--f-^sassa

S U B S C R I P V | o N :

U- S. Canada &  M«xico:
One year . ._

'ifc

Six roonths

60

V

Three months _

Foreign Countries-

0n » yef ... . $1.50

Single Copy 2 cents.

VOL. IX. No. 34.

(j*s i_^< > *' i<: ^ $'-<■  > ff* i-iS)

Phone: Cortland 5188-

NEW YOBK — PITT3BURBG, PA., četrtek, 14 oktobra (Thursdajr, 14. October) 1915. G e*io: ..Slovenijo Slovencem-

Leto IX. Št. 34.

1

Ruska dekla, nesrečna Srbija, je sedaj torišče vsega I
bojnega vrvenja. ■ j

Avstrijske m nemške čete so jo zagrabile s severa, Boi- f
garska z vzhoda, Angleži in Francozi izkrcavajo svoje čete;
v grškem pristanišču Solun ter hite Srbiji na pomoč, m ra- j
sko brodovje blokira v Črnem morju bolgarsko obal. Go¬
vorice krožijo sedaj že po svetu, da se umaknejo angleške!
m francoske čete s polotoka Gahpolis ter jo mahnejo Srbom'
na pomoč. Prej si tega niso upale storiti, dasi bi bile nadvse j
rade videle, da bi se to zgodilo. Kajti brezuspešnega preli- j
Vanja krvi za Carigrad so že do grla site.

Sedaj bodo imele vsaj nevidezno opravičujoč, toda j
bistveno zelo piškav izgovor, češ, da morajo izpolniti svojo j
zavezniško dolžnost ter iti reševat svojo zaveznico — Sr-;
bijo :— neizogibnega pogina.

Vzhodno in zapadno bojišče pa tudi italijanska bojna
fronta je sedaj važnosti druge vrste, čeprav hočejo polen-
tarji obrniti nase pozornost s tem, da pogrevajo staro in
ničevo gobezdanje, češ. da jim Gorica skoro pade v gra¬
bežljive roke.

Oči vsega sveta so sedaj obrnjene na Balkan, na Srbijo.

Avstrijci in Nemci so prvi sprožili svoje velikanske to- j
pove, Bolgari so udarili na Srbe. Komaj so se premaknile
zmagovite zavezniške čete, komaj so izpregovorili Skodovi
in Kruppovi topovi ob Donavi, pa so že vdrugič zaplapolali j
zavezniški prapori raz trdnjavskega citadela belgrajskega. j
Avstrijsko-ogrske čete so ga naskočile ter se ga izlahka po- j
lastile.

Celo prestolno srbsko mesto Belgrad je sedaj v zavez-j

niški oblasti. j

. , '•

Velik h fztrebfjeme star« ga avstrijskega sovra7.nik.wss.!

je torej pričelo. Drugega decembra lansko leto je zavzela j
avstrijska vojska pod poveljstvom generala Franka prw j
krat Belgrad. Ali nadaljni pohod se je Avstrijcem izjalovil, j
Da so morali izprazniti tako naglo srbsko prestolico je iskali!
vzroka v tem, da je bilo treba njihove pomoči na važnejših
točkah bojnega meteža. Treba je bilo zajeziti ruskemu med¬
vedu pot \ Berlin, odkoder bi potem izlahka prilomastil na
Dunaj. In ravno tedaj so izvršile avstrijske vojske velikan¬
sko delo za obe državi, za Avstrijo, kakor tudi za Nemčijo.

Da ni bilo takrat Avstrijcev, ki so prodirali v Poljsko, bi bdi
Rusi gotovo že v Berlinu in morda tudi na Dunaju. lo je bilo
gotovo važnejše.

V sedanjem vojnem pohodu avstrijskih in nemških čet
tiči troje velikih ciljev. Zaveznika hočeta namreč poman-
drati in streti Srbijo, ki je izvor sedanjega evropskega kla¬
nja, narediti si prosto pot do svoje zaveznice Turčije ^ var j[ odstrani Ferdinanda in nje
»reko Srbim in Bolgarije, ter prekoračiti potem tudi evrop-jgove vlade. Bolgarska se ima za-
ske meje. Da, ta pohod naj povede zmagovito orožje nonj uost jn vendar se zdi da ho2e bi _
eetverozveze, zmagovito orožje Avstrije, Nemčije, Turčije (p sedaj vazalka ruskih sovražni-

in Bol narije tja notri na obrežji sueškega prekopa. Če sej^orh t j. Nemcev,
m uuti,aujv. ij j Natančen preudarek te znamem

Anglije ne more vreči na tla ob Severnem morju m KanaiC • j j , j z j av(1 v ne ; Z p r0 sni luči svetov-

se bo to Zgodilo ob sueškem prekopu, ki danes zapira m od- ne zgodovine privede človeka do
° T  ,.. {dveh neizogibnih zaključkov:

pira pot V Indijo. ^ v  , . j Prvič. — Da .je Rusija, in ne

Vsi trije cilji pohoda so važni za vse štiri zaveznike. j bolgarska, izdajalska, to pa ne

zlasti na za Avstrijo. Kajti avstrijska država bo imela potem -mu, glede slovanskega plemena,
zidsii [Ja z.a J j .. . . * y • I ego tudi glede svobode m civili-

prosto pot v Solun, bo rešena podedovane sovražnice j Lucije same.

Srbi' * odkoder «e je netilo med Bošnjaki in Srbi potom j Drugič. — Da se ima Bolgarija
agentov velesrbske propagande sovraštvo do Avstrije.

je zažarelo na Balkanu nebo, kakor krvave kače sikajo dLt | IUI1  odporu, katerega je tačas nav-
tonosne krogle, balkansko obzorje je zakrvavelo iznova. iv\  Rišeno odobravalo časopisje in

iznova se bo prelivala slovanska kn v potokih ladi oeigiaj | y demo | ratičnill državah

cke zalege na dvoru srbskega kralja. ti se sedaj v novih zavezniških

t_j„  dnn  »svete dan obračuna se bliža tudi temu; pc.Jodnosajih pridružujeta ruskemu
1 Oda uctii uou- ?, . . . ,. > {kričanja o ..izdajstvu m ,,ne-

grozen in strašen bo ta dan zanj m njegov zapeljani naroc | hvaležnosti" zoper Bolgarijo.

Nadalje pravi gori omenjeni pi¬
jače, da je Rusija tisto deželo (Bol¬
garsko). ki jo je osvobodila L
'877. izpod turškega jarma, da je
j to deželo nameravala izpremeniti
: v svojo vazal k o.

Predsednik Wiisen, njeg era zireŽMta in mati ie-te v New Torku.

j'£FITQ.RfGHT~mSW.H.BOLUH6TM85.ntORklAN GALTAMO PAES1DENT V/ILSOK LE AVI NG THE. ST. REG!S HOTEL

L«"to sliko predsednika *ViU©na, njer. .ve zaročenke ge. Galt in matere Ie-te je
vjei fotograf ob njihovem t  bitku v  nsw-yorškem mestu, Tu'je bila pretlačena troji«
v gosteh pri polkovniku E. ftl Hou: e. n&imluanajšem prijatelju predsednikovem, To
je bilo prvič, da se je predsednik javno pokazal obstrani svoje zaročenke, odkar je bila
razglašena njegova zaroka, Kjerkoli se je prikazal predsednik s svoje zaročenko, ga ji
prarcim ^poždfšvtiffto, ptfšrfčflf' v dreffetkrrrkF j« tn»jica~zapušča‘'

la hotel St, Regis, kjer je lo žirafa raed svojim bivanjem v mestu. Predsednik se poroč:
v novembru.

ZAKAJ SMATRAJO BOLIM! ROSIJO U  SVOJO SOVRAŽNICO.

V noiv-vorškem časniku. ..The j i i ii uganjali v
Evcning Mai!" čitamo članek iz-jmi in : jen

pod peresa Boi ga ra Bvet ozara To-* l.mega .ar,a.
njoroifa, kakor sledi: j Pl vi izmed

Redkokdaj .je bil kateri narodi :iih ruski!'. •.
tako silno denuneiran, kakor jej svoboda lu.ig;
bolgarski narod po ruskem mini-! na. so ie prič,
stru za vnanje zadeve, Sergija!stopil vhulo
Sazanovu. Kazanov je rekel dne 2.[san.!er Bat • d
oktobra nekemu korcšppndcntu|novo ustanov
,,Associated Press" naslednje be¬
sede :

,,Ves ruski narod se zgraža nad
neslutenim izdajstvom slovanske

Bolgariji z
noslaniki'v

'.arotr,- nee po zavrnitvi v I. 188:1.'

ski po ruskem predlogu.

lik ega line Nikolaj Vasiljevič Kani
bar.-, se odlikuje v ostri luči med
igih ponosreee- uničujočimi agenti ruske dobrot
sov. da b.i bila Ijivosti na Bolgarskem. Ma.jor-ge
države i/.niče- nora! Knulbais je bil mož. katere
1  - s; ko je na- ga je poslala matjtiška Rusija na
i: fi i: ni • : A Irk- Bolgarsko I. 18,'sfi., oh kritičnem

izbran za na-j Času v njeni zgodovini, prevzet
i prestol bolgar- državne posle v roke. Ta mož jih

Izkoriščajo knozovieevo mla¬
dost in neizkušenost kakor tudi
hvaležnost bolgarskega naroda

je zares prevzel — oziroma jih ji
poizkušal prevzeli z maščeval¬
nostjo v svojem sren.

Ko je Kaulbars dospel v Zofijo,

na prani osvobodite!.ju. je pripra-ije bila dežela v rokah mož. kate-
vil raški diktator mi Bolgarskem,! rim je načeJjeval veliki Štefan
general Erurotb. kot bolgarski j Stamboloff. Knez Aleksander, ki

vojni minister princa do tega. da
je preklical ustavo za razdobje
sedmih let kot. predigro za vpe¬
ljavo kozaške vlade.

Pod vojaškim režimom so bili
vsi bolgarski ministri odpuščeni, 1
in državna uprava je bila pover¬
jena reakeijonarnim ruskim ge¬
neralom. Izločitev in odstranitev
Bolgarov iz delokroga 'lastne vla¬
de se jč izvršila potom umorov.!odveden iz svoje palače; še je laiez
zaporov in priporov. Med žrtva-: Aleksander povrnil, zopet, v Zofi-
mi novega režima je bil tudi Va- jo. Rusija pa ga je nato obvestila,
zil Radoslavov', sedanji ministrski .da utegne njegovo zopetno za so¬
predsednik, katerega je Sazanov dan je bolgarskega prestola dove-
razglasil za izdajalca osvobojeval-!sti do popolnega razpor.a med hva:
ne sile in slovanstva. lležnim bolgarskim narodom in nje

je branil Rusijo pobivši Srbijo po¬
tem. koje napovedala Bolgariji
vojno, hoteč s tem preprečiti zdrs;
žitev naroda iz kneževine z njego¬
vimi brati v turški pokrajini v
vzhodni Rumeliji, se je odpovedal
prestolu na brzojavno povelje ru¬
skega cesarja Aleksandra IH.

Po odpovedi in potem, ko. je bil
po navodilu iz Petrograda ponoči

FRANK SAKSER SE JE Z VSO VNEMO ZAVZEL
ZA ..SLOVENSKI NAROD".

-- ‘ !  , | Zgodba o delovanju ruske di

w cj nce m Slovenke širom Amerike opozarjamo [ piomacije na Bolgarskem odta-

Vse J.O I -  - •_ • ... _v- • y 1o  1  ,, Q„Lc^vie«vi Ibrat dalje, ko ni smela Rusija iz-i in Francijo, ter smatral to kot pr-

naj Sl blagovolijo P 1 -C a .j Ci - - ^ ^ ' > vršiti svoje nasilne okupacije, ki vi znak bolgarske zmožnosti do

obstanka in življenja.

Toda poizkusom ruske diploma

, t . vi • i ci l ditstci Ctrnau. inic  v anann meana- eije — fantastična beseda v le-te.j

kako nadvse sklbi new-yorskl .vramai za .C j Odnošajev se ne da niti od-Izvezi — narediti Bolgarsko za va-

tem potom, naj si y<‘g u,wu j u  > vršiti svoje nasilne okupacije, ki

ni Iliči ždne 12- oktobra t. 1. na četrti strani pod naslovom , so  p j 0  prepovedale evropske ve-
^, e . U , V Slovencu** V prijazno pojasnilo*’, pa bodojlesile, se glasi kakor Zgodba O ban
, , L j ul >1] an S kemu ?» I L: __Ql^jditski drhali. Nič v analih -medim

izpre videli, v

ki Narod * .1 l daleč primerjati s krutostmi, ki solzalsko državo, še ni bil usojen ko- 1

Absolutistični režim je omejilo
in zajezilo zopetno uveljavljenje
ustave po preteku dveh let. Ali
bolgarskih svoboščin ni morda re¬
šil nenadni kes med ruskimi zati¬
ralci, nego inteligenca subalternih
častnikov bolgarske vojske in za
njimi tudi zdravo mišljenje bol¬
garskega naroda, ki je uvidel, da
j c kozaška vlada neznosna. Bol¬
garsko osvobojenje izpod jarma
nasilnega osvobodilca je odobra¬
val ves svet. vštevši tudi Anglijo

SRBI Si IZGUBI LI SEIENDRI JO 08 DONAVI.

Berlin,  preko Londona, 13. oktobra. — Nemško vrhovno ar¬
madno poveljstvo javlja, da sta si savesnika osvojila srbsko obdo-
navsko siesto ia trdnjavo Semencirijo.

Na celi srbski fronti zavezniško prodiranje v srbsko AsM prav
dobro napreduje.

Osvojena trdnjava Sesnetjdrija leži ob Donavi vzhodno Balgrada.

BOLGARI SO VPADLI V SRBIJO.

Pariz, 13. oktobra. Bolgarske čete so predvšerajšnim vpadle
v srbsko ozemlje.• Neka vest. Havas-agentare iz Niša javlja, da na¬
padajo Bolgari srbsko fronto priiKmjaževacu,

London, 13. oktobra. — Neka brzojavka iz Aten na ..Times"
pravi, da so Bolgari pričeli napadali Srbijo v pondeljek opoldne pri
GariboHazn blizu Knjažcvaca.

«. * s?

Vojaški strokovnjaki menijo, da bodo Bolgari, če udarijo, po¬
izkušali polastiti so železnice, ki polje iz Belgrad a preko Niša v 'CJa-
Hgrad. Druga proga iz Niša proti .Solunu je edina, katero morejo
spojene! porabiti za prevažanje svojih čet.

Knjažcvac, kjer.so baje Bolgari vpadli v srbsko ozemlje, leži na
stranski progi železnice, ki drži iz Niša v Zaieear, utrjeno mesto ob
rbski meji, in v Negdtin ob Domovi.

Knjaževa.- jo 25 milj  v severno vzhodni, smeri oddaljen od Niša,
,:i je sedaj od prvega zasedenja Bet grada sem prestolno srbsko me¬
sto. Niš je v enaki razdalji od zapadno ležečega Alerinaeo ob Mo¬
ravi in od proge. Niš-Bolgradl

Pod Alerinaeem so J. 1876. Turki premagali jšibe.

2150 SRBOV VJETIH IN 52 TOPOV UGRABLJENIH.

Dunaj, preko Berlina in Londona, 13. oktobra. — V  Srbijo pro¬
dirajoče avstrijske in nemške čete se pomikajo neprestano proti jugu.

Cela avstrijsko nemška vojska, ki je določena za srbsko kampa¬
nj 0 , je že na srbskem ozemlju. Vsi vrhovi in klanci južno Bel grada
o bili z naskokom zavzeti.

Pri Ram u so bili Srbi vrženi iz svojih sila močno utrjenih posto¬
jank. d očim sr, pri Sabeu še dalje pritiskam nazaj kljub svoji silni
obrambi.

Doslej je bilo -vjetih 2150 srbskih vojakov z 52 topovi, med ka¬
terimi je več težkih pomorskih kanonov angleških.

POGON SRBSKE VRISKE.

Dtoaf, preko Amsterdama in Londona, 13. oktobra. — Prodira¬
nje v 'Srbijo napreduje brez prešianka, in združena avstrijska in
nemška vojska je dosegla žc več sijajnih uspehov.

Srbi so vrženi iz vseh svojih okopov iztočno in južno iztočno
'lelgrada.

Naše čete so z naskokom zasedle Veliki Vraear ter so nadalje-
ael svoj pohod med Požareveemi in Smederovem.

Ob zavzetju Belgr&da so našfe čete. ugrabile 35 topov, med kate¬
rimi je devet .velikih angleških,pomorskih topov, več električnih re¬
flektorjev, tisoče pušk, velika množina streliva in drugega vojnega
materija!a. helgrajsfti trdnjavi je bilo vjetih 10 srbskih častnikov
‘n GOO vojakov.

1 A AV’ŠTRLISKNT ALI TkHU E M

BOJIŠČU^ VLADA MIR, 1

Dunaj, preko Londona, 13. oktobra. — Današnje službeno ob¬
vestilo vrhovnega, armadnega poveljstva na avstrijsko-italijanski
fronti se glasi, kakor sledi:

,.Na južnožapadni fronti ni prišlo včeraj do nobenih posebnih
operacij. Naša artiljerija je krvavo, odbila vse italijanske napade
na Črni Vrh",

Videm, preko Pariza, 13. oktobra. — - Glasom neke tukaj krožeče
vesti se bo italijansko vojno delovanje prav vkratkem povečalo.

Nadalje'se govori, da je minister Salandra predložil ob svojem
zadnjem obisku bojne črte kralju Viktorju Emanuelu razne načrte
za bojevanje; ki se skoro započne z všb silo. (Za to so imeli polentar-
n dovolj časa poleti. Op. ur. . Govori se tudi, da je Cadorna odobril
enega izmed. Salandrovih predlogov.

ven si

govnu osvoboditeljem. Pod im¬
pulzom. hvaležnosti, katero je Ru¬
sija zlorabljala ter jo še vedno
pričakuje, se je umaknil prema¬
gale« Srbije iz Bolgarske.

Sklicevaje se še vedno na hva¬
ležnost bolgarskega ljudstva, se
je mat.iuški posrečilo vprizoriti
medtem nekaj takega, ki je po¬
dobno mednarodnemu bojkotu bol¬
garske države, in kone.cn o se je
odločila sveta Rusija podvreči
Bolgare še bolj svoji veliki uro rek
oiji — in Kaulbars je zopet prišel
v Zofijo. Le-ta mož je takoj vze'
državne vajeti, v roke. ter začel
vladati v bolgarski deželi, kakor
bi bila ruska‘provinca —- Zado-

(Nadaljevanj e na 6. strani.

i

1 i :

ZDRUŽENE DRŽAVE ODGOVORE ANGLIJI
OA JE BLOKADA NEPOSTAVNA.

Washington, 12^ oktobra. . Predsednik AVilson ima. sedaj pred

si boj odgovor državnega departmeuta glede utesnitve in oviranja
ameriške in nevtralne pomorske trgovine odstrani angleške morna¬
rice, pa tildi odgovor Nemčiji glede potopljenja 'ameriškega parnika
, William P. Frve“. ,

Predsednik je .dočista zadovoljen s sestavkom note, ki jo odpoš-
!.;e.]o takoj nemški vladi, ker se je Nemčija uklonila zahtevam dr¬
žavnega. departmenta.

Poslanica za angleško vlado je sestavljena v mirnem slogu, a
•itro ugovarja blokadi nevtralnih .pristanišč.

Takisto ostro protestira tudi zoper mnoge zaplembe ameriških
ii di.j in blaga.

AVSTRIjSK! AEROPLANI _ NA BOLGARSKEM,

NEMŠKI PODVODNIKI V VARNI.

Petrograd, .13. oktobra. — Iz (jebastopola na Krimu, poročajo,
da je veliko število avstrijskih bojnih aeroplanov poletelo preko
brbije na Bolgarsko, da »se tam priklopi bolgarski vojski.

\ bolgarskih lukah ob Crneni morju, v Marni in Burgarju so
osnovali oporišča z a nemške podvodmke. Včeraj so iz teh luk navalili
nemški, podvodniki na krimsko ofcai, a so . bili po ruskih torpednih
rušilcih odbiti.

2 »i

„SLOVENS|gr_ NAROD“, 14. oktobra 191.5


POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. N, P, E,

Popoldanska seja dne 20. sep¬
tembra, t. 1.

Br. Miklavčič, gl. predsednik,
otvori sejo ob dveli popoldne.

Prečita se imena glavnega od- !
bora in delegatov (inj.). Br. gl.
zapisnikar poroča, da zapisnik do¬
poldanske seje ni dogotovljen. Na
dnevni red se vzame zadeva br.
Faletiča. Br. Zavertnik nasvetuje,
da se voli posebni nepristranski
odbor, ki naj vodi celo afero. Vsa¬
ka stranka, to je br. Faletič in gl.
odbor naj volita po dva odborni¬
ka, in štirje petega, ki predseduje,
in dva, ki naj vodita natančen za¬
pisnik cele afere.

Br. Vogrič predlaga, da se voli
razsodišče po navodilu br. Zavert-
nika. Vname se daljša debata. Na
kar stavi br. Mahnič predlog, da
se debata zaključi. Predlog podpi¬
ran in sprejet., Na glasovanje pri-'
de predlog br. Vogriča ter se
sprejme. Br. predsednik vpraša
br. Faletiča, ako se zadovolji z go¬
ri omenjenim razsodiščem. Br. Fa
leti«* je zadovoljen se podvreči raz
sodišču. Br. predsednik da br. Fa¬
letiču prednost, da si prvi imenuje
zagovornike. Br. Faletič si imenu¬
je sestro Zalokar in br. Magajna,
ki tudi sprejmeta, Br. predsednik
vpraša br. Železnikarja in Zavert-
nika, da volita vsak po enega za¬
govornika mi stran gl. odbora. Br
Železnikar imenuje br. Kureta, ki
pa iz navedenih vzrokov nc sprej¬
me; na to s’e br. Železnikar obrne
na navzoče zborovalce, da naj se
kateri izmed njih oglasi sani. kaj¬
ti njemu je popolnoma vseeno,
kdor se priglasi. Na to izjavo se
priglasi br. Ambrožič. Br. Zavert¬
nik se isto tako izjavi, da so naj
tudi za njega priglasi kaki br. de¬
legat iz kakega mesta Pennsvlva-
nije; za njega se oglasi br. Stru-
pek. Sestra Zalokar predlaga zn
predsednika -razsodišča br. Tjle’-
teršeka, ki tudi sprejme. Zapisni¬
karja sta izvoljena br. Peterlin in
Repovsh. Br. predsednik suspen
dira druge točke dnevnega reda
konvencije, na kar izvoljeni od
bor nastopi svoje delo. .

Br. Jo,s. Faletič izroči predsed¬
niku br. Rudolf Pleteršek obtož¬
nico, vsebujočo tvarino zadeve v
olajšavo delegatom in spopolm-
tev pravilnega postopanja kot ob¬
toženec. Br. Pleteršek vpraša br.
Faletiča, zakaj se ni obrnil kol
praktičen član H. N. P. J. na za
devni odbor, odsek (glej .pravila
jstran 20.)

'•  ''-Ati

Br. Faletič oporeka proti teinu,
češ, da je „glas vpijočega v pušča
vi“, z dokazom, da slednji odbori
ne store svojih dolžnosti, če se grt
za slične afere. K temu pripomni
da so se priobčevali v Glasilu in-
serati za razne falso-kupeijske re¬
klama  zemljišč, gramofone itd.

Br. Jos. Zavertnik pripomni
opetno k očitanju, zakaj se br. Fa
letič ni obrnil na tozadevni odbor,
ki bi zadevo rešil mirnim potim.

Br. 1-aletič oporeka, da to ne
spada v njegovo področje osebke
kol obtoženci:, pač pa je dolžnost
urednika, kakor glavnega odbora
da se zanima za interese članstva
B. N, F. J. ker odborniki in urad¬
niki so za ta posel kolikor toliko
plačani.

Predsednik preiskovalnega od
bora br. Pleteršek vpraša br. Fa¬
letiča, zakaj se ni obrnil isti čas¬
na kak časopis, ki bi po njegovem
mnenju afero pravočasno razkrili
kal. Br. Faletič dostavi, da je gla
silo jcdnoti/i list, ki pa ne zasto¬
pa pravic, ki bi jih moral po pre¬
pisih in načelih.

Br. Strupek zagovarja uredni¬
ka Glasila, češ. da je na mestu:
obratno ne more služiti list v na¬
mene osebnih napadov.

Br Faletič pripnzua, da je mo¬
goče grešil v dopisih proti gl. od¬
boru, vendar se mu očita preveč,
kar• je z dopisom Abasver. Br.
Ambrožič apelira na urednika
Jos Zavertnik«. naj pove. kar je
prona.šel \ dopisih br. Faletiča,
da so v protislovji- s pravili in Ir
znali škoditi ugledu odbora kakor
tudi organizacije P. N. P. J. Dele
gatje kot porotniki naj zadevo
kratkim polom rešijo, da se pri¬
hranijo nepotrebni — ogromni
stroški, ki so lahko v stiku z oseb¬
nimi sovražnostmi. Br. Jos. Za-
vertnik predloži poverilnemu po¬
rotnemu odboru Glasila leta 1914.
v kojem pa sestra Zalokar in br.
Ambrožič ne najdeta nikakega za¬
dostila v zagovor br. Faletiča. Br.
Zavertnik pripomni, da jc sieei

obratno pa se ne more natisniti
vseh dopisov, osobito vsebine o-
sebnih napadov ali nedostojne vse
bine. Navede slučaj nekega čla¬
na društva „Jadranska Vila“, ko-
jega dopis je moral vreči v ured¬
niški koš.

