za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi |e moči
GLASILO SVOHODOMISEE JV IH SLO VE JVC E V V AMETUK.I
Od bota do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes

Entered as Second-Class Matter July*8th. 1903. at the Post Office at Chicago, til., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 4. Februar fa 1910.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IJT
Razgled po svetu
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Iz Dudiapešte se iporoča, da se dbčno govori da nezaupnica dana kotna j izbrane n e mu kabinetu grofa Kubendledervarev je po-vznočilk 'trmogo nereda in ropota v obeh ¡hišah državnega zbora.
V ipcvslaniilki 'Zbornici je bilo vse razburjeno, -žvižg krik in psovanje je zaključilo nasedanje. Grozen prizor je nastal vsled tega ker je poslanec Naigg imenoval Haubsbuiilžane ’za tirolske kozje pastirje in grofa Kdben pa vm laika. Naga s» radi razžalje-pja njegovega veličanstva dali . na zatožno klop. Grof Ruhen je ndmludoma. cesarju porillal |por> rilo in pričakuje se novih volitev za poslansko Zbornico.
Rusija.
Petrograd, 30. jan. Resnica o iz Duhaja došlili poročilih, da je (bil ondkitni ruski vojaški ataše, polkovnik iMadePnko zaradi vohunstva odpoklican se uradno de-mentira. Vkljub temu se pa poroča, da je ministrstvo polkovnika prestavilo v Carigrad in sedaj 'zahteva Avstro-ogrslda država, dVa se Marc e abota odpokliče.
Nemčija.
Tz Berolina se poroča., da v dr-žavnelm 'Zboru so se prav 'dobro imeli. Cesar je prosil za nova državna dovolila za vojsko, kateremu predllogu pa so se socijalni demokrati po robu postavili.
Herr Vop Oldenberg, konservativec je napravil prav neredi, ko je izahteval absolutno vlado. Sofija! diemOkrati so na to zavpili: Doli s 'absolutizmom! , in kazali govorniku pesti.. ¿Nered je trajal , U aiiiiut. Old^t v -no vb iprož-nja je ibila. nekako -grozeče vsebine in ho vse' kak» povzročila krizo v Zbornici, ker olbčno se sodi, da spiritills agens iza to prošnjo je sam cesar Viljem.
Oldenlbertg se je med drugima izrazil:	“Glede vojačkih zadev
ee naj da absolutna moč cesarju, da dela po svoji volji.” Temu re-afccijtcinarnemu govoru so naispro-tovali celo govornikovi prijatelji.
Francija.
Pariz, 31. jan. Daši je reka Seine* od včeraj jutra samo -za ¿0 palic ev j pala zgleda vendar, da največja neviarnioist je pri kraju. Preiračiunjeno je, da ako voda v tej m-eri pada. Ibo vzelo celih 14 dni predtno reka zadobi svojo iiomialno' površino. Prebivalci trgov ih vasi nad Parizom so mne n ja, dia 'ho voda od sedaj naprej hitreje padala.
V Parku in ¡mnogih krajih raznih provinc se položaj še ni Zboljšal, Voda at o ji še na raznih krajih in razna 'poslopja so se začela pogrezati in podirati. V krajih med Parizom in St. German je položaj skrajno resen. V Gene-vi Fliers in Colomfbes stoji voda 12 čevljev nad' površjem tlaka in se vali iz grozno naglostj» po uli call, delajoč grozno škodo.
Francija, posebno- poplavljene pokrajine so prava žetev -za roparje. Iz poročil povzamemo, da je vojaščina več tatov, roparjev ali marodeijev postrelila. Vojaštvo straži/po celeim Parizu.
Iz vs-e-h krajev francoskerepublike in iz Evrope in druigih delov sveta prihajajo podpore za ponesrečene ^in potrebne. Angleški kralj Edvard je daroval v ta namen $5,000.
Anglija.
London. 1. febr. Sedanji položaj volitev na Anglesketm zgleda povoljen v oziru reforme v go-spo-iki Zbornici in proračuna do-‘ hodlbov in stroškov. Več se ne 1 more pričakovati, ker visi konservativci in število liberalcev se ne strinja s irskim “hiom(e rule”.
Rezultat reforme v gosposki Zbornici Ibo m en (la vplival na odstranitev dednih pravic. Glede o-blasti prava zavržbe (veto,) so liberalci stališče zavzeli, da sc lor-
dom isto »drízame, med tem ko konservativci ostanejo v tam oziru neodločni. I'z vsega tega se pričakuje zelo -živahno gibanje ob času volitve. Kakor pa se 'kaže -se 'bodejo parklji lordom vsaj nekoliko porezali če ne popolnoma.
Italija.
Rim. 31. jan. Vkljub temu. da se je vreme v Italiji zboljšalo, se vseeno od večih krajev poiroča o novih poplovibah. Reka Po je Zelo narasla in blati se je,'da bo zapustila bregove; na več krajih pojavil® so se zemeljske polzeli. Iz Perngije se vpa poroča, da relka Tiber še vedno raste in da je že 3 čevlje višje nar as tla, kot pri zadnji povodnji.
Nikaragua.
Bluefields, 2. felbr. General E-strada je izvedel, da se je 700 mož vladnega vojaštva utalborilo severno old Greytowna. Skupno z generalom Maturty odlpošlijeta večjo vojsko proti temu kraju- in kot poročila govore je že 500 vojakov in dve vojni ladiji zavzelo smer proti Gneytowuu.
