štev. 8.	V Novein Mestu 15. aprila 1892. VITI. letnik.
îxliajajo 1. in ]B. vsacega meseca. Ctna jim je m cfild I gld., za pol leU 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Doleu-sVe Nnvic«" natisniti diiti, plai'ii. za dvostopno petu-vislo 8 kv. la enkrat., dvakrat 12 kr., tiikiat 15 kr.
Vesela Aleluja I
Se par dni, iii po mestih, irg'ih in vaseh, v Tseli cerkvah po krsianskem svetu se ho razlegal veseli klic; „Aleluja 1" Kristus je vstal od mrtvih!
Kot gospofîar nebes in zemlje je vst^l 6voj> skaliiatef»a groba ter premaf^al smrt. Kakor Hoiiiííiii Žarek prežene nočno temó, v tak6 ja-^nej liiii uresničila se je napoved liveličarjeva ; „('('/, tri dni bom vstal!" Veliki liojf je sprejel t-loveilvo pod krJo svoje ljubezni ter potepial sovraštvo in zlobo, llei'o v človeških sreih.
Kristus je vsial od mrtvih! Kakor je svet Vi'lik ill prostoren, kakor daleč je prislii noj^a oiciia-novalcev vere . . . kjer sveto razpelo razleřia nad ljudmi svoje roke . . . tam odmeva dnndamiSnji radostni klic: Aleluja! tam se prepeva Bo^u livata. Častimo spomin čiideia Vstajenja iti zniape smrti ter poltiitno si srca čedalje bolj z iipanjetii, da bodo tudi naša telesa vstala enkrat od mrtvih ter prejela plačilo po delih na tem svetu.
Glas zvonov doiii po ozračju ter odmeva v naših srcih. Z velikonořno pesnijo se družijo tno-litve vernikov, ki ^redó v procesiji okulo svoje cerkve, ki se z glasovi zvonov dvigajo k nebesom.
Kakor pod streho revne vduve, taki tiidi pri mizi bogatina zbira se rodbina, bližnji itt ttaljni prijatelji, kateri, u/jvajoč blagoslovljen Vťlikonowii kolač, voSčijo si vesele praznike.
Živeči na tujem hité v svoj roj.stni krri}.., oni pa, ki tega ne morejo, kakor na-i oddaljeni Amerikanci, poíiljajo prijateljem in Ziiancein pisma, polna npatija in radosti.
Ztiani, ali neztmtii, bližnji ali odslnfjeni, stari ali mladi; v.^Sv^feidgiypodajmo o V^eliki noči roke ter si voščimo vzajemno veselo Aleliijo!
Poiahimo za iretiutek nase bolečine in skrbi, zajemajmo mo5 in vstrajnost v nadi, da Ijo enkrat bolje . . .
Dà, okrepimo se z nado, oborožimo se z njo, tla ne postanejuo ntalo.srčiti, ker dniij'ače bi s-redi truda iti boja, sredi trpljenja iti bolečin te/ko- f>ri-poročali ljudem ljubezen in vero v boljèo prihodnost. î'odajitio si bratovske roke, ko prepevamo veselo Aleltjjo, da poslaneiiio vsi samo jedna velika rodbina.
Od mrtvili je vstal on, ki je bil ljubezen... ki je govoril nekd;ij : „Kjer je tvoj zaklad, tam jc tudi tvoje srce"; ki je ljubil vse
Svatba na Mehovein.
Ako iz Velicffïa trga Novomeškega proti Gor-jiincam gledamo, opazim« na desni strani ceste proti Metliki ,strmi griČ, na njega desnem vznožji pa prijazno t^rno cerkvico Podgrajsko- — Pred nekfljj leti se je bita videti na tem griču razvalina Velikanskega gradti Mehovo; pri popravljanji cerkve in zgradbi farovža pa so poraliili stavbetio gradivo iz razvalin, ki so veličastno in ponosno zrla v dolino.
To so bili ostanki vitežkega gradii Mehovo, jedoega najlepših in najkrepkejSih gradov, kar jih je bilo kedaj na Kranjskitn Nenavadno krepki stolpi in daleč segajoče zidovje tega grtidn jiri-čajo Se sedaj dovolj o njega velikosti. Krasen je razgled iz razvalin po lepoj, rodovilucj okolid pr-jti Novemu Mestu in dalje naokrog; vshoiJuja
stran proti mogočnim Oorjancam je kaj romantična, med tem ko se na zahodu in severu izgublja pogled gledalca v daljavi.
Prijatelje domače zgodovine bo nemara zanimalo, če jim pri početku te zgodovinske slike opišemo nekoliko zgodovino lastnikov tega gradu, ki ga vidimo pred seboj v razvalinah.
tiospodarji tega mogočnega in slovečega gradů Mehovo t}ili 60 kaj bojaželjni in njihov rod je segal v davno starodavnost, ter bil v Kranjskej splošno spostovan. Srčnosti in moČi Mehovčatiov si lahko domisli, kdor je čital v Stbiinlebnovej zgodovini, da je Albreht iz Mehova ,se drznil L llilH. ogerskemu kralju Beli 111. nekatere najboljše prostore na ineji napasti (naskočili) in odvzeti. Leta li:!."iO čitamo zopet o tre!i vitezih iz Mehova, z imenom Veinhard, l'lrik in Aliirig. Poslednji je bil fe 1. 121)2. gospodar na Melioveni. Akoravt;o Mehovo v naslednjih dveh stoletjih m
žloveŠlvo, in to tie samo ž besedo, marveř tuđi y dejanji.
Naša srca so tam, kjer je naš zaklad... kjer je naSa domovina in naè vereu narod, kjer se razvija poštena delavnost za ljubljeni narod, kjer biva prava bralovska sloga in ljubezen . . .
Komu torej ne bije srcé živejše ik ta zakîad, kadar nije prepevati veselo Alelujo; kdor ne lire-peni po edinosti iit slog'i, ta ne poiîtia pravei^a poiueiiH Vešfto Aletuje, (a ne razumi dobro Izve-Itřaijevejra nauka.
„Alehijii!" odmeva veselo po vsej naáej domovini, po vsem krŠéanskcni svetu, odmeva do iirtjpriprostťjše kmečke kofe . . . Naj dojde ta od-iiitiv l(of pořilaiiťc ljubezni in sloge tudi do naših sre, na) jiii ogreje in pripravi bratovske roke k )inj;iti'ij.-iki spravi.