Br. Potokar, blagajnik, vpraša,
br. Faletiča za dokaz k očitanju,
da je gl. odbor posojal denar ne¬
zanesljivim osebam,. Br. Faletič
pokaže pisma br. Šavsa, v kojem
je razvidno, da mu ni odbor S. N.
P. J. v osebah uradnikov Korce,
Kerže posodil vsote $48.00 ob ča¬
su konvencije, ampak sta jo naka¬
zala za vozne troske". Br. Miklau-
čič potrdi isto ter hvali značaj br.
Šausa,, da se je sam proglasil dolž
nikom in plačnikom, medtem ko
stari odbor ni ničesar poročal o
tem. Br. Terbovce, elan nadzorne
ga odbora doda, da nima k debati
ničesar poročati, ker ga br. Fale¬
tič ni nikoli vprašal, kam in ka¬
kim osebam posoja gl'odbor jed
notin denar.

Br. Pleteršek prečita obtožni
eo br. Faletiča glede oddaje tiska
Glasila. Br. Verderber pokaže po¬
nudbe tiskarn, ki so bile obvešče
te glede zadeve.

Br. Zavertnik omenja, da jc g.
Konda ponudi), sicer laskave
eventualne pogoje, vendar nestal¬
nih cen, to je ne za vse slučaje ti
ska. Br. Faletič dostavi, da po
midba še ni pogodba in mogoče
bi se pri pogodbi sporazumeli za
primerno nizko-ceno in pri tem
podpirali domače podjetje, med
tem, ko se je že lepa vsota izdala
češki tiskarni.

Br. Zavertnik se izjavi, da je
ravno Kondatova tiskarna jed.na
izmed kapitalističnih, med tem
ko jc narodna kooperativna, pri
kateri so skoraj tri četrt in ke de¬
lavcev solastniki. Br. Faletič na¬
vede fmancielni gorostasrii napre¬
dek narodne tiskarne v kratkem
'■asu. Br. Železnikar stavi odloč¬
no vprašanje bratu Faletiču, naj
nu dokaže graft, ki je v stiku z
idila jo tiska Glasnika.« %

Br. Faletič se izjavi, da nika¬
kor kaj sličnega, ni direktno tr¬
iih

Doda, da se ne .bojuj? za lastne
uterese, nego za celotno članstvo
i.  N. P. J. Br. Železnikar ponov-i
10  v ostrejšem tonu zahteva do¬
kazov glede korupcije oziroma
graf ta. Sestra Zalokar opozarja
delegate, naj se čuvajo pred ne¬
dostojnimi izrazi ker ne naredi le
iega vtisa pred članstvom. Brat
Taučar opominja br. Pleteršeka
ia parlamentarieni red. Naj da
iriložuosti posameznim strankam
ta izpovedo svoje argumente, po¬
vodom kojih se zadeva mirnim
lotom reži.

Bratje, Potokar, Skubic in Za¬
vertnik ponovno dokazujejo, da
liso mogli drugače urediti glede
tiska.

Br. Zavertnik vpraša br. Fa.le-
iču, naj mu dokaže glede, očita-
tib procentov za goljufive oglase
v Glasilu. Br. Faletič se ža go var¬
iti. da ni direktno trdil ali pisal
> tem, pač pa je samo ob sebi ra-
tirarao in pravilno, da ie odloče¬
na provizija 2()G, pa to za oglase.

Br. Zavertnik stavi opetno
vprašanje za, vsoto predbaeivanih
iroecntov. Br. Faletič ostane pri
irejšnji trditvi. V zagovor, kje
e razpisujejo iniciative, pokaže
listno glede več razredov, kakor
tudi ono na br. Žužek glede agi¬
tacije za konvencijo v Rock
'priiiffs YVy. Br. Miklaučie, ka¬
mr br. Verdebar ustavita debato,
eš, da privatna pisma ne spadajo
\3,  konvencijo.

Sestra Zalokar zagovarja Fale
mev korak kot obrambo v njego¬
vem kritičnem položaju. Na opo-
uiu br. Štibel — se zasedanje za¬
vijači ob (3.JO.

Dopoldanska seja dne 21. septem¬
bra.

Br. predsednik Miklaučie otvo-
i zborovanje ob 8 uri zjutraj. Br.
/erderbar prečita imenik delega-
ov. ki so vsi navzoči izven br.
Drašlerja štev. J24., ki je radi
eht.nih vzrokov zadržan oziroma
irimoran odkloniti čast kot dele-
tat.

Zapisnikar ’pr. Kuhelj prečita
'apisnik zadnjega zborovanja, ki
e z malimi popravki sprejme. Br.
tajnik Verderbar prečita brzojav

brzojavi priobčijo v zapisnikudo (
besedno; obratno se glede pisme
nih čestitk poroča le glavno vse¬
bino. Brzojavka društva ...Sloga' 1
štev. 16. se glasi:

Mihvaukee, Wis. 20. sept. 1915.
John Verderbar, 57 Butler Str.
Pittsburgh, Pa. — Cenjena dele¬
gacija! Pozdravljeni clelegatje in
delegatinje. Želimo Vam obilo us¬
peha in napredka za S. N P. J.
..Sloga", štev. 16. s. N. P. J.
Odbor,

Pismenim potom pozdravlja v
'epih verzih br. Ivan Varoga
predsednik sl. pevskega društva
..Prešeren", Pittsburgh, Pa. ce
njene delegate ko jim priporoča
letovanje za napredek slovenske
ga‘naroda, P. J. — V lepi proz
•slične vsebine čestita br. John
Garbor v imenu društva ..Javor¬
nik". štev. 160. S. N. P. J. iz Ne
vvavka, Ohio.

Br. Verderbar še prečita opra
v j čilo br. Martin Stefančiča, 1
podpredsedniku, radi njegove od¬
sotnosti na VI. konvenciji. Kot
vzrok navede hipne spremembe v
njegovih zasebnih zadevah. Doda
da v slučaju, da bi trpela Sl. N
P. J. kako škodo, oziroma potre
bovala konvencija njegove pr.isot
nosti, naj se ga pozove brzojav¬
nim potom. Obenem pozdravi zbo
rovalce z apelacijo, naj delujejo
v proevit članov S. N. T’. J. Po
oglasju br. delegatov se br. Šte¬

fančiču oprosti njegovo odsot¬
nost. Predsednik br. Miklaučie o
meni, da je njegovo delo končano
po vsporedu dnevnega reda ter
hoče izročiti predsedniški urad
br. Pleteršek, kot predsedniku
porotnega odbora glede nedokon
čane afere br. Jos. Faletiča. Radi
hipne razburjenosti se debata na
daljuje. Br. Mahnič, kakor tudi
več drugih delegatov, apelira na
zborujoče, naj se afera kratkim
in mirnim potom že skoraj zaklju
či. Splošno odobravano. Sestra
Hočevar poseže prva k aferi>Ome
nja, da- to ni prvi slučaj, ki ob
težnje delo in napredek S N. P.
J. osobito pred časom konvencije
Največ so prizadeli faktorji iz
Clevelanda, ko j im ni všeč izit,
'zadnje konvencije v Mihvaukee
Wis., osobito glede izvolitve urad
uikov. Prepričana je, da br. Fale¬
tič ni zakrivil obtožene afere iz
lastnega nagona, nego po krivih
navodih in krivih informacijah
nekaterih zgagarjev, kojim je le¬
po urejena S. N. P. J. trn v peti.
Iz prej navedenih razlogov apeli¬
ra na br. Faletiča, naj izda vse
mogoče sokrivce, ki so ga nape¬
ljali do koraka krivičnih poročil
in dopisov napram glavnemu in
pomožnemu odboru. Sestra Zalo¬
kar graja izjavo sestre Hočevar
glede vira afere napram jednoti.
Po njenem prepričanju je v tem
oziru več krivde iskati v Chicagu
nego v Clevelandu. Omenja, da
nima nobenega stika z br. Faleti¬
čem; obratno je imel glavni od¬
bor intimno korespondenco z
njim do zadnjega časa. Br. Fale¬
tič je bil pri dr. ,.Primož Trubar"
dobrodošel, dokler ni glavni od¬
bor zlorabil njegove naklon jeno¬
sti napram njemu,.

Nato se vname precej burna
debata, v katero poseže toč  bra¬
tov delegatov.

Brat Zornik' pomiri razburjene
duhove, češ, naj damo vsakemu
svoje pravo po ustavnih pravilih
S. N. P. J. — to je svoboda. Ako
ima br. Faletič kake bistvene in
temeljile dokaze napram glavne¬
mu odboru, glede nepravilnega
poslovanja, kar bi škodilo jednoti
naj pride na dan. Če to stori, je
afera hitro rešena, obratno lahko
sedimo tedne brez vsakega Za¬
ključka. Br. Stebe stavi predlog,
naj gl. odbor sam uredi zadeve
proti Faletiču in sicer sodni j-
sirim potom, ker čas na konvenci¬
ji je drag. 'Br. Belak omenja, da
je dolžnost in naloga konvencije,
da se zavzame za obe stranki in
napravi red. Br. Kure obsoja Fa¬
letiča. da je dovolj dokazano iz
dopisov, pod imenom Ahašvcr, da
je škodil jednoti na ugledu, bodi¬
si že redoma ali nehote. Glavni in
pomožni odbor sta naredila po¬
trebno napram Faletiču v tem da
sta mu dala priliko, da dokaže
trditev obtožnice napram glavne
mu odboru, Br. Ogrič ponovno a-
pelira na zborovalce, naj se doba
te ne raztezajo oziraje se na za
mudo, ki stane denar. Po njego¬
vem mnenju je konvencija polno-

da. Ko bi šli po začrtanem potu,
to je potom odseka naprej, bi bila
zadeva že, rešena, apelira na br.
Pleteršeka naj prevzame svoj po¬
sel kot predsednik porotnega od-^
bora v tej aferi. Prečita rešene
točke, o kojih br. Faletič ni mo¬
gel podati stvarnih dokazov gle¬
de osebnega, koristolovstva ali
drugih nakan glavnega in pomož¬
nega odbora jednote, oziroma nje
ne brate izkoriščati, L kratkem
ponovi glavne točke.

1) S posojilom br. Šavsa ni
imel sedanji glavni odbor nikake
stike.

) Glede iniciativ je dokazano
la so izšle od društev, kjer so
krajevni društveni uradniki pod¬
pisani. če je dal kak glavni urad¬
nik kake informacije temu ali
onemu društvu še ni grešil proti
jednoti.

f|) Glede oddaje tiska je raz¬
vidno in ponudb, da ni bilo inogo-
•e za tedaj boljše urediti.

4) Glede provizije upravitelju
'Glasila za nabiranje oglasov je
bilo odločeno na zadnji konven¬
ciji in sicer 20 od sto. V dokaz te
mu prebere br. Zavertnik iz Gla
sila toz. zapisnik. Povdarja odsta¬
vek, da dobi upravnik procente
u'e pa urednik in to je v  pokritje
stroškov, ki jih ima pri nabiranju
oglasov. Z vsoto $65.00 mesečno
pa. tega nobeden ne more storiti.
Br. Faletič se zagovarja na pra¬
vila, po kojih razume točko, cU
je urednik odgovoren za poslova
nje upravitelja. Br. Zavertnik o-
meni da je upravitelj Godina pod
bondom, zato ni urednik odgovo¬
ren oziroma dolžan, da bi mu gle
dal na prste; obratno se lahko
prvega kot drugega odpokliče v
slučaju, da se zapazi kako izkori¬
ščanje jednote. Sestra Zalokar od
govarja, češ, ,da so pravila nare¬
jena oziroma predelana na kon¬
venciji, torej merodajna. Posa¬
mezne zapisnike pa lahko ta ali
oni elan prezre, kar je slučaj pri
br. Faletiču po njegovi izjavi, Br
Faletič se zagovarja, da ni opore¬
kal proti oglasom dobrih tvrdk
pač pa na podlagi pritožb, oziro-
JSa Izjav, ki Fo notarsko zaprise¬
žene da so bili elani jednote po¬
vodom oglasov priobčenih v Gla¬
silu ogoljufani. Br. Pleteršek pre¬
čita tozadevna pisma br. Lipovše-
ka in John Žužek. Br. Verderbar
dostav,i naj br. Pleteršek pogle¬
da datum izjave br. John Žužek.
Br. Pleteršek pojasni, da je .18.
septembra. Br. Verderbar v ironi¬
čnem tonu dostavi: ,.v sedanjem
času pred konvencijo". Br. Godi¬
na vpraša br. Faletiča, če on sma¬
tra procente, ki so od jednote do¬
ločeni za plačo urednika ali ne.

POPOLNOMA

ZASTONJ

Vsak moški bi moral takoj pisati po
eden izvod našo zeio zanimive knjižice.
Možje, ki sc hočejo ženiti, možje, ki
SO bolni, Slabi, nervozni, onemogli in
izčrpani — možje, ki do  morejo delati
niti uživati v polni ineri, kar jim živ¬
ljenje nudi, vsi ti možje bi morali
citati to koristno zdravniško knjižico.
Iz te knjižice jo razvidno, kako moški
uničujejo svoje zdravje in življenje,
kako so nalezejo raznih bolezni, in
kako se zopet lahko povrnejo k
zdravju, moči in kreposti v kratkem
času in z majhnimi stroški. Ako torej
želite biti možje med možmi — zdra¬
vi, močni in krepki — v tej knjižici

Ali tr pite

cifilisu ali zastrupljanju kivi, k*.
nR  %iUni slabosti, na spolno-uri.

in drugih nalezljivih boleznih,
naduhi nejavnosti, zapeki ali kon-

naauni, f zlatl zl )v, revmatti;.
stipacij j |a ‘ želodčuill;  mohuruih iu led.

mu

ali

vienih boleznin.

v križu iu v skl«.
ol»ol, izgubo teka,

riganje ™

žolči

Imate li bolečim
pih ali zgibik g n
kislino v želode«,

IZ  e pogosto bljuvanje, umazau je-
;f, J  'smrdečo sapo, .me kolobarje
okrog oči, slabo spaniff m grdo sanje?

~ hitro vznemirite, ustrašite, raz-
razjezite in padete v slabo vo-
i- 3  Ali ste nervozni in utrujeni ob
iutrih, plašni ali boječi v družbi ob«.
3U :.i in žalostili? Nasa brezplačna
1  —— kar s« tiča teh

Ali se

burite,

pan

POT K ZDRAVJU .5
MOČI IN KREPOSTI. _

knjižica vam pove \ a(

bolezni, v vašem materinem jeziku, ,l a

lahko vsakdo raznim
nasveti in podatki,

111

ki

, ‘us ub bi moral znati
je t? st0 st  , jg U  in zdrav. 7 .apa

miačfin star, bogat in reven, oženjen ra  ‘ inn . Na ovitku ni

Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno

k-  okoristi z
jil» vsebuje,
in k moški_-

Zapomnite «i, da je

1ravuikovega

Zapišite vaše

ta knjižica popolnoma zastonj; mi pacamo ““Vkoi'samo tisti, ki dobi.
imena in vsledtega nihče nc te, >11' izrežite in pošljite nam.
irao in naslov razločno na spodnji k p , - ..

POŠUITE'kUPOn''zI"kNJIŽICO ŠE DANES.

želim, da mi takoj pošljete en izvod.

njižice in

ŠTEV. IN ULICA ALI BOX.

MESTO . . .DRŽAVA

spravil

te kakor tudi druga pisma na- močna, da reši zadevo.

. 'lovljenji ua konvencijo. Po kraj-i Br. Dolinar opozarja predsed-
dobra vsaka kritika pri časopisju,‘ši debati je sprejet predlog. da'se nika Miklaučiča, da smo izven pe-

Br. Faletič ugovarja proti za¬
vitim vprašanjem. Br. Pleteršek
pojasni, da temu ni kriv upravi¬
telj Glasila, če konvencija ni do¬
ločila stalne plače, pač pa pobolj-
šek, oziroma pokritje stroškov za
nabiranje oglasov.

Nadalje vpraša br. Godina
kdaj je šel na jednotino škodo na
sli/de ter govoril proti Sl. Ligi
itd.

Br. Faletič pokaže pismo br.
Martin Janežiča, ki mu je o tem
sporočil kot soudeležence na do-
tičnem shodu. Br. Godina sicer
pripozna, da je bil res na shodu v
Stauton, 111. in sicer .1. majnika,
to je na delavski praznik. Po nje¬
govem mnenju si sme prost čas
porabiti svobodno. Br. Terboverf
potrdi izjavo br. Godine, da se je
omenjeni shod vršil od dela pro¬
stem času. Br. Gortina še pristavi,
da ga jc pozval brat iz Liv/ing-
ston, 111. na shod. kjer je sam vi¬
del in slišal, če je bilo kaj škodl ji¬
vega govorjenega za jednoto. Se¬
stra. Zalokar dostavi, da je br. Go
rtino vendar govoril proti SL Ligi
vsled česar je kolikor toliko bra¬
tov jednote žalil, ki so vneti pri¬
staši Sl. Lige. Br. Strupek odlo¬
čno vpraša br. Faletiča, če je
glavni odbor poslal br. Godino na
shod ali ne; Br. Faletič dostavi,
da tega ni trdil. Sestra Zalokar
apelira na br. Faletiča, naj stvar
prekliče, ko nima o tej zadevi za
nesljivih podal kov

Br. Godina vpraša Faletiča, ni j
mu dokaže jj-lede odprtih pisen
ki se tičejo pogodbe za oddajo
tiska. Br. Faletič pripozna. da je
takrat malo preveč pisal na Glas
Svobode, to je brez prepričanja;
a pripomnil v dopisu na Glas Slo
bode uredniku, naj črta, za kar ni
bistvenih dokazov. Urednik pa te¬
ga ni storil, ampak ponatisnil cel

dopis ter ga tako
ljube blamaže.

Br. Godina opetno vpraša br.
Faletiča, če mu ima dokazati pri
njegovem delovanju kako koristo-
lovstvo napram jednoti. Br. Fale¬
tič o rečen ja, da na to točko ne bo
odgovarjal, ker je že prevečkrat
odgovoril, Br. Godina omenja, da
je s tem končal, apelira na brate,
naj sodi po prepričanju, v sluča¬
ju. da najde kak prestopek, se za¬
dovolji podvreči obsodi konven¬
cije. Sestra Zalokar se zadovolji
s tem ter vpraša br. Faletiča, če
je on zadovoljen z istim. Slednji
pritrdi. Sestra Zalokar še prosi za
svojega klijenta Faletiča milostno
sodbo vpoštevaje, da je bil Faletič
zapeljan tor napačno nahujskan.
Odločno pa svari proti izključitvi,
ker je protipostavno po zakonih
države Ohio. Br. Verderbar vpra¬
ša,- če ima sestra Zalokar mogoče
tisti zakonik. Slednja pravd, da
ne tu, pač pa doma. Nadalje vpra¬
ša Verderbarja, če ima Jednota
pravico, do poslovanja v Ohio. Br.
Verderbar odgovori, da ga do se¬
daj še nikdo ni vprašal zanj. v slu¬
čaju, da se pa to zgodi, ga takoj
dobi. Sestra Zalokar omenja slu¬
čaje. ko so bili elani iz Clevelanda
izključeni iz jednote. Ker niso
imeli denarnih sredstev, so morali
potrpeti obsodbo, dvomi pa, ee bi
isto potrpel .mirno tildi br. Faletič.
V debato poseže več bratov, ki za¬
vlečejo obraviavo iz reda. Br.
Strupek predlaga, naj sc preide na
obsodbo, ker pojasnil, nimamo do¬
volj. Br. Ambroži« graja moralo
br. I a Jeliča, da je v konvečnemi
času zanetil ogenj, kar stane jed¬
noto vsako uro precej denarja. Za¬
govornika br. Faletiča priporoča¬
ta elanom kot porotnikom milost¬
no sodbo. Obratno sta zagovorni¬
ka glavnega in pomožnega odbora
za občutljivejšo kazen.

Br. Verderbar apelira še, naj si
prvo bratom na glasovanje.

ii Faletič ali odbor
kazni. Br. Stibel

' i  — —— ’ ® *

rta prvo br;
kdo je kriv <
ootem glede

oredlaga. naj sp zagovorniki to-
drnci in fožitelji odstranijo, da m
bode takih oporekanj glede nago¬
varjanja strank. Pedlog -soglasno
sprejet, z  dodatkom, da se strogo
oazi. da nobeden porotnikov' ne
zapusti dvorane,' Br. Pleteršek o-
meni. naj sc voli brate, ki bodo
ovešteli glasove. Izvoljenci so s le-
deči: Br. Mahnič. Taučar in Brat¬
kovič.

Br. Pleteršek ponovi predloge,
ki sc naj glasujejo in šieer.z listki.

L Kdo ir kriv: Odbor, Faletič
ib oba? Izid volitve je bil slede¬
či : tri in sedemdesetimi glasovi
pripoznan Faletič krivim, glavni
in pomožni odbor obsojen z°šesti-
lm  8'bsovi, rta,je krivda na obeh
straneh 28 glasov, keV je potekel
čas zborovanja, zaključi predsed¬
nik ob 12.10 sejo s pripombo, da
se ob 2 nadaljuje.

(Dalje prih.)

BOJNE MAPE

| EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V
OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI,

SAMO 25 CENTOV.

Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvji,
Knjiga je velika 14 y 2  palca v doilino in 10 palcev v širino.

Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje |
so v njej slike, vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki
se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev.

Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celo Evropo,
sedanji vojni grupirajo države- in kdo in proti konui se
označeno v barva h-

Cetrta stran obsega cel svet. na kateri je označeno,
vsaka vojujofa se država kolcnit ali naselbin in kje se i

Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkrožei
žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo.

Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije iu A\
kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji.

Sedma stran obsega Anglijo z njenim otočjem in JrsJi
tere se bijejo velikanske pomorske bitke-

Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in it
razsajajo najSjutejši boji.

Deveta stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z
na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje
na Rusko.kjer se sedaj merijo avstrijske in

se v
tudi

jd sovra-

okoli kft-

tejSih bojih- ‘ •■* rus ko ve

Na deseti strani je Srbija z novo teritorijalno posi
J r se nahaja sedaj srbska vojska i t* : 1 .

n liolgijo. koder

njenimi mejami
in pa z mejami
>Jske v najsrdi-

jami-

SAMO 50 CENTOV,

ya  velikansko knjigo istotako s tolikimi stran-

T, 1 ® s sll l kami  vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih
rzaV ’ ^°* e £ J 1 ® P a  še eno knjigo s slikami z bojišča,
ki vsebuje 50 krasnih slik.

Na sredini te zemljepisne kniio-e -j,.

izno izdelan-

najde vsa naša

precizno izdelan zemljevid avstro-Mrskt

posebno natanko m
-- monarhije, kjer se

v n.« iiLs v v o j‘r o,,o K ,i boi “:

"T???™ * 50J,s

A vse „o dobite samo za 50 centov.

bojišča", naj se takoj 'naroč/Tor "posn , <3ru8 °’ ’ raa P° - 1  *

"Pravo ..Slovenskega Naroda". P Je  obenem 25 ali 50 centov na

’.**-*'K*•;*

ko j obrne na
Naroda"

posten defave
L lahko zaalii k.

v  sojeni pro
stem času neko-
liko dolarjev na

teden, ako se ta-
upravo ,,Slovenskega
za pojasnilo.

_ Mrs. Marija Skala, P. O. Bo*

‘J, Tooele, l'tab, bi rada zvedel*
za svojo sestro Nežo Golobic °"
inoženo Novak. Pred več leti je
bivala na Chisholm, Mimi, pot eul
.i fJ  odšla nekam na farmo. Ako kdo
baj ve o njej naj to sporoči n»
gornji naslov 10. 6. -

nam 25 CENTOV V 71 J 1  T E

Z OBRA^ T t H J_ N MI VAM  POŠLJEMO

od Evrope v K

sedem vojnih kart z Tla « arvah > dy a krajevna zemljevida,
“lanenimi podatki ta  številkami,

EVKopol

SACHER SALES C0 (,7 MTA I914 '
ci Row » Ne ^ York, N. Y-

Movenci in Slovenke^ =: ^^ : ^^ = ^^==^^^

- - nar 5

*, ifiteiSŽMBSSSS

1( SLOVENSKI NAROD", 14. oktobra 1015.

— 8 —

NAŠE TEKME ZA KRASNA DARILA SO SE
UŽILI DOSLEJ SLEDEČI NAROČNIKI IN NAROČ-
!/  L NICE ^SLOVENSKEGA NARODA".

Anton Kelbel je pridobil naročnikov /.a .

Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za . .. .

Anton. Udovič je pridobil naročnikov za .

John Recher je pridobil naročnikov za ..