General Estrada j® vedno pričakoval, da se državne trupe umaknejo iz Greytowna, meneč, da s tem mu ho dana prilika zgrabiti se is sovražnikom. Angleška vlada je namreč prepovedala spopad v Greytmvn in to pa 'zato, ker v tem mestu- se nahajajo angleški podaniki in lashujejo večji del mesta. Ameriška križarka Tacoma in angleška križarka Seyllla leže v pristanišču Greytowna.
VESELA JEČA.
Razne novice.
Iz Uh-lridhtsville, O. se poroča : Prav nekaj veselega se je pred kratkem v tukajšnji “bastili” prigodibx Gíresete ULi. b’i«i \?Ui je “suih-o”, vsaj teoretično a v praksi je stvar nekoliko -drugačna. Prohibition se tu talko malo prohibirá, kakor kod drugod. Šerif je tedaj ondan priliko imel, več zabojev vina in več ducatov steklenic whiski-e -zapleniti. Ker ni -znal, kam -s to “ropotijo”, Shranil jo je začasno v celico ječe. Toda žalibog, pozabil je o tem ječarja obvestiti. V noči sta bila dva “brezdomovinska trampa” prijeta in ha j d v celico ž njima,. kjer so se nahajali konfi-sci-rani’ alkoholični duhovi, in to brez da bi s® bilo ječarju sanjalo o tem, kakšno katastrofo zaroti. Kar se je v noči dogajalo, si za-m o temo približno misliti. Stanje, v kakoršnem sta bila “trampa” drugo jutro najdena, smeši vsake popisovanje. Bila sta smrtno pijana, v polnem pomenu besede, kar bila 'bi kmalu v rolkah, pokli eanih zdravnikov, umrla . A s tem pa še ni konec nezgode. Dogodek o “dulce juMe-jeei” se je, se v L da »aznal i n vsi “trampi” cele države Ohio so si TJ-hlriehs-ville 'za sestališče izvolili, tako, da stražniki zakona n e mo rej o več nezaželljene goste v mejah brzdati. To pride pač od tega, če se s prohibit ion isti peča. V prihodnji prohibition volitvi, bo U-hlricthisville za “mokro” volilo.
Naseljevanje.
Te dni je 'bil neki Turčin. od naselnišfcega urada v New Torku izključen, ker je svoje mnenje izrazil, da daje mnogoženstvu prednost pred enoženstvom. Neki list dobro, pripomnju, ki pravi: “Bi bil dobri mož lepo molčal in mnogoženstva gojil, tako bi tukaj lahko potstal ugleden državljan.”
, Smešnica.
V švabski deželi je prišel mlad čloVek, ki se je nameraval oženiti, k spovedi. Duhovnik mu ..je tozadevna vprašanj a stavil ter med drugem vprašal: ‘ ‘ Ali si si obljubo devištva naložil" Ali sr katetri drugi popred zakon obljubil?” — Na to -odgovori Švab: “Devi-štvo sem odložil, a obljubil nišam .ničesar!” -—
Obleka iz ribje kože.
Neko tartarsko pleme ob Peo-ua reki v Manauriji, ki se živi s lovom rib in divjačine, še sedaj nesi obleke napravljene iz ribjih kož. Ribe, ko j Ih kože rabijo za o-hlekio se imenujejo tamara. Kitajci so ta »rod v ¡zadnjih 100 letih slkoro do cela uničili.
Najmanjši človek na svetu umrl.
Rueben Steere, kateri je bil dolga leta s Baraum Bailey cirkusom je umrl pretekli teden za pljučnico. Bil je 72 let star, 55 funtov težak in 47 palcev visok. V letu 1887 se je poročil s .gspdč. Annie Meyer, ki ni bila skoro nič večja kot on sam.
Božja jeza.
Brockton, Mass. Rimski kat. duhovnik Edwin J. Dolan je rekel : “Pariška povodenj in nevarnost za ondotno življenje je o-bitefc božje jeze radi grehov 'mesta Pariz. Ljudstvo je grešilo proti Bogu in cerkvi in kakor je Beg kaznoval grešnike v starih časih, na isti način jih še danes kaznuje. ”
Brez ¡komentarja.
Železniške nezgode.
5* letnem poročilu meddržav-n^-promfrtne - komisije zavzema hodi sedaj odstavek o .železniških nezgodah zv K e no mesto. S radostjo se naznanja, da število v prometu usmrčenih potnikov in vslulžbencev v primeri prejšnega leta se je -znatno zmanjšalo, a vendar je še vedno previsoko. 2791 oseb je izgubilo življenje in 36.8120 je bilo več ali manje poškodovanih. V prejšnem letu so bile številke 3764, oziroma (¡18.989. Bilo bi vsega pripoznanja vredno, če hi se to zmanjšanje boljši prometni metodi in večji pozor nosti v službe ne e v pripisati moglo, toda glavna stvar leži v tem, ker je v teh slabih časih -zmanjšan promet.
Lucrez in Darwin.
Znameniti angleški geolog pro fesor Judd, je pripovedoval v predavanju koncem novembra o geologiji in razvoju ličen doživ lij a-j, k a teri sie stika o sestanku z znamenitim kritikom Matthew Arnold-om. Le-ta pravi nekoč na pol šaljivo: “ Ja« nikakor ne u mej e mi, čemur Vi učeni ljudje toliko govorite o Darwin®, to je vendar že vse v starim Lucrezi-us-u 'bilo.” Profesor Judd je na to odgovoril: “Da, Lucrezius je to uganil, kar je Darwin dokazi.” Na to Arnold s potuhnjeno resnobo:	“O, ali to samo kaže,
koliko večji mož je -bil Lucrezius, ko j:e neposredno znal resnico slutiti, med tem ko je Darwin življenje polno dela s tem zapravil, da je resnico našel.” Profesor Judd dostavlja k tamiu, da nobena -znanost nima preiskovalcem toliko zahvaliti, kot baš ge ol.ogija. Naj bode še pripomnjeno. da navedeni uk je od Ducre-zia v njegovi veliki pesmi o naravi obsežen. To- naj velja, kot od govor na članek v “Cl. A.” z dne 21. sept, 1909 št. 75 tki se glasi: “Meje ved.”
