Cam*
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški obča
LETO XIX
23. JUNIJA 1980
CENA 3 DIN
Jubilej
samoupravljanja
»Danes, po tridesetih letih, se s ponosom oziramo na prehojeno pot. Socialistično samoupravljanje je prodrlo globoko v zavest slehernega delavca in občana, postalo je gonilna sila naše socialistične družbe,« je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine, na slovesnosti, ki je obeležila dan samouprav-Ijalcev in 30-letnico samoupravljanja - to je svoje prve korake naredilo tudi v naši občini, saj so leta 1950 prve delavske svete izvolili v Utoku, Titanu, Lončar-. ski zadrugi, Eti, Donitovih temeljnih organizacijah, Kemijski industriji, Stolu, Kočni in Rudniku kaolina Črna.
Slovesnosti v športni dvorani osnovne šole Frana Albrehta se je poleg številnih delovnih ljudi in občanov ter družbenopolitičnih delavcev naše občine in ljubljanske regije udeležil tudi Martin Mlinar, podpredsednik slovenskih sindikatov in izvršni sekretar v predsedstvu CK ZK Slovenije, ki je imel tudi slavnostni
govor. Najprej je spregovoril o uresničitvi celovite vsebine revolucionarne ideje »tovarne delavcem« ter poudaril, da vsi doseženi uspehi v razvoju naše družbe, našega političnega sistema ter problemi, ki nam stoje na poti, da nismo dosegli vseh tistih kvalitet v obvladovanju tokov družbene reprodukcije, ki so v tem, da o njeni celoti odloča samoupravno organiziran delavec, kažejo, da smo še sredi naporov za celovito usposobitev takšnih družbenoekonomskih odnosov, ki smo jih poimenovali s socialističnim samoupravljanjem. V nadaljevanju je spregovoril o gospodarskem položaju in o prizadevanjih za uresničitev stabilizacijskih nalog. »V zadnjem letu, dveh ste v vaši občini dosegli izredno dinamičen gospodarski razvoj,« je dejal Martin Mlinar. »Pohvalno je to, da so k njemu največ prispevali kvalitetni dejavniki gospodarjenja, ne pa glo-mazne investicijske naložbe. Ni vam tuje gospodarno obnašanje, racionalno znate koristiti delo,
izkušnje so vas v to prisilile. Zato sem prepričan, da boste zmogli nove zahtevne naloge, ki jih pred nas postavlja ekonomska stabilizacija in vsi ukrepi tekoče gospodarske politike.«
Na slovesnosti, ki so jo kulturno obogatili moški in ženski pevski zbor Solidarnost, kamniška godba na pihala ter dijakinje izobraževalnega centra Rudolfa Maistra, so podelili tudi priznanja in nagrade, in sicer delovnim organizacijam, ki so prve ustanovile delavske svete, krajevnim skupnostim, ki so največ prispevale k razvoju samoupravljanja v okolju, v katerem delovni ljudje živijo, posameznikom iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki so s svojim prizadevanjem največ pripomogli.k uveljavljanju samoupravne socialistične demokracije ter učencem in dijakom za najboljše spise na temo 30 let samoupravljanja.
(Imena nagrajencev objavljamo na 2. strani)
Dogovor o temeljih družbenega plana
Oblikovanje planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje je prešlo v novo fazo, saj je pripravljen dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik za prihodnje petletno obdobje, o katerem so na zadnji seji razpravljali člani našega izvršnega sveta in ga z nekaterimi dopolnitvami predlagali v razpravo vsem samoupravnim okoljem.
V tem dokumentu so opredeljene skupne usmeritve in interesi, ki so temeljnega pomena za
nadaljnji razvoj občine, pa tudi konkretne naloge in obveznosti, ki jih bomo upoštevali v planskih dokumentih v vseh samoupravnih okoljih.
V prihodnosti bo naša skupna temeljna usmeritev skladnejši razvoj občine. Nosilec razvoja ostaja industrija, v kateri ne predvidevamo bistvenih preusmeritev, ampak še boljše izkoriščanje operativnih prednosti, predvsem pa še večjo izvozno usmerjenost. Če naj bi namreč dosegli planirano 5 odstotno rast družbenega
proizvoda ob 2,8 odstotni rasti produktivnosti dela in 2,2 odstotnem zaposlovanju, bo moral naraščati z 10 odstotno letno realno stopnjo. Poleg industrije naj bi v prihodnjem petletnem obdobju pomembno mesto v gospodarskem razvoju predstavljali tudi kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo in turizem ter drobno gospodarstvo.
Vse te osnovne usmeritve bodo morali spremljati tudi ostali kvalitetni razvojni koraki kot so modernizacija proizvodnje ter večji delež visoko kvalificiranega
POZIV
DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Kamnik je na seji 2. 6. 1980 sprejel sklep o ureditvi dokumentacije o tovarišu TITU. Za vodenje, usmerjanje in usklajevanje dela, za pripravo načrta ureditve in finančnega načrta je imenoval poseben odbor.
Odbor je imel prvo sejo 17.6.1980. Na seji je bilo izraženo prepričanje, da imajo verjetno tudi delovne organizacije in občani Kamnika mnogo gradiva in dokumentov, ki bi ga bilo potrebno zbrati in urediti. Zato odbor prosi vse delovne organizacije in občane, ki imajo kakršnokoli slikovno gradivo ali druge predmete, ki so povezani z bivanjem oziroma obiski tovariša Tita v Kamniku, da jih odstopijo v uporabo odboru zaradi ureditve stalne razstave o tovarišu Titu v Kamniku.
Odbor prosi, da gradivo dostavite Sekretariatu Skupščine občine Kamnik, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije.
*     SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ODBOR ZA UREDITEV DOKUMENTACIJE
O TOVARIŠU TITU
ustvarjalnega dela, gospodarno izkoriščanje energije in surovin, smotrno izkoriščanje prostora in naravnih danosti, varovanje okolja in ne nazadnje ohranjanje kulturne dediščine.
Dogovor o temeljih družbenega plana naše občine za prihodnje srednjeročno obdobje je dokument, o katerem moramo temeljito spregovoriti, saj je pravi izziv za razpravo o tem, ali smo v vseh samoupravnih okoljih realno zastavili oblikovanje planskih dokumentov. Že zdaj je namreč očitno, da bo treba nekatera področja še obdelati in temeljiteje uskladiti potrebe in želje z realnimi možnostmi. Eno takih področij so nove naložbe, ob katerih je izvršni svet zastavil najbrž povsem upravičeno vprašanje o tem, ali so pripravljeni naložbeni programi resnično uskaljeni z 2,2 odstotno rastjo zaposlovanja. Morali bi biti, kajti boljše uveljavljanje na tujem trgu terja razvoj, ki bo temeljil na znanju in sodobnih strojih, ne pa na številu delovnih rok. V razpravi o tem dokumentu so člani izvršnega sveta oblikovali nekaj konkretnih predlogov, ki zadevajo financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite, ureditev deponij in struge Kamniške Bistrice, energetiko. Posebej so poudarili, da morajo imeti na področju družbenih dejavnosti - kot prednostni dejavnosti sta opredeljeni zdravstvo in otroško varstvo, vrednost programov pa naj bi naraščala z letno stopnjo 3,6 odstotka, preračunano na letošnje cene - pri naložba prednost obnovitvena dela obstoječih objektov. Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pa naj bi v prihodnje dosledno upoštevali celovito izgradnjo, ki vključuje tudi izgradnjo spremljajočih objektov.
Svet se vrti okoli nafte
Na 57. ministrskem zasedanju držav proizvajalk nafte, kije bilo pred nedavnim v Alžiru, so ministri izglasovali dva, med seboj tesno povezana sklepa. Najprej so se dogovorili, (čeravno ne brez težav da bo treba po novem za sod nafte (159 litrov) odšteti 32 in ne več 28 dolarjev kot doslej. Hkrati so sklenili, da še nekoliko bolj pripro naftne pipe in zmanjšajo dnevno proizvodnjo nafte za približno dva milijona ton.
Oba sklepa držav proizvajalk nafte, združenih tudi v organizaciji OPEC, sta izredno nazoren primer korenito spremenjenih odnosov v svetu. Pri tem gre seveda za odnose, ki jih pogojuje naftno vprašanje, saj so za vselej minili časi, ko so novice o nafti našle prostor na časopisnih straneh samo ob tankerskih nesrečah. Povsem zagotovo pa so minili časi, ko srečanja držav proizvajalk nafte niso zbujala velike pozornosti. To je eden izmed sicer zunanjih in najmanj pomembnih pokazateljev spremenjenih razmer.
Okoli nafte se svet vrti, je vse pogosteje slišati in v teh nekaj besedah je veliko resnice. V sedanjih zaostrenih razmerah, ki so v veliki meri pogojene prav z vprašanjem nafte in njene cene, je vsaka sprememba na tem področju deležna velike pozornosti. To je tudi razumljivo, saj je skokovit gospodarski razvoj najmočnejših držav sveta desetletja dolgo slonel pravna ceneni nafti. Sedaj so se razmere spremenile, nafta je vse dražja in dražja, hkrati pa so se države proizvajalke nafte le povezale v kolikor toliko enotno organizacijo, ki v dobršni meri kroji naftno politiko. Tako je nafta spremenila tudi svoj ideološki predznak, bi lahko rekli, saj ni več zgolj politično orožje, marveč pomemben ekonomski dejavnik.
Prav v tem tiči tudi njen pomen, saj se današnji svet srečuje s spoznanjem, da je ves svoj nadaljnji razvoj gradil zgolj na nafti. Tega se prav dobro zavedajo proizvajalke nafte, ki so iz nebogljenih vazalnih držav le poiskale pot do lastne vrednosti v sodobnem svetu. Zato sedaj tudi toliko bolj samostojno oblikujejo naftno politiko, ki se kaže v različnih ukrepih, s katerimi hočejo te države lovitigalopirajoče cene uvoženih industrijskih izdelkov in tehnologije.
Z našega zornega kota bi bilo povsem nojevsko obnašanje, če bi mislili, da zadnja podražitev ne bo vplivala na jugoslovanski plačilnobilančni položaj. Res je -ne držimo križem rok, saj bomo menda uvozili dva milijona ton nafte manj, kot smo načrtovali. Toda videti je, da bomo tudi za to zmanjšano količino nafte morali odšteti ves letošnji turistični izkupiček. Skratka - vse se vrti okoli nafte.
J. Kovačič
Od vsepovsod
Na festivalu dela najuspešnejši mladi iz Ljubljane
LJUBLJANA - S podelitvijo priznanj in nagrad se je v športni dvorani na Kodeljevem končal tridnevni festival dela, ki je bil tokrat prvič v Sloveniji. Festivala dela, tekmovanja v 38 proizvodnih poklicih, se je udeležilo več kot 1000 mladih iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajih. Najbolje so se odrezali mladi iz Ljubljane in tako osvojili najdragocenejše priznanje - srebrni prehodni pokal tovariša Tita, ki bo do prihodnjega festivala dela ostal v Sloveniji.
Naredili veliko, a še vedno premalo
LJUBLJANA - Po statističnih podatkih je v prvih petih mesecih letos slovenska industrija izdelala za 5,2 odstotka več, seveda v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. V letošnjih štirih mesecih pa je jugoslovanska industrija izdelala za 5,7 odstotka več kot lani, kar je še vedno nekoliko manj kot predvideva zvezna resolucija. Ta dokument namreč predvideva, da naj bi skupna industrijska proizvodnja v Jugoslaviji letos narasla za šest odstotkov.
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« stalna oblika aktivnosti SZDL
LJUBLJANA - Akcija »Nič nas i^e sme presenetiti« naj bi postala stalna oblika aktivnosti SZDL pri uresničevanju nalog s področja SLO in družbene samozaščite, so med drugim poudarili na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije. Hkrati so opozorili tudi na dokaj kritičen položaj v raziskovalni dejavnosti in soglašali s sklepom, da se 1. julija podraže dnevniki Delo, Večer in Dnevnik za dinar.
Mednarodna bančna šola v Jugoslaviji
DUBROVNIK - Na nedavnem zasedanju znanstveno-bančnih delavcev iz vsega sveta - srečanje je bilo v Dubrovniku, so med drugim menili, da bi bilo priporočljivo, če bi v Jugoslaviji ustanovili mednarodno bančno šolo. Ta šola bi bila namenjena strokovnemu izpopolnjevanju tovrstnih strokovnjakov iz držav v razvoju. Načrt o šoli bo pripravljen do konca leta.
V maju dražje za 27,9 odstotka
LJUBLJANA - Cene na drobno so bile v letošnjem maju v primerjavi z lanskim višje za 27,9 odstotka, hkrati pa so se samo v maju povečale kar za dva odstotka, ugotavlja slovenski zavod za statistiko. Še nekaj podatkov: letos so se tekoča goriva in maziva podražila za 58,1 odstotka, kurjava za 55,3 odstotka, sadje za 49,8 odstotka, obrtne storitve za 46,6 odstotka itd.
Vlak Bratstva in enotnosti v Sloveniji
KRŠKO - V številnih slovenskih krajih so pričakali letošnji vlak Bratstva in enotnosti, ki je na obisk pripeljal gostitelje slovenskih beguncev v Srbiji. Na prvi slovesnosti v Krškem so goste pozdravili tudi najvišji družbenopolitični predstavniki Slovenije.
Najpomembnejša naloga: boj za stabilizacijo
LJUBLJANA - Temeljna naloga komunistov v sedanjem trenutku je, da se zavzemajo za boljše delo in boljše gospodarjenje ter za dosledno uresničevanje sprejetih usmeritev, so med drugim poudarili na seji predsedstva CK ZKS.
Boljše delo je pogoj za gospodarsko ustalitev
BEOGRAD - Politični položaj je trden in dober, vendar pa se moramo z vsemi silami zavzemati za kakovostnejšo gospodarsko rast, ki je pogoj za gospodarsko ustalitev, je bistvo razprave centralnega komiteja ZKJ, kjer so med drugim govorili tudi Dušan Dragosavac, Veselin Djuranovič in Branko Mikulič.
Razstava o revolucionarnem tisku na Slovenskem
LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti so odprli razstavo Partijski tisk na slovenskem ob 60. obletnici ustanovitve KPJ v Sloveniji in 70-letnici rojstva Toneta Tomšiča. Razstavljeni so časniki, časopisi in brošure, ki ponazarjajo, kako je revolucionarni tisk spremljal dogajanje v stari Jugoslaviji in se zavzemal za pravice delavskega razreda.
12. zbor gorenjskih aktivistov in borcev
V partizanski Gorenjski, v Podljubelju, je bilo 15. junija že 12. srečanje gorenjskih aktivistov in borcev, ki ga je pripravila Občinska konferenca SZDL Tržič. Na srečanju, ki ga vsako leto izmenično pripravljajo gorenjske občine, je pred več tisoč udeleženci iz vse Gorenjske, spregovoril sekretar predsedstva CK ZKS, tovariš Franc Šetinc.
Zbori gorenjskih aktivistov, zavestno ohranjanje revolucionarnih tradicij iz NOB, iz leta v leto preraščajo iz srečanja nekdanjih aktivistov in borcev v množičen shod vseh Gorenjcev. Na tem zboru, v Podljubelju, so gorenjske občine podelile domicil 31. diviziji, ki je bila ustanovljena oktobra 1943.
Slavnostni govornik je v uvodu najprej orisal in obudil spomine na veličasten boj Gorenjcev, ki so za našo svobodo v narodnoosvobodilni borbi darovali svoja življenja. Gorenjska je dala v NOB velik krvni davek, prebivalstvo pa je bilo vedno na strani . Osvobodilne fronte, kar se je izpričalo v uspešnem boju proti okupatorju. Poudaril je veličino decembrske vstaje na Gorenjskem, ki je doživela svoj zaključek v Dražgoški bitki. Gorenjska je bila kot del narodnoosvobodilne vojne svojevrsten fenomen, saj
je bila Hiterju pred nosom vedno partizanska.
Zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV je lepa priložnost povezovanja starejših in mlajših rodov, obujanja spo-
Spominsko obeležje v Zakaiu
V nedeljo, 8. junija, je bila v mali vasici Zakal spominska svečanost, na kateri so odkrili spominsko obeležje v spomin na dogodek iz vojnih dni. Domači izdajalci so namreč obkolili Dobovškovo domačijo, v kateri so bili tudi trije partizani. Zverinsko so pobili Dobovškovo družino in vse Iri partizane. Dobovškov oče se je le malo pred tem odpravil na neko javko in to ga je rešilo gotove smrti.
Na slovesnosti je najprej zapel pevski zbor osnovne šole Stranje. Spomin na padle smo počastili z enominutnim molkom. Slavnostni govornik je bil Franc Hribar - Lovro, predsednik občinske skupščine Slavko Ribaš pa je prejel raport rezervnega kapetana tovariša Brozoviča. Spominsko obeležje je odkril tovariš Starovasnik in ga predal v oskrbo lovski družini Stahovica. Zapel je tudi pevski zbor Svoboda iz Kamnika.
MATJAŽ LANIŠEK/
minov na borbene dni, prenašanje izkušenj in vrednot na mlajše generacije, ki narodnoosvobodilnega boja in revolucije niso doživele.
V nadaljevanju je tov. Šetinc poudaril naš hitri povojni razvoj, s katerim nam je uspelo dohiteti razvito Evropo. V naši družbi smo dolgo časa trosili več kot bi smeli in kot smo ustvarili. V stabilizacijskih prizadevanjih moramo zahtevati doslednost na vsakem koraku, vsestransko odgovornost in zavestno družbeno disciplino. Marsičemu se moramo odreči, da bomo lahko še uspešnejši. To ne pomeni, da bi slabše živeli, temveč to, da bi standard, ki ga imamo, zavarovali. Brez razvitejše oblike samoupravnega povezovanja in združevanja je vsaka misel na stabilizacijo slepilo. Razvijati moramo dohodkovne odnose in svobodna menjava dela ne sme biti le nova obleka za stare odnose, kot se pogosto dogaja.
Ob koncu govora je svojo misel namenil tudi počastitvi 30-letnice socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji.
Na zaključku proslave so prehodni prapor zborov gorenjskih aktivistov prevzeli predstavniki OK SZDL Ljubljana- Šiška, ki bodo pripravili naslednji - trinajsti zbor. J. Z.
Zobozdravnik tudi v Lazah
V začetku junija so se na posvetovalnem sestanku zbrali predstavniki krajevnih skupnosti Tuhinjske doline, pridružili so se jim še predstavniki izvršnega sveta, občinske zdravstvene skupnosti in kamniškega zdravstvenega doma, na katerem naj bi se dogovorili o tem, kakšne so možnosti za ponovno uvedbo zobozdravstvene in splošne ambulante v domu v Lazah. Sestanek pa je prinesel dokaj čvrst dogovor o tem, da bo zobna ambulanta začela tu znova delati že januarja prihodnje leto, o splošni ambulanti pa naj bi se dokončno odločili in jo začeli postopoma urejati prihodnje leto.
Predstavniki krajevnih skupnosti so v pogovoru priznali, da so sicer že dolgo govorili o ponovni uvedbi splošne zdravstvene službe v Lazah, s čimer bi zdravstvo približali občanom. Vendar pa so bili v svojih pobudah in predlogih premalo glasni. No, prepozno ni nikoli in zdaj najbrž že razmišljajo, koliko denarja bodo za ureditev lahko primaknili iz sredstev krajevnih skupnosti in koliko prostovoljnega dela bodo opravili, saj so se na
sestanku dogovorili, da bodo tudi krajevne skupnosti pomagale pri urejanju zobne ambulante.
