zavaruje mlada drevesa z žično mrežo, remeljni, deskami, s smrekovim lubjem ali s slamo. Najboljša je mreža. Vse druge zaradi' zasenčenja deloma omehkužiio debla, da so manj odporna proti pozebi. Sadjar ve, da se koščičasto sadno drevje nerado prime, če cepi spomladi, ko je v soku. Zato cepi to v avgustu in v septembru. Vsi načini cepljenja v les so v ta namen prikladni. Tudi peškasta sadna drevesa lahko cepi ta čas. Do zime se cepiči pri-rastejo in spomladi odženejo istočasno, kakor podlaga. Pri tem opravilu odbira čim boli olesenele cepiče, liste odstrani, puščajoč samo peclje. Ker grmičevje (ivanovo grozdičje, kosmulje, maline in robide) rano odganja spomladi, presaja to sadjar'v jeseni Več ko 4 leta stare veje ivanjega grozdieja in kosmulja odreže in pusti v nadomestilo najkrepkeiše enoletne odganjke iz koreninskega vratu Na vsakem grmu pusti po 6 do 10 vei z oziroms na starost in rast. Vse druge enoletne odganjke odstrani, ako ni tega opravil že spomladi, ko so se pojavili. Malinam in robidi odstrani vse od-gantke iz prejšnjega leta. ki so rodili in do tega časa odmrli. Pusti te po 4 do 10 najkrepkejših mladik za rod. Tudi populi vse slabotnejše koreninske odganjke, ki se širijo na vse strani grma. Podnih mladik pa- ne krajša, ker ve, da donašaio na koncih naiobilneiši pridelek. Na grede vrtnih jagod natrosi ob rastlinah sadjar v jeseni gnoj. ki ga stalno pusti, da se spremeni v humus 5 tem obvaruje jagode pozebe in obenem jim zaanoii. Večina gojiteljev jagodičia ie napačnega mnenja, da se to zadovoliu-ic v vsakem kotu brez oskrbe. Resnica pa je, da jagodičie zahteva obilno gnojenje in obrezovanje, kakor prej povedano, v polni meri. Le tako oskrbovanje donaša obilne in normalno razvite plodove. In ko odpade listje raz sadnih dreves, ima sadjar nadalinie delo. Na HUMOR Materina ljubezen »Moj sin vidno napreduje. Kar koli napiše ljudje radi beto« »Kaj pa piše?« »Icdilne liste.« Veliko slavje Zena: »Ali veš. da bova drugi teden praznovala srebrno poroko?« Mož: »Ali ie ne bi raiši odložila?« Zena: »Zakaj neki?« Mož: Če odloživa praznovanje za pet let, potem bova lahko slavila konec tridesetletne voine.« Nesporazum »Torej z mojo hčerjo bi se radi poročili. Od česa bosta pa živela?« »Od dote nloie žene. gospod ravnatelj« »Kaj pa potem hodite okrog moje hčere, če ste že poročeni?« Dobro mu je zagodel Nekemu gospodu ie na cesti veier odnesel klobuk Ko ie to videl neki škodoželjnež, mu ie zaklical: »Drugič si klobuk pribijte na glavo.« »Prav rad,« mu je prisebno odgovoril možak, »samo če bi imel glaso iz iste snovi kakor vi.« vejah visijo mumije, to ie vsled suhe gnilobe (monihie) obolelo sadje. Io obere in zažge, da odvrne bolezen v naslednjem letu. zakaj tudi iz na tleh iežečega se ta bolezen razpase. Razen po maniliji obolelega sadja so v času. ko listje odpade, vidni tudi zapredki gosenic in jajčeca metuljev prsteničarja, gobovca in zlatice. Tudi te sadjar varno zbere in sežge. Dolge jesenske in še dgliše zimske večere pa sadjar porabi, da se iz strokovnih knjig in časopisov izpopolnjuje, dokler ga obujajoča pomlad ne pozove na novo delo. Dobra razlaga »Kako si si zlomil nogo?« »Ali vidiš tistote stopnico?« »Da.« »laz ie nisem videl * Na sodišču Sodnik: »Odkrito vam povem, gospod odvetnik, da sc mi zdite nekoliko premladi za to pravdo « Odvetnik: »Nikar se ne prenaglite, gospod sodnik, saj ne veste, knkf dolgo bo pravda traials « Med šahisti Španov lanko že pol ure stoji pp dveh šahistih in opazuje umno idro A vsakokrat, ko kdo napravi potezo. dč: »Te igre ne razumem.« Naposled se eden izmed igralcev razjezi: »Gospod, kaj bi pa vi napravili, če bi bili na mojem mestu?« »Mene vprašate?« se začudi Španov lanko »Niti pojma nimam o šahu Saj vam že ves čas pripovedujem da igre ne razumem « Rekorder na smrtni postelji »Gospod doktor, koliko vročine imam?« »Štirideset stopinj « »In koliko ie svetovni rekord?« Misli zna brati On: »Ali veste, da znam brati vaše misli, gospodična?« Ona: »Zakaj me pa potem ne poljubite?