Posvetovanje o colnini.
Pri posvetovanju o colnem ta-rifu za volno, je Aldrich po vda r-jal. da brez varstven® colnine se ne mere delavcem dostojna plača dajati. Po uradnih statističnih podatkih, kateri so sedaj javnosti izročeni, je povprečna plača
10.000	tkalcev volbine v državi New Jersey-u $393, in s državi Masisachusettes $415. Poivprečna •colnina -za volneno blago 'znaša več kot. 90 odstotkov od vrednosti in delavci dobivajo ’ mesečno plačo $33! Je li mogoče večji humbug?
Od vseh krajev se množijo pri tožbe o neznosni draginji mesa. surovega masla, sira, mleka, na kratko v vseh živilih, kar kmet pridela in trust ceno nastavlja. Trust 'zastopa svoje stališče uraed drugim s tem. dla pomnožena zahteva, je glavni -povod, da eene kviško gredo. Vlada pravi da hoče tudi v “tej smeri ¡posvetiti.” V poročilu o pridelkih poljedelskega delpart ementa podaja izkaiz o številu in vrednosti po-rtubn? živine, katera se je 1. januarja 1910 na farmah Zdr. držav nahajala, in iz teiga -se razvidi, da v Neha cena govejega mesa ni nikakor v zmanjšanju števila živine utemeljena. Le -prav neznatno nazadovanje pašne govedi nasproti prejšnjemu letu je dokazano med tem 'ko se je število molznih krav in ovac pomnožilo. Edino število preščičev, se je občutno Mkrčilo.
Število molzečih krav znaša 21.308.000 in povprečna cena. po $35.70 znaša skupno vrednost $780.30S.000. naisproti številu 21,-'20.000 v povprečni ceni $32.36 in skupni vrednosti $702.945.000 v prejšnjem letu.
Število ostale govedi znaša 47,-279.000, povprečna cena $19.41 in skupna vrednost $917.453.000. nasproti številu 49.739.000, v povprečni ceni $17.49 na komad, in v skupni vrednosti $863,754.000 v prejšnjem letu.	/
Število ovac je billo 57.216.000, v povprečni ceni $4.08 in v skupni vrednosti $233.664.000 nasproti skupnemu številu 56,084.000, v -povprečni ceni $3.43 in v skupni vrednosti $192,632.000.
Število prešičev je bilo 47,782.-000 v povprečni ceni $9.14 komad in v Skupni vrednosti $436.603.-000. nasproti 54.147.000 komadom v 'povprečni ceni $6.55 in v skupni vrednosti $354.794.000 prejšnjega leta.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
V	CHERRY UBITIH.......350
V	PRIMERO UBITIH.......97
V	DRAKESBORO, KY...... 95
Ali ni to dovolj žrtev za dobo treh mesecev? U. M. W. of A. je darovala zopet $2000 za ponesre cene v Primero in Drakesboro.
ZANIMIVI PODATKI.
Iz delavskih krosov.
GROZNA RAZTRELBA.
STEEL TRUST PROTI DELAVSTVU,
200 premogarjev zopet žrtev mamona.
Požar. ' i
Rojaik Fran Gram, prodajalec z zemljišči v Naylor, ¿Mo. nam poroča, da je obče priljubljeni rj-jak Fran Levar, kateri se je ravno -začel opomoči in kateremu se je bodočnost brezskrbnega kmeta že smejala, v noči 28. januarja pogorel. Ogenj je nastal v sušilnici in kmalu objel vsa gospodarska poslopja in hišo. Ves poljski prideljelk in tudi gotovina v papirnatem denarju mu je zgorela. Rešil je sa-jno življenje in živino. —
(Op. ur. Tozadevni dopis o priliki.)
Grozni zakoni.
Iz Honolulu se poroča :	Ham-
bung-Ameriški parnik “Cleveland”, kateri pluje s 660 turistov na krovu, ckolio sveta, je zopet od tu odplul, ne dta bi bil le eden 'potnikov na kopno stopil. Pri-stamaki davkar Sta-dkable je 'bil namreč iz Wash i ngt o-n a podučen da se morajo zakoni o -obrežnem plovsrvu strogo izvrševati in da parnik “Cleveland” se mora v globo $200 obsoditi za vsacega potnika, kateri bi na kopno stopil. Ko se je o tem 'zaznalo, ni ho tel nlkdo onih 660 potnikov na suho. nakar je parnik pot v San Francisco nadaljeval, kjer naj-brže tiste sitnosti čakajo. V tu ‘kajšnih trgovskih krogih so nad tem zakonom silno- raizburjeni, iker potiniki ’so nameravali več dni tukaj prebiti. ,da si mesto in otok ogledajo, tako so1 pa lepi dohodki uničeni. Trgovci iz Honolulu nalm-erayajo protest pri mi nistrstvu za trgovstvo in delo v Wa-shingtonu vložiti.
Dobrovoljnost (?).
¡St. ¿Louis. Mo, 22. jan. Štirje moški so minulo noč vlak št. 8 Missouri-Pacific železnice blizo Eureke. 30 milj od tukaj ustavili, odpregli stroj in poštni voz in se odpeljali- Potem ko so poštne po šiljatve. katere so za dragocene «matrali, ipob-rali. so pobegnili. Roparje išče 100 pomožnih šerifov. Na nekega sprevodnika so streljali, a ni ranjen.