Dogovor s tega sestanka pa prinaša tudi prve oprijemljive rezultate skladnega razvoja občine, ki smo ga sprejeli s smernicami bodočega razvoja. Pa ne le v Lazah, saj so tudi v Komendi že začeli urejati vse potrebno za zobno ambulanto, tudi tu pa naj bi v prihodnje dobili še splošno ambulanto. Pot do takih dogovorov ni bila povsem preprosta, saj zdravstveni delavci še ne dolgo tega niso bili naklonjeni ustanavljanju splošnih ambulant po krajevnih skupnostih. Kakorkoli, z dogovarjanjem in sporazumevanjem, v katerega so bili tokrat poleg zdravstvenih delavcev in občinske zdravstvene skupnosti vključeni še izvršni svet in seveda krajani, prinaša rezultate, ki bodo zagotovili boljše zdravstveno varstvo prebivalcem odročnejših
Dvosobno stanovanje v stavbi osnovne šole v Špitaliču dajemo v najem. Vlogo naslovite na krajevno skupnost . Špitalič.
>---s
krajev, pa še vrste v Kamniškem zdravstvenem domu se bodo skrajšale.
J. T.
Umrl je Lojze Perko
»Če v meni ne bi bilo nemira, ne bi delal. Nisem domišljav slikar, umetnik, nikoli nisem zadovoljen s svojim delom. Menda je to prekleta usoda moje biti. In se sprašujejo, zakaj imajo vsi otroci na mojih podobah žalostne oči. V življenju so me veliko poniževali in to prekleto ponižanje se zazre vate... veste, če ne trpiš, nikoli ne boš naredil nič dobrega.
Iz trpljenja se rodi lepotaje dejal slikar Lojze Perko v pogovoru decembra lani ob otvoritvi razstave njegovih del, ki je zaključila vrsto kulturnih prireditev ob 750-letnici Kamnika.
Njegovega nemira, njegovega trpljenja ni več - pretekli teden je njegovo nemirno, čuteče srce obstalo, čopiči, s katerimi je pričaral na platna skoraj neslutene lepote narave, portrete, ki izpričujejo vso globino človeškega trpljenja in radosti, so obležali ob slikarski paleti.
Njegovo življenje in delo je bilo povezano tudi s Kamnikom: poročen je bil z našo rojakinjo, v Kamniku je preživel kratek del svojega življenja, v svojih delih je upodobil tudi naše mesto. Lam smo se z njim srečali dvakrat, ob prazniku občine, ko smo mu ob njegovi 70-letnici podelili srebrno plaketo Kamnika in ob razstavi. Srečanj z njim ne bo več, todt tudi v Kamniku ostajajo njegova vehka dela, med njimi eno najlepših, imenovano Materini sreča.
Priznanja in plakete so prejeli:
Tovarna usnja »UTOK«; Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »TITAN«; Živilska industrija' »ETA«; Kemična industrija DONIT, tozdi Kamnik; Kemijska industrija KAMNIK; Industrija pohištva »STOL«; Trgovsko podjetje »KOČNA«; Ru-
dnik kaolina Črna; Krajevna skupnost DUPLICA; Krajevna skupnost TUHINJ; Janko JU-HANT iz KS Komenda; Franc PETKOVŠEK iz KS Duplica; Stane ANŽIČ, Kočna; Francka BALOH, Svilanit; Mira BEC, Doni t; Peter BRTONCEU, Stol; Valentin ČIČIGOJ, Stol; Alojz FRICELJ, Meso; Emi GRZINČIČ, Zarja; Avgust ISKRA, Komunalno podjetje; Rado JAMNIK, Kemijska industrija Kamnik; Tomaž KALIŠ-
NIK, Menina; Dr. Milan KIRN, Zdravstveni dom; Lovrenc KLADNIK, Rudnik kaolina Črna; Franc KOSEC, Živilska industrija Eta; Matevž KOŠIR, Kemijska industrija Kamnik; Janez MARKOVIČ, Donit; Anton MEDVED, Titan; Filip1 NOVAK, Titan; Jože PIKELJ, Usluga; Pepca PLAHUTNIK, Živilska industrija ETA; Jože PLEŠNAR, Titan; Slavko RAJH, Titan; Mirni RAVNIKAR, Kočna; Janez REMS, Ke-
mijska industrija Kamnik; Tone ROMŠAK, Kočna; Vinko RO-ZMANIČ, Svilanit; Justin SLA-NOVEC, Utok; Jože ŠAVEU, Graditelj; Janez TAJČ, Alprem.
Knjižne nagrade za najboljše prispevke na temo 30 let samoupravljanja so prejeli:
Ema HABE, OŠ Tomo Brejc; Meta LAH, IC Rudolfa Maistra; Mira JELINČIČ, OŠ Stranje; Goran PAVLOVIČ, OŠ Komenda - Moste; Mateja POLIAN-ŠEK, OŠ Frana Albrehta.
Kako bo potekala prodaja zemljišč na zazidalnem območju Novi trg
Na podlagi odloka o nbvelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Ur. 1. SRS, št. 5/78) je samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik v letu 1978 naročila izdelavo zazidalnega načrta BS-3 Novi trg. Osnutek tega zazidalnega načrta je bil dan v javno razpravo v mesecu marcu in bo po vskladitvi pripomb in predlogov predvidoma jeseni sprejet.
Na območju zazidalnega načrta BS-3 je predvidena družbena usmerjena in organizirana gradnja stanovanjskih blokov in individualnih stanovanjskih hiš, zato je v zadnjem času velik interes občanov za prodajo oz. nakup teh zemljišč. Takoj po sprejemu zazidalnega načrta se bo začel postopek pridobivanja zemljišč.
Predvidoma bo na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur. 1. SRS št. 19/76) sprejet odlok o prenehanju lastninske pravice, na podlagi katerega bo občina pridobila pravico uporabe na zemljiščih, ki ležijo v območju zazidalnega načrta.
V skladu s citiranim zakonom ima prejšnji lastnik zemljišča v kompleksu prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše, če sme na zazidalnem načrtu na tem zemljišču sezidati takšno stavbo.
Prejšnji lastnik lahko prednostno pravico uporabe uveljavlja samo na eni parceli in sicer pod pogojem, da površina njegovega zemljišča, ki je prešlo v družbeno lastnino, dosega površino novo nastale parcele in da ta novo nastala parcela leži vsaj s površino 2/3 na tem zemljišču.
Pod istimi pogoji lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe tudi vsak solastnik zemljišča.
Za prejšnjega lastnika se šteje tudi oseba, ki je najmanj eno leto pred objavo sklepa o izdelavi zazidalnega načrta predložila pogodbo o pridobitvi zemljišča davčni upravi zaradi odmere dvka za promet nepremičnin.
Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik je na eni izmed zadnjih sej obravnaval problematiko povečanega prometa z zemljišči na tem območju, ter smatral, da je potrebno opozoriti vse zainteresirane občane, ki nameravajo pridobiti zemljišče za gradnjo v Novem trgu še pred sprejetjem odloka o prenehanju lastninske pravice, na zakonske določbe glede možnosti uveljavljanja prednostne pravice.
Predvideva se namreč, da bodo občani v prostem prometu zemljišča kupovali po precej višji ceni kot bo znašala odškodnina v skladu l zakonom in bodo s tem oškodovani, saj ne bodo imeli prednostne pravice za gradnjo. T. H-
Praznik Komende
V krajevni skupnosti Komenda so letos prvič praznovali svoj krajevni praznik, ki obeležuje spomin na dogodek iz narodnoosvobodilne borbe: 11. junija 1944 je zaradi izdaje okupator napadel partizansko bolnišnico dr. Tineta Zajca v Komendski Dobravi in zverinsko ubil zdravnika dr. Zajca, zdravstveno osebje in vse ranjence.
Komenčani so se na svoj prvi praznik lepo pripravili in skoraj ves mesec so se vrstile najrazličnejše prireditve, od športnih in kulturnih do manifestativnih. Kiparska kolonija pionirjev združuje v sebi kulturno in manifesta-tivno poslanstvo, saj so tudi letos pionirji-kiparji iz vse Slovenije v tednu dni, ki so ga preživeli z učenci osnovne šole Moste-Ko-menda, ustvarili vrsto pravih umetnin, ki že krasijo okolico šole, hkrati pa so v tem času stkali nova prijateljstva, nove niti bratstva in enotnosti.
Delegati skupščine krajevne skupnosti in prestavniki družbe-
nopolitičnih organizacij so se 11. junija zbrali na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta. Na slovesni seji, ki jo je kulturno obogatil moški pevski zbor Janez Čebulj in z enodejan-ko iz partizanskih dni igralska skupina iz Komende, je najprej spregovoril Nande Vode, podpredsednik skupščine krajevne skupnosti Komenda. Uvodne misli v svojem govoru je namenil pomenu praznika, o katerem so razmišljali že pred desetimi leti, nato pa spregovoril o razvoju te krajevne skupnosti. Poudaril je, da so nemajhni uspehi v prvi vrsti rezultat dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v delegatskem sistemu, ki omogoča, da se v uresničevanje nalog vključuje kar najbolj širok krog občanov in delovnih ljudi. Dogovarjanja in sporazumevanje znotraj krajevne skupnosti in izven nje, je še dejal, bo tudi v prihodnje osnova za uresničevanje načrtov.
Slovesnosti v Komendski Dobravi so se udeležili tudi nekdanji borci in aktivisti
O uresničenih nalogah in o razvojnih načrtih krajevne skupnosti je spregovoril Janez Kimovec, predsednik sveta krajevne skupnosti.
Delegate je na slavnostni seji pozdravil tudi Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine in med drugim dejal: Krajevna skupnost je osnovna celica našega sistema, v kateri delovni ljudje in občani skupaj z združenim delom uresničujejo naloge. V Komendi je zraslo veliko novih družbenih objektov, za kar je bilo treba veliko truda in tudi prostovoljnega dela. Tudi v prihodnjem obdobju naj bo tako, čeprav bo treba razvojne želje še usklajevati z materialnimi možnostmi. V občini smo se odločili za policentrični razvoj in eno od območij, ki naj bi se usklajeno razvijalo, so tudi krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ, pri čemer bo moralo prevladati dogovarjanje in sporazumevanje, ne pa zapiranje v meje krajevne skupnosti.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja osvobodilne fronte, ki so jih prejeli: Ciril Kern, Janez Kimovec, Srečo Krmav-ner, Srečo Lah, Alojz Lap, Henrik Marn, Rudi Ocepek, Mavri-cij Peterca, Janez Sitar, Slavko Sodnik, Anica Štebe, Marija Šte-fula, Jernej Štupar, Franc Zadrgah
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku je bila prejšnjo nedeljo v Komendski Dobravi, ki se je začela s pohodom občanov, borcev, mladine, pripadnikov enot civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora iz Komende v Komendsko Dobravo. Udeležili so se ga tudi krajani Mengša, rojaki dr. Tineta Zajca. V Komendski Dobravi je bila komemorativna slovesnost, na kateri so odprli obnovljeno partizansko bolnišnico dr. Tineta Zajca, ki so jo na pobudo krajevne organizacije ZZB NOV Komenda obnovili prizadevni krajani, pri čemer so zlasti pomagali mladinci. Ob tej priložnost^, je zbranim spregovoril Nande Vode. Opisal je grozodejstvo okupatorja nad nemočnimi ranjenci in dr. Zajcem. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Janez Čebulj, učenci šole Komenda-Mo-ste, mladinske organizacije in godba na pihala iz Mengša.
Urejen parkirni prostor
Neurejeno parkirišče za zgradbo občinske skupščine mestu prav gotovo ni bilo v ponos, pa tudi tisti, ki so morali tam parkirati svoj avtomobil so se pogosto jezili, zlasti če so morali ob deževnih dneh iz avtomobila stopiti v lužo. No, težav je zdaj konec, saj je občinska skupščina parkirni prostor uredila -dostop je zdaj mogoč le s Tomšičeve ulice, nadeli so mu asfaltno prevleko in zasadili tudi nekaj okrasnega grmičevja. Obljubljajo, da bodo kmalu označili še parkirna mesta.
Prihodnost kmetijstva
O bodočnosti kmetijstva v občini v zadnjem času razpravljajo na številnih sestankih in pogovorih - seveda z enim samim ciljem, saj naj bi vzpodbudili kmetijstvo, zlasti na visokogorskih območjih. Že v zadnji številki Kamniškega občana smo pisali o predlogu izvršnega sveta naše občinske skupščine, da bi 2,5 milijona novih dinarjev od presežkov proračuna v preteklem letu namenili za sredstva rezerv, za intervencije v kmetijstvu in hitrejšemu razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva bodo razporedili na osnovi kriterijev o razvrstitvi krajevnih skupnosti in posameznih območij po razvitosti, kar seveda pomeni, da naj bi več sredstev namenili manj razvitim.
Na zadnji seji je izvršni svet obravnaval tudi predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini, ki naj bi zaživel že to jesen. Sredstva zanj naj bi tako kot doslej samoupravno združevali delavci v združenem delu, del bi jih zagotovili iz proračunskih sredstev in še iz drugih virov. Zbrani denar bo namenjen za premije, nadomestila in regrese ter intervencije za krepitev material-
ne osnove kmetij in za posebne intervencije v manj razvita območja, seveda v skladu z resolucijo družbenega razvoja občine za tekoče leto, kjer bo razvoj kmetijstva opredeljen s konkretnimi nalogami.
Že na eni prejšnjih sej pa so člani izvršnega sveta skupaj s predstavniki TOZD Kooperacija in kmetijsko zemljiške skupnosti temeljito spregovorili o nadaljnjem razvoju kmetijstva. Nedvomno bo k boljšim dolgoročnim rezultatom v tej panogi gospodarstva pripomogla izpopolnitev pospeševalne službe.
Razvoj kmetijstva pa je seveda treba začrtati v ustreznem planu. V Emoninem toz-du Kooperacija so sicer usmeritve razvoja že pripravili, vendar pa so bili pri opredeljevanju razvojnih možnosti precej skromni. Zato je izvršni svet predlagal, naj nekoliko bolj širokopo-tezno zastavijo planske haloge, saj, kot so poudarili v razpravi, ne bi smeli na prvem mestu omejevati nadaljnjega razvoja kmetijstva s sredstvi. Pri tem naj posebej obdelajo nižinsko kmetijstvo, posebej visokogorsko kmetijstvo, v program pa naj vključijo tudi trgovino in klavnico.
S takim programom bi kmetijstvo v naši občini v pri-
hodnjem obdobju povezali v reprodukcijsko celoto, z vzpodbujanjem kmetijstva pa ne bi le obogatili gospodarjenja v občini, ampak s pospeševanjem živinoreje poleg sedanjih zalog hrane za izjemne razmere ustvarili še enomesečne zaloge v živi teži.
Taka usmeritev pa postavlja še na trdnejše temelje stališča našega izvršnega sveta, da je treba klavnico v Kamniku obdržati. O tem so spregovorili na posebnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki sozda ABC Pomurka oziroma delovnih organizacij Meso, Delikatesa in Kočna ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in regije. Položaj klavnic je namreč še vedno pereč in medobčinska gospodarska zbornica pripravlja program, po katerem naj bi v regiji od devetih v prihodnje obdržali le tri klavnice. Ta program še ni pripravljen in tako tudi še ni znano, katere klavnice naj bi zaprli. Toda, tudi če te odločitve še ni, se morajo Delikatesa, Kočna in Meso znova pogovoriti o samoupravni organiziranosti, saj je očitno, da integracija podjetja Meso Kamnik z Delikateso ni prinesla pričakovanih rezultatov.
JANA TAŠKAR
Obvoznica bo končana do občinskega praznika
Mesec dni nas loči od 27. julija, praznika naše občine. Otvoritev težko pričakovane obvoznice ■bo osrednja prireditev letošnjega praznovanja, saj nam desetletno načrtovanje in končna izgradnja te ceste pomeni eno največjih delovnih zmag.
Večji del štiri kilometre dolge obvozne ceste že prekriva asfalt, delavci dokončujejo le še najtežja dela pri useku pod Starim gradom, ki so ga s trdim delom uspešno premagali. Mnoga nezadovoljstva zaradi prometnih ovir in težavnih obvozov bodo kaj kmalu pozabljena, kajti ob dokončni izgradnji mestnega priključka, urejenih križiščih, okolice
in preusmeritvi tranzitnega prometa, bo naše mesto mnogo pridobilo.
Občinski odbor Zveze borcev je tudi predlagal, da bi še pred otvoritvijo obvoznice primerno uredili okolico, predvsem park in spomenik prvima žrtvama fašizma na Perovem, saj je občinski praznik posvečen prav temu dogodku.
Tu in tam slišimo, da obvoznica ne bo rešila vedno večje prometne gneče skozi staro mesto. Takim trditvam brez dvoma ne moremo povsem pritrditi. Res pa je, da bo potrebno še marsikaj storiti za večjo sproščenost pešcev po starih mestnih ulicah.
O dveh možnih inačicah priključka obvozne ceste na Cankarjevi ulici je razpravljal na svoji zadnji seji tudi izvršni odbor komunalne skupnosti. Odločili so se, da bodo predlagali drugo, tehnično nekoliko zahtevnejšo, vendar bolj dovršeno inačico.
Z drugo etapo kamniške obvoznice, kamor sodi priključek na mestno cesto in hkrati tudi prestavitev avtobusne postaje, bo mestni prometni vozel vsekakor dodobra razvozlan. Predvidevajo, da bodo z gradnjo druge etape lahko pričeli že prihodnjo pomlad.
M. JANČAR
Marsikdo je z zanimanjem opazoval najtežavnejša dela pri useku pod Starim gradom.
(Foto: Drago Štefula)
Kemijska industrija Kamnik
»V delavski svet je treba voliti najboljše med najboljšimi, ker je to druga uprava - delavska uprava -katera mora voditi delovni kolektiv v nove uspehe in zmage. Delavski svet se voli tajno ter je samostojen, v primeru pa, da isti škoduje kolektivu odnosno nasprotuje sedanjosti, ga ima pravico sindikalna podružnica razkrinkati pred delovnim kolektivom in se v tem primeru voli nov delavski svet. Delavski svet zaseda po delovnem času in delo, ki ga opravlja, jc brezplačno. Delo delavskega sveta in sindikalne podružnice mora biti koordinirano, zato je po funkciji član delavskega sveta tudi direktor podjetja« - je v obrazložitvi o pomenu in delu delavskega sveta poudaril predsednik sindikalne podružnice tov. Janez Rems, ki je tudi izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta v kemijski tovarni.
Z željo, da bi izvoljeni delavski svet uspešno vodil delovni kolektiv, je bil sestanek zaključen z geslom: VSE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA.
Kemijsko industrijo »Kamnik« štejemo med najstarejše v Jugoslaviji, saj je od začetka dela nekdanje Smodnišnice 1852. minilo že 128 let. Vse do osvoboditve je kruh delavcev Smodnišnice bil težko zaslužen. Delali so tudi do 60 let, ker s pokojnino po 45 letih dela niso mogli zadovoljiti niti osnovnih življenjskih po-
treb. Težke pogoje deja je poslabšala še okupacija. Med vojno je padlo pet delavcev, številni pa so bili internirani v taborišča.
Takoj po vojni je Kemijska industrija začela s proizvodnjo za obnovo domovine in potrebe JLA. S tem se odpira nova, svetlejša pot nekdanje Smodnišnice, ki je z ukazom vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije tovariša Tita ustanovljena kot eno prvih podjetij vojaške industrije Jugoslavije.