Matija Leskovec je pridobil naročnikov za ... .
Frank Martinjak je pridobil naročnikov za ...
Anton Kropušek je pridobil naročnikov za . . .
Kdor še ni prečital tozadevnega oglasa na 5.

Naroda' ‘, naj to stori danes ter

.32 dobitkov

. 28 dobitkov

. 16 dobitkov

...... 12 dobitkov

. 8 dobitkov

. 8 dobitkov

. 6 dobitkov

strani ,,Slovenskega

začne takoj nabirati naročnike.

Uprava ..Slovenskega Naroda"

ZDRUŽENE DR ŽAVE IN EVRO PSKA VOJNA.
Značilen govor predsednika VVilsona e vojni.

VVashington, 12,

govoru, namenjenem

oktobra.

..hčeram

— Predsednik
revolucije", na

AVilson

SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE.

ji  -f----

FONOGRAF VREDEN $25.

brez roga, najmoder«,
nej.ši zadnji modpi,
velik 16x16x8 pal¬
cev, izdelan iz najbo-
l.jega hrastovega lesa,
ukusuo politiran s fi¬
no ponikljanimi ko-
vinastimi deli. Igra
vse Columbia in Vic-
tor plošče do preme¬
ra 9 palcev. Daje čist
in močen gla*; kate¬
ri se lahko po poljub¬
ni hitrosti uravnava.

Navija se lahko med sviranjem.

Znano nam je, da naš narod rad posluša lepo glasbo. Da pa ne
pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času
pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si
lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj.

Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬
nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.—■
in priloži še za fonograf $10.—, prejel ga bo z obratna pošto. Za
fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške,
in povrnili mu bomo plačanih $10.—.

Za dobavo teli fonografov, katerih vsak je vreden najmianj
$25.— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬
godbo z dotično izdelovalnico fonografov in je gori imenovana cena
izključno samo za naše naročnike tako nizka.

Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi.

Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in
domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se  posluži
te nadvse ugodne prilike.

U p r a v a.

je v svojem
konvenciji, ki se

je pričela včeraj, izrekel zelo markantne besede, ko je poudarjal,
da se morajo Združene države držati kar najdalj od evropske vojne
in da se izogibajo Vsakršnemu zapleti ja ju vanjo.

Nadalje je govoril o dolžnostih ameriškega državljana. Rekel je,
da naj vsakdo dela povsem nevtralno ter pokaže v prvi vrsti, da mu
je najprej ljubezen do te dežele, in šele potem naj goji simpatije tb>
katerekoli avropske države, zapletene v sedanjo svetovno vojno.

..Mi vsi želimo, da smo daleč od vseh zapletljajev", je zaklical
govornik. ..Amerjka mora gledati na to, kako bi se kar najhitreje
prišlo do sporazmuljenja evropskih držav, napram katerim smo vsarn
jenako prijateljsko razpoloženi".

io izjavo ameriškega predsednika so vsi navzoči prav navduše-
110  "'lobravali in iskreno pozdravljali; takisto je storilo tudi vse ne-
vinilno časopisje.

obstreljevale naše levo hfiia, blizd
Anafarta, da so umolknile.

,,Pri Avi Burnu smo pognali so¬
vražne mine v zrak.

..Sovražne postojanke ob Koja
Dere .je razdejal ljut ogenj naše
artiljerije, in sovražnik se je mo¬
ral umakniti.

KAČJA ZALEGA.

Zdaj šele brez vseh okolnosti prihajajo na dan vesti, kakšna
nvotiavstrijska golazen sc je skrivala v Trstu za listom, ki je pod
mei: ,:n ..Piccolo" širil strup iredentovstva po Trstu in vsem Pri¬
morju. 1 rednik tega potuhnjenca. Ottilio Tamaro, jo je še pred iz¬
um h n-m ilalijanško-avstvijske vojne popihal v Rim, kjer sedaj javno
jii  očitno razkriva, kako sovraštvo so gojili tržaški ..iieodrc.šcaci'‘ do
Avstrije in do njenega cesarja. Avstrijske oblasti so zozirom na ..za¬
veznico" za tiska val e oči in ušesa. To je sicer zahtevala trozvezna
višja politika, a s tem so gojili le strupeno golazen na lastnem tele¬
su. Samo. dva. moža (Hohenlohe in Konrad pl. Hotzcndorf) sta ne
:amo izpoznala nevarnost tržaških neodrešeneev, nego sta si upala
tudi nastopiti proti njim. — Bivši cesarski namestnik Hohenlohe
je uvidel neomajno- zvestobo slovenskega prebivalstva do avstrij¬
skega cesarja. Zato je hotel svoje delovanje tudi po tem uravnati.
Zalda je bil pred šestimi Meseci- poklican na Dunaj.

Ottilio Tamaro, ki čepi sedaj v Rimu, priznava, da je bivša laška
liberalna stranka v Trstu takorekoč proslavljala vsako leto spomin
smili onega Oberdanka. ki je hotel z bodalom umoriti — avstrijske¬
ga cesarja !

l am za Krasom, se bori z brezprimernim. junaštvom naš Slove¬
nec in Hrvat zoper napade onega naroda, ki je gojil v Trstu to gadjo
zalego in ki hoče ob Adriji ugonobiti slovanski, Avstriji nadvse
zvesti rod. Naši vojaki poznajo svojo dolžnost, zato jo bodo vršili
do končne zmage avstrijskega

..Pri Sedd-il-Bahr sc je neki od¬
delek naših poizvedovalnih čet, ki
je obšel levo krilo sovražnikovo,
vrnil s plenom,

Galipolis izpraznijo?

London, 11. oktobra. - ., Globe 1

računa z možnostjo, da utegne
vlada vse čete s polotoka Gallipo-
lis.odposlati.na Balkan. To še ni
sklenjena stvar, ker si vlada v
tem vprašanju še ni popolnoma na
jasnem.

,,Globe" izjavlja nadalje, da je
sedaj glavno vprašanje,, sc li po¬
sreči osrednjima silama namerava
na združitev s Turčijo, ali ne. Za¬
lo sc bodo morali vsi drugi oziri
za trenotek umakniti v- ozadje.

COLUMBIA SLOVENSKE PISMI:

SLOVENSKA KMEČKA GODBA,

10-lnch 75c. (Canada $1.00).

10 6057 Pastirska, Mazurka.

Maškera, Polka.

Id 6058 Domžalski, Valček.

Marzolin.

E 6059 Mazurka Ljubica.

Kmečki tramplan.

E 6060 Planinski, yaloek.

Ribenška, Polka.

ŽANE IZ LJUBLJANE.

10-lnch 75c. (Canada $l,00).

E 6062 Mastne pripovedke, 1.

Mastne pripovedke, 2,

E 1626 Nov štajerski ples.

Štajerska polka.

E 1627 Štajerski kmetski ples-z vris¬
kanjem, 1. del

štajerski kmetski nles z  vris¬
kanjem, 2. del.

E 1628 Kmečka 1 del lendler.

Kmečka 2 del lendler.

E 1629 Koračnica grenadirjev. Igra
newyorška vojaška godba.
Zaročna mazurka.

KVARTET PEVCEV „GLASBENE
MATICE", LJUBLJANA.

10-lnch 75c. (Canada $1.00),

E 6063 Domače veselje (narodna).

Fantovski nabor (narodna).

E 6064 O ja, zmiraj vesel, vesel (nar.)

Bog je vstvaril zemljico,

(narodna) -

b) Tam za goro škrjančki pojo,

(narodna).

E 6065 Na planincah, narodna.

Krogospev: a) En hribček:
b> Kranjski fantje.

E 6066 Šopek narodnih, 1.

Šopek narodnih, 2.

E 6067 Dva nesrečna Italijana, narod.

Oj ta soldaški boben, narodna.
E 6068 Soča voda je šumela.

Po polju že rožce cvctejo. nar.
E 6136 Ne bom se možila. Slovenska
kmečka godba. Ljubljapa.
Glihenija na semnju. Komični
prizor. Kvartet slovenskih
pevcev. i

E 6137 Sijaj, sijaj solnčeoe

slovenskih pevcev.

Kvartet

Ponočni pozdrav. Štorch. Lu-
dovilc Bajde, z spremljeva-
lijem glasovirja. Ljubljana

RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC
(BARITON), LJUBLJANA-NEVV
YORK. Z ORKESTROM.

12-Ilich $1.25. (Canada $1.50.)

E 5064 Mornar Nezvesta. Bodi zdrava.
(Vihar).

Na tujih tleh. — (Nedved).

10-lnch 75c. (Canada $1.00),

E 1870 Dekliška tožba — Slovenka.
(Volarič).

Da ne smem. (Vilhar).

E 1873 Kaži mi, kaži, — Cvati, Cvati
ružice. Vilhar. Z glasovirjcm
O zakaj si se mi vdala. (Vilhar)
S premljevaniem orkestra.

E 1871 Oj rožmarin, oj rožmarin. ■
(Volarič).

Strune, milo se glasite, (Jenko)
E 1872 Pogled v nedolžno oko. Nedved
Ružiči. (Vilhar.)

KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZ¬

VAJANJE GOSP. DANILA, P. D.
LJUBLJANSKI GIRARDI.

10-lnch 75c, (Canada $1.00).

E 1826 Krsten Boter.

Rajbnšku ženitvanjsku pismu
E 1827 Kohn na Balkanu.

Cirkus „Zawatta“ (z godbo).

E 1828 Naše babnce!

Oj Prešern, kje je poezija tvoj-
ga časa!

E 6121 Kako je Jerala „frajtar*‘ postal
Na shodu ljubljanskih.

MEZZO-SOPRAN, POJE GOSPA
MILKA  SCHNEIDOVA,

10-lnch 65c. (Canada85).

RUSKA POSTOJANKA
PRED DVINAIURGOM

PADU.

Berlin, preko Londona, 13. ok¬
tobru,. - Vrhovno nemško armad¬
no poveljstvo javlja iz vzhodnega
glavnega stana:

DR, RICHTERJEV

PAIN EKPELLER

ZOPER REVMATIZEM, NEV-
RALGIJO, OTRPNELOST
SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬
PER INFLUENCO, GLA¬
VO IN ZOBOBOL.

Pravi lek se dobiva v zavitku,
kot ga slika predstavlja. Od¬
klonite ga, ako na zavitku
ne najdete varnostne znam¬
ke ,,Sidro“.

Po 25 in 50 centov v lekar¬
nah ali pa naročite naravnost

od

F, AD, RICHTER & 00,

74—80 WasIiingIon St.,

N E W Y O R K, N. Y.

cesarjeve začetnice in cesarsko
krono. Zastava bo poleg grbovega
ščita Avstrije kazala tudi stari,
zgodovinski, rdečebeli ogrski grb.

..Skupina fe ld marša la Hinden¬
burga : Na naši zapadni fronti pod
Dvinaburgom: Naš napad na so-

ZANIMIV SPOR MED KME¬
TOM IN PEKOM.

orožja.

PRVA-DRUGA NARODNA BANKA JE ZOPET
ZNIŽALA CENO KRON NA

$15.50.

Kako je razvidno iz dotičnega oglasa v našem listu, je Prva-Dru-

i Narodna Banka v Pittsburghu, Pa., zopet znižala:ceno za vsakih
100 Kron na $15.50.

Radi podraženja avstrijske valute je bila Pi va-Druga Narodna
Banka pred dvema tednoma primorana zvišati ceno $16.—. Sedaj
pa se je Banki vsled njenih imenitnih zvez in, vporabivši srečno
priliko na denarnem trgu. posrečilo, znižati zopet ceno na $15.50
za vsakih 100 Kron in tako ustreči kar najbolj mogoče svojim kli-
jentom.

Pri današnjih razmerah je to izjedno nizka cena, ki dokazuje,
da je Prvi-Drugi Narodni Banki pred vsem na tem, da more ponu¬
diti svojih klijentom najboljše pogoje. A.

Pred sodiščem v Poznanju na
Nemškem se je vršila zanimiva
vražno postojanko zapadno Ilouk-'razprava. Neki poznanjski pek je
sta na 2 in pol km dolgi fronti se'kupoval od nekega kmeta vsak
je popolnoma posrečil, Trije čast-'dan po tri funte surovega masla
hibi in ‘287 mož je bilo vjetili in katerega ni nikdar tehtal. Neke-
ena strojna puška zaplenjena. Iga dne pa je stehtal maslo in vi-
„Armadna skupina princa Leo- del. da ne tehta tri funte, temveč
pol da Bavarskega: Sovražna ko-nekaj manj. Rekel ni nič, toda
njieu se ;je umaknila izpred Je- tehtal je potem maslo vsak dan

opazil vsak dan,

Z ZAPADNEGA BOJIŠČA.

E

1609 Držimo skupaj. Polka hitra.
Sezidal sem si vinski hram.

E 1630 Polka na poaKok.

Tiček in Tičica, Narodni napev.
E 1631 Veseljaška polka.

Natočimo v š aŠB  svoje-
E o: L' Avstr ! Tki ples.

Povsr me poznajo.

E li; - - .et duet.

_.atna yinska kaplja.

Berlin, preko Londona, 13. ok¬
tobra. — Nemška vrhovno vojno
poveljstvo javlja iz velikega glav
nega stana na zapaduem bojišču:

,,Severno Arrasa so Francozi
nadaljevali svoje napade. Dva kra
jevna napada na strelske jarke,
ki smo jih dne 8. oktobra zopet
iztrgali sovražniku iz rok, sta bi-,
la odbita.

,,Ljuti napadi na uaSo bojno čr¬
to severnovzhodno od Soucheza
do.severne strani Neuville so se
deloma ob težkih izgubah za nas¬
protnika doeela izmaličili in po¬
nesrečili. Samo na nekaterih toč¬
kah so Francozi dosegli našo prvo
obrambno črto.

„V Champagne so se končali
francoski napadi ha obeli straneh
Tahure s precejšnim porazom za
sovražnika.

tri milijone krogel.

London, 13. oktobra. — Po vee
rajšnem uradno izdanem poročilu
so baje Francozi v gozdu zapadno
deželne ceste, ki drži iz Souchez v
Angres in v gozdu Givenchjr iz¬
datno napredovali. Pravtako so
bili uspešni tudi v Champagne.

ŽEPNO PERO,

SVINČNIK in PEČAT

7 imenom in priimkom

samo

ZA NASE NAROČNIKE.

Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c.
na upravo lista, navedite svoj točni naslov, ;n
naročilo se bode takoj izvršilo.

Slovenci in Slovenke^ naročajte se na ..Slovenski Narod",
najboljši slovenski list v Ameriki!

Boji

se

vzhodno Soucheza
nadaljujejo.

Pariz, 13. oktobra. — Uradno
poročilo z zapadnega bojišča se
glasi:

„Ob strelskih jarkih, ki smo si
jih včeraj osvojili vesernovzhod-
no Soucheza in na višinah La Fo-
lie, se boji nadaljujejo. Število
vjetili nemških vojakov znaša 150.

..Z ostale bojne črte je objav¬
ljeno edino ljuto grmenje topov v
Lothringiji nedaleč od Reillon in
Ancerville".

Nad tri milijone krogel iz
str el j enih.

Amsterdam, preko Londona, 13.
oktobra. — V bojih na zapadni
fronti so bile v zadnjih dneh nem¬
ške izgube zelo težke, poroča do¬
pisnik lista „Berliner Tageblatt".
Francozi so svoje napade izvršili
z izredno močjo in hrabrostjo. V
( kratkem časti so Francozi izstre¬
lili na nemško bojno črto več kot

IZPRED DARDANEL

Carigrad, 8. oktobra, preko
Londona 11. oktobra. -- Glasom
današnjega uradnega poročila je
turška artiljerija včeraj zadela
pri Kamihilimau sovražno križar
'ko. ki se je koj nato umaknila. Na
otoku Imbros je izbruhnil požar,
ki je trajal do večera.

Carigrad, 10. oktobra, preko
Londona, 11, oktobra. — Turško
vojno ministrstvo je izdalo slede¬
če poročilo o dogodkih pred Dar¬
danelami : .

..Naša artiljerija je včeraj pri¬
silila nasprotnikove baterije, ki so

ziere.

..Položaj armade generala Both
merja je nelzpremenjen".

Hindenburg: se čedaljebolj bliža
trdnjavi Dvinaburg.

London, 13. .oktobra. — Na

vzhodni fronti pritiska Hinden¬
burg čedalje huje na ruske posto¬
janke p rt d Dvinaburgom. Nemci
so sedaj podvzeli silen napad, da
si tako prebijejo prehod preko
D vin e-, iti sicer 10 milj severno
omenjeae trdnjave. Že mesec dni
besne hoji za posest dvinaburške
trdnjave, in to borbo si tukaj raz¬
lagajo za dokaz, da so se Rusi
opomogli (?) in da so sedaj zmož¬
ni močnega odpora (?).

London, 13, oktobra. — Nemci
si neprestano prizadevajo obkoli¬
ti trdnjavo Dvinaburg, poroča pe-
trograjski dopisnik listu „Times'
Ruska artiljerija, sedaj v obilici
preskrbljena z municijo, zadaja
sovražniku težke izgube. Razme¬
ram odgovarjajoč mir na bojni čr¬
ti južno Dvinaburga tja do reke
Pripet pomenja najbrž to, da Nem
či ojačujejo svoje središče ter se
tako pripravljajo na nov sunek.

in je tudi opazil vsak dan, da
manjka nekaj od masla do prave
teže. Nato je potem ovadil kme
ta zaradi sleparstva. Ker so vši
pekovi domači videli vsak dan,
da je vedno manjkalo nekaj ma¬
sla, je bilo več kot jasno, da bo
kmet obsojen. Pek je zahteval na
sodišču., da mu mora kmet povr¬
niti škodo za ves čas, kar mu je
prodajal maslo, torej tudi za čas,
ko še ta pek ni opazil sleparstva.
Pek se je torej že veselil, da bo
moral sleparski kmet v luknjo.
Toda pri razpravi se je stvar kar
naenkrat izpreobrnila. Kmet je
namreč izjavil in tudi ponudil
dokaz po -pričah, da je za maslo,
ki ga. je dajal peku, dobival od
njega kruh, pri čemur pa se je
prepričal s tehtanjem, da hleb
kruha ne tehta tri funte, kakor
bi moral, temveč manj. Zato je
tudi dajal peku manj surovega
masla. Če je bila torej razlika v
teži, je kriv le sam pek, ker ni
prodajal kruha prave teže. Sodiš¬
če je uvaževalo te izpovedi in ko¬
nec je bil,'da je bil kmet oproščen
pek pa obsojen, da je moral pla¬
čati sodne stroške.

ZVEZNA ZASTAVA ZA
AVSTR0-OGRSKO,

SLI K E Z BOJIŠČA.

PRIHAJAJO VSAK TEDEN
NOVE IN JIH LAHKO
POBITE POPOLNOMA
BEEEPRAČNO.

Vsakemu našemu naročniku, ka¬
teri nam najde novega naročnika
vsaj za pol leta in pošlje njegovo
ime in naročnino (najmanje 50c)
na upravo bede dobil na zahtev
gori imenovane bojne slike za pok¬
lon brezplačno in poštnine prosto.

NAŠIM NAROČNIKOM
NA ZNANJE.

V zadnjih dneh nam je došlo
veliko vprašanj glede vojaških
zadev. Mnogi naši rojaki so nam
priložili tudi zneske po 50 c., mi¬
sleč, da tudi mi računamo z,a par
stopinj na avstrijski konzulat po
50 c,, kakor je to storila svoj čas
Sakserjeva šifkartašnica.

Da obvarujemo rojake pred
nepotrebnimi stroški, naznanja¬
mo vsem naročnikom ,,Slovenske-
ga Naroda", da izvršuje uredni¬
štvo ,.Slov e nskega Naroda" vse
zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim
konzulatom in katerih ne morejo
opraviti naši naročniki sami, po¬
polnoma BREZPLAČNO. Le če
je treba vrniti listine po pošti naj
nam prilože poštnih znamk v pri¬
merni vrednosti.

Uredništvo „Slovenskega Nar".

©
©
*

9
»
O
®
I®

Amsterdam, 12, okt. preko Lon-J®
dona. — Neka dunajska brzojav-j®
ka pravi, da je cesar Franc Jožef ®
izdal za vojsko in mornarico ukaz,
glasom katerega naj . dobi vojna
zastava vojske in mornarice em¬
blem zveze Avstrije in Ogrske. Za
stava vojske in mornarice bo nosi¬
la. na eni strani grba obeli držav¬
nih polovic, spojena z grbom ce¬
sarske hiše, na drugi strani pa

*

:

I

POŠLJITE SAMO

25 centov

na upravo SLOVENSKE¬
GA NARODA* kot četrt¬
letno naročnino in dobi¬
vali boste najugledneji in i
najneodvisneji časnik v
Ameriki.

«

e

t*

•

Polletna naročnina .\. $0.50

Celoletna naročnina . $1_. --

(Opozarjamo vas na naše kra« ®
sne darove)

iss«*s®»9e*»?e##fe#*a®s*9

UGANKA.

Beseda prva  prva je,

Beseda druga  druga je,

A t r e t j a od naroda izhaja,

K četrti  nosim d’narje svoje,
Vse skupaj  v mestu pa leži
Kjer dima in jekla ne „fali".

Vsakdor nam pošlje rešitev te
uganke, skupaj s svojim imenom in
natančno redaso, dobi zastonj oku
sen dar.

Rešitev zagonetke prinesemo da¬
nes 15 dni. Adv.

C. i. kr. avstr.-ogrski generalni kon-.
zulat v New Torku, želi zvedeti za na¬
slove sdedečih:

Clarf Josef, Pilsen; Heinisch Josef,
Kaindorf, Neuman Florian, Schnelier
Ernst, Ni.kolasch Anna in Hermine,
Vajik Anna in Jurka, Louczka, Zoitl

Georg,

Slovenci in Slovenke, naročajte
se na „Blovenskx Narod", najbolj¬
ši slovenski list v Ameriki!

Najboljše cigarete po 5e. - z ustnikom ' v Ameriki,

Prt v#eh prod ©j ate sli vdepovfimS

Fountain Pen a kljukico. ^ Jamčeno 14k«uratno zlato

Zastonj za 75 celili kupno; ali spredejili ilelot skalp

Z* 125 k H .
poaov ali
m»IoTaih
strani
afeatljic

2 klini

Jack žepni nož

Zastonj za 80 celili kuponov ali sprednjih delo; Skailjic

(Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915) <

P. LGRILLARD CO. }  Inc\, NEW YORK CITY. Ustanovljena 1760.

Fošljite kepsae j?o
rosiš (ae »skefe?')
ftls jjo  ekspres«
isaem  vsepre) nn

NEBO

DPPARTMENT
95 First Se.
Jmejr  City. N. J.


••7 4

»SLOVENSKI NAROD", i4. oktobra, 1915.

—: ■ -T-^r  - • ,^r

SLOVENSKI NAROD

(SLOVENIC PEOPLE.)

Established 1906.
Published every Thursday.

Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc.

Peliš Dolinar, Preš.

C. Kolstad, See’y & Treas,

_ AMERICAN IN ŠPIRIT. FOP.EIGN IN LANGUAGE ONLV. _

The best advortising; Medium to reach the Sloventc people in tbe

United Sta tes and Canada- __

Entered as second olass ot mali matter at the New Torti Post Office under

ant. of Con gress Of March 3- 1879 ._

Narnf.nino pošljite po Post.. Espress- ali Bank Money Orderju. alt pa
v registriranem Pismu na:

»SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Y or k, N. Y.

9th YEAR. —

Thursdajr, October 14. 1915.

— No. 34.

STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCU-
LATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST, 24, 1912.

of "SLOVENSKI NAROD" published wcekly at N e V York. N. Y.
for OCTOBER lst. 1915.

Editor: Felix Dolinar, 45 Vesey St., Netv York.

Atanaging Editor: Antbony Novak, 45 Vesev St., New York.
Business Manager: Felis Dolinar, 45 Vesey St., Netv York.
Publisher: Slovenski Narod Publishing Co., Tne. 45 Vesev St.
New Yorfk.

Owners: Slovenski Narod Publishing Co., Inc., 45 Vesev St.
Nevv York, Felix Dolinar, 45 Vesey St., New York.

Known bondholders, nfortgagees, and other securit.y holders,
holding 1 per cent or more of total ainount of bonds, mortgages., or
other securities: None.

Felix Dolinar, Editor.

Stvoru to and subseribed before me this 30th of September 1915.
Frederiek L. Campbell, Notary Public (My Commission expires
March 30. 1917.)

(Seal.)

ZA RDEČI KRIZ V LJUBLJANI,

Osrednji odbor , .Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz riasled
njih članov:

Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City
Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City.
Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y.
Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St, New-York Cit,y
Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J.
Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y
ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City
JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City.
Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub
ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo
čih se »Rdečega križa v Ljubljani*', na gori imenovanega tajnika:
Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris
pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640
ifrarren St. Brooklyn. N. Y. .