Zdfii/.iino iiaie pptje s petjem vesele .Meluje. Ko olii>kii,it'iiHi o Veliki Noči naSe cerkvti, ko vgledanio nino/jtio pobožnega ljudstva, spomnimo .se, (Ih je ono danes naš zaklad, mladina njegova pa je naša ])nboi!nost. I^odajmo po bratovsko njemu svoje roke, pozdravimo ga toplo in pri.irřno : „Aleluja! Kristus ji;.vstal od mrtvili!" Odpustimo ino marsikatťre i:mote, v katere je nemaia	radi
nevednosti, ker posten in je ta iuiroii. Učimo ga pri vsakej prilog,uosti ; kazimo mu, da je mai;-Ijivo delo vsikdar desti vef vredno, nego sn j;i-renje po nasilju, ki rodé že po tirugib krajih lak6 žato.-iini Raii, ill oiiranili bomo domovino pred po-vodiijo ^ocijali7.lnfl.
^Aleluja!" pojó ve.selo zvonovi ; „Kristus je vâ'ul od mrtvili!" jirepeva veselo polio/.no ljudstvo. .Ii kleiio bi moralo biti srcé, ki bi ga ne pretresel in sjifthuflil t;i gÎHs, torej vredno našega pomilovanja. I);ijnio, delajmo na (o, da zacvetó med
- -v*!	j	,	.
nami iSednosti ip kreposti, da izgine gorje, ki- 9i ga največkrat sami nakopljemo, da se uresniôijo besede pesnikove :
„re])tfliii tlsm iii iJaii vei tTuj, Tvi>j jt; — vstajetijii ilwi!
Kaj je novega po avstrijskem " " CtíNiirstviií
Deielni zbori ko dovršili svoje letošnje delo. Imeli M' (josia dovolj, ker lansko leto niso zborovali.
Na^ <te/.elni zbor .se je peéal posebno t. gospodarskimi rečmi, kakor smo vie iadnjiř povedali, Skoda, da nam majlien prostor v našem listu ne dopušča, da bi o Leni ubširneje govorili. Opomnimo le nekaterih icči, zliisti katere so važneje za nas Dolenjce.
Govorilo se je. o podzemeljskiii delili — la-činskej dolini {blizo Orosiifilja) po katerih .sy .se tamo-iiije povoilnji jako zmanjšale, Ueia se bodo Še nadaljevala; podobno bodo pa skušali tudi popraviti podzemeljske vodotoke v ribniškej dolini, pri 1'lanini . . . Po lem se bo dalo doseči še marsikaj koristnega za uašo deželo. — Most pri Kadečab na L)oieiij.skeni je jitko potreben. Govorilo se je o tem v deželnem zboru V.se kaiie, da bodo liiidečani dobili, kar tako srčno želé.
Cesta, od Valte Vasi ère/. Toplice postane de' želiia cesta. Da se je to sklenilo, ima najvei'je zasluge naš poslanec g. Suklje. Cesta bode jako potrebna in koristna, ko bode dodelana dolenjska, železnica, katera nas bode razveselila v dveh letib. — i'reiskovalo sl bode tudi, kako bi ae dala vod.i iz Krke napeljati — v vrlo Suho Krajino — v ambruiko ot>čino. Ako se to doseže, biide imelo neizmerni pamcn za tamošnje prebivalci^, ki morajo ob suši voziti vodo več ur dalei.
bilo vi'dno v lasti tega roriii, omenjajo vendar vsi zgodovimu-ji, da je ta rod še 1. 1554. bil na Kranjskem tei bival na Mehovem.
Velika, razi^iirjena gospoštija Mehovo, b ka-tercj je spadalo še mnogo drugih gradov na Krajském , prišla je sčasoma potom najemáčine v roke drugih gospodarjev. Tako je bil 1. 1373. Albreht iz Goricfi lasfnik grajščine, od katerega jo je dobil Herman grof celjski, ki jo je pa prepustil svojemu ainu Frideriku, ťo znanem padu mogočnih celjskih grolbv prišla je gospoSlija v roké avstrijskih vladarjev. Ob času Valvazorja bil je Janez iiirnest groi pl. Paradajzer, stotnik na Zerovniku, gospodar in lastnik Mebovega. Dvakrat so tudi razsajale na Mehovem tolpe puntarskih kmetov, namreč I. ]515. in Uj02. V letu 1515 je dné 17. maja napadla močna tolpa kmetov gi'ad ter pometala takratna najemnika gospoŠtije, lîîiltazaija in Nikolaja z drugimi vitezi vred, ki
so bili tam navzoči, čez grajsko zidovje. liav.io tako se je zgodilo ludi s petnajsteriini podložiuki, ki so prišli prvim na pomoč. Razdražena lot[ia je vse pomorila in pometala njihove glave čfz zid. V grozovitnosti svoji šli so kmetje tak« dab'č, da so celo dva majhna Haltazarjeva sinov;» pred očmi njune matere na grajskem dvoriScu neusmiljeno pomorih, uhogo gospu pa slekli in nago portmli skozi grajska vrata, kjer jo je drujia tolpa kmetov vjela in ji glavo razbila. Samo jedina mala b ^erka nesrečnice odšla je smrii. k^r jo je pestunja svojo imenovala in v splo^ncj zmešnjavi zbczala z njo iz gradii
Drugi v letu UÍ02. nastali kmečki pnnl prizadejal je grajgčini in njenim prebivalcem m;u«i škode, pač pa je prinesel škodo hrvaškim Uskokom, katere je takratni lastnik Karol Jurič naščuva proti kmetom. Od kakih lOU moi broječ^ tolpe Uskokov, ki 80 prihiteli gospodarju graj^čaku
I.jiiMjáim je (iobihi velikanski iiovi vojaánici ; lirastio g-leiialiáíe se dela sedaj — in »ova bolnišnica se t)ode brž xidata. Kedaj pa dobimo mi Nuvome.íí^aiii bolnišnico? Ootovo ni preveč, ako pravimo, da je tu pri nas tudi potrebna. Ues ne verno, zakaj bi bilo vse samo v „lielej" Ljubljani? Zakaj naj (le bi dobilo kaj Hidi ,,nbogo" Novo Meslo.'' (iotovo bi bilo bolje, ako bi imeli dolenjski bohi ki bolniiiiico kakor v Ljubljani, botník lic iiodi laliko Mar ne vidimo, dd v/.e scd^j hodijo raje v bli^jije Hrezire in KarlovecY — (lež' la pa posiljn zanje, denar na Uijr,
Štajerski deželni zbor, křikor tu<U Koroški, se je kazal Slovencem jako neprijaznega Štajerci so sklenili, da s*; tiior;i v šoli veè poiiemřevati. l'ridniiii uřiteljťtii ponemřevalcein bodo dajali ju-(Jekve grose. Tudi je sklenil ta deželni zbor po-slavo, |)0 katerej se bo dala omejiti zenitov nenia-nièev. Ta je pac pri nas tudi krvavo potrebna,
—	sicer nas bo(io beraři — bajtarji spodririili.
Z^ornje-avstrijski deželni zbor jft sklenil sol-sko postavo, po katerej bode imela katoliška cerkev veliko veČi vpliv v Žoli kakor doslej.