Mesec dni pred sprejetjem Zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji jc bil v podjetju »Kamnik« 28. aprila 1950 izvoljen prvi delavski svet. Že pred sprejetjem tega zakona so se ponekod uvajali poskusni delavski sveti, ta-
delu delavskega sveta. Vlogo 25-članskega delavskega sveta so delavci sprejeli z vso resnostjo in odgovornostjo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Janez Rems. Po končanem delu je bil 11. maja 1950 prvi redni sestanek delavskega sveta v prostorih takratnega rdečega kotička. Na tem sestanku je od 22 prisotnih članov 13 aktivno poseglo v razpravo. Oblikovali so 18 predlogov iz tovarniške problematike in sprejeli 18 sklepov. Že na drugem sestanku so aktivno razpravljali o izvajanju proizvodnega plana. Na desetem rednem zasedanju 29. septembra je delavski svet izvolil tudi upravni odbor. Prvi predsednik upravnega odbora je bil Franc Šimenc. V nedeljo, 30. 9. 1950, je bil v okrašenem
Delavski svet Kemijske industrije »Kamnik« iz leta 1950
ga sveta je bilo pogojeno z notranjimi ekonomsko-po-litičnimi razmerami in zunanjepolitično situacijo. Nujno je bilo opreti sc na lastne sile in zmogljivosti. Praksa jc potrdila, da je bila to tudi edina pravilna pot. S pomočjo sindikalne podružnice so organizirali številne tečaje in seminarje za
Trideset let samoupra vljanja
ko tudi v kamniški Smo-dnišnici, po razglasitvi Zakona pa je bil potrjen kot pravnomočen organ. Predsednik sindikalne podružnice Janez Rems je 28. aprila 1950 ob 14.30 v takratni menzi podjetja odprl sestanek izvoljenih delegatov, ki jim je na predhodnih volitvah kolektiv zaupal, da izvolijo prvi delavski svet. Ob tem je tovariš Rems spregovoril o pomenu in
podjetju pred upravno zgradbo javni svečani zbor delavcev. Na tej svečanosti je direktor podjetja Stane Peček med burnim ploskanjem izročil predsedniku upravnega odbora Francu Šimencu simboličen ključ podjetja. Na stavbi so odkrili tudi spominsko ploščo o predaji podjetja v upravljanje delovnemu kolektivu.
Nadaljnje delo delavske-
pridobitev osnovnih pojmov sodobnega upravljanja. Intenzivno individualno izobraževanje, aktivno sodelovanje tehničnega in administrativnega kadra, končno pa tudi sama praksa, so dali sadove. Delo organov samoupravljanja se je vidno izboljševalo. Izključno administrativno nagrajevanje s predpisi državnih organov je prešlo na nagrajevanje po tarifnih pra-
vilnikih. Izdelati in sprejeti so jih morali sami organi delavskega samoupravljanja. Potrebno jc bilo oceniti vrednost posameznega dela ter določiti nagrado za to delo. Razprave okrog tarifnih pravilnikov so bile sicer zelo živahne, saj so večja prizadevanja za delovne uspehe pomenile tudi »večji kos kruha«. Že leta 1952 jc delavec deloma gospodaril z ustvarjenim dohodkom. Del dohodka se je lahko uporabljal za povečanje plač, del pa se je razporejal v sklad za samostojno razpolaganje za potrebe kolektiva. Vloga organov upravljanja je čedalje bolj pridobivala na pomenu. Povečala se je odgovornost. Do izraza je vse bolj prihajala potreba po smotrnem in dobrem gospodarjenju.
Delavski svet je imel tudi vedno bolj široko področje dela. Sprejemal je proizvodni plan in ostale plane, razpravljal o zaključnih računih in jih potrjeval, sprejemal tarifne pravilnike ter nasploh    dajal osnovne
smernice poslovanju podjetja. Vedno bolj je prihajalo v ospredje vprašanje položaja delovnega človeka. Potrebno mu je bilo posvečati vso skrb. Zato je bilo nemalo sredstev vloženo v objekte družbenega standarda, v izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Danes žc okoli 30 odstotkov zaposlenih živi v stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi kolektiva, okoli 40 odstotkov pa je zgradilo lastne hiše s sredstvi stanovanjskega sklada.
Za prizadevanja, uspehe in splošno družbeno aktivnost je prejela delovna organizacija številna odlikovanja, nagrade in priznanja. Ob 30-letnici vojaške industrije v Jugoslaviji ter za posebne zasluge pri krepitvi obrambne moči naše države in za pomemben prispevek k njenemu gospodarskemu napredku je Kemijska industrija »Kamnik« odlikovana z Redom dela z rdečo zastavo.
T. MALINARIČ
Obisk v Lončarski zadrugi
»Nikoli nismo bili bogati,« se je nasmehnila prikupna direktorica Lončarske zadruge v Komendi in dodala, da tudi z izgubo doslej še niso poslovali.
Zadrugo so ustanovili leta 1930 lončarji, ki so kljub težkemu delu vseh družinskih članov živeli v hudi revščini. Veliko časa so porabili za prodajo izdelkov. Vsak je prodajal le tisto, kar je sam ustvaril. Z organizirano prodajo preko zadruge so si olajšali delo. To jih je vzpodbudilo, da so začeli tudi delati v skupnih delavnicah.
Pri postavljanju prvih skupnih delavnic jim je pomagala država - banovina, kot nam je pripovedoval tovariš Janez Kepic, zadnji od ustanovnih članov zadruge, ki pa v njej ni več redno zaposlen.
»Očetu, lončarju sem začel pomagati pri delu, ko sem bil sedemleten fantič,« je pripovedoval. Obraz mu je zažarel v obujanju spominov. Žalostnih in veselih. Njegove dlani pa so mehko božale vrteče se gline, ki se je kot po čudežu spreminjala v trebušast lonček. So bile
bolj žive njegove roke ali kos zelenosive gline, ki se je spreminjal iz trenutka v trenutek, dokler ni Janez končno oblikoval piskrčku ročaj. Drobna umetnina je bila rojena.
Čar ustvarjalnega dela navdušuje obiskovalce - največkrat šolarje in dijake, pa tudi umetnike, ki bi se radi izpopolnili tudi v oblikovanju gline. Delavci zadruge jih sprejemajo odprtih rok s tihim upanjem, da se bo morda kdo od njih le odločil za poklic, ki je njim samim tako pri srcu, in se jim pozneje pridružil. Na žalost najpogosteje upanje ostaja le upanje.
V Zadrugi v Komendi izdelujejo cvetlične lončke, cvetlična korita, latvice, kmečke lonce za kuhanje v peči, potičnice in razne druge, ročno izdelane lonce za okras starih skrinj in stilnega pohištva.
Do leta 1970 je bila njihova proizvodnja pretežno ročna. Na kolovratih so iz kepe gline oblikovali lonce za cvetlice in kmečke posode. Na polstrojni način so izdelovali v kalupih manjše lončene izdelke. Po letu 1970 so začeli podjetje rekonstruirati in modernizirati. Kupili so stiskalnice za izdelavo cvetličnih loncev in cvetličnih
korit. Pri predelavi gline so zamenjali stare stroje z modernejšimi na vakuumsko stiskanje. Pred kratkim so začeli urejati transport, ki jim je vedno povzročal težave. Ker je njihova proizvodnja v veliki meri še vedno ročna, mnogo opravil je kar težaških, in ker vedno bolj primanjkuje delavcev, nameravajo v Lončarski zadrugi posvetiti veliko pozornost uvajanju sodobnejše proizvodnje. Predvsem bodo morali delavcem olajšati delo pri pečeh. Urediti morajo nadstrešje za sušenje izdelkov. Zgraditi bo potrebno večje skladišče za surovine, da ne bi prihajalo do izpada proizvodnje v deževnem vremenu, ko izkop gline ni mogoč. In še mnogo drugih načrtov imajo. Za ohranitev lončarstva v Komendi, ki ima že več-
stoletno tradicijo, bodo potrebovali tudi širšo družbeno pomoč. Zaslužijo jo.
Letošnji prvi maj, praznik dela, so v Lončarski zadrugi praznovali še posebno slovesno. Praznovali so namreč tudi tridesetletnico izvolitve prvega delavskega sveta v podjetju. Bili so med prvimi v kamniški občini, ki so uresničili načelo »tovarne delavcem«. Delavsko samoupravljanje je pri njih resnično zaživelo. Nihče ne more delati po svoje. O vseh zadevah odločajo skupno. Sestajajo se zelo pogosto, vendar delo pri tem ne trpi, saj sestankujejo običajno kar med malico.
Odgovora na vprašanje, kako so poskrbeli za družbeni standard delavcev, ni bilo treba dolgo čakati. Stanovanjskih problemov nimajo. Rešili so jih
solidarno. Vsi imajo svoje hiše. Zgradili so jih z udarniškim delom. Denarja v te namene je delovna skupnost lahko dajala le malo; kar pa ga je, so razdelili vsem enako. V zadrugi so organizirali družbeno prehrano. Za šport in rekreacijo doslej niso mogli poskrbeti, kot so želeli. Nakup počitniške prikolice bo v času prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo še nekaj časa ostal le želja lončarjev.
Delovni ljudje Lončarske zadruge so se vedno zelo aktivno vključevali v dejavnost krajevne skupnosti. Radi so pomagali z delom in denarnimi prispevki. Posebno pridni so v konjeniškem in športnem klubu v Komendi. To je zagotovilo, da bo tako tudi poslej.
T. DJALIL
C
PRILOGA ZA DELEGATE
in pod pogoji, ki jih določi izvršni svet občinske skupščine Kamnik s posebno odredbo.
6. člen
Določila 5. člena tega odloka veljajo tudi za samostojnega obrtnika, ki ima dovoljenje za ustanovitev obratovalnice pridobljeno pri drugi občini, in prodaja ali sprejema naročila na območju občine Kamnik.
7. člen
Za prodajo svojih izdelkov na trgu ter stalnih sejmih ali razstavah, samostojnemu obrtniku dovoljenje po 3. členu tega odloka ni potrebno, če se ravna po odloku o tržnem redu, oziroma če predloži mnenje prireditelja, da s prodajo svojih izdelkov prireditev dopolnjuje.
Sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano
8. člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu, počitniški hišici ali na kmetiji sprejema goste na prenočevanje ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, vendar mora to dejavnost urediti preko Turističnega društva Kamnik ali ustrezne OZD s področja gostinstva in turizma, ki vodi tudi predpisano evidenco in prijavo gostov za začasno prebivanje oziroma evidenco o zasedenosti turističnih kapacitet.
Pogodba o poslovnem sodelovanju mora vsebovati določila o kategorizaciji sob, vrsti, obsegu in načinu zaračunavanja storitev, ter določila o višini provizije na opravljeno posredovanje.
Z namenom, da si občan, ki sprejema goste na prenočevanje in hrano, pridobi stalne goste, ima prednost pri evidentiranju zasedenosti svojih zmogljivosti.
9. člen
Občani morajo v roku 15 dni priglasiti vsako spremembo v zvezi s sprejemanjem gostov na prenočevanje in hrano (število sob, ležišč, kategorijo, storitve) pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik. »
Prodaja na drobno
tO. člen
V okviru prodaje na drobno sme samostojni obrtnik v svojem imenu in na svoj račun prodajati na celotnem območju občine Kamnik mešano industrijsko blago (galanterijsko blago, plin za gospodinjstvo v jeklenkah, steklo, porcelan in keramiko) živila (ra-• zen na območju KS Kamnik, Duplica, Moste, Komenda, Šmarca, Stranje in Nevlje), sadje, zelenjavo, tobačne izdelke in vžigalice.
11. člen
Prodaja se lahko opravlja v poslovnem prostoru, ki spada med klasične prodajalne, prodajalne za diskontno prodajo blaga, premične prodajne objekte in kioske.
Poslovni prostor mora ustrezati predpisom o minimalnih tehničnih ter higiensko sanitarnih pogojih in požarnovarnostnim predpisom.
Za opravljanje dejavnosti iz 10. člena tega odloka, mora biti izkazan interes krajevne skupnosti.
Opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic
12. člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom trajno opravljati kot postranski poklic:
- obrtne dejavnosti
- prodajo na drobno
- umetno obrt kot postranski poklic v primerih, kadar gre za izdelke, ki zahtevajo umetniško ustvarjanje in posebne ročne oz. oblikovalske spretnosti.
Ne glede na določila 1. odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti:
- opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, avto-vleka
- gostinska dejavnost (razen občanov, katerim je opravljanje kmetijske dejavnosti osnovna dejavnost in občanov, ki opravljajo dejavnost na izpostavljenih turističnih točkah)
- javni prevoz oseb in stvari.
Uporaba dopolnilnega dela drugih oseb
13. člen
Samostojni obrtnik obrtne dejavnosti sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, kadar gre za dela in naloge, ki po veljavni nomenklaturi poklicev obrtne dejavnosti štejejo za tipično storitveno obrt.
14. člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda upravni organ skupščine, pristojen za registracijo pogodb o delovnem razmerju potem, ko v postopku ogotovi:
- da gre za popravila, vzdrževalna dela, ali izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika, oziroma gre v tem okviru za opravljanje dejavnosti po posebni pogodbi z organizacijo združenega dela,
- da se pri opravljanju dejavnosti ne more uporabljati avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev,
- da poslovni prostori glede na predvideno povečanje števila delavcev izpolnjujejo s posebnimi predpisi določene pogoje.
KONČNE DOLOČBE
15. člen
Delovni ljudje, občani in samostojni obrtniki, ki opravljajo gospodarske dejavnosti po tem odloku, so dolžni svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrtnih dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic na območju občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 17/73).
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
ODREDBA
o označitvi poslovnih prostorov oz. poslovnih sedežev ter delovišč in motornih vozil v občini Kamnik
1. člen
Občani, ki na podlagi določil obrtnega zakona izvršujejo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, morajo imeti označene poslovne prostore oz. poslovne sedeže, delovišča ter motorna vozila, s katerimi izvršujejo javni prevoz stvari v prostem cestnem prometu.
2. člen
Z dnem začetka obratovanja po pridobitvi ustreznega dovoljenja je potrebno označiti delovne prostore oz. poslovne sedeže, delovišča, prodajna mesta, zasebna in kmečka gospodinjstva, ki sprejemajo na prenočišča in hrano in sprejemnice naročil samostojnega obrtnika z napisano tablo, na kateri mora biti navedeno:
a) firma, določena v dovoljenju
b) priimek in ime samostojnega obrtnika
c) poslovni sedež ali poslovni prostor oz delovišče.
3. člen
Napisna tabla mora biti pritrjena nad vhodnimi vrati poslovnega prostora ali na drugem vidnem mestu, lahko pa stoji tudi ob cesti in
nakazuje vhod v poslovalnico, sprejemni prostor ali prodajno mesto.
V kolikor stoji napisna tabla ob cesti, si mora zasebni obrtnik pridobiti soglasje upravljalca - ceste.
4. člen
Najmanjša velikost napisne table mora biti 50 x 30 cm.
V zavarovanem območju starega mestnega jedra morajo biti napisi usklajeni s strokovnimi navodili pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
5. člen
Motorno vozilo mora biti označeno na vratih avtomobila z:
a) dejavnostjo, navedeno v obrtnem dovoljenju
b) priimkom in imenom samostojnega obrtnika
c) stalnim bivališčem.
6. člen
Najmanjša velikost črk pri označbi dejavnosti na motornem vozilu mora biti 5 cm. Črke, s katerimi je označen priimek in ime ter naslov samostojnega obrtnika, morajo biti velikosti najmanj 3 cm.
7. člen
Samostoji obrtniki morajo prilagoditi označitev
- poslovnih prpstorov oz. sedežev v roku 6 mesecev po uveljavitvi te odredbe,
- motornih vozil v roku 2 mesecev po uveljavitvi te odredbe,
- delovišča - takoj po uveljavitvi te odredbe.
8. člen
Za nadzor in ukrepanje skrbijo pristojni organi inšpekcije v skladu s to odredbo.
9. člen
Kršilci določb te odredbe se kaznujejo po 140. členu obrtnega zakona (Ur. 1. SRS, št. 1/79).
10. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
PODPISNIKOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI V OBČINI KAMNIK
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari v občini Kamnik je pričela uveljavljati samoupravni sprazum za plačevanje prispevkov iz gospodarstva, negospodarstva in delavcev, zaposlenih pri občanih v II. polletju 1977. Ta sporazum pa zapade 31.12.1980. Zato se IO skupnosti že sedaj obrača na vse OZD in ostale, ki morajo po odloku SO Kamnik plačevati ta prispevek, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost in ponovno podpišejo sporazum za dobo do 31. 12.1985. S tem nam omogočijo izvrševati vse naloge, posebno še preprčevanje in gašenje požarov.
Enako kod do sedaj bo ptrebno tudi v bodoče pretežni del sredstev vlagati v sklad za gradnjo doma. V razdobju 1977 do 1980 smo v sklad vložili 66%, dotacija Občinski gasilski zvezi je znašala 30%, preostalih 4% dobljenih sredstev smo porabili za ostale potrebe.
Delovanje gasilstva
V občini je 15 gasilskih društev in 6 industrijskih. Z izjemo društva Sela imajo vsa svoja orodišča ali domove, od katerih je bilo v tem času 6 adaptiranih. Enako imajo vsaj po eno motorno brizgalno in avto.
Opremo, prevozna sredstva, stroje in drugo orodje, pogonsko gorivo in mazivo dobavi Občinska gasilska zveza, ki plača tudi vsa zavarovanja. Dela na adaptacijah domov izvršujejo gasilci večinoma brezplačno, le material preskrbi zveza. Dobava orodja in opreme za vsa društva skupaj ima dvojno korist. Samo pri nabavi cevi direktno od proizvajalca je zveza prihranila 55.000 din ali cca 550 m cevi. Poleg tega pa zveza strokovno presoja potrebe posameznih društev.
Občinska gasilska zveza skrbi za strokovno usposabljanje gasilcev, za uspešno gašenje požarov in pomoč pri elementarnih nesrečah. V letu 1978 ni bilo nobenega požara pri katerem bi morali intervenirati, v letu 1979 pa jih je bilo 13. Več začetnih požarov, posebno v industriji, so pa pogasili delavci sami. V primerjavi z drugimi občinami imamo manj požarov, kar lahko smatramo, da je zasluga dobre
PRIHODKI
preventivne dejavnosti ali pa sreče. Nikakor pa nas to ne sme uspavati, kar še posebno potrjujeta zadnja večja požara v »Svilanilu« in »Utoku«.
Gasilci pa pomagajo občanom tudi pri drugih nesrečah, zlasti ob povodnji. Tako so samo v lanskem letu porabili 89 ur za črpanje vode iz popljavljenih prostorov.
Vso administracijo Požarne skupnosti in Občinske gasilske zveze vodi njen tajnik, ki pa je kot upokojenec zaposlen s skrajšanim delovnim časom. Svoje osebne dohodke prejema od Skupne službe SIS. Ta nam opravlja tudi vsa knjigovodska dela, prepisovanje in nudi lokal, elektriko, telefon in čiščenje.