Primero, Colo. 1. febr. Trideset trupel, oibžganih in zmečkanih so danes opokrdhe iz rova na površje prinesli. Iz miad teh je bil samo eden pri življenju in še za tega se dvomi, da bi okreval.
PremogOkop, v katerem se je prigodila raiztrelha je last Colorado Fuel and' Iron družbe, ki je ena naj več jih nasprotnic Western Federation of Miners.
Delavci- in ljudstvo v Primero, Oolo. trdi, d'a na dan eksplozije je ‘bilo v rovu najmanj 200 delavcev, med tem ko družba prikriva število ta dan v rovu nahajajočih- se premogarjev in trdi, da je bilo takrat samo 70 delavcev v rovu.
Do sedaj se trudijo z rešelnim delom, vendar ves ulp. da je kateri delavec pri- življenju ostal je izključen, ker v rovu se plin -hitro množi, a poleg tega je pa raz-trellba s gro'znim učinkom poškodovala vse naokolu.
'Vlposlenci so večina -Slovani (menda tudi Slovenci.) in Ogn.
Daljša, poročila' se nestrpno pričakujejo. To je ena naj večjih katastrof po oni v St. Paul pre-inogofcopu v Oherry, 111. v katerem je nad' 350 premogarjev živih pogorelo. St. Paul premogo-kop so danes od pečatili.
Štrajk v McKees Rocks, Pa.
Iz Pittsburg, 'Pa. se poroča, da je na stotine delavcev proti Pressed Steel Car dražbi v ¿McKees Rocks, Pa. zaistavkalo in sicer radi tega, ker družba ni jim še sedaj dala one plače, Ikateroi je privolila plačati ob času zadnjega štrajka. Delavci zahtevajo mezdno lestvico iiziza leta 1907 to- je povišek 15% sedajne plače.
Na štrajku so sami Američani. Delo na 400 vozovih se je še zadnjo sobot» prenehalo.
Informacija.
Iz J-olieta se poroča, da je Clark Johnson pomožni državni tovarniški inšpektor vložil informacijo proti St. Paul premoigar-ski družbi glede vposlenja -desetih dečkov pod šestnajstim letom. Trije teh dečkov so zgubili življenje v ognju, ki se je pripetil v Cherry premogokopu zadnjo jesen.
Bo-li država kaznovala družbo radi prestopka državnih zakonov?
Požar.
V	neki tovarni v Philadelphia je nastal velik požar, ki je uničil e-elo poslopje in napravil skoro pol miljo na dolarjev škode. 20 deklet-delavk se pogreša. 5 ožganih trupel j so že potegnili iz raz val in. Ogenj se je tako bliskoma razširil, da j-e 'bilo nemogoče re siti človeška življenja.
Osoda delavstva.
FMiikill Landing, N. Y. 21. jan. Petnajst mož, med njimi trije A-merikaneii, je bilo danes po-pol dne vsled prezgodno razstrelbe nitroglicerina v nekem predora usmrčenih-; ¡pet dragi so bili živi rešeni, toda grozno obžgani in pohabljeni. Predor tvori en del pedizemsikega vodila, katero New Yoflk iz Catskilla z vodo preskrbuje, —
¿Kaj je prezgodno raizstrelb-o povzročilo, ni znano, a mnenje je, da neki delavec, ki je nosil ibak Ijo se je sipodtakni 1 in padel, pri čemur se je vžigalna vrzel užgala.
V	predoru je bilo dvajset mož, ki so- razstrelne luknje vrtali- ter s razstrelji-vom nabijali. Baš so se mislili odstraniti, ko se je raz-strelba prigodila. Onih pet, ki so še žive našli, bili so bližje vhoda, kar jih je, smrti rešilo.
Deiputirani šerifi v Hammond. Ind.. so streljali na ženske, ki so simpatizirale s stavkanji proti Standard1 Steel Car Co.
Ime žene je Ana HondaJk. Poleg te žrtve bilo je še več ljiudi poškodovanih Ikiot rezultat izgredov.
Sramota pa je, da ljudje — pomožni šerifi — ki so najeti, da varujejo imovino kakor tudi osebe na tak sramoten način izzivajo srdi delavstva.
P. J. MeArdle, predsednik A-malgamated Associatoin of Iron, Steel -and Tin Workers, se nahaja v -Chicago, da ¡pomaga pri boju proti United States Steel korporaciji in da organizira delavstvo te tstrojke. V So. 'Ohicagi se namerava vseh 7000 delavcev pri Steel dražb« organizirati. MeAr-dle se potem poda v Jo-liet in Milwaukee s istim namenom.
Boj proti jeklenemu trustu financira American Federation of Labor in vsak unijs-ki delavec se je že naprosil, da prispeva v ta n am en po 10c in da s helm pomore organizaciji prekrižati trustovo namero, razbiti delavsko organizacijo. —
* * *
1,500 šhrajkarjev v Hammond, Ind. je deloma zmagalo nad Steel Car Oompauij-o. Bili so na štrajku dva tedina in sedaj se govori, da se bodejo delavci organiizinali. Dražba se sicer protivi temu koraku «d strani -delavstva, vendar vse kaže. da bo delavstvo zmagalo. vkljub vsem težavam im na-sp rots Ivom im-estme uprave in župana, 'ki nazivlja štrajkujoče delavce za “Anarhiste”.