Tirolsko doslej ni imelo se Žolske postave, kakor druge dežele. Letos se je sklenila m sicer kolikor je mogoče po se^iaiijih državnih postavu!)
—	za katoliško cerkev prav prijazno.
Sploh se je kazalo v deželnili zborib, da ljudje vedno bolj popiišiiajo židovski liberalizem, ter se povraíajo b krščanskemu mišljenju.
Tem bolj Čudno je, da se pa pri nas nekateri ifoapo'lje tako oklepajo te iz tujine, prinesene spake — nekateri tiospodje so prav očitno ka/ali v deželnem zboru, kako drag jim je liberalizem, kako rjtalo jim je la ono sv, vero, za katero so umirali naái očetje. Da, da, slovenski katoliški shod nam je potreben.
V češkem deželnem zboru se je razbila eprava med Nemci in Cehi, kakorsno je predlagala država, i^n tudi tii aidno, kajti marsikje se je pokazalo, da so vtadi Nemci najbolj pri srcu. Ako boče vlada imeti res mir, naj napravi pofiteno spravo med narodi povsod, ne samo v kraljestvu Oežkem.
Kiti.: 3tí, da se bode neniíko liberalna stranka v državnem /boru razko.s3Ía v dve stranki. Nam bode to4e v korist.
Kaj ,j(i novega po álrokcm svetu'i

Laški kralj je vsied srečno dognane carine z .Avstrijo delil redove, ogrski trgovski minister 1)1. líaroí je prejel red prve vrste.
Anarhisti delaj i velike preglavice raznim vladam. Tako so n. pr na Poznanskem štirje taki topovi prikraîi se v farovž in hoieli dekana umoriti, na katerega so streljali, zadeli ga pa jiiso. Razjarjeno ljudstvo, sklitauo po vikarju, zasledovalo je le lopove ter jih tijelo, toda branili 30 .se na vse kriplje, a vse /a-itonj ; dva so ustrel ii, ostala dva pa sla se usmrtila sitnia ~ V iiero-linu so naSIi pri hiSnili pn^isVavitii suinmh anarhistov velike množine dinamita — Tudi po Španiji zelo rogovilijo ti dciaboječi ljudje. — Na .Francoskem v Parizu ujeli .<0 glavnega vodja anarhistov v osobi nekpga Kavahola, kateri je prouzroČil več tatvin, roparskih umorov, doprinesel zadnjič omenjene razstrelbe dinamita na več krajih, nekmere z namenom, da bi kradli, druge iz sovraštva. Vse íloíine je predrzno obstal preiskovalnemu sodniku ill se še nekako pona-'-al ž njimi Kmalo za tem so prijeli se druzega tie-varncga ,sokrivca, kateri je boic) v ž<Miski obleki pravici popihati. Sedaj imajo v dobrem varstvu
na pomoč, je komaj deset mož odneslo pete čez Gorjance, m katerimi so prebivali. Kmalo potem postal je grad Mebovo zapuščen in ieži sedaj že skoro 300 let kot razvitlina.
Po teii kratkih zgodoviuskib (imenbah začnemo nadaljevati naio domaČo povest.
liilo je lepega jesenskega dne 1. 14i)3., ko se- je jiomikala težka, gkrinji podobna kočija, v katero ř-ta bila vprežena dva konja, po strměj cesti proti Mthovu. Ko dospe do grajskih vrat, spustili 80 na verigah pripeti most čez jarek, vrata se odpro in siv kakor goiob, toda jako močen gospod v viteŽkej obleki stopi kočiji naproti
„Ha si mi dobro dose), mladenič! kako dobro Izgledaš!" zakliče podajoČ roko mladenču, ki je vstal z voza ter s vzklikom; „Moj oče!'' ter mu veselo hitel v naročje. Nek drug mladenič, čegar obleka je bila bolj pripro.sta, pa je še obsedel T kočiji.
„Moj iirijatelj Kuniliert prišel je z menoj, kakor ste nii dovolili, oče", reče grajščakov sin, ter pomaga z voza stopiti tovarišu, kateri se je vitezu očetu priklonil.
Kmalo potem ňli so priSleci po velikih sfop-njicah v grad, kjer je bogato oblečena gospodičina svojega brata in njegovega spremljevalca dostojno in prijateljski pozdravila. Strežnik pa je prinesel harfo.
„Ni ini bilo mogoče ločiti se o počitnicah od mojega prijatelja Kuniberta, ta pa se zopet ne more ločiti od svoje harfe, draga Elizabeta. Tako sem privel jaz njega, on pa svojo harfo s seboj", reče Oto, predstavljaje sestri svojega prijatelja in kmalo Sta sedela mlada tovariša dijaka v velikej dvorani, kjer so jima postregli z dobro južino.
Kunibert bojazljiv, toda nadarjen mladenii, 18 let star, bil je sin načelnika godbe v Kuđol-
Štiri anarhiste, kateri so vsi bili soiideležcHci pri razstrelhati po diimmitu.
!. maj iiamt^ravajo zopet letos praznovati delavci po váťiii svetu Uže se iujejo priprave i Diniaja, l'eète, Beroliiia, Pariza, Čikage in družili vclikili nrx'St.
Ruski fi!i,iiiřni minister ViŠnjegradski je zbolel. Toda uitt so jeli /idovski listi pihati, fla t>rž ko ne odstopi in da liod»? vsled tťga apura íii milje nie med Nfiniijo in Kiisijo Ijolje, Pa tudt jude zeló jezi, da se pri državnih posojilih ta minister ni ohraral do njili in jim metal v žrelo velike svotc, kar se pri nas rado ^^odi. Toda njih zelja se iie bode spolnila, ker car na noben iiaČin ne misli odpustiti tef^^a vestnega ministra
Med turškimi vojaki in Albanci bila je te dni prava bitka. Turški vojaki so morali iti krotit Albance, kateri niso hoteli plačati vojni davek in se ustavili vojaškim dolžnostim, a poslednji so se jim z orožjem ? bran postavili.
Piše se nam:
Ji Potigrada. — V pondeljek 11. aprila okoli 4, lire i)opiiliidiie je nastal oi^enj v vasi Konc tare Pod-griijskt', kjer j« v pol uri pogorelo pet hiš; atirim gosiKHlarje.m zgorelo je tudi vse gospodarsko poslopje, krma, žito, obleka in nekaj prešičev. Ker so hili, ljudje ua delu v vinogradih in na polju, si niso rešili skoraj druzega, kakor kar so imeli na sebi. Zavarovani so bili 1b 7,8 male svote, — Ljudje že tako revui, ao res vainiljeiija vrettui. Kako je ogenj nastal se natančno ne ve, vendar najbrž po otročili.