Občinska gasilska zveza je svojo dotacijo porabila takole:
	din	%
Vzdrževanje strojev in vozil, gorivo in		
mazivo	104.805,60	3,9
Vzdrževanje in adaptacija gasil, domov	333,910,95	12,3
Nabava dveh gasil, avtomobilov	553.312,00	20,5
Nabava cevi, orodja in opreme	1,256.111,80	46,4
Tečaji, tekmovanja, strok, literatura	174.735,95	6,5
Letovanje pionirjev	51.864,00	1,9
Zavarovanja in anuitete pri zavaroval-		
nici	48.928,40	1,8
Pisarniški material, diplome, pokali,		
elektrika, telefon, bančni stroški	52.617,25	1,9
Funkcionalni stroški (prispevek GZ		
Črne gore - potres itd.)	128.788,95	4,7
Skupaj din:	2,705.074,75	
Saldo 31. 12. 1977	140.649,65	
2,845.724,40		
	II. polletje			
	1977	1978	1979	Skupaj
1977				
Prispevki po sporazumu	806.121,05	3,740.391,55	4,182.709,00	8,729.221,60
Prispevki zavarovalnic	1.326,00	263.550,30	308.146,40	573.022,70
Ostalo	-	108.048,55	25.992,65	134.041,20
	807.447,05	4,111.990,40	4,516.848,05	9,436.285,50
ODHODKI				
Dotacija OGZ	-	905.724,40	1,940.000,00	2,845.724,40
Sklad za gradnjo doma	-	3,500.000,00	2,700.000,00	6,200.000,00
Pisar, inventar	-	9.309,60	-	9.309,60
Prispevki zvezi SIS Slovenije,				
Kam, občan itd.	8.250,00	—	35.000,00	43.250,00
Delovni skupnosti	-	110.090,05	140.000,00	250.090,05
Prevoz, stroški, dnevnice, nagrade,				
bančni stroški	927,45	35.102,25	26.548,20	62.577,90
	9.177,45	4,560.226,30	4,841.548,20	9,410.951,95
Celotni dohodki od pričetka pa do 31. 12.	1979 so torej	9,436.285,50 din, odhodki pa 9,410.951,95 din.		
C
PRILOGA ZA DELEGATE
Gasilci imajo dobro povezavo s Civilno zaščito, posebno še v dejavnosti NNNP. Njim pripada tudi naloga za strokovno usposabljanje gasilskih oddelkov CZ v primeru vojne.
Občinska gasilska zveza prireja vsako leto strokovne tečaje za gasilce in tudi vodilne kadre ali strojnike, ki se jih poleg prostovoljnih gasilcev udeležujejo tudi pripadniki industrijskih gasilskih enot in CZ.
Pripravljenost in izurjenost za gašenje požarov se pokaže tudi na vsakoletnih občinskih tekmovanjih, najboljši pa se nato udeležujejo še regijskih, republiških in zveznih tekmovanj. Tudi v tem pogledu izkazujemo napredek, ker se je v letu 1977 udeležilo tekmovanj 39 desetin, v letu 1978 že 49, lani pa 66.
Gradnja doma
Kamniški gasilski dom je bil pred 78 leti predelan iz poštnega hleva in nikakor več ne odgovarja današnjim potrebam. Ker je v mestu centralna Občinska gasilska postaja, mora biti bolje opremljena in zmožna gasiti v mestu in tudi po celi občini.
Po večletnem iskanju primerne lokacije jo je IO SO določil ob Kovinarski cesti poleg garaž Viatorja, kjer bi se naj gradil Dom varnosti in zaščite. V njem bi poleg gasilcev imeli svoje prostore še civilna zaščita, teritorialna obramba in milica.
Idejni projekt je izdelan in če ne bo nepredvidenih ovir, bi z gradnjo pričeli že v pozni jeseni.
V gasilskem delu bo spodaj garaža za 10 vozil, avtomehanična delavnica in pralnica, prostor za polnjenje gasilskih aparatov - sedaj jih porabniki pošiljajo v Ljubljano ali Kranj - garderoba, kopalnice in skladišča. V zgornjem delu bodo pisarne za Požarno skupnost, Občinsko gasilsko zvezo, gasilsko društvo, sejna soba in stanovanja (5 dvoposteljnih samskih sob in dvoje dvosobnih stanovanj). Stanovanja bi naj služila izključno gasilcem, ki bi bili tako, posebno še ponoči stalno pripravljeni na akcijo. S tem bi imela centralna gasilska postaja polpoklicni značaj in tako večjo udarnost, odpadejo pa stroški za osebne dohodke vsaj za 10 gasilcev, če bi bila dva poklicno zaposlena.
Za gradnjo doma imamo poseben sklad v katerega smo v dveh letih zbrali 6.200.000 din. Na podlagi teh vloženih sredstev nam banka zagotavlja kredit, zahteva pa jamstvo, da bomo tudi v bodoče prejemali prispevke OZD. Zato je za izpolnitev naših načrtov in nalog še posebno važno podaljšanje sporazuma o plačevanju prispevkov.
Potrebe v letu 1981-1985
so razvidne iz srednjeročnega plana:
Pretežni del odhodkov je planiranih za gradnjo gasilskega doma. Dotacija Občinski gasilski zvezi pa bi krila sledeče:
PRIHODKI
1. Prispevki na bazi 0,4% od bruto OD
2. Prispevki zavarovalnic od požarnih premij
3. Posojilo za gradnjo doma
4. Ostali prihodki
21.000.000 1.750.000 12.000.000 350.000
Skupaj:
35.100.000
ODHODKI
1. Dotacija Občinski gasilski zvezi
2. Skladu za gradnjo doma
3. Stroški za gradnjo doma
4. Odplačilo anuitet za gradnjo doma
5. Za redno dejavnost delovanja skupnosti
6. Ostali stroški t.er za potrebe ljudske obrambe
11.450.000 5.000.000 15.000.000 2.300.000 950.000 400.000
1. Vzdrževanje domov, orodja in opreme
2. Stroški tečajev in tekmovanj
3. Zavarovanja
4. Funkcionalni stroški
5. Nabava orodja in opreme
2.000.000 570.000 125.000 580.000
8.175.000
Skupaj:
11.450.000
Skupaj:
35.100.000
Smo v času hitrega razvoja na vseh področjih.
Novogradnje dosegajo vedno večje višine, industrija se razvija in uporablja surovine in drug material, ki pri gorenju razvija močan dim in strupene pline. Močno se je dvignil osebni in družbeni standard, le gasilci še nismo uspeli doseči raven današnjega razvoja.
Kot primer sta nedavna požara v »Svilanitu« in »Utoku«, kjer smo zelo pogrešali primerno lestev, dihalne aparate in tudi moderna gasilna sredstva. Klasično gašenje vedno bolj zamenjuje kemično, ki je primernejše in učinkovitejše za moderni tehnološki material, dosega boljše rezultate in povzroča tudi manj škode.
V srednjeročnem razdobju planiramo nabaviti 4 motorne briz-galne, avtocisterno, avtolestev, vozilo za kemično gašenje, dihalne aparate, cevi in nadoknaditi že obrabljeno orodje in opremo. Obnoviti in povečati pa moramo tudi sistem radiovez, ki smo ga v zadnjih letih že uvedli.
Delovanje pa se naj bi razvijalo po sledečih smernicah:
- dovršitev gasilskega dela Doma varnosti in zaščite;
- pojačanje preventivne dejavnosti s predavanji, pregledi in razstavami;
- pojačanje gasilske službe z ustanovitvijo še enega gasilskega društva v Mekinjah za severni del mesta in boljše opremljanje poleg centralnega društva še vseh enot na obrobnem prebočju mesta;
- strokovno-tehnično usposabljanje kadrov s predavanji, tečaji, vajami in tekmovanji;
- posvečanje vzgoji naraščanja in ženskih gasilskih oddelkov;
- pomoč pri sestavi obrambnih načrtov in pripravam za usposabljanje gasilskih enot CZ.
Zaključek
SIS za varstvo pred požari v občini Kamnik se iskreno zahvaljuje vsem OZD, posebno pa še vsem delavcem, ki so s svojim pristankom omogočili podpis samoupravnega sporazuma, ki nam do konca letošnjega leta omogoča prejemati prispevek, odmerjen po ključu 0,4 % osebnih dohodkov zaposlenih. S tem si zagotovite pomoč za varstvo pred požari, elementarnimi in drugimi nesrečami družbenega, pa tudi zasebnega imetja in stanovanj delovnega ljudstva.
Zato se ponovno obračamo do vseh, ki so nam do sedaj izkazovali svojo naklonjenost, da nam jo ohranijo tudi za v bodoče in podpišejo samoupravni sporazum za naslednjih pet let.
SIS za požarno varnost občine KAMNIK
Kako organizirati lekarniško službo
Odgovor na delegatsko vprašanje
Delegat Janez Rems je na 5. seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti, 27. 2. 1980 postavil delegatsko vprašanje, zakaj je bila ukinjena nočna dežurna služba v Lekarni Kamnik.
Odgovor Lekarne Kamnik:
Pred približno letom dni je občinska zdravstvena skupnost v Kamniku sprejela začasen koncept opravljanja lekarniške dežurne
službe za lekarno Kamnik, ki naj bi delno pokrivala potrebe tudi za domžalsko občino.
Zaradi premajhnega števila diplomiranih farmacevtov, ki so po zakonu o zdravstvenem varstvu upravičeni izdajati zdravila vseh vrst na recept, je bilo tedaj dogovorjeno, da se dežurna služba opravlja v tako imenovanem skrajšanem dežurstvu, to je: ob delavnikih do 21,30 ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih pd 9-12 ure dopoldne. Dolgoletne izkušnje in podatki so namreč kazali na to, da se izdajanje nujno potrebnih zdravil na recepte v zgodnjih večernih urah, ko so v glavnem odpravljeni zdravniški nujni primeri na domu, konča v največ primerih prav do devete ure zvečer, medtem ko naj bi izdajanje zdravil ob nedeljah in praznikih dopoldne zagotovilo oskrbo prebivalcev zunaj mesta.
To obliko dežurne službe so opravljali trije diplomirani farmacevti v podaljšanem času, torej po opravljeni dnevni delovni obveznosti, plačilo tega dela pa je zagotovila zdravstvena skupnost posebej. Število izdanih zdravil na recepte se je v tem času gibalo od enega do deset dnevno, kar predstavlja že sedaj sorazmerno veliko finančno obremenitev sklada za zdravila, saj ta podaljšani čas, glede na število storitev ni polno izkoriščen, stane pa 174.000,00 din.
Na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti je bio postavljeno vprašanje, kdaj bo lekarna v Kamniku uvedla neprekinjeno dežurno službo, torej vse noči ter vse nedelje in praznike po ves dan. Po tem predlogu bi bilo potrebna dodatna prisotnost diplomiranih farmacevtov v lekarni za 4.300 ur letno, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala lekarna zaposliti dodatno še dva diplomirana farmacevta. Finančna obremenitev sklada bi se s tem povečala za osebne dohodke teh delavcev za znesek najmanj 450.000,00 din, istočasno pa bi bilo potrebno zagotoviti dvoje ustreznih stanovanj, medtem ko delavni učinek lekarne ne bi porastel.
S tem prispevkom smo želeli obvestiti javnost o materialni strani predlagane spremembe dežurne službe v lekarni, o racionalnosti in strokovno-medicinski upravičenosti pa naj svoje mnenje pove predvsem splošna zdravstvena sjužba, tako da bodo delegati zdravstvene skupnosti lahko objektivno odločali.
O problemu nočne dežurne službe v Lekarni Kamnik sta razpravljala tudi strokovni kolegij in delavski svet Zdravstvenega doma Kamnik, ki menita:
Za smotrni in strokovni potek zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva občanom, je nujno potrebno, da bolnik poleg recepta dobi tudi ustrezna zdravila, ker pri sedanji organizaciji lekarniškega delovnega časa ni možno in so si pacienti prisiljeni zdravila zagotavljati v Ljubljani ali Kranju.
Menimo, da je ponovna uvedba službe v Lekarni za normalni potek dežurne zdravniške službe nujno potrebna.
Seja Skupščine Samoupravne komunalne skupnosti - Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev, bo v sredo, dne 25. 6.1980 ob 12. uri v poslovni stavbi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8.
Delegati bodo obravnavali:
- Poročilo o delu izvršnega odbora SKS
- Predlog spremembe cen komunalnih storitev za leto 1980
- Pristop in podpis samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstv za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik za organizacijo, ki k sporazumu še niso pristopile
- Osnutek plana SKS občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in obravnava temeljih planov samoupravne komunalne skupnosti za obdobje 1981-1985.
Vloga psihologa pri varovanju delavčevega zdravja
Skupinsko delo že daje rezultate
Poklicno preusmerjanje je psihoterapevtski proces, ki je lahko samo toliko uspešen, kot sama psihoterapija: cilj mora biti realno postavljen, kandidat mora biti pripravljen in sposoben spreminjanja samega sebe. Pri nekaterih težjih osebnostnih motnjah ali nerazrešljivih socialnih obremenitvah pa to ni mogoče. V procesu poklicnega usmerjanja (v dispanzerjih za medicino dela obravnavamo samo odrasle) so vedno vključene invalidske komisije, ki predvsem urejajo kandidatovo materialno stanje, kakor to izhaja iz njegovega preteklega dela. Analiza pregledančevih delovnih nalog z vidika psihičnih zahtev je le redko dodana napotnici za obravnavo. Pomagamo si z ugotovitvami od prej ali od drugod. Zavarujemo se tako, da psihološki pregled zajamemo širše. To pa je za obravnavanega diagnostično preutrujajo-če, kadrovsko in finančno pa neekonomično. Tudi metrijske karakteristike posameznih psihodiag-nostičnih sredstev in zlasti sestavljenih v različne baterije, so premalo dodelane. Pri različnih delovnih mestih, včasih pa pri istih delovnih mestih v različnih pogojih dela so odločujoče ene, pri drugih skupinah del ali istih v drugačnih pogojih dela pa druge sposobnosti. Zato je treba poznati diferencialne norme za posamezna psihodiagnostična sredstva. Vendar nam razvitost sposobnosti pri posamezniku kaj malo pove, če ne poznamo njeno interakcijo z drugimi lastnostmi pri pregleda-
nem. Zato uporabljamo baterijo testov in tehnik, v katerih včasih dobi glavno napovedano vrednost prav nepomembna sposobnost ali lastnost delavca z vidika zahtev delavčevega dela, ker omejuje harmonično delovanje ostalih sposobnosti (znižuje storilnost inteligentnosti in motorike, čutil) ali pa obratno: zaradi določene lastnosti, ki je lahko za delavčevo delo manj pomembna, ostale lastnosti maksimalno funkcionirajo. V zadnjem primeru je lahko manj sposoben človek veliko bolj uspešen, varen, zdrav, srečen.
Vse človekove lastnosti so v medsebojni interakciji. Te korelacije so včasih pozitivne, drugič negativne, so lahko bolj ali manj močne. Jakost in smer korelacije med njimi se menjajo z delovnim mestom, ki določa, katere sposobnosti imajo glavno funkcijo. Menjajo se pa tudi s kompleksnim življenjem posameznika (ne le s starostjo, čeprav tudi s to). Specifične zavrtosti povzroče, da prevzame vodilno funkcijo katerakoli človekova lastnost, ne glede na to, če ima sicer kako vlogo pri delavčevem delu, in sicer v negativni smeri. Iz poklicnega dela izhajajočo resnično najvažnejšo sposobnost, lastnost, mora delavec nadkompenzi-rati s kako drugo ali več drugimi lastnostmi. Zavrtosti tako vplivajo na storilnost, ker jemljejo energijo.
Vsekakor bi z dodelavo metrijskih karakteristik psihodiagnostičnih sredstev (veljavnost, zanesljivost, občutljivost za določeno delovno mesto, izboljšali zanesljivost (zlati napoved za prihodnost iz današnjega stanja), naših mnenj in skrajšali diagnostični postopek. Tako raziskovalno delo pa zahteva teamski pristop, ki se v Kamniku kaže v ugodni pripravljenosti. Napovedano vrednost nekega testa za varnost in uspešnost pri določenem delu v določenih pogojih dela na primer ne more določiti samo psiholog.
Nujno morajo sodelovati še varnostni inženir in tehnolog pri postavitvi kriterijev uspešnosti, varnosti ter zaposleni na tem delovnem mestu, na katerih je treba preveriti predhodno postavljene hipoteze. Nekaj takih dogovorov v Kamniku že imamo, pa tudi kadrovske in organizacijske možnosti. Ni pa še finančnih možnosti, saj smo zaposleni v zelo različnih delovnih organizacijah, v medicini dela pa analitsko raziskovalno delo tudi ni v planih opredeljeno in s tem ne finančno ne kadrovsko. Stvarna situacija kaže nujnost analitskega pristopa na le v omenjenem pogledu, ampak tudi kot analiza razlogov bolniškega staleža, samoupravnosti medosebnih odnosov itd., kar vse bistveno pogojuje produktivnost našega združenega dela. Menim, da je samo z analizo moč najti take pokazatelje za spremembo organizacije dela
znotraj TOZD, ki bodo tudi posamezniku omogočali, da bo pokazal svoje človeške vrline, mu omogočale, da bo razvijal svoje sposobnosti, se ob konfrontaciji s sodelavci kultiviral ter vse to omogočal tudi drugim. Finančno funkcioniranje takega teama v Kamniku res še ni urejeno, vendar je ■ sodelovanje medicine dela in sodelavcev iz tozdov v zadnjih letih pokazalo, da smo za tako delo kadrovsko sposobni in pripravljeni sodelovati. V zdajšnjih pogojih se analitsko delo kaže kot neza-žetjen hoby posameznika, ki je brez moči da bi rezultate širše uporabili, ker je za to potreben drugačen organizacijski pristop. Teamsko delo v zgoraj opredeljenem pomenu pa je zaživelo v terapevtskem pogledu. Mnoge težave posameznikov, strokovno opredeljene v diagnostičnem postopku v medicini dela, se dajo odpraviti le z nekaterimi spremembami na delovnem mestu, z drugačnim tretmanom delavca na delu (ko pojasnimo razloge njegovih težav), z razrešitvijo nekaterih njegovih socialnih težav. To se ne da narediti v ambulanti. Sodelovati mora vsa navedena skupina. Pogosto pa sodelavci medicine dela iščemo pomoč tehnologov v razjasnitvi zahtevnosti dela delavca, ki ima težave in sicer v tehnologiji ali organizaciji dela ali v pogojih dela. Taka oblika sodelovanja je v Kamniku dobro razvita. Izjema je komaj kakšna delovna organizacija.
B.
Pet let uspešnega dela
»Pesem je kot krik po življenju, krik po lepoti neznanega, o prenavljanju, o preziranju neznatnih, nepremičnih, mlačnih življenj in njih vabljivi navezanosti na en sam kraj na svetu. Pojem zato, ker mi pesem pomaga živeti na nov, polnejši in svobodni način... Toni se prelivajo v fantastično mavrico, v katero so vtisnjena vsa moja občutja, vsa moja mladost, svoboda in žalost.«
Takole nam o svoji ljubezni do petja pripoveduje le ena izmed članic ženskega pevskega zbora »Solidarnost« iz Kamnika. V toplem sobotnem večeru je odmevala pesem žena iz dvorane nad kavarno »Veronika« po starih kamniških ulicah. Pesem žena, ki dvakrat tedensko hitijo na vaje k zboru, kjer skupno v dveh urah pozabijo na tegobe vsakdanjosti in kjer spoznavajo, da četudi bi
jih na poti življenja čakalo le trnje, bi se vsaj nekaj tega trnja upognilo in posušilo pred njihovo pesmijo.
Koncert pevskega zbora je bil posvečen peti obletnici njegovega obstoja. Čeprav je v dvorani še ostalo nekaj prostih sedežev, pa je bilo navdušenje med vsemi prisotnimi zelo veliko. Več pesmi je zaključilo neustavljivo ploskanje, tako da so jih morale pevke ponoviti. Dekleta, matere in žene so prepevale pesmi velikih skladateljev: Chopina, Schuber-ta, Davorina Jenka, Karola Pahorja, Marjana Kozine in Rado-vana Gobca. Zapele so tudi pesem, katere avtor je njhihov dirigent in zborovodja Viktor Mihel-čič.