Tajnik osrednjega odbora za »Rdeči križ v Ljubljani", Mr.
Josip Paulieh, nam je poslal naslednji pregled prispevkov, dosedaj
nabranih za »Rdeči križ v Ljubljani" :

1.) Na »Zabavnem večeru", prirejenem za »Rdeči križ v Ljub¬
ljani" dne 18. septembra t. ).:

a.  ) Kot prostovoljno vstopnino so darovali:

V Po $1.—: Anton Gačnik, Alojzij Henigman, Janez Hor¬
vat, Ivanka Keržič, Zvonko Novak, Peter Petek. Josip Rems,

skupaj 1.. . . . . . $ 7.—1

Po 50c so darovali:

John Jurkas, ml., Tessie Paulieh, Josip Felicijan, Frank
Zalokar, Mihael Birk, Josip Štirn, Matija Grom, John Jur¬
kas, st., Jurij Štois, John Peterka, Josip Jug; skupaj ....,$  5.50
Po 25 e so darovali:

Fenny Milošič, Barbara Škofič, Josip Oblak, Anton Merše,

Frank Tomaž, Frank Mrak, Nikolaj Franolič; skupaj ....  $ 1.75
; Po 20c so darovali:

" Matevž Kotnik, Martin Holešek, Pavao Capkovič ; skupaj $ —.60
Po 15 c so darovali :

Peter Mhurin, Štefan Capkovič, Josip Male ; skupaj ... $ —.45
Po 10 c so darovali :

, Mihael, Baltizar Derganc, Frank, Mahnič, Nikolaj Andro-
vič, Nikolaj Zankovič, Emil Hensel, Ludvik Klein, Jurij Štois,

Rudolf Kole, Frank Zalokar; skupaj . $ L-—

b. ) 303 številke za izžrebanje ure po 10 e ... $30.30

97 številk za uro na dražbi . $11.85

144 razglednice po 5 e.. $ 7,20

e.) Mr. Jos. Felicijan je še priložil ................... $ L—

vse škodljivi gonji raznih kramarjev, »karikaturistov", »opernih
pevcev" in drugih takih postopačev porobu, je jela ligaška lopa raz¬
padati. Eni so vlekli sem, drugi tja, ligaška žlahtii se je jela prere¬
kati, liga se je iztegnila zavselej za plotom sakserjevega kurnika,
začelo se je bilo lasanje za ligino zapuščino —- za pink-pink, in konec
je bilo ligaške ljubezni.

Najprej se je seve oglasilo zelrsarjevo trobilo ter jelo udrihati
po vsem, kar ni bilo več zadovoljno s sakserjem-rogoviležem, s sak-
serjem-nerodnežem, s sakserjem-zabitežem.

Takp smo v zadnjem času doživeli dogodek, vreden tistih, ki so
glavni junaki v njem.

Iz pokopanega kramarske lige sta se izluščila sedaj dve novi stru¬
ji, vkolikor se da govoriti pri teh možicih, obdarjenih z duševno rev¬
ščino in nebotično domišljavostjo, o kaki struji.

■ G-melodiji, ki jo pojejo ražhripljene harmonike zeksarjevo smo
že v zadnji številki »Slovenskega Naroda" izpregovorili. Zato si ho¬
čemo danes ogledati nekoliko odbliže drugo njivo plevela, ki je pog
nal iz neslavne groblje rajnke lige.

Sentjavci druge njive so pričeli svoje »delo" spet z rezolucijami.
Dali so v svet ..»resolucijo", .srkpano dno'>23. sept. 1915. v Clevelandu,
Ohio, v kateri so postavili pet točk.

Da izvedo tildi naši čitatelji, kaka zmešnjava vlada med ogrizki
in ocepki rajnke lige, jih v naslednjem priobčimo vseh pet zapovrstjo :

.1.) Mi ponovno izjavljamo, da je za. nas edino merodajna chieaška
resolucija, narejena v hotelu La Salle po zastopnikih ysPU. jugoslovan¬
skih, narodov dne 11. marca 1915., in rezolucija, sprejeta od zastopnikov
slovenskega naroda, Zbranih 'na zborovanju 10. marca 1915. v Chicago,
111. pri ustanovitvi Slovenske Lige, ker sta te dve rezolucije najpopol
nejši izraz organizatorjev Slovenske. Lige, in poleg teh dveh resolucij ne
pripoznamo nobenih drugih doktrini

2.) Mi izjavljamo, da je predsednik Slovenske Lige g. Frank Sakser,
svojevoljno in brez avtoritete gl. odbora Slovenske Lige prekršil ti re-
zoluciji in načela Slovenske Lige, in da je pisanje »Glasa Naroda" o na
meim in* načelih Slovenske Lige destruktivno in proti-org-anizatorično,

.) »Glas Naroda" je pred konvencijo S. L. prinašal izključno članke
v korist Sl. L. na principih, kakor so bili priznani na chicaškem zboro
Vanju, po zborovanju Sl. L. pa je „G. N.‘‘ očitno nastopil proti tem prin
;• čipom in s tem zmešal ljudem pojme, jih zavedel ha. napačna pota in
povzročil, da je nastala v narodu nezaupnost.

4.  ) Mi izjavljamo, da je predsednik, g. Frank Sakser prekršil pravi
la S. L., ker je samovoljno, brez vednosti gl. odbora in članstva odstavil
literarnega tajnika g. Rud. Trošta iz imenika gl. uradnikov.

5.  ) Ker g. John Jager, glavni blagajnik S. L., absolutno ne odgovar¬
ja na korespondenco glavnega tajnika g. Ed. Kalisha, konštatirarno, da
je gl. blagajnik, g. John Jager, radi nastopa glavnega predsednika__g.
Franka Sakserja pozabil na syojo dolžnost kot uradnik Lige, in ga po¬
življamo, da se javno oglasi.

Iz vseh teh besed zeva razžaljenje in maščevalnost. Znesti se bo
sejo nad Sakser jem, ker je kar mninič tebinie odstavil »literarnega"
tajnika, ker ga je nazval sleparja in ker se blagajnik John Jager nič
več ne oglasi.

V prvi točki odobravajo gonjo proti Avstriji, -v drugi priznava¬
jo, da je Sakser neroden kramar, v tretji niso zadovoljni s pisanjem
v trobilu new-yorškega kramarja, v četrti kažejo, kje jih pravzaprav
čevelj žuli, in v peti je obrazložena zamera znanega Kalisha

O najaktualnejši točki, namreč o vprašanju, kaj je z denarjem
ki so ga izmolzli našega naroda, .pa ne žugitejo niti besedice. Nii
ravnost tega niso storili, ali če prečitamo peto točko njihove nadvse
.smešne »rezolucije", lahko uvidimo, kam pes taco moli. Saj je ob
če.žnano, da gre v Vsakem sporu med tajnikom in blagajnikom za
denar tega ali onega društva.

konferenci še konec bojev v Mehiki, vuia uum., — " “ e za trdit-

hikanski odnoša.ji še poostriti in poslabšati, (riasom j y _ kap i-

ve zastopa Carranza imovitejše sloje, ki s pomočjo i

talistov zatira, stiska in izžema mehikanski narod. , g e š,

Če vpoštevamo v sklepu panameriške konteren - .g nih *" bo ^ a :

d, j« v podpiranje Carranzove

mera vajo ameriški milijonarji pomagali stiskanemu ljudstvu
kanskemu do njegovih pravir. _--

$66.05

•i -  •

7' '

.. .


Skupni znesek »Zabavnega večera"

Nadalje so darovali:

Zvonko Novak .....

Mihael Palier

John Holesek ..

Jakob Šešek >.w.. .....j.

Pri društveni ,seji nabrali,....

John Misich ... .. .............

Josip Levstik- ...

Franc LeVJ-dik ... j

Josip Božic' .?„•.........  , ,

John Levst ik ., . . .z . SU.

Ga. Amalija Tičar nabrala:

Jcsip Tičar ...

Mary Česen . .

Mary Schuster .. $

Raty Škofič . }

2^|iton Bodo ..

Mimi Tičar .. ; .. L...  $ ' .25'

Mike Vavpotič .. $ j 0

Peter Rutar .. ^

• • • • ..-• ■ .

. $io,—
• $ '51-
. $ 5.—
3 —
. $ 3,—
. $ 1,-
. $ L—
. $ L—
.. $ L—
. $—.50

.■ $ L—
$ 1,—
.50
$—.50
$—.25

V našem shieajli, are seve za ligino zapuščino '— za med našim
narodom nabrani tisočak.

Kakor je vsakomur, ki se le količkaj briga za to zadevo, prav
natanko znano, ni Lhlel na.š narod od tistega tisočaka niti najmanj
šega haskaftjn mi da ga bo imel sploh kdaj.

Če sgPitrpvalcj damekni, naj zahtevajo,-da še ga brez vsakega
oklevanj^; .obj-pe v ta jdi oni plemeniti namen. Nikar pa se .naj nc
dajo pritovoriti, da ln»še naRalji? ležal zakopan v kramaiski uprav
Najboljšo'štoTe.'če ga Vdločijo za »Slovensko zavetišče".

Sejalci druge njiv«plevela sklicujejo konvencijo slov. ligarjev
na kateri ho‘čejo zopet- zbuditi k življenju Jajrovo hčer —umrlo ligo
Izvoliti nameravajo tiove uradnike, med katerimi skoro gotovo ne'bo
več citati Sakserjevega jmena. Najbrž skliče tudi Sakser podobno
konvencijo, na kateri bo on dirigiral celo kramarsko komedijo.

Če takole razmišljamo ves razvitek rajnke lige, od njenega po
eetka pa tja do njenega pogina, moramo nehote vzklikniti: »Čemu
je pa tega treba bilo?!?"

Namesto da ste, prevzeli nalogo malega poglavea, ki iz zlobe in
brezglavosti lomi in reže mlada drevesca, mesto da ste sramotili slo
vensko ljudstvo, trdeč, da je izdajalsk, namesto da ste blatili našo
ožjo in širšo'domovino, namesto da ste se norčevali iz v državnih po
slih osivelega in vsepovsod spoštovanega cesarja avstrijskega, name
sto da ste s tolikšnim hrepenenjem in koprnenjem škilili v nesrečno
Srbijo ter pjsali vprilog avstrijskim sovražnikom, mesto vsega tegg
bi bili rajši pripravljali naše ljudi na tisti trenotek, ko bo treba slo
venskemu narodu stopiti z zahtevami pred avstrijsko vlado, ko se bo
treba z vso odločnostjo potegniti za avtonomijo vsega slovenskega
ozemlja. Pisali bi bili rajši, kako veliki junaki so avstrijski narodi
ki prenašajo sedaj s tolikšnim heroižmom vse križe ni težave gigant
skr' borbe za obstanek avstrijske monarhije. Poudarjali bi bili rajši
narodove zasluge za državo ter Ibgično sklepali, da mora država priz¬
nati te zasluge ter izpolniti vroči) željo vseh avstrijskih narodov, že¬
ljo po Ferdinandovi Avstriji — fio  Avstriji na avtonomni podlagi, in
vršili bi bili delo velikih, pametnih in treznih mož., ■

.Y$ ■ ■'

Hoteli ste postati slovenski Lincolni, pa ste zlobni in premišljeni
škodljivci našega naroda, hoteli ste biti veliki, a ste sila majhni ljudje.

Bržko to ižprevidite, pa se bodo kmalu izčistili vaši bolni nazori.

Slovenski narod v Ameriki nima prav ničesar pričakovati niti od
Sakserjeve njive, niti ne od njive, na katere starini je lesa, sestavlje¬
na iz imen. kakršna so Edw. Kališh, Rudolf Trošt, Rudolf Prdan,
Frank Justin, Louis J. Pirc, Blaž Logr in A. M. Kolar.

_ Zato pa tudi upamo, da ne pojde naše ljudstvo ne Sakser ju, pa
tudi ne Kalishu & Co. na lim. i

Saj je menda dovolj, da so ga omenjeni jogri speljali enkrat na

led.

Mehiki, povsem drugače. Kakor se

o sedanjem P olož ^ k ;

mariji. Kajti kmalu potem, ko 'se je. »Slovenski Narod" postavil nad-jgov neizprosni nasprotnik ^Villa sodi nami k ]j llk  panam

° je iz j a j  * j c n

Mehiki. Villa meni, da se

utegnejo me-.

TEBI.

Ko jutra zora mi oči odpira,
ko drami me iz spanja beli dan,
pogled se željno v sliko Tvojo vpira
vprašaje: Kje si ideal krasan?!

Ak zrem v milino Tvojega očesa,
se v srcu zbuja polno sladkih nad,
iz prs molitev dviga se v nebesa:

Bog, ne zapiraj nama sreče vrat!

Podoba Tvoja mi je luč, življenje,
povsod me spremlja, z mano vsak je cas:
Izpolni Ti se kdaj mi koprnenje,
da s Tabo bom zavečno združen jaz?! ?

Le k Tebi, draga, duša moja sili —

O, da nikdar ji ne omaga moč!

Naj zvezde svetle mi v ljubezni krili
jasne s Teboj življenja temno noč. .

A. M.

DOPISI,

Dosedaj nabranega... $100.8'

IZ ENEGA OSATA DVE NJIVI PLEVELA.

• Pred nekolikimi meseci smo živeli v dobi talcozvnnih »rczoln-
cij". Rastlc so kakor gobe po dežju. Govorile so v nadvse slabem slo¬
gu, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi on narod, ki da ima iste običaje
in isto govorico. Zato da se moramo združili, da se moramo Slovenc
in Hrvati rešiti avstrijskega »jarma" ter se pokloniti srbskemu „krr.
ljn", sicer da nam žuga narodni pogin.

Tako nekako se je glasila čikaškja „rezoluei;ja“, skrpueana v la-
salskom hotelu ob navzočnosti enajstih' jogrov in new : yoTŠkega''kra¬
marja.

Toda nekaj se je moralo zgoditi za kulisami stebrov in stebrič

GARRANZA - GOSPODAR MEHIKANSKE REPUBLIKE

Če ne varajo sedanje okol.šeine, bo skorogotovo prvi gospod v
Mehiki general Carranza.

Panameriška konferenca, kj se izključno peča edinole z mehi-
kanskim vprašanjem, je koncem minolega tedna zopet enkrat zboro¬
vala. Po končanem posvetovanju je prišla do zaključka, da je prizna¬
nje 'Carranzove stranke kot prave vlade v Mehiki čisto gotova stvar.
Poleg državnega tajnika kot predsednika omenjene konference so se
vdeležili seje diplomatični zastopniki Argentini je, Brazilije, države
Chiles, Bolivije, Urugvaja in Oitatemala. Ysi ti možje so-bili eno¬
glasno mnenja, da so pristaši generala Carranza edina stranka, ki je
upravičena do vladnih vajeti v Mehiki, in da se v tem zmislu obvesti¬
jo vse dežele, ki so zastopane na konferenci.

Da je bil tudi Carranza obveščen o tem sklepu, in da je izzvala
ta vest v njegovem taboru velikansko navdušenje, je samoobsebi
umejnpo, G pomočjo Združenih držav upa sedaj general Carranza na¬
glo zlomiti odpor, ki ga netijo ih podpirajo njegovi nasprotniki po
Mehiki. Ali radi pomanjkljivih poročil o resničnem položaju v naši
nesrečni sosedni republiki se sedaj še ne more trditi, da je Garranzo

Milwaukee, Wis. — Spoštovani
gospod urednik »Slovenskega Na¬
roda" ! Prosim, dovolite mi neko¬
liko prostora v našem nadvse pri¬
ljubljenem listu ter priobčite ta¬
le moj dopis, katerega sem spisal
z željo, da bi koristil Vašemu li¬
stu in Vašim naročnikom širom
Amerike. Kajti neizrečeno nas ve¬
seli, da je Vaš list tako iskren pri¬
jatelj našega ljudstva in naše lju¬
be domovine avstrijske, da se je s
tako vnemo poprijel, težavnega
dela. Hvaležni smo mu nadalje,
da nas podpira v stanovitni zves¬
tobi z dobrimi in razveseljivimi
poročili ter nas čedalje več prido¬
biva v krog svojega čitateljstva.
Njemu smo dolžni veliko. Zato
moramo gledati na to, da obnovi¬
mo naročnino nanj in da mu pri¬
dobimo kar največ novih naroč¬
nikov. Tako bomo njegovi pravi
prijatelji, kakor j'e on naš in naše
domovine Avstrije.

Iz naše velike naselbine Vam
nimam nič kaj posebnega poroča¬
ti. Obkratkem Vam povem, da ni¬
mamo tu z denarjem prevelikih
sitnosti in posebnih opravkov, če¬
prav ga je ameriškim bogatašem
toliko na razpolago. Z delom je
ponekod taka, da človek ne ve,
ali bi kazalec budilke naravnal
na 8, ali na devet, da ne bi zamu¬
dil šihta. Vreme je pri nas tako
izpremenljivo kakor Sakserjeva
kramarija. Par dni je tako toplo,
da bi šel človek kar na jezero ža¬
be strašit. Nato je pa zopet tako
mraz, da bi si moral iti v proda¬
jalno kupit kožuh, preden jo“od¬
rine na delo. Pa je že spak, ker ni
denarja zanj.

Tako vidite, dragi čitatelji »Slo
venskega Naroda", se je ves svet
nekam drugam zasukal, kakor se
suče po navadi. To pa ne samo v
naši naselbini, nego; kakor se eu-
je in vidi, tudi po celi Ameriki in
vsem svetu. Tu ni nič prida, on-,
kraj morja pa še desetkrat slabše.
Slabi Časi so torej vsepovsod, ali
za tujca, za Angleža in Francoza,
ga je sila dosti, tako dosti, da bi
človek skoro ne znal izgovoriti,
ker ni v navadnem delavskem
življenju prav nič navadna in obi¬
čajna. Pomislite, pol bilijona do¬
larjev! Kaj neki! Nič se ne ma¬
ram več jeziti nad tem. Prvič nič
ne pomaga, in drugič jeza silno
škoduje človeku. Jo bomo pa dru¬
gače zasukali. Čevlje su bomo sa¬
vni krpali, luči je po ul Sc ah dovolj
samo okna je treba nekoliko bo¬
lje osnažiti, pa bo šlo.

Nadalje A r am naznanini b ti¬
stem častniku, ki ga tiskapo taon
gori nekje v Špicburgu. Njegovo
ime bi bil že skoro pozabil, p a
sem se ga še vendaT spomnil o
pravem času. »Nova, Grdoba" so

Lqv  ,*ajpe.. kramarske Uft«> izkov^^dbiReg^n^ta^e^- sajfesejrj^vi,<k^6^o^a)pB3|i)še A-Isndpirapje.od^t^ni Združenih držp opravičeno.:.Njgt .mu dali ime. ,Ta. lisfe j e  nekje vlo-

vil moj naslov. Nekaj časa je iz¬
hajal, a zdaj je že nekoliko ted¬
nov zaštapan. Ti možakarji so si
mislili: Zdaj smo zopet enega do¬
bili na lim. Pa je takole.'Če gre¬
mo na lov, tudi ni raka v vsaki
luknji. Kako Vam je ta »Nova
Grdoba" hlastno udrihala po Av
striji in vseh onih naših rojakih,
ki smo zvesti svoji prisegi. Po mo¬
jem mnenju zasluži špieburška
Grdoba medaljo I. razreda, in to
najimenitnejše pero iz kurjega
repa. In sakserjev list ni prav nič
boljši od Grdobe. Obojih namen
in želja je pokopati Avstrijo, na
dno pekla, po gospodo okoli ys,eh
ligaških trobil pa da bi prišel sam
Elija s svojo kočijo ter jo odpe¬
ljal še živo in toplo v rajska nebesa

Ta trobila so kar tekmovala
med sabo v laži in obrekovanju.
Pisala so, da je Avstrija že . vsa
drobna, uničena, brez sreče, da ne
doseže v ruski zemlji nobenih važ¬
nih uspehov. In ko se le ne more
N. Grdoba več lagati, piše, da se
Avstrijcem posreči zasesti kve-
čim kako majhno rusko vas. Men--
da mislijo zabite butiee okoli N.
Grdobe, da so Brest-Litovsk, Ivan
gorod, V arsava in druge trdnjave
navadne kranjske vasice. Da so
tisoči in tisoči ruskih vojnih vjet
nikov, poslani obdelovat avstrij¬
ska polja, da so ogromne množine
zajetih ruskih kanonov in stroj¬
nih pušk mačje solze in otročja
igrača. Da so ruski uspehi ogrom¬
ni, če se je posrečilo Rusom zaž¬
gati par vagonov lastne pšenice.
Da Rusi srečno odneso pete, to je
spet velikanski uspeh ruske stra-
tegije po vzvišenem mnenju naših
novih grdobašev.

Zdaj poglejmo hipoma poglej¬
mo tja dol proti jugu, tja doli pro
ti polentarski deželi. Hm, to, to
so V am  »junaki"!?! Ruski uspe¬
hi naj se gredo kar skrit pred oni¬
mi polentarskega zahrbtneža. Kai
puslite! ?! Saj imajo v svojih ro¬
kah Rim, Milan, Napol. Genovo
m se par drugih mest v severni
srednji in južni Italiji. P a  š e  vse
nekaj važnejšega se godi za laško
mejo. Enajstletni kraljevič je obi
skal »hrabre" polentarske vojšča
ke, govor ministra Salandra, nav
dusenje, korajža, italijansko ma¬
hanje po lastni infanteriji i n  nav

sezadnje se je.Italijanom p^'

H konc-u pozdravljam vse p r p
jatelja in naročnike »Slovenskega
. Naroda" ter ga prav toplo pri po .
ročam vsem rojakom po širni
Ameriki. Kajti ta list nam prin a .
ša resnična pa tudi vesela poroči,
la Saj ti že d  svojimi velikimi m*,
piši na prvi strani razveseli srce.
Bržko ga dobiš v roke, že lahko
eitaš, kako Hindenburg Ruse na-
bija/in kako jih je Italijan že zo-
pet po grbi in po notali dobil.

Konečno zakličemo s^ »Sloven¬
skim Narodom" vred: Živela Av-
strija in živeli njeni vrli zavezni-
ki! Oni pa, ki biva odzgoraj nad
nami ter je kralj^ vseh kraljev,
gotovo pomaga našim velikim ju¬
nakom. Avstrijska zmaga je zago¬
tovljena.

Naročnik H. J.

Gowanda, N. Y. — Cenjeno

uredništvo »Slovenskega Naro-
da", prosim Vas, da priobčite te
moje skromne vrstice v nas vrli
list.

Gotovo si mislite, da so me že
ligaši vjeli ter odpeljali v Chica¬
go. No, tega še niso storili in tu-
di ne bodo, ker so že sami začeli
cepati kakor muhe, če jim daš ti¬
ste sladke vode. Onemogle popa-
dajo na tla; nato pridejo ptiči
ter jih pozobljejo. Pravtako se je
zgodilo tudi z našimi ligaši. Pri¬
šli so orli iz avstrijske monarhije
ter pozobali ligo. Pa naj končam
to žalostilo zadevo. Saj je ligi po-
šla sapa. Za plotom je poginila,
in sam Sakser se je obesil za vrv
ter začel zvoniti za rajnieo. .Mrt¬
vim pa moramo dati mir.

Ali so pa še ostanki te nebodije¬
treba, kakor n. pr. tajnik našega
društva. Le-ta se je na vse prete-
ge napenjal ter si prizadeval kaj
storiti za kramarsko ligo. Ti Ka¬
rol, jaz te vprašam, počemu vti¬
kaš svoj nos v avstrijsko politi¬
ko, ko si pa ameriški državljan?
Mar ne veš več, da si prisegel, pre
den si dobil papir, prisegel, da se
odpoveš vsem avstrijskim pravi¬
cam in postavam? Ali vse tvoje
potenje in napenjanje je bilo ja¬
lovo in ničevo.

Mislim, da se ne bom pregrešil,
če Vam povem, da je sedaj naš
Karol postal celo prerok. Pravi,
da ima cele snope dopisov napisa¬
nih. s katerimi pa da ne -pride po
gjsej na dan, ko bo vo.jne 4»«^.
Dragi prijatelj, ali se ne bojiš Bo¬
ga? Mar x ti ni znan pregovor, ki
pravi: Danes meni, jutri tebi!Ali
ne veš, da te Bog lahko vsako
uro pokliče pred božji prestol. —
Mi silno težko in nestrpno priča¬
kujemo novice, ki jih ima naš
prerok zapisane, v svojih listinah.
Morda pa res kaj dobrega izve¬
mo od njega — Ker nam utegne¬
jo njegove novice celo kaj kori¬
stiti, bi nas neizrečno razveselilo,
če bi jih nam razkril in razodel.
Obenem tudi nič drugega ne želi¬
mo bolj kakor konec vojne, da
čimprej izvemo tajnikove skriv¬
nosti.

Ob koncu svojega pisanja po¬
zdravljam vse Slovence širom
Amerike. Tebi, dragi naš »Slo¬
venski Narod" pa želim, da čim-
prej začneš izhajati vsak dan.