Emil Seidel, socijalist kandidira za župana mesta Milwaulkee. Wit90. Menimo, da oh času volitev glasujejo vsi naši rojaki za Moža, -ki zastopa delavske interese.
STRAN OD LEAD, SO. DAK.Ü
The HomCstake Mining Company je izdala okrožnice, da v South Dakoti je zopet vse v redki, toda ne dajte se 'Zapeljati tem napačnim poročilom, -ker nihče ne moire delati za gorenjo družbo, dia ne (bi postal SKAB in moral podlpisati sledeče naprami kompanijii;
“Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci, stran od South Dakote.	Ernest Mills,
Tajnik-hlagajnik Western Federation of Miners.
Delavska nevarnost.
Collinsville, Ul. V Čulba-pre-magovniku vposlena pre-mogarja George Grim in Herman Blues, sta ibila vsled! strmloglavljenj-a v 325 čevljev globoki šobit nsm-ree^ na. —
KRANJSKE PRATIKE.
'Še imiamo neikaj pratik v zalogi im zato opozarjamo n-aše čita-teTjie in naročnike, da si iste nakupijo dokler jih imamo še v zalogi. Cena 12c. poštnine prosta.
Glas Svobode Co.
1518 W. 20th St. Chicago, 111.
Listu v podporo.
J. Mandel 25c. M. Malenšek 50c. —
DENARJE V STARO DOMOVINO
pogiljamo:
za	$ 10.30................ 50	kron,
za	$ 20.45 ............... 100	kron,
za	$ 40.90 ............... 200	kron,
za	$ 102.25 ............... 500	kron,
za $ 204.00 ..............." 1000 kron
za	$1018.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft;
PRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
Na pisma (breiz znamke za odgovor se ne odgovarja.
9
\l OHUN.** * * *

SPISAL J. F. COOPER.
Prvo poglavje.
'Billo je koncem leta 1780, ko jé samcat ¡popotnik jezdili po številnih ziupajdtao ¡Sestrskih dolinicah.
CVlokW ita imirizel, vedlno hujši veter je pitoall' od viahodla in naznanjal iblilžaljiočoi se nevihto, od katere je ‘billo pričakovati, dia bo k alko r ,pio navadi,, trajala več dni, in vajiemo popotnikovo oikio je zaman ¡prodiralo večerni mrak, da (bi aaigledalo streho, kjer bi našel zavetje proti' dežju, ki je že zače njail, in) še kaj dragih uigodlnosti.
A ničesar ni mogel zapaziti nego míale, nevabljive koče nižjih stanov, s katerimi priti v dotiko ■ se mu ni zdelo varno.
¡Zapadno-čestriskia tla so ¡bila pastal®, potem ko so aasedili Angleži oitdk in unesto New York, nevtralna tila, na katerih sta se, dokler je še trajala revolucijska vojna, gibali obe stranki. Velik del prebivalstva je kazal tedaj — 'bodisi iz, udarnosti ¡bodisi iz straha — nevtralnost, ki je nikakor ni čutilo.
Bo‘!j južna mesta so bila seveda Ibolj podi gospodstvom (angleške) krone, do,čim so severna, v varni bližini amerikandkilh čet, Jirabro branika svoje reipulblilkan-sko mišljenje in pravico do samovlade.
lAli kaj ¡minioigo jih je nosilo krinke, ki cielo danes še niso pale, in marsikdo je legel v grob s sramotnim, znamenjem sovražnika svojih dlomovinskih pravile, ki je bil skrivaj koristen agent voditeljev reviolulcijómame stranke, dočim je marsikateri goreči ' patriot skrivaj dobival angleške denarje.
Pri glasu konjiškega peketa jie pokukala (žena našelnika previdi-no izza hišnih vrat, premioitrila jezdeca in šepeta je poročala o njem ¡svojemui imioižu, iki je bil pripravljen, da se pri péveim sumljivem! znalk« umakne v bližnje goiz-dove.
V tem času pač ni vladala po teh krajih pioistava, in pravica je bila odvisna od osebnih interesov, od strasti j močnejšega.
Ponosna ¡prikazen jezdecev a je vzbujala pri stanovalcih ¡koč najrazličnejša domnevanja; ¡marsikje, kodleir je bila vest posebno čulječa, ¡pa nemajhna prest rase-noist.
Utrujen od jelže jn željan uiti nevihti, je sklenil popbtnik, da ¡poprosi pri bližnji hiši potrebnega ¡zavetja. Tako je potrkal torej,, ne da bi stopil iz sodila, krepko na vrata jako pohlevnega ¡stanovanja.
Ženlslka srednjih let, katere zunanjost ni bila nič bolj vabljiva od hiše, se j|e prikazala, prestrašena zopet ¡zaprla vrata in vprašala ¡zdaj le skozi špranjo, kaj da želi.
¡¡Ni ¡sé čisto končal svoje prošnje, že ga je brž prekinila :
“INIe sprejmem rada v tako nevarnih čagiih tujca pod streho. Sam sama stara ženska, to se pravi,. nikogar ni v hiši razan starega gospodarja, kar je eno in isto, a četrt ure dalje najdete hiišo, kjer vas sprejmejo, im še zastonj. To bo boljše, kakor rečeno, Har-vey-a ni: doma — dal Bog, da 'bi se izpa rine taval in pustil potepanje,! Čisto na dobrem je zdaj tukaj --- in naj 'bi pustil svoje nemirno živlljienjie im začel kaj pametnega, kakor drugi v njegovih letilh in ¡z njegovim posestvom. A Harvey boče imeti svojo glavio in umreti' navsezadnje Vend,ar-le vagabund !'”