Trud in potrpljenje dirigenta in tudi pevk na vajah pa je bil že večkrat bogato poplačan, saj je zbor že po treh mesecih svojega
Dan mladosti na Križu
V knjigi vtisov s prve razstave na Križu, ki jo je za dan mladosti pripravila OOZMS Križ, so prve misli take: »Zelo prizadevno je mladina Križa prikazala na razstavi delovanje našega dragega TITA. Upam, da bo tudi v bodoče zvesto hodila po njegovi poti.« Misel je ob otvoritvi zapisala Anica Ivec, prvoborka, nosilka spomenice 1941 in drugih odlikovanj. Podobnih misli je polna knjiga vtisov z razstave, ki jo je prvič v tej krajevni skupnosti pripravila mladinska organizacije in s tem odprla novo pot svojega delovanja.
Dvorana gasilskega doma Križ je bila polna panojev z bogatim razstavnim materialom, med drugim je bilo tudi 61 neobjavljenih fotografij o življenju in delu tovariša Tita, kj jih je dalo organizaciji uredništvo Ljubljanskega Dnevnika.
Razstava je bila odprta 23. maja in je v treh dneh privabila k ogledu preko polovico vseh prebivalcev te male krajevne skup-' nosti. Srečali smo veliko obiskovalcev, ki na razstavi še nikoli niso bili. Razstavo je s posebnim skromnim katalogom obogatila tudi propagandna komisija pri odboru za LO in DS v krajevni skupnosti. Matična knjižnica Kamnik je dala na razpolago 28 del tovariša Tita in del, ki ga opisujejo kot človeka, državnika in državljana vsega sveta.
Ob vsem tem ugotavljamo, da je mladina Križa našla novo, bogatejšo vsebino svojega dela in upamo, da bo s tako prizadevnim delom tudi nadaljevala, saj končno mladina v kraju, kjer živi, mora biti tudi soustvarjalec družbenega in političnega življenja. To je na Križu vsekakor uspelo.
MOJCA OGOREVC
obstoja v letu 1975 dosegel prvi veliki uspeh v Slavonski Požegi.
V Kamniku se je prvič predstavil v maju 1975. Od takrat dalje nastopa uspešno doma, po Sloveniji, udeležuje se radijskih snemanj (4), tekmovanj amaterski pevskih zborov, ki jih organizira RTV Ljubljana itd., je povedal zborovodja Viktor Mihelčič,
K vsaki pesmi, polni ljubezni pevk do nje, je bil vključen uvodni tekst, ki se je vseskozi navezoval na naslov pesmi, tako da je koncert smiselno izzvenel s povezavo teksta in vsebino glasbe. Po šestih pesmih pa se je petje zbora izmenjavalo tudi s petjem solistk, kar je popestrilo celoten nastop zbora.
Uvodne tekste je prebrala Danica Simšič, ki je tudi napovedala podelitev Gallusovih priznanj pevkam, ki vztrajajo v zboru od ustanovitve. Sedanji sestav zbora šteje 27 pevk in več kot polovica jih je bila deležna priznanj pomembnega slovenskega skladatelja motetov, maš in madriga-lov, Jakoba Gallusa Petelina. Priznanja je podelil prof. Mirko Kokol, predstavnik odbora pri ZKO Slovenije, ki je pripravil tudi spodbuden govor tako za pevke, kot tudi za zborovodjo,
Gallusova priznanja so prejele: Milena Franc, Milica Kragelj, Martina Plahuta, Jelka Stražar, Marjana Urankar, Milka Žagar, Metka Kron, Alenka Zupan, Ju-sti Burja, Ema Drešar, Jožica Kališnik, Helica Slavič, Julka Urankar, Joži Vogrinec, Marica Žnidar, Ani Benkovič, Nada Bi-tenc, Draga Spruk. Priznanje za pokojno Jeleno Kuret je prevzel
Na poti k novim uspehom prav gotovo tudi ženski pevski zbor »Solidarnost« čakajo težave, ki jih bodo mogoče prebrodili ravno s pesmijo, saj je prav pesem tudi med NOB vlivala nove moči in upe našim borcem za svobodo. Zaželimo ji čimveč uspehov v njihovem glasbenem ustvarjanju.
MATEJA GRILJC
Vsaka misel je izražala ljubezen do Tita
Ob smrti tovariša Tita in dnevu mladosti, smo člani zgodovinskega krožka pripravili razstavo o delu in življenju tovariša Tita.
Pri tem so nam pomagali višji razredi, ki smo jim zaupali to lepo nalogo. Mentorica zgodovinskega krožka je vsakemu višjemu razredu predlagala temo. Nekateri so predstavili tovariša Tita med NOB, drugi tovariša Tita med redkimi trenutki počitka, Tita v družbi z mladino in Titove poti miru. Učenci so pripravili plakate, slike, knjige, značke, znamke, časopise in misli, ki so jih izrazili v času največje izgube za Jugoslavijo in ves svet - ob Titovi smrti. Gradivo, ki so ga učenci prinašali v učilnico, kjer je bila razstava, se je začelo kopičiti in zgodovinarji smo morali začeti z urejanjem. Stene smo zapolnili s plakati, slikami in mislimi. Vsaka misel je izražala ljubezen do tovariša Tita in domovine.
Mize so bile založene s knjigami, značkami, znamkami, časopisi. Knjige, na naslovnih straneh Tito. Vesel, nasmejan. Časopisi, na naslovnih straneh Tito. Vendar ni vesel, ni nasmejan. Zadržan, zamišljen. Značke in znamke vsaka na svoj način upodabljajo lik tovariša Tita.
Razstavo smo si ogledali vsi učenci in učitelji šole ter tako še enkrat obudili spomine na našega dragega učitelja tovariša Tita.
IRENA KLEINDIENST, 7.A OŠ TOMA BREJCA
Uspešen nastop ženskega pevskega zbora Solidarnost ob 5. obletnici obstoja
Peli bomo
Že nekaj dni pred 21. majem smo si ogledovali velike plakate, ki so vabili ljubitelje petja na avdicijo. Tudi vabila so dobili nekateri. Kulturniki v krajevni skupnosti Moste žele razgibati kulturno življenje svojih občanov. Zato vabijo vse, ki jih veseli lepo domače petje, naj se vključijo v zbor. Res ni prav, da poslušamo našo pesem le po radiu in televiziji. V naši sredi pa je mnogo slavčkov, ki nimajo možnosti predstavitve svojega glasu in znanja. Tokrat se jim je ponudila prilika, ki je niso smeli zamuditi.
Zanimalo me je, kako se bodo vaščani odzvali na vabila, pa sem se udeležila avdicije in prve vaje moščanskega novorojenca. Že takoj moram povedati, da vabila niso naletela na gluha ušesa, nasprotno, mladinci, matere, očetje iz Žej, Suhadol, Komende, Most so prav radi prišli skupaj, da zapoje, kot so nekdaj babice in
Letni koncert Lire
»Spored sobotnega letnega koncerta prvega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku z dirigentom Samom Vremša-kom se je po večletni tradiciji stilnih koncertov usmeril spet v mešan izbor zborovske literature. S tem so prišle do izraza širše sposobnosti in kvalitete zbora, saj so bile zapete skladbe preudarno izbrane v ubrano celoto od Gallusa in polifonije preko sodobnih zahtevnejših zborov v prvem delu in v drugem delu starejše zborovske literature do vrhunskih priredb narodnih pesmi,« je v svoji oceni zapisal v Delu Leon Engelman po koncertu kamniške Lire, ki je bil 7. junija v dvorani kina Dom v Kamniku.
Koncert, na katerem so pevci Lire dovršeno posredovali zborovska dela J. P. Gallusa, J. S. Bacha, Pavla Šivica, Alojza Sre-botnjaka, Karola Pahorja, Petra Liparja, Kamila Maska, Gustava Ipavca, Vinka Žganeca ter zborovske priredbe narodnih Uroša Kreka, Karola Pahorja, Cirila Vremšaka in Danila Bučarja, je bil le eden od številnih nastopov tega zbora v letu dni. V tem času so namreč za radio posneli del svojega letnega koncerta, nastopili so na reviji pevskih zborov Gorenjske, na VII. festivalu »Revolucija in glasba« v Velenju, na oddaji Slovenski kraji med seboj, na tekmovanju Naša pesem v Mariboru ter na številnih slovesnostih v občini in izven nje. Tako pestra in široka dejavnost zbora sama po sebi govori o prizadevnosti in uspešnosti članov in dirigenta moškega pevskega zbora Lira.
dedki... Z njihovih obrazov sem brala, češ, zadnji čas je že bil, da tudi pri nas nekoliko kulturno zaživimo. Ob opazovanju srednješolk, kmetov, kmetic, gospodinj, uslužbenk, delavcev, študentov ... sem se šele zavedala, kako živa je v naših ljudeh, preprostih in izobraženih, ljubezen do vseh vrst pesmi, tako ljudskih, partizanskih, umetnih in domoljubnih, kako še znamo ceniti tisto, kar je res naše, samo naše in nam ne more nihče vzeti.
Zbor vodita pevovodja tovariš Milan Potočnik in član odbora KS Moste tovariš Tone Špenko. Zbrali so se kar v učilnici za biologijo in kemijo, kjer je zmanjkalo stolov za vse. Že prvič je prišlo okrog 40 pevcev, marsikdo od teh pa bo prav gotovo še koga pritegnil. Predvsem bi potrebovali še nekaj moških glasov. • Na preizkušnji glasov je bilo zelo živahno. Pa saj ni čudno. Mnoga dekleta - sošolke - so se srečale po petih, sedmih, desetih letih in veliko se je bilo pomeniti.
Za naslednjo vajo so določili že kar drugi dan, to je četrtek,
22. maja. Saj se jim res mudi, ker bodo morali čez dobra dva meseca ob krajevnem prazniku že nastopiti pred spomenikom v Mostah.
Za prvi javni nastop je torej malo časa. Prav gotovo pa so začetni nastopi zboru potrebni, da jih vaščani sprejmemo, se jih zavemo, navadimo, povzamemo njihovo pesem. Vsak nov pevec je dobrodošel, da po svojih močeh obogati in razgiba do sedaj zelo siromašno kulturno življenje na vasi.
V takšnih primerih pa se kar sama po sebi ponuja tudi možnost zbliževanja in spoznavanja sosedov. Nevarna zaprtost vase in med svoje štiri stene, se v zboru razblini, obledi in počasi popolnoma preide. Sosed se bo zopet zavedel soseda.
Pevcem želim kar največ veselja in uspeha pri delu, resnosti in vestnosti, pa njihov trud ne bo zaman! Sovaščani že nestrpno čakamo njihovega prvega nastopa!
IRENA URBANEC
Partizanski miting
Čeprav so prvomajske proslave že davno mimo, smo učenci OŠ Frana Albrehta šele zdaj uspeli zbrati vse vtise, saj smo imeli člani novinarskega krožka ta mesec polne roke dela.
Letos smo na naši šoli doživeli prijetno presenečenje in škoda je, da imamo premalo prostora, da bi se lahko naših prireditev udeleževali tudi tisti Kamničani, ki so že nehali guliti šolske klopi. Namesto proslave smo imeli letos kar partizanski miting. Učenci osmih razredov so pod vodstvom tovarišice Dobrovoljčeve pripravili prijeten in pester program.
Da bi bilo vzdušje čisto »ta pravo«, so bili nastopajoči oblečeni v vojaške uniforme. Program je obsegal recitacije, pevske točke in pravi partizanski skeč.
Miting je dokaz, da se da pod dobrim vodstvom in ob pravem odnosu učencev do dela izvesti doličen program. Roke so nas bolele od ploskanja, ki je bilo izraz resničnega navdušenja.
Ema Krt, novinarski krožek OŠ Frana Albrehta, Kamnik
C PRILOGA ZA DELEGATE
Zbori občinske skupščine bodo na julijski seji predvidoma obravnavali
- Analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela s področja gospodarstva za 1. tromesečje letošnjega leta
- Poročilo o izvajanju dogovora o razporejanju dohodka
- Osnutek dogovora o temljih planov 1981-1985
- Osnutek sprememb statuta občine Kamnik
- Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik
- Osnutek odloka o sestavi občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
- Predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Perovo
- Osnutek zakona o urejanju prostora
- Osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu
- Predlog odloka o ustanovitvi smoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu
- Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
- Predlog sklepa o podelitvi občinskih priznanj
- Potrditev statutov
- Kadrovske zadeve
- Delegatska vprašanja
Zbori občinske skupščine bodo obravnavali
Delegati zborov občinske skupščine bodo na julijski seji obravnavali osnutek sprememb statuta občine, osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine ter osnutek odloka o sestavi občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. Dosedanje akte je namreč potrebno uskladiti z novimi zakoni in predpisi. Pri spreminjanju naštetih občinskih aktov ne gre le za to, da bi jih formalno spremenili. Prinašajo pomembne vsebinske novosti. Poleg drugih pomembnih novosti bomo v občini na nekaterih področjih prešli na kolegijske organe. Tako bo z odlokom ustanovljen komite za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov.
Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegtskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov, kot tudi za čimširši družbni vpliv na funkcije vodenja ter določanja in izvajanja politike in upravljanja drugih družbenih zadev, bomo v občini ustanovili DRUŽBENE SVETE. Ti bodo ustanovljeni kot družbeni sveti družbenopolitične skupnosti ali kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe.
Spremembe statuta občine in drugih aktov pomenijo stopnico više v podružbljanju odločanja, posebno dela občinskih upravnih organov. Pomenijo tudi boljšo organizacijo dela teh organov, s tem pa tudi bolj učinkovito delo.
Predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Perovo
Komisija za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Izvršnega sveta občinske skupščine je na seji 13.6. 1980 obravnavala pripombe, posredovane v času javne razgrnitve osnutka spremembe zazidalnega načrta.
Občinska skupščina je leta 1975 sprejela zazidalni načrt stanovanjskega območja blokovne zazidave BS-2 v Kamniku. Potrebe po gradnji blagovnice v Kamniku narekujejo spremembo programskega dela tega zazidalnega načrta. Del površin, namenjenih spremljajočim objektom, naj bi namenili gradnji blagovne hiše s parkirnimi površinami za približno 245 avtomobilov.
Pojasnilo Samoupravne komunalne skupnosti:
Pripombe, ki jih je prejela samoupravna komunalna skupnost, ki je naročnica zazidalnega načrta, v času javne razprave, se nanašajo predvsem na število parkirnih prostorov pri bodoči blagovni hiši in na dostopno cesto v podaljšku Janežičevega drevoreda. Ta cesta naj bi po mnenju investitorja, Trgovskega podjetja Kočne, bila še naprej predvidena za motorni promet. Drugih bistvenih pripomb k območju zazidalnega načrta severno-zahodnega dela BS-2, ki se spreminja, ni bilo. Bile pa so nekatere druge pripombe, ki se nanašajo na preostali del zazidalnega načrta, vendar to ne spreminja in ni bil predmet javne razprave.
Pripombe glede na število parkirnih prostorov smo upoštevali in zagotovili južno od blagovnice takšno število parkirnih mest, kot jih je zahteval investitor.
Pripombe glede na dostopno pot ni bilo mogoče upoštevati, ker je dostop do spodnjega dela blagovnice predviden iz stanovanjske ceste, ki teče vzporedno z Ljubljansko cesto.
Predlog odloka je obravnaval tudi izvršni svet na seji 17.6.1980 in ga bo predlagal v sprejem skupščini.
Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta stanovanjskega območja blokovne zazidave BS-2 Perovo v Kamniku
1. člen
Programski del zazidalnega načrta stanovanjskega območja blokovne zazidave BS-2 Perovo v Kamniku, št. projekta 1990/75, se spremeni tako, da se del površin, namenjenih za spremljajoče ob-
jekte namensko opredeli za gradnjo blagovne hiše s parkirnimi površinami.
2. člen
Druge spremembe, ki so nastale zaradi razlogov, navedenih v prejšnjem členu, so razvidne iz spremenjenega programskega dela spremenjenega zazidalnega načrta, št. projekta 2689/80, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana.
3. člen
Spremembe zazidalnega načrta so na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Kamnik.
4. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik
2. člen
Sredstva za intervencije se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti ter iz sredstev občinskega proračuna in iz drugih virov.
3. člen
Intervencije se določajo z letno resolucijo o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine in letnim finančnim načrtom sklada.
4. člen
Intervencije v proizvodnji in porabi hrane so: premije, nadomestila in regresi ter intervencije za krepitev materialne podlage dela pri kmetijskih proizvajalcih in posebne intervencije.
5. člen
Za ukrep ali uvedbo intervencije se smiselno uporabljajo določbe II., III. in IV. poglavja zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Ur. list SRS, št. 1/79).
6. člen
Posebne intervencije se uvedejo za vlaganja v nerazvita ali manj razvita območja posameznih krajevnih skupnosti z namenom krepitve pogojev za razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane na teh območjih.
7. člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z odlokom oziroma statutom sklada.
8. člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. Skupščino sklada sestavlja 15 delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, krajevne skupnosti, Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik in Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Delegiranje delegatov v skupščino sklada se izvede na način, ki ga določi s posebnim sklepom Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
9. člen
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
10. člen
Skupščina sklada ima lahko izvršilni odbor. Izvršilni odbor šteje 5 članov, katerega pristojnosti in naloge se določijo s statutom sklada.
11. člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja upravni organ občine Kamnik.
12. člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt sklada za naslednje leto ter zaključni račun s poročilom o porabi sredstev v preteklem letu, po sprejemu na skupščini sklada, IzvršnemU svetu Skupščine občine Kamnik.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja usklajenost dela in programov sklada z usmeritvami družbenega plana občine.
13. člen
Konstituiranje skupščine sklada se izvede do 30. septembra 1980. Sklicatelj ustanovne skupščine sklada je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik.
OSNUTEK ODLOKA
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
obrtnega zakona
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje gospodarskih dejavnosti:
- sprejem naročil oziroma predmetov v delo, ter prodaja lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov,
- sprejemanje gostov na prenočevanje, ter nudenje hrane in pijače gostom in abonentom,
- prodaje na drobno,
- opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic, i
- uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Prodaja izdelkov in sprejemanje naročil izven sedeža obratovalnice
2. člen
Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost, sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo, ter prodajati svoje izdelke tudi v drugih naseljih občine Kamnik.
3. člen
Za vsako prodajo ali sprejem naročil izven sedeža obratovalnice si mora samostojni obrtnik pridobiti od pristojnega upravnega organa občine ustrezno dovoljenje.
4. člen
Dovoljenje mora vsebovati kraj prodaje izdelkov ali sprejem naročil, označbo prodajnega ali sprejemnega prostora, število delavcev, ki bodo opravljali prodajo izdelkov ali sprejemali naročila. V primeru, da se bo prodaja vršila na javni prometni površini mora prosilec predložiti tudi dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
Samostojni obrtnik, ki prodaja izdelke in sprejema naročila izven sedeža obratovalnice, mora imeti prostor, kjer prodaja svoje in tuje izdelke, ali prostor, kjer sprejema naročila, vidno označeno na način
Z občinsko resolucijo za leto 1980 nakazane naloge na področju kmetijstva, posebno ša za ustvarjanje pogojev za oblikovanje rezerv in boljšo preskrbo prebivalstva, so se že odražale v postavkah poračuna za leto 1980, namenjenih za intervencije v gospodarstvu.
Ob sprejemu zaključnega računa proračuna za leto 1979 so zbori skupščine razporedili še del presežka prihodkov v znesku 2.589 tisoč din za sredstva za potrebe intervencij v kmetijstvu ter razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti.