Naročnik.

tam neki za  njihove Trohi o
jo 11  «soč čevljev visokem

lo
me,

hribu v jeti nekaj zraka ki
nihče ne more vzeti i n
Eno pa ja „ , ^

ga mu

uničiti.

or

sam

ko gloda s tiste g 0 rsk P

to- »ribo,

*n,c, krtačijo Italija™ Y a p V '
poročajo časniki, l a | lko  ' '

Dalmatinec „obrihta“ sedem „
lentarjev, preden se It  J P °'

? ooIbUše^

Dopis se lrii j e  rtni-o,

Za, °  *-v<u £c teenil -

Chicago, JU. _ Spoštovani g-
urednik! Čeprav že nekoliko poz¬
no poročam, mi kljubtemu dovo¬
lite malo prostora v svojem li¬
stu.

i Moj namen je pohvaliti v t p h
vrsticah naše vrle igralce in igral
ce ’  hi so vprizorili dne 26. sep¬
tembra igro »Domen". Vse igral¬
no osobje je izborno in častno.re-
S1 ° svoj nalogo. Igralci so prav
vsi, od prvega do zadnjega izvrst¬
no pogodili vsak svojo partijo,
Pa tudi ženstvo se je odlikovalo.
iospa^ Helena Kušar je imela ja*
v0  težko vlogo, pa jo je kjlubte-
mu nadvse dobro igraia. Takisto
s ta na zadovoljnost vseh igf 3 ^
gospodični Anica Zupan in Ang?'
‘n Tiček. Dvorana je bila prena-
po njena, dasi smo imeli zelo sto'
o vreme. Ahčina navzočega °T
cinstva je izprevidela, da je g« rl
imenjena igra nadvse zanimiva-
Mimogrede raor am pa omeihh
da so se nekateri smejali ter nW-
oevah iz igralcev. To hi naj sP
vpnhodnje opustilo. Kajti j» z
pravim, da nam je takih igralo^
10 lskati  v Chicagu, čestitam igr« 1
neinii osohju k prelepemu u s l ,p ’
hu tor  Selim, da skoro spet .nart®'
Pde ter nas razveselite s svoji®
'zornim igranjem.

& Pozdravom

M. 0. 1

«**> •*;

»SLOVENSKI NABOD”, 14. oktobra 1918.


5nr

Novica iz stare domovine,!™*’ le r ”' im " CT aoWcki  '“h"

KRANJSKO.

LJUBLJANSKE NOVICE.

Neobdačeni sladkor sa čebele.

— Slovensko osrednje čebelarsko
društvo v Ljubljani je-dobilo ob¬
vestilo, da mn je dovoljeno 130
stolov neobdačenega sladkorja za
pitanje čebel 1. 1915.-1916. Vsled
sedanjih razmer je sladkorni kar¬
tel zvišal ceno nebbdacenemu
sladkorju od spomladi tako. da
bo stalo 100 kg', dostavljenih v
Ljubljano, 64 K. Ker zahteva do¬
bavitelj plačilo naprej, zato spreje
ma odbor le taka naročila, ki se
.jim ob enem priloži tudi denar.
Naročila in denar sprejema Hin¬
ko Zirkelbaeh. tajnik in blagaj¬
nik Slovenskega. osredh jega,4»ebe-
larskega društva v Ljubljani do
dne 20. septembra Ul. Na poznej¬
ša naročila ali naročila brez de¬
narja se pod nobenim pogojem
ne bo mogoče ozirati. Vsled seda¬
njih prometnih razmer na želez¬
nici odbor ne more biti porok, ke-
daj da ravno dobi sladkor, zato je
vsako povpraševanje' iii priganja¬
nje brezuspešno. Še tisti dan, ko
odbor dobi sladkor, ga. tudi razpo¬
šlje. Upa pa, da dobi sladkor do
Srede oktobra. Tudi še odbor ne
obveže, da bode vsak čebelar do¬
bil toliko sladkorja, kolikor ga je
naročil, ker ga tildi odbor ne do¬
bi toliko, kolikor bi ga hotel. V
prvi vrsti ga dobe elani našega
društva. Po določbi e. kr. finanč¬
nega ministrstva je namenjen ne
obdačeni sladkor le nepremožnim
čebelarjem za vsak panj k večje
mu le 5 kg za jesensko in pomlad
no pitanje skupaj. Pri naročilu
jo treba‘natančno navesti ime in
priimek plačnika, kraj, pošto, že
lezniško postajo, davčni okraj in
število vzimljenih panjev. Neob-
dač.eni Sladkor se bo razpošiljal
samo v vrečah po 50 in 100kg na
nevarnost naročnika, Kdor rabi
več ali manj, naj naroči s kakim
sosednim čebelarjem skupno ali
pa pri podružnici. — Slovensko

. osrednje čebelarsko . društvo v
Ljubljani.

Cesarjev rojstni dan bojnega,
jela 4915. se je povsod praznoval
'^'oposebnim veličjem in izredno
iskrenostjo. Vojaštvo je tekmo¬
valo s civilnim prebivalstvom, ka¬
ko bi se dostojneje in primernej¬
še poveličal dan 18. avgusta. Ljub
j ja n a je bila praznično okrašena
'odlikovale so se zlasti trgovine,
ki so svoje izložbe primerno olep
šale z okusnimi okraski cesarjeve
podobe. Na predvečer je bil o vse
mesto razsvetljeno. • Grad je pla¬
val v lučicah. Vse ulice in trgi so
bili polni občinstva, ki je deloma
spremljalo velikanski sprevod
pred in za vojaško godbo. V oja-
ška budnica je bila tudi v jutro
na cesarjev rojstni dan. Dopoldne
ob devetih je bila vojaška maša
v cerkvi sv. Petra, ob desetih pa
pontifikalna sv. maša, ki jo M
opravil knezoškof ljubljanski dr
A.  P>. Jeglič. Cerkev je bila odlo¬
čena samo za številno osobje vseh
vrst uredništva in vojaštva. —
Po sv. maši se je izvršilo na magi
stratu slovesno odkritje hramb-
nego ščita v železju in.zab.ijanjp
žebljev na korist vdovam in siro
tam v vojni padlih mož. Sveča¬
nosti so prisostvovali vsi dosto
janstveniki ljubljanski, in -nebroj
občinstva.

Doslej nepozana cena. — Ker

usnjarji sedaj potrebujejo mnogo
smrekovega lubja, .je cena posko
Čila od 4 K na 36 -- pri meter-

- fikem stotu.

Za vojake. \ odstvo kinema
tografa .Centra!” v deželnem gle¬
dališču V Ljubljani je položilo

pri vojnooskrbovalncm uradu zne

c ek 300 kron kot čisti dobiček
‘predstave dne 18. avgusta z dolo¬
čilom za cigarete vojakom, bore
cim se na soski fronti.

Gospodarske vesti. — Mestna
hranilnica ljubljanska.
meseca avgusta 1915.: 1344

Strank je vložilo 1,212.461 K 1 vm
, 99 je  dvignilo 444,874 K (8 v To

odiranje ixr navijanje cen osobito
pri živilih, je seveda strogo prepo
vedano. S tem se hoče pomagati
predvsem revnejšim slojem, ki
semintja že res stradajo v pravem
pomenu besede. Nekateri lastniki ca
živil se seveda ne morejo sprijaz¬
niti s cenami, ki so dolo-mne in
jim ne gre v glavo, zakaj bi svo¬
jih pridelkov ne prodajali dražje,
ko bi jih lahko. V Ljubljani, kjer
je toliko tujcev, bi šlo vse in še
po višji ceni naglo izpod rok. To
da postava ščiti tudi revne in ho
če, da se tudi ti morejo prehraniti
Ako hi tega ne bilo. bi bila dra-|
ginja še bolj neznosna in lakota
neizogibna. Postava je stroga, za¬
to je pa bilo pretekle dni že veli¬
ko oseb občutno kaznovanih, ker
se niso ravnale po navodilih.

Razglas c. kr. deželne vlade za
Kranjsko z dne 26. avgusta 1915.
štev. 22.920. o cenah, ki se jih je
držati pri prodajanju slame. V
sporazumu s e. in kr. -5. armad-

pojavili v'našem mestu sl uče 'n
lere, - jibitfrestni .magistrat mvV- ...

• da morajo hišni gospodarji codaj
bolj pogoste, krtke:; prej. enačiti
in izpraznievat; greznice in smeti¬
šča. Za tozadevne prestopke rhvln-

r-7- -

1 , .


stroge

TRŽAŠKE NOVICE

Smrt na cesti... - - -
popoldne okoli on:

avg-

ni

zn;.

U-aoer e pri

m prijeli

Celju. Dne 15. septembra
orožniki delavca Jožefa Btrahbv-
nik, ki je osumljen, da je izvršil
več tatvin v skupnem znesku čez
1500 kron. Izročili so ga kazen¬
skemu sodišču.

tlim etapnim poveljstvom določa
deželna vlada do preklica, da se
pri prodajanju slame v deželi
Kranjski naslednje najvišje cene
za meterski stot ne smejo preko¬
račiti, in sicer : za stisnjeno' slamo
7 K, za rahlo slamo 6 K. Prestop¬
ki te odredbe se kaznujejo, v koli¬
kor ne prihajajo v poštev strožja
določila par. 14 do: 19 cesarskega
ukaza z tihe 7. avgusta 1915. drž.
žak. št. 228, po ministrskem uka¬
zu z dne 30. septembra 1857, drž.
zak. št. 198, z denarjem od 2 do
200 kron ali z zaporom od 6 ur do
14 dni. Ta odredba dobi moč z
dnem razglasitve. V Ljubljani, 26
avgusta 1915. C. kr. deželni pred¬
sednik: Baron Schtvarz. 1. r.

IZ DRUGIH ŠTAJ. KRAJEV.

Sv. Križ pri Mariboru. Dan IS.
avgusta kot rojstni- dan Njegovega
Veličanstva presvetlega cesarja
smo tudi Križevca ni v letošnjem
vojne?« letu obhajati nad vse slo
vesno; Po slavnostni, službi božji,
katere se je udeležil občinski za¬
slon. šolski otroci s slavnim uči¬
teljstvom in mnogobfojna mno¬
žica vernikov, ki so v prav obil¬
nem številu med sv. mašo darova-

DOLENJSKE NOVICE.

Dolenjavas pri Ribnici. — Umr

la je po kratki in zelo mučni bo¬
lezni v najlepši dobi vrla mladen¬
ka Frančiška Bojc. Tovarišice so
,jo v obilnem številu spremile na
pokopališče, ji zapele lepo nad-
grobnieo ter ji s tem izkazale zad¬
njo čast..

Toča je pobila v župniji Pod¬
grad na Dolenjskem. Prizadele so
vasi: Grm, Konec, Pristava ter Vi
navas. Uničeni so' skoraj vsi pri¬
delki: mnogo škode je napravil
tifah naliv. Ljudstvo je potrto,
knr se tudi prvega žita ni toliko
namlatilo, kot se je pričakovalo.
— Nevihta s točo je pustošila v
snhorski občini na Belokranj¬
skem; divjala je celo uro in lomi¬
la drevesa. Druga setev je uniče¬
na,, vinogradi opustošeni. Ob tej
draginji so prizadeti posestniki
vsekako potrebni izdatne državne
in deželne podpore.

NOTRANJSKE NOVICE.

Vremska dolina pri Divači. —

fbšpeljno drevje se tudi letos šibi
v naši dolini pod težo bogatega
sadja.

Ustje pri Vipavi. — Prav v ko¬
tu kranjske dežele in primeroma
blizu vojne fronte leži naša vas,
a ljudje mirno opravljajo svoja
poljska dela, ker se zanašajo na
junaštvo naših čet. Pozimi smo
imeli rusinske begunce: bili so tu
prav zadovoljni. Zlasti jim je li¬
ga jalo podnebje. S solznimi očmi
so se poslovili od nas. Saj so jim
pa tudi ljudje kolikor mogoče po¬
stregli. Sedaj pa imamo zopet be¬
gunke izpod Sv. Gore. — Menda
prvi iz vasi je umrl za ranami v
vojski 29. junija t. 1. Jožef Gomi-
zelj, najboljši fant v vasi in edi¬
ni sin v družini. Ranjenih je več,
v jeti trije na Ruskem, pogrešajo
se pa trije. — Letina dosedaj,
hvala Bogu, se nrav lepo kaže;
bodo vsaj ljudje bolje preskrb¬
ljeni čez zimo, kakor lansko leto.
Kupovali so nekateri koruzno mo¬
ko celo po 1 K 28 v. Tudi vinska
letina obeta veliko: starega vina
ie zdaj zmanjkalo po vsej dolini.

Št ajersk o.

CELJSKE NOVICE.

rej jo več vložilo 767:586 K 23
Stanje vlog 47.640.127 K vm ‘
Število vložnih knjižic 30.-1A
V Ljubljanski kreditni banki se
m esc nit avgustu ra

je vložilo ' m “T' G 0 405 460
r n  h 78

-obdale 'bbLtffcbper navija¬
nji cenTudi na Kranjskem, odre

jajo, da se sme pn^odaj

Hmelj se je letos izredno slabo
obnesel. Tako šlabe letine še hmn
Ijarji nismo imeli. O cenah pa niti
ne govorim. Mnogi hmeljarji pra¬
vijo, da' bodo hmeljišča opustili
in tiste prostore obsejali z žitom
— Vojak 87. .pešpolka, Franc
Volk ki je bil lansko leto meseca
avgusta v Galiciji vjet, pfše iz Ru¬
sije. da so mu odrezali levo roko
in da je zdrav. — Na tukajšnjem
trgu manjka novega krompirja,
i zahte-' Manjka tudi čebul. — Ker so se

!i Bogu za blagor cesarja in nje¬
gove armad'*- skupno, sv. obhajilo,
smo se okrog 10. ure predpoldne
zbrali v novi občinski pisarni
kjer se je na okusno okinčanem
odru tukajšnjega bralnega druš¬
tva vršila kaj lepa prireditev s
slavnostnim govorom, petjem, de
klam arijami in gledališko predsta¬
vo Kosijevega igrokaza ,.,jz d:'
skrbi in žalosti/. V nad eno uro
trajajočem dovršenem govoru
nam je naš rojak g. dr. R. Pinu?
najprej v poljudnih besedah or'
sal zgodovinski razvoj sloven-dm
ga naroda pod habsburško lorarm
škim žezlom, povdar.jal zlasti veli¬
kanski napredek, ki smo ga ste¬
li v dobi 'BTIetnr Ijudoinile vlad
Franca Jožefa I. na duševnem
gospodarskem polju te- nas po
poluoma prepričal o resničnos 4 '
trditve, da se niti misliti ne U
da bi se Slovenci morali kdaj loč
ti od habsburške vladarske hiš-
Živahna pohvala -je-sledila njeg'-
viru navduševalnim besedam.. W
ki so pri prvi prireditvi kakorkol’
sodelovali kot pevke in pevci a!
igralke in igralci, vsi so izročeno
jim vloge vrlo dobro rešili te-
jim gre zasluženo priznanje. Zla
sti je Gregorčičeva pesem ..Soči”,
katere..globoki pomen je g. nad
učit(djuA...Hauptman poprej pe
ljudno raztolmačil, na občinstvo
napravila mogočen ut is. -lo j« p?
Tilika Čope tildi kaj izrazito s prr
vim povdarkom deklamovala. -
Tako so križevski obmejni straža’
ji tudi spet svojo darežljivo' po
žrtvovala«?!. Za vojnb-pombžti'
urad e. in kr. ministrstva — od
delek za Štajersko — so namreč'
pri tej priložnosti spravili skup a;
lepo svoto 250 K: 150 K so nabra
e vrle naše mladenke, ostalo pr
je prinesla lepa cesarska sloves¬
nost v cerkvi in šoli. -Vse hvale ir
posnemanja vredno!

Dramlje. Milo so od 28 do 30
avgusta zvonovi pri vseh štirih
cerkvah peli in vsa fara žaluje zf'
ljubljenim organistom Antonom
Zabukovšek, ki je na italijanskem
bojišču vsled neke bolezni na ce
sarjev rojstni dan naglo umrl. Ti
di Ponkovljani ga bodo težko po
grešali. Za priletne stariše in ses
tre je ta smrt- bridek udarec, ke’
je drugi še .edini sin Janez na rn
skem bojišču brez. sledit izginil.
Srečno združenje v nebesih naj
nas tolaži.

Zidanmost. — Tukaj je dne 31
avgusta, umrla soppoga - železniš¬
kega uslužbenca Marija Hittk - \
25. letu sv.oj&. : S'tarosti. .

Od Save. el  Roparski napadi ol
štajersko,-hrvatski meji so še ved¬
no takorekoč na dnevnem redi.
Roparska tolpa je udrla dne 25:
avgusta v Vas Zabukovje. kjer j<
pri. nekem vlomu uplenila 6000
kron. Ljudstvo jč jako razburjeno.
Število orožnikov je ob Stavi pre¬
majhno, z&to bi morale poklicane
oblasti pbskVbeti ža energično, re
medtiro. Po'vsej priliki so ropat
ske tolpe, ki se klatijo po štajerske
hrvatskih obmejnih okrajih, ci¬
ganske.

St. Peter pri Mariboru. Le 7
hiš Raraenšfeka spada v šentpe-
tersko župnijo, a vojakov je 13
Nekatere pogrešamo, drugi pa se
še živi in zdravi. Da šo pa tudi ko¬
rajžni. nam pove pesmica, katere
je zložil Alojz Wagner od . . peš
polka na severnem bojišču. Pes
mica je polna pogumnega in dihne
ljubkega thiM. Sedaj je "Wagner
Že na jugu.

zd- avnik z zdravniške postaje te
ie/oničnim potom obveščen, da je
na trgu pred ..Narodnim domom”
in sicer v bližini sedaj zaprte ka¬
varne ..Fabris” nek mož padel na
tla in da nujno potrebuje zdravni
ške pomoči. Zdravnik se je takoj
odpeljal na lice mesta ih tam je
res našel nekega približno 65-70
letnega, rnoža v delavski' obleki

je med gn j e'•••> radovednežev;
riža! na tleh. Koma j je pa 'vrristo--j
oii k njemu, je zdravnik konsta-'
riral, da je nesrečnež že mrtev, in
sicer da je umrl vsled krvnega iz¬
bruha. Ni se moglo konstatirati,
kdo je. bil pokojnik, čigar truplo
-> bilo preneseno v mrtvašnico
pri Sv. Just it.

Nezgoda na delu. ■— V hiši št.
'20 v zagati sv. Kilina pri sv. Iva¬
ni stanujoči 18. letni Avguštin
Hrovatin, je bil zaposlen kakor
težak v Dreherjevi pivovarni.
Dne 27. avg. popoldne okoli dveh
je/pa ubogega mladeniča na delit
za i kruh - obletela nesreča. Ime! je
opraviti z  večjimi sodi in pripeti-
. o se ie, da so mu prsti leve roke
orišii med dva soda: kakor bi
peni', mn je odrezalo od roke tri
: "ie. Krvavečega, in grozne hoie-
ne trpečega, so ga tovariši spre-

krornik. kateremu je* prim.au. j- ] takega je priporočljivo-Judi glfe
'Zle sape. je brž skeč'v '. e,: . - r- Gorice, Mi seveda želimo, da m
n .F' odpri na sir za j. V ven; j  > A mogli vsi naši. ljubi’Goričani
a- pripeljal r:n; zdravnik ■■' n. p:k ’• vrniti domov, ali ker.
i <[vntSivO poftttijf'.■ s;i
la je šč z ira • -č- vb'r,izgn1! Kov
iek. 0 .ikp refeina 'ter jb' da! nato j pomaga ubogim beguncem. Dah

ISTRSKE NOVI!

■ . ’ ' ■ ' v j ne7 t i

videči uaibnie ne; hb mogoče tako hitro, . . •.

8  . mt |e ri

vačevt; je umestno/da še gre na roko in:|

prepeljati v mestno mvmš''
Vzroki, ki so nespečno lem,
pravili do tega obupnega •
niso znani.

ir-o.

ro pri-
ora.ka,

GORIŠKE NOVICE.

Kaj bo z goriškimi srednjimi

šolami? ; Kaf bd z našimi sred-

za (itlevom. ;  prihajajo po svoje re-
'l v Gorico in zopet odhajajo. Ko¬
liko stroškov za pot in za vožnjo
blaga!'. In-koliko .je takih, ki.hi ga¬
di imclf svoje reči v' begunštrih-
ali nimajo denarja, da bi krili pot
ne in . vozne troske. Zato bi bilo
prav, da bi. se„ jim. pomagale) po
vzgledu iz Pule ih brezplačno naj
jim *žekznica' pripelje “.vsaj 15. kar

njimi solarni v Gorici :  s ...love n sl: ul tako nujno potrebujejo.

Kne

genenazljo. z nerusko gimnazijo,
z - realko, š slovenskim učiteljiš¬
čem? V Gorici seVeda ne bodo ot-
vorjene šole,'to hi mogoče, ali pa
jih je mogoče odpreti kje drugje?
Tudi težko. Kaj bo torej? Glede
učiteljišča se etije misel, da bi bi¬
lo prav. ako bi se šolsko leto otvo-
rilo v Trstu. Kaj pa z drugimi? V
Trstu bodo šole, v Ljubljani naj-
brže tudi, največja škoda- preti
torej našim "gorjškmt" dijakom,
kajti kolikor- poznamo razmere!
jih bo moglo malo'nadaljevati šo-

zonadškofijski ordinarijat goriš,
ki posluje v še vedno v Gorici.

Za begunce. — Tržaški., namesl
ništvo .razglaša., da. ker. so nahaja
še vedno znatno število beguncev
z nezadostnimi sredstvi ali brez
sredstev v etapnem ■prostoru in
so tj begunci popolnoma ali-., delo¬
ma navezani -na javno milosrčnost
in je tako stanje absohitpo rie-
vzdržljivo, i je brezpogojno* potreb

Čiga.va je Istra in čigava oata-
Ue? t- Po zadnjem ljudskem štm ; -
ilo. v. . Istri prebivalstva
103.536, od tega .168.1.43 Hrvatov
•• 42.52' v  i. 55.134 Slovencev (141
27 </<>.■)■  in- 147.447 Italijanov (38.-
14%). Po teni številu imajo Hrvat
je sartii relaTavnt. skupno s Slo¬
venci absolutno večino 457.79't 1 .
ItUlijaMov je izkazanih- preveč';za
lepo število; tisnčev. ki so dejan¬
sko Hrvatje in Slovenci.’ Prerinilo
pa se' vpošteva pri vprašanju, , či¬
gava je kaka dežela, koliko povr¬
šine te dežele je : v'rokah tega ali
onega, čigava je' ta površina? A
to. vprašanje je za presojevanje,
komu pripada kaka pokrajina, ve
lcvažno.-.-morda .važnejše., nego su¬
hi podatki statistike. Ako se vpo-
števa to. potem je slika. Islam po--
vsem. drugačna, kakor si jo na¬
vadno predelavi.ja naša javnost.
Hrvatje in •' Blovenct posedujejo
malone vso istrsko pokrajino, Itflj
lijapi pa so raztreseni po njej kot
mali otoki pn morju: ali reče se

no. da se taki begunci nastanijo: lab ko; da izven; mestnih ulici ni
v onih nastanipčih, ki. jih je: pri-j običajno niti U v  Italijanov; N :  pr
pravila vlada izven etapnega pod-j izven Pazina, ni v. vsej: okolici niti-

le. kje drugje. Italijani se potegu-l v . • , • • , v . i , ... . v, -•

, . 1  ' i roeta m k ter se morem izplačava- enega njihovega človeka, rn-z ma¬
jejo za to. da še -otvon mihova 7 c? , . . •" . - A -

.. ... , . ... ? . > . . ti tud t državne podpore za begun-; Umi izjemami je tako tildi okoli

italijanska gimnazija iz Gorice m; „ ‘ , •,, ,. r  - 0  • ■

... --lE-.ivi . . , ., ! ce. \ etapnem prostoru se načelo- Poreča, vlotovuna, Rovinja, lote,

njihovo učiteljišče kje izven doze- 1  ., v - . , .. ,., ,. . _,.

, , , . , ma ne tzplae.uiejo ntkake-podpo- \ odjljana m-, vseh drugih

le in da vlada -materna! no umsko, ' f  - -■ 1  •••* ' J

ci na pomoč. ,Šolsko vprašanje na
Goriškem je težko, -ali storiti tre¬
ba kar bo' mogoče, da. ne bo pre-

•v. zdravniško postajo, kjer i velike škoda za mladino.

i/bn ioči. zdravnik podelil
ijnejšo pomoč iii ga dal po-
idncijat i v mestno bolni,šnjeo
-■o g: .'pr'eh’!i v [V. kirnrgi-

Iz Gorice. izvedeli smo iz Pit
S.da tamkajšnji damski pomožni
komite preskrblije evakuirancem
dopošiljanje blaga, katero so pu-
:  «•'••* ms. stili doma. oblek*, mohilij itd. Za-

: aj so lahko pripeti kuharici. dns, "> da begunec naznani na-
Kuharici se seveda lahko nri-| tan * ni svo -i nas,ov  ' m  T -° ?no 03!na? 4
■en, da preveč zasmodi pečo?>koi svo -'i e  stanovanje, v Puli pa rau/po-
Pa  kako drugo. jed. Z«odi' sel Sl -' e  omenjeni,,komite., kar pi-psi.

mest.

re za' - begunce. Oni begunci, ki sojltalijani nc morejo reči niti lega,
brez sredstev, naj se torej javijo da .je zapadna obal Istre njihova,
pri pristojni politični ali policij-:kajti tudi tu sega naš sel.jak ven
(  ski oblasti, da sc prepeljejo v be- tja do morja. Ako bi se na zem.ljc-
i gunske občine . (Gradec, okolica, j vidu Istre-označilo z-bdrvami. kjo

Lipnica in Dun^,jl . kh.jihuie.i dolo¬
čilo- notranje ministrstvo. Begun-,
ci: dobe nakaznico za prosto vož¬
njo in podporo zg .najnujnejše po¬
trebe. T etapno področje spada
tudi Kranjska, to velja torej tudi
za begunce brez sredstev „ na
Kranjskem.