Ze v začetku njenega govora se je tujec obrnil, da ¡bi* ubogal njen ¡svet,, ko jie nekaj v njenih besedah vzbudilo njegovo pozornost.
“To jie torej Harvey-evo .stanovanje!?” je vprašal.
“'No, to se komaj, more reči,” je lodlgovsrilai, “ker ga ni nikoli, ali, ,pia' De redkokdaj, talko da ga, komaj ¡spoznam zopet, kadar se mu zdi vredno, da se pokaže svoje,mu staremu očetu in meni. Pa meni je v,seen,g, ali pride ali ne pride! ’ ’
¡S teimii besedami je zaloputnila vrata in jczdfec je Ibiil -popolnoma zadovoljen, dia/si poilšče drugo kočo, kjer najde gostoljubnejši sprejem in večjo varnost.
Hiša, ¡ki isia ji je bližal ¡zdaj, je bila dolligo in nilzko kiameniitp po-
«slopje ,s stranskima kriloma. Prijazni Leseni 'stelbri, čedni plotovi in gospodarska, poslopja so podeljevala dvorcu iimenitnejše lice, negio so ga imeli druigi v tem kra-
j'u-
Potpotnifc je potegnil 'konja za zid, Ikjier je bil nekoliko bolje ob-varovani viihiarjia in dlefžj a, vzel v roko svojo ¡bisago in potrkal glasno na vrata.
Brž se je prikazal star zamorec, kateremu se je zdelo očitno odveč, da ‘bi v takem slučaju vprašal svojo gospodo za dovoljenje, kajti takoj je tujca,, pramo-trivši ga z enem samim ostrim pogledom, pustili v hišo in ga peljal y prijazno sobo, kjer je gorel sve tel ogenj in razširjal prijetno gorkoto.
Tujec je oddal slugi svojo 'bisaga, pozdravil starega gospoda, k ■se je vzdignil ¡pri njegovem vstopu, se priklonil trem,, pri ročnem delul sedečim damam, ponovil svojo prošnjo za ¡prenočišče, in začel nato odlagati plašč in dolgi šal, ki mar je ovijal glavo in vrat.
Drulžba v sobi, iki ga je gledala pazljivo, je sipo znala zdaj v njem visoko, nenavadno prikupljivo prikazen kakih ¡petdesetih let.
'Tujčeve poteze' so izražale ravnodušnost in dostojanstvo ; nos je bil raven,, slkoro grškisivo oko mirno, zamišljeno, skoro otožno. Usta in brada so kazala trden, stanoviten značaj.
Njegova popotna obleka je (bila, preprosita in skromna, a takega blaga in kroja, kakor so jo nosili v tistih krajih samo boljši ljudje. Njegovi' ¡po vojaško ostriženi lasje in način, kako se je držal in 'kiretal, to ¡pa je kazalo očitno, da j,e vojak.
V vsem in splošnem je bila njegova prikazen tako Znamenita in tako očividk» je ¡moral biti to fin človek, da so ga pozdravili vsi, ne-le gospod, ampak tudi dame. še enkrat in še prijaznejše nego. popreje, kakor dobrodošlega gosta.
Hišni gospod je bil za nekaj let starejši -od tujca in njegova oseba, obleka in vsa njegova okolica j'e pričala, da je 'živel mnogo v najboljših družabnih krogih.
Izmed' dam je bika. ena, diasi že pri štiridesetih, še neomožen-a. drugi dve, veliko mlajši, pa sta dosegli najbrže komaj še-le -polovile® te -starosti.
IS cvetjem najstarejše je bilo seveda pri fenaju, vendar so dajali lepi lasje in iskrene oči njenemu o'biiej'Uj zel® prikupljiv i-zraz, in krotkoist in ljubeznivost njenega vedenja ¡sta ji podeljevali čar. ki g>a marsikatera mladostna prika-zieni nimia.
Sestri — spoznati ju je bilo na popolni podobnosti, — sta bili v najiponosnejšami cvetju mlladosjtj, rože so dičile njuna 'lica, njune 'oči so žarele v onem ognju, ki o-znanjia notranji- mir in nedolžnost.
Po temi ko je bil ponudil gospod Hvarton gostu kozarec izvrstnega vina,, j,e sedel, s svojo čašo v roki, zopet Ik ognju.
“Na koga zdravje mi je čast izprazniti to čašo?” je vprašal z zvedavim ¡pogledom na tujca.
Popotnik, ki se je bil usedel na drugo stran kamina,, je uiprl oči počasi v gozdarja in odvrnil, pri čeimteir mu je lahna rdečica zletela preko obraza:
“Moje ime je Harper.”
“■Gospod Harper!” j.e rekel gospodar. “Čast mi je, piti na Vaše zdravje. ”
Gospodi Harper se je priklonil z zahvalo in nato se je zatopil v misli.
Deklici sita, odšli s teto. gospodično Ivanko Petnovo, d'a preskrbita ikiaj z,a pogostitev nepričakovanega obiskovalca.
'Gospodlar bi 'bil oči vidno rad začel pogovor z molčečim gostom, a ni vedet prav, kako, dtokler mu ni prišla na pomoč ’njegova ¡pipa, ki jo je Ibil vzel zopet v roke. ■
“Težava jie”, je rekel gospod Hvarton — puistivši stvar, katere bi' se ¡bil rad doteknil, zazdiaj šle nirevidno na strani, “ dobiti,takega tobaka, Ikafeor ga, j,e človek navajen. ”
“Mislim, dia nerwyorške štacrn-ne bi morale imeti najboljši tobak v deželi,” je menil tujec mirno.