V ponovni razpravi o problematiki v kmetijstvu je izvršni svet na svoji seji v mesecu juniju sklenil, da je potrebno pripraviti odlok za ustanovitev samoupravnega intervencijskega sklada.
Z odlokom o ustanovitvi sklada, kateri temelji na določbah republiškega zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, so opredeljeni viri sredstev ter vrste intervencij, ki so navedene v 4. členu odloka.
Poleg teh intervencij se lahko uvedejo še posebne intervencije za vlaganja v nerazvita ali manj razvita območja posameznih KS, ravno tako z namenom krepitve pogojev za razvoj kmetijstva na teh območjih.
Samoupravni sklad bo pričel opravljati svoje naloge v tretjem trimesečju letos, če bodo udeleženci pravočasno imenovali svoje delegate v skupščino sklada.
1. člen
Ustanovi se samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik (v nadaljnjem besedilu: sklad), s katerim se ureja način in oblike intervencij v kmetijski porizvodnji (v nadaljnjem besedilu: intervencije) zaradi uresničevanja nalog na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane ter za zaščito življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem določene politike cen.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Statut kmetijske zemljiške skupnosti v javni razpravi do 30. 6. 1980
Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kamnik je v teh dneh posredoval v javno razpravo osnutek statuta skupnosti. Statut so prvič sprejeli leta 1974. Njegovo vsebino pa je sedaj potrebno dopolniti, da bi lahko zagotovili čimbolj učinkovito izvajanje zemljiške politike v občini. Na novo so opredelili naloge, ki jih kmetijski zemljiški skupnosti nalaga zakon o kmetijskih zemljiščih v zvezi z varstvom kmetijskih zemljišč, sodelovanje pri prostorskem planiranju in gospodarjenju s skladom kmetijskih zemljišč. V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih je tudi razširjen krog udeležencev kmetijsko zemljiške skupnosti na vse samoupravne organizacije in skupnosti v občini, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirane za rabo zemljišč v kmetijske namene.
Novi statut določa naloge skupnosti, ki se nanašajo izključno na gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Naloge s področja pospeševanja kmetijstva bo prevzel samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu, ki bo ustanovljen z odlokom občinske skupščine predvidoma v mesecu juliju tega leta.
Požar v Utoku
Po decembrskem požaru v Svi-tanitu je pretekli mesec zagorelo * Utoku. Katera delovna organi-tacija bo naslednja, bo pokazala bodočnost? V času hitrega te-'ničnega in tehnološkega razvoja ' podjetjih uporabljajo vedno 'eč raznih nitro topil in ostalih (emikalij, ki so hitro vnetljive, in "h ni mogoče zanesljivo zavarovati pred požarom. Nevarnosti Požara so posebno izpostavljene Vse vrste lakirnic, ki jih je v naši
sosednji občini že obiskala tata nesreča.
Tako je v četrtek 30. maja zve-;er v Utoku pričelo goreti v lastnici oziroma na stroju za briz-!anje kož s barvili. Takoj ko so klavci opazili požar, so pričeli iasiti s CO2 aparati, hoteli so si '"magati še z vodo iz zidnih hi-iranov v delavnici, pa so bili brez '°de. Ta dan so komunalni de-avci iz Kamnika zaprli vodo za-adi izdelave novih priključkov, lako se je požar nemoteno širil, cr so bili delavci v tem poiožaju ""cz moči, pa tudi dima in plinov L' bilo že preveč za delo brez asčitnih mask. Požar se je preko ""ezračevalnih cevi, ki niso gra-pne kot dimniki, ampak samo za Klvajarije plinov, hitro razširil na )(>dstrešje, kjer je skladišče go-ovc kožne konfekcije.
V tem času je bila že obveščena « nastanku požara postaja mi-icc> ki je dala ob 19.40 uri alarm >reko vseh siren v Kamniku. V Nh minutah je bilo že 22 gasil-jev iz Kamnika s cisterno in oro-Mm vozilom na kraju požara. Pomača gasilska enota je bila že f akciji, zato smo skupno pričeli ►orbo z ognjem v vseh etažah in
-
od vseh strani. Vodila nas je misel, da moramo ogenj takoj ustaviti, da se ne razširi v sosednje delavnice in skladišča. Prihajala so tudi ostala gasilska društva (TITAN, STOL, Nevlje, Duplica, Tunjice, Križ, Moste, Srednja vas, Stranje in drugi). Za vse te enote ni bilo dela, pa tudi škode radi odvečne vode bi bilo še več. Vodstveni delavci z direktorjem na čelu so nas vodili po zavitih hodnikih in stopniščih, da smo hitro zajeli jedro požara ter ga tudi pogasili. S sosednje strehe smo s tremi napadalnimi curki uspešno pogasili goreče ostrešje ter preprečili prehod požara na tapetniško delavnico in sosednje skladišče. Tako gašenje je bilo bolj učinkovito kot gašenje iz ulice pod Malim gradom. Seveda so bili s tem močno prikrajšani številni kamniški firbci in poklicni kritiki, ki se v takih trenutkih vedno v precejšnjem številu pojavijo, delajo večjo zmedo in napoto ter uživajo ob takih nesrečah.
Gasile so samo štiri gasilske enote, ostale so bile v pripravnosti za nepredvideni slučaj. Mnogo nam je bilo v pomoč edino zgrajeno odvzemališče vode v strugi Kamniške Bistrice, katero je zgradila tovarna UTOK za gašenje požarov. To je edino uporabno odvzemališče vode zgrajeno na bregovih Bistrice. Ta dan se je Utoku ta gradnja dobro izplačala. Ostale brizgalne, ki so stale ob reki, so zaradi globine lahko delale samo s polovično zmogljivostjo. Ko smo po dveur-nem gašenju ustavili dovod vode na požarišče, smo pustili na natančni pregled samo še eno cev s
pritiskom. Pri tem pregledu so nam pomagali tudi poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so z reflektorji razsvetlili požarišče ter iskali še zadnje iskre, skrite po kotih. Med tem je bil tudi močan naliv dežja, a ko smo ob 23. uri vsi gasilci zapuščali požarišče, nam je svetil mesec izza Starega gradu.
Gasilci smo po svojih združenih močeh in svoji strokovnosti storili vse, da je bil požar čimpre-je pogašen ter da je bila škoda zaradi vode čim manjša. Tega se zaveda tudi vodstvo tovarne UTOK in se nam je kot eno zelo zelo redkih podjetij kljub obilnemu delu pismeno zahvalilo za naš trud in nesebično pomoč v tej nesreči.
JOŽE BERLEC
Ljubelj 1980
Srečanje internirancev in zapornikov 31. maja v Podljubelju pb 35-obletnici osvoboditve, je No lepo doživetje za vse, ki so »edili kulturnemu programu. Letos ga je organizirala občina LJUBLJANA-ŠIŠKA - in pomembnim besedam slavnostnega govornika sekretarja republiškega odbora ZZB NOV, tovariša LENARČIČA.
Na srečanju so bili letos mno-jčno zastopani interniranci sTr-PČern pobratenega mesta Sante-Marie-aux-Mines (Francija), fkupno trpljenje med vojno jih e Povezalo za vedno. Prišli so Ni iz Trsta, Gorice, Koroške in
nčno, tu je bilo polno mladine 2 Gorenjske. Pozdravni govori lo se vrstili.
Ena izmed barak v kateri je v 'letnem prostoru vzidanih 31 'Pominskih plošč, posvečenih taboriščem po vsej Evropi, je ta aan žarela od rdečih nageljnov.
Poklonili smo se spominu tovariša TITA in vsem mrtvim ta-
boriščnikom ter položili vence. Sprejeli smo zadolžitev, da za prihodnje leto organizira proslavo Komisija za internirance občine KAMNIK.
Po proslavi nas je pot peljala preko meje na RADIŠE, v eno izmed devetih vasi v tej okolici, ki so še ohranile slovensko identiteto.
»Lani smo otvorili nov kulturni dom, toda tažave so ostale, politične in gospodarske,« nam je potožil bivši predsednik SPD RADIŠE Šimej VVRULICH. »Tudi kulturna pomoč bi nam bila zelo dobrodošla,« je pristavil njegov sin, zborovodja moškega in ženskega pevskega zbora. »Radi bi se pobratili s kakšno krajevno skupnostjo Kamnika, toda mi vam nimamo ničesar nuditi.«
Želja je izvenela kot prošnja, vredna premisleka za tiste, ki lahko pomagajo in obogatijo svojo in njihovo dejavnost.
M. B.
ETA-KAMNIK
Potrebuje dva delavca za opravljanje del in naloga '• viličarista
2. viličarista-avtomehanika
Osebni dohodek od 6.500 do 7.500 din.
Ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi.
DIJAŠKI DOM 27. JULIJ KAMNIK
honorarno zaposli delavca za nočno delo
- lahko je upokojenec (80 ur mesečno) nastop mogoč takoj.
10
-'■4
Predaleč, da bi se izplačalo
So tudi vas že zbodle v oči steklenice, ležeče ob potokih, rekah, v gozdu..., ali pa ste se jezili nad tistimi, ki vam povzročajo nered in nesnago v stanovanju? Človek ne ve več kam z njimi. Kdo bi jih nosil v smetnjak, je predaleč, laže jih je naložiti v fička, odpeljati do najbližjega gozda, jih vreči ven, nato pa mirne duše nadaljevati pot. Pridni učenci osnovne šole Komenda - Moste pa so se lotili humane in nadvse koristne akcije zbiranja odvečnih steklenic. Nekaj učencev se je že mesec dni pred odvozom združilo v skupine. Te skupine so hodile po šolskem okolišu (šolski okoliš šteje kar 11 vasi) in vlekle za sabo vozičke, ki so se zdaj bolj, drugič manj šibili pod težo raznih steklenic. Vašča-ni so radi sodelovali z njimi in jim, če je bilo treba, tudi pomagali.
Drugega aprila popoldne so vse nabrane steklenice prispele na zbirni mesti, ki sta bili pred šolo v Mostah in Komendi. Pri prevzemu steklenic je bil prisoten predstavnik vsakega razreda, ki je moral pripeljane steklenice
vpisati k razredu, katerega učenec jih je prispeval. Pri zbiranju jim je pomagaja in jih vodila mentorica pionirske organizacije tovarišica Danica Kuhar.
Akcija je uspela bolje, kot bi si lahko kdor koli mislil. Saj je naslednji dan kamion (z dveurno zamudo) odpeljal 3600 literskih, polliterskih in sedemdeciliterskih steklenic. Več jih naenkrat ni mogel. Predstavnik Dane je obljubil, da bo ostalih tisoč steklenic prevzel naslednji dan. A tovornjaka domenjenega dne ni bilo od nikoder. Pionirji so upali, da se bo Danin tovornjak le prikazal, a se ni... Poldrugi mesec zelene, sive, modre, rjave steklenice čepe za šolo in čakajo. Čakajo usmiljenja, dobrosrčnosti, solidarnosti?
Pionirji, razredničarke in mentorica so bili po vsakem pogovoru bolj osupli. Sprva so jim zagotovili, da vzamejo tudi umazane steklenice, saj so pred kratkim uvozili stroj za čiščenje. V tovarni pa so potem nergali, češ, zdaj nas bo pa še čiščenje stalo. Za višek vsega pa so nam dali vedeti, da smo bili v akciji odveč. Zbira-
PROGRAM IZLETOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK V LETU 1980
2. julija - KOČEVJE (ogled) KA-ILIRSKA BISTRICA
DELNICE-TRSAT-RE-
9. julija - NOVO MESTO-KARLOVAC-PETROVA GORA (oged zgodovinskih obeležij NOB - bolnišnica iz NOB) - ZAGREB - (po želji Čateške Toplice)
16. julija - GORICA (nakupi) - GONARS - položitev venca k spomeniku žrtvam fašizma - DOBERDOB
3. avgusta - NOVA GORICA-LOKVE (srečanje upokojencev Primorske)
13. avgusta - LJUBELJ-CELOVEC-MOSSBURG-OSOJSKO JEZERO-BELJAK-KORENSKO SEDLO
29. avgusta - POSTOJNA - LIPICA (točen program bo izdelan naknadno). V Lipici 400-letnica kobilarne, mednarodno tekmovanje - revija štiri vpreg lipicancev
9 do 12. septembra (točen datum bo določen naknadno) -BEOGRAD-DJERDAP - Program: z vlakom - spalnik do Beograda, obisk grobnice tovariša TITA - ogled znamenitosti Beograda - kosilo - namestitev v hotelu - ogled Beograda -večerja - prenočitev - zajtrk - s hidrogliserjem po Donavi do Kladova - avtobus na hidrocentrale - ogled - kosilo - s hidrogliserjem po Donavi do Beograda - okoli 23. ure povra-tek domov z vlakom.
24. septembra - CELJE-PODČETRTEK (kopanje - kosilo) - KUMROVEC-BISTRICA OB SOTLI (ogled šole Marije Broz) - in drugih znamenitosti - preko CELJA domov
Sprejemamo prijave za 4-dnevni izlet v PRAGO in MAUT-HAUSEN. TAKOJ! Datum naknadno.. Informacije v pisarni društva.
IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK
nje so si zamislili le v svojem okolišu, mi pa smo predaleč, da bi se prevoz še izplačal.
Dani se iskreno opravičujemo, da smo si jih sploh upali nadlegovati in jih spravljati ob denar. Naj podam obrazložitev z naše strani: Dani smo pomagali v krizi pomanjkanja surovin, onesnaženem okolju pa vrnili naravno podobo.
Naj v Dani ne jemljejo naslednje misli kot žalitev, ampak le v poduk: ko se boste prihodnjič odločali za podobno akcijo, najprej razčistite odnose med sabo v delovni organizaciji. Vprašajte se, s kakšnim ciljem organizirate zbiranje ter natančno določite, kje se sme zbirati in kje ne.
Ostalo nam je okrog tisoč steklenic, s katerimi ne vemo kam. Če jih je kdo pripravljen prezve-ti, naj se le oglasi v osnovni šoli Komenda-Moste v Mostah.
Mnogi pionirji in oddelčne skupnosti so doživele grenko razočaranje, ki ga prav gotovo ne bodo kmalu pozabili. Prihodnjič bodo že bolj modro premislili, na koga se lahko zanesejo in na koga ne. Seveda bi bil izlet ob zak-
ljučku šolskega leta bolj vesel, ker bi zanj nekaj prispevali tudi sami. Pa bo morda kdo pomislil, da je vsem prizadetim hudo le zaradi tistih nekaj dinarjev. Sploh ne. Želeli bi, da bi tudi njihov trud odrasli spoštovali. V svoji grenki prizadetosti se mi zde kot Miško Kranjec in njegov brat v črtici Gubač.
Tovariš Tito je dejal, da so v naši socialistični družbi otroci največje bogastvo in da moramo vanje tudi kaj vlagati. Tokrat mladi niso zahtevali ničesar, česar se ne bi že prej dogovorili. A tudi v naši socialistični družbi še vse prevečkrat gledamo skozi dinar. Tedaj pa naši otroci niso več naše največje bogastvo.
Najbolj velja pohvaliti učence nižje stopnje, a kaj, ko so njihovo zagnanost, prizadevnost in humanost tako izigrali odrasli, v katerih svet bodo slej ali prej tudi sami vstopili. Ko se le ne bi zgledovali po svojih predhodnikih...
Irena Urbanec, 8.b OŠ Komenda-Moste
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Stabilizacijski ukrepi nam narekujejo , da racionalno izkoriščamo naš delovni čas med 6. in 14. uro. Sklenili smo, da vse veterinarske usluge v glavnem opravimo med rednim delovnim časom. Popoldan in ponoči je stalna veterinarska pripravljenost za nujne slučaje (porodi, porodne mrzlice, izpadi maternic, napenjanja, kolike, nedeljske nesreče). Naročila sprejemamo na telefon 831-266 in ustno v pisarni Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale, Kamnik, Titov trg 9. med 6. in 14. uro. Po 14. uri oziroma ponoči kličite dežurnega veterinarja. Informacijo o dežurnem dobite po telefonu 831-511 ob vsaki uri. . ,,v.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale
ETA - živilska industrija Kamnik
potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje število delavk
Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 dinarjev Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije.
Vabimo tudi učence in dijake, da se udeleže počitniškega dela v naši delovni organizaciji. Za opravljeno delo nudimo soliden zaslužek.
Srečanje s šefom kamniškega gestapa
(Po pripovedovanju Janka Ur-banca - Olga iz Kranja)
»Bil sem politkomisar gorenjskega vojnega področja, pokojni Albin Drolc - Krtina pa poveljnik. Maja 1945. leta sva s Krti-nom vodila področje skozi Selško dolino, Skorjo Loko, zvečer 9. maja 1945. leta pa smo vkorakali v Kranj.
Zadnje dni maja 1945. leta me je načelnik OZNA iz Radovljice obvestil, da je s Koroške prispel transport oseb, ki so ob koncu vojne zbežale na Koroško. Treba je preveriti, kdo so ti ljudje, mi je dejal in me povabil, naj si z njim v begunjskih zaporih ogledam te povratnike.
Z menoj je v Begunje odšla skupina oficirjev in poveljnik področja Krtina. Hodili smo od sobe do sobe in zrli v obraze zapornikov.
Naenkrat sem obstal kot oka-menel. Strmel sem v majhnega, čokatega moža, ki je imel na glavi klobuk s širokimi krajci, misli pa so mi govorile: Poznaš ga, pa še kako dobro ga poznaš. Kot strela mi je poblisnilo, roka je začela drhteti in v krčevitih sunkih stegovati proti njegovemu vratu. Razburil sem se. Zapornik je to opazil in pobledel, tedaj pa sem ga v nemščini vprašal: Ste vi gestapovec Gerlach?
Da, ne, da, ne... je jecljal. Odpeljal sem ga v tisto sobo, v kateri so gestapovci nekoč zasliševali zapornike. Z nama so šli oficirji in načelnik OZNA. Naj povem, da so Nemci, ko so se 5. maja 1945. leta vdali v Begunjah Kokrškemu odredu, pustili v sobah za zasliševanje nedotaknjene vse mučilne naprave.
V Gerlachovi navzočnosti sem začel pripovedovati oficirjem: Bil  sem  mesarski   mojster v
Izgubljen poročni prstan v Kamniku na Kidričevi ulici od trgovine z zelenjavo do lekarne prosim vrnite proti nagradi na uredništvo Kamniškega občana, Japljeva 6.
Naročila za popravila pralnih strojev sprejema čistilnica Vidervol, Kamnik, Titov trg, telefon (061) 831-858
Mengšu. Že od 1941. leta sem sodeloval v OF. Kot mesar sem izdatno pomagal partizanom, jim dajal meso in pošiljal dragocene podatke, ki sem jih zvedel v mesnici ali na terenu, ko sem kupoval živino. Sodeloval sem v vstaji na kamniško-domžalskem področju. Zaradi izdaje so Nemci spomladi 1942. leta iz Mengša in okolice zaprli 93 oseb, med njimi sem bil tudi jaz.
Bil sem trmast in nisem ničesar priznal. Trmast je bil tudi Gerlach, ki mi je ukazal, da se moram uleči na tole mizo. Tepli so me s palicami, žilavko in bičem z bodičasto kroglo. S šivanko so me zbadali za nohte, me brcali in klofutah. Nato mi je Gerlach ukazal, naj se obrnem v zid. Stal je za menoj in mi v tilnik potiskal pištolo. Zagrozil mi je, da me bo ustrelil, čim bom za milimeter premaknil glavo. Pripeljali so izdajalca, ki se me je s strani ogledal. Zdaj sem vedel, zakaj ne smem premakniti glave. Ne smem videti izdajalca.