. VAt.’ '
''iiiau.
p.ic-or

■ko. da. eno ali drugo >d| T ®J ft  res vse hval e vredno,  kaj

prebiva, kaka, .narodnost. Vi bila;
Istra pokrita z hrvatsko. na seve¬
ru s slovensko barvo, ftali-jahe. bi
oznaeate samo male točke. —, Tre¬
ba dvigniti trgovino in obri iii v
urade poslati hrvatske in šlovftti-
ske. ljudi, pa bo Istra čisto slovan¬
ska pokrajina.

o., preveč osoli, kar j
rent slučaju poprhv-;^.

i:vo. v dritgerh' na. ue. A zgodi se
,;:n c ?--> Kaj hujšega,'kakor se

mer

pripetilo včeraj 36j *

RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE,

•?”■ kuharici Mariji 17o-aOiljeviJ^
'i je v službi neke družine v ulL \
•i L. Ga Ivani št. '3, Ko je namreč ^
opoldne cvrla slanino (Špeh), da
ii žnjo zabelila neko drugo kuho,
e je reva -z vazevv.tp slanino prav

■ udo. opekig po vs^j roki gori do
rame. Morala je na zdravniško
'losta.jo, kjer ji je zdravnik pode¬
li najnujnejšo pomoč.

Bosi kevač. — 14 letni, v hiši
r. 732 v Rojanu stanujoči dečko
Jurij Primožič, se uči za kovača.

■*eveda si revež kot vajenec ne za¬
loži niti za čevlje, in zato hodi
vos — tudi v kovačnici. In ravno

■ kovačnici je največja nevarnost
■a bose noge. ker je polno ostrih
oDznih odpadkov, žebljev in ta-
;ib, človeški koži nieknj korist-
lih predmetov. In res se je tudi
rinmožiču pripetilo, da je z levo
togo. ki je bila ravno tako bosa
kakor desna, stopil na neki oster,
tošček železa, ki se mu je zapičil
, r  stopalo. Primožič je moral na

zdravniško postajo, da mu je
zdravnik izdrl oni košček železa
ter mn desinfieiral in povezal ra¬
no.

Na pogrebce. — V vasi S. pod
'tv. Goro so prinesli na pokopa¬
lišče mrliča, da ga tam. pokopi je¬
lo.. Hoteli ,so ga ravno nesti v ka-
teiico. kjer naj ga duhovnik bla¬
goslovi, ko -prileti na pokopališče
talijanška granafe. Kdo naj po¬
piše strah pogrebcev, bežali so na
■<e strani! .Smrtnega slučaja ali
;arejenca, ni bilo. Mrlič je ostal do
-e'era na pokopališču in so ga po
noči pokopali.

Samomorilni poizkus. — Dne

'4. sept. popoldne okoli polipetih
’e neki človek prihitel na redarst-
i-eno stražnico n.a) kolodvoru dr¬
la vne železnice pri Sv. Andreju
in tara povedal, da stanovalci hiše
It. 2 v zagati sv. Tekle sumijo,
la si je 42 letna v isti hiši stanu¬
joča Helena Kovačevo storila kaj
dega, ker namreč prihaja iz uje¬
tega stanovanja hud smrad, do-
*im so vrata stanovanja zaklenje¬
ni in se Helena Kovačeva ne ogla¬
ti na trkanje. Redarstvom nadzor
tik z rečene stražnice je o stvari
najprej telefoniral na zdravniško
postajo in prosil pomoč, a nato se
' a  podal v rečeno hišo. Tu je res
i.ašel stanovanje Kovačeve zakle¬
njeno in ker ni dobil nobenega
'dgovora. je podrl vrata in vsta¬
ni]. Tam je pa našM v sobi Kova-,
levo. ki je nezavestna ležala na
tleh, doeim je stala v nekem kotu
posoda, v kateri je tlelo oglje.



mm

f


(ZA BOŽIČNO  DARILO.)

00 15, DECEMBRA TEKOČEGA LETA
SAMO ZA NASE NAROČNIKE,

Kdor naših naročnikov nabere do dne 15. decembra
i 915. največ naročnikov za „Slovenski Narod , bo dobil
kot prvo darilo  fino zlato uro s težko zlato verižico
in zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $50.

Kdor bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬
lom, bo dobil kot drugo darilo  fonograf v veliko¬
sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok,
brez roga, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na
katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia
do premera 9 palcev. Fonograf je vreden $ 25.—.

' b #  A

Kd :-- pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do- Y
bil ko' i r e t j e darilo  Nakaznico, s katero bo opra- ^
vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barvah, kar hi
<.-■ -/.dvsod drugod stalo okoli $ 3.-—- do $ 5.—

Prvo danki,-

OPOMBA. - - Celoleten naroč¬
nik in znesek $1. — šleje za 4 do¬
bitke. TriČetrtleten naročnik in
znesek 75 rentot šteje za 3 do-
bitke. Polleten naročnik in znesek
50 centov šteje za dva dobitka,
a četrtleten naročnik in znesek

25 centov šteje za en dobitek. Drugo darilo

Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v
bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu .

ZASTOPNIKI LISTA SO PR! TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI:

Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista »Slovenskega Na¬
roda', vsi na noge ter na pojorišce te tekme! Saj se Vam obetajo krasne napa¬
de, a-obenem nam po¬
magate, da začnemo

dobro vpisanih do-

N A KAZNI C A.

Za gosp.

1

a vic n ni n r. a večanja slik ene de ireh oseb v
ret;! ega darila našega vezpisa za dragocene ha-

•S tem sU
barvah k-v?
grade.

.Neb Terk. 'dne 16. decembra 1915.

Uprava »Slovenskega Naroda <f

temprej izdajati ,,Slo¬
venski Narod“ dnevno.
Torej vsi na krov za
naš list in njegove po¬
štene ideje! 1 m  Tf

Uprava,

Za tretje darilo.

/

« —

„St»OVENSK,t NAROD'14.  oktobra 1915.

PLEMENIT VAGABUND.

.», _ t  —— i ■ *i  s

m.  Povest.

..fll (Nadaljevanje.)

(ji^ Šesto poglavje.

}  Podreber ni velika vas. Okoli
trideset hiš šteje, ali znamenita in
po vsem Kranjskem znana je
vsled velikih živinskih sčjrnov, ki
se vrše štirikrat na leto. Pa nad¬
vse romantična lega privabi vsa¬
ko leto precejšno število mestnih
izletnikov na ljubki klanec, ki je
s snažnimi in ličnimi hišami in hi¬
šicami prav nagosto posejan. To

so stanovališča letovicarjev, ki
ljubijo sveži in čisti zrak sveto
kriške doline. Med temi belo po
beljenimi poslopji se vijejo ne-
preširoka pa tudi nepreozka po
ta. Ob njih se košatijo nad sto let
stare lipe, in prav na vrhu klanca
se blešči bogata romarska cerkvi¬
ca sv. Antona Padovanskega,
kjer opravlja duhovniške posle
stari in že odsluženi župnik, gos¬
pod Nace.

Vas Podreber spada v svetokri
ško občino, in že večkrat se je bi¬
lo pripetilo, da je bil občinski
urad v njeni sredi.

Podrebrčani so povečini skrom¬
ni, a obenem dokaj imoviti kmet¬
je. Med najbogatejše se prišteva
še danes Gašperjevo hišo. In ta¬
ko je bilo tudi tedaj, ko se godi
naša povest.

Gašperjevina je pa bila tudi
najstarejša kmetija v Podrebri.
Zato je in še nosi številko eno in
je bila do časa, v katerem se odi¬
grava naše pripovedovanje vedno
lasi ene — Gašperjeve rodbine.
Zadnji lastnik Gašperjevine in ob
enem zadnji potomec Gašperjeve
družine je bil mož Gašperjeve Ne¬
že — Anton Gašper.

Njegov oče — tudi Anton —
ga je bil dal v mestne šole, to pa
le toliko, da se je nekoliko izuril
v nemščini ter se naučil ua gospo¬
darski šoli modernega kmetijstva
Prišedši iz mestnih šol domov je
le še malo časa vžival očetovo lju¬
bezen. Pobrala mu ga je kruta
smrt. še preden je izpolnil 2:3 lete,

1 — mati mu je umrla že v njegovi
nežni mladosti.

Anton je bil sedaj lastnik cele
Gašperjevine, ki je ob njegovem
umnem in skrbnem gospodarstvu
silno uaglo procvitala in napredo¬
vala. Seve je manjkalo gospodi¬
nje. ali Anton ni prav nič mislil
na ženitev. Bil je prerahlega zdra
vja, pa tudi imi ni prišla nikdar
prava nevesta pred oči.

Tako je gospodaril in fantova!
do svojega osemindvajsetega le¬
ta. Tedaj pa se je nekaj zgodilo
ki je bilo usodno zanj in njegovo
kmetijo.

V Podrebri je bil poletni se¬
menj. Že na predvečer je priha¬
jal voz za vozom, naloženim s kra¬
marsko robo v vas, in malodane
vsi podrebrski hlevi so bili pre¬
napolnjeni s tujo; sejmarsko živi¬
no.

Pa tudi sejmarjev je že kar mr¬
golelo po podrebrskih gostilnah
in drugih hišah.

V Gašperjevi hiši je prosil za
prenočišče slučajno samo trgovec
iz Blok — -Janko ijribar mu je
bilo ime t— in pa njegova komaj
dvajset let stara hči Neža. Tadva
in pa Gašperjevega Antona naj¬
demo za mizo v živahnem pogo¬
voru <r Antonovih gospodarskih
razmerah.

..Lepa kmetija, lepa in brez dol¬
ga", de trgovec Janko Hribar.

..Moj rajni oče je bil skrben go¬
spodar", meni Gašperjev Anton.
„Lopo premoženje mi je zapustil,
in treba je bilo migniti le z mazin-
eem, pa se je prigospodarilo toli¬
ko. kolikor imam danes. Ničesar
mi ne manjka, samo gospodinjo,
pridno gospodinjo pogrešam.
Hlapce lahko nadzorujem, ali pri
deklah mi ta posel ne gre preveč
od rok".

.Temu se pride kaj lahko vo¬
kom". izpregovori Hribar pomen¬
ljivo.

..Ni tako lahko, kakor bi si
kdo predstavljal", ugovarja An¬
ton. venomer si ogledavajc trgov-
evo hčer, ki se mu prijazno smeh¬
ljala. ..Je sicer dosti deklet po sve
tokriški dolini, ali zame je ni no¬
bene' ‘.

„Oh, kako ste izbirčni", se vrne
ša sedaj Hribarjeva hči v pogovor
ter se Antonu poredno ali ljubko
namuzne.

..Nie napačno dekle", si je mi¬
slil Anton ter stopil v vežo in od
tod v klet po staklenico vina.

..Papa, lepo je tukaj v Podreb-
ri", nagovori sedaj hči svojega
očeta.

„Ti je všeč že kar prvič, jc-li f‘
se nasmehne Hribar. ..Glej, da se
mi ne zaljubiš v to vas

„Oh, papa, jaz sem to kar tako
rekla", se opravičuje delile ter
zardi v lica.

,,No, kaj takega se ne reče kar
tako" meni Hribar, ne da bi po-
ledal svojo hčer. Videlo se pa
mu je, da mu je prav všeč tako
hčerino besedovanje. Sklenil je
namreč v svojem sren, da bi ne
Ugovarjal, če bi hotel Gašperjev
Anton njegovo hčer za tako po¬
grešano gospodinjo.

In prav s temi mislimi se je pe¬
čal, ko se je vrnil Gašper iz kleti
v hišo.

..Tako, zdaj pa bomo poizkusili
mojo kapljico. Upam, da bomo vsi
trije zadovoljni z njo. Saj je že
pet let minilo, odkar sem jo ku¬
pil ter spravil v klet' ‘, de gospo-

nitost se ne pojavi kar hipoma V
človeku , /

(Dalje prihodnjič,)

dar z nemalim ponosom ter nalije
troje kozarcev.

,,Na tvoje zdravje!" reče trgo¬
vec ter dvigne kozarec.

„Na Vaše zdravje!" zašepeče
deklica poprimši svoj kozarec.

,.Pa na vajino!" pridoda An-,
-ton, in vsi troji so trčili s čašami,
napolnjenimi z žlahtnim jeruza-
Leuicem, da je veselo odjeknil
žvenket po Gašperjevi hiši.

Kakor hitro pa se je razlila
žlahtna pijača po žilah, se je vne¬
la obema mladima človekoma mla
dostna ljubezen v dušah; Antonu
se je globoko začrtala lepa Neži-
na postava, iskrene oči in tista ka¬
kor žamet mehka lica, a Neži je
le na površju duše vzvalovila mla
dostna ljuba v. Kajti, resnosti ni
bilo v njeni notranjščini, in za¬
man bi iskal v njenem srcu tiste
čistosti in svetosti, ki potil člove¬
ške strasti. Nikdar gojena pleme-

ZAKAJ SMATRAJO BOLGA¬
RI RUSIJO ZA SVOJO
SOVRAŽNICO.

(Nadaljevanje s 1, strani,)

navska gubernija — tako so nam¬
reč Rusi naziva li tačas tisto deže¬
lo, ki so jo bili nekoč navidezno
osvobodili.

Ko je regentstvo, na čigar čelu
je bil neustrašeni Stnmboloff, po¬
zvalo parlament na izredno zase¬
danje, na katerem naj bi se izvoli!
naslednik narodnemu junaku, od¬
stavljenemu od bolgarskega pre¬
stola, je Kaulbars naznanil, da se
mora parlamentarna izvolitev in
sklicanje narodovih zastopnikov
preložiti za dva meseca. Stambo-
loff mu je odgovoril, da nasprotu¬
je ruski predlog ustavi v celem
obsegu. Saj dovoljuje ustava po¬
stavno izvolitev bolgarskega vla¬
darja, v slučaju designacije.

Kaulbars je odgovoril temu iz¬
zivajočemu dejanju s tem, da je
izdal na hvaležni bolgarski narod
oklic ali manifest, v katerem ga
poživlja v imenu njegove hvalež¬
nosti. naj zavrže svojo lastno vla¬
do. Obenem je obvestil vlado, da
bo Rusija smatrala odreditev
predstoječe generalne volitve in
njen rezultat za nepostavno in ni¬
čevo dejanje.

Toda vse te strašanske kršitve
vseh diplomatičnih pravil kakor
tudi gaženje pravic bolgarskega
naroda mu ni bilo dovolj. K*iui-
bars je šel tudi po deželi iz kra¬
ja v kraja, govoril zoper tačasno
vlado, ščuval narod zoper njo ter
veuomef poudarjal, da je Rusija
osvobodila bolgarski narod. Zato
pa se mora pokoriti vsem njenim
željam, naj te odgovarjajo usta¬
vi. ali ne.

Toda Bolgarska je bila kljub
svoji, iskreni hvaležnosti navseza¬
dnje vendarle sita ruskih predrz¬
nosti. Ker je Kaulbars na svojem
potovanju po bolgarski deželi do¬
živel to, kar je zaslužil, namreč

prišlo do vojne med Bolgar«« i»

^.rpasovoeto^-

Jih je uduSila,močna roU W
Staniboloffa.

Ali nekaj se je pa vendarle po

srečilo Rusiji, »^f^^odir

mi intrigami dingi

bojkot naprani Bolgarije Ta boj

kot je zaprl Bolgariji vrata na sv

tovni denarni trg. Ali 1- £

S tudi ta premost.cn in premagaj*

Tedaj je namreč dovolila - ,

ja Bolgariji posojilo na dunajs v.
in budapeštaiiski borzi.

Pravtakšno nasprotovanje na
predovanju edine demokratom
države na balkanskem polotoku
_ edine države, ki se je uprla d k
tiranju iz Petrograda v ‘ - 1 ' a
ko opazilo ob koncu prve balkan¬
ske vojne. Vsi. ki so posten, lju¬
dje, morajo priznati, da m druge
balkanske vojne povzročil drugi
kakor Rusija samo zato. da bi bila
ojačena Srbija ua rovaš Bolgarije
ki ni nikdar marala igrati lgi e za
rusko gospodstvo na balkanskem
polotoku.

Tudi ko se je Rusija ponudila,
da poravna vse spore med Bolga¬
ri in Srbi. ni bila odkritosrčna, ne
go zahrbtna in hinavska. Sai se

NASI ZASTOPNIKI:

V., calumet, Mich. in okulic,,

7  Dr- JOSEPH PLAUTZ.

gosp.

gosp

-/a New York in okolico \

gosp. JOSIP LAPAJNAR *

katere rojakom naJtopliJe priporočamo.-
U p r a va.

^m+++*+*++******+*****+

%  POZOR, GREATER NEW- t
♦ YORŠKI ROJAKI! £

trgatve so sedaj

posmeh iti norčevanje, je zahteval
odstrani vlade zadoščenje. A lada
je takoj zanikala odgovornost, za
prizadeto. krivičnost poudarjuje,
da je Bolgarska svobodna dežela
vsledčesar da ne sodi izražanje
nezadovoljnosti na javnem zboro¬
vanju v kriminalni zakonik.

Užaljen in razdražen vsled te¬
ga ponovnega pojava nehvaležno¬
sti je Kaulbars obrisal prah bol¬
garske dežele s svojih škornjev
ter jo odkufil z vsem diplomati-
čnim in konzulnim štabom vred iz
Zofije.

Toda preden je ta možakar pre¬
stopil bolgarsko mejo na poti v
svojo domovino, je izdal na bol¬
garski narod v imenu svojega car¬
skega veličanstva, v imenu carja
vseh Rusov značilen manifest, v
katerem poživlja Bolgare, naj od¬
stavijo svojo vlado, to pa zato,
ker je bilo vladino obnašanje na-
prarn Rusiji sila žaljivo.

Posledica tega manifesta je bil
izbruh vojaških revolucij, ki so J
jih vodili povečini ruski oficirji, v
Silistriji, Rušeuku, Bourgasu , in
Slivenu. Ali kljub vsem energič¬
nim ugovorom iz Petrograda jih
je zadušila železna roka St-ambo-
loffova.

To je bil že drugi izjalovljeni
poizkus, s katerim je hotela Rusi¬
ja podjarmiti tisti narod, katere¬
ga je sama osvobodila turškega
zatiranja.

To borbo za svobodo bolgar¬
ske dežele je iskreno pozdravlja¬
lo časopisje v Angliji in Franciji,
ki se ju smatra za boriteljici svo¬
bode in demokratizma zoper mo¬
gočno nasilje severnega cesarstva.

Ker ni bila Rusija zadovoljna s

Ferdinandom Sakso-Coburg-Go- ■  -- ——«,- P.

tha. katerega je izvolil bolgarski j siromak v svojem obupu še skočil \ ogenj. \«  1
parlament i. 1887. za bolgarskega j so našli namesto suknje in denarja sam P { ‘l"
kneza, je pregovorila Turčijo, da Koliko asa bo moral sedaj ubogi ki oj.o M\.it

je rajnki baron Hkrtvig tedanji
ruski minister v Belgiadu. i zra _
zi l v svojih javnih gc»V.orih, da
hoče Rusija rešiti vsa ter4orjj al .
ua  vprašanja Srbiji vpnlogj

v.

Z,! Mesaba Ranch:

FRANK RANTASHA.

*

«5»

t Vinske trgatve so sedaj «
t  ,koro končane. Ker vem. da ,, 4.
t marsikateri naši rojak. sam. i*. f
| prešajo vino. sem narod vel,ko I
I množino grozdja naravnost ,, +
%  farmarskih vinskih gone. Tono £
%  grozdja, in to najboljšega groz- *

❖ rfia je dobiti pr. men. po $40,- v

❖ $45— Kdor si žel. nabavit, groz- %
f dja za prešanje. naj se nemudo- *
f ma obrne na mene. Kajti cen, '
| grozdju bodo bržkone rad. poze- J

❖ be po vinogradih poskočile prav t
%  vkratkem. Za obilno naročbo se |

❖ priporoča

LEO ŠTRUKELJ,

193 KNICKERBOCKER AVE.

brooklyn, n. y.

❖*:• * * * -f*

NI IMEL ZAUPANJA V BANKE, \

Krojač H. G. Jeffres. 64 FnUerton Street, je danes za $500 bolj
ubog. ker je ta -sveta postala žrtev požarja. k, je včeraj zjutraj IZ -
bruhnil v njegovi delavnici. Ni imel zaupanja \ L ; >nk m je /ato
branil svoje prišteduje vedno pri sebi. v svoji skunji. Ko je dospela
požarna hramba na lice mesta, je stal siromak pred gorečo slavno
v strašni razburjenosti in. da ga ni zadržalo par močni, ljudi, hi b,l

.v ogenj. T\o je bil ogenj ugasnjen,

je Bolgariji vročila ultimat, v lta-: pridi

zopet do $500.—. Strašna, pa zdrava

m

lekcija za trt

da se drži denar pri sebi. Ni zaupal v B

t’ o 0  t  j - A

tereni zahteva izgon kneza Ferdi-, zasl jopi jenost,
nanda tekom ‘24 ur. StambolOff| pa ima hudiča.

je odgovoril na to novo grožnjo| Naši rojaki naj vedno imajo pred

krojiti, da
oglavost in
Sedaj

mki

očrni

****** JJH t-c .IV v s/ giV4JU.|VI *■■“.'** - •* - O  . »

'určiji in po Turčiji tndi Rusiji. | srečnega krojača iz Fuller.ton Streeta. Ne drži
a se da izvršiti izgon nanovo iz- uiti trenutek pri sebi, marveč vložite jih takoj
voljenega, kneza edinole z oboro- gurnost je vzvišena nad vsakim dvome
ženo silo. in da je Bolgarija pri- Tz vse Amerike vlagajo naši rojaki s
pravi jen a upreti se sili s silo. Rok j Narodno Banko v Pittsburghu <  Fi
ultimata je potekel, ne da bi bilohnirgh.

r_

V

n

isouo n« J
rihraultov
katere ši¬

bi.. Corner Fifth Avenue & Wood

xm.

voj e prihranke
'irst-Seeond Xa tion a

Ba

.-Drugo

Pitts-

Adv.

PRVA-DRUGA NARODNA BANKA

STATEMENT OF

ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE,

Že leta 1852. obstojala je Prva-I)ruga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. Usta¬
novil jo je dne 28. januarja pokojni Jaihes Laughlin, vtemeljjtelj današnje velike
Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ,.Pittsburg Trust & Savings Co",

Banka se je tedaj nahajala na Peuna A ve., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852.,
kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward Banko, v. L
1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na
$ 200 . 000 .

V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče
je del lota, na kterem danes banka stoji.

L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬
va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte-
re so zaprosile za čarter nacijoualnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je
takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12.

Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se
je dodalo glavnici naduljnih $100.000.

Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po
konzulu Mas Schambergu, poznan pod imenom Max Scliamberg & Co., kupljen
in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki.

Mr. Wm. F. Beukiser, ki je bil s tvrdko Mas Schamberg & Co. od leta 1891.
postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razun upravnika v tem inozem¬
skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem
inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje
tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb.

V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod-,
uo Banko in novi zavod se imenuje zdaj PrVa-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬
ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168.027.03.

Dalje poglejte Statement od 2. septembra 1915.

$

*

¥

*

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

4>

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

!

I

I

S

!

¥

¥

¥

¥

¥

¥

¥

CD

O

C

O

ro

z;

f_

c n
<

<

r-'

>

en

•H

Z

M

O

>

OD

POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO
HITRO, VARNO IN CENO.
SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN
PLAČUJEMO OBRESTI.

VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬
TEV BREZ ODKAZA.

INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO
KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY
PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA
VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE.
NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE
TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO.

Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na
tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu-
bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme-
stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo
vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬
nost in varnost je naše geslo.

★

★

i

★

i

★

★

★

★

★

★

*

*

*

★

*

*

★

★

*

★

★

★

★

★

★

*

*

*

★

*

*

*

i

*

*

★

i

i

*

+

*

★

*

*

*

*

*

k

*

*

i

*

4

A

A

*

A

A

A

A

A

*

A

★

■A

■A

TRE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK

OF PITTSBURGH

AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915.

RESOURCES

Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84

Overdrafts .

U. S. Bonds, at Par. ...
Other Stocks and Bonds
Real Estate, Fumiture

and Fixtuves .

Cash on hand $1,526,470.90
Due from
Pittsburgh

Banks ... 695,014.84

Due from
other

Banks  2,689,456. 22
Due from Treasurer U~S.

287.30

3,601.000.00

4,366,088.22

1,178,104.17

4,910,941.96

.198.000MO

$23,551,451.49

L1ABILITIES

Capital . $ 4,000,000.00

Surplus and Profits ... 1,168,027.03

Rescrves
For Interest and
Taxes ....$  24,224.15
SpecialReserve 295,988,54  320,212.69

Deposits  ■ ■ ■. 14,581,711.77

Circulation $3,500,000.00

Less Due from

U. S. Treas 18,5Q0 .00 3,481.500.00

$23,551,451.49

OFFICERS

J. B. h IN LET, Ohairman of Board
LAWRENCE E. SANDS, President
FRANK F. BROOKS, Vice President
CLTDE C. TATLOR

and Cashier
. Assistant Cashier

W ’ J ' FR ANK, Assistant Manj - Departm ent

4-4»4444«i-444444444¥4¥4¥¥“““ " ia,lja ger Foreign Department

V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V AMERlKI^TEMUr*IvT*..

NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: ’ CELEM SVETU.

Cor. Fifth Avenue and Wood St.



PTUSBURGH PA.

SLOVENSKI NAROD", 14. oktobra 1915.

MALI OGLASNIK.

CLASS1FIED AD’3.

W*nted:

»aborers. for one insertion . $ 1 _

I domestic help „ _ 50

. wo . rk  ::: -.n

lnquires;

Cor friends etc , „ ... _ 25

. otlnsr notices . ,, ( _

ZA OGLASE SE’ PLAČA;

*v«j/or išče:

delavce- za vsakikrat ... $ 1 _

Služinčad ,, . _ 50

—os

prijatelje Itd- ,,    25

*a druge objave ,,   50

Naš pooblaščeni zastopnik za Cle¬
veland in okolico je gosp.

N. C. SPIGELSKI,

1135 VViliiamson Bldg, Cleveland, Ohio.

katerega priporočamo rojakom.

Uprava.

POD SVOBODNIM S 0 L N 0 E M.

POVEST DAVNIH DEDOV.

Spisal Pr. Finžgar.

NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI.

7 --

Frank Ambrož, Tooele, Utah.

Jakob Ambrožič, Eveleth, Mifin,
Jos. Aidich, Milvvaukee, Wis.

Joe Abel, Bloctovn Alah.

John Andolšek, Cleveland, O.

Max Arnšek, San Francisco, Cal.
Frank Bregar, Clinton, Ind.

Tony Bakše, So. Chicago TU.

Ignac Čeligoj, Kellog Idaho.

-Josip Čel in, St. Marys, Pa.

T .Ghadez za Reliance, Wyo.

Jos. Crainz, Indianapolis, Ind.
Conrad Contz, Radley, Kar,s.

Joseph Dolinar za Broughton, Pa.
John Debelak, Eveleth, Mimi.

T ony Fedran, Litlo Falls, N. Y..
Peter Fugina, So. Chicago, 111.

‘•Jos. Goričan za Chicago, 111.

John Grsich, Calumet, Mich.

Ant. Gačnik, Cleveland Ohio.

Joe Hribernik, Glencoe, Ohio.

John Jakše, Imperial, Pa.

Frank Janškovech. Peoria Til.

Jerry JericH, Pueblo, Colo.

John Kočevar za Steelton, Pa.
Matija Kamin, Forest City, Pa.

Joe. Koss, Pittsburgh Pa.

Anton Komar, Milwaukee, Wis.
Frank Koren. Miivvaukee. 'VVia.

John Koren, Mihvaukee. Wls.

I ouis Lesjak, Bridgeport, 0)..

Frank Leskovec, Little Falls, N. V.
Mat. Leskovec, (Hrani, Ohio.
Frank Likar, Johnstovvn, Pa.

Alojz Lindič, Greensburg Pa.
Frank Luzar, Indianapolis, Ind.
Lovr. Mesarič, Mihvaukee Wts.
John Matecič, W. TVinfield Pa.
Ignacij Medved, Collinwood O.
John Milčetič, Rankin, Pa.

Mike Muhvič, Baltie Mich.

Ant. M. Papich, Steelton. Pa.

Mike Pavšek za Boswell, Pa.

John Pezdirc za Reading, Pa.
Andrej Pirc, Ely, Minn.

Ivan Purnat, Little Falls N Y.

Jak Potočnik, Hostetter Pa.

Frank Pucelj, Aurora. ITI.

Rudolf Puzelj, Barberton, O.

Matt Reven, Moundsville, W. V?..
Frank Rotar, Tioga, Colo.

Jos, Stariha, East Helena, Mont
Joe Starina, Indianapolis, Ind.
Anton Stavanja, Cleveland, Ohio.
Jos. Simčič, Fittsburg. Pa.

Peter Srnovršnik, Forest City, Pa.
Wm. Thomas, Pittsburg, Pa.

Jos. Ulašič, Reading Pa.

R. Valto. Mihvaukee. Wis.

John Vodovnik, Sheboygan, VVis.
John Žust, Midway, Pa. ,

(Ta vrlo zanimiv roman se je_začel v šesti številki Slovenskega Naroda- K dol¬
ga želi citati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno ii°”oe)

(Nadaljevanje.)

Ko se je zagrnila noč, brez mesečini, je zagoinezelo po Epafro-
ditovi vili, po vrtu med pinijami in oljkami — do pristanišča. Brez
plamenic, brez besed, brez sandal — so se gibale črne sence v vilo in
iz nje, preko vrta v pristan, ter se takisto brez besed, brez Inči z brez-
slišnimi, bosimi koraki vračale v vilo nazaj. Upognjene in sključene
so se nizale sence po stezah do morja, nagnjene naprej, se trudno
hropeč vračale, kakor bi plule po zraku. Po morju je včasih pridrevi¬
la fdeea luč mimo pristanišča. Ali njeno oko se ni ozrlo na trgovčev
vrt, se ni ustavilo. Hitelo je tiho dalje.

Prošla je polnoč. Propunta je zaspala, drobni valovi so jo zaziba¬
li, rdeče oči na barkah so zamižale.

Takrat so se od oljčnega gaja premeknili na morje štirje težki
čolni. X  atovi so jim segali do roba in bela pena je včasih pljusknila v
čoln. Kakor bi se štirje tatovi plazili po trebuhu skozi zeleno loko —
so polzele obložene barke po morju in še tiho bližale Epafrodiiovi
brzojadrnici.

'■ peristilu je sedel Epafrodit — truden in upehan. Zavedal.se
je, da je prevzel vnovič igro s Teodoro — in sedaj na življenje in
smrt. Jasno je čutil, da je njegova ljubezen do Iztoka in Irene velika.
Toda močnejši je bil njegov ponos. Ni šlo več za to, da otme barbara,
kateremu sicer dolguje dolg življenja. Slo je za to, da ukani Teodoro,
da prevari samega Upravdo in nato izgine — kot zmagavec s smehom
na ustnicah. Vse bogastvo, zlato in srebro, umetnine, kakor jih ni
poznal carski dvor, skoro vso težko blagajno — vse je izročil čolnom,
vse zaupal valovom. In to je izvel — kot toženec; najmanjši sum naj
budi nocojšnja noč — v jutro je zaplenjena njegova ladja., in h j ego-

l Vsak rojak, kateri želi imeti kra-
* sen spomin naj nam nazna ni
l svoje ime, priimek in točen
> naslov.

THE FIRST-SEC. N AT’L. BANK
Cor. Fiftn Ave & Wood Street.
PITTSBURGH, PA.

Dobro znani hotel in prenočevališčs

z gostilniškim obrtom in dovoljenjem
točenja pijač, na dobrem prostoru v
neposredni bližini -kolodvorov in par¬
mskih pristanišč, posluje od leta 1847
se prodaja zaradi ostarelosti lastnika
ki namerava odpočiti se. Najpovoljnej-
ši pogoji: Vprašajte ali pišite-na: F. B
c o Narodni List, 61 Park Ro-.v, New-

POZOR ROJAKI!

Kdor želi prevzeti zastop in na¬
birati naročnike za ..Slovenski
Narod" v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj
nam to naznani.

Uprava.

#

4> <Sf  't* »5-v ’> 4* •S"'** * ■** **" „

I BREZPLAČNO

kdor nam ...
priimek in ❖

X pošljemo vsakemu-
f  naznani svoje „ ot ppisno

X točen naslov, ura .^7 sll .. *

| t

? 8.S- 0»-. |

iili.U^it£«******** c *•

'J:

\  ve geme se zableste na čelu Teodore, iz njegovih dragocenih miledor-
skili čaš bo napajala despojna dvorske gizdaline, njegova težka že¬
lezna skrinja, polna zlatih bizantineev. bo izginila v nenasitnem žrelu
državne blagajne. On sam pa utegne dobiti verigo na vrat in se nase¬
liti pod carskim dvorom v Iztokovi soseščini...

Ko se je Epafrodit jasno domislil nevarnosti, ga je streslo, slišal
je udarce srca in ob sencah mu je kovalo.

..Nazaj! Še je čas! — Nikdar! Smrti se klonem. Teodori nikdar
Grk — bizantinski hotnici! Nikdar!"

stisnil jc ustnice, namršil obrvi, iz oči mu je zasijala tolika od
točnost, da bi se ne umeknil za las, ko bi mu nastavil krvnik nož na
srce.

Stoično-mirno je segel v srebrno škatljico, ki je bila poleg njega
na kameni ti klopi, vzel iz nje pest dateljnov in metal pečke v toliuun-
ček krog vodometa, kjer so igrale zlate ribice.

Kljub temu se je oziral čezdalje bolj nemirno skozi impluvij na
nebo. Raztrgani oblaki so hiteli po nebu. Zvezde so kazale, da je pol
noč že davno minula.

— Zakaj ga ni* je premišljal Epafrodit. — Ve, da sem toženec;
moT-da si ne upa. In brez njegove pomoči? Kdo najde pot do Iztoka?

Dvajset vrlih palatineev — Slovanov -— dovolj moči, da prodremo
s silo. Toda • — kam? Teodorine ječe so skrivnost celemu Bizancu.
Kleti evnuh!

•Jezuo je vrgel v-tolmun celo pest dateljnov, da je voda oškropila
rob belega marmorja.

Takrat se je pojavil Numida.

..Vse je na brzojadrnici, vaša svetlost!"

..Nisi zapazil nikjer sumljivega čolna, skrite sence?"

,,Nikjer, prejasnost! Morje kakor umito, pristan na dobro ogle¬
dali — nikogar!"

„Kako da ni Spiridiona? Si li vprašal vratarja?"

..Vprašal, izbornost 1’*

..Ni nihče trkal?"

„Ni se genilo pred vrati!"

Epafrodit je vstal. Numida je stopil, h korintskemu stebru ob
Tesno je prekrižal roki na prsih.

Kar začujeta oba po atriju hitre skoke, bi so se naglo bližali.
Epafrodit je vstal, Nuinid aje stopil h korintskem stebru ob
vhodu.

Star suženj je planil v sobo zasopel in zdrsnil po kolenih pred
Epafrodita.

..Izdajavee! Premogočni, izdajavee!"

Epafrodit je rahlo pobledel. Toda vpričo sužnjev je zatajil ne¬
mir in vprašal;

..Izdajavee? Kdo je? Kje si ga videl?"

„Po morju je prišel s šajko — pa smo ga zgrabili".

,.Ali vam je utekel?"

..Ni, premogočni! Zvezan je in tišče mu usta, da ne kriči".
..Numida. ponj! Privedi ga sem!"

Sužnja sta hitro odšla, Epafrodit je hodil po mozaiku in bobnal
s prsti po čelu. — ,Če je izvohala moj namen, potem je resnica, da
občuje s satanom, kar trdi ljudstvo .

Samo ta misel mu je vstala v trenotku. ko je čutil, kako sega Teo-
dorina roka zopet po njegovom osnutku, kako pokajo niti, kako se
ovija mreža, nastavljena despojni, krog njegovega vrata.

’ Nestrpno je čakal, kak bi bii izdajavee.

Preteklo je komaj nekaj minut, ko vstopi Numida in z njim vred
_zakrinkan — evnuh Spiridion. Plašč je bil raztrgan in ua ustni¬
cah so bile. kaplje krvi.

Snel je raztlačeno krinko, katero so mu hoteli strgati sužnji.
Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Numidi, ki je odhajal.
..Mogočni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda tvoji lju¬
dje so razbojniki. Do krvi so me, poglej!"

Evnuh je pritisnil prste na krvavečo ustnico in pokazal madež
Epafroditu.

..Zmota, grda zmota! Epafrodit plača vsako kapljico krvi z zla¬
tom. Zakaj si prišel po morju?"

,,Prejasni, najpravičnejši — zmršeni so tvoji lasje! — Kako hu¬
dobni so, ki te tožijo!"

Grk je dobro razumel, da je Spiridion s tem razodel, zakaj ni
prišel pri vratih do njega.

..Torej si nisi upal po osrednji cesti?"

..Custodia libera — prejasni — zakaj so ljudje tako zlobni! Mor¬
da je svovodna pot. morda ni, kdo ve. Iz kamna ti vzraste senca in te
prime z dolgo roko za vrat. Nič se ne ve. Zato sem šel po morju — in
Tvegal življenje zate. samo zate, gospod. Govori, zakaj me kliče tvoja
dobrotljivost na cesto, po kateri hodita ječa in smrt''.

..Sedi. Spiridion!"

Evnuh ga je pogledal z veliko nevero v očeh.

..Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je pravičen. Zgodila se ti je
krivica, poravnam jo".

Evnuh je boječe sedel in se stresel vselej, kadar se je ob plapo¬
lajoči luči zgenila senca vitkih stebrov.

Prejasnost, govori, hitro povej; zakaj ne vem, če me še učaka
zora živega".

Njegova duša je občutila vso slast
srcu, kakor bi dr-

Evnuh se je začel še bolj stresati in plašiti, Če je začutil zunaj
šum. se je dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor bi skočil in se skril.

Epafrodit je pa sedel mirno. Njegove drobne oči so počivale na
Spiridionu in mu govorile: „Le igraj, le igraj, lakomnik! Tudi to igro
ti plačam* *.

..Ne boj se. zadosti je prelesti v tvoji glavi! Če bi ti že vrat tičal
v zanki, izmakneš glavo, poznam te".

,.Že tiči, gospod, in zanka se zadrguje. Pomisli; custodia libera!
•Jaz pa pri tebi o polnoči! Govori, prosim te, sicer zbežim",

..Dobro. Poslušaj. Storil si mi parkrat malo uslugo in se nisi kesal.
..Nisem sc, gospod!"

..Storil mi boš še eno •—in veselil se boš življenja do smrti. Ho¬
češ f *

..Hočem, če- ne bo že jutri konec mojega življenja".

..Ne bo ga!"

Grk se je nagnil k evnuhu in uprl hodeče oči v njegovo potuhnje¬
no lice.

..Spiridion - pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil življenje
ker si mi naznanil, da -je Iztok v ječi" .

Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sršečega pogleda se je
ustrašit in poslušal z razprtimi ustnicami.

..iztok je meni — življenje. On me je nekoč otel roparske roke
Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj utrnem jaz. Zato mi
pokažeš jutri — ob pričetku prve polnočne straže — pot do Iztokove
ječe".

Evnuh je odskočil, kakor bi ga sunil z bodalom! spačil obraz, se
zgrabil za glavo in zaječal;

..Ne morem, ne morem! Milost, gospod! Ne umori me!"

Sključil se je prav do tal. zrl izpod čela na Grka in otresal z ro
kami.

..Ne moreš?" je izpregovoril Epafrodit resno.

..Ne morem! Izdahnem, tisti trenutek izgubim dušo. O. milost
milost, ne pogubi me!* ‘

Grk je gledal resno, molče

Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, nastavil suhi kazalec des¬
nice kvišku in izgov-oril z odločnostjo, kateri ni odpora;

..Spiridion — Epafrodit ti veleva — moraš — sicer si sin Smrti!"

Evnuh je vztrepetal in se sesedel na tlak.

..Odgovori! Zvezde bite — jutri opolnoči me počakaš ob morju
na carskem vrtu iu me vedeš do Iztoka".

Kroginkrog je obrnil glavo lakom na dolgem vratu in premotril
ves peristilij.

..Kaj mi plačaš, gospod?" — Tiho, komaj razumljivo je vprašal
Spiridion.

..Tisoč zlatili bizantineev".

Evnuhu so se posvetile oči.

,,Tisoč -  - — tisoč" — je jecljal
tolikega bogastva. -Prste je skrčil in jih pritisnil k
žal zlato v roki.

..Odgovori!"

..Počakam te, pokažem pot . in nato urarjem, gospod, vem, da,

um r jem".

Prisezi pri Kristu!"

..Prisegam pri Kristu ----- jutri opolnoči na carskem vrtu".

Epafrodit je hitro odšel v kubikulum. Evnuh je gledal za njim
in štel s prsti: ..Tisoč zlatih bizantineev, tisoč, tisoč...“

Trgovec se je- hitro vrnil in mu izročil težko mošnjo, katere so se
krčevito prijeli evnuhovi prsti.

..Na — u> je za nocoj — mala nagrada-! Plačilo dobiš jutri!"

..Toda straža je na vrtu, straža pri vratih. Mene izpusti — tebe
ne, gospod!" —

..Ni tvoja skrb! Čakaj me -- dobi ključe do hodnika — drugo iz¬
vedem sam. Pojdi - in pomni prisege. Sicer...* 4

Epafro.dit je. prehodil parkrat peristilij. V njegovem obrazu se
je žarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato mu je ukovalo
dušo. Privede ga do iztoka — padle bodo kocke opolnoči, in despojna
zaigra!

Vesel je hitel v kubikulum. Napisal je Židu Abiataru pismo, da
naj mu jutri opoldne izroči kupno svoto iu da opolnoči lahko nastopi
on vse pravice — ker Epafrodita ne bo več v Bizancu.

Že jV mislil Ječi — poslednjič v svoji vili, ko se nenadoma do¬
misli še nečesa.

Iz skrbno spravljene, satu]je je vzel pergament z Justinijanovim
podpisom. Razgrnil ga je pred se in s spretno roko napisal v slogu in
načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Orionu.
Pergament je zopet zvil in ga vteknil v srebrno pušico ter mu pride-
jal Teodorin prstan.

..Za vsak slučaj", je pomislil, ko je legel. Še enkrat je premotril
ves načrt. —- Zunaj je šumela Proponta v rahlih valovih — zadnjič
pod njegovim oknom...

Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam, brez sužnjev,
brez bleska, peš, v žalni obleki, z  razrnršenimi lasmi po Bizancu. Po
for ih ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimi vzkliki sočutja. Imenitni
meščani so mu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa je glasno kričala
iu pritiskala roke v žalosti na prsi, ko je videla mecena iz hipodro¬
ma — toženega. Epafrodit je udano in ponižno povešal glavo, toda
žive oči so motrile množice in se čudile. Zakaj, da je toliko sočutja —
čeprav samopridnega — v Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo
vzbudila prešerna izkušnjava, da bi stopil pod arkade na Teodozije-
vem foru in izpregovoril tolpi o Iztoku, o sebi. Vrgel bi mednje nekaj
poriše srebra, in nastala bi buka, da bi Justini jan pomnil, kdaj je na¬
peril pravdo zoper njega. Toda previdno je premagal izkušnjavo in
obiskal najslovitejše sodne konsiliarije in asesorje ter prosil pravice
iu milosti v pravdi.

Daši se je zgrinjala kričeča tolpa za njim, koder je hodil, ni ušlo
njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta kakor slučajno sledili
iz ozke ulice po osrednji cesti njegove korake. Pohvalil je v duhu
Spirijionovo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po
morju. Zato se Epafroditu ni mudilo z obiski.

Ponižno je Čakal pri vratih konsiliarije v. kakor reven klient, da
;e potratil več časa in tajna spi j ona speljal čim dalje od vile.

Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev kupljene arabce in ka-
padočane, oklepe in čelade — ki so bili pripravljeni za beg.

Minulo je poldne, ko se je vrnil.

Pri vratih ga je čakal Numida, priklonil se mu globoko in-ga
edal z očmi,, polnimi radosti.

Grk ga ni vprašal, ni črhnil besedice. Ugodno poročilo, da so
konji v hlevu in orožje skrito, je govorilo sužnjevo lice. Rani o mu
ie prikimal in odšel v atrij, kjer ga je čakal žid Abiatar. Vrtel je oči,
ib  stiskal za prsi in govoril ogorčen besede sožalja Epafroditu. Pre¬
vidno se je ozrl po kotih in z gnevom pričel;

..(> Babilon, ki si ropal, sveti tempelj, gnal naše očete v sužnost,
•- Babilon, ti si bil jagnje, jagnje. Upravda jc volk. O, do kosti me je
ogulila krivična postava, do kpsti, in mi ugrabila, kar sem v trudnih
nočeh krvavo.prištedil. In ti/ vzvišenost, tožen, ti ljubezen Bizanca,
ti, dobri bedak, ki si sipal despotu z obema rokama — o. to je plačilo!

..Zato odhajam".

..Odhajaš? Nikar! Ves Bizanc je s teboj. V triumfu se vrneš od
pravde".

..Epafrodil je star. triumfov  ne mara. Triumfirajo naj suhi do¬
kumenti. Sedaj razumeš kupno pogodbo!**

..Ti gledaš deset let v bodočnost!"

..Tmuš lisfine s seboj?"

„S seboj in denar tudi. Prčštej!"

BOL ¥ HRBTU

in v straneh se hitro
prežene z rabo

Oevera’s

gr.  Štefan Plačko, iz Ma-
rietta-, K. Y., nam je pisal
sledeč®-

“Trpel sem vsled bolečin
v hrbtu iu straneh več ne*
ao  pet let ter sem med tem
časom poiskusal razna
zdravila toda brez uspeha.
Čital.em v Vasem Alma¬
nahu o Severovem Gothard-
skem Olju ter eem ga pre-
iskusS in so mi bolečino
kmalu izginile. Lahko tu*
di rečem r  da je izborno zo*
per bolečine v nogah. Pri¬
poročam ga vsi m, ki trpijo
vsled krajevnih bolečin.”

Severe v e Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severov©. Zavr¬
nite nadomčsbitve. Ako vas no more lekarnar založiti, naročite jih od nas. C

W. F. SEVERA CO-, Cedar Rapids, lov/a f

£SHiSME 3 in!HHEaffliHffliaiSHiSISWBlWiBinDai

i ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE!

•H

Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na
prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬
kajo razne vojske.

Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so
zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v
njihovih najzadnjih fotografijah.

Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi
v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo
poseči v boj.

Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬
sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od
Washing*tona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in
deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti.

To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬
vo „Slovenskega Naroda".


..Zaupam ti. Želim sreče na poti življenju. Opolnoči je vse tvoje.
Dotlej še molči, da izginem. Naj ti tekne ceneno bogastvo. Listine so
pravomoene, da jih ne izpodbije noben kodeks".

,,Naj te spremlja angel Tobijev!"

Abiatar se je poslovil. Njegovi pogledi so objemali stebrišča in
použivali krasoto vile in vrta. - ' _

Popoldne je Epafrodita razburjalo. Holnce ni hotelo utoniti v
Proponti. V sebi je čutil železno energijo.

Vsa notranjost, vsak živec, vse misli — vse je bilo napeto, kakor
močna tetiva, na kateri počiva streliva, da zleti in zadene v srce. Ho¬
dil je nemirno po atriju, se poslavljal od krasnega peristila: postaval
je pred soho Atene, z utripajočim srcem je dal slovo Merkurju. Setal
je navidez otožen po vrtu.

Vsa služinčad je hodila kakor preplašena, zbegana, brez dela,
brez misli. Leglo je nekaj težkega nad vso vilo, na vrt, na pristani¬
šče. Vse je čakalo nekaj velikega, vse je nekaj slutilo. — -

Radovan je pomaljal dolgo brado skozi priprta vrata, gledal na
solnce, šepetal molitve, bogovom obetal vnovič in vnovič hekatombe
pod lipo Svarunovega gradišča, in se stresal v hrepenenju in čakanju.

Počasi je zakrvavelo -morje. Mogočna solnčna obla se jc doteknila
valov, potapljala se in sunkoma utonila.

Tedpj je pozval Epafrodit vse sužnje v prostrani peristil.

V vseh očeh je bila udano,st, na vseh licih žalost in sočutje, ko
So zagledali gospoda v žalni obleki.

Epafrodit je 'stopil mednje. Na licu mu je kraljevala slovesnost,
v očeh ljubezen. I

Z levico je odpehnil goste gube plašča, v desnici se je zasvetil
križ. ves posut z dragulji. Vsi kandelabri so plameneli, da so temnele
prve zvezde, ki so se prižgale nad impluvijem.

Še nikoli se ni zdel Epafrodit sužnjem tako svečan, tako velik iu
tako mogočen — kakor apostol. Nepoznana sila. strah ali upanje, jim
je zlomila koleno, vse se je ponižalo in pokleknilo. Tedaj je dvignil
Epafrodit desnico s križem:

..V imenu Krista -— z zorjo jutrišnjega dne - - ste vsi svobodni!"

Množica je strmela iu onemela. Počasi se je izvil i/, nje vzdih,
kakor bi vzdihnile prsi, s katerih, se je odvalila skala. Po kolenih So
drsali Epafroditu. -Solze so kapale na njegove noge. ko .so mu poljub¬
ljali sandale.

Numida je pu delil mednje s periščein srebrne statere... >

ČETRTO POGLAVJE. %

Bližala se je polnoč.

Epafrodit je slonel v kubikulu na mehkem baršunu, odet v naj-
slovcsnejšo obleko. Njegov život je bil maziljen, da je dišalo skozi
dragoceni bisus, njegova glava je izgubila sliko toženca. Vse je bilo
vzorno, sijajno, kakor bi bil namenjen do despota. Grk je jasno videl,
da se bliža ura zmage — ali smrti. Ilotel je zmagati ali umreti v sijaju,
ki ga je spremljal že dolga leta.