Marsikateri od tast. Inalcev bi nemara zamogel utrpeli k^k dar za te usmiljenja vredne ljudi. Hvaležni bodo tudi za obleko in znio za seme, ali drugi
fovem*), kjer se je u6il skupno z Otonom iz Me-liovega, sinom starega Jlermana iz Mehova na vojvodskem kolegija. Ko sta se seznanila, nastalo je med njima tako tesno prijateljstvo, da so ju v i^ati ie „Kastor in Puluks" imenovali.
Sin načelnika godbe bil je poznan kot pevec in igralec na harfo, kakoršiiih se je takrat na Kranjt^kej malo dobilo. Vsa pisma, katera je piaal sin svojemu oretii in sestri iz iicîlisÈa, bila no polna hvale o Kunibertu, kot umetniku in tako je prišlo, da je stari ponosni vitez dal se nakloniti, da je dovolil svojemu sinu, da sme tega dragega, svojega prijatelja o počitnicah pripeljati s seboj.
•) Rnilolf.iV). Oil vojřode Kndolfi IV. avsirijaket;» 1, 13Bíi. UBiiovmui, riĎ kukur tiekiiteri liotejo, iift mivo hHziiliiiio iia pïu-Blorii »ft kftterriii je Main [juiiroj staro rimski) niestiije ncpoKua.
imena, Uiit.eïo .je jift Atilíi, tmtiski ktiilj 1,451. iit) Kristuan ra^drl, ,ie seilaiijti Nutu Mesto, Oti čuku bOO letJif RlafiioBti usta-tioTÍtve meshk 1, urekrstilo se je N(n'o Mestu po najiišjem lîesarskciii skioini i ^Rmiolfovo". Sploli pa se u stiinidavnein rimskem iiiL'Sti] ne vf! nii ziinesijivetça. Ktíkateri z^udovinarji meniju, ita na tem pruřitíru r«ii<4i%'a iimfitii iii bilo. Hiidolftvu iMiiio ja itnř pu svojem »»rtíiiiovitBiju, ki je itoigo tukaj liival ter bilo na [mvtlje cesarja ,rožef;i II. «imfiijeno v Niivd Mesio (DaJje priiiuilnjiů,)
živež, VredniStvo „Dni, Njvic" rado spi-ejema darove ter 1)0 priobčevaJo imena darovalcev v svojem li>iii, darove {la nemudoma ddposiljalo dotično iiicslo. Kdor urno pomagu, dvakrat pomaga!
Iz Radeč pri Zidanem mostu. — V našem tigu se zdaj le govori o loliko zaželjenein in potrebnem mostu preko Save, kateiega namerava graditi dežela deloma s pomočjo obĚine radeške. Potreben je most. Da bi le inostanue ne postavili prevelike, kakoi' se je žalibog zgodilo na Krškem, Gmotno bo lladeški okraj mnogo pridobit z mustom. Pa init je tudi [lo-treba. tíiavni pridelek tukajšnji, vino, sse bolj in bolj krči. Bati se je, da popolnoma prestane. Lansko leto je peronospera neu.^imiljein) smodila po tukajšnjih vinogradih. Filokseia se približuj« vedao bolj. Kaj bo, ko se ta grozni sovražnik trtni vgiiiezdi tu? Druzih pridelkov razen vina je tudi bore mala zbog pomanjkanja pripravniiga sveta. Na živinorejo iiiti misliti ni, ker ni skoraj uić travnikov.
Hvala Bogu, da je tu vsaj tovarna (papirnica). Več ko iOit delavcev in delavk, .■îkorej izključno le domačih, nahaja ui zaslužek, da se pušt.imo prežiťé, ko bi morali drugače iti po .svetu dela iskat. Ali tudi drugim, ne samo delavcem, je tovarna v veliko koriat, marsikateri lep tisočHk pride ravno po iijenera posredovanji iz tujega v naš kraj. Izdelek svoj iz-pečava namreč večinoma v inozemstvo. Ko bi )e na-titalo na Doienjskem več tovarn, potem ne bi bilo treba ljudem izseljevati se v Ameriko, kar sedaj morajo, ker doma ni zaslužka dovolj za vse. Seveda, bi morale biti tovarne tako vrejene, kakor Radeska, ka-te.]'a je v rokah domačinov. Domačin (rojak) ima gotovo najveťí srca za syoje Ijiuli. Ravno zato, iu ker je vodstvo v Radeški tovarni izgledno, se tu nikoli ne Čuje kake pritožb^ od strani delaveev. A v čast tukajšnjim delavcem v papirnici, moškim in ženskam, se mora tudi pripoznati, da jft vedenje iijibovo v.-;e Uvale vredno. Vsuj pa tudi lastnik tovarne pazi, da delavci tako v verskem, kakor y nravstvenem oziru živé redno, Jediiacih tovarn daj Bog prav muugo, bile bi naši revni Kr;injslii v veliko pomoci
Il Severne Amerika — S ki vavečim srcem poročam, da so tiikaj nekateri rojaki straáuo ošabni in zoperui do svojih znancev, do tistili revežev, ki pride o v Ameriko delo iskat. — Veliko jih je namreč, ki jridejo semkaj kar sulii; denar so porabili m pot. Na( ejajo se, da jim bodo znanci farani, prijatelji dobili delo; ali motijo »c. dostikrat. Res je sicer, da se delo ne dobi vselej laliko; ali resniua je pa tudi, da so nekateii naših rojakov tukaj tako nei)te.sanj, da jili je kar aram govoriti slovenski s svojimi rojaki, ampak jih tiar angleški nagovarjajo, — Bratje, doK žnoHl je pomagati, postreči svojemu bližnjemu sploh; usmilite se tem bolj svojil» siromaakih rojakov, ki pridejo v Ameriko!
Dostavek vreduištva. Z zadnjimi vašimi mislimi se pač strinjamo; upamo pa, dii je tako nerodnih in neusmiljenih rojakov pač malo v Ameriki, da bi svo-jili ne marali poznati, Bog daj, da ne bi bilo nikogar!
Domače vesti.
(Za drugo zasedaaje porotnih obravnav v Novem Mestu), k<il.ere se zaČuň 2á aprila in bodo trajale ves teden, so izžrebani ti-le gospodje glavnim porotnikom, Jan, Fuks, pos. iz Sela pri sv Uuhu; Igu. Zupančič, c. in kr. stotnik v pok, iz Toplic;
W. štřT.
I10LKNJSKR NOV[CK.