Je pravi? ga vpraša Gerlach. Izdajalec, ki me je samo enkrat videl na sestanku aktivistov OF v Kraščah pri Moravčah, me ni prepoznal, ker sem imel vso glavo razbito in krvavo.
Dokazov ni bilo, zato so me spustili domov. Septembra 1943. leta sem odšel v partizane. Imenovali so me za namestnika načelnika gospodarske komisije kamniškega okrožja.
Obrnil sem se h Gerlachu in mu v nemščini dejal: Ne bom se maščeval in vas tepel, kot ste vi mene. Izročili vas bomo sodišču, ki bo ocenilo vašo krivdo. Toda povejte mi, če ste kdaj poskušali delovanje električne mučilne naprave za zapornike.
Odkimal je. Spomnite se, Gerlach, da ste mi na obe roki nataknili žici, potem pa ste vi vrteli električni generator. Počasi, da me je malo treslo, potem vse hitreje. Zdaj vam bom jaz nataknil žici na roke in zavrtel generator, da boste vedeli, kaj ste delali z našimi ljudmi.
Poskakoval je in kričal, da nam bo vse povedal, kar bomo želeli zvedeti. Reinhold Gerlach je po okupaciji Jugoslavije prišel kot organ gestapa v Prevalje. Od tam je bil premeščen za šefa ge-
stapovske izpostave v Litijo, kjer je bil do konca avgusta 1941. leta. Nato je bil do konca junija 1942. leta pri gestapovcih na Bledu, ko so ga ponovno imenovali za šefa gestapa v Kamniku, od tam pa je bil premeščen na enako dolžnost v Kočevje. Še živeča Ljubljančanka, ki je bila med vojno natakarica v Kočevju, je bila njegova velika ljubezen. Gerlacha je doletela zaslužena kazen. Leta 1947. je bil v Ljubljani obsojen na smrt na vešalih. Ko je bingljal na vislicah, se je tista Ljubljančanka, s katero ima otroka, sprehajala v bližini in bridko jokala.
JOŽE VIDIC
Čistejša vaška potoka
Oblačno sobotno dopoldne 17. maja je marsikateri Moščan, Žejčan ali Suhadolčan začudeno opazoval mlade v kavbojkah in škornjih do kolen, ki so se potikali okoli Tunjice in Pšate. Marsikdo se je sam pri sebi vprašal: »Pa ne da čistijo to vaško sramoto? Kaj, ta naša mladina, ki zna posedati samo po gostilnah, po disko klubih skakati in nogomet nabijati?« Niso mogli verjeti svojim očem. Pa je bilo res! Mladincem krajevne skupnosti Moste je bilo dovolj polivi-nila, papirja, vrečk, konzerv in kaj vem kakšne nesnage še, pa so se odločili, da vendar začnejo akcijo. Zagrabili so grablje, poiskali vreče, ki so se polnile, ne da bi sami vedeli kdaj. S Tunjico so se spopadli na začetku Most, s Pšato pa pri Erzarjevem mlinu.
Potočnim bregovom bi radi vrnili vsaj nekaj
naravne podobe. Nabrali so okrog 50 vreč sme ti. Zaenkrat so pobirali le najbolj opazne, naj večje smeti in take, ki najbolj škodujejo okolji (polivinil, steklenice, železni predmeti). Smet so odvažali na smetišče. Za temeljitejše čiščenji je bilo 20 mladincev žal premalo, poskušali pi bodo očistiti vso krajevno skupnost. Kot prav sekretar OO ZSMS Franci Kirriovec, je bili akcija tudi protiusluga krajevni skupnosti zi finančno pomoč pri Pop festivalu. Franci Kimo-vec tudi svetuje, naj bi bili ljudje bolj obzirni pr odmetavanju smeti.
Jih je sploh treba odmetavati? Smetnjaki že stoje pred mnogimi hišami, ostali bi jih lahko že preskrbeli. Tako bi smeti res prišle tja, kamor spadajo.
IRENA URBANEC
Nesreča v steni
Planinski vrhovi v Kamniških Alpah so končno pokukali iz debele snežne odeje, stene, kamor alpinisti največ zahajajo, pa so že nekaj časa kopne in vabijo plezalce.
Druga junijska sobota je bila še posebno lepa in mnoge plezalne smeri v Kamniških Alpah so že zgodaj zjutraj dobile obiskovalce. Žvenket klinov in vponk je skrivnostno vznemirjal tiho jutranjo tišino v gorah. Alpinisti molče pripravljajo plezalno opremo. Na neizrečeno vprašanje si vsak nemo odgovarja, želi si plezanja in hkrati s strahom opazuje začrtano smer v steni, ki mu bo prinesla užitke in črpala moči.
Ta in prejšnji dan je bilo tudi v steni Kogla živahno, dokler se ni zgodilo... Plezalec je padel v steni Kogla v Viriansovi smeri, nekaj deset metrov globoko. Leži težko poškodovan pod steno in nujno potrebuje pomoč.
Na klic z gora smo se gorski reševalci kar najhitreje zbrali in si oprtali težke nahrbtnike z reševalno opremo. Reševalce je ob tako lepih dnevih, kot je bila ta sobota, težko dobiti doma. Večina je bila že v hribih. Šest krepko natovorjenih nas je odšlo v breg proti steni Kogla. Bilo je pozno dopoldne in sopara nas je neusmiljeno znojila. Oprema je tr-
masto visela na naših hrbtih, toda nihče ni okleval in počival. Vztrajno smo grizli v breg, vedeli smo, da nas tam gori v bregeh pod steno težko čaka ponesrečenec in nihče ni hotel biti zadnji.
Janez, Marjan, France, Jernej, Srečo in Cene. Fantje prav vam je. Gorski reševalci ste in sami ste tako želeli. Ne mislite, da je ta tovor najtežji, nazaj v dolino boste zanesljivo nosili še težje. Saj tako želite, mar ne?, je lahko mislil vsak zase in za vse in gun-cal svoj tovor na hrbtu.
»Saj bi klel, pa menda nič ne pomaga,« je nekdo modro menil v koloni, klel pa je vseeno, samo potihoma. Nad grebenom Brane in Skute so že viseli težki deževni oblaki. Obetal se je dež, morda nevihta. Pospešili smo korak. »Možje, zanesljivo nas bo danes še opralo. To bodo žene vesele, ker doma tako ne morejo prati, saj ni praška. Mi pa se bomo ob znoju in deževnici kar dobro penili«. Takšnih in podobnih je bilo še dosti izrečenih na naši poti in ukrivljeni od bremen smo se le približali Koglu in ponesrečencu.
Ob njem so bili njegovi soplezal-ci in drugi alpinisti, ki so ob času nesreče bili v bližini Kogla. Bil je pri zavesti in presenetljivo - brez težjih zunanjih poškodb. Pasti čez steno 40 metrov daleč in pri tem ostati živ, pomeni imeti srečo in srečo. Pohiteli smo, saj je
edino hiter prenos v dolino pomenil najboljšo pomoč.
Storjene napake ljudje ceneje ali dražje plačujemo. Odvisno od tega, kje se nahajamo, ko delamo napako. Naš ponesrečenec Matjaž je napravil hudo in skoraj usodno napako. Pri spustu iz stene je uporabil nepravilno kara-binsko zavoro in takšne napake ni mogoče v steni popraviti. Sledi neizbežen padec in padel je...
Pozno pomladansko snežišče nam je olajšalo transport, tako smo lahko hitro in varno prišli do ceste in rešilnega avtomobila.
Še nekaj značilnega se je ob tej nesreči, bolje, po nesreči zgodilo. »Človek naj bo človeku tovariš.« Res lepo se to sliši, še lepše pa, če
bi bilo večkrat res. Ko smo r< valci s ponesrečencem odŠl mesta nesreče, smo soplezi ponesrečenca povabili naj gj z nami in prijateljem v doli Precej začudeno in osuplo so| pogledali in eden od njih je ki predvsem pa »razumljivo« pi snil: »Ne gremo, ostali bomo kaj in jutri šli ponovno pltf sicer pa moramo še vso opre1 pospravit.«
Komentar ni potreben, vse' pa jih nismo zapustili brez f šča nasvetov o človeških odne* o tovarištvu. Upam, da nam j niso zamerili. Odšli smo. Če kasneje prišli za nami ni membno. Lepo in prav pa ¡e. je človek tovariški in če ima variša. (-
Srečanje mladih literatov
Konec maja je bilo v Ljubljani že drugo srečanje mladih literarnih ustvarjalcev. Nastopilo je 23 osnovnošolcev z desetih osnovnih šol. Med njimi so bile kar tri učenke naše šole, na kar smo ponosni, saj je Lojze Kovačič, mentor kluba mladih književnikov, povedal, da se je prijavilo kar šestdeset šol.
Srečanja, ki je bilo v Pionirskem domu v Ljubljani, smo se udeležili tudi člani novinarskega krožka. Nastop mladih literatov je popestril nastop Janija Kova-čiča in Lada Jakše s plesno skupi-
no. Pred nastopom smo si o« dali tudi razstavo šolskih gls Potem pa smo seveda navduši ploskali Alenki Verbole, I Hočevar in Barbari Ponikvaf' so brale svoja dela in tudi S gim, saj je večina mladih napi* prav zanimive spise in pesmi, nastopu so se mentorji zbrali; okrogli mizi in se pogovarjal svojem delu in izkušnjah.
Domov smo se vrnili pot popoldne, mokri do kože, a 1 gatejši za lepo doživetje. Ema Krt, novinarski krof? OŠ Fran Albreht, Karffl
Ob koncertu afriške folklorne skupine
Zakaj tako slab obisk?
»To je ples, v katerem se Afričani in prijatelji Afrike združijo v celoto, ki se bori za priznanje in osvoboditev afriških narodov.«
Na koncu dveurnega nastopa so afriški študentje, ko so videli zadovoljne obraze obiskovalcev, obljubili, da se jeseni še enkrat vidimo v Kamniku.
Vendar so si, razočarani nad majhnim obiskom, zaželeli, da bi bilo prihodnjič gledalcev malo več.
TONE SELKO
Člani kluba študentov Kamnik, ki smo hoteli narediti nekaj posebnega in smo se ubadali z organizacijo koncerta afriških folklornih pesmi in plesov na Duplici, smo prišli do novega spoznanja.
Prepričali smo se da so Ka-mničani dovzetni samo za prireditve, kjer se zbira vplivna družba in udeležba na taki prireditvi pomeni, da tudi ti nekaj pomeniš. Prav tako se množično udeležujejo »svetovno znanih artističnih prireditev«, za katere je značilno, da jih izvajalci reklamirajo z velikim pompom in velikimi pisanimi plakati na vsakih vratih.
No, če pa nimaš na voljo niti kričečih plakatov niti ozvočenja na avtomobilu, niti svetovno znanih artistov, potem lahko računaš na to, da boš prireditev organiziral samo za določen krog prijateljev in sosedov,
ki pridejo zato, ker si jim kot eden od organizatorjev prireditev osebno priporočil, oziroma jih opozoril nanjo.
Zelo podobne stvari so se dogajale v petek, 6. junija, ko je bil na Duplici koncert folklorne skupine Zveze afriških študentov, ki študirajo v Ljubljani.
Ne vemo točno, ali je bil kateri od že naštetih razlogov kriv za slab obisk, čeprav smo tudi mi s približno stotimi plakati opozarjali Kamničane na koncert. Vstopnice smo dali v predprodajo tudi v I.C.R.M., kjer v treh dneh nihče ni kupil niti ene vstopnice. Vzpodbudno, ali ne?
Mogoče je pa razlog za slab obisk v tem, da je bil koncert v mnogo cenejši dvorani na Duplici in ne v Kamniku. Razlog je vsekakor opravičljiv, saj je težko priti od Kamnika do Du-
plice, ker avtobusi vozijo samo na vsakih 20 minut.
Vendar pa 70 obiskovalcem ni bilo žal, da so prišli. Nastopajoči so dali vse od sebe, da bi prikazali vsaj del afriške kulture, kar jim je odlično uspelo. Prikazali so 13 različnih plesov iz raznih delov Afrike, saj so bili zbrani kar iz 10 držav črne celine.
Predah med plesi pa je z nežnimi pesmimi zapolnil pevec iz Madagaskarja, ki je bil s svojimi točkami živo nasprotje temperamentnim plesalcem.
Med nastopom so se plesalci in glealci, ki so znali ceniti njihove napore, spontano zlili v celoto, kar je najbolj prišlo do izraza v zadnjem plesu. Nekateri gledalci so zaplesali skupaj z Afričani, tako da je zadnji ples, Ples osvoboditve, res izžareval tisto, kar je napovedovalec rekel o njem.
B+.C
TABORNIŠKE NOVICE
»OHCET V LJUBLJANI«
Petnajst jugoslovanskih in tujih parov, ki so se poročili na letošnji »Ohceti v Ljubljani,« je v sredo, 18. junija, obiskalo tudi naše mesto. V imenu turističnega društva in občinske skupščine jih je na Trgu talcev pozdravil dr. Svetozar Frantar. Močno deževje jim je preprečilo ogled mesta, zato so krenili v Kamniško Histrico, kjer je za prijetno razpoloženje poskrbela folklorna skupina Kamniška Bistrica, za domači Prigrizek pa vešča kuharica Ivanka Bizjak. (Foto: Marjan Ciglič)
Zaposlovanje še vedno neusklajeno
Tudi po štirikratnem usklajevanju kadrovske bilance slednje še nismo uspeli uskladiti s predvideno rastjo zaposlovanja v naši občini za letošnje leto, ki znaša 2,2 odstotka. Združeno delo namreč še vedno načrtuje, da se bo zaposlovanje povečalo za 4 odstotke.
Zato so na zadnji seji izvršnega sveta znova pretresli zaposlovanje v naši občini. Med ugotovitve lahko zapišemo, da je zelo malo delovnih sredin, ki so svoje zaposlovanje uskladile. Te so Donitove temeljne organizacije, Stol, Gozdno gospodarstvo Kamnik, Svilanit, Zavod za uspo-
sabljanje invalidne mladine ter občinska skupščina. Okrog dvajset je delovnih organizacij, ki imajo tako malo delavcev, da jim že en ali dva dodatna delavca krepko zvišata stopnje rasti zaposlovanja. Novim zaposlitvam se v teh delovnih organizacijah najbrž ne bo mogoče odpovedati. Izvršni svet je predlagal, naj bi le v krajevni skupnosti Kamnik znova preučili, ah resnično potrebujejo še enega delavca.
Največ je delovnih organizacij, ki v svojih kadrovskih načrtih še vedno planirajo previsoko rast zaposlovanja, ki jo utemeljujejo s povečanimi zmogljivostmi, z
zaposlovanjem učencev v gospodarstvu, z razširjeno dejavnostjo. Kljub temu je izvršni svet ocenil, da v nekaterih delovnih organizacijah predvideno število novih delavcev ni sprejemljivo, pa tudi, da bodo toliko novih delavcev težko dobili. Delovnim organizacijam Kemijska industrija, Usluga, Kočna, Stanovanjsko komunalno gospodarstvo, Komunalno podjetje, Graditelj, Eta, Kulturni center, osnovnima šolama Tomo Brejc in Fran Albreht ter Izobraževalnemu centru so zato predlagali ponovno usklajevanje kadrovskih potreb s predvideno rastjo zaposlovanja.
J. T.
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH
Lep uspeh ekipe Stola
V Puli je bil od 19. do 24. maja triindvajseti šahovski festival v počastitev dneva mladosti. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število ekip - 282 domačih in 68 tujih ekip s skupaj 2300 šahisti.
Razsvetljena Pula je slovesno pričakala šahovske ekipe iz vseh krajev Jugoslavije, ekipe naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, in goste iz Avstrije, Luk-semburga, NDR, ZRN, Madžarske, Poljske, Švice idr.
Ta velika mednarodna šahovska manifestacija pod geslom GENS UNA SUMUS je imela tokrat še poseben pomen. Prvič v dosedanji 23. letni zgodovini festivala je tekmovanje potekalo brez fizične prisotnosti tovariša Tita, maršala, humanista, največjega svetovnega državnika, navdušenega šahista, človeka, ki je ljubil vse lepo in dobro. Na slovesni otvoritvi so se vsi šahisti s solzami v očeh zaobljubili, da bo ta festival tudi v prihodnje ne samo prireditev tekmovalnega značaja temveč tudi oblika razvijanja bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije in prijateljstva in tovarištva med vsemi narodi sveta, kot si je tovariš Tito vedno želel in zamišljal.
Ekipe so bile razdeljene v 17 festivalskih skupin. Ekipa STOL Kamnik je bila uvrščena v 3. ja-kostno skupino, v kateri je za-
sedla med 18 ekipami odlično 7. mesto. Zmagovalec 3. skupine je bila ekipa Mladost, Nova Pazova s 14 točkami, drugo mesto je zasedla ekipa Ottobrun iz Münc-hna s 13,5 točkami, tretja je bila ekipa Petefi iz Temerina z 12,5 točkami, četrta ekipa Polizei Wien 12 točk, peta ekipa Welser Sportklub Hertha iz Avstrije, šesta ekipa Novi Beograd in sedma ekipa Stol Kamnik z 10.5 točkami. Ekipa ljubljanske Iskre, ki ima v svojih vrstah po šahovskih naslovih boljše igralce, se je v tej 'skupini uvrstila na 12. mesto.
Za ekipo STOL so nastopali Marjan Karnar, Boris Bavčar, Slavko Bergant in Edo Bremeci Najboljši v naši ekipi je bil Marjan Karnar, ki je v 5 partijah štirikrat zmagal in enkrat izgubil.
Na koncu bi se radi zahvalili samoupravnim organom DO Stol, glavnemu direktorju Vinku Gobcu in vsem ostalim v DO Stol za razumevanje, da se je naša ekipa lahko udeležila tega pomembnega tekmovanja.
SLAVKO BERGANT
Uspešni tudi naši šahistki
Ženska ekipa Komende v sestavi Pavla Košir in Vilma Lap, se je uspela uvrstiti v finale ženskega šahovskega tekmovanja za Titov pokal. V finalu 25 najboljših ženskih ekip Jugoslavije sta priigrali odlično 4. mesto s 6 točkami po petih kolih.
Rezultati: Komenda : Gimnazija Prijedor 2:0, Komenda : Iskra II Ljubljana 1:1, Komenda : Voždovac Beograd 2:0, Komenda : Maribor I. 1:1, Komenda : IM Rakovica Beograd 0:2
Zmagala je ekipa IM Rakovica iz Beograda, ki je zbrala 8 točk, drugo mesto je zasedla ekipa Maribor I. s 7,5 točkami, itd.
Za ta izreden uspeh Komende v slovenskem in jugoslovanskem merilu sta zaslužni obe igralki.
PAVLA KOŠIR - doma iz Most, je že dolgo let na vrhu slovenskega ženskega šaha (večkratna slovenska prvakinja), poleg tega je igrala že v prvi zvezni šahovski ligi za ekipo Domžal, prav tako več let tudi v 2. zvezni ligi.
VILMA LAP - doma iz Komende, svojo nadarjenost in dobre šahovske rezultate je pokazala že kot pionirka. V nasprotju z večino svojih vrstnic je Vilma tudi kot mladinka šahovsko napredovala. Lahko rečemo, da smo na našem področju dobili poleg Pavle še eno odlično ša-histko, ki je svojo vrednost še enkrat in dokončno potrdila prav na tekmovanju za pokal maršala Tita.
Poleg Pavle in Vilme je v Komendi še več mladih šahistk, ki veliko obetajo (Slavka Zlobko, Rozi Poglajen...), ki bodo ob svoji vzornici in učiteljici Pavli Košir dosegle še veliko dobrih uspehov. SREČO LAH
Taborniški mnogoboj
Slovenski taborniški partizanski mnogoboj je najzahtevnejši in hkrati najbolj priljubljen mnogoboj slovenskih tabornikov. Vsako leto je organiziran v počastitev dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Letošnji organizatorji tega tekmovanja so bili taborniki odreda Louis Adamič iz Grosupelj.
