Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. VILKA 38. JOLIET, ILLINOIS. 9. APRILA 1915 LETNIK XXIY. KARPATIH KRVAVI BOJI BLIZU ODLOČITVE. "ženi Avstrijci in Nemci se junaško upirajo prodiranju ruskih armad, ki so po številu mnogo močnejše. Izgube na obeh straneh ogromne. r*ncozi zopet začeli napadati Nemce. V Dardanelah mir. Jr^' 5- aPr. (Čez London.) — Sle-'"iavlje^"0 naznanilo je bilo danes [i te, b°ji Se nadaljujejo v Labor-Ša d' P° sosednih višinah, atam ,gih točkah fronte je prišlo 6 vi j topniških bojev. Vobče v v'ad_al mir! MZal^12"1'" Dzežebusznih, vzhodno ^nfltrowa,'je poskušal sovražnik ter. p"11 odde^ci prekoračiti Dnie-'t. Ti;°1.Večurnfm boju pa je bil od-Jeh smo 1)400 mož." ^of Andrassy o položaju. ' i ^ — Z ozirom na go- Hir a,- 2e,'l °Srska opozicija skle- O': , * •k gr0f' t e, bi*ši ministrski predsed Jull.us Andrassy rekel danes: aiQr •' nasi sovražniki upali na to, 'iti "otranji prepiri na Ogrskem !ivijo , ^ s'ej do posebnega miru, da V 5ajf ° raz°čaranje. Gotovo : °dstran Želi miru; toda le miru' L°' ftaz]"-! Z'a'. proti kojim se bojuje-iktm1C"0st' Političnega mnenja na )dnje °d° Prejkone ostale tudi v li , ° tem pa, da se gre v tej o ZJna a.nek monarhije in da mo-!nja ni nobene različnosti kotijo • s.ovražniki se usodepol-m L Cu S1 dom'šljajo, da je na >'o J, stranka, ki jim pomore 1>al°go olajšati." >r V-hi It8ll]a ogroža Avstrijo. GA 1JSS0 «, ■ se naj ,.ca' apr- — Italijanske Kit „,-' aJfe zbirajo ob avstrijski Vs6 J delavnostjo, ft mej!h1Ske hiše v okrajih ob do-> utekl. so zasedli vojaki in kme- J? °t>ve "J VarnejJe k«je. H^skij, 0 Je prišl° v Chiasso iz Klh virov. ri> zasegajo obvestila. 10 jA *"er|zo ^nava , , , »l5u v0jašw ' da lnia slediti še važ-* es'ila ,3k de'avnost. Tozadevna ^ bki cen® rranjujei° odpošiljati itali-ij >vt(i ?: po •r kr^a„i°i:,ave v°jaških in pomorih V»'ca «r Je zadobila veljavo dne iz e- 'zvajajo. - 5labrir'"la: Neapolja in celo dalj-V i>ski ^SedaJ bivajo v taborih ob 1,1 v.pokrajinah Brescia, . e VWtnza in Belluno. t ete Popolno ' ŽS »t A« °ma zbrane. PoP°C\i ^dotočba) čet je , , j„ ? , bo ".šnice, V0j Rdeče-°*ir0„, Zrjkoplove. o f„ . tiskan v rdečih V ,s«mof was ,,sk 0f I,- raiala —v.nau u Na. la od dveh tednov -f J Up scinah bi mobiliza-do enega 'or v srbski vasi. - da se je vas [>ju SrKZi°,rcena P" okrutnem JU srhsb i po oKiutnem •ohUSlllrtila srh u °bIa'stev' spuntala te ,ofne L!rbike straže. s° mor r°,')ile d°Poslane in 1,0 Je biln i do meje. U- ki ; da se razorožijo u-dosPeli na bolgarsko |>rje Ob so ^ z bolgarskimi četaši. h^1'1 Str,r B61garski eetaši, ki PoSvT' Srbija' so bili ^ rbe v bo J ,SU- Skl,Pne srb- " £U8m^enihSi nt",3 Z, Pravi «-oi m. , U1 I n„ , ' ■-■•.VI U1/.OJUV- t>erednapadniki nezadovoljni vojaki, noseči stare Sliv«, ukr^ tS^il : , adeno « oroinic. ^ novegVk jebiUel nji" Več DnlI .kroja> z izjavo, iSie Ji?- "a Srbskem > nercl takozvanimi bol- ni' ali"-jaki' ki so bili ni ali ujeti med svojim nedavnim navalom na srbsko ozemlje, veliko število Turkov in Avstrijcev. 8,000 Rusov v Karpatih ujetih. Dunaj, 6. apr. (Čez London.) — Državno vojno ministrstvo je nocoj objavilo sledeče naznanilo: "Boji v Karpatih se razvijajo. Včeraj so združene nemške in avstro-ogr-ske čete naskočile močno utrjene ruske postojanke na višinah vzhodno od Laborške doline in ujele 5,400 mož. V sosednih delih so bili hudi sovražni napadi s težkimi izgubami za sovražnika odbiji. Tam je ostalo 2,530 ujetnikov v naših rokah. "V južni Galiciji so se izjalovili ponovni ruski ponočni napadi na višinah, ležečih severovzhodno od Otynije. Jft-gozapadno od Uscieczka so Rusi poskušali v nedeljo prekoračiti reko Dniester in priti na levi breg, a pri tem sta bila dva bataljona ruske pehote uničena." Nemški glas o bitki v Karpatih. Berlin, 6. apr. — O morebitnem izidu bitke v Karpatih, ki traja že mnogo tednov, ni mogoče dosedaj ničesar naznaniti, tako brzojavlja poročevavec "Tageblatta". Potem kaže na to, da armada, ki je prešla v ofenzivo, nikakor nima tako ugodnih prilik, kakor sovražnik, zlasti potem ne, če je ta dobro oskrbljen z vsem potrebnim in sč nahaja v močni postojanki in se lahko viak hip začne redno umikati. Ofenzivna (napadajoča) armada utrpi v takih okoliščinah vedno največje izgube, in sicer so tem večje, čim dlje prodira. "Zato je dobro utemeljena domneva." pravi poročevavec nadalje, "da bodo prodiranje tako mnoštvenih čet Rusi drago plačali, mnogo dražje, nego ljudje splošno mislijo. Čeprav je glavno zanimanje zazdaj obrnjeno v karpatske boje, vendar ne smemo pozabiti, da igrajo drugi deli fronte tudi važno ulogo in so tamošnje bitke največjega vpliva na karpatske boje. "Čeprav pridobiva sovražnik v Karpatih na terenu, vendar to še dolgo ne jamči zmage; zmaga ostane le tistemu, ki je zmožen najdlje vztrajati. Kdor prvi oneniore, je izgubil." Rusi ujeli baje 60,000 mož. Petrograd, 7. apr. — Ruske armade, ki prodirajo navzdol na Ogrsko, so ujela, več nego 60,000 Avstrijcev in Nemcev v zadnjem tednu med bojevanjem v Karpatih, kakor naznanja vojni urad danes. Samo v prelaznem delu Baligrod-Užok so Rusi ujeli 389 častnikov in 33,155 mož. Zapadno v bojevanju za prelaz Lupkow je bilo ujetih skoraj enako število Avstrijcev in -Nemcev. Vojni urad tudi naznanja važne pridobitve za Ruse po zavzetju prelaza Rostoka ter vasi Smelnik in Orosz Ruszka, zadnji kraj na ogrski strani gorovja med prelazoma Lupkow in Užok. Odondod navzdol drži dobra cesta ob reki Circki deset milj do mesta Sztakesin, na severnem koncu druge železnice, ki, drži južno na ogrske planote. Dve železnici ogeoženi. Rusi sijdaj ogrožajo dve važni železniški postaji, v Bartfcldu in v Sztakc-sinu, in obenen) se bijejo za posest tovorne proge, ki drži južno skoz Mezo Labore. Uradne brzojavke so danes naznanile važuc zmage za rusko orožje v novi ofenzivi proti Bukovini. Po bitki, ki se je pričela v sredo, je desno krilo armade generala Ivanova ziivzelp vas Okna, osemnajst milj severovzhodno od Kolomeje. Skrajno levo krilo Iva-novovc armade, ki se bojuje severovzhodno od Črnovic, je zavzelo vas Zamočnc v ponedeljek in pognalo Avstrijce nazaj proti Pruta." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 7. apr. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Bojevanje se nadaljuje na karpat-ski fronti. Nadaljnjih 930 Rusov je bilo iijetih na višinah vzhodno od Laborške doline. Zaplenili smo tudi dva topova in več strojnih pušk in mnogo vojnih potrebščin, vštevši 5,000 pušk. na suhem. To je tretja britanska vojna ladja, ki je bila pogreznjena v Dardanelah. Ladja "Lord Nelson" je bila 410 čevljev dolga in zgrajena leta 1906. Oborožena je bila s štirimi topovi po 12 palcev debelimi in trinajstimi po -i palce. Imela je posadko 865 mož. Republikanska V jugovzhodni Galiciji so se primerili samo krajevni topniški dvoboji." Bolgarija. Bolgarski listi izjavljajo, da Bolgarija ne bo mogla prosto dihati, ako ne ostane Carigrad turški. V slučaju, da bi hotela Rusija vzeti Carigrad, bi Bolgarija stopila na stran Turčije in bi! torej bila vojna z Rusijo neizogibna, j Bolgarski vojni minister je predložil, zbornici predlogo, s katero" zahteva 90 milijonov frankov kredita za nabavo orožja, deset milijonov pa za zgradbo j skladišč in vojašnic. Torej se Bolga-1 rija pripravlja. Kakor znano, je lan- j sko leto Bolgarija dobila 500 milijonov j frankov na posodo v Nemčiji. S tem denarjem se je dežela gospodarsko o-pomogla. \yilson in vojna. Washington, D. C., 4. apr. — Predsednika Wilsona upanje, spraviti evropsko vojno do skorajšnjega konca, je splavalo po vodi med zadnjim ted-norf: kakor se je doznalo tukaj danes. Predsednik je prejel uradno obvestilo i,, j.ondona jn Pariza, da ne1 bodo niti zavezniki, niti Nemčija in Avstrija preudarjali mirovnih pogojev, dokler Kitchenerjeva nova armada 1,000,000 mož in nemške sveže čete ne poskusijo bojne sreče. Nemčija je pripravljena, da postavi proti zaveznikom v pomladanskem voj skovanju ne iVjvoje izkušene veterane, marveč tudi novo armado 2,000,000 radovoljcev, ki ni bil še nobeden izmed njih v topovskem ognju med sedanjo vojno. zmaga v Chicago. William H. Thompson, republikanec, izvoljen županom chicaškim proti dem .Sweitzerju. Z OGROMNO VEČINO 139,000. Republikanska stranka sedaj upa na zmago leta 1916. Z zapadnega bojišča. Berlin. 5. apr. — Belgijske čete, ki | so poskušale zopet zavzeti vas Drei Grachten na zapadnem bregu Ysere, so prišle v ogenj nemškega topništva in bile prisiljene k umiku, kakor pravi dan^s uradno vojno naznanilo. Nemci so pridobili nekaj ozemlja v gozdu pri Le Pretru. Tu in v Argo-nih in južno od Varennesa so bili vsi francoski napadi odbiti. Bitka pri Verdunu. Pariz, 6. apr. — Bitka, ki je besnela pri Verdunu, se je nadaljevala danes. Francozi trde. da so napredovali, do-čim Nemci poročajo, da so vsak zavezniški napad odbili. London, 6. apr. — Obnašanje zavezniških armad v ccloti kaže, da nameravajo počakati na izid ruskega velikanskega načrta, prodreti čez Karpate"na Ogrsko. Francozi napadajo. Pariz, 7. apr.— Srdit napad na nemške postojanke med rekama Meuse in Moselle so podjeli Francozi v nadaljevanju svojega novega ofenzivnega kre-tanja, ali uradno naznanilo iz Pariza navaja malo podrobnosti. Blizu Paraida, vzhodno od V.erduna, so Francozi zavzeli dve liniji okopov. Pri Espargesu so zelo napredovali. Ves dan so Nemci podjemali protinapade, ali brez uspeha. Jack Johnson vržen s prestola. HSVana, 5. apr. — V rokoborbi, ki je brezprimerna v zgodovini ameriških rokoborcev, je Jess Willard, kansaški cotvboy, porazil Jack Jolinsona za naslov svetovnega prvaka med hrusti-rokoborci (heavyweight boxer) tukaj dane.i popoludne. Konec je prišel hitro ob šestindvajseti vrstitvi. Navdušenje, ki je sledilo zmagi be-lokožca nad črncem, je bilo velikansko, da tolikega še ni doživela Amerika pri nobeni borbi. D,o 50,000 ljudi jc pozdravljalo novega svetovnega "championa" med rokoborci. Cel polk vojakov in nebroj policajev je stražil Willajrda na njegovj poti v klubišče. Navzoči so bili ljubitelji rokoborbe iz vseh delov Amerike. Izpremembe v našem telesu. Chicago, 111., 7. apr. — William Hale Thompson, republikanski nominiranec v neposredni prvotni volitvi dne 23. febr., je bil včeraj izvoljen za chica-škega župana z največjo večino, ki je bila kdaj dana kakemu kandidatu za županski urad v zgodovini mesta Chi-caga. 1 Izvoljeni župan Thompson je premagal Robert M. Sweitzerja, demokratskega nominiranca, z večino 139,-000 glasov. To število je večje, nego število 56,000 glasov, katero je dalo mesto Chicago William McKinleyu za predsednika 1. 1896. Večje je, nego število 110,000 glasov, ki jih je imel Roosevelt nad Bryanovimi 1. 1904., in število 114,000 glasov, ki jih je dobil Ch. S. Deneen nad L. B. Stringerjevimi za guvernerja v istem letu. Republikanci veseli. Republikanci so bili noro srečni nad prvim znamenjem ogromne zmage Thompsonove. Kajti ta republikanska zmaga je prvo zanesljivo znamenje in upanje na republikansko zmago ob predsedniški volitvi leta 1916. Chicago smatrajo za demokratsko mesto, in Cook county»za republikanski okraj. 1J3asi je to navadno tako, ci: Charles H. Sergei za mestnega blagajnik, John Siman za mestnega kler-ka in Hosea W. Wells za mestnega sodnika. » Sociališki kandidat za župana, Seymour St^dman, je dobil okoli 23,000 glasov. Trije okraji "se posušili". 'Trije okraji so "se posušili" in kakih 60 saloonov bo moralo zapreti vrata vsled včerajšnje volitve v raznih občinah v državi Illinois. "Osušeni" okraji so Franklin, Jasper in Marion, tako da pripada suhačem sedaj 55 izmed 102 okrajev v državi. Druge občinske volitve v državi bodo dne 20. aprila, in suhači upajo, da dobe še okraja Cass in Livingston. Človeško telo je podvrženo nepre- , itanim ' izpremembam. Sestavljeno iz ' vendar,so si demokratke zadnjo jesen V Dardanelah pogreznjena ladja. Berlin, 5. apr. — Neka brzojavka iz Aten pravi, da je bila britanska bojna ladja "Lord Nelson", ki je obsedela na peščini v dardanelski morski ožini, razdejana po streljanju turških topov prav r.i "-k< nih celic, ki rasto, s? rano-1 osvojili republikanski okraj, in včeraj že in lifiirajo Hrana jih vzdržuje | so podlegli republikancem v tem de-nio Dokler telo lahko pftyema in niokratslccm mestu. prebavlja toliko tečne hrane, kolikor j' Včerajšnji demokratski poraz v Chi-je potrebuje; je zdravo in močno. Vsak cagu je povzročilo preziranje do de-prestopek zmernosti v jedi ali pijači mokratskega deželnega zakonodajstva se kaznuje: več celic umre, nego se jih j in demokratske politike, ki je baje de-rodi. Telo trpi. Bržko zapazite kako ^ loma zakrivila obrtno in trgovinsko nerednost v svoji navadni slasti, ali v : stisko v deželi. svoji moči. začnite koj uživati Triner- j S Thompsonom je zmagal ves repu-jevo ameriško zdravilno grenko vino, blikanski mestni tiket. ker hitro in popolnoma izčisti drob ter j ga iznova okrepi in uredi. Poveča j •vam slast, pospeši prebavo, olajša za-j Republikanec William Hale Thomp-peko. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. S0I1 je dobil 236,133 moških glasov in Triner, tvorničar, 1333-1339 S. Ash- 136,920 ženskih, skupaj 373,053 glasov. Ali res prihaja "prosperiteta"? "The Chicago Daily Tribune" z dne 2. aprila t. 1. poroča: April je vpeljal sezono večje obrtne prosperitete. Evo nekaj včerajšnjih pripetljajev: "Illinois Steel Company je odprla šest novih odprtih topilnih peči in dodaten plavž v Garyju ter dala delo nadaljnjim 1,000 delavcem. Tovarni v Jolietu in South Chicagu sta tudi povečali število delavcev. "Pullman Company" 7e dobila naročilo za $1,500,000 iz Interborougha; newyorška "Subway Company" za 478 jeklenih vagonov, kar bo pomenilo delo za mnogo več delavcev, ko bodo tvarine zbrane. Razne tovarne (družbe) "International Harvester Co." so dejansko podvojile število svojih zaposlencev. "Aetna Powder Co." v Milleru je dodala 200 mož na svoj plačilni imenik, da izvrši neko veliko evropsko naročilo za strelni bombaž. Ko se delo prične ta mesec na novem Fieldovem prirodopisnem muzeju v Grantovem parku, ki bo stal $5,-000.000. dobi delo nadaljnjih 1,000 mož in bržko se prične podstavno delo s cementom, dobi stalno delo še 2,00) mož za tri leta. Razmerje oddanih glasov. land ave., Chicago. Če nadj-.gnete * * s Triner's Demokrat Robert M. Sueitzer je dobil 155,420 moških glasov in 86,629 Iženskib, skupaj 242,049 glasov. toni bolestne mišice aH sklepe, boste | Thompsonova večina precenjena na presenečeni, kako brzo vam odleže. 139,000 glasov. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c— .VL Nadalje so bili izvo'jeni republikan- Mr. Česnik zopet izvoljen. Prejeli smo sledečo posebno slovensko brzojavko: Fairchild, Wise., 7. apr.. 4:30 pop.— Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Za župana je zopet izvoljen z veliko večino Mr'. Ignac Česnik. Willard je suh za 18 glasov. — G. Česjiiku čestitamo! Zavednim slo-\enškim volivcem čast! PRVI GL. ZBOR DRUŠTVA SV. DRUŽINE, JOLIET, ILL., U. S. A., OBDRŽAVAN DNE S. IN 6. APRILA 1915. 1 <*i I • i mm ».. * • Ta .slika nam. kaže gg. odbornike in zastopnike Prvega gl. zbora Društva sv. Družine v dyorani šole'sv. Jožefa v Jolietu, 111. Imena istih so- Stoječi od leve na desAo: Del. Ant. Pasdertz, Ant. Sraj, Jr., blagajnik John Petric, tajnik Jos. K.lepec, predsednik Geo. Stonich, podpredsednik Stefan Kukar, zapisnikar Ant. Ncmanich Jr., H. nadz. Nicholas J. Vranichar, del. Ant. Kastcllo. Sedeči od leve na desno: Del. Jos. Težak, del. Simon Šetina, del. Ant. Ntfmanich Sr., del. John Stua, del. John Kren, del. Ant Sraj Sr del Matt Vidmar, del. John N. Pasdertz, del. Ant. Trgovčič, reditelj Fr. Kocjan. - ' '. ' Joliet, 111., 7. apr. — Prvo glavno zborovanje Društva sv. Družine se je vršilo v ponedeljek in včeraj v dvorani šole sv. Jožefa. Tem povodom je bila dvorana lepo okrašena; v ozadju govorniškega odra so vihrale slovenska, hrvatska in ameriška zastava. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. Več o tem je citati v Zapisniku istega na 5. strani te izdaje Am. SI., glasila Društva sv. Družine. — Rev. A. F. Moder na potu okrevanja. Kakor nam poročajo iz Bridge-villa, Pa., se nahaja tamošnji slovenski Župnik, Rev. A. F. Moder, na potu okrevanja. Dne 6. jan. t. 1. je bil č. gospod hudo zbolel za vnetičnim rev-matizmom in hitro revmatično mrzlico. Sedaj mu je ta bolezen malo odnehala, ali nadleguje ga še. Želimo gospodu, da kmalu popolnoma ozdravi! — Na obisku. G. Bert Clementich iz Minota, N. D., se mudi te dni v Jolietu na obisku svojih sorodnikov in prijateljev. /Njegov oče je imovit farmar v Severni Dakoti in biva v tej deželi ze nad 31 let. — Krsti. V naši slovenski cerkvi je bilo v nedeljo popoludne krščenih četvero otrok, med njimi Ivan Daniel Završnik, najmlajši sinček g. Frank Završnika, potovalnega zastopnika da-lekoznane jolietske tvrdke Slovenian Liquor Co. — G. Frank Božič, 620 N. Broadway, je bil včeraj zjutraj zopet prijetno presenečen. Obiskala ga je bajna Rojenica in ga obdarila s čvrsto dekličico. , — Republikanski tiket izvoljen. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Jolietu jfe bil z ogromno večino oddanih glasov izvoljen ves republikanski tiket desetih pomožnih supervisorjev, ene-^ ga ccstnega komisionerja in enega šolskega pooblaščenca. Zopet izvoljen je kil za pom. komisionerja in največ glasov je dobil g. Alexander F. Ross, dolgoletni foreman tiskarne Am. SI. — Plesna veselica si. društva sv. Ge-novefe št. 108 K. S. K. J. velikonočni ponedeljek zvečer v Sternovi dvorani se je obnesla nad vse pričakovanje dobro, če vpoštevamo slabe čase. Dvorana je bila polna plesaželjne mladeži, in zabava se je razvijala v najlepšem redu. Navzočih je bilo tudi nekaj kandidatov za mestne volitve. In razvila se je tudi živahna agitacija za predstavo "Desetega brata" dne 18. t. m. v korist slovenskim vojnim ranjencem, tako da se je ta večer prodalo prav mnogo vstopnic, kar kaže pravo narodno zavednost našega občinstva. — "Deseti brat." Vse priprave za tiprizoritev "Desetega brata" na odru Sternove dvorane drugo nedeljo, dne 18. aprila, popoludne in zvečer na korist slovenskim vojnim ranjencem so skoro dovršene. Naši vrli diletantje se pridno udeležujejo vaj, in tudi pevski zbor se pripravlja, da po svoje pripomore k največjemu uspehu domoljubne prireditve. Vsi kar tekmujejo med sabo, da bo njihov javni nastop nadkrilil vsfe dosedanje. Saj pa je tudi priložnost izredna: nabrati čim večjo vsoto za slovenske junake, ki so bili Tanjeni na bojnem polju v zvestem izpolnjevanju svoje domovinske dolžnosti, kakor jo je zahtevala od njih sveta prisega. V korist tem junakom naše krvi se bode vršila predstava "Desetega brata". Zato pa je tudi zanimanje za to predstavo od dne do dne večje. V^č prihodnjič. — Vzorna rodoljubkinja. Največ vstopnic za predstavo "Desetega brata" je dosedaj prodala gdč. Katarina Lukatiich. Samo v ponedeljek zvečer na veselici dr. sv. Genovefe je razpe-čaJa 46 vstopnic po 50c! To je pač nekaj, kar zasluži čast. Pa tudi druge gospodične, ki bodo pri predstavi sodelovale, prav nič ne zaostajajo v pridnosti in vse kar tekmujejo med sebpj v rodoljubnem delu. Na take dičiie gospodične Američanke smo lahko ponosni! In tudi v stari domovini bodo slišali o njihovem navdušenju za slovensko stvar z veseljem! — Živa koza na odru. Naš Krjavelj (g. John Petrovčič) je zasledil v bližnjem Rockdalu neverjetno brihtno kozo, ki nastopi ž njo v "Desetem bratu ' dne 18. t. m. To bo pač ogleda vredno! — Aprilsko vreme. SolnCe je sijalo na velikonočno nedeljo, vendar nas ni moglo ogreti, ker je bril mrzel veter in pometa! ceste, da se je prašilo kakor v kaki puščavi. V ponedeljek pa je bil prvi pravi pomladanski dan, da ga je bilo vse veselo. Ali veselje je bilo prezgodnje, kajti v aprilu smo iti vreme se izpreininja skoraj od ure do ure. — Mesec marec je bil mrzel in suh, dežja je bilo le malo. Najtoplejši dan v marcu je bil 24., ko je kazal toplomer 58 stopinj nad ničlo. Najmrzlejši dan v marču pa je bil 30., ko je stalo živo srebro samo 14 stopinj nad ničlo. Bonifas, Mich. — Slavno uredništvo Am. Slovenec! Ko čitam vaš list, vidim razne dopise in eni so proti G. Naroda, g. Blatniku in tako naprej. Jaz se pa v nekih rečeh strinjam ž njimi. G. N. bi rad Avstrijo potopil v blatu: to ni čudno, kaj se ne spominjate, da pred nekaj leti je zaprla g. F. Sakserja slavno osebo v ječo? Kaj ni to pregrešno? Ako kaj zagreši, to se ne gleda. G. N., vsegavedni list, je v Avstrijo ustavljen: kar zaškriplje mi pod nogami, kadar je mraz, od jeze. In da je brez-verski, jaz tako mislim, prvič to se ne gleda, samo da je groš; drugič je pa dnevnik, naj se torej on pusti, da ga bodo G. Sv., Proletarec in N. V. prekašali? O ne, to ne sme biti. F..... ne more videti. Kaj mu ravno oni ne delajo zaprek? Oni opozarjajo ljudstvo, naj se ogiblje slabih listov. To je sicer prav, ali kaj hoče duša človekova pod njih marelo! Za denar se gre in ponižanje cerkve. Tako je, vidite, g. urednik. Ako kateri duhovnik umre, saj ga pohvalijo, ker so enega nasprotnika prosti! G. Kranjec je umrl. On je bil gospod, da malo tacih. Samo v naše stvari se je prečeč vtikal in nas je natiral, da smo morali ceno knjigam znižavati, ker je ljudstvu naznanil vso resnico, da zah tevamo od delavcev, ki so nam vse na svetu, trikrat toliko kot je knjiga dru god. Kaj je to lepo? Od lanske veli konočne številke od Kristusovega groba me je naganjal tri poti za pojasnilo. To se ne spodobi za take naprednjake Jaz sem pa še ono številko shranil in že komaj čakam, da bi prišla letošnja; ona nam prinese mogoče še, da Kri stusa sploh ni bilo nikoli na svetu. To vam bo pičer! Vam je lahko, samo tisto treba pisati, kar so nas doma sta riši, duhovniki in učitelji učili. V G. Naroda je vse drugače: on nam pojas-nuje stvari, ki se še nikoli niso in se ne bodo godile! Jaz sicer nisem več naročen, ker jaz sem preslabe glave, da bi si take stvari tolmačil; popred sem bil, ko je bil še nazadnjaški; več let še V staro domovino sem mu pot plačeval. Dobim ga vseeno brezplačno, ker tu v naši na selbini ima pet naročnikov, pa ga do bim lahko za vsakim plotom. Sicer drugo me ne zanima kot krasne slike g. Jagra in njegove družbe. To je malo takih glav na svetu. Jaz vse to izrežem ven in shranim, da bom pokazal doma, kake naprednjake imamo v Ameriki. Ko bi prišel domov, znam, da bi ga z vso častjo sprejeli v varstvu orožnikov in policajev ter mu preskr beli sobo, ki je za take gospode. Že mnogo takih učenjakov, ki so spred kozje črede stopili na najvišjo stopinjo naprednjaštva, bi imeli med sabo, ali kaj pomaga, ko ali jih obesijo, ali pzt po ječah modrost končajo! Dopisniki tega lista pišejo tudi mnogo od Blatnikove slovensko-srbsko-ruske lege. Kaj so pa to za ene lege? Pišejo, da ni vse nič od drugih leg, od llovenskih pa toliko. Enkrat je vozil voznik iz Rakeka čez našo vas sode 'vina. Imel je slabe lege. Prosil me je: "Posodi mi, prijatelj, tvoje lege; dam ti 50 kr. in lege pripeljani nazaj." No, potem nekaj vredne. Tako bo tudi z Ivetovimi; še ceneji bodo njegovi "furmani", bodo pa dali denar, pa bodo lege imeli za ves gnoj odpeljati in še naprej za spomin. Tako je moje mišljenje, vidite, g. urednik. Pa boste mogoče rekli: "Ker je vse tako dobro, kaj si pa pristopi! k našemu listu?" To se nič ne čudite, ker čudim se jaz, kam sem gleda!, da nisem poprej pristopil k vašemu listu. No, se ga bom pa sedaj trdno držal in ga raz-širjeval med mojimi rojaki. In že sedaj vam kličem; Dragi rojaki, preglejte, kot sem jaz, saj to je lahko. Ne pustimo jim več naprej! Saj vidite na prvi pogled, kaj so in kam krmilo o-bračajo. Proč ž njimi! Najbolj čudno se mu zdi za g. Sakserja, da se take protiverske slike in blodnje smejo staviti v njegov list. Obžalujem! Daleč sem raztegnil dopis; ker je ta pa šele tretji, prosim potrpljenja. Delavske razmere so srednje. Delamo sicer vedno vsak dan; le sedaj nas bo sneg zapustil, ne bomo mogli več voziti lesa ven iz gozdov, bo premokro, bodemo morali nekaj tednov počivati. H koncu pa pozdravim vse čitatelje (-ice) tega lista in vam kličem: Pod pirajmo in ra/.širjajnio ta list, ker sa mo še on nas čuva in brani pred sovražnimi biči. Tebi, hrabri in pošteni A. Slovenček: lc tako neustrašeno naprej! In tudi tebi, G. N., in tvojim bobnarjem želim veliko uspeha, da dobiš številko, ki jo ima najboljša moka v starem kraju, namreč: 0., ter vam želim vsem okoli stoječim mnogo Kalamonovega blagoslova za dobro kupčijo z legami. John Mišič-Martinovec. kot Pavel, gdč. Peterlin kot teta, gdč. Malovič kot Uršula. Prav posebno je bil pa dovtipen Ribničan Štrigalica, kateri je bil Mr. Meglič, ki je poznan kot izvrsten igralec in je res fant od tare. Oprostite, g. urednik, ki ne vem za vsa imena igralcev; saj bodete pa. gotovo čitali v lokalnem listu "Sloga". Igra "Turški križ" je pa zanimive vsebine, le. žal, da se rojaki tako malo zanimajo za tako krasne predstav^! "Orel" se riajprisrčneje zahvaljuje vsem udeležencem, posebno pa veleča-stitemu g. J. Omanu in dr. predsedniku, velč. g. Ponikvarju. Kakor sem že omenil, imamo list "Sloga", katero prisrčno pozdravljamo in ob njenem rojstvu kličemo: Rasti in razcvitaj ter korajžno stopaj naprej navzgor Kaj v sedanjih časih bolj potrebujemo, kot poštenega časopisja! Kaj pomaga dobrim poštenim krščanskim sta-rišem, ki pošiljajo otroke v katoliške šole, pa če imajo v hiši slab list! Taki ljudje so pomilovanja vredni, ker ta-korekoč visijo na plotu in niso ne na eno, ne na drugo stran. Pomilovanja ste pa vredni zato, ker nimate usmiljenja do svojih nedolžnih otrok, ki jih pohujšujete. Da sem pa to spregovoril, to je vzrok, ker še v cerkvi pri sv. maši vidim rojake, ki imajo na prsih znake narodne jednote. Poglejte, ka kc ste nerazsodni! Da ste pa tako nerazsodni, je pa menda vzrok to, ker niti ne pogledate (čeprav ste člani) Glasila narodne jednote. Prepričan sem, da če bi polovica članov narodne jednote čitalo Glasilo narodne jednote, potem bi — če ne odstopili od rudeče mlake — vsaj od gl. odbora zahtevali "rent" od peči, kjer sežigate umazano Glasilo. Glavnim uradnikom narodne jednote bi pa priporočal prečitati čla nek v "Ave Mariji", spisal A. Tomec. Pošteni slovenski mladenič in pripro-sti delavec, delavci, take poslušajmo kot je naš. A. Tomec, in 119 sleparje pri narodni jednoti, in ne glasila narodne jednote, še manj pa glavnih u-radnikov, ki so taki duševni siromaki, da so pozabili, da so bili pred nekaj leti v Marijini družbi in z Marijino za stavo hodili na Božji pot. Vedi, so drug, da žal jim je v srcu, ali bojijo se socijalističnih generalov, da bi se vrni li v naročje sv. katoliške cerkve. Prišel pa bo čas, ko bodo zgubili strah pred rudečimi voditelji in se z največjo ponižnostjo vrnili k Bogu. O, da bi vsaj ne bilo prepozno! Te skromne vrstice so namenjene rojakom, ki stoje zraven rudeče mlake (v narodnih društvih). Bodite pre vidni, da vas ne potegnejo rudeči dopisniki narodnega, katoličanom prisiljenega (po socialistično svobodomiselnega.) glasila! Varujte se, dragi ro jaki, slabega berila' Slab list je najhujši meč za vaša srca. Konečno, dragi rojak, ti povem šc to, da kolikor poznam rudečih sleparjev, so bili mežnarji, če ne pa v Marijini družbi v stari domovini. Takoj ko so prišli sem, so zašli in sedaj so seveda "strašno napredni". Socialistični listi pa tulijo, kake da vzgaja sv. katoliška cerkev. Kedo je pa kriv, ko sami rudeči sleparji?! Taki, ki so odpadli od svoje sv. vere, so seveda sedaj najbolj izvrstni obrekovalci sv. katoliške cerkve. Vedi pa, dragi čitatelj, da otrok, ki napada svojo pošteno mater, jo obrekuje, ostudi pred bližnjim, tak otrok je zašel, je narodov izmeček in nemogoče je, da bi imel' srečo na zemlji. In taki narodni izmečki so kranjski socialisti. Da je videl prihodnjič! govor s Poljakom in mi je pripovedoval, kako jih neusmiljeno Rus zatira in odira vse, ki niso pravi Rusi. Revolucija je na dnevnem redu vsaki dan, še v mirnem času. Še nekaj v pojasnilo tem, ki pišejo, da prišel bo čas, da bomo vsi za ligo, ali bo prepozno. Rečem vam, ligaši: da nikoli, in še enkrat — nikoli! Stokrat sem raje pod Avstrijo nego pod Rusijo,, ali pod katero drugo državo. Vi pa, kateri ste za Rusa, držite se gesla: on vam bo cekinov dal na mernike in boste mogli kramp in lopato odložiti na stran, ker vam bo dal gro-fovski stan. S^čen pozdrav vsem rojakom, kateri se zanimate za list A. Slovenec, in bodite uverjeni, da na vaši strani je moč in vaša pot je prava pot. Cornwallski farmar. cev! Neki rojak v Pittsburghu, rodom Hrvat, se izraža po Pittsburghu, da kolikor bode njegove moči, bode gledal, da vsaki avstrijski človek bode izgubil delo. To pa to! Z dopisnikom iz Butte, Mont., Š. se popolnoma strinjam. S podpornimi društvi napredujemo dobro, edino dela nam manjka. Zimo imamo mirno in suho. Pečlar-jev nas je preveč. Koncem dopisa pozdravljam vse Slovence in dekleta v Ameriki. Tebi, list, pa mir in veliko uspeha. Prihodnjič še kaj. Geo. Verbanec, Avstrijec. to res," boš L. H. S. Cornwall, Pa., 5. apr urednik A. S.! Prosim tudi jaz malo oglasim zdaj ko je grom in bli Dragi mi dovolite, da se v vašem listu, k in hud vihar Kansas City, Kans., 5. aprila. — Približuje se nam bela nedelja in ž njo veselica Cerkvenega društva. Kakor že enkrat poročano, bodo priredili najboljši tukajšnji slovenski igralci in igralke prihodnjo nedeljo dne 11. aprila lepo in vseskozi zanimivo ter pomenljivo igro "Revček Andrejček katera je žela vsepovsod, kjerkoli se je uprizorila, največjo pohvalo. Igra je precej dolga in se bo pričela točno ob 7mi uri zvečer v slovenskej dvorani na 515 Ohio Ave. Kakor vaje, ki se pridno vršijo, kažejo, bo igra prav dobro uspela in se bo gotovo s povoljnim uspehom upri zorila ter bo nudila obilo užitka. Igra se bo kaj lahko izpeljala, ker se je gle dališki oder povekšal. Pa tudi v dvorani bo več prostora, ker se je s pomočjo tukajšnjih podpornih društev precej podaljšala. Zato pa pridite vsi Slovenci in Slovenke v nedeljo popoldan na veselico ki bo nudila raznovrstne zabave, zvečer pa se vsi polnoštevilno udeležite igre in pripeljite tudi sosednega naroda seboj, da bo dvorana zopet polno-natlačena, kakor je bila o času zadnje veselice. S tem boste napravili veselje igralkam in igralcem, objednein boste pa imeli sladko zavest, da ste zo pet nekaj storili za svojo domačo slovensko cerkev. Vreme imamo tukaj sedaj par dni prav pomladansko. Saj pa je že tudi čas, kajti že davno se je oglasil ozna-nitelj spomladi sv. Gregorij pri nas, a zapustil nam je le precej slabega vremena in par precej mrzlih dni. Zdaj pa kaže vse, da je pomlad stalno pri nas in da bode sv. Jurij tudi letos v zelenej obleki prijezdil med nas. Mladi pevski zbor dobro napreduje, pevci prav pridno obiskujejo vaje in kažejo veliko zanimanje za napredek v petju. Moški zbor se je razširil v mešani zbor, ki obeta mnogo uspeha. Le ■> rlo naprej, pomlad jc tu, ki vsakega na^lri 7 novim veseljem, ki se kaže na zunaj v tej ali ovej pesmici! Pevci in pevke, mladi ste, živite v krasnem pomladanskem času svojega življenja, zato z milimi pesmicami korajžno na dan! Tukaj se je ustanovilo tudi društvo šolarskih otrok, ki nosi lepo ime: Društvo sv. Alojzija." Društvo obeta prav mnogo dušne koristi, pa tudi telesnih dobrin. Društvo že šteje nad 30 članov in članic in bo gobovo prej ali slej naraslo na 60 in še več. Sliši se tudi nekaj o pevsko-drama-tičnem društvu. Morda se pa porodi v bližnjej bodočnosti. Tudi politični klub je prav vrlo deloval in še deluje sedaj za časa volitev^ Želeti je le, da svoje delovanje tudi po volitvah pridno nadaljuje in pomaga našim 'rojakom do državljanskih pa-, pirjev, kateri namen bi ja moral imeti v prvi vrsti! Poročevalec. magala do vašega cilja angleški M in ruski Miklavž, ste se zelo vse« Zakaj pa se vojskujeta Rusija m • glija? Ta bi rada imela kontrolo morju čez vse države sveta, Rusiji' na suhem. Ker ima Rusija že P^ vico Azije pod svojo vlado, bi r3"' še Evropo dobil v svojo sužnost. šam Vas, g. B., in vas ligarje, Jab' svobodo imajo v Indiji, v Eg'P™ Buri pod angleškim Jurčetom, 111 ljaki, narodi v Kavkazu in Sibiriji P ruskim Miklavžem, ker mislite, <»• MSbl; *tu s ta dva prijatelja svobode? Doklerj*>°ni Sublet, Wyo., 2. apr. — Prišla je Velika noč in vesela spomlad, katere se vsak veseli. Bolj kot navadno, je težko pričakujemo letos z upanjem, da se bodo delavske razmere zboljšale, čeravno dobrega nam zdaj še ni pričakovati. Kaj žalostne praznike in spomlad bodo imeli pa v stari domovini. Pomanjkanje, beda in bolezni, vse to jih obišče že zdaj in kaj še bo, če še bo dolgo trajala ta vojna. Zastonj pričakuje posestvo gospodarja, oče sina, žena moža, otroci očeta, sestra brata. Marsikateri se vrne domov k svojim, toda žalostno, brez kakega uda, ki ga je zgubil v vojni. Mnogi pa izgubijo na bojnem polju svoje hrabro življenje. Mnogo tudi čitam od naših rojakov, kako se hrabro in vestno bojujejo v raznih bojih za domovino, pa bi rad nekaj tudi jaz izpregovoril. Kakor je razvidno iz bojev naših hrabrih junakov, smo lahko ponosni na nje. Ce bi imela Avstrija tako močno armado, kakor jo ima Rusija, bi jih že davno pognali do Petrograda, tudi če gre še Blatnik s svojimi ligarji Rusom na pomoč. Kakor štajerski Jožki, tako so tudi kranjski Janezi pohvale vredni. Nadalje sem tudi čital mnogo o Slovenski ligi, in o zborovanju v Chicagi. Ker pišete v svojem programu, da delujete za svobodo in dobrobit jugoslovanskega naroda, zakaj pa niste pustili Slovencev na zborovanje? To ni namen odrešiti slovenski narod, ker so Slovenci tudi jugoslovanski narod, in pri tako važni stvari sme biti vsak navzoč. S to ligo bi radi skopali grob Avstriji in uničili cesarja. Toda če mislite uničiti vladarje, niste na pravem koncu pričeli. Treba vam je odvreči najprej ministre, potem poslance in kapitaliste, potem pa postaviti na njih mesta druge, da bodo delovali tudi za revne sloje. Toda pod temi, katere boste ligovci postavili na njih mesta, bomo še večji sužnji, kot smo bili dozdaj. Ker mislite, da bosta vam po- Cleveland, O. — Veseli velikonočni prazniki so za nami, katere smo v naši naselbini praznovali najslavneje! Na velikonočno nedeljo navsezgodaj zjutraj se je začelo vrlo, ljudstvo zbirati v hram božji, v cerkev sv. Vida, ker je bilo ob pol 6. uri Vstajenje našega Izveličarja; potem je bila slovesna peta sv. maša, katero je daroval naš č, g. župnik, Rev. Ponikvar. Ob 10. uri pa so se korporativno udeležila katoliška društva sv. maše, katero je daroval naš č. g. J. J/ Oman. Na velikonočno nedeljo zvečer ob 8. uri pa je priredilo dr. "Orel" krasno igro "Turški križ". Igralci zaslužijo pohvalo ,žal, da ne vem vseh imen. Posebno, so se pa odlikovali:1 Kot turški paša Mr. Novak, Mr. Škrjane prišel nad našo rojstno deželo Avstrijo. Pa ne boji se in ne poda se in tudi se ne bo podala do zadnje kaplje krvi. lil če se tudi poda, amerikanski Ligaši ne bojo imeli niti enega centa dobička od tega. Smešno se mi vitli to prepiranje po časopisih in zmerjanje lista A. Slovenca, ko je vendar vsakemu znano, da list ni odgovoren za dopise, ampak dopisnici. Ne moreni vsega popisati, ker bi vzelo preveč prostora, in ni mi treba tudi rojakov učiti, ker sami dobro vedo, da z ligo ne bojo prav ničesar dosegli. Ko bi tiste cente dali siroma kom, bi bilo veliko boljše storjeno Vsa čast gre g. Kristanu in vsem, ki so v tem oziru 11a njegovi strani. Le drži se svojega gesla in ne bodi vsaj ti izdajalec domovine. Tisti I.iga^i mislijo, če jih je en fucat na njihovi strani, da je že vsa Rusija njihova: ali britko se varajo — niti desetina, recimo od sto eden ne! Dobro mi je znan