stran
Jan Kerliiii, posest. iz S[)r>(1. lîivzcvcfi; .Tsii. Kiiniin, pori. i/. D->lenje vasi; Aiit. Dfťitielj, piH. ix Le.-kovca; Jíiíiko Kastelic, pu^. iz Vinice; Jhii. Glilia, pos. iz Ve]ike Ij'>ke; .íanfz IViiiinili. oi^krlmik iz Građama; Frati Keiin, |ios iz Sv, Kiiža; iíaiko Afíijerlťi, pos. iz Fredfíríiilři; Ant. ZipUtHr, pos, iz Volčje njive; Alojzij Denntílj, pos. ix HoŠtniija; Aut, Šiiikoi'".. »kib. iz Zaloga; Jan. Erjavec., ;tii.s, iz Knžiie vasi: Ki-an Kiilavec. pos. iz Goi-ťuje Sas'ce; Fran Sevnîk. ims, IZ Oat*-ža; Mili. Korjan, pfiM.-'st. iz DrMjiriitiŠa; /van SkvHic, pos. iz Dolenj« Skopice; Alojzij Bukovec, pos. iz Velike Loke; Audr, Peterim, trgovec iz Kilmice; Jože G!ol)evuik, pos. iz Stare vasi; Jan, Koren, pog. iz Metlike; Fran FlorjainMĆ, goíjlíl. iz Žužemberka; Fran Smniič, pos. iz Dok nje Grapreče; Jože Javoinik, pos. iz Žaljne; Aiit. PliUiiiišek. pos. iz Mirne; Janez Kure, pos. iz iiagozdca; Kail Oi'iUil, [lus, iz Gi-ahei'; Frrtu Doliitiir, pos. iz Velike doline; dr. IVndor lin-dež, grajšiak iz Ribnice; Jan. Gorenec, posest., iz Itolenje Rake; Janez Pleteršiiik, pos. 0.strožnika; Fran Novosel«, ti'^ovec iz Šent-.Tei'iieja; Fran Giistin, trçovec iz jMetlike; tir. Emil Burger, c, kr, uotar iz Kočevja; Aiit, Jugovic, pek iz Kr.ïkegu. -- Kot nadomestni porotniki izžrebani so gg. : Viktor Diii ini, liiš. pos. in trgovec, Ant. Medved m)., posest, oba iz Novega MestA; Fran Pintar, iios. in niemr iz Kitu-dije; Janez Knoll, trgovec iz Novega Meata; Fran Kastelic, posest, iz Št. Jošta; Ant. 'l'urk, posest iz BrsliuH; Fran Perko, hiš posest, iz Novega Mesta; Fran Može, pos. iz Srebrnič in Fran Ka-sidi' 'lišai posestnik in trgovec iz Kandije.
(V Kapiteljski cerkvi) se bode pelo na Veliko nedeljo pri pontif. »jasi: Missa in !ion, St. Petri et Pauli. Hladnik op. 16. iïraduale „Haer. diRs" Rrîiwei-tzei', Otfertoriuin Tei ra tremuit, za osem glasov v dveli zborih, Htaiinik, hitroitus et Oommuiiio koral. Na Velikonočni pondeljek: Missa XI Toni, Witt. op. 38. Graduate „Haec dies". Olťertoriuin ,,Angélus Domini P. M Kornmiiller. Introitus et Communio koral.
(Znižanje voznine za vinske trte.) Ravnateljstvo c. k]', priv, jitžne železnice naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je z oziroii) na veliko škodo, katera je vinarstvo zadela vsled opustošenja trtne ttši, in da se iiadomeščenje trt po možno.sti olajša, uvtilo do preklica, tO(U najdalje do konca leti 189:^ za vinske trte v vsaki teži tla vseh svojih progah in tudi na progah c. kr. priv. Železnice Dunaj, Pottendorí, Dunajsko Novo Mesto znižano voznino in sicer pri pošiljatvah kot brzo-voziio blago postavke tovornega blaga serije H. in pri [)oši]jatvah kot t,ovorno biago postavke tovornega blaga serije X.
(Pasji kont u m a c) ima za tri mesece občinii Dvor, ker so pii Dvoru ubili zo^iet steklega psa. — Občina Sv, Križ pri Kostanjevici ima tudi pasji kon-tuniac do íi8. junija.
(Petdesetletni jubilej mašništva). — Kakor se nam iz Karlovcu poroř-a,, bode vele&ast. g, 0. Gilbert Gravi, slovenski rojak iz Višnje Gore, mašitik reda sv. tYančiška, hrvatsko-kranjťke pokrajine Bv. Križa najBtarejši član slovesno obhajal v Karlovcu dné 24. aprila t, 1., to je na prvo nedeljo po Veliki Noči petdeeet-letnico njaânistva, — Velečást jubilant je bil posvečen 12. mareija 1. 1842 v Gorici od tedanjega precast, knezo-nadškofa Loulina, tedaj je ravno letoa 50 let. Vrednemu zlatomašniku in mnogo spoštovanemu patni, kateri si je kot redovnik in mašnik akozi toliko let pridobil velike zasluge, ob tej priliki
srčno tastitAmo in mu želimo kot njegovi rftiaki, ^ po volji božji doživi še deniantno sv. mašo zdrav, čil in čvrst!
(Poroeilo «delovanju in stanju slovenskih vseučiliščnikov v Gradcn za akadem. leto 1890/91) imamo pred seboj. Iz njega lazvi-dimo, da to pod;>orno društvo, ki j« stopilo letos v dvajseto leto svojega delovanja, jak« dobro prospeva v blagor našim rojakom vseučiliščuikom. Zanimanje za društvo rase od dtié do dne. Dđlo je društvo leto» ubogim dijakom več kakor kedaj poprej, a vendar je moglo tudi glavnici dodati .íe íiOíř glđ. Inmtje glavnice znaša sedaj 7200 gld. Dohodkov je imelo društvo a preostankom iz pre)šnkga leta liiO.fi g!il Podpiral» je 1.8 slovenskih vseučiLščnikov — 12 s Štajerskega, 5 s Kranjskega in jeden s Primorskega. — Blagodejno dništvo priporočamo iz sn^a vsem premožniSita rniloijubom; vsaj vemo koliko bědo trpé nekateri slovenski dijaki na vi.šjib soUh. Ljubezen zahteva, d» podpiramo svojega bližnjega — čira bolj pa čile svoje brate po krvi! Vendar pa dodamo áe eno željo — narekuje nam jo pamet in veia. — Culi smo mnogokrat, deloma tudi videli, da naši mladi rojaki v Gi'adctt. posnemajo nemške „biiiie" ter se v dvoboju praskaj» po obrazih. Biidalost res, in prepovedana budaloatE Kako žilostno, da moramo čuti, da se v društvu „Triglavu" baje celo zahteva, da se mora vsaki član učiti „borenia" — menda za to, da bode mogel komu nit licu kožo opraskati! — Koliko pametneje ravnajo naší slovenski vseučiliščniki na Dunaju, kjer je v Sloveniji dvoboj strogo prepovedan.
(Obrtno knjigovodstvo a kratkim p»-ûkom o menicah.) Spisal dr. Tomaž Romih. Tako se imenuje na novo i/illa učna knjiga za obrtne in nadaljevalne šole, ob jtdnem priročna knjiga za obrt-uike. Dobiva se pri zal.tžnikn Drag. lliibarju v Celji 1 gld., po pošti 10 kr. več.
V
Bazne vesti.