Iz odreda Bistriških Gamsov Kamnik so se mnogoboja udeležile tri ekipe.
V Grosuplje smo odšli v petek, 23. maja. Tam smo se namestili v šotorih, popoldne pa smo reševali teste iz topografije in zgodovine taborništva. Zvečer so organizatorji priredili večer ob tabornem ognju.
Naslednje jutro smo vstali ob štirih zjutraj, vrisali partizanske baze v karto in odšli na progo. Na partizanskih bazah smo reševali razne naloge. Ob prihodu na bivak smo si postavili šotor iz šotorskih kril, si skuhali topel obrok hrane in postavili pionirski objekt. V nedeljo je bila proga krajša kot prejšnji dan. Zadnje ekipe so prišle na cilj okoli 13. ure. Po končanem tekmovanju je bilo kosilo in razglasitev rezultatov. Bistriški Gamsi smo dosegli dobre uvrstitve. Ekipa fantov »Eksplosive« je bila četrta, »Metalka team« je zasedla 15. mesto, ženska ekipa »Rexi« pa se je v svoji kategoriji uvrstila na 11. mesto.
Tekmovalci na Slovenskem taborniškem partizanskem mnogoboju morajo prehoditi pot, dolgo 30 km , vrisati vse partizanske baze v karto in jih poiskati na terenu, narisati skico poti, skico minskega polja, skico terena, kroki (natančna skica terena z vsemi objekti, ki so na terenu le trenutno: parkirana vozila, čolni,
...) in profil terena, opraviti hitrostno etapo, priti pod določenim kotom na partizansko bazo, prehoditi prosto pot skozi minsko polje, prenesti sporočilo partizanskega kurirja, opraviti streljanje z zračno puško, oddati sporočilo s signalnimi zastavicami, napisati opis poti prvega dne in rešiti teste iz topografije, prve pomoči in zgodovine taborništva.
Tekmovanja v taborniškem mnogoboju so pregled dosežkov taborniškega znanja. Tekmovanja pokažejo sposobnost posameznikov in ekipe kot celote pri izvrševanju postavljenih nalog. S tekmovanjem v taborniškem mnogoboju izvajamo del programa organizacije.
ANDREJA DROBNIČ
Tudi letos gremo v Bohinj
Dolina okoli Bohinjskega jezera je nenadkriljiva po svoji lepoti. Kristalno čisto jezero, obdano s Triglavom, Komno, Ple-šivcem, Bogatinom, Komarčo in drugimi gorskimi biseri, je že v preteklosti navdihovalo Slovence.
Je potem kaj čudnega, če se Bohinj vsako leto spremeni v »taborniško velemesto«? In sončno gozdno jaso smo si Bistriški Gamsi iz Kamnika izbrali za svoj poletni dan. Kljub temu, da ima, kakor pravijo domačini, v Bohinju dež mlade, se vsako leto vedno znova vračamo na ta lep košček Slovenije.
Letos bomo taborili v treh izmenah. Od 10. do 20. julija bodo na taboru medvedki in čebelice, najmlajši taborniki, 20. julija jih bodo zamenjali starejši taborniki, ki bodo v Bohinju do konca meseca, 1. avgusta pa bodo tabor prevzeli klubovci in klu-bovke.
V naposredni bližini našega tabora vsako leto taborijo Domžal-
čani in dva Ljubljanska odreda, na okoli 500 m oddaljeni Naklo-vi glavi pa je izobraževalni center Zveze tabornikov Slovenije »Gozdna šola«. Vsi taborniki vsako leto tesno sodelujejo.
V Bohinju pa je živahno tudi na športnem področju. Na travniku pri hotelu Zlatorog merijo moči taborniki-nogometaši, včasih pa se pomerimo tudi v skavt-balu. Največji junaki pa se v jezeru kopajo (voda je »ogabno« mrzla). Vsako leto taborniki odreda Dobre volje iz Ljubljane organizirajo tek okoli jezera, ki postaja vse bolj privlačna in množična prireditev v Bohinju.
Tudi letošnje taborenje pa bo spremljal kanu DU - DU HELP, s katerim se je vsekakor prijetne-je voziti po jezeru, kakor pa po Nevljici.
ANDREJA DROBNIČ
STABILIZACIJA PO TABORNIŠKO
»Dragi taborniki, šotorsko platno je zelo drago, zato bi bilo prav, če bi se tudi mi nekoliko bolj stabilizacijsko ponašali. Predlagam, da letos nabavimo za 30 odstotkov manjše šotore!«
Športne igre združujejo
V počastitev dneva mladosti so bile 24. maja tradicionalne, enajste po vrsti, sindikalne športne igre Brest - Kovinoplastika - Lama - Titan.
Po kratkem nagovoru pokrovitelja XI. športnih iger, direktorja delovne organizacije Titan, Zvo-nimirja Lemiča, in počastitvi spomina na našega dragega predsednika Tita, se je pričel uradni del tekmovanja. Tekmovalci vseh štirih ekip so se borili z vsemi močmi - rezultati pa kažejo naslednje uvrstitve:
Mali nogomet - moški: 1. Brest, 2. Lama, 3. Titan, 4. Kovinoplastika.
Kegljanje - moški: 1. Titan, 2. Kovinoplastika, 3. Brest, 4. Lama.
Kegljanje - ženske: 1. Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika, 4. Lama.
Streljanje - moški: 1. Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika, 4. Lama.
Streljanje - ženske: 1. Titan,
2. Brest, 3. Lama, 4. Kovinoplastika.
Kros - moški: 1. Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika, 4. Lama.
Kros - ženske: 1. Brest, 2. Lama, 3. Kovinoplastika, 4. Titan.
Namizni tenis - moški: 1. Titan, 2. Kovinoplastika, 3. Brest, 4. Lama.
Namizni tenis — ženske: 1. Brest, 2. Titan, 3. Brest, 4. Lama.
Šah - moški: 1. Titan, 2. Brest,
3. Kovinoplastika.
Odbojka - moški: 1. Titan, 2. Kovinoplastika, 3. Lama, 4. Brest.
Vlečenje vrvi - moški: 1. Ko-
vinoplastika, 2. Titan, 3. Lama.
V ekipni uvrstitvi pa je vrstni red naslednji: 1. Titan - 37 točk, 2. Brest - 29 točk, 3. Kovinoplastika - 23 točk, 4. Lama - 16 točk.
Tekmovanje je potekalo tekoče, brez zastojev, za kar gre po-
sebna pohvala prizadevnim članom izvršilnih organov OOZS in vodstvu delovne organizacije. Nasvidenje   prihodnje   leto v Lami!
Komisija za informiranje in izobraževanje pri OO ZSMS TITAN KAMNIK
Najbolj privlačna disciplina je bilo vlečenje vrvi. Zmagali so močnejši!
Spopad najmlajših košarkarjev
Konec aprila je bilo v Mengšu prvo tekmovanje v košarki za četrte in nižje razrede osnovnih šol kamniško-domžalske regije. Pravila so prilagojena fizičnim sposobnostim pionirjev (krajši igralni čas, krajše igrišče in manjše žoge). Na žalost naše športne hale in telovadnice še nimajo premičnih košev, da bi jih spustili na tako višino, ki bi ustrezala mlajšim pionirjem.
Tekmovanja so se udeležile ekipe osnovnih šol Mengeš in Komenda-Moste v obeh kategorijah ter Venclja Perka pri pionirkah in Šlandrove brigade pri pionirjih. Tako pionirji kot pionirke so pokazali precej košarkaškega znanja, predvsem pa pionirji in pionirke osnovne šole Mengeš in Komenda-Moste, kjer imajo že več let košarkaško šolo za učence četrtih in nižjih razredov.
Pri dekletih sta prvo mesto delili ekipi OŠ Mengeš in OŠ Komenda-Moste, tretje mesto pa je zasedla OŠ Venclja Perka. Med pionirkami posamezno so največ nadarjenosti in znanja pokazale Irena Časi, Mateja Juvan z OŠ Komenda-Moste ter Mav OŠ Mengeš.
Vrstni red pionirjev:
1. OŠ Komenda-Moste
2. OŠ Mengeš
3. OŠ Šlandrove Brigade
4. OŠ Komenda-Moste (ekipa TH^r 2. in 3. razredov)
Zmagovalno ekipo je pripravljal in zelo uspešno vodil Marko Lah. Od igralcev se je najbolj izkazal Tomaž Cibašek, poleg njega pa še Boštjan Peršin. Za ilustracijo navajam podatek, da je zmagovalna ekipa dosegla na vsaki tekmi (2 x 10 min.) preko 30 točk.
Tekmovanje je pokazalo in potrdilo, da je za nadaljnji razvoj košarke na kamniško domžalskem območju nujno potrebno pričeti s treniranjem učencev četrtih in nižjih razredov. Seveda pa. je nesmiselno trenirati tako mlade igralce z normalno velikimi žogami in visokimi koši, na velikih igriščih.
SREČO LAH
Rudi Occpck že 10 let uspešno vadi pionirke OŠ Komendu-Moste
Območno prvenstvo v rokometu
V petek, 30. maja, je OO ZSMS Rokometnega kluba Kamnik organizirala območno prvenstvo v rokometu za mlajše pionirke in pionirje. Udeležba je bila dokaj skromna, saj so se tekmovanja udeležile le tri osnovne šole in sicer: OŠ MARTINA KOŽELJA iz Doba, OŠ FRANJA ALBREHTA in OŠ TOMA BREJCA - obe iz Kamnika.
Maloštevijni gledalci so bili priča izredno zanimivim bojem, saj so najmlajši pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost, žal pa je bila vidna razlika v kvaliteti ekip. Pri fantih je prepričljivo zmagala ekipa OŠ M. KOŽELJ pred ekipo OŠ T. BREJCA I in ekipo OŠ F. ALBREHT.
Pri pionirkah so slavile igralke OŠ T. BREJCA pred OŠ M. KOŽEUA in OŠ F. ALBREHTA.
Za najboljšo igralko so trenerji in sodniki izbrali DARJO DUJAKOVIČ (OŠ TB), najboljša strelka je bila MOJCA KOS (OŠ MK), najboljša vratarka pa IZETA MULALIČ (OŠ FA).
Najboljši igralec je bil ROBERT BABNIK (OŠ TB), najboljši strelec SMOLNIKAR (OŠ MK) in najboljši vratar JANEZ BALOH (OŠ MK). FČ
je gasilcev
m..
UM
Občinsko srečanje mladih tehnikov
Na Dan mladosti so se na Križu zbrali mladi tehniki iz osnovne šole Frana Albrehta, Stranj in Toma Brejca.
Srečanje so organizirali učitelji tehnične vzgoje osnovnih šol in Modelarski klub Kamnik z namenom, da se pionirji in pionirke, ki sodelujejo v tehničnih krožkih, med seboj spoznajo. Sproščeno primerjanje doseženega znanja in sposobnosti pa naj še dodatno vzpodbudi učence k delu pri tehničnem pouku v šoli in v tehničnih dejavnostih v prostočasnih osnovnošolskih programih. Izmenjave delovnih izkušenj in možnosti za uveljavljanje znanja v nastopih pa naj tudi prispeva k razvijanju delovne vzgoje, tehniške ustvarjalnosti in poklicnem usmerjanju osnovnošolske mladine.
Udeleženci srečanja so se pomerili v sproščanju zmajev, raket, modelov letal A-l in v vožnji čolnov MČ-1 in daljinsko vodenih modelov. Tudi pionirji fotografi so imeli veliko dela. Uspeli posnetki jih bodo spominjali na prijetno srečanje.
Najuspešnejših dvanajst tekmovalcev bo kot ekipa zastopalo občino Kamnik na IV. srečanju mladih tehnikov Slovenije.
Marija Jaklič
Občinska gasilska zveza vsako leto prireja občinsko tekmovanje svojih enot. Tako je tudi letos organizirala to tekmovanje, 3 i maja in 1. junija na stadionu v Mekinjah, katerega se je udeležilo 70 desetin. Razveseljivo je, da se je tega tekmovanja udeležilo kar 44 desetin mladih v starosti do 18 let, letos so prvič nastopile tudi 3 desetine, ki so v sestavu civilne zaščite.
Posamezne desetine so dosegle sledeče rezultate
Pionirke A (starost 7-10 let): 1. mesto gasilsko društvo Križ 248 točk, 2. mesto gasilsko društvo Nevlje 232,5 točk.
Pionirji A: 1. mesto gasilsko društvo Nevlje 258,5 točke, 2. mesto gasilsko društvo Križ 251 točk, 3. mesto gasilsko društvo Srednja vas 222 točk, 4. mesto gasilsko društvo Moste 217 točk.
Pionirke B (starost 10-14 let): 1. mesto gasilsko društvo Tunjice 221 točk, 2. mesto gasilsko društvo Kamnik 184,7 točk, 3. mesto gasilsko društvo Komenda 136 točk, 4. mesto gasilsko društvo Kam. Bistrica 110 točk.
Pionirji B: 1. mesto gasilsko društvo Srednja vas 244,4 točk, 2. mesto gasilsko društvo Nevlje 242 točk, 3. mesto gasilsko društvo Moste I. 238 točk, 4. mesto gasilsko društvo Tunjice 236 točk.
Mladinke (starost 15-18 let): I. mesto gasilsko društvo Tunjice 476 točk, 2. mesto gasilsko društvo Srednja vas 469 točk, 3. mesto gasilsko društvo Križ 467,8 točk, 4. mesto gasilsko društvo Moste 465 točk.
Mladinci: 1. mesto gasilsko društvo Nevlje 43,7 točk, 2. mesto gasilsko društvo Zg. Tuhinj 438,3 točk, 3. mesto gasilsko društvo Moste 436,5 točk, 4. mesto gasilsko društvo Tunjice 435,5 točk.
Članice A (industrija): .1. IGD Svilanit 675 točk
Člani A (industrija) 781,3 točk, 2. IGD Stol 769,5 točk.
Člani B (industrija): 1. IGD Titan 790,8 točk, 2. IGD Svilanit 778 točk.
Člani a (starost 18-30 let): 1. mesto gasilsko društvo Srednja vas 843,4 točke, 2. mesto gasil-
Zahtevne naloge lokostrelcev
Kamniški lokostrelci so znova dokazali, da njihov trud na treningih ni bil zaman.
Aprila so se člani Lokostrelskega kluba Kamnik udeležili prvega spomladanskega Hun-ter and Field tekmovanja v Novi vasi pri Radovljici, kjer je med člani Dušan Letnar osvojil 2. mesto, Vojko Čolnar pa 5. mesto. Pri mladincih je Miran Čolnar osvojil 1. mesto, zelo dobri pa so bili tudi ostali: Milan Desnica, Dragan Desnica, Brane Lukan. V konkurenci mladink pa je Marjana Drob-nič zavzela 1. mesto, Mirjana Vinšek pa je bila druga.
Najboljši člani Lokostrelskega kluba Kamnik so se maja prvič udeležili tudi mednarodnega tekmovanja. Ta je bil v Bad Goisernu v Avstriji in je le del tekmovanja za Alpski pokal. Tekmovanje za Alpski pokal je sestavljeno iz treh tekmovanj: po eno iz Avstrije, Jugoslavije in Italije.
Kamničani so na tem tekmovanju zares presenetili: Vojko Čolnar je med člani (zbrana je bila skoraj vsa evropska elita, razen predstavnikov Francije in Madžarske) dosegel odlično 19. mesto. Še posebej so presenetili mladinci, saj je Miran Čolnar prvi, Milan Desnica
drugi, Brane Lukan pa tretji. Naši mladinci so dokazali, da so veliki konkurenti ostalim mladincem iz Avstrije, Nemčije in Italije, in da so zelo dobro pripravljeni.
31. maja in 1. junija je bil v Ljubljani drugi del tekmovanja za Alpski pokal. Kar smo pričakovali, se je tudi uresničilo: Vojko Čolnar je bil med člani šesti, Dušan Letnar pa sedmi.
Pri mladincih pa je Miran Čolnar osvojil 1. mesto, Milan Desnica 2. mesto, Brane Lukan pa 3. mesto. Med mladinci prostega stila (z merilno napravo) je Dragan Desnica zavzel 2. mesto.
Zadnji del tekmovanja za Alpski pokal bo septembra v Italiji. Naslednja preizkušnja za člane Lokostrelskega kluba Kamnik bo na domačem terenu - v Kamniški Bistrici, saj klub organizira v Kamniški Bistrici kar dve Hunter and Field tekmovanji: 28. in 29. junija IZBORNI TURNIR ZA EVROPSKO PRVENSTVO in 13. in 14. septembra 1980 ODPRTO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. Obe tekmi bosta odprti, kar pomeni, da se ga bodo udeležili tudi tekmovalci iz tujine. Tokmovanji bosta pomenili kar dvakratno preizkuš-
njo za kamniške lokostrelce. Prvič v samem streljanju, drugič pa v organizaciji. Ko so na Zvezi lokostrelcev Slovenije izbirali organizatorja tekmovanj, so menili, da so člani Lokostrelskega kluba Kamnik sposobni za organizacijo tekmovanj, mi pa se trudimo, da to. zaupanje potrdimo. Vendar se pri organizaciji tekmovanj srečujemo z mnogimi težavami,
predvsem z finančnimi, saj je bil klub ustanovljen šele februarja letos in je zato izpadel iz finančnega načrta SITKS. Da bi nam bilo delo lažje, smo prosili več organizacij za pomoč (IS SOb Kamnik, OK SZDL, SITKS). Radi bi se zahvalili izvršnemu svetu skupščine občine Kamnik za pomoč. Res je, da to še ni dovolj in zato upamo, da se bodo v naši občini
našla še kje sredstva, ki bodo omogočila organizacijo obeh tekmovanj, saj sta obe tekmi zelo pomembni, poleg tega pa v Kamniku že dolgo ni bilo državnega prvenstva.
Uspelo tekmovanje bo v ponos tako Lokostrelskemu klubu Kamnik, kot tudi občini Kamnik, to pa si tudi vsi želimo.
Dušanka Desnica
sko društvo Zg. Tuhinj 827,8 točk, 3. mesto gasilsko društvo Kamnik I. 818,7 točk, 4. mesto gasilsko društvo Tunjice 814,4 točk.
Člani B (starost nad 30 let): I. mesto gasilsko društvo Križ I 828 točk, 2. mesto gasilsko društvo Kamnik 806,8 točk, 3. mesto gasilsko društvo Tunjice 791,3 točk, 4. mesto gasilsko društvo Križ II. 767,6 točk.
Člani CZ 1. mesto zg. Tuhinj, 2. mesto Križ, 3. mesto Kamnik JOŽE OSENAR
Modra misel z napako
Nekaj tednov se je na mostu pred osnovno šolo Toma Brejca šopirilo prav čudno korito, ki je služilo za marsikaj. Preprečevalo je vstop v stavbo z avtomobilom (!?), v večernih urah pa ga je nekdo , uporabil kot straniščno školjko.
Potem pa so vrli šolniki dokazali, da je bivše umivalno korito iz telovadnice uprabno za marskikaj. Vanj so posadili rožice. Vse lepo in prav, toda naredili so veliko napako. Le zakaj so odstranili vodovodne pipe? S tem so si naredili delo več. Rože morajo zalivati. Drugače pa bi le pipe odprli in delo bi bilo narejeno. Kdor se znajde, se pač znajde. Združimo koristno s prijetnim.
ANDREJA DROBNIČ
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.