« Zapeljivo »Kaj vas ie privedlo do tega.do ste se vdati pijači? Morda družinske razmere?« »Se zdaleč ne. Trije moji sorodniki imajo gostilno « Iz otroških ust »No. lanezek, povej, kaj pa delate v šoli?« »Čakamo, da se pouk konča « 6 rmTT*TNSKi tedmttc 30. IX. 194* K oj provi OCe k vzgoji ofrok Ce bi jaz vzgajal otroke, ne bi kar venomer zahteval od njih, naj bodo mirni in pridni. Otrok se mora nale-tati, nasmejati in naigrati do sitega, zakaj to je pravica deiinstva. Ko bo otrok utrujen od igre,teka in zabave, bo že sam miren in pripravljen zaspati. Tedaj pa vztrajajmo pri zahtevi, da mora v posteljo, četudi bi se sami — v svojo zabavo —- še radi malo z njim poigrali. Marsikdaj bi bil pač strožji, kakor so matere po navadi. Če bi nekaj zapovedal, tega ne bi takoj nato preklical. In kadar bi kaznoval, ne bi zaradi nekaj solz čez pet minut otroka vzi.-l v naročje in ga jel tolažiti in pomilovati. Kaznoval bi pa redkokdaj in s premislekom, ne pa zaradi tronutne jeze ali živčnosti. Ce bi bil jaz mali, ne bi grajal pri mizi otroka vpričo očeta. (Priznam, da zelo nerad poslušam te opazke.) Storil bi to tedaj, kadar ne bi bilo poleg ne dobre tetke, ne očeta, ne hišne prijateljice in ne soseda. In če bi peljal otroka k zobozdravniku, mu ne bi dejal da ga ne bo nič bolelo, temveč bi prosil zdravnika, naj razkaže otroku svoje orodje in mu šaljivo razloži, kaj bo počel v otrokovih ustih. (Op. matere: V tem primeru bi otrok šel k zobozdravniku samo prvič in še ■ tedaj ne bi hotel odpreti ust!) Ali mislite, da bi vas otrok manj ljubil, če bi se ravnali po teh na videz strogih nasvetih? Ne. Otroci ljubijo po navadi tistega, ki ga lahko občudujejo in spoštujejo, ne pa tistega, ki se z njim lahko igrajo. Otroku ni treba skrivati življenja, ker tako uničujemo njegov ponos in zmanjšujemo njegovo samostojnost. Matj si želi, da bi otrok zmerom ostal dojenček. Otrok bi pa rad zrasel in postal človek. Otrok ima prav! Ko otrok dopolni osmo leto, bi mu dovolil, da gre sam v šolo in domov. Poveril bi mu tudi kakšen opravek v trgovini ali v mestu in ga prosil, naj ga v redu izvrši. Kajpak bi otroku razložil, da mora na cesti vselej pogledati najprej na levo, nato na desno, in če bi izgubil denarnico, bi mu pojasnil, da bo imel sam škodo od tega. 6 Vendar nikoli nobenih očitkov! Kadar bi spoznal, da je treba otroka kaznovati — kazen samo v skrajnem primeru, vzgajati je treba z dobrim zgledom — bi kaznoval mirno in brez nepotrebnih očitkov. Očitki: Kako sem žalostna! Kako si me užalil! Kako si grd! se nabirajo v otrokovi mehki duši in ustvarjajo v nj^j duševno napetost, ki vodi v pobitost. Otrok mora na kazen samo hitro nozabiti, njegova duša mora ostati kljub kazni mirna in vedra. 7 Ljuba moja, vidim, da hočete otroku prihraniti in prikrili vse trdote življenja, toda čutim, da je to narobe. Otroci smejo poslušati odrasle, kako se pogovarjajo o bolezni in o smrti, dokler ne presežejo ti pogovori mej naravnosti. Otroška domišljija pa ne sme dobivati hrane v grozotnih pravljicah, hudih čarovnicah in zlobnih mačehah. Otroci, ,zaviti v vato', v življenju ne vozijo dobro. Prav tako naj se otrok kmalu nauči, da mora za svoje stvari, svojo obleko in svoje vedenje sam odgovarjati. Tako naučite otroke., da vam takoj pove, če. ie strgal podplate, umazal srajčko, obrabil naramnice. Morda boste tako prikrajšani ob veselje, da se igrate z živo lutko, toda naučili boste otro ka samostojnosti in mu privzgojiti čut odgovornosti, ki mu bo v življenju samo koristen. 