*	(Nesrečna igrača.) Na Dunajn so pred nedavnim časom obesili znanega morilca službe iska-jočih dekel Schneider^a,, ker je priznal svoje hudodelstvo. Ženo njegovo, ki ni hotela priznati, ob.so(lili so v ječo za vse žive dni. — Te dni pa so otroci^ igraje se, posnemali sodbo in obešenje Sclineiderjevo, a to pa tako nesrečno, da so pri tem nekega 11 letnega tantiča zares obesili. Torej pazite na otroke!
*	(ČJesa vsega si ne izmislijo Jjnđje?; V romarđko cerkev „Nnostra Seňora" na Špaiijskeiu prineslo je nekaj gospodov v dar krasno sveča, ki bí se naj prižgala iia praznik brezmadežnega spočetja ob času slovesne sv. maše. Na imenovani praznik je poskušal cerkovnik pol ure pred opravilom, da bi prižgal svečo, toda brez vsi>eha. Ker pa se je že mudilo, prižge samo di'uge svečnike. Ko je bila že cerkev polna vernikov, poskuša cerkovnik še enkrat prižgati svečOj pa sveča se 1« ne užge. Na to gre poved.tt to menihom, ki so bili v žagradn. Ti mn naroče, nuj se enkrat poskusi prižgati. Ker se mu tudi zdaj ne posreči, vzame kljubovalko in jo odnese v žagrad. Tu svečo razkosajo ter najdejo v tem lepem dar« obilno smodnika in dve patrom dinamita. Dai'itdjer doslej še niso zvedeli.
*	(Boj proti mačkam,) Za hambursko ozeinlîfc izdala je vlada zakon, ki dovoljiye vsakemu, iia čegar zemljišču se nahaja tuja mačka, da sme isto ustrtdiii
aïi ujeli. T» ířikoii je izdřtJd vlada ludi tega, ker so ■tnadktí v baraburskej okolici naplavile mnogo Škode s tem, (la Sd morile koristne ptiiie.
*	(Čeitm Idliko rabijo tiskovine?) Moravski lisi iJišfc; Čii zavijemo kožtiliovine, sukno in portolme rt!Či v tiskan papr, smo laliko brez skrbi, da molji ue pridejo do njili, ker tiskarsko črnilo jim smrdi tako kttkur kafra. Radi tega vzioka je tudi dobro polagati tiskan painr pud preproge po sol)ali. Dobro služi tak papir tndi, da zavijamo vanj predmete, katere hucemu uluaiiiti pred uplivom xraka
*	(Po ž.ivi «a Ogiskein.) V raestu K aba je minolfi dni nasitai velik [tuzar. Pogorelo je čez štiii-đešel his in bilj ja vse niexto v vebki nevarnosti, ker 8o bile hiše večinoma z slamo krite in je burja ogf^'ij vedno bolj razširjala. Iz sosednih dveh mest so se pripeljale požarne biambf na pomoć s posebnim vlakom, da so rešile siei'r lepo mesto^ z fiOOn prebivalci popolne pogube, — Tudi v občini Kacjiet nastal je požar ter se je vslt^d burje zeio nagio razširil in polovico posestev pulfuCal. 'Škode je m 250,000 gld. Mnogo družin je brez vse pomoči.
*	(Železnice v Evropi.) Leta lSf)0 je znašala dolžina vseli evropejskili železnic ÍÍ22.926 kilometrov ; ZA 3960 kilom, več kakor v prejšnjem letu.
*	(Pri sodniji.) Sodnik: „Mož, kako morete biti tako surovi, da ste udarili svojo ženo z loparjem po glavi?" ZatožtíMec: „Gospod, ali poznate mojo ženo?" Sodnik: „Ne, ne poznam je." Zatoženec: ^No, potem je pač najbolje, da molčite."
*	(Na sej in) seje jpnpravljal knijač, kateri je imel za prodati obilo hiač in siikenj, pri jiostovu mu je žena vošila srefo pri kupfuji, rekoč; „Zeiim ti, ljubi mož, da se doinii vrnea brez snkenj in lilačt"
(Iz otroâkil) ust.) Znanec gospej na letovišči, katera je bila sicer doslej rudečili lic: „Milodt-liva, ste li bolni, ali kaj se vam je hudega pn jetilo, fla tako slabo zgledate in ste tako bledi ?" Dečko iiitro: „Nič ni hudega, nič danes sem materi vso rudečo barvo stresel!"
IÎ a Z ^ 1 ft S
o oddali čistokrvnih plemenih bikon sive pasme, kupllenth z državno podporo.
Gliwiii yťibor lír. kmerijske dnižlit; bodi; lue.setti maja kupil s ii'idporo, Isňtfird je ilavoliln visolfo c. kr, kiiietijskd ministrstvo Ka iiiiífpa^tív.mje govi^íi^vrstva. »tika,} biknv nive iiiisuit.
T(i bike bûctii .Kiii.ijil iidbur ua pmllajii iluSiili pioiyii , in sÍL-er •/. oziiotii na pntriiliii t'ifitukrvnili i)lťmtíujaki>v pu dot útiih krnjili.
J-'rip,;iije je vlužiti
30, aprila t i.
pri iílawieiiiii tulluirH o kr, limufij.^kf dniíiiů kríiiijske v Ljiililjaiij.
Vsak pt'Fsile*; za bikii iimift v pruíiiji iKiziiitiúti, ixíriniia Ee ;iaveí;ali:
J.) lia |t; jiiiiivavijeii Uika vzprcjťU u pravw. íii.xii na iini bližnji msiaji, katera butie dukiOeiin, iu sicar tiřttítta hik;i. kaU-rejja bur 'loluíi;
1.) >ia b.Mle p istai ua rnimi pruiej, kii tiiii otibut iia/iinni, dli imi je liik prisiijtii, 10 glil., kateri zapadejo, če p.>tiíiii tie vsjiïcjiiie JI Ik ii/liney a mu bikft;
3.)	dn [iiMEi 11 b up rej emu Mka polo c i co na ti li stroškov, katere je p.iilpiaaiii odbor imel zanj pri nakupu, in Nicer iiilrar'Hiitviii pud toi'ïkii li. '.imenieiiili 10 íriil.. iu
4,j	da pudpi.ie a.ivezno pismn, ě Katerim stí KO^-eže luieti prejetei;a bika dva leti /a plpitie iii is ija iz katerejra kuli la-du.'itiiega vzruka ■/, ilovDljenjein poilpiuaiieiía oillmrn prtila, pnvniiti po b gill, za \>ak liiesei;, kar ga jiii'd ('susdiu odila.
Živiiiorejei. kau'ri hotlo rabili prejotej^n bika č(;i 2 leti /a jileme, in sicer iiajuiiiii) 4 iiioiseeu 'ialjt;, dobodo po ^ gliL in za. vsak iiadaljui iiiesuc piř 5 ^Id, iiajíraily.