V‘No, dtet-s . jie odvrnil s pomislekom gospodar, dvignil oči k
Harperjn, a jih takoj ¡zopet povesil pred njegovim srepim ¡pogledom. “V mestu ga mora /biti dosti; toda zdaj za vojne je vsako, tudi naj nedolžne jše občevanje 12 mestom prepevamo,, da bi človek samo zaradi tobaka hodil tja.”
Pogled, ki ga je vrgel Harper na še odprto tobaikdro, je napolnil Hvartona ,s strahom, dasi njegov gost glede očividin® izborne kakovosti tobaka ni črhnil ibese-dč.
Po kratkem molku je go-spod Hvarton zotpet povzel besedo.
‘Želel bi iz vsega srca, da ‘bi bil ta zoprni hoj ¡že pri kraju, in bi mioigli zopet "v miru in prijateljstvu občevati is svojimi znanci in sorodniki.
“Da, zelo ‘bi bilo želeti to,” je rekel Harper z nekakim ¡poudarkom, vrgši zopet- nagel pogled na svojega gaizdarja.
“Nilsiem slišal, da bi se bilo od prihoda naših zaveznikov sem zgodilo kaj znamenitega,” je rekel Hvarton, iztrlkavajoč pipo in ■obračajoč gostu hrbet.
“Nič enakega ni .slišati.”
Ali sie ima zgoditi kaj važne-
ga

“¡Ali se pričakuje Ikaiji”
“Dé — naravno jie, da «e od tako velike sile, kakor je zbrana podi Roša-nbd-om*), nekaj ,pričakuje.”
'Ker ni — razum nemega pokimanj a z glavo- - dobil nobenega odgovora, je počasi zopet prižgal pi-p.o in nadaljeval:
“X,a jugu je bolj živahno . . . Gates**) in Cornwallis*** hočeta "•menda ondi odločiti vojno. ’ ’
Har-perjevo čelo se je omračilo — nagel blisk je švignil ú njegovih oči.
Komaj pa sta opazili sestri, ki sta, prišli zopet v sobo, to hipno razSbuTjemje. ki je tujca, endino ®-lepšaloi. ko so že zaddbile zopet njegove poteze prejšnjo mrzlo ravnodušnost.
Starejša sestra -c je prema krnila parkrat na svoji m stoto, pred-no je rekla z glasom, v katerem je zvenelo precej triumfa :
“Generali Gates ni bil naipram grofu tako .srečen kakor nap-ram generalu Buirgojme****.7’)
“ Ali Sara. general Gates je Anglež!” ji je hitro segla- v besgdo mlajša, deklica, n d var jie zardela nad' lastno- drznostjo im brž jela ■brkljati po košar ei za ročna dela. upajoč, da se nihče he zmeni za njeno opazko.
Toda popotnik, na čigar ustnice sc jh prikradel zdaj nov izraz, je vprašal -šaljivo:
“Ali sunem vpr-ašati. kaj sklepate vz.tega?”
■Famik,in obrazek je oblila še hujša, rdečica in le. z obotavljanjem je ¡odgovorila :	'
“Jaz... in .sestra sve včasih tazlienilh nazorov o junaških činih Anglielžev. ”
,P,ri tdh besedsrii je zaigral o-trolsko-nedlolžen’ smehljaj okrog njenih ust.in.
“ V čem se razlikujejo ta mnenja?” je vprašal Harper z glaisiom skoro očetovske dobrohotnosti.
“¡Sara meni. da1 Angleži ne podležejo nikdar — jaz pa. ¡ne zaupam toliko v njih ovc’ nepremagljivost ...”
¡Popotnik ni odgovoril, ampak glletdal nekaj časa mofeé in zamišljeno v ¡ogenj.
Gospod Hvarton se j-e trudil zaman. dg. bjo atoiznal politična naizi-ranja svojega gosta; tuijec je Q-stal zaprt. In kp je gospodar vstal ¡od kiamimai, je bil v globoki, nevednosti glede takrat tako vele-važne točke v iznačajp svojega goist-a — ¡katerega j,e, zd'aj .vljud.no oovabil v ¡«osebno sobo k večerji.
¡Gospodi Harper jie poundil go-spici ¡Sari roko. Fanika jima je sledila, vprašujoč sie, da ni-li morda žalila tujčeva čutila?
Zunaj je razsajala zdaj nevihta z vso besnostjo in zdaj še-le je bilo prav občutiti vso blagodejnost- tihe. topile sobe.
Naenkrat se je zacuto zapored-
* Francoski general, ki je jul prišel z močnim v o jenu A meri-klancem na pomoč.
**) GeneraP Horatio Gates ("Gec). rodom: Anglielž, je 'bil poveljnik vistaških čet Amerikaineev ***) Grof Oornwa'lli's (Korn-volisi) = poveljnik angleške vojske.
*'***) John Burgojne (Ber-gojni), angleški general, je (kapituliral dne 17, oktobra 1777 pri Sara togi (v newyorski državi) s oOOO možmi pred' generalom Gate-som.
no trkanje na hišna vrata im zamorec je prišel jjavdt go-spodarju, še edem od nevihte zasačen popotnik dia1 prosi prenočišča . . .
Pri prvem trkanju jie ‘bil Hvarton vistal nemiren, njegovi pogledi so ‘begali od gosta k durim, kakor bi dtoimneval, da mora biti tu tdrugi obisk, v 'kaki zvezi s prvimi. Komaj dia je utegnil reči z negotovim glasom zamorcu, da mu je tujec dolbrodtošel, že so se naglo odprle duri in je novi gost stopil v soho.
Ko je zadel njeigod pogled na Harperjia,, je obstal za hip in potem ponovil vljudno- svojo prošnjo za vsprejem.