Steclton, Pa. Na stotine živi tam rojakov. Kedo se oglasi za Ligo? Nobeden, kakor neka baba je nekaj čven-ketala čez vaš list v Glasu Naroda, in še imena si ni upala podpisati! Ko bi si bila ta čas cunje prala, bi veliko boljše napravila. Pa pustimo to pri miru. Le toliko odgovorim tistim, ki so zoper Avstrijo: Čeravno Avstrija izgubi, vseeno v Ameriki živeči rojaki ne morejo čisto nič pomoči. Vaše ligar-stvo je prazno slamo mlatiti. Vsak naj prebere še enkrat zapisnik g. Kristana, ki je bil priobčen v G. N. i" <1°" bro premisli, in bo prišel d« prepričanja, da je resnico govoril. Ravno tako mora biti in nič drugače. Tako rojaki: ako bi imeli dati en dolar za ligo, je boljše, da ga v stari kraj pošljete svojcem; boste vsaj sigurni, da ste pomagali svojcem in ne bojo drugi z vašim denarjem razkladali. Naj že omenim, da sem prišel v po- ste iskali pri vladarjih svobode, J boste imeli, vi, ki ustanavljate W . ---■' ki smo proti njej. Vsi in' vsi kapitalisti so veliki naspw 1 ljudske svobode, in tako bi bil' " vi, če bi s svojo ligo kaj dosegi' 1" šli potem na kako boljše mesto. ^ Nadalje je tudi pisal I. B. v • kako so se avstrijski vojaki v4a,aj bom, kar celi polki, in kako s° 4 *t. ški vojaki v Belgiji oskrunjeval' Čudno se mi zdi, da le on sain tacega in nihče drugi. Najbrž^ peljal z zrakoplovom kot častni , poročevalec na bojna polja. tudi, da so bili slovenski vojaki P ljcni prvi pred žrela ruskih topg Galiciji; za njimi pa so bili PoSJ?j da bi strelja"! Madžari in Nemci, bi se h Rusi. Bilo je pa čisto drugače- Slovence, če bi se hoteli umekn'"^ slovenski vojaki so pač včasih še., več hrabri in še na povelje d fencij smni Uj! Než, *bn0 Nov it pr, bilon v>nje šlo v •tali Ptebi, tako M 01 ski u, r«(lnc P'šets bolj napad«0 ne ubogajo in vražnika. Še nekaj. Pred par dnevi se® prav čudne sanje. Šel sem k počitku kakor navadno. V g ■ pa šinejo sanje. Videl sem v stati slovenske vojake na fr°n . rusko armado in njihovimi top0 a __'__' . i.. 1 T 1? „ cvniiltt1' J r M t f njimi pa je stal I. B. s svoji®', rekoč: "Če se ne vdate Rusom. ojaki se1 n«. i b* sov. Streljali so jih in sekan neti, da so padali kot hrošči, drevesa streseš. Torej če b' ^ avstrijski vojaki tako hrabri, .. - bi imel' bilo '' postrelimo." Toda naši vi bali ne Blatnikovih jagrov i« sekah z «5 Je ravno slovenski, in če poveljnike, tedaj bi se ne _ bati ne Rusa, ne Srba, tudi če polenta njim na pomoč. --ejn:' H koncu tega dopisa pa k'lC veli slovenski junaki! Pozdrav- ^ Slovenec iz Savinske 1 j> 'ali c 'lah S it Joroč vfazn flat sili »I *v 'van % ; i?kob jjien, ove — Denarne cene na 1. strani so prave cene — ne previsoke, ^ nizke, ker vemo, da vsakdo ra<> rl) pravo ceno. Zoper srbečico, kraste, li-šaj, oblotočnika, brsljans-ko zastrupljenje, srab, slani tok, prišč in luskine — je izborno SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Sevcrovo Zdravilno milo'-Milo za vsakega člana v druiinl- Cena 25 centov. Severa's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni). Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov^ Cena lončka je 50 centov. Pittsburgh, Pa., 1. apr. — Cenjeni ur. A. S.! Da lie boste zamerili, ker Vas zmeraj nadlegujem s svojimi dopisi. Zmeraj še nekaj mastnega čitam v G. N., zmiraj "drukajo" o nekakovi svobodi. Taka svoboda pa se mi nič ne dopade, kot jo oni opisujejo. Odkar so zaključili sejo SI. Lige v Pittsburghu, se več nič ne sliši o nikaki svobodi. Kar sem zadnjič pisal v A. S. o SI. ligi, so rekli, da v slučaju avstrijske zmage bo slabo za nas Slovence. Moje mnenje je: če Avstrija zmaga. bode zanje težek izgovor, kam če-jo z denarjem, kar so ga nakolektali, tako da 11a vsak način mislijo denar prihraniti. • Če pa Rusi zmagajo, bodejo rekli, da ni vredno iti na velike troške, kar so tudi sami prepričani, la rekel je miš, da iz tega vsega ne bo niš. Vprašam vsakega ligarja: Kaj si pa naredil dobrega za državo, ker češ imeti tako dobre pravice? Si mogoče kri prelil, kakor jo naši bratje prelivajo za svojo domovino? Si kak davek plačal, ko si toliko let v Ameriki? Gotovo niste nič dobrega naredili za domovino. Vprašam vas, avstrijske izdajice: imate mogoče enake pravice v Ameriki kakor njeni pravi državljani? Gotovo ne. Tako je tudi v Avstriji. Kedor zaupa in pomaga deželi, ima tudi pravice: vi jih pa ne morete iskati, ker ste izdajalci svoje dežele ali domovine, in naroda! Nam pa mislite mesec v vodi pokazati. Meni je pa vseeno, če bodem živel tukaj ali v svoji domovini, še zmeraj izkazujem, da sem avstrijski Slovenec. Kaj pa I. Blatnik, novi kraljiček slovenske svobode, tisti, kateri je poblatil si. list G. N.? Dobro si svoj jeziček namazal, da si še med Slovenci punt naredil, da svoje brate izdajalce nazivašl Sramota, da si slovenske matere sin! Ti G. N., če se ne bodeš primil starega gesla, se tudi ti izgubi izmed Sloven- SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorne odvajalo. Prijetno in uspešno. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Vodeni epahek. )n r,- "Prosim objavite moje v'^ j0p«' cite, da jo Severovo Zdfrvt'0 ^,„0 kožno ixilezni ozdravilo m""' Si s< Box 53, i VaS lekarnar ima naprodaj Sevcrovo pripravke. ZabtevaJW Se«rov£ Zavrnite nadomestitev. Ako jih no moret« debiti, uaročijte Jin W. F. Severa Co. CEDAR< | Iz malega raste ve Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto imeti (caj na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali v p o pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The a JoBet , Natio"*1 Banj* |3 JOLIET, H11 ^ »lov ."•"Ov ita '<•» 1 ««V s Sli Koi »i4j $ fub 'Kr; H\ h £ "ij; h ni, »i; fol lil S; S■ Karol Heidrich umrl. V i tf -.'-'ibljani je dne 15. marca umrl v 85. starosti č. g. Karol Heidrich, biti misijonske družbe sv. Vin-"j t Cl)a -Pavlanskega, konzistorialni "°m 'lri'nik' imejitelj zlatega zaslužnega |jj oza s krono, dež. bolnice kurat itd. Mubljani je deloval dolgo vrsto let j.iMe'n' bolnici, priljubljen je bil po- ved"0 k0t spovednik; nad 25 let J'e SP°-ova' v kn. šk. semenišču, in ko ga lilPfed desetimi leti zadela kap, je in f rfi nf1 v« M 2 ali.1 if ' njegovo poglavitno delo spovedo-duhovnikov. |T 12 s.elške fare j'h je dosedaj od-E! vojsko in k vojakom 306; med p,,.1 78 gospodarjev. Pri zadnjem wanju jih "je bilo odbranih še 31. w .Jih bo skupno 337, to je 10 in ^ °astotka faranov. Štirje so v voj-ri(]Ur"rli; za dva je tudi že prišlo u-Piš"t° obvestil°. da sta mrtva, pa še ?! r 2i oŠ ivo i J i j» t t i« Haje .j'1' dovtipi. Nedavno so za 'ali ,0Jake na severnem bojišču sku-iir,ailCmoke ter jih nato v velikih množili inn,0sili v okope. Rusi so to opa-jCj . ,er ne poznajo cmokov, so brž Vr .cal| glavnemu stanu to-le: "So tjjj^ Z: s5 Pripravljajo na velik na-iiat'Sn ls°če in tisoče belih ročnih gra Ovijajo v strelske jarke." si]] I* rufkega ujetništva so se ogla-&čk VCŽ. mesecih: Janez Blažič iz PiSmoOV.ca je ujet v Tjumenu v Sibiriji. Ivaa r,Je hodilo v domovino 107 dni. % 2 ama.r iz Lutrškega sela in Ma-V ' llc iz tŠravberka sta ujeta v leno V Turkestanu. Vsi trije :0lJ ^vem3"' S° iz žuPn'je St. Peter pri d°: Via ?estu- Ant011 Kuralt, kadet t" ki, SV abnici pri Škofji Loki. Na-"1 "ijjenoy V ma!em mestu v guberniji )vgorodski. 0jni ujetnik Slovenec '— umrl bolnici. Zemska bolnica v ah. gubernija Nižninovgorod na ^Dskerri Strijsk Je Uradno sporočila potom av-Srady68^ ^dečega križa župnijskemu ! Je o,1(1Pri Sv- Križu na Vipavskem, da pl "a ij VmrI dne 16. decembra 1914 •u Jg^ . -"V iV. UV.VV.111U J d 171 Sial. ,Ivan Krečič, posestnik )>jah na Vipavskem. je. °ga družina. Dne 11. marca 'jske Ua ?ohiniski Beli na Go-,Vom v°jaški pogreb domačina-i umr" a, Antona Markelj, ki je do-jv jn Ila Posledicah prestanih napoju /p"' katere je dobil na bojnem i tu^ civji- PoSreba se je udele-i v0ia-lOjaŠt^ 'n mu izkazalo zad-' , 0 čast. Nobeno oko ni o-1 očet'0'^0 S° spuščaIi v Srob tru-"Oovo 2a' kl zapušča za seboj ubogo ltbljeniIj®seterimi P°Po!noma nepre-star ij11,1 otroci. katerih najstarejši '"druži Ct' Pok°jni je zamogel svo-P»o 0 Poživljati le s svojo izvan-Vj, nostjo in delavnostjo. Za- 5s'ne&-,1, nikakega premoženja, niti doma. 'tžiSe^0sS.p- Ml'an Skrbinšek, igralec in [Vtn'I nov!VeLnskega gledališča, ki se je f bojišč^ 19-14 ranjen s severne- ■ ^diiu , V- yjnbljano, se zdravi sedaj '«Hovan unaiu in je bil 1. marca ^Polka. fezervnim praporščakom 87. ^adti • «dii w-.clne 21- februarja na senika i3'SCU rezervni poročnik 17. L^bra m van Fiala, ki je bil že sep-ri)° brahr odlikovan z veliko sre-j ur°stno svetinjo. rJv«nskinr'®ke&a ujetništva piše neki . °ia: p zervni poročnik iz Slobod-* V l«di I,0'"0 smo smeli pisati do-da Ji°yensk°. dokler se ni izda t K V . . .....* pu šah p ,emo čas, čitamo in Enoličnost in življenje "ocajo večkrat med nami •> qa si« ■ uu,il« se ni izdal «e de P'sati ujetniki le rusko. S se učim rusko, a žal 'n besedC-J:i' le s Pomočjo časopi-Pismo "Jaka' Upam, da ložje či- Sli"1 P° d0lK^r ga j3Z PiŠem" K° sm„ Jneni popotovanju do-Virt-S tU r ČUtiIi kmal" domače. 13 'S celo ž?va,de sneKa en dan, ga ne '> HXm vojakov- Med LIadžar i, Slovenci, en Poljak, Cn ^alijan; ostali so 'Rra ' Da nam izplačajo po 50 j^ttio • "bijemo iil.Jl Val rUska C\ntin S£uj-etn^tvaseie °«lasii v.o J Pravi, da je še ^icVpCstaT',da Sepridf.dT°- te hc Tab„, ta Podpisana tudi Iv. Sn0V°' in Franc Rebolj ; novelVC,bil0 odda"° v Bij- 0j c''j 4 m ra lani- dospelo je pa >p marca, 1915. ^ber j Polkovnik. Polkov-HapQveljnik ^branskega polka, \\\' smrtni ga črnovojniškega 2 avtobiu° ponesrečil, ko se je cCitobilom ^"'ij'^trlec ^Ubljani PO kratki bo- ' d0ltl( ,'n rezervni nadporoč i'- V ^ast '^ranfk^a nešnolkn o "-ri SOlnc. 'stner. '•Ci ?astn^r'!",SKtga Pešpolka g. . ' Kastner °laStnik starc tvrdke °dliko °VatlJa sIovcnskih vojakov. Srebrno kolajno 1. razreda sta dobila Fr. Ahac in Ivan Mravlje oba pri 5. dragonskem polku. — Srebrno kolajno 2. razreda so dobili: Franc Štajer, Fr. Pistotnik, Josip Zupan, Ivan Pasar, Alojzij Peternel in Franc Petrič, vseh šest od 17. pešpolka; Lovrenc Furlan, Avgust Krenn, Ivan Peternel, Friderik Reiter, Franc Jamnik, Anton Knez, Franc Rant, Marko eŠpec, Franc Ven-gust, Karl Wiege, Ivan Žnidaršič in Simon Zupančič, vseh 12 od 5. dragon-skega polka. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Potrato, občinski tajnik na Jesenicah. Pravi, da je zdrav in da je v Omsku, kjer se nahaja 40 do 45 stopinj mraza. Ujet je bil dne 22. novembra v Karpatih iz zasede. — Vrli slovenski topničarji. 25. decembra lani t. j. na sveti večer, se je na neki točki Rusom, ki so bili v veliki premoči, posrečilo predreti črto naše pehote ter z ognjem doseči zadnje vrste umikajočega se topništva. Topovi so jeli zaostajati, vendar se je po silnem trudu posrečilo spraviti vse baterije na varno. Le en top izpred katerega so bili postreljeni konji, je obležal v blatu onstran mostu, katerega so Rusi obsipali z ognjem. Ognji-čar Ločniškar je pa hotel na vsak način rešiti tudi ta top ter si izprosil za to stotnikovo dovoljenje. Prostovoljno sta se mu pridružila slovenska tovariša predmojster Pire in topničar Koritnik. V najhujšem sovražnem ognju so se podali na pol ure dolgo pot do mostu in potem čez most k topu. Izvlekli so top iz globokega blata, ga v dežju sovražnih krogelj prepeljali čez most in spravili do prve varne zasede. Top rešen, in noben mož ranjen! Stotnik je junaško trojico takoj predlagal v odlikovanje ter sta dobila Ločniškar (iz Sore pri Medvodah) in Pire srebrno hrabrostno svetinjo II razreda, Koritnik pa enako svetinjo II. razreda. — Po smrti odlikovana sta bila rezervni nadporočnik 23. pešpolka sodnik Ivan Kerč, ki mu je bil podeljen vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo, in pa major 16. pešpolka Julij Tambornino iz Ljubljane, ki je dobil red železne krone III. vrste. — Z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo je odlikovan nadporočnik 27. domobranskega polka Ljubljančan Zitterer. — Z Bleda. (Smrtna kosa.) Anton Sodja, sin restavraterja Jakoba Sodja z Bleda, si je končal življenje vsled zmešane pameti, kakor je razvidno iz njegovih zapiskov in iz zdravniškega ogledovanja, ki je dognalo, da se mu je um omračil. zaradi nasledkov nekega hudega padca, ki se mu je moral že prej enkrat pripetiti. In v resnici je Tonček še kot šolar padel enkrat prav globoko, tako da se mu je ta padec že tedaj močno poznal. Bil je pa sicer dober, veren, nepokvarjen mladenič, ki je verske dolžnosti povsod zelo vestno izpolnjeval. — Detomorilka. Iz Brezij poročajo: 4. marca so zaprli tukajšnjo orno-ženo posestnico I. Cvenkelj. Nekako pred 10 dnevi je povila dete, katero je pa takoj po rojstvu umorila in pokopala v kleti, kjer so našli truplo. Cvenkelj, ki ima že dva zakonska otroka, je storila to najbrže, ker se je bala svojega moža, ki biva v Ameriki. v — Umrl je v Ljubljani po kratki bolezni občespoštovani trgovec Matej Bernik, stanujoč v Florjanski ulici. Podnevi še zdrav, so ga zvečer napadli silni krči, katerim je podlegel. — Umrla je v Ljubljani po daljšem bolehaviju občeznana in priljubljena vadniška učiteljica v pokoju gospodična Marija Schulz. Blaga pokojnica je bila vzorna učiteljica in nedosežna vzgojiteljica mladine. — Maturo so na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu predčasno naredili sledeči osmošolci: gg. Dular Vinko iz Jurke vasi, Kozoglav Fran iz o-kolice Stopičc, Orešek Ignacij iz Spodnjih Vodal, Poljanec Fran iz Sv. Šmar-jete, Prah Josip iz Vrhovske vasi, Štemberger Josip iz Goč. — Katastrofa v delavčevi rodbini. Dne 15. marca zjutraj je šla žena delavca Habiča na Selu štev. 7 k peku po kruh. Doma je pustila same tri o-tročiče. Oče je namreč v Ljubljani pri vojakih. Ko se je mati mudila pri peku, so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici razširil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. Deklico so prepeljali v deželno bolnico. Rešilo jo je to, da je imela difte-rijo in ni mogla dima požirati. —Zločinski napad v LJubljani na gospo Fani de Schiava. Dne 13. marca, ko so že zaprli znano gostilno pri "Starem tišlarju" v Kolodvorski ulici št. 24, sta cula le še gostilničar g. Anton de Schiava in njegova gospa Fani; posli so že vsi spali. Gospa je imela še poila v kleti, da pripravi šc za zajtrk, kar.je bilo potrebno. Na dvorišču je zapazila, da ondi hodi nekdo. Gre pogledat, kdo da jc. Vidi, da gre gost Anton Podobnik, ki jc spal v sobi št. 8. proti sobi št. 1. Vpraša ga, kaj da išče. Odgovoril je: "Na stran grem." Gospa mu reče: "Tam je, kjer sveti luč." Ker Podobnik ni hotel iti tja, misli gospa, da ne vidi in mu reče: "Ne vidite, bom pa jaz pokazala," in stopi proti gostu. Takrat je pa Podobnik, ki je imel že pripravljen nož v rokah, zamahnil ž njim dvakrat proti gospej in jo nevarno zabodel v levo stran prsi in v desno stegno. Gospod de Schiava je čul krik na dvorišču in je šel gledat,, kaj da je. Gospa je prišla v sobo in klicala: "Nož, Toni! Nož!" Gospod, ki še ni takrat vedel, kaj da se je zgodilo, je rekel: "Ne boj se, Fani, mu bom že jaz pokazal," a med tem je zapazil, da je gospa krvava. Izklical je hitro ljudi, ki šo poklicali policijo in rešilni voz. Gospo so odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico; policija je pa iskala napadalca, ki se je skril na dvorišču v kot, kjer so ga dobili, aretirali in odvedli v policijske zapore. Napadalec je 75 let stari Anton Podobnik iz Škofje Loke doma, znan postopač. Podobnik je zelo nevaren človek in ga prav dobro poznajo v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča, ,kjer je že večkrat prisiljen "gostoval". Če je Podobnik v zvezi z nedavno pri gospodu de Schiava izvedenem vlomu, dožene preiskava. — Umrli so v Ljubljani: Rudolf Je-kovec, tovarniški deiavec-hiralec, 55 let. — Marija Vrečar, tobačne tovarne delavka v pok., 42 let. — Valentin Be-nedik, črnovojnik 17. pešpolka. — Marija Grilc, hči vpok. železniškega sprevodnika, 11 dni. — Ana Miklavčič, bivša strežnica, 79 let. — Mihael Bruchač, pešec domobr. pešp. št. 34. — Frančiška Valentinčič, delavka, 55 let. — Marija Tomšič, bivši gostilničarka, hi-ralka, 69 let. — Fran Strajnar, svečar-ski pomočnik-hiralec, 39 let. — Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju je umrla 26 let stara učiteljica Angela Kuralt in bo v nedeljo ob 5. uri popoldne ondi pokopana. — Umrl je v Novem mestu petošolec gimnazijec Ervin Dolenc, šin fotografa Dolenca. —V Celovcu je na jetiki umrl vojak domobr. polka št. 4 Alojzij Čamernik iz Ljubljane, star 25 let. — Smrtna' kosa. Na Colu nad Vipavo je umrfa gospa Marija Puc, rojena Rovan, v 65. letu svoje dobe. yt ŠTAJARSKO — Umrl je v Mariboru c. kr. profesor šolski svetnik g. Luka Lavtar, star 64 let. — Ranjen je bil na severnem bojišču pri nekem jurišu v zadnjih dneh cand. iur. Janko Koser, praporščak pri 70. pešpolku iz Juršincev pri Ptuju. ' — Smrtna kosa. Iz Konjic se piše: V sosednjih Žrečah je vzorno gospodaril g. Peter Dobnik. Ondi je opravljal častne službe pri cerkvi, občini, šoli. Ko je taniošnje posestvo bil izročil sinu, preselil se je v Konjice v svojo novopostavljeno vilo. In odtod smo blagega 741etnega moža dne 10. marca spremili na zadnji poti. Ob odprtem grobu je preč. g. arhidijakon Hrastelj številnim pogrebnikom slikal lepe lastnosti pokojnika. — Novi vojni kurat. V vojno službo je bil dne 11. marca vpoklican tele-grafično minoritski kaplan v Ptuju č. g. P. Ljudevit Rantaša, in sicer v Sarajevo. — Iz seznama izgub št. 131. Poročnik Repousch Adolf, 11. dom. p., 1. stot., iz Labina, mrtev (18.—30.