Olaviii odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, v LJubljani duÉ aprila ISđi'
f0W>
X-jSarija, ISa-veefe
v Ill-flWliTllI JJtřlftií	TVLi'Nill
izdehije umetna cvetlice in vence, ter se posebno pnporoĚa gospod župnikom za častite naročila za priliDilnji ma nik in praznik sv. Telesa. Dalje bom imela za birmo primerne vence in šopka. Pismene naroĚila prosim naslovom; Marija Kavsek w Beràlinu, pošta Novo Mesto.
V mesecu marcu v Nov« Meato vračlijoča se pisma:
Anton Hrovat, Verbovec. — Franc Schray, Insel Kuba. — Andreas Halner, Reka. — Anton Pintar, Leadville (rec ) — John Ja<'kse, Iron, Menntain. — Franc Stamiel, Kalumet. — Josefa líepovš, Zngi-eb. — S- O., poste restante Hudolfuvo- ~ Franc Appe, Kla-genfurt. — Franc Steruiš«, Oernoinelj. — Stjepan SlarkoviS, Sarajevo. — Johanu Kostim, Bublen. — Johan» Kužnik, Holienbeng. — Joseť Rakoše. Zagorje (rec,) — Junez Kovaňič. Zagi'ab (fee.) — Maria Ka-3iž, Brusniœ, — Jur Gotobič, Viniea. — Martin Ci* raarćič, Michigan. — Frunc íilažiě, Calinnet. — Janez KlepĚar, Calumet. — Franc Ka^^lelic Euttalo. — Jože HrovatiC, Vrbovec. — Jonaiiti Glilia, St. Paul. — Maria Uebic, St. Peter. - Fried. Nagi, Kolin U. R.
(rfeť)	_
Loterijske srečke.
Trst 2. aprila	53 1 86 26 .Í8
Gradec 9. „	46 I 86 39 20
Izvežban organist
* dobrimi spričevali išče službo. Ponudbe prosi pod na.slovoin Jernej Arko, «rgljavec, ulice na Grad št. * Ljubljana.	<97)
Vnaem se da kovačija z stanovanjem
8 1 junijem t. I- v Zdenski vasi pri Velikih Laščah.
Kovači dobrimi spričevali, in ki ,su izučeni v pod-kovstvu oglasijo naj se pri Franc Žnillaršiču, župann v Zdenski vaet.	(yi)-i)
črno istrijansko vino,
fino in nepokvarjeno ima v /.alo^i Prane Kastelie^
(i^ (83-1)	trgoMT 1) Kwúiji pri JVoi^f,), Mntu
Dalje priporoèa ftno špocerijsfco in železniusko blugo, cement za vodnjake, gips, deteljna Bcmeua ®
garantirana proti predenici, nagrobne križe itd.
' i
« štev.
Prodîijalniea
z vsemi potrebnimi prostori In pohištvom v Žužemborku hiš. štev. 33 HO dflje v nujem s 1. avgustom 1892.
Natiinčneje se poizvé pri lastnici hiše v Žužemberku štev. 33	ot-o
Vse vrsto surov» ga vUU'ga 2e- j Iczja in koviu za stavbe iu mašine, kakor tudi vsa dela, zadevajoča ma-štustvo, ponuja
G. Tonmes-ova
fabrika za mašine in livarna železa v LJubijani,
jrggjïg^ jà I^ij^T
5 i I a 3Q. O a
posojilnice v Čmomlit, registrovane 2aclruge z neomejeno zavezo za sedmo upravno leto 1891
Imetje	i	kr.	Dolgovi		(fld. J kr.	
	i 180		731 /ndruznikov ima U7l deležeT pfi 2 i^Id-		i 8.942	— '
	; )2ft.7r>a	Tfl	NevzdigiK^ni deleži v prejšnjih letih izstopivSih			
	41]	06	dr 115t veil) ko v..........		ao	—
1 l'ri drit/^nli deiiimiih zavodih naloženo je .	1 ]2.ÍK)0	—	Hranilne vlogo . . , 128.tfTt gld. ita kr.		(,13.889	2i
Obresti (kI iialoKenega deuarjapri drugih caviMlih	' 219	."io	Kapi tali») vane obresti . 4.417 „ 92 „			
TožlieiiiL stroškov imajo §tranke [«jvrnit; . ,	108	13	Preitplai^ane obresti /a leto lfttt2 . . . . .		1.4(>i>	
Vrednost tisk(!vin (knjižic, meiijie, dolžnih pisem	4f!	t«	NevKdignene dividende ímI deležev , , . . ,		82»	32
Gotoriim dnć 31. decembra 1831.....	6.18Í)	40			1»4	—
					1.630	
Skupaj . . .	U0.40S	38	Skupaj . , .		j H0.40Ů	!
Poro
De)(tvanje iMjsojilnice sc je v minnlem letu idatno lazširilo, k»jt; 'bik je iirometa'2L4.U36 ^'M. 10 kr., tedaj zft 42.H4 plil. 8(i kr. feć iirejánjega leU. Tiidi število lartnižnikov se je povihSalo, Leta IBOO jih jc bilo «34, t letu 18ÍH jili je iiostalu M, pmttipilu pa 97, tako da je bilo kuutîein letík 1S91 = 711 zi»-đminikuv s 1461 lidtíži po 2 gld. v skiipueui aueítku ťW-61!) íitrank imn 8*j0 poRojil in sicier:	v
iia raeiijÍRe.......22,307 gld. 58 kr,
nft (loižna [lisma s poroki , &B.036 , 04 ,
na int»bnlaeijo.....4.'),4tO „ 11 „
■ikiipnj . 120.753 gld. 73 kT,_ 3íl5 etrank ima s kittiitaiizDvanimi obresti vred ualužene^ Í83.889 gld. M kr.
Renervni zaklad ima ÎSïSO gW. Il kr,	«
ZgTtbe nima t>»9ojiiiiiua do sed^ nobene zaznamovati.
326 gia. 40 kr.
Čilo.
Denarja ima toliko na razpoli>(ïo, da Ra mora Be pn đrnph íleíiarnih zavodih vlftfjati.
Obíiii lUur je dué SO. marca t8»a račun aa leto 1891 potrdil in iiati dohiĚek t«ko-le rnulolil:
Zadružnikuin bb isiplař-a dividMide Vsini udom aačeJftvft pograda íb l>oslo-^.
vanje skupaj . . . . ' t ■ " i Za me.stno godbo v Črnoraiji , « . . 1'oz am i brambi v Crtioiiilji . , . . Narndnej Soli v Ljiibljara nstanovnino . Dru.štvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Drnitvii v podporo vifii>kožokev na Dnnrtii Re:a>rvtieniu xakladii pripiSe s« oeitanes
Sr70 MK) '20 ao 10 10 .173
T
ao
Bkupaj 1630 Kia. 30 kr.