8 In predvsem se otroku nikoli ne bi lagal. Ce mu ne bi znal kakšne stvari razložiti, bi mu dejal, da je pač še premajhen in da mojega odgovora za zdaj še ne bi razumel, sam bi se pa ta čas poučil in bi mu na njegovo vprašanje čez nekaj dni pravilno odgovoril. Prav tako pred doraščajočim otrokom ne bi storil ničesar takšnega, čes-r pred odraslim človekom ne bi storil. Tako bi si ohranil otrokovo zaupanje in spoštovanje. Oče NAS NAGRADNI NATCCAl Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki, plačamo 10 lir Buče za kosilo . Vzemi srednjo bučo, jo olupi in izreži sredino. Olupljeno zreži na kocke, daj v skledo in osoli. Med iem piepraži na malo masti čebulo, česen in zelen peteršilj. Za vsako osebo vzemi še po dva krompirja, jih olupi in zreži na rezine m po en na kocke zrezan paradižnik. V ponev, kjer si raztopila le malo masti ali olja, zlagaj najprej plast krompirja, potem plast stisnjenih buč, ocvrto čebulo in paradižnik in vse malo osoli, potem polagaj spet plast krompirja in buč, dokler ne porabiš vsega, kar sj sj pripravila. Povrhu polij še malce olja. Peci v pečici ali na oqniišču, le da kozico pokriješ. ftuče serviraj s kuhano proseno kaša V. C.. Ljubljana Marmornat kolač z rožičevo moko brez jajc 5 dek masti mešaj s 5 dekami slad--korja. V ‘/s litra vode raztopi eno merico mleka v prahu, dodaj 3 tablete saharina za sladkorno bolne ali pa 10 dek sladkorja, ščep soli in nekaj jajčnega nadomestka. Vsemu lomu dodaj ’/4 kile moke, nekoliko limonovega praška in narahlo vmešaj še ‘/s kile poparjene rožičeve moke. lesto naj bo goslotekoče. Ohlajenemu testu dodaj še 1 pecilni in vanili-lev prašek. V namazani pekači takoj specl- P. R., Ljubljana Krompirjeva ometeta Skuhan in ohlajen krompir zreži na rezine Ponev namaži s kakršno koli maščobo in jo obloži s krompirjevimi rezinami, ki jih na spodnii strani opraži. Med tem žvrkljaj v >/i litru mlečnega nadomestka 1 iaice in 10 dek enotne moke. Testo malo osoli in ga poiii po krompirju. Ko se površina strdi, omeleto previdno obrni in jo še na drugi strani lepo opeci Zraven serviraj zeleno solato. P. F., Ljubljana /a vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253. Mof otrok ie lev'iart kai naj storim? Lepena dne vidi mati, da drži nien otrok žlico ah svinčnik v levici »Plimi žličko v ,ta pravo* rokeol« uti poučevati dete, ali pa celo otroka .kaznuje in ga nabije po levici, kar ie kajpak prav tako nesmiselno kakor škodljivo in nevzgoino Ugovor proti levičariem drži, vendar bi bilo škodliivo. prisiliti otroka, da postane desničar. Starši, ki imajo otroka-levičaria. nai se zavedajo: 1 Ce je otrok levičar, bi bilo za njegov telesni in duševni razvoj škod-livo da bi mu branili prosto uporab-liati levico, kadar sam hoče. 2. Če nameravajo starši naučiti otroka, da bo enako spreten in ročen z obema rokama, ie velika možnost. da poslane otrok levičen, čeprav ni rojen levičar. Razvoj levice ustreza razvoju desne polovice možganov, in narobe. Ali se zavedate kaj se torej zgodi, če malega levičarja ob slehernem gibu opomnijo, da mora gib ponoviti .s ta pravo rokco‘? Otrok postane s časom omahljivec in si ne upa več sproščeno uporabljati svojih rok. In če dete od ranega detinstva stalno navajamo, da namesto levice uporablja desnico — seveda samo, če ie levično — tvegamo nevarnost, da prične otrok jecljati Ameriški zdravniki in dušeslovci so ugotovili, da ie med jecljači mnogo levičarjev, ki so starši njihov prvotni nagon z vzgoio potisnili v ozadie Kaj torej storili, čs je otrok levičar? Dovolite mu, da uporablja levico pri vseh delili, kjer ie prav tako uporabna, kakor je desnica Za umivanje za striženje, za šilienie svinčnika, za metanje žoge itd. Pravilno vzgojen levičar ie po navadi izvrsten športnik, igralec tenisa sabliač. pa tudi slikar Rden največii1' slikarjev, Leonardo da Vinci, ie bil levičar Svojo slavno Mono Lizo ie naslikal z levico in tako zavezal jezike vsem prenapetim desničarjem Kajpak poznamo pa mnogo razu h opravil, ki iih lahko m ročno opravljamo samo z desnico. Naša pisava ie po svojih zavojih prirejena sam<> za desničarje Vendar je sreča, da se uči otrok pisati šele tedaj, ko zna že govoriti. Starši torei mirno lahko dovolijo, da otrok v ranem detinstvu uporablja levico, saj se bo že pozneje naučil uporabljali desnico. Če bi ga pa od ranega detinstva skušali navajati na desnico, bi utegnil otrok res pričeti jecljati. Priporočljivo je, da starši podpirajo delo obeli rok pri otroku-levičariu tako, da mu dajo opravka tam. kier res lahko uporablja obe roki: pri