-11, 1914); poročnik dr. Anton Vrgoč, 6. dom. p., ranjen in ujet; poročnik Win-diseh Artur, 5. dom. p., iz ptujske okolice, ujet. — Umrl je v Štoreh pri Celju trgovec Anton Peer, star 54 let. — Samoumor pred moževo podobo. Vdova narednika I. Temela v Mariboru je pred dnevi skočila v Dravo, a so jo rešili in odvedli v bolnišnico. Ko je ozdravila, se je vrnila v stfoje stanovanje, ki ga ni več zapustila. Stanovanje so s silo odprli in našli pod sliko rajnoga moža, ki je padel na bojišču, obešeno vdovo. Zapustila je več nepreskrbljenih otrok. — Vpokojen je višji poštni oficijal Vinko Winkler v Celju. — Signum laudis na traku vojaškega zaslužnega križa je podeljeno poveljniku orožniškega oddelka v Brucku ob Muri nadporočniku Franc Perhavcu zaradi hrabrosti na južnem bojišču. —Koroški pešpolk št. 7. Neki zdravnik 7. pešpolka poroča, da je 7. pešpolk dne 20. februarja v boju vzel Rusom štiri topove, tri strojne puške in zajel nad tisoč Rusov. Pri tem je pa sam imel le zelo male izgube. — Hindenburgoy trg v Beljaku. Občinski urad v Beljaku je svoj čas sklenil, da se "Freihausplatz" prekrsti v Hindenburgov trg. Sedaj se je ta sklep izprenienil v toliko, da Freihausplatz ohrani svoje prvotno zgodovinsko ime, Cesarja Franca Jožefa trg se prekrsti v Hindenburgov trg, Glavni trg pa v Cesarja Franca Jožefa trg. — Pegasti legar na Koroškem. Od 28. februarja do 6. marca 1915 je obo- ello na Koroškem na pegastem legarju 9 oseb. Ozdravelo je minuli teden 27 na pegastem legarju obolelih oseb, u-mrl ni nihče. -— Brat in nečak krškega knezoško-fa padla. Kakor izvemo, je krški kne-zoškof dr. Hefter v zadnjem času izgubil brata in nečaka, ki sta služila v bavarski armadi. Slovesne introniza-cije knezoškofa, ki se je pred kratkem izvršila, sta se udeležila tudi brat in nečak, ki sta v ta namen dobila osemdnevni dopust. • — Umrl je v Vrtojbi pri Gorici po kratki bolezni 681etni posestnik Ivan Cerne. — V Velikem Lošinju v svoji domovini je umrl frančiškanski pater Lucijan Letlich, star 56 let. Zadnji čas je deloval v romanskem svetišču v Barbari pri Gradežu. — "Nazaj hodi." V Furlaniji se je to zgodilo. Mož je šel na bojišče in dolgo časa ni bilo nobenega glasu o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glas, da je mož padel. .. Žalovala je in verjela; da počiva on v krvavi zemlji v Galiciji. Mašo so brali za njim, v domači hiši so jokali in tugovali. Čas teče... Neko noč potrka nekdo na okno. Kdo je? Ker le trka, gre prestrašena žena k oknu, oglasi se mož, prav njegov glas je. Prestraši se žena in začne kričati: pusti me! pusti me! smo že brali mašo za teboj, — zaprla je 0IA10 in se v solzah topila vso noč. Pri županu ga tudi niso hoteli poznati, češ da tisti s takim imenom je mrtev... Drugi dan seveda je bilo veselje, ker je on vstal od smrti. — Umrla je v Brumi v Furlaniji 8. februarja gospa Fina Brumat, sestra nionsg. Brumata, ravnatelja študij v goriški bogoslovnici. — Radeckijev veteran — umrl. V Otaležu na Goriškem je umrl Radeckijev veteran Ivan Brejc v 85 letu starosti. — Odlikovanje. Gosp. inž. agr. Rado Lah, c. kr. kulturno-tehnični pristav pri c. kr. namestništvu v Trstu ter rezervni nadporočnik 23. črnovojniškega polka, je bil te ani odlikovan s svetinjo "signum laudis" radi hrabrega vedenja pred sovražnikom. — Ladjedelnica v Tržiču zaprta. Delovodja Špacapan obstreljen. Delavec Ivan Tušar, rojen v Trstu leta 1890., ni hotel iti na delo, katero mu je ukazal izvršiti Špacapan, in sicer na ladji, ki se gradi; rajši je pretrpel, da je bil odpuščen od dela. To je bilo dne 19. febr. Dne 22. februarja se je peljal delovodja Špacapan zvečer od dela na svojem kolesu. V bližini njegovega stanovanja pa je ustrelil nanj omenjeni Ivan Tušar iz revolverja ter ga zadel v hrbet, ali prizadejal mu je le lahko poškodbo. Tušar je izginil. Delovodja Špacapan je delal v Lloydovem arzenalu v Trstu 28 let, sedaj v Tržiču, in sicer od leta 1910.; med tem časom so bili izvršeni nanj trije atentati: nekdo je vrgel za njim težko železo, ki ga je pa le opraskalo, in nekdo mu je bil isti dan zastrupil vino, katerega pa k sreči ni bil izpil. Sedaj je bil izvršen tretji atentat. — Vodstvo ladjedelnice je izdalo oglas, v katerem omenja atentat, zbog katerega se zapre ladjedelnica, Obenem je vodstvo razpisalo nagrado 500 kron, ki jih dobi oni, ki pokaže pot, da se aretira napadalec. Nenadno zaprtje ladjedelnice je hudo zadelo več sto družin. Pričakovati je pač, da ladjedelnica ne ostane zaprta več časa, marveč, da se prav kmalu zopet otvori. — Znani sodrug Marica iz Nabreži-ne je sedel pred vojnim sodiščem v Gorici, obtožen, da je nagovarjal črni vojski podvržene moške, naj malo jedo, da bodo šibki in se tako odtegnejo vojaški službi; obtožen je bil tudi ka-ljenja javnega miru. Marica je obsojena na dve leti in pol strogega zapora, poostrenega s trdnim ležiščem in postom ter temnico en dan vsak mesec. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se m bat varska dela ter obešanje stentkev papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. LJ N. W. W 120 Jefferson St JOLIET, IUL N. W. telefon 556 WALTER R. PADDOCK. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE, JOLIET, Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih okrepčil in mašil. J. C. Adler & Co. pri poroča rojakom svoje Mesnica T«l. 101 Joliet, 111 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National BaalML cz: HRVATSKO. — Hrvatska po vojski. Dopisnik splitskega lista "Naše Jedinstvo" poroča z Dunaja sledeče: "Neka zelo u-gledna politična oseba mi je rekla: Pred vojsko se je zaletela srbo-hrvat-ska politika, katerih slogo so" nekateri izpremenili v edinstvo. S to politiko so se doživela vsa mogoča razočaranja v gravitiranju gotovih elementov nasproti srbskemu vprašanju, da v tem izgine hrvatsko. Sedaj po vojski bo prišlo do naravnih izprememb, namesto srbo-hrvatske politike mora zavladati hrvatsko-slovenska, s katero dobi hrvatsko vprašanje vse, a ničesar ne izgubi. — Velik požar v Djakovu. Iz Osje-ka poročajo, da je 4. marca pogorela iz neznanega vzroka velika trgovina "Reichmann in sinovi" v Djakovu. Škode je okoli četrt milijona kron. J. P. [{ING,* Ob»^eton *V Lesni trgovec. Clinton in Desplaines Sta. Juliet Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga spečemo ravnojprav. BižkLfe^L KRUH—5c hleb. Fokusite ga — ni boljšega COMMERCIAL TRUST & O A IVI^ SAVINGS » » ffi « ffi S » W K K » » » K S ffi ffi !fi !S K Si H ffl H Ml a a jjj SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, a URADNIKI NADZORN.K.: . ..._______ .... Herman C. L. Stoli Jame* R. Bentlejr E. J. MURPHY, predsednik Carl Oe.tei le Charle« McKenna KTHEO. R. GERLACH, podpredsednik. Edward R. Daley Theodore R.Gerlach JOHN T. CLYNE,ka»ir. William Stern John T. Clyne yj E. J. Murphy aaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaawa j]OF JOLIETl 3J 5n¥ll»ll»iH»IIIIIIIIHIHmn»«llll»limm»iMiiTninim«in«iiiim a A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH. tajnik, s. OLHA,blagV i r» i Slovenian Liquor Co. s s S GLAVNICA $50,000.00. U»tan. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 ChicagoSt JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, zganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. .. r . - - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmut Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. inmuiM»Hiimiiiiiiimiiii»inii«niiiinwiunii»«miimmii Mestna hranilnica ljubljanski V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem I. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON. Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKB IZGUBA denarja — tudi m časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI aH kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA» KI zahtevajte odločno, da se Vam posije denar le na "MESTNO HRAMU* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld i Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA VeliKi Slovensko-Angleski Tolmač prirejen sa slovcaski narod u podlagi drugih mojft slovensko-angleških knjig an prročenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjig« je: 8kxv.-AngL Slovnica, Vsakdanji rujm-ri, Angkika pisava, Spiaovaaja p««em. Kak« m posUsi dr Javlja« p*> kg največjega Slov.-Angl in An«l.-81ov. Slovar*. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov tirom Amerike doka—j« jo, da je to edina knjiga bres kater« n« bi smel biti nobeden nasetjtniii Cena knjige v platna trdo vesane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi največji in edini slovenski- katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek 8L0VENSKQ-AM. TISKOVNA DIMA Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu 1006 n. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon: Chicago 1 00. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta____$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leja...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa sc ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prolnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. J Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. dejanja ali zadoščenja. Najhujše so-vražena od posvetnih ljudij je pokora ust ali svet spoved, pa tudi tako bistvena, da brez spovedi, če je mogoča, pokore ni. Kristus je dal oblast svojim namestnikom, grehe odpustiti ali zadržati: kako bi pa to storili, če bi jim grešniki grehov ne odkrili? "Spo-vejte si tedaj jeden drugemu svoje grehe" (Jak. 5, 16). "Ako se svojih grehov spovemo, je (Bog) zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas vse hudobe očisti" (I. Joan. 1, 9). "Izvoli si kar rad, ako zakrivaš brez spovedi, boš brez spovedi pogubljen. Zato Bog spoved tirja. da zveliča ponižanega; zato pogubi nespove-danega, da kaznuje prevzetnika" (Sv. Avg.) 3. Kakor je sveta spoved potrebna, je tudi koristna. Spovednik so grešniku. zdravnik, dušne rane poieliti, učitelj mu nevarnost pokazati, pa tudi pot pokore svetovati, sodnik, mu pokoro naložiti in ga zagotoviti, da so mu grehi odpuščeni. Kdo prešteje vsa povračila, kdo število duš pove, ki sojjo sv. spovedi rešene bile? "Spoved duše zveliča, razpodi grehe, premaga skušnjave, zapahne globino pekla, odpre vrata nebeška" (Sv. Avg.). Blagor nam ubogim grešnikom, ki imamo toliko močno zdravilo, tako mogočno rešilo! — Skrbno ga torej rabimo! II. Kolikokrat je potreba k sveti spovedi iti? Pri kristijani so se spove-dovali, kako hitro so grešili ter so prosili za ostro pokoro božje namestni- dovolili vzeti s seboj kaj denarja ali obleke. Duhovniki v Queretaro so bili dejani v ječe, naložila se jim je težka denarna kazen, potem so bili pa izgnani. Veliko duhovnikov je v kaznilnici v Mexico City, drugi so strežniki. Ko jih izpuste, morajo iti brez obleke, veliko se jih mora obleči v žensko obleko, da morejo oditi. V več mestih so jih zaprli k nesramnim ženskam in jjm ' grozili s smrtjo, če bi se obotavljali. Kot plašče pod sedlom in za okrasje na konju sem videla masne plašče, stole, manipule, pasove pluviale in oltarne prte. Ženske so nosile velike plašče, ki se rabijo pri blagoslovu, ror-poralia pa rabijo za robce. Svete posode so čudovito onečastili. Najprej so pili iz njih, potem so jih vojaki rabili za nočne posode, potem so jih pa zagnali na cesto. V nekaterih mestih so posode požgali, hostije pa razmetali po tleh. Vojaki so jih božjeropno jedli ali pa, kakor že rečeno, dali konjem. Sobe so rabili za tarče, dokler niso padle na tla. Nekatere sem rešila, ker sem povedala poveljniku, da raje zgo-r:m pred Božjo Materjo. Najboljše skulpture so poslali y muzej. Cerkev Del Carmen so hoteli spremeniti v plesno dvorano; če so to storili, ne vem. Po drugih cerkvah so tudi streljali v Kristusove podobe. Na cesti od — v Mexico City sem našla sedem redovnic, katere so vprašale za bolnišnico za matere; četudi so tajile, da niso redovnice, jih je njihov govor izdajal. Pripovedovale so mi, kako so-ušle z gor, kjer so jih pri- Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. CERKVENI KOI-JCDAR. 11. apr. Nedelja Leon. papež. 12. ti Pondeljek Julija. 13. t* Torek Hermenegil. 14. tt Sreda Tiburcij. 15. tt Četrtek Anastasia. 16. tt Petek Drogo. 17. Sobota Rudolf; Anicet. ke. Mlačnim kristijanom je sVeta cerkev zapovedala vsaj jedenkrat.na leto I držali revolucionarji. ' Nisem j'ih mo se spovedati, če hočejo pravoverni kri- gla potolažiti. Rekle so, da so že za-stijam biti. Sveta skrb za zveličanje vržene od Boga in v takem obupnem naše nam pa veli: položaju so že klele ure, ko so naredile 1. K spovedi iti, kakor hitro v smr- obljubo, ten greh pademo. V najstrašnejši ne- Vse te strašne reči so me prisilile, da varnosti živi, kdor v smrtnem grehu sem bežala v — s sedmimi redovnica-živi. "Pripravljeni bodite; ker ne ve- mi, katerih prednica sem bila, da jih ste ure ne dneva*' (Mat. 25, 13). Brez spravim na varno in odpeljem iz pre-posvečujoče milosti božje ne moremo ganjanja, katerim so bile mnoge pod-kaj dobrega za večno življenje storiti, vržene. Grešnika molitev je Bogu gnusoba. — —------------- Kdor novo rano hitro obveže, lahko Bogu prepustim izpolnjenje Njego-zaceli; kdor hitro po storjenem grehu ve svete volje in Ga prosim, da ozdravi se spove, se lahko poboljša. Ako se težave mehikanske ljudovlade in ohra-danes vsekaš, boš obvezati do velike ni predsednika Združenih Držav, da noči odlagal? Vsak smrtni greh je ne-1odvrne številne nadloge od »Mehike." varna dušna rana. 2. Navadno govorjenje posvetnih I se je skrivala pred ogleduhi. Po tri-Ijudij je: Nisem nikogar ubil, nobene- krat na dan je morala menjati stano ga okradel, se nimam ničesar .spove- vanje in spati na tleh. dati. Sv. pismo pa pravi: "Kdor reče, Neko drugo pismo, zapriseženo po da greha nima je lažnivec. Tudi pra- nekem generalnem vikarju se glasi: vični sedemkrat na dan greši" (Prip. | "Nek duhovnik ravnoiste škofije Bilo je koncem leta 1897., ko sem obiskal v Parizu odličnega francoskega diplomatskega pisatelja, Emile Bourgeoisa. Presenečen sem bil nekoliko vsled njegovega nepričakovanega pozdrava: "O, Vi ste Hrvat! Prišel sem ravnokar s potovanja ob Vašem primorju in dalmatinski obali ter sem očaran od velike perspektive, ki se odpira Vašemu narodu in Vašim deželam. Odkrito povem," je nadaljeval Emije Bourgeois, "jaz sem mislil, da je vsa vzhodna obal Jadranskega morja italijanska; to poletje nas je pa šlo sto Francozov samo radi tega tja, da se osebno prepričamo, če imajo naši italijanski bratje z Apenina prav ali ne. ko zahtevajo od nas, Francozov, da se mi v imenu narodnega principa potegnemo zanje tudi onstran Adrije. kako smo bili torej presenečeni, ko smo našli v Italiji po celi Dalmaciji le malo površno plast italijanskega življa. Peljali smo se nato na otoke, v prepričanju. da bo tam za Italijane ugodnejše. No, tudi tam smo našli 'Telement croat le plus pur". In če bi, dragi moj prijatelj, Hrvati ne imeli drugega, kakor le to zemljo in bi eksistirali samo v Dalmaciji in nikjer drugod, bili bi za Francijo eden najvažnejših faktorjev za njeno politiko v Sredozemskem morju." Sedem let poznejese je izrazil proti meni tedanji zunanji minister in poznejši srbski poslanik v Sofiji, Sveta Simič takole: "Prihajam iz Londona, kjer sem bil v posebni misiji kralja Petra. Govoril sem z zunanjim ministrom Balfourom, ki mi je čestital k mojemu naziranju ,da so Srbi in Hrvati en narod in da je ožje sporazum-Ijenje z njimi, kakor ono Srbov z Bul-gari, potrebno." Dobesedno je Balfour nato nadaljeval: "Če bi bili Jugoslovani edini, bi Anglija ono diplomatsko in finančno podporo, ki jo sedaj daje in jo je dajala Turčiji, Jugoslovanom naklonila, ker bi tvorili združeni Jugoslovani v evropski politiki najboljše poroštvo za mir in napredek." Zopet šest let potem, v marcu po aneksiji Bosne in Hercegovine, sem govoril z odličnimi Rusi v Petrogradu o tedanji kritični napetosti med Av-stro-Ogrsko in Rusijo ter tudi o boje Zveza Katoliških Slovencev I' 'IV AMERIKI (Slovenian Catholic League) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynot ave., JoM Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau An Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence/,11 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. 24, 16). Mali grehi pa milost božjo pomanjšajo, dušo oslabe. Kaka bo hiša, le jedenkrat na leto pometena? Taka bo tvoja vest, ako se le jedenkrat na leto spoveš. Dobro je vest vsakega meseca; vsaj vsake kvatre s sveto spovedjo očistiti. 3. Najsvetejše se ima pa sveta velikonočna spoved opraviti, ker brez nje vredno velikonočno obhajilo mogoče vitem razpoloženju v Srbiji. Naen-V tem pismu še pripoveduje, kako ] krat se je oglasil eden izmed navzočih generalov: "Najboljše bi bilo, da Rusija prekine slavofilno politiko in s pomočjo Ogrov, Rumunov, Turkov in Grkov v šahu drži Avstrijo, kakor tudi Bulgare in Srbe disciplinira, kajti kar počno ti bratci, je marsikdaj preveč." V vseh treh državah tripelentente veljajo združeni Jugoslovani kot važen faktor, ki se ga mora vsekakor vpošte- cerkveni govor za prvo nedeljo po veliki noči. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O zakramentu sv. pokore. Jezus je rekel: Prejmite sv. Duha; katerim bote grehe odpustili, odpuščeni so jim; in kojim jih bote zadržali, zadržani so jim. Joan. 20, 23. Drago je hodilo Jezusu, človeški rod odrešiti. Srečno vidi veliko delo odrešenja dogotovljeno; previdi pa tudi, koliko jih bo njegovo zasluženje zapravilo, posvečujočo milost izgubilo in sc po grehu v poprejšnjo nesrečo pogreznilo. Usmiljeni Jezus spozna, da bo za veliko njih njegovo odrešenje izgubljeno, ako jim nove pomoči ne izroči, ki po svetem krstu zopet smrtno greše. Iz usmiljenja se torej po svojem ustajenju apostolom prikaže rekoč: "Mir vam bodi! Kakor je Oče rticne poslal" itd. Ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim dejal: "Prejmite sv. Duha; katerim hote grehe odpustili" itd. Poglejte postavljenje zakramenta svete pokore, poslednje pomoči zveličanja onim, ki so po sv. krstu .grešili; in tudi nam. Kdo ne bi torej premislil: 1. Kako potreben je nam grešnikom zakrament svete pokore. II. Kako zveličansko je, zakrament sv. pokore vredno in pa pogosto prejemati. Mir vam bodi v tem svetem premišljevahju! ■ I. Naše življenje se primerja vožnji po nevarnem morju. Rahel čoln je stan-posvečujoče milosti božje. Hudi vetrovi skušnjav pihajo, veliki valovi pre grešnih strastij, ga zaliti hočejo; po-grešne priložnosti so nevarne klečeti, na kojih se čolnič razbije, kedar kristjan smrtno greši. Jedina dila (deska) rešenja je sv. pokora. Jezus veli: "Povem vam, če. se ne spokorite, bole vsi pokončani" (Luk. 13, 3). Naša slabost je tolika, grešne priložnosti tako mnogovrstne, nase pregrešenje tako pogosto, da bi nam bilo obupati, ako bi usmiljeui Jezus zakramenta sv. pokore postavil ne bil. Pokoro so ozna-novali v starem zakonu Noe, Jona, v novi zavezj sv. Janez Krstnik, Jezus in njegovi apostoli; njo oznanujejo vsi pravoverni učitelji. Pokora je grešnikom toliko potrebna, da brez nje zveličanja ni. 2. Ravno tako potrebna je pa tudi sveta (zakramentalna) spoved, čeravno se je grešniki največ bpje. Pr^va pokora mora petera biti: pokora spoznanja z izpraševanjem vesti, pokora obžalovanja, trdnega sklepa, izpovedi, (—) je bil zaprt v sobo z nesramno žensko. Potem so zlobno govorili o njem in gg sramotilno postavili pred "vojni zbor" in ga obsodili k smrti na vati. Tudi najodličnejši nemški avtor-grmadi. Obsodbe sicer niso izvedli, J ji so prepričani, da Jugoslovani vsled pač pa je duhovnik znorel in se ni za- j svojega etnografičnega sorodstva, šte-vedet tri dni. Potem so ga prepeljali | vila 15 milijonov, teritorija, ki ga zase-v —m izpustili. | dajo in ki je dokaj večji nego Italija, Neko drugo zapriseženo pismo pra-: kakor tudi vsled svoje geografične le-I vi, da so vojaki delali po oltarjih, kar ; ge ob petero morjih — Črnem morju, m. "Bratje! potrgajte stari kvas. Ob- se niti pisati ne more. Potem so na- Marmarskem .Egejskem, Jonskem in hajajmo veliko noč ne v starem kvasu pravili to v svete posode in prisilili Jadranskem — ne morejo bili niti za hudobije in malopridnosti, ampak v duhovnike, da so pili iz njih. j Rusijo niti za Nemčijo gnojilo, mar presnem kruhu čistosti in resnice" (I. To je samo nekaj žalostnih zgledov. Več da bodo tvorili, enkrat v notranjo Kor. 5 7—8). V to vredno pripravo Temu podobne reči se gode po celi. sti združeni, mogočen faktor evropske za velikonočno spoved in obhajilo je Mehiki, le na dan niso kmalu prišle, predvelikonočno izpraševanje. Svoje Spodobnost ne pripusti, da bi več dni so morali verni svojim predpostav- povedali. Tudi, kar je tu povedanega, lienim mašnikom o veliki noči se spo- je bilo težko zapisati, pa naj pride res-vedati. zdaj se naj pri izpraševanju niča na dan. Morda pride kaj dobrega vsaj izkažejo, da so za sveto velikonočliz tega. ko to zvedo pravi možje) ■ pripravljeni. Kdor se izpraševanju od- Francija, Mehika ti je odvzela kro-mika, je nepokoren kristijan, kateri no. Padel je Robespierre z vso krvo-svojega pastirja ne posluša. Kdor se ločnostjo in Mehika nosi venec ne-pa za velikonoč ne spove in k sv. ob- sramnosti. redu ne gre, on je kakor očitni grešnik | Ali bomo toraj še verjeli Villovim kulturne celokupnosti. Povsod sreča mo jugoslovansko vprašanje; tako spominih Crispijevih, kjer beremo, ka ko je mogel ta nepremagljivi italijan ski premier zainteresirati nemškega cesarja za italijanske šole v Istri, torej proti Hrvatom in očividno v zvezi s širšimi in važnejšimi političnimi načrti in cilji. Skratka, važnost jugoslovanskega vprašanja, kot problema, ki se tiče na- in neznabog, kojega katoliška cerkev zastopnikom? Kdor je talco dobbdu- cionalno in geografično dobro za svojega ne spozna in ne pokoplje Kdor o veliki nopi za svoje, zlasti domače ne poskrbi, je-li so svojo velikonočno dolžnost dopolnili, on je vero zatajil in je hujši od nevernika (L Tini. 5, 8). Konec. Ljubi mir nam Jezus želi; grešniki pa miru nimajo, dokler ga v zakramentu svete pokore po spovedi zopet ne zadobe. Smo z zgubljenim sinom grešili, tudi ž njim pred namestnika božjega pokleknimo, rekoč: Oče! nisem vreden tvoj sin imenovan biti; šen in tudi vsakdo drugi naj bi fi naročil knjigo "The Book of Ret>" delamo v popolno zadovoU» i| po meri. Velika zaloga najmod«r»« kov in kap vseh velikosti- * c< Posebno velika zaloga trV^ V Ijev visokih in nizkih *» ske in mladino. . jtf'Vf Mi imamo najlepše ,r4JV/»"' ' kolare itd. Vse naše bi« f f0\ ter povrnemo denar, ako ' zadovoljnost. . 0 4 Z vsakim nakupom da^i9ttt p (i vredne znamke ali p» \ % p o > izvzemši na oblekah del«" ^o^ Vasi naklonjenosti J* ^ * "Prva Slovanska Trgovin« strani mesta. Frank Juri? 1041 N. Chicago St ' < ias st„ Št, ■Te Ar > Sti Hi: ' ; >n "iti 8°! sej Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDIXJKNIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljono 29. novembra 19». Sedež: Joliet, 111. GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. r Podpredsednik... .John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepec, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastelo, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. in Ottawa. Posebno me veseli in sem ponosen, da sem zadnjima predsedo/al isti dan, dasi sta mesti Bradley in Ottawa nekako 300 milj oddaljena z o-bratnini potovanjem. Do 31. marca 1915 se je vpisalo 532 udov. Vsak je vplačal $1.00 pristopnine. Do 31. marca se je prejelo pristopnine $532.00, mesečnega asesmenta $314.75 in za marc za stioškin sklad $36.30. Skupna vsota, ki pripada glasni blagajni je znašala do dne 31. marca $883.05. Stroški so bili doslej malenkostni. Umrl je br. A. Dežman od št. 3 v La Salle, ki je kot ud v dobrem stanu deležen polovice smrtnine. Umrl je tudi Rev. J. Kranjec, ki je vplačal le pristop. Organizacijo je treba inkorporirati smislom postave države Illinois, a to se ne more izvršiti brez pravil, zato je sklican ta prvi gl. zbor, da ukrene Predsed. Stonich omeni glede inkor-poracije. Tajnik Klepec stvar razjasni. Nadz. Vranichar predlaga, da naj odbor stori vse potrebno, da se D. S. D. inkorporira v državi Illinois. Del. Trgovčič podpira in obenem pridene, da naj bodo podpisani na prošnji za charter itd. začetniki te organizacije z odborom. Sprejeto. Pogovor glede pravil za organizacijo. Tajnik poroča, da je pripravil spis ustave in pravil, ki se bo čital točka za točko, ko to pride na dnevni red. Nadz. Šraj predlaga, da se za začetek natisne en tisoč pravil; podp. del. Šetina. Sprejeto. Del. Šetina vpraša o različnih cenah za pravila. Tajnik omeni, da na ceni ni veliko razlike, če se jih tiska par sto več ali manj. Predsed. Stonich poroča, da je predsednik Amer. Slovenca obljubil oglase D. S. D. za letos brezplačno. Na pred- vse potrebno in sestavi ustavo in pra- log del. J. N. Pasdertz, podp. po del A. Šraj, to vzame 1. gl. zbor hvaležno vila. D. S. D. sprejema moške in ženske za ude v Podružnice iz vseh krajev od do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) P°d P°Soj' da bodo cene zmer" iri skupno delovanje. Zlasti se vsem Podpira del. J. N. Pasdertz. Spre-zahvaljujem za skazano mi vstransko Jet°-zaupanje, posebno pri ustanovitvi Podružnic. Danes stoji naša mlada organizacija Društvo sv. Družine, kakor mlada lipa sredi zelenega loga. Okoli nje se zbira nad pol tisoča broječa množica na- Del. Kastello vpraša glede regalij. Pojasni se, da to spada v zadeve Podružnic. Nadz. Vranichar predlaga, da se naj tiska zapisnik zborovanja v obliki brošure in v tolikih izvodih, da dobi na šega dobrega ljudstva, kakor čebelice1 sejah Podružnice vsak član(ica) en okrog pomladnih cvetov. | "vod. Podpira podpreds. Kukar. Spre- Danes smo se tukaj zbrali, kot za-|jet0-stopniki te množice, članov in članic Podpreds. Kukar predlaga, ker }t naše organizacije, da naredimo načrt J ra™o poldan, da se naj odmoli Anin program za nadaljno delovanje in DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) Podružnica št. 1, D. S. D. v Joliet, 111. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor: Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepec Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric. Reditelj................Frank Kocjan. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr., 1109 N. Broadway. Nicholas J. Vranichar, 1215 Summit St. Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway. Čista kri je zelo potrebna, ako se hoče vzdrževati zdravje. Je torej zelo važno, da se kri vzdržuje v zdravem stanu in kolikor mogoče brez nečistosti. Sedaj je čas, da si očistite kri s pomočjo Seve-rovega Kričistilca (Severa's Blood Purifier) in s tem preprečate razne grde kožne opahke, kateri nastanejo vsled nečiste krvi. G. Edward Pivny, iz New Underwood, S. Dak. nam je pisal: "Oprostite mi, ker Vam nisem preje pisal in naznanil, da mi je Severov Kričistilec veliko pomagal. Z veseljem ga bom priporočal vsem, ki ga potrebujejo." — Cena $1.00. V vseh lekarnah. Vprašajte po njem po ime-, nu ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročijte ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Apr. Tues.—Adv. za večji razvoj in procvit slavnega Društva sv. Družine. Na nas je ležeče ali bo temelj in program dober in napredek in procvit zagotovljen. Nad pol tisoča udov in stotine in tisoči onih cenj. rojakov in rojakinj, ki bodo postali udje naše organizacije imajo svoje oči obrnjene na ta naš privi gl. zbor. Da se vtemelji med narodom pravo zaupanje v našo organizacijo je treba, da pokažemo s sklepi na tem prvem gl. zboru, da je naš namen in želja' j piev-nik. geljsko češčenje" in zaključi 1. seja; podpirano in storjeno. Predsednik Stonich zaključi 1. sejo ob 12. uri. J. N. PASDERTZ, zač. zapisnikar. GEO. STONICH, predsednik. 2. seja dne 5. aprila 1915. Predsednik Stonich otvori 2. sejo ob 2. uri pop. Odbor je povabil na sejo začasnega župnika fare sv. Jožefa v Jolietu, Rev. resno delovati po našem geslu: Vse za vero, dom in narod, ter: Vsi za enega in eden za vse. Konečno kličem: Živi, rasti, cveti in se množi slavno Društvo sv. Družine! Bog živi naš slavni prvi gl. zbor in blagoslovi naše delo! JOS. KLEPEC, I. tajnik. Del. Trgovčič predlaga, da se vzame poročilo tajnika na znanje, podpira del. Štua. Sprejeto. Predsed. Stonich naznani, da želi Rev. Plevnik poseti zborovanje, kar se vzame v prijazno naznanje. Reditelj Kocjan privede Rev. Plev-nika pred zborovalce in predsednik ga predstavi. Na to opravi Rev. J. Plevnik otvoritveno molitev. Po molitvi je župnik pozdravil zborovalce v imenu fare sv. Jožefa in jih v primernem govoru navduševal za Blagajnik Petric poda svoje poroči-, katoliško stvar, podporne organizacije, lo, ki se na predlog del. Štua, podp. od jih spo(ibujal, da naj delujejo po eg tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške, i ZAPISNIK lavnega zborovanja Društva sv. "fužine v Zjedinjenih Državah Severne Amerike. V-, s , . or je začetni oz. začasni pred-n'k Geo. Stonich naznanil smislom redbe, se so zbrali odborniki in zaupniki Prvega gl. zbora D. S. D. v žefmertl° o!irašeni dvorani šole sv. Jo-ljka v Jolietu, 111., ob 8. uri zj. na ve- oclk°Cn' pondeliek dne 5- aPrila 191S- kcv r, so skupno odkorakali v cer- čela SV| ■'ožefa> kier se ie ob 8- uri za" Patr vesna Peta sv. maša na čast Voj °noiT1 "aše organizacije in za raz-žine raSt Procvit Društva sv. Dru- L seja dne 5. apr. 1915. v,. ob 9. uri zj. otvori 1. sejo pr- ednik *|orovanja D- S- D- br- Pred" Sov ' Stonich s primernim na- Sani "i0"? 8'ede ustanovitve te nove or-OrgaZaci^e;. Navajal je potrebe take katCrn'Zac'^e in nje koristi in dobrote, onime "at«erava D. S. D. deliti vsem ' so ali še le bodo Postali sk0 ,„!ce\ Omenil je tudi vsestran-,Ca' je konečno vsem zboroval- Kli ,eP Začetek in napredek D. S. D. . »-N -vhvviiu v ov ni ti/uiu'i" vetij °hrodošli! Delujte složno za rast in procvit te nove Han, ac,Je> da se uresniči nje dober »arQ(1.. "Vse za vero, dom in Tai -'J11 za enega, eden za vse." kora Klepec čita imena od- p ln, zastopnikov: J***: George Stonich; tai-j.edsednik: Stephen Kukar; »ianiitanfe1, Anton st- Ant0" ^ežaL J,' st > Anton Pasdertz, Joseph Matt. Vidmar. Ant0n TStVo št- 2> Mount olive. I"-Za ./feovčič. Kastello. * 3' ^ Sa"e' IU': A"~ Stua. št. 4, Bradley, 111.: John ll«nictU5tV0 št' S- Ottawa, 111.: John l *'r'sotni ■ ^adzor l VS1 razun zapisnikarja, "> lllinic?'ka'.del. Štanfel, Ncmanicha 116,11 ODr,la/ kl ao na to jutro na nuj- ni,n zftDul0,2apisnilcar se izvoli začas-50«lasno karjem br. J. N. Pasdertz SCje facli „PaSdertz se je oprostil od ""jnega opravila. Predsednik Stonich da svoje poročilo o delovanju od ustanovitve D. S. D. Del. Trgovčič predlaga in del. Vranichar podpira, da se poročilo predsednika vzame na znanje. Sprejeto. Podpredsednik Kukar poroča o svojem delovanju, kar se na predlog nadz. Vranichar, podpirano po del. Kastello vzame na znanje. Tajnik Klepec poroča, kot sledi: Slavni Prvi Gl. Zbor D. S. D.! Najprvo Vas vseh, kot tajnik te si. organizacije, najiskrenejše pozdravljam ,ter Vam kličem: Dobrodošli! Bog naj blagoslovi Vaše delo, da bi rodilo obilen sad za naš narod. Dne 25. listopada, 1914 (na dan sv. Katarine), se je zbrala desetorica rojakov, ki so: 1. Geo. Stonich, 2. John N. Pasdertz, 3. Jernej Laurič, 4. Ant. Nemanich st., 5. John Jerman, 6. John Petric, 7. Jos. Jurjevič st., 8.. Louis Wise, 9. Jos. M. Grill, 10. Jos. Klepec, da bi se posvetovali o ustanovitvi te nove organizacije, ali nekakega društva, ki bi ne bilo pod subordinacijo katere druge organizacije,- temveč bi se samo razvijalo po svoji volji in programu. Po daljšem razmotrivanju se je prišlo do prepričanja, da bi bila taka organizacija velikega pomena za naš narod in za vsestransko korist istega. Bilo je na to pri tem prvem sestanku soglasno sklenjeno, da se skliče ustanovna seja dne 29. nov. 1914 v šolski dvorani sv. Jožefa v mestu Joliet, 111. Sklenjeno—storjeno. V nedeljo 29. nov. 1914 se je ob veliki udeležbi rojakov ustanovilo v dvorani sv. Jožefa Društvo sv. Družine. Isto nedeljo se je vpisalo 85 udov obojega spola. Novoustanovljeno Društvo sv. Družine si je na ustanovni seji izvolilo sledeči odbor: Predsednik: George Stonich; podpredsednik: Stephen Kukar; tajnik: Josip Klepec; zapisnikar: Anton Nemanich, Jr.; blagajnik: John Petric; reditelj: Frank Kocjan; nadzorniki: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Jos. M. Grill. Glasilo: Amerikanski Slovenec. Na pos. seji 17. dec. je društvo določilo, da želi sprejemati Podružnice. Potom lista Amerikanskega Slovenca fe je ustanovitev naznanila med svet in že 1. januarja 1915 so rojaki in rojakinje v Mount Olive, III., z dovo ljenjem odbora ustanovili Podružnico štev. 2, dne 17. jan. 1915 se je ustanovila št. 3 v La Salle, 111., in dne 24. jan (na praznik sv. Družine) se sta ustanovili dve, štev. 4 v Bradley in št. 5 v Ottawa, HI. Čast mi jc na tem mestu omeniti, da sem predsedoval pri ustanovitvi v La Salle in tudi pri ustanovitvi v Bradley To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. Tudi deco od 5. do 15. leta v otroški oddelek. Pristop $1.00 za od-rastle; 25c za deco. Ta Podružnica izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo v Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F Tolažba. Postrešček: "Prekleto je bil težak ta kovček!" Profesor: "Zadovoljni ste lahko, da ste se spotili. Vi ne veste kako je to zdravo." Baharija. Hčerka: "Papa, struna mi je počila na klavirju." Bogataš: "Kaj za to? Kupim ti nov klavir". Vseeno. Izprevodnik: "Oprostite, gospod, vi imate vozni listek za osebni vlak, to je pa brzovlak." Gospod: "No, zaradi mene lahko vozi počasneje." Kdo pa so ti trije gospodje, ki se vedno sučejo okrog tvoje sestre? — Eden je bil njen ženin, eden je njen ženin, eden pa še bo. Joliet Citizens Brewing Co-j North Collins St., Joliet, I1L J del. Težaka, vzame na znanji. Nadzornik Šraj poroča v imenu nadzornega odbora o napredku financ D. S. D. Nadz. Vranichar predlaga, da se vzame to poročilo na znanje, podp. del. Kastello. Sprejeto. Na opombo predsednika Stonicha, da se prf tej seji razpravljajo le manj pomenljive zadeve, ker je nekaj zboro-valcev radi opravkov odsotnih, ponovi to del. Stua v obliki predloga, podp. del. J. Stua. Sprejeto. Nadz. Vranichar predlaga, da se pre-rana smrt br. A. Dežmana in Rev. J. Kranjca, ki je bil imenovan 1. duh. vodjem D. S. D., vzame v sožalno naznanje s tem, da vsi zborovalci vstanejo raz sedežev; podp. del. Kastello. Sprejeto in storjeno. Tajnik Klepec pokaže vzorec novih znakov D. S. D. in pove pogoje, nakar se začne kratka debata. Nadz. Vranichar predlaga in nadz. Šraj podpira, da se znaki kupijo. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga, da naj bo na znakih skrajšano ime D. S. D. od zgoraj, v sredi slika sv. Družine in spodaj letnica ustanovitve, ter da naj bodo zlate črke, podpira del. Štua. Sprejeto. Del. Štua predlaga, da se naj prodajajo znaki po 25c kos, kar bo morebitnega dobička pri prodaji naj se pripiše stroškin sklad; podpira del. Trgovčič. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga, da se naj naroči za začetek en tisoč znakov, potem pa koliko jih bo treba, podp. del. štua. Sprejeto. Tajnik Klepec omenja, da si mora D. S. D. omisliti certifikate ali policies, nakar se vname živahna razprava. Del. Trgovčič predlaga, da naj sS^ naročijo certifikati v lepi obliki in da naj bodo tiskani v slovenskem in angleškem jeziku; podpira del. Šraj st. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga, da se naj izdelajo tudi listine za razpis mes. ases mentoV in druge potrebščine, in da naj vse potrebščine preskrbi odbor. Podpira del. J. N. Pasdertz. Sprejeto. Del. Štua predlaga, da naj imajo zborovalci med vsako sejo 15 minut odmora; podpirano »vsestransko in sprejeto. Odmor 15 minut ob 10. uri 15 minut. 