L r.
Martin Malnertč t. r.
Avgust Kune 1, t. Frtuc Šušteršió I r. '(dboniiki. -
Anton Jeršinovlfi
ravnatelj.
Z glavnimi iu pomožnimi koji^ami primeriia in v redu aaala: Anton Pavlin 1, r.	Franc Setina 1. r.
raiimski pregledovaleč.
raéiinííki.'t;n prejele d o val ca namestnik.

<96)
—■>

Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo
u


mlatililico, čistilnice za žito,
trijérje, slamoreznice, milne za sadje^ stiskalnice za sadje, mn^i i/n grozdje,
kakor tudi vse ftruge stroje iti priprave
ti kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd.
prijhjrijÈB v iiEyïiovtjii ID najboljSi obliki, ptj ceni:
IG. HELLER, DUNAJ,
Vï PRATERSTBASSE 78.
73 [ nn I uno I nnooc. /o.
Iluntrotintii zapisniki in jpnAraina pisma o »loitnnskeM, hrvatskem, nemSktim itt laihem jeiiku yo ja&ttvanjn plainû in /ratiko. — Cea xo pi/»kuS*ijt ~ ynranrija, uçodni pogoji.	Zopet zniiane oene.
dorte Brynnereve gostilne
r J	JO
ť- Veliko nedeljo 17, aprila boni zopet ^ gostilno z vrtom orlprl, ter ^ie priporočan) starim in novim gostom v blagovoljni in pogosti obisk, obetujoc doljro pustvexbo.
Z spoitovfidjeiij
(7«-2>	Mahso Brntiner.
O (Ï 1. A S.
0(J 3000 kiijipr krasnih pesni Frana Zakrajšuka jih je le še malo izt-Uov v zalogi. Kdor je želi, dobi jo znižani ceni 50 kr. [loštmne prosto v zalogi je. pri
A. Bitider,
V7S-2>	'i'rst, Virt Slakiuitoii Et. il-
Kje je
po primerno nizki ceni.
Betty Tabouro,
Novo MobIo Štev. 202.
Naprodaj je nov mlin, |
4 tremi tečaji, prsT dobro narejen, votla viaofc» Ve jo j« mirom doati, v dobrenj kr»)D «no uro od i^elcznico, jiri títiíti in jo v obližji tudi premogokop. Pri njomn «o tndi njive in tr«voiki. PUćati je jeden dol takoj, Mtalo pa ee labko plaftaje v letnib obrokih. Već de nvé pri (lanezu Lasardli, v Kajbonborgn, Štajerakt«
obre slivovke in borovnicara
t
ie naprodaj vei hektolitrov v Kotu pri Mirni. Fini borovniôar stane stari bokal 2 flOld., ter je najisvrglnejSilok proti ranogini bolesnim, ■Usti proti bolečinam v želodcu itd. '66-41

Oaotie, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si t)rez truda zagotoviti
lep zaslužek,
ki se spremili a v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zató ni treba, pač pa mora dotiônik znati razločno slovenski pisati. Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacavji, občinski sluge in dimnikaiji imajo posebno prOožnost okoristiti se s tem zaslužkom, Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. Z. 31" poste restante v Ljubljano.
-ženska % imenom Marija Štajer. ^e leta 18Í30 je odšla -v Ameriko, roda podpisani ne more poizvedeti za njo. Ona je majhne postave, črnikasta in stara okolo 27 let. ima {»odojgovat obraz, črne oči in dolge ta-s^i ter ni jwsebno jasne pameti. Prosim če kdo kaj o njej izvé, juij mi to naznani.	, , a. .
lozef Stajer,
[71 — 2]	Kly ílit:ii.iít.iUi, Aiiicrikn,
Criii iu btili gcibrov los
aa ^otovň dolžino rezan in po naročilu cepljen kakor tudi
bukove, jelseïe in lipoïe hlode {debla)
kutiuje
.42-5) G. Tuiipiesova tovarna t LJubljani.
Zarad odpotovanja od tod jjrodam preigran, pa ■vendar se dober
klavir ^
Dobro ohranjena
rujavo-zelenkasta garnitura
je naiircdaj. Več se izvé v Luznerjevi hiši L nadatr-v Novem Me^tu.	('jo a)
Velika ir^liva^r
pašnik in šupa za seno, blue mesta (jioleg Klemenciča) 86 Takoj odda v tiajeni aH pa tmli proda. Več se invé pri Fani Petrič v Novem Mestu št. 110, (is-a)
et niizarskiíi stružnic (Hobelbante)
ima naprodaj Anton Pršina v Ločni štev. 3. ^si- a)


Poleg mestnega mlina
najbtižiiji tïilin polej Rudolfoïeja,
z opravo na valjce je na predaj ali se za već lei v najem otldá
Kfi- mi	I'lirfivil:-! braiiijii, ie iiailalje 5e a
iiilm.im iieiati, tifi in>uiiiiiui jii> t-eiii v luikiij), uli za vet let v iidjeni.
Atlin jii i>rûatoreu, trilnu KidiU), s Étmmi rari iiiiinciii m šf K vso uijravu na vitijiie; js v tli-ubrem DtBiuL, iiiijbližiiji mlin injk'i; Ruil.ilfoveíír. lia flolirtJi liot jku , Težka vinla", ud iuetitliiijj;B Kiítovžíi uiimu nou iciiî-rtkoï Ijtlíkljeii; fl ticriij triii:[»i(liirskiiiii [Wí-loiiji, iejfirij valibim vrtiDii, njivo m iimlirii ii-iivítikuriř mtsa. jňuiiu K KndtLiHi drevjem na yu i'eiitov miïfe; un v"-lir.i,jii. i'ri|iuri)taui	oeni v nukuji mli-
imr,ieio, ali ï 'jïinitii na zagotuvljoiio dolrnjsko žale»-juet. dc RnrictltKvega, ga kako ilnij^n industrij i) ti u podjetje K ïudwiii Koiiiiom, iia priiikoi m meliniiifuf) mizarstvu, oljarno, strujarijo, umetno kljniiiviiioarstvi, ali ilrnga pndobna podjetja.
Opomuim, da j« v prvem tiadiivopji mlina hpo etanovanje z SiîBtimi subami i}i iiravilnu peiuico, vuf.o
mu slapa ah pHrica obrezauetfJi kitiiiiiii v
riařati je iirerej jiri "ku'im gamo 1000 «Id., ves dr««' ïiieiek paziitýe v letnil, oliríikiU.
m kuhmio, đi ima voda pri lulniu ^■80 inctrft m da je jĚa, ker iz obi cement vzidan, ta vořno trdaii.
Alfonz Oblak,
locest, Iiilina v Kaiidiji pol. Kudollovega.

Odgovorni oiediuk, iidojatey in enJolnik 1, Krajea
Ntivument». Katitiiiil .1. Kiiti{»ií.