PrisluSkal je oprezno, če se oglase z ulice polpijani, polveseli
glasovi vojakov, ki se vračajo iz tabern. Ob enajstih bi se morali ogla¬
siti pred portalom njegove vile. Vsaka minuta ga je razdražila, Bil
je preblizu cilja, na vrhuncu do zmage ali do smrti. Emi sama mi¬
nuta, ena nepremišljena beseda, slučajen ukaz častnika, ki prekrene
in premeni straže, določene za to noč — bi mu lahko razbil ves načrt,
z vrha ga pehnil v brezdno. da bi iztežka še kdaj prišel tako blizu cilja.

Minute so giniie, vsa stoiško-mirua narava, ves njegov močni duh'
je vztrepetava!. Vstal je. Segel je po temnem plašču, s svileno ruto
ovili glavo, čeznjo potegnil kapuco in šel iz kubikula v atrij.

..Prihajajo!** mu je pošepetal Numida.

Epafrodit je bil tako vznemirjen, -da ni slišal oddaleč prihajajo¬
čega petja, smeha, trdih korakov.

..S forov se sliši šum!"

..Ni s forov, prejasnost! Kori so umolknili že davno".

Tedaj je tudi Epafrodit razločil šum veselili vojakov, ki so pri¬
hajali iz tabern.

..Ali si videl, kam sta se 'vtaknita carska' ovaduha, ki stražila
mojo vilo?"

..Pred vestibulom konsiliarija -Joaneza sedita in dremljeta". :

(Dalje prihodnjič)

S, SLOVENSKI NAROD", 14. oktobra 191S

najhiirejši parniki na svetu

„M A U R E T A N I A“
NEW YORK -'LIVERPOOL-

oaihitrejša proga preko Liverpoola za

LONDON,

PARIZ,

N A POLJ.

RUSKO,

FINSKO,

PATRAS.

_

ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL

T U S C A N I A

petek 20. oktob. 5. p. m.

ORDUNA

sobota 20. novetnb. 10. a. m.

Parmsko pribrežje se nahaja na podnožju West 14. ulice
N ort h River, New York. •

Za dal.jnje podrobnosti obrnite se na:

THE CUNARD STEAMSHIP G0MPANY LTD.

21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y.

ali njene pooblaščene zastopnike,

V DEŽEL!  891.

ZDRUŽENIH DRŽAV REPNO P

Zofija., meseca avgusta. ,notranji človek ne more korakati
Ob šestih popoldne je bilo. iu [z zunanjim napredkom. Treba■ nra
po zofijskih' ulicah in cestah .le, | je dalj časa za to. Kako bi moge.
kar mrgolelo ljudi, -laz sem te- j prebiti Bolgar brez kave a la
daj sedel pred »Grand-hotelom",
kjer je torišče naj živahnejšega
prometa v bolgarski pre,stolici.

Za majhno mizico sem srkal iz ti-

ene skodeliče turško kavo „A la
turka" ga nazivi ja Bolgar ter raz¬
ločuje našo ..a la franka", tako
nekako pričenja. Howard Siepon
svoje opisovanje.

A la turka —* a la franka, to sta
besedi, ki igrata v življenju Bol¬
gara, čeprav ponevedoma, zelo
veliko vlogo. Prva — turka —-
znaei Bolgaru nazadovanje,. zao¬
stalost in zatiranje, dočim;je dru¬
ga —\ franka — zanj označitev
napredka in kulture. Prve se iz¬
kuša iznebiti in otresti, da doseže
drugo. In v resnici se je znal na¬
glo in izlahka prilagoditi najmo¬
dernejšim zahtevam. V kratkem
razdobju, tekom 38 let, je osvoTto-
divši se turškega gospodstva več
dosegel kakor njegov srbski sosed
ki že 75 let vliva neodvisnost in
svobodo. Napredoval je tudi bolj
od Grka.

V tem kratkem času se je razvi¬
la Bolgarija iz vstaške, obuboža-

ka, kako brez ..kiselega mleka ^
brez. turške ,,halve", one tako pi i-
Ijubljene slaščice, -brez.švoje tople
pečice pozimi, pa brez turškega
»thangaia" ? In če imajo Bolgari
še toliko vojn s Svojim ozmanskim
sosedom, dočista se ne bodo otresli
njegovega vpliva nikdar.

In ravno sedaj uvideva Bolgar,
da je bil Turek izmed vseh njego¬
vih sosedov najmiroljubnejši, naj-
strpnejši in najmirnejši. Sedaj,
ko. je ruska, nevarnost pred vrati,
sluti, da niso balkanski narodi
v nevarnosti, dokler je Carigrad
v turških rokah. Celo msofilom
bi ne bilo všeč, če bi zasedli Rusi
Carigrad. Kajti Bolgari nikakor
ne . morejo pozabiti onih dni, ko
so stali natanko 40' kilometrov
pred. Stambulom,. a se ga kijubte-
mn niso polastili. In bolgarsko
ljudstvo ve, da tmstori lahko pozne
.je, če ostane, v turških rokah. Ce
pa postanejo- Rusi njegovi gospo¬
darji, je vsako upanje jalovo. Ali
Bolgaru ni bogve koliko na tem,
da si osvoji še več turškega ozem¬
lja. fn prav iztežka bo pomagal ti-

ARODNA BANKA

U ROU.

PII

ne in-izžete' dežele potom pametne j stim Rusom, ki so mu pred tremi
politike, opiraje se na vzorno voju leti prepovedali vstop v-Carigrad;
sko in nadvse pridno ljudstvo, v To je bil silen udarec za Bolgari-

IKRŠNEGAKOL! SVETA,
OBRNE NA NAS,

Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli
Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta
in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim
mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža.

Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬
niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom.

Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo
naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski,
ameriški.

Vsakdo se more obrniti na nas glede:

Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬
si sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih
S in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za
polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬
nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬
riki in starem kraju.

Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬
koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet.

V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter
imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi.

V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno,
se obrnite na:

Y

f

S
?

I

«J**X*h**’

45

„S L O V E N

TESEY STREET.

S K I N A R O D“.

N E W Y O R K, N. Y.

•AAA A A 1 A A A A A A* A A A A A A AAAA AA«

Ali sle že kaj darovali za Slovenci in Slovenke, naročajte se

tv  .....  . n  na  »Slovenski narod", najboljši

Rdeči kriz v Ljubljani ?

*ffwv «m  rvrvrr v mvt rvm

slovenski list v Ameriki!

urejeno državo. Iz Zofije, nekdaj
neznatne vasi, je zrasti o glavno
mesto, ki bo lahko vkratkem mo¬
glo tekmovati z Bukarešto. Ceste
so ravne ter se križajo pravokot¬
no, najživahnejše so potlakane z
i*menim karaten jem in mnoga no¬
va. deloma naravnost kvasna po¬
slopja se ponosno dviga;o ob njih.
Pestro oblečeno množice jih pol¬
nijo, in nadvse zanimivo je. sedeti
takole pred kavarno ter opazovati
to vrvenje, polno kontrasta. Iz¬
menjevanje „a la turka" in ,,a la
franka". Kljubtemu, da je. veči¬
na teh ljudskih mas oblečena po
modernem, da, najmodernejšem
kroju, kljubtemu, da te prijazno
vabijo elegantne izložbe in t*a hr¬
že mimo tebe avtomobili, naletiš
zdajpazdaj vendarle še na posa¬
meznosti, ki te spominjajo, da si
na iztoku. V nobenem evropskem
mestu, se pač ne opažr tako kon¬
trastnega prehoda, tako pestro-
bojne mešanice zapadnih in iztoč¬
nih običajev kakor v Zofiji. Po¬
gled na valoveče množice, po Ter-
govski ulici nam potrjuje to.

Tu stopajo kmettee z velikan¬
skimi posodami za mleko, ki jih
nosijo na drogih na hrbtu; njiho¬
ve jopice, vse prevezane, preluk¬
njane in iz ovčje kože, njihova pi¬
sana krila in bose noge se nič kaj
ne vjemajo z mestno sliko. In po¬
tem ta kmečka dekleta! Skoro da
so nevšečna razvajenemu in ob¬
čutnemu očesu. Roko v roki stopa
jo v dolgih vrstah po ulicah z nizi
cekinov okoli vratu, v pisanih
srajcah in kočemajkah ter v viš-
jevih nogavicah z rmeno-zeleno-
rdečimi rižarni. Pariški krojač, to
pa najdrznejši in z hajbiijnejšo
domišljijo nadarjeni, se ni izmislil
tolikšne pestrosti, kakršno opaziš
na obleki bolgarskega kmečkega,
dekleta.

To pa še prekaša noša cigank,
ki pohajajo svalko v ustih po so¬
fijskih ulicah. Le-te nosijo rmena
z zelenimi preprežena krila, svet¬
lomodre jopice in bledordeče rute.

_ \mes se prerivajo kmetje s širo-
* Limi in rdečimi šerpami na glavi,
Turki s pisanimi in ne bogvtekako
snažnimi turbani, Armenci, Grki,
Perzijci in španski Židje, Arabci
in Brigantje čisto miroljubno
drug poleg- drugega. Med vsemi
temi pisanimi postavami pa se
prožno smuče eleganca, dame v
najnovejsih toaletah, gospodje v
visokih cilindrih in lalkiranih obu¬
valih. A la turka, a la franka. Tu
drvi voz pocestne železnice, tam
švigne avtomobil, in tu se počasi
in udobno premika težak voz, ka-
terega vleče par volov skozi gne¬
čo. Konji so skoro vsi lepi, ognje¬
viti in čistokrvni, in vsaka, žival je
okinčana z nizom biserov okoli
vratii, s številnim kovinskim na¬
kit, j cm in pisanimi trakovi. In
med vsemi lnodernimi napravami
in prometnimi sredstvi, je eesto-
krat opaziti čredo krav ali ovac.

Kamorkoli se ozreš, povsod se
ti pojavi zmes zapadne in iztočne
kulture, zapadnih in iztočnih obi¬
čajev in navad. In. še dolgo bo ta
ko. Turek pač tiči Bolgaru v krvi.
Nazunaj se lahko izpremeni naglo

I,astno poslopje.

zavod.  1

£

*
*
%
+
*
*

er U S T A N o * B N plaCujemo obresti  |

ka “ z°r m  ♦

INOZEMNI ODDELEK

Zdaj pošiljamo v staro domovnno

100  kron za ihlo.

Z JAMČENJEM.

THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK

CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST.

PITTSBURG, PA.

™5lHarne flennrja v stari kraj- Kuverte.in papir Vara
p ig! te po tiskovine . brMplafn0  na V aš naslov-

*

*

+

*

*

*

*

4

4

I

POZOR! VAŽNO! POZOR!

ali ne Bol-! barve. Narahlo pozdravljajoč jez-
‘ di častnik odspredaj. ^ svojem
belem jopiču, s pravtakšno čepi-

v svetlozelenih hla-
asnem vrancu na¬

je, katerega ne more in ne ho mo*
na zapad. Njihove želje so Maee*
gla pozabiti tako kmalu.

Bolgari ne teže na iztok, nego
donija. Kaj pomeni ta dežela za
Bolgare, lahko ve samo tisti, ki je
seznanjen s tukajšnimi razmera¬
mi. Malodane po celi Macedoniji
prebivajo Bolgari, in je potemta¬
kem. čisto bolgarska zemlja. Ni se
zaman imenoval car Ferdinand
carja Bolgarov, in ne bolgarske¬
ga carja.

In ko čujejo Bolgari, kako Srbi
sedaj gospodarijo po ugrabljenem
ozemlju, kako si prizadevajo iztre.
biti vse. kar je bolgarskega v Ma-
cedoniji, ko slišijo, kakšne kruto¬
sti počenjajo, se jim krči srce, in
s srdom in gnevom zro tja preko
srbskih mej. Ni dneva, ko bi časo¬
pisje ne prineslo poročil o novih
srbskih grozovitostih v Macedoni
ji, in ko bi ne priobčilo novih šču-
vanj zoper njihovega zapadnega
soseda.

Z, veseljem in napeto pozornost
jo slede zlasti tukajšni prijatelji
Avstrijcev vsaki kretnji avstrij¬
skih čet na srbski meji. In ko je
padel Belgrad Avstrijcem v roke.
ni bilo hotelo -biti vzhičenju in
navdušenju konca.

Dokler bo Srbija velika in moč¬
na., ne bo Bolgarija nikoli ali le
ob težkih izgubah dobila Macedo-
nijo, in dokler nima Macedonije,

do, pa naj zna citati,
gar je rojen politiK, in vsi časopi¬
si imajo sedaj zlate čase. A ojni . .

časi so. in mobilizacija-bi nikogar, eo na gla m m \ ■

,Ičah  sedeč na kras

M T!” e “»do' M 'nenad.m. melo- [pravlj. doh„- vtis n« -doveta

dični zvoki na ušesa. Pogledam s j Odločnih in odmerjenih kora
svojega pisanja navzgor. Skoroda j- koy ?ro  ,, vrs fa četa mimo boni e
sem pozabil, da še vedno sedim var( j a  Dunkoff. same rjave in za-

ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI p 0
SILJATVAH DENARJA.

pred hotelom, in da stopa nata¬
kar nestrpno okoli moje mizice.

stavne postave -—

Da, Bol¬

garska je lahko ponosna na svojo

Tu so. Neki polk se vrača z vaje.; yo j sko  \jaj se nagne politična
Bolgarski vojaki pojejo radi in le- j kamorkoli, Bolgarska

po. m

kako krasno izgledajo

čvrsti vojaki! Rjava uniforma, tu , podcenjevati k
zelenorjava, tam rdečkastorjava, :  ; nia  jotele

u  j je brez vseh skrbi, in ne more se
ot zaveznice, do¬

jim pristoja prav imenitno ter je
za bolgarska tla docela prikladni

kleno zaslombo.
(Dalje.)

STANKO MAJCEN; SKOK V GLOBOČINO.

Vrhu najvišjega voza je stal j ..Kaj?" je dahnil prestrašeno,
kžkor iz brona ulit konj in na ko-j ..Nič", je siknila Lida in sto-J
nju je sedela jahalka. Kdor je j pila v njegov korak,
videl njen strmo zavih njeni klo- j ..Zdaj ti povem nekaj , je re¬
buli. z viteškim peresom na robu. kla odločno po kratkem molku.

njene tenke roke, rokavice na ro¬
kah,‘bič, konju v pomirjenje na
grivo položen — je videl mnogo.
Splošni vtis je bil. ta, da v tisti
strmoglavi višini, na ozkem sed¬
lu sedi nekaj človeku podobnega,
da tam za skoro eterničnimi obli-

„Zdaj ti povem nekaj, ker se že
dolgo nisva videla in se menda
ne bova vet. Ali si že pomislil, za¬
kaj ne hodim za teboj? Zakaj me
ni nikjer, ko bi se ti vendar ne
zdelo čudno, če bi me kje videl?
Zakaj... zaka j... se, skratka ne

kami človeškega telesa bije v brigam zate, ko bi -se vendar tem
strahu in smrtni grozi človeško j laže. ker se tudi ti brigaš, zelo

dotlej ue bo sklenila, prijateljstva
s Srbijo. Kako si moremo potem
misliti,, da bi Bolgarija podpirala
Ruse, najintimnejše prijatelje
svojega smrtnega sovražnika?!
Ce zmaga Rusija, zmaga Srbija,
In ce je Srbija zmagovita, je Ma¬
cedoni ja za Bolgare izgubljena
zavselej. To okolščino moramo iz¬
rečno poudarjati, če hočemo govo¬
riti o tem da -poseže Bolgarija v
sedanjo vojno. .

Vsekakor je stranka rusofiiov
v Bolgariji še, silno močna, zlasti
v krogih preprostega prebivalstva,
na deželi. Njihov ideal je združe¬
nje vseh slovanskih. držav, zveza
z Rusijo, največjo zastopnico slo¬
vanskega plemena.

Khkorzna.no so bili Bolgari nek¬
daj Tartarji, ki so se,naselili izza
Volge po sedanjih bolgarskih po¬
krajinah, kjer so prišli-v stik s
Srbi, oziroma Hrvati. Od le-teh so
sprejeli vse slovanske običaje in
morda večidel tudi jezik. Ker je
njihova prava domovina Rusija,
je čisto naravno, da se žele združi¬
ti znjo.

.Ali v zadnjem času so jeti ven¬
darle uvidevati, za čem stremi ru¬
ska politika — namreč za Sredo¬
zemskim. morjem.. Takrat, ko je
tu še gospodaril Turek,- je poma¬
gala Rusija Bolgarom pregnati
Turka, ali ne morda iz ljubezni do
slovanskega brata, nego samo za¬
to. ker je hotela oslabiti Turka.
In. ko se je zdel ruskemu medve¬
du Bolgar premočen, mu je pori¬
nil zapah ter prepovedal zavzeti
Carigrad.

Ce misli Srbija, da bo s pomoč¬
jo Rusije zagospodovala Balkanu,
je v silni zmoti. Bržko se bi uteg¬
nilo to zgoditi, ji bi zaprl Rus vra-
Pocestne železnice in avtomobile I ta pred nosom, Takšen je položaj
se da vpeljati lahko čez noč, toda i tukaj 'doli, in z njim se peča vsak-

srce in da nevidno, kakor luč
zvezde, ki še ni prišla do nas, sije
luč n  njenega obraza, občutna sa¬
mo duši: Groza, groza, smrtna
groza...

M:isa se je zganila in se sproži¬
la v eno kretnjo, kretnjo obču¬
dovanja, zavisti, sovraštva. Za¬
bučalo je od ceste do ceste, čez
vso trato — Lida je bila zdrknila
s sedla.

,.T i si lepo naredila", se je za-
.čuden smejal Danilo in se preril
do nje-. „Zopet ena tvojih pusto¬
lovščin, ki bi rada, da bi gledalca
oblila kurja polt, CJemu je tega
tieh? ? Ali me ne poznaš več, Li¬
da.?"

Lida mu je malodane pala. v na
ročic, iz njene obleke je šel vel
hlad višine, vsa, zvezdnata se je
zdela po čelu, po licih. In roke!
Potegnil ji je rokavice z njih in
jih .D grel v svojih,

..Kako so mrzle, ali ti je vsaka
kri izginila iz njih?" je jecljal ne
umu > in jih stiskat v svojih.

i si, pravzaprav brezmejno
neumna, to. moram reči. Pa po
vsem lem,: kar se.je danes zgodilo
r.a neumnost nima običajnega po¬
mena; To'jč neumnost neke višje
vrste... Težko se izrazim..."

Ušla mn je v množico. Težko
se je ril za ii,jo. dokler je ni zgra¬
bil za rokav in je ustavil.

■»Pusti me, ne govori, molči' Ne
moreš se izraziti? Bolje, da si ti¬
ho. Ali sem zopet predstavljala
zate? Ali si zopet bil ti pod kole¬
som m nihče drugi?. Ej, govori! 1 -'

Peljal jo je v drevored, ki je
bil še prazen, — napol blažen, na¬
pol srdit. ves negotov iu nestrpen

...Meni menda ni veljalo, zame
so take vožnje previsoke. Kateri
zemljan jih razume? A da sem bil
jaz;, i^oj novi klobuk, recimo po

VniJ j -urm nnUnt:.. , i._ ,

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

80

85

90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10000

Cene so sliedeče: —

Kro" . $ 35

.  1.65

. 2 «

. 3.20

. 3.90

. 4.75

5.50
6.30

7.05
7.75
8.60
9.40
10.15
10.95
11.70

12.50
1335

14.05
1550

K00

46.50
82.00
77.60

93.00
10850
12490
13950

153.50

307.00
46050
61490

Z

1074,51

1228.00
1381.50
1525.00

močno brigaš zame, in bi bilo le
človeško, če bi se ti bližala, ko se
mi bližaš ti? Vsak svojo polovico
bi naredila in bi bila tam — fej !
Moji živci so ranjeni..."

-,Okleni se me, preljuba, saj I
komaj hodiš!"

»Stran!" je kriknila Lida. a se
takoj ublažila. Pomisli, dragi,
malo pomisli, saj nič ne stane! Ti
si ti in jaz sem jaz, ubogi jaz. Po-
ie.j po resnici, ali se ti ne smilim?

Danilo se je ozrl, čeprav je opa
zil. da mu ni ponudila oči. ozrl se
je in ugledal njen profil na temo-
ti kostanjev. Kolika resnoba, ko-,
iilm globoka resnoba, se je čudil.

»Zasmiliš .se mi včasi... tam
na vrhu. ko si očem skoro izginila
si se mi zasmilila. Bog moj, zvez¬
de so mrtve, nebo nima srca. bijo¬
čega za človeške stiske. Tam men
da iu gorke ,sape. ki bi dahnila
na ustne... Mislim, da si se  j
zasmilila zelo".

v vos - ka J ki bila naredila
C* bl  P- a a  dol, treščila na zemljo'

13  količkaj živa in ugledala
tebe pred seboj? Ali uganeš?"

- Dan do se je ustavil. Smejal se
-le s svojim, otroškim, vsevednim
smehom m .p je ljubeč božal trda

Ker ne vemo, koliko časa bodo tf
nizke cene ostale, opozarjamo rojak*,
da se sedaj poslužijo te izredno ugod¬
ne prilike.

Povejte o tem tudi svojim znancem.

First-Second National Bank
of Pittsburgh, Pa.

Corner Fifth Ave. & Wood Street.

Pittsburg, Pa. -

na 1 as-,'
kjer s
jat

naj umestn e j še,

•žno nezaupen,
serviran.

^ n da policaj
..Mislim, da
telefonirati po
druige pomoči"

Te tri

itala poleg njega
kamor je strmel

nosti telesa, je
in strmela tja,

°n. ,, I o so ženske, ki so pale k
ravnotežja. je ugotovila, poka-
zavsi s kazalcem na čelo, in
vsa zavzeta okrenila. Policaj, ki
je slal zraven, a nekoliko zadaj-
ni ganil mišice na obrazu. Kakor
lesen je bil ta obraz, izrezan v po-
licajski šoli nalaiše za službene
ure na cesti, kjer se podi mnogo¬
vrstna

vod temu podjetju, o tem ne dvo-
mim. Težko je dvomiti o stvari
za katero gotovo veš. Ti se sme’
ješ?"

I-ea se ni smejala. Obrnila je
>o:raz k  njemu, da mu je ne
a .o zablestel, bled do

ves

izpr

nic.

ust-

lica.

-Udarila bi te bila s sledu

“ 0CJ 1 °; z  ? a dnjim naporom odre
veneLh mišic.' Udaril
ravnost

Je Rmal  »i

lahko

niino njega in F
če je kolikor m°'
maloveren ut Ir¬
je spregovoril: c-
je najprej trebi
rešilni voz. Tu bi

v oc.t... ‘

verjamem", j e  kim
zavrtel palico in. zažvižgal
melodijo. »Ti tega tl ' g
verjamem. Pretiravaš „ " ne

Ali ni. tako?" * ' am ° sebe.

.Ozri  se je. a je ni bi Io Ve?

• 10  - ]e , P°P l] a- nobena Sen< ^ No< :
zganila, za njo. Večerno s m
je nizalo nebo, z rožni
svojih usten dotikam" ™

^ kjer je bila S-u.f?

tam, kjer je bila najboU n:

najtamnejša. T n  zvez f i e  '^ dal - ]na -!

za-le 7u  Ki-vs SO zaml ' ... i , .

osebe je v kratkem
nila množica šctalcev. paglavce^
trgovskih pomočnikov s šeta#
m iz trgovin; zlasti meščanu J?
j Pohajalo vroče, tako da se ni da¬
jo l J e  okleval — g krepkim šunko« 1
f V' odmaknil dvoje najbližjik
a v  lice, na-i 1 "Ds in se-porinil med njima ^
prosto. ■

.Pred petimi minutami je »M?-
i a  »a mostu, v sivem plašču,«
<repko vzvihnjenim klobukom &
Peresom na klobuku, v svetlih N'
'Ut hak in je strmela v vodo.

J. <i j(> pod mostom, ne pregib-
aa noseč na površju vse p«^
svetlobnih krp. krogel, drobci
n  pik. Fo vse se. je pomikalo dV

oeerno svetlo se
robom

žale za hip. ‘ ^ ezde  ^zamL j ; P a<la -i 0 -'

To  presega vse

nosti, vratolomnost TUe ^°  (lrz
AI V^ -vimo

nfla

dno.Mislil

drugemu, pljuskajoč
narazen i n  I

Na Pa¬

tru

. . se  U kudovaf SS ljuct -

can  topo buljil v vsi Xt nie5 -

“ *»*». f-ijevS 0 ''' 8 ' Po,ta >-

jevka . po razsež-

zadn.iič

kan

najmanj.

m

K<

na me,

1  ga je

svpšnik
dekle ob's
za njir

in bi

J e imel nov. skrbno

videl«
jfc

ilade

tn mlado, čisto mt

. Ni dolgo

si-raTii

n. da bi mu ne kadila
se ne okrenil.

(Konec prihodi

valila

J\

zrl«

d«^