1 '4 Ob 10. uri 30. min. se-seja nadaljuje. Del. Trgovčič predlaga, da naj se vršijo seje konvencije od 8. do 12. zj., in pop. od 2. do 6. ure, s 15 minut odmorom med vsako sejo. Podp. del. Štua. Sprejeto. Del. Šraj st. predlaga, da se naj zboruje tudi zvečer, ako potreba. Del. Štua predlaga, da naj pošlje konvencija brzojavni pozdrav predsedniku Zdr. držav in guvernerju drž Illinois. To naj izvrši tajnik. Podpira del. Kren. Sprejeto. geslu: "Vse za vero, dom in narod". V imenu zborovalcev se je predsednik Stonich zahvalil župniku za poset. Zborovalci sojirstali raz sedežev in častiti gost je v spremstvu reditelja zapustil dvorano. Zač. zapisnikar J. N. Pasdertz čita zapisnik 1. seje in del. Štua predlaga, da se zapisnik potrdi, del. Kastello podpira. Sprejeto. Predsednik Stonich čita povabilo od Društva sv. Genovefe v Jolietu, ki vabi zborovalce na svojo veselico, katero priredi nocoj. Na predlog del. J. N. Pasdertz se vabilo dr. sv. Genovefe vzame v prijazno naznanje. Tajnik Klepec čita imena zborovai-cev, ki so navzoči razun 3. nadz. in del. Stanfel in Illinich. Predsednik naznani, da se začne či-tati pravila. Omeni, da so pravila sestavljena po odboru in da naj zborovalci dobro poslušajo in pazijo na vsak stavek vsake točke in če želi kateri, da se kaj doda, premeni ali črta naj se oglasi inače je znak, da se vsi strinjamo z onimi stavki, točkami in členi kakor so pisani. Del. Trgovčič stavi predsednikovo naznanilo oziroma nasvet v obliki pred loga; podpira del. Kren. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga, da vsi oni člani(ice), ki so se vpisali pred dnem 5. apr. 1915 si smejo zvišati zavarovalnino na $500.00, ako so zdravi in če se zglasijo do 20. maja 1915, četudi so prestopili 50. leto, a od tega dne pa nad 50 let stari ud ne sme zvišati zavarovalnine in nov ud, ki je prekoračil 50 leto se ne sme zavarovati za več kot $250.00. DeL Težak podpira. Sprejeto Del. Stua predlaga, da se naj računa vstopnina za $250.00 le 50c, a za $500. pa $1.00. Ni sprejeto. Del. Kren predlaga, da naj vsak član(ica) plača ob pristopu le $1.00 bodisi da se zavaruje za $250 ali $500, katera vsota se naj vloži v rezervni sklad. Podpira del Težak. Sprejeto. Nadz. Vranichar predlaga, da se sme zopet sprejeti vsak radi neplačila sus-pendan član(ica) le tekom 30. dni brez zdrav, spričevala. Podpira del. Šetina. Sprejeto. Del. Nemanich predlaga, da se naj sprejema v D. S. D. tudi posamezne člane in da naj Podružnice sprejemajo kandidate iz drugih krajev kjer ni Po družnice, če kandidat pride na sejo ali ne. Glavna stvar bodi spričevalo in plačilo. Podpira del. Šraj. Sprejeto, Del. Nemanich predlaga, da naj bo vsak član(ica) v dobijem stanu dele žen(a) vse posmrtnine, poškodnine in za operacijo takoj ko je pravilno sprejela) v Podružnico. Podpira del Stua. Sprejeto. Preds. Stonich zaključi 2. sejo ob 6. uri zv. z navadno molitvijo. (Dalje prih.) "Piite "Elk. Brand." pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, III. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpret TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. E. Wunderlich Granite Go. •04-SOMO« N. HICKORY STREKT JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Nak podmJfcnlc« ao: Bethania in Rcmhim-tion Cemetery Mba Summit, Cook C*. hi Naparvill«, I1L if t^f&v;;« ^tjt^fim 'yt-. ; A^«,-"' ■ "■■a ■ . ■ ■ . ' S .. y. ■ N • ■ ; " I .. »' ■ r - § • V'f'fo«! & ' V. ** V- ^ %'tM If'«* '»' »V..* A -iva-^Kr^o. ' •f.tt.' *■•■ Chicago Phone »# • X N. W. Phone Mi Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Stanko se je nekoliko obotavljal, slednjič je pa privolil. Taborišče in dim je bilo v resnici videti. King, kateremu je bilo dolgčas za Nelko, je trobil neprenehoma. V nizki travi ni bilo mogoče izgrešiti pota, o levih, pan-trih in hijenah pa niti ni moglo biti govora, ker te živali iščejo plena samo ponoči. Deček je pa tudi vedel, da z nobeno stvarjo ne naredi deklici toliko prijetnosti, kakor ako pokaže, da je ne smatra več za otroka. "Torej dobro," rekel je, "pojdi sama, toda pojdi naravnost in ne obotavljaj se med potjo." "Ali pa zamorem natrgati teh cvetov?" vprašala je, pokazavši na grm kusso, pokrit z neizmerno množico rožnega cvetja. "Smeš." / To rekši jo je obrnil, pokazal ji radi varnosti še enkrat gručo drevja iz katere je prihajal dim taborišča in v kateri se je razlegalo Kingovo trobe-nje, potem je pa zavil v visoko džunglo, obraščajočo soteskin breg Toda ni še šel sto korakov, kar se ga je polotil nek nemir. "Pa je vendar neumno od moje strani," pomislil je, "da sem dovolil Nelki hoditi sami po Afriki — neumno! — neumno 1 To je še tak otrok! Ne smem od nje niti za korak, ako ni pri nji Kinga. Kdo ve, kaj se zamore zgoditi? — kdo ve, če pod tem rožnim grmom ne tiči kakšna kača? Velike opice bi se zamogle prikazati iz soteske in mi jo odnesti ali jo pa ugrizniti. Za božjo voljo! — naredil sem veliko neumnost!" In njegov nemir se je spremenil v jezo na samega sebe, obenem pa tudi v velikanski strah. Brez daljšega premisleka se je obrnil, kakor da bi ga zadelo predčustvo nesreče. Šel je naglo in držal puško gotovo na strel z ono neizrečeno ročnostjo, katero je dobil vsled neprestanega lova, ter korakal med bodečimi akacijami brez naj manjšega šuma, popolnoma kot panter, kadar se prikrade ponoči k čredi antilop. Čez trenotek je dvignil glavo iz visokega rastlinja, pogledal — in okamenel. Nelka je stala pod grmom kusso s pred sabo iztegnjenima ročicama; rožno cvetje, katero je izpustila iz strahu, je ležalo pri njenih nogah, v oddaljenosti kakšnih dvajset korakov je pa velika, plavorujava žival lezla proti nji med visoko travo. Stanko je natančno videl njene zelenkaste" oči, uprte v kot kreda bel o-braz deklice, njegovo.ozko glavo s tesno k nji ležečimi ušesi, njegove vsled pritajene in plazeče hoje kvišku se dvigajoče lopatice, njegovo dolgo telo in še daljši rep, ki se je majal na koncu lahno, kot mački. Še trenotek — en skok, in bilo bi po Nelki.' Na ta pogled je razumel utrjeni in nevarnosti navajeni deček v prvem hipu, da ako ne postane hladnokrven, ako ne bo popolnoma zadobil miru, samozavednosti, ako slabo ustreli in samo rani roparja, četudi ga rani smrtno, mora deklica umreti. Znal je pa tudi v taki meri zavladati sam nad sabo, da so sc pod vplivom teh misli roke in noge naenkrat pomirile in bile kot peresa iz jekla. Na prvi pogled je zapazil temno li-o v bližini ušesa _ z lahnim gibljajem je nameril nanjo s puško in izstrelil. Pok strela, krik Nelke in kratko hro-peče rjovenje se je razleglo vse v enem trenotku. Stanko je skočil k Nelki, jo zasloni) zlastnim telesom in spet pomeril na roparja. Toda drugi strel je bil žc popolnoma nepotreben, kajti strašna mačka se je raztegnila in obležala kot slamnat mož, z nosom pri tleli, s kremplji zaritimi v travo, skoraj brez trepetanja. Kroglja mu je odtrgala skoraj cel zadnji del glave obenem s tilnikom. Nad očesi se mu je belila krvava, raztrgana kopica možgan. A mali lovec in Nelka sta sta^a nekaj časa nepremična, pogledavala zdaj na ubito zver, zdaj nase in nista mogla Spregovoriti niti besede. Nato se je zgodilo pa nekaj čudnega. Ravno isti Stanko, ki bi bil zambgel pred trenot-kom najizurjenejše strelce celega sveta pripraviti v začudenje nad svojo hladno krvjo in spokojno dušo, je naenkrat obledel, nogi sta se mu začeli tresti, iz oči so mu pritekle solze, potem je pa prijel glavo v dlani in pričel ponavljati: "Nelka, Nelka! Ako bi se ne bil vrnil!" In obvladal ga je tak strah, neka' taka zapoznela obupnost, da je vsaka žilica na njem zatrepetala, kakor da bi se tresel mrzlice. Po nezaslišanem napetju volje in vseh sil duše in telesa je nastopil trenotek slabosti in upadlo-sti. Pred očmi mu je stala postava strašne zverine, kako leži z okrvavljenim gobcem m kakšni temni jami in trga Nelkino telo. Tako bi se zamoglo zgoditi in tako bi se zgodilo, ako bi se ne bil vrnil! Samo minuta, samo sekunda — in bilo bi prepozno. Ta misel mu je bila naravnost neznosna. Končalo se je slednjič s tem, da ga je morala Nelka, ko se je zavedla od strahu, tolažiti. Mala, ljubka stvarica mu je ovila obe ročici okrog vratu, se razjokala in ga začela klicati tako glasno, kakor da bi ga hotela vzdra-miti iz spanja. "Stanko, Stanko! Meni ni nič, poglej, da mi ni nič! Stanko! Stanko!" Slednjič se je zavedel in se pomiril šele po dolgem času. Takoj potem je prišel Kali, ki je zaslišal strel v bližini taborišča in vedoč, da bvana kub-va nikdar ne strelja zaman, je pripeljal s sabo konja, da bi odnesel žival. Ko mladi zamorec zagleda ubito žival, je skočil naenkrat nazaj in obraz mu je postal pepelnat: "Vobol" zaklical je. Otroka sta se šele sedaj približala že odrvenelemu truplu. Stanko doslej m niti imel natančnega pojma, kakšna zverina je padla pod njegovim stre lom. Na prvi pogled je mislil deček, da je to izvanredno veliki serval (Siva žival, velikosti risa, vrsta maček), ko ga je pa pogledal bližje, je spoznal, da ni tako, kajti ubita zverina je bila celo večja od leoparda. ' Njena rumena ko ža je bila posejana z lisami kostanjeve barve, toda glavo je imela ožjo od leo parda, kar jo je delalo nekoliko podobno volku, noge višje, tace bolj ši roke in velike oči. Eno oko je krog Ija popolnoma izbila, drugo je še gle dalo na otroka, globoko, nepremično in strašno. Stanko se je prepričal, da je to kakšne vrste panter, o katerem prirodoslovje ni še nič vedelo, ravno* tako kot zemljepisje nič o jezeru Bas-sa-Narok. Kali je gledal nepremično z neizmernim strahom na' raztegnjeno žival in ponavljal s tihim glasom, kakor da bi se jo bal zbuditi: Vobo!.. .Veliki gospod je ubil vo-bo!" Stanko se je pa obrnil k deklici, položil ji dlan na glavico, kakor da bi se hotel zanesljivo prepričati, da je vobo ni vzel, potem je pa rekel: "Vidiš, Nelka! vidiš, da ako bi tudi bila že popolnoma velika, vendar ne moreš sama hoditi po džungli." "Res je, Stanko," odvrnila je s skesanim pb raz kom Nelka. "Toda s tabo ali s Kingom zamorem?" "Govori, kako je bilo? Ali si slišala, kako se je bližal?" "Ne... Samo s cvetov je priletela velika zlata muha, torej sem se obrnila za njo in ga zagledala, kako je lezel iz soteske." "In kaj?" "In obstal je in me začel gledati.' "Ali je dolgo gledal?" "Dolgo, Stanko. Šele ko sem izpu stila cvete in si pred njim z rokama zakrila obraz, se je začel plaziti k meni..." Stanku je prišlo na misel, da, ako bi bila Nelka zamorka, bi bila pograblje-na naenkrat in da mora pripisati rešitev samo začudenju živali, ki je prvikrat zagledala neznano bitje in takoj ni vedela, kaj naj bi počela. In spet je pretresel mraz dečkove kosti. "Hvala Bogu! hvala Bogu! da sem se vrnil!.. ." Na to je vprašal dalje: "Kaj si si mislila v ontm trenotku? "Hotela sem tebe zaklicati, toda., nisem mogla... toda..." "Toda kaj?" "Toda mislila sem, da me boš ti u-branil.., Sama ne vem..." .To rekši je spet oklenila svoje ročice okrog njegovega vratu, on ji je pa pričel gladiti kodrčke. "Ali se več ne bojiš?" "Ne." "Moj mali Mzimul moj Mzimul se daj vidiš, kaj je Afrika!" "Da, toda ti ubiješ vsako grdo žival," "Ubijem." Oba sta spet pričela ogledovati ro parja. Stanko je hotel njegovo kožo I ohraniti za spomin, ter je velel Kaliju [ "aj ga odere, toda iz strahu, da ne bi drugi vobo se priplazil k njemu iz soteske, je prosil Kali, naj ga ne puste samega, a na vprašanje, če se vobo v resnici bolj boji, kot leva, je rekel: "Lev rjoveti ponoči in ne preskočiti plota, vobo pa preskočiti podnevi in ubiti mnogo zamorcev sredi vasi, potem pa vzeti enega in snesti. Pred vobo ne ubrani niti sulica, niti lok, samo čari, ker Vobo ni mogoče ubiti." "Neumnost!", rekel je Stanko. "Poglej vendar tega, če ni res ubit?" "Beli gospod ubiti vobo, črni človek ne ubiti!", odvrnil je Kali. Končalo se je s tem, da so velikansko mačko z vrvjo privezali h konju— in konj jo je vlekel v taborišče. Toda Stanku se ni posrečilo, da bi ohranil njegovo kožo, to pa po Kingovi krivdi, ki se je menda domislil, da je vobo hotel ubiti njegovo deklico, ter se je tako besno razsrdil, da ga celo Stankovo povelje ni moglo zadržati. Pograbil je s trobcem ubito žival, vrgel jo dvakrat kvišku, potem jo je začel otepati ob drevo, slednjič jo je pa poteptal z nogapii i" spremenil v neko brezlično maso, podobno marmeladi. Stanko je zamogel rešiti samo čeljusti, katere je z ostanki glave položil na pot, po kateri so hodile mravlje, ki so v eni uri kosti tako imenitno očistile, da ni ostalo na nobeni niti drobtinice mesa ali krvi. XXXVIII. Štiri dni pozneje se je vstavil Stanko na daljši odpočitek na neki višini, ki je bila podobna nekoliko Lindejevi gori, toda manjša in tesnejša. Istega večera je zadavil Saba po težkem boju velikega samca pavijana, katerega je napadel ravno, ko se je on zabaval z ostnki letečega zmaja, drugega po številu, kar sta jih izpustila, preden sta se odpravila k oceanu. Stanko in Nelka sta sklenila poslužiti se prebivanja na tej višini in delati vedno nove zmaje, toda izpuščati jih samo, kadar bo silen veter vel od zahoda proti vzhod u. Stanko je računal na to, da, ako tudi samo eden pride v roke Evropejcev ali Arabcev, mora obrniti na se izvanredno pozornost in pripomoči da jima bodo odposlali pomoč. Radi večje varnosti je poleg francoskih in angleških napisov dodajal še arabske, kar mu ni bilo težko, ker je popolnoma znal arabski jezik. Kmalu po odhodu s tega odpočitka je naznanil Kali, da spoznava v verigi gor, katere so videli na vzhodu, nekatere vrhunce, obdajajoče veliko črno vodo ali Bassa-Narok, vendar ni bil popolnoma gotov, kajti gore so neprenehoma menjale svojo postavo, odvisno od tega, od katere strani so gledali nanjo. Ko so prekoračili ne veliko dolino, obraščeno z grmovjem kusso in izgledajočo kot rožno jezero, zadeli so na kočo samotnih lovcev. V nji sta bila dva zamorca, eden izmed njiju bolan, ker ga je pičil nitkovec. Toda oba sta bila tako divja in neumna in obenem tako prestrašena vsled prihoda nepričakovanih tujcev in tako prepričana, da ju bodo takoj zaklal;, da se v prvih trenotkih ni bilo mogoče z njima ničesar pogovoriti. Šele nekaj jermenov posušenega mesa ie razvezalo jezik onemu, ki ni bil.samo l}olan, ampak tudi sestradan, kajti tovariš mu je dajal jako malo hrane. Od njega torej so izvedeli, da leže dan pota raztresene vasi, katerim vladajo med sabo neodvisni kraljiči, potem pa se začenja onkraj strme gore zemlja Fumbe, ki se razteza na zahod in na jug od velike vode. Ko je Stanko to zaslišal, mu je breme padlo s srca, v dušo je pa vsrkal novega poguma. Bodi, kar hoče, nahajal se je že skoraj na pragu dežele Vahimov. The Will County National Bank of Joliet, Illinoia. Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele «vet« Kapital in preostanek $300,000.« ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmu HENRY WEBER, kašir. N. W. Phone 8». MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČA* Cor. Ohio in State St«. Joliet, Bi Ol :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. jjgjj ^lS^N. Scott St., Joliet, III. Oscar J. Stephen s Če boš kupoval od na«, ti bomo I* lej postregli z najnižjimi tri«ua*l» nami. Mi imamo v zalogi vsakoH* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij meW trdi les, lath, cederne stebra, d«** šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaia« ^ blizu nevega kanala. ^ Predne kupiš LUMBER, ogl«" pri nas in oglej si našo zalogo! Ki« bomo zadovoljili in ti prihranili w. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na ve^ DES PLAINES IN CLINTON S*1 mmmmmmi Chicago Phont 3S5t Sob« 301 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. Frank Lopartz 1 ioTAR 400 Ohio Street S I JOS. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE priporočam. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois- JOLIET Kako pojde dalje potovanje, je bilo seveda težko prevideti, toda deček je na vsak način lahko upal, cja ne bo niti težavnejše in tudi ne daljše, kakor je bila strašna pot z nad bregov Nila, katero je pa vendar vsled svoje izvanredne iznajdljivosti srečno prestal in obvaroval Nelko smrti. Tudi i dvomil, da jih bodo Valiimi po Kalijevem posredovanju najgostoljubnej-še sprejeli in jim izkazali vsako pomoč. Spoznal je tudi že zamorce popolnoma in je vedel, kako z njimi postopati ter je bil skoraj prepričanja, da bi si tudi brez Kalija zamogel z njimi pomagati. "Veš," rekel je Nelki, "da smo od Fašode naredili že več kot pol pota, na potu pa, ki ga imamo še pred sabo, bomo pač zadevali na divje zamorce, toda ne bomo več zadevali na derviše. "Jaz imam zamorce raje," je odvrnila deklica. "Da, dokler veljaš za božanstvo. Iz Fayuma so me ugrabili obenem z neko deklico, ki se je imenovala Nelka. sedaj pa spremljam nekega Mzimu. Povedal bom očetu in gosppdu' Rawli sonu, naj te nikdar drugače ne imenu jeta." Njene oči so se pričele takoj svetiti in smejati. "Morda bova zagledala papana v Mombassu?" "Morda, ako bi ne bilo te vojne nad bregovi Bassa-Narok, bi bila tam hitreje. Kaj je bilo treba Fumbi, da se je v to spustil?" To rekši je pqjcimal Kaliju: "Kali, ali je bolni zailiorec kaj slišal o vojni?" "Slišal. Biti velika vojna, jako velika, — Fumbe s Samburu," "Torej, kaj bo? Kako pojdemo čez deželo Saptburu?" N Samburu zbežati pred velikim gospodom, pred Kingom in pred Kalijem." "In pred tabo?" "In pred Kalijem, kajti Kali imeti puško, ki grmeti in ubijati." Stanko je pričel premišljevati, kakšne stališče naj zavzame v prepiru med rodovoma Vahimov in Samburu ter je sklenil postopati tako, da bi vojna ne otežkočila potovanja. Spoznal je, da bo njihov prihod popolnoma nepričakovan dogodek, ki bo takoj zagotovil premoč Fumbi. Treba bo samo izrabiti primerno morebitno zmago. V vasicah, o katerih je govoril bolni lovec, so dobili podrobnejše novice o vojni. Bile so vedno natančnejše, toda za Fumbo neugodne. Mali popotniki so zvedeli, da bije odporni boj in da so Samburu pod vodstvotai svojega kralja z imenom Mamba zavzeli že velik del dežele Vahimov in pridobili veliko krav. Pripovedovali so, da divja vojna zlasti na južnem kraju velike vocje, kjer se nahaja na visoki in široki skali velika "bomba" Fumbe. Ta novica je Kalija zelo užalostila in prosil je Stanka, da bi kar najhitreje prekoračili goro, ki jih je delila od krajev, po katerih je divjal požar vojne in obetal, da bo našel pot, po kateri bodo zamogli iti ne samo konji, ampak tudi King, Nahajal se je že v dobro znanem kraju in spoznaval je z veliko zanesljivostjo vrhunce, znane mu od otroških let. Toda pokazalo se je, da prehod ni bil lahek in ako bi ne bilo pomoči prebivalcev poslednje vasi, katere so pri-' dobili z darovi, bi bilo treba iskati za Kinga druge p£ti. Toda ti so znali bolje kot Kali soteske, nahajajoče se na tej strani gore in po dvodnevnem (Nadaljevanje na 7. strani.) * STARA GOSTILNA N1JB0LJŠA ./* POSTREŽBA. W. J. BRADY ADVOKAT. Poaojnje denar m prodaja Orpheum Theatre Building JOLIKT. ILL Kupuje in prodaja zemljišča K p! v mestu in na deželi. ij; Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po- £ !fi škodbi. gi Zavaruje tudi življenje proti S ^ nezgodam in boleznim. L£ Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ H sko stroko spadajoča pisanja. W £ Govori nemško in angleško. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na Garnsey, Wood & LeM»o* ADVOKATI. Joliet National Bank Bife Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drog Stori N. Chicago 4 Jackson St». Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl 10« JatfMMd Street Joliot, m AU OHifa E VOLijH bMag ft> BRSTU I«" REVMATOMLT SLABOSTIH r'dLENWH HROMOSTI FtJUiNH IN PRSNIH BOLESn r KOLKU MRAZENJU r ŽIVOTU BOLESTIH » ČLETaOH VNETJU OPRSNB MRffB NEVRALGJ PROTMJ PREHLAJENJl) OTRPLOSTI Htac BOLESTIH t LEDJM SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KA&JU BO®* mWmm Varčevanje. SHM ^WsSSi^Hi^K^K^KSJfiSBiHKSSIiffiSlB!!!! njihovem najdražjemu zakladu - zdravju -, katerega ni tako lahko najti ka j Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo] dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi, in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa. Varčujte s svojim zdravjem bolj kot^j denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravjf in je žele zopet dobiti, priporočamo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ELIXIR BITTER-WINE' "iinehovo Horke VI HO b/Joseph TRINER To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine I in zelisc ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučajih ZABASANOSTI, OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, I KRČEV, ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da se gaj oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo brez motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluje- V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za mi'! sice tn Členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali Cena' 25c in SOc, po pošti 35 in 60c. 1 JOSEPH TRINER, --iyi>FI f>V^TFT J 1333-1339 South Ashlawd Ave. CHICAGO, 18! amerikanski sloverfsc, 9. APRILA 1915. 7. J» i* «!*»»« » K »i K K » » tfi g tfi ifi gj S S ifi in « « s » » Učite svojo deco slovensko moliti in citati I* K 5 IT K i* m + i 4 51» s* K I R K t K K % iz povsod priljubljene knjige, katera »e imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: , J Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois ■t*r«i SSKaKifiaiSiBiSfiffiSffiSH«!?. » $ w £ s s m it; m s Si Si £ Hi K S S S m m s s m s SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. (Nadaljevanje s 6. strani.) 10* Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cenfe zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. W^lkowij^K: Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL ave. 911 na \ 21 1 domača naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino: Sod, 6 gal............$5.50 s°d, 10 gal............ 8.00 Sod, 25 gal........... 16.50 Sod, 50 gal...........30.00 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, $26.00. Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. _ mi >ammmM0*mm*mm——* Ljudska banka Vložite svoj denar ita obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Držare Illinois. 12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tu rložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREK0ŽENJE NAD $4,500,000.00 težavnem potovanju, med katerim jih je ponoči mučil velik mraz, prišli so slednjič srečno na prelaz, s prelaza pa v dolino, ki se je že nahajala v oblasti Vahimov. Stanko se je vstavil na odpočitku v pusti in močno obraščeni dolini, Kali pa, ki je prosil, da bi smel odjahati na poizvedovanje v smeri proti očetovi "bombi", oddaljeni od pota, je odšel še istega večera dalje. Stanko in-Nelka ?ta ga pričakovala noč in dan v največjem nemiru — in mislila sta že, da je poginil ali padel v roke sovražnikom, ko se je slednjič prikazal na izmučenem in spenjenem konju in tudi sam je bil tako izmučen in potrt, da je bilo žalost pogledati. Padel je takoj Stanku k nogam in ga pričel prositi rešitve. "O veliki gospod," je rekel, "Sam-buru zmagati vojevnike Fumbe, ubiti jih mnogo in razgnati drugih, katerih ne ubiti, a Fumbo oblegati v veliki "bombi" na gori Boko. Fumba in njegovi vojevniki ne imeti kaj jesti v bombi in pomreti, ako veliki gospod ne ubiti Mambe in vseli Jsamburu obenem z Mambo." Tako proseč je objemal Stankovi koleni, on je pa nagrbančil obrvi in dolgo premišljeval, kaj početi, kajti kot vedno in povsod mu je šlo pred vsem za Nelko. "Kje so?" je vprašal slednjič, "oni Fumbini vojevniki, katere so Samburu razgnali?" "Kali jih je našel in pridejo sem takoj." ^"Koliko jih je?" Mladi zamorec je naenkrat pretipal prste na obeh rokah in nogah, toda očividno ni mogel povedati natančnejšega števila, to pa iz preprostega vzroka, ker je znal šteti samo do deset in SOUTH CHICAGO, ILLS. | se mu je vsaka večja količina predstavljala kot "vengi", to je: veliko. •'Torej, ako pridejo, postavi se jim na čelo in pojdi očetu na pomoč," je rekel Stanko. "Oni se bati Samburu in ne iti s Kalijem, z velikim gospodom pa iti in ubiti "vengi, vengi" Samburu." Stanko se je spet zamislil. "Ne," rekel je slednjič, "jaz ne morem vzeti bibi v bitko, niti je pustiti samo, in ne storim tega za nobeno stvar aa svetu." Kali se je pa dvignil, sklenil roki in pričel ponavljati zaporedoma: "Luela! Luela! Luela!" "Kaj je Luela?" je vprašal Stanko. "Velika bomba za zensqe Vahimov in Samburu," je' odvrnil mladi zamorec. In pričel je pripovedovati izvanred-ne reči. Fumba in Matnba sta bila že od davnih let med sabo v nepresta ni vojni. Uničevala sta ši vzajemno nasade in grabila živino. Toda na južnem bregu jezera je bil kraj imenovan Luela, kamor so celo ob času naj-hujših bojev ženske obeh narodov brez vsake nevarnosti prihajale' na trg. To je bil svet kraj. Bojevali so se samo možje, noben poraz in nobena zmaga pa ni imela upliva na osodo žensk, ki so v Lueli za glinasto ograjo, ob dajajočo obširni trg, imele popolnoma varno zavetišče. Ob času zmešnjav so mnoge ženske pribežale tja z otroci in blagom. Druge so prihajale celo iz daljnih vasi prinašajoč posušeno me so, fižol, proso, maniok in razne druge potrebščine. Vojevniki se niso smeli boriti v taki odleglosti od Luele, kakor daleč je segalo petelinovo petje. § | Tudi niso smeli prestopiti glinastega ozidja, ki je obdajalo trg, smeli so se samo približati pred ozidjem in v tem slučaju so jim ženske podajale potrebščine in živila čez ozidje privezane na dolge bambuse. To je bila že starodavna navada in nikdar se ni zgodilo, da bi jo bila katerakoli stran prelomila. Zmagovalci so vedno gledali, da bi premagancem pretrgali pot k Lueli in jim zabranili približati se svetemu kraju na tako oddaljenost, kakor daleč sega petelinovo petje. O veliki gospod!", prosil je Kali,— Catawba belo vino: Sod, 6 gal.............$7.00 Sod, 10 gal............ 11.00 Sod, 25 gal............24.00 Sod, 50 gal...........42.50 m"m"mmm*mmmmr*^mmmmmtmrn**m***mr»*'*mmmmtmmtrmmm»mmmmmmmmmmm*mmttmmm»ti' ler ZOpet objel Stankovi koleni — veli ki gospod poslati bibi v Luelo, sam pa slavnoznani LOVENSKIPOP Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijefc tembolj se ti priljubi. % tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. PIYO T° SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenlc Bottling Co. 13 N.Scott St. Joliet, 111 H Chi. 8275 N. W. 4«0, ob nedeljah N. W. 844 vzeti Kinga, vzeti Kalija, vzeti puške vzeti ognjene kače in potolči hudobne Samburu." Stanko je verjel pripovedovanju mladega zamorca, kajti slišal je že poprej, da se v mnogih krajih Afrike vojna ne tiče žensk. Spominjal se je kako mu je nekoč v Port Saidu mlad nemški misijonar pripovedoval, da se v okolici velikanske gore Kilima Ndžaro neizmerno bojevito pleme Mas sai sveto drži te navade, vsled katere zahajajo ženske obeh vajujočih se de lov popolnoma svobodno na določene trge in jih nikdo ne napade. Stanko se je jako razveselil, da se nahaja taka navada ob bregovih Bassa-Narok, kaj ti sedaj je lahko bil miren, da ne groz Nelki nobena nevarnost od strani voj ne. Sklenil jc tudi odriniti z deklico neutegoma v Luelo, to tem bolj, ker pred koncem vojne itak ni bilo mogo če misliti na nadaljevanje potovanja h kateremu so potrebovali pomoči ne samo Vahimov, ampak tudi Samburov, Navajen se hitro odločiti, je takoj vedel, kaj početi. Osvoboditi Fumbo premagati Samburu, potem pa ne do voliti Vahimom krvaVega maščevanja na to ukazati mir in pogoditi oba bo reča se dela, zdelo se mu je ne samo za najkoristnejše za zamorce. "Tako mora biti — in tako bol", rekel je sam I pri sebi, da bi pa potolažil za sedaj I mladega zamorca, ki se mu je smilil, I rekel mu je, da ne odreka pomoči. Kako daleč je od tukaj do Luele?", vprašal je. "Pol dne pota." "Poslušaj torej: Spremiva takoj bibi, potem pojdem na Kinga in bom odgnal Samburu od bombe tvojega o-četa. Tipojdeš z mano in se boš bojeval ž njimi." ' "Kali jih ubijati s puško!" In obup se je takoj spremenil v radost, ter je pričel skakati, smejati se ;u se zahvaljevati Stanku s tako vnemo, kakor da bi bilo že po zmagi. Daljše izlive hvaležnosti in veselja je pa prekinil prihod vojevnikov, katere je dobil, ko je šel na poizvedovanje in katerim je velel priti pred obličje belega gospoda. Bilo jih je okrog tristo, oboroženih s ščiti iz kož povodnjega konja, s sulicami, loki in noži. Glave so imeli okrašene s perjem, pavijano-vimi grivami in praprotjo. Ko so zagledali slona v službi človeka, ko so zagledali bele obraze. Sabo in konje, se jih je polastil tak strah in tako začudenje, kakor zamorcev v onih vasicah, katere je prehodila karavana poprej. Toda Kali jim je že naprej povedal, da bodo zagledali dobrega Mzimu in mogočnega gospoda, "ki ubija leve, ki je ubil vobo, katerega se slon boji, ki lomi skale, izpušča ognjene kače" itd. — torej niso bežali, ampak stali molče v dolgi vrsti, polni, občudovanja, bliščeč samo z belimi očmi, ne vedoč, ali naj pokleknejo, ali padejo na obraz, obenem pa polni vere, da ako jim pomorejo ta izvanredna bitja, bodo Samburu takoj nehali zmagovati. Stanko je jahal na slonu ob celi vrsti, popolnoma kot načelnik, ki pregleduje vojsko, potem je pa rekel Kaliju, naj ponovi njegovo obljubo, da hoče osvoboditi Fumbo, ter je dal povelje za odhod v Luelo. Naprej js jahal Kali z nekaj vojevniki, da bi napovedal zbranim žen skam obeh rodov, da bodo imele ne-ižrečeno srečo, kot je še nikdar ni bilo, zagledati "dobrega Mzimu", ki bo pri jahal na slonu. Stvar je bila tako ne navadna, da so celo one Vahimke, ki so spoznale v Kaliju izgubljenega prestolonaslednika, mislile, da se mladi kraljevič ž njimi šali in so se čudile, da se mu ljubi šaliti v takih nesrečnih časih za Fumbo in za cel narod. Ko so pa čez nekaj ur zagledale velikan skega slona, ki se je bližal obzidju, na njem pa bel baldahin, so skoraj znorele radosti in sprejele dobrega Mzimu takim kričanjem in tulenjem, da je smatral Stanko v prvem trenotku te glasove za izbruh sovraštva, in to toliko bolj, ker so te zamorke bile tako nezaslišano grde, da so bile najbolj podobne čarovnicam. Toda to so bili samo objavi izvan-redne časti. Ko so postavili Nelkin šotor v kot trga pod senco dveh gostih dreves, so ga.Vahimke obenem s Sa.nburkami okrasile z girlandami in cvetličnimi venci, potem pa nanosile tako množico živil, da bi zadostovala za ves mesec ne le za božanstvo samo, ampak tudi za celo njegovo spremstvo. Navdušene ženske so izkazovale čast celo Mei, ki je, oblečena v per-kal rožne barve, in z nekaj yrvicami modrih koral, izgledala kot služkinja Mzimu za bitje veliko višje od navadnih zamork. Nasibu so z ozirom na njegova o-troška leta pustili za ozidjem in pričel se je takoj posluževati Nelki prinešej nih darov tako vestno, da je čez uro njegov trebušček izgledal kot afrikan-ski vojni boben. XXXIX. Po kratkem odpočitku pod nasipom Luelfe je odrinil Stanko s Kalijem na čelu tristo vojevnikov še pred solnč-nim zahodom k Fumbovi bombi, ker je hotel udariti na Samburu ponoči, misleč, da bodo v temi "ognjene kače" naredile toliko večji vtis. Pot do Luele do gore Boko, na kateri se jt branil Fumba, jc iznašala z odpočitki vred devet ur, tako da so prišli pred trdnjavo šele okrog tretje ure po polnoči. Stanko je ustavil vojevnike in jim za-povedal, da morajo do svojega časa biti popolnoma tiho, potem je pa začel razgledaVati položaj. Vrhunec gore, kamor so se skrili bi*anitelji, je bil temen, Samburi so pa zažgali veliko ognjev. Njihov blesk je razsvetljeval strme stene skal in veliko drevje, ki je rastlo v podnožju. Že od daleč se je slišal zamolkel glas bobnov in kriki in petje vojevnikov, ki so brez dvoma v obilni meri uživali "pombo" (pivo), hoteč praznovati poslednjo zmago, ki se jim je zdela že blizu. Stanko je šel na čelu svojega oddelka še dalje, tako da ga je slednjič samp še kakšnih sto korakov delilo od zadnjih ognjev. Taborišče ni imelo nobenih straž in brezmesečna noč ni pustila divjakom zagledati Kinga, katerega je zaslanjalo tudi veliko drevje. Stanko, ki je sedel na njegovem vtatu, je dal natiho-ma zadnja povelja in potem je dal Kaliju znak, naj zažge eno izmed priprav- »»I.... I*1..« .....T.. Ta nln^nl cil-TId polnoma presegalo njihov razum. Spo-! znali so samo, da so neka strašna bitja 1 padla nanja in da jim grozi grozna in' neizogibna poguba. Večina izmed njih se je spustila v beg, preden so jih še dosegle sulice in bojne sekire Vahimov. Nekaj čez sto vojevnikov, ki se jih je Mambu posrečilo zbrati okrog sebe, se je pa uprlo zavzeto, toda ko so pri. ognju strelov zagledali velikansko žival, na njej pa belega človeka in ko jim je na ušesa zagrmel grom orožja, iz katerega je zaporedoma streljal Kali, jim je upadel pogum. Fudi Fumba na gori je, ko je zagledal prvo raketo, ki se je razpočila v višini, padel iz strahu na zemljo in nekaj minut ležal kakor mrtev. Ko je pa prišel k sebi, je iz obupnega tuljenja vojevnikov spoznal samo eno, namreč: da neki duhovi napadajo v dolini Sambu-re. V tem hipu mu je šinila v glavo misel, da ako ne bi prišli duhovom na pomoč, bi se njihov srd lahko obrnil tudi proti njemu; ker je pa poguba Samburov bila zanj rešenje, je zbral se svoje vojevnike, udri po stranskem skritem izhodu iz bombe in presekal pot velikemu delu bgžečih nasprotnikov. Bitka se je zdaj spremenila v klanje. Bobni Samburov so prenehali doneti. V polmraku, katerega so pre-sekavali samo rdeči bliski prihajajoči iz Kalijeve puške, se je razlegalo vpitje padajočih, zamolkli udarci sekir na ščite in ječanje ranjencev. Nikdo ni prosil usmiljenja, kajti zamorci ga ne poznajo. Iz strahu, da ne bi v temi in zmedi lastnih ljudi izpostavljal nevarnosti, je Kali slednjič nehal streljati, prijel za Gebhrov meč in se vrgel ž njim v sredino nasprotnikov. Samburi so zamogli zdaj bežati z gor k svojim mejam samo po eni široki soteski, ker je pa to sotesko zaprl F-umba s svojimi vojevniki, so se iz celega oddelka rešili samo oni, ki so se vrgli na zemljo in se pustili vjeti Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer botte najbolje potUciem. Fino pivo, najboljša vina in amedht. Wm. Metzger Ruby and Broadway JO LIB T Chicago Phone 788 N. W. PfcoM Wf James L. McCullocb MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač. 317 Jefferso« Street, nasproti House, Joliet, HL w. c. mooney PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., J*«« Ko imate kaj opraviti a sodaijo oelasite s« «ri meni Vsem Slovencem in Hrvatom priyo> ročam mojo gostilno HOTEL FLAJNIK 99 3329 PENN AVENUE ... . , , ▼ kateri točim vedno sveže žive, dasiravno so vedeli, da jih caka I pivo, ŽGANJE, VINA IN RAZNO* grozna sužnost ali pa celo okrutna smrt iz rok zmagovalcev. Mamba se je branil junaško, dokler mu udarec] bojne sekire ni razdrobil črepinje. Njegov sin, mladi Faru, je padel v roke Fumbe, ki ga je velel zvezati, da bo prihranjen v zahvalno žrtev duhovom, ki so mu prišli na pomoč. (Dalje prih.) VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva * naj obilnejši obisk — V»i znanci \ in neznanci vedno dobrodolli! NA SVIDENJE! P. k A. Phone 351-W. Ako hočete streho popraviti po za mal j 3329 Penna Ave. denar oglasite se pri Geo. Flajnik, lastnik Pittsburg, Pa. HOLPDCH ROOFING 00.1 John Grahek ...G-ostilničar... COMPOSITION, FELT and GRAY EL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets ] JOLIET, ILLINOIS. Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje ia trite najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki preaMB ljenih raket. Črn trak je zletel sikaje visoko pod temno nebo in potem se ie s, šumom razsul v šopek rdečih, rao drill in zlatih zvezd. Vsi glasovi so umolknili in nastal je trenotek globoke tišine. Nekaj sekund pozneje sta skotili kot s peklenskim hohotanjem še dve ognjeni kači, sedaj pa obrnjeni ob zemlji naravnost proti taboru Samburov, obenem se je pa razleglo tudi rjovenje Kinga in kričanje tristo Vahimov, ki so se oboroženi z asagajami (Zamorske sulice), bojnimi sekirami i" noži v nezadržljivem diru vrgli naprej. Začela se je strašna bitka, toliko straš-nejša, ker se jc vržila v temi, kajti vsi ognji so bili tftkoj razteptani v prvem strahu. Takoj v začetknje pri pogledu 'na ognjene kače prevzel Samburu brez umen strah. Kar se je zgodilo, je po- TELEFON 7612. Samo pri tueni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-u ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo- I ikihbrkin brade; za' revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohata in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram 1500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna f> dolarjev za vsaKega ki jo | prebere Požljlte 6 eentov v markah, nakar pofljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. I 1012 N. Broadway JOLIET. ILU R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT C ki. Phoat: Office iS«. Ret. 3T®4 Uradae are: •—12 a. m. 1—5 and 7—« p. m. Ok aedeljah od 10. de 12. Dr. S.Gasparovich Dontfet :: Zokesdravmik Jattet National Bank BuMtac 4* Floor, Ro«aa 4M. JOLIET, :-: ILLINOIS. V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. »MICHAEL CONWAY* 106 Leughran Bldg. ( Oau and Chicago Sit. JOLIET Pcsojuje iesar na zemlji&ča. Insurance' Surety Itak ■team Skip Both Pke (wmmrnwimfwi »»»»GERMAN**** Loan & Savings Bank] HAHTIN VTKITPHAti III! N. Bluff ttnit JOLIET, ILL A Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 5847 i JOSIP KLEPEC j JAVNI NOTAB T ISOt N. Chicago St. JOLIET, ILL. J .»..»n^n«!,«1,»..»..»M«} Mit stili Dri Horn •TRAKA * CO. Offlee and Work*. MMM Caee Chicago Phone 4444, N. W. 4«! PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA t slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, ogla-se in knjige pilite na največjo slovensko unijsko tiskamo ▼ Ameriki: Am erik a rs ki Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS, DELO JAMČIMO. IZ BOJEV 17. PEŠPOLKA. Jan. Ulčar iz Šenčurja pri Kranju, ki se je udeležil vseh bojev 17. pešpolka in bil šele nedavno močno ranjen ter se zdravi sedaj v mariborski vojašnici, piše svoji sestri dolgo pismo, v katerem ji opisuje vojne dogodke, katere je sam doživel. Izmed teh naj navedemo to-le: "Koncem avgusta smo silovito trčili skupaj z Rusi. Bilo ji(i je neprimerno več nego nas in bili so v utrjenih postojankah. Dobili sirib povelje za naskok. Navalili smo na ruske zakope.in začelo se je strašno klanje. Toda Rusov je bilo vedno več, nas pa vedno manj. Na tem robu nas je bilo samo šest Janezov od 17. pešpolka in nekaj Bošnjakov. Ko smo videli, kako malo nas je še in kako je vsak trud zaman, smo hitro obkolili 20 Rusov in jih gnali po bregu v dolino. Koniaj pridemo v dolino, že začno streljati za nami z dvema strojnima puškama. Brž .se-Vržemo v neki jarek; krogla mr je priletela v teleč* njak in ga' preluknjala. Prava reči Ko je* ogenj ponehal, smo z ujetimi Rusi odšli proti stotniji, kjer so nas častniki smehljaje sprejeli. Bili smo predloženi v odlikovanje, a dobili še nismo nič." V strašnih bojih pri Novem Mestu je Ulčarja dvakrat zasulo, ko je udarila granata. "Komaj so me prvič od-kopali in se stisnem k tlom v svoji jami, že useka druga granata blizo mene in me znova zasuje. Zopet hite tovariši, da me odkopljejo in zopet sem zdrav ušel nesreči; varoval me je sam angel varuh. Mislil sem si: v tretje gre rado in potem pojdem s prstjo vred v zrak. A ni bilo tako. Počasi se je približala noč in gromenje topov je pojenjavalo. Rekel sem svojemu tovarišu: "Vidiš, dobro je, da se človek včasih spomni na molitev. Lahko bi bil že mrtev, ko bi me ne bila Marija obvarovala." Tovariš mi odgovori: "Res čudno, da si še živ, ko te je dvakrat zaporedoma zasulo." Nekoliko sva se sramovala drug pred drugim; jaz sem še pripomnil: "Jaz sem se že večkrat spomnil na molitev." Nato pravi tovariš: "Dajva skupaj moliti par očenašev!" In res sva jih, nato pa za kratek čas sladko zaspala. Nekega dne so naše čete, med njimi tudi 17. pešpolk, prišle v težaven položaj; a Rusi tega k sreči niso opazili in naši so se ponoči lepo izmotali. Ulčar in njegov tovariš Franc Bulovec sta hotela biti pa posebno drzna, pa sta za plačilo oba dobila dum-dum kroglje v telo in sedaj počivata v bolnišnici v Mariboru. Kako naskakujejo kranjski fantje. Karol Jakopič iz Malevasi pri Ježici, sedaj na severnem bojišču, piše svoji sestri: i Draga sestra! V prvi vrsti Te moram opozoriti, da mi ni treba pošiljati »e zavojev ne denarja. Denar lepo brani, morda pridejo časi, ko ga bom potreboval bolj nego sedaj. Tu imam vsega dojolj; vsak drugi dan dobimo tudi vino inrum. Le nič ne žaluj, še 6em rdeč! Sicer sem moral res že veliko prestati, a hvala Bogu, še vedno iem korenjak. Ali se spominjaš, kaj sem doma večkrat govoril, da bom prinesel svetinjo iz vojne? Dobil sem jo! Srebrno 2. razreda. In tudi podlovipc'sem postal. To se boš postavila z mano, ko bom prišel v Ljubljano: zvezde pod vratom,' svetinjo na prsih, pa navihane brke!' Samo življenje bi md bil kmalu stal ta ' "špas"; bilo je pa tako-le: Korakali ^mo za Rusi'skozi Karpate tri dni in tri noči ter dospeli do vasi K. Tega ne bom nikdar pozabil. 11. novembra opolnoči smo dobili povelje za naskok, in sicer moja 3. stotnija in polovica druge stotnije. Rusi so bili pred nami zakopani kakor v trdnjavi in mi smo jih imeli z bajoneti pregnati iz okopov. Srca so nam trepetala, a ne, iz strahu, saj miio bili takih reči že' navajeni. J\akor elektrika nam je šlo! po žilah. Poslovili smo se drug od drugega in šli kakor volkovi na plen. | Zdaj se bo videlo, kaj znajo kranjski fantje. Ko se približamo Rusom na • sto korakov, se ustavimo in uvrstimo ' v bojno črto. Stotnik da znamenje s ' piščalko, iz naših grl pa zaori tako silen "Ura!", kakor bi bili zarjuli levi. Navalili -.1110 naprej in potem ne vem več, kako je bijo; spominjam se samo, kako sem oddal zadnji strel in se znašel pred rusko strojno puško. Trdneje sem stisnil puško in porinil bajonet v trebuh tistemu rjavemu ruskemu medvedu. Strojna puška je bjla moja. Hitro jo prevrnem. Tedaj dospo še ostali tovariši ter z združenimi močmi poženemo sovražnika. Nato smo šli naprej do drugega jarka in zopet naskočili. To je trajalo do treh zjutraj. Trikrat smo naskočili in končno zmagali. Rusi so se udali kranjskim fantom. Ujeli smo cel bataljon Rusov s tremi častniki: poročnik, nadporočnik in polkovnik. Nas je bilo dva voda t. j. 60 moj. Sedaj veš, kakor se borimo z rjavci in kako sem si zaslužil svetinjo. — Pozdrav Tebi in vsem drugim! Dobra volja ga ne zapusti. Mlad slovenski častnik — prej praporščak, sedaj poročnik — piše svojim staršem v Ljubljano v čistem, nepo-tvorjenem mladeniškem narečju, kako in kaj se mu godi na bojišču. Njegovi ckrbni mamici pa se ta način pisanja menda ne zdi povsem pomirljiv, zato ga opominja na verske dolžnosti. Da je pa njen sin skoz in skoz vrl dečko, 'lahko vsak spozna iz naslednjih vr- stiv, ki jih poSnamehio in njegovih dopisnic: 22. januarja. Kakor čujemo, bomo pojutrišnjem šli naprej, ker se Rusi umikajo. Potem utegnem za nekaj dni prenehati s pisanjem, a drugače Vam pišem ob vsaki najmanjši priložnosti. Z M. se dobro drživa. Kar se tiče mojih verskih reči, jih opravljam, dasi nimam navade pisariti o tem. Težko mi je, ko mi vedno pišete, kako drugi ganljivo in ne vem še kako pišejo. Saj me vendar poznate, da sem robata, a poštena duša, ki uganja šale do zadnjega. Zakaj bi jih ne, ko je tako po-vsodi in vedno vse resno? Srečni tisti, ki so sedajle lepo doma pod streho, mi smo pa v blatu in snegu po cele noči zunaj, ttldi v najhujših snežnih viharjih. Pa sem kljub temu še vedno stari, ki se ne da ^ar tako "okol dopri-nest". Samo. Bog daj, da bi se srečno vrnili donlov. %Tu se človek šele nauči ceniti vsako najmanjšo stvarico in prav uporabiti vsajigelco." 8. febr. M te z "je precejšen. Zdrav sem nego sicer. Enkrat sem bil pač malo bolan. Brado imam že precej veliko.. . Ponoči sem pobijal, davil in žgal uši, potem s^m se pa namazal z mazilom. Za par dni bo mir. — Še pri menaži padajo okoli nas granate. Naj le, samo da se v nas ne zaletavajo, ker so huje kot uši. Če me Bog do konca obvaruje vsake smole, bo vse dobro. 23. februarja. Pišem v brlogu strelskih jarkov v raziranih Karpatih. Tu se cedi voda in blato, torej ravno narobe kakor v deveti deželi. Mraz je ponehal. Rekviziramo pa v vasi pod nami mleko, kislo zelje, jajca (po 10 vin.). Kmetje radi dajejo, posebno za tobak in kruh. Včasih se malo sklo-futamo, da ni preveč dolgčas. "Vse zbou!" Za podlago pri pisanju mi služi pokrov menažne skodelice. Kuhati sem se navadil več stvari brez snega! Godi se pa nam imenitno, in če mi Bog da srečno učakati konca, grem drugo leto na letovišče v te brloge, ki so včasih prav lepi in prijetni. Majhen ogenj, krompir ali kava vre, godbo pa oskrbujejo strojne puške z basom težkih havbic. Prav lepo je. Vsem prisrčne pozdrave! Hišico očetovo bi še rad videl. Vojak Pavlič iz Domžal, ki je začetkom oktobra odrinil na severno bojišče, ko se je preje vsem domačim lepo priporočil v molitev, piše svojim staršem 21. januarja med drugim: "Zimo imamo mrzlo, snega je precej. Kako je doma? Sanja se mi večkrat, da sem doma. Sam ljubi Bog ve in Marija, če bom res tako srečen, da bom videl hišico očetovo, ki mi je tako ljuba. Obljubo sem naredil Materi božji, da bom šel peš na sv. Višarje in na Brezje, vse obenem. — Ostanite z Bogom in Marijo!" Na južnem bojišču. Franc Jerman, gostilničar in mesar v Črnomlju, ki služi sedaj kot korpo-ral pri 27. domobranskem pešpolku, piše svoji ženi: Draga žena! Naznanjam Ti, da sem še vedno zdrav. Pismo sem dobil ravno na Sv. Tri Kralje; bil sem vesel, ker se je tudi mali podpisal, rad bi ga videl in Vas vse skupaj. Bog daj in Mati božja, da bi že enkrat vojna minila. Tu ni drugega slišati nego grmenje topov in streljanje pušk; kadar greni minut mrtvih pa vidim, da so brez glave ali brez rok ali nog, tedaj me obide groza. Bog daj, da bi se zdrav vrnil domov.— Za poslane stvari se lepo zahvalim in Držajki tudi. Le dobro in skrbno gospodari in lepo pazi na deco. Ako Bog da, da se zdrav vrnem iz vojne, pojdemo vsi skupaj k Mariji Pomagaj na Brezje, in kapelico bom dal napraviti v spomin srečne vrnitve; kajti veliko hudega sem že prestal, a zdravega me je Bog še vendar ohranil, dasi so že stokrdt krog mene višale krogle in šrapneli gosto kakor toča. I.orpili so se močni hrasti, skalovje je pokalo in se razletavalo od granat, ljudje in živina so padali krog mene mrtvi in ranjeni, a jaz sem doslej ostal živ in nepoškodovan, llvala Bogu! l)a bi bilo tudi v bodoče Njegovo varstvo nad mano! — Kako je doma? Ali boš imela dovolj krme za živino? Pazi, da bo vse prav doma. — Pozdravljam vse skupaj, Tebe, deco, starše, vse sosede in goste! Z Bogom! Do smrti Tvoj Franc. imel kapo in par prfetirkrijanih škornjev. Zmerjal me je grdo ter'iitfcime-noval starega osla, pijanca in pokve-čeno krevljo; da je vse to res, iV.hko potrdim s prisego. — Pankracij Grdo- gled, občinski redar." , . " • ■ _ # V Postojnski jami. ; A.: "Stalagmit — stalaktit — to dvoje zmeraj zamenjam!" B.: "To je vendar l?liko ločiti. Če! ležiš na trebuhu, je tvoj nos stalaktiti; če pa ležiš na hrbtu, je stalagmit." Ta pa zna. Dijak-visokošolec tujcu: "Oprostite, gospod, vi ste mojemu rajnemu stricu čisto podobni! Ali bi mi hoteli posoditi dvajset kron?" . | - V šoli. Učitelj: "Če bi vaš rajni oče slišal, kako*'neumnost ste povedali, bi se v grobu Obrnil! Dijak: "Pa moj oče je še živ." Učitelj: "No, pa vaš stari>oče." Si VELIKA PONUDBA 'Sprednji del **Voja 21R A (igarrt brez veUsm -v čatnikih je sedaj vsak vreden 'k ccnU v ^ .gotovini in vi dobite tudi v vsakem, d Mvojo Z55U i- ^ caret 'b centa ^ rreden kupon. Sprcd.tji dtl zavoja in kupone se lahko lirtnl za krasne dabjt-kt. ako icli. Vprašajte vx 4tS> Js JU- & Ta fcridbi t|*ssr dw 31 dtuatri IS2X v V naglici. Zatoženec: "Gospod odvetnik, vi hočete torej pri obravnavi dokazovati, da nisem pri pravem brihtu?" Zagovornik: "Kajpada! Saj vam mora že vaša zdrava pamet to reči!" Take so! Prva gospa: O, če me moj mož razjezi, mu kar zagrozim, da pojdem k materi nazaj, pa imam takoj mir. Druga gospa: O, če me pa moj mož razjezi, mu zagrozim, da pride moja mati k meni za 14 dni, pa je tak kakor jognje. t V šoli. Tonček se ni dobro naučil zgodbe o stvarjenju sveta. Pri izpraševanju je odgovoril marsikaj napak in učitelj ga zapre. Ko ga doma poprašajo, zakaj da je bil zaprt, odgovori: "Zato, ker sem pri stvarjenju sveta nekaj napak naredil!" V zadregi. Krojač: "Slišite, gospod... vse kar je prav.. .danes se ne dam odpraviti... danes moram dobiti na vsak način nekaj denarja." — Dolžnik: "Jaz tudi., .kaj pravite, kako bi to naredila?" »ffiSSifiSM m MA S iiMMHi v Izdelujem prave starokrajske velike jeklene motike po $2, srednje po $1.50 in male po $1.25 in klepalno orodje za $1.00. Vse svoje izdelke jamčim. Če ni dobro orodje ga vrnite in pošljem drugo brez stroškov. Naročilom je pridejati denar. Orodje pošljem takoj po prejetju naročila. Pišite na: Frank Repovsh KOVAČ. 111 STATE ST. JOLIET, ILL. Vsaka la ii sala rati STORM DOORS AND WINDOWS (reietca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih J. W. LOVE CARPENTER iS L ZA KRATEK ČAS. S »WWS»H m S m HMMifi Slab izgovor. Sodnik: "Nikar ne tajite, da ste hoteli pobegniti. Čemu bi bili sicer luknjo v zidu izkopali?" Kaznjenec: "To sem zato naredil, da bi se celica prezračila!" Postopačev samogovor: "Po mestih so menda zgolj lenuhi. Kamor prideš, povsod ti delo ponuja-jo." _/_ Premalo gosposko. Trgovec agentu: "Če se mi ne spravite s poti, vas vun vržem!" Agent: "Sram vas bodi! Še hlapca nimate I" Iz poročila biriča. "...Oblečen je bil postopač Koruz-, nik v raztrgano suknjo, na glavi je MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Po> šljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako zni žali, da vsakdo lahko pošlje po naj nižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda ki zdaj potrebuje, pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovine: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k pošta: Prave denarne cene so tu navedene Kdor računa več, računa preveč. ' k :..„■ 10.... 15.... 20____ 25.... 30.... 35.... 40.... 45.... 50.... 55.... 60.... 65.... 70.... 75.... 80.... 85.... 90.... 95.... 100.... 110.... Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti >' stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naie poslovanje je jamčtoo. 204 Scott St., polef italijanak« Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Chi tel. 3399. N. W. tel 1» Louis Wise 300 Jackson St JOLIET. IL1 gostilničar tINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sob« v najem ia Lunch Room. U .95 K 120____ ..$ 20.40 1.85 130.... 22 lflj 2.70 140... .. 23.80 3.55 150.... .. 25.50 4.40 160... .. 27.20 5.25 170.... .. 28.90 6.10 180... .. 30.60 6.95 190... .. 32.30 7.75 200... .. 34.0C 8.50 250... .. 42.50 9.35 300... .. 51.00 10.20 350... .. 59.50 11.05 400... .. 68.00 11.90 450... .. 76.50 12.75 500... .. 84.00 13.60 600,.. .. 100.80 14.45 700... .. 117.60 15.30 800... .. 134.40 16.15 900.., .. 151.20 17.00 1000... .. 168 00 18.70 denar se vlaga najbolje IN najsigurneje v Prvo Hrvatsko Stedionico u zagrebu, Croatia, europe. in nje podružnice v: Bela vara, Brodti na S. Crkvenici, Delnicama, Djakora, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeka Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senja. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Masvete in navodila poiljemo zastonj Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.J0 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ......... ...............$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............$5.M Ravbar Stomach Bitterš, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.0t Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9-®® Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ........... .................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za.................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7-0® Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................$6-®" Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.."^.........................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Joliet. ill.. PIVO V STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sla. Bolh Tal «»kone« 26. JOLIKT, Union Coal & Transfer Co. 515 CJLSS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving- Cbkapo tel 431». Northweewe t* ** POZOR, ROJAKINJE! Ali vam. kje j« dohiti aajholMe nase p« aajaifiji ami? Gotove I V meeehr J. & A. Pasdertz se dohiio aajboljie svei« ia jese klehase ia aajokasaejfte Vse »o aajaiiji eeaL Pridite torej b peskwait* aaie meso. Ni«he o«ae ia dobra posteeeba nai« geslo. n« poaaMte torej obiskati mm v aa&ej mešalci ia grooerifi na vogala Broadway aad Graaite Streets. Chfe. Phone 2768. N. W. Phone 1111 W. H. KEEGAfl POOREBNIK. Slovcnei v La Seli« ia okotid'J^ dar potrebuj«t« pogrebnika s« ® £ na to tvrdko ia prepričaai hodl«*^ bo»t« aajbolj« postrešeni, k«r t» j« najbolj« ter mnogo c*aaj» dragi V »lučaj« potrebe rešila«* (ambulance) pokličit« nas P® na, ker smo vedao pripravlj*** daevi ia poaoCL Vae dele )a«l—o ^ POSTREŽBA TOČNA VSA* ^ W. H. KEEOAN, ' Telefona »t 100 — vsak ^ C or. 2nd aad Joliet St. La S«** Podpirajte trgovce, kateri imajo ogla«« v Amer. Slovencu. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje JLk J3L JLa J1A ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet, fl- oti telefon 405