Prikazen tega novega posetni-ka je bila Hartonu i-n njegovim ■hčeram silno nevšečna; ali hude nevihte in negotovost glede mogočih posledic sta prisilili starega moža, -dia je, kakor tudi nerad. privolil.
1 Gospodična Pet,nova je poskrbela. da jfe prišlo nekaj novih skled pa mizo. in gospodar-je .prijazno popnosil tujca,, naj sle blagovoli zadovoljiti z malim, 'kar je še na razpolago, .kajti drugi da so že povečerjali.
Novi gost je vrgel svoj grobi ¡plašč na stran, se ¡spustil lagodno na ponujjemi stol in se brez ceremonij spravil nad sklede in krožnike. da potolaži svoj nenavadni aprt.it.
Vendar se je za vsakim griižljie-jam v skrbeh ozrl po Hanperju, ki je motril njegovo zunanjost z ostrostjo, za njem predmet silno neprijetno.	^
¡Slednjič si je natočil neznanec kozarec vina, .pokimal tujcu, ki ga je fiksiral, izpii in rekel nato ne brez .grenkobe.
‘¡Pijem na najino boljše znanje, gospod. Mislim, da se vidiva prvi pot, diasi izraža. Vaš opazujoči pogled menda nasprotno..”
Vino,, jb-/bito videti ¡po njegovem okusa, kajti tlesknil je z jezikom, dvignil steklenico proti lulči in ob-čriiaovdi svetlo, žarečo barvo.
Dalje prihodnjič.
Dovolj hrane.
Kedpr človek zadovolji svoj glad in ne mere več jesti, takrat ve, dia- je prejel dovolj hrane. — Vendar temu ni vedho tako. Če gre brana' skoz telo, da ni bila prebavljena ali vsaj dobro ne, tedaj mu malo, če ne popolnoma nič, zaleže in počuti se lačnega kmalu po -ofe-edu. Želodec in čreva so utrujena, nočejo delovati in tedaj je potrebno dati jim vso o-no imoč, ki j-o potrebujejo za o-pravltjunge svojega dela brez težave, Zelo dobro krepčilo, ki daje pomenljiv rezultat je v tem slučaju Trinerjevo ameriško zdravilno ¡grenko v im®. Isto ojači ■prebavne organe in jih pripravi zmožne za ¡sprejem dovolj brape, to je toliko, kolikor telo potrebuje za ohranitev zdravja in ¡moči. Rabite ga,, kodarkoli vaš apetit in vaša ¡moč nista taka kot bi morala biti, če .ste nervozni, nimate eneirgic, vas grize in. v vseh boleznih želodca in črev.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah iin pri izdelovalcu Jos. Triner. 1883 — 1339 So. Ashland Ave., 'Chicago, Illinois.
Hitra pravica.
Pravica v državi Jersey je v resnici ultra in gotova. James Green je bil obsojen na osemnajst meaečna ječo .radi tatvine einega centa iz “slot mašiine”. Ge se bi pa nesrečnež inkoitporiral in dobil čarter pod pestavami države New Jersey1, kral bi lahko kolikor bi ‘hotel, ne da bi se mu kaj žalega od sirarni pravice zgodilo.
Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in angl eško-sl o venski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145t'h St,, Ne.w York, N. Y.
!m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensKe 18k SOLID GOLD filled z lepodkrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ¡delavcem na železnicah. .AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa. da lahko plačaš $35.00 za ravno taksno uro ako io kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in n^vezek daruiemo z v»ako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUNI B LD G, Chicago
Dr. J. E. Thompson.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zaraore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj ha
SLOVENSKEM JDRAVISČU
------------V NEW YORKU------------
Vam je dosti jasen dokaz« da je naš slavni svetovnoznani
Dr« J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost.v zdravljenju vsib boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode go-.tovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vartt jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanke-tL. sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gublTek moškega životnega soka: revmatizem. Pse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo/ božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdrayniku svojo bolezezen v zdravljenje. radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:	_
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Pol mesečne obiesti zastonj.
V loge prejete med 1 in 15 januarjem se obrestujejo od prvega naprej
Mi vam pomagamo začeti novo leto s bančno vlogo.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Ob sobotah odprto od 6 do 8 ure večer.
Govori se v polskem in češkem jeziku.	'
Zimski čas je za učenje
¡ÍANGLEŠČINE ¡5
=lirezii6itelia=
po navodilu:
SlovensKo-anglešKe slovnice. Slovensko-angleška tolmača in Angleško-slovenskega slovarja.
Kujiga r platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIGI
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RÁVENSDÁLE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO^
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena, seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtoivn pri Frank Markuš -v prvem nadstropju
Pooblastila in orošnje
na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v starem kraju izdelujem po
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
FRANK PODGORŠEK, 56 VVarrsn St. New York. N. Y.
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno "Slovenski Dom"
na
2236 So, Wood ceste
to je med Blue Island ujico in 22. Mladič & Krampats.
Edward Paucli
—---- gostilničar —;-
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ODVETNIK
PATENTI.
GARL STROVE«
1009-140 Washington St.	CHICAGO.
Tel. 3989 MAIN
Dobra Unijska Grsii1na,kjerse
dobi
mrzel in gorak prigri- ¡«c Q CtflCfni/
zek, : Pod vodstvom	JN-daUlJ
650 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabav*.
SALOON
z lepo «rejenim k e gl iščem in sveže Sehoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago lil.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske cerkve
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
,Vam je na razpolago pokazati svojo najLolšo zalogo
ZIHe ID
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugi neopojnih pijač.
82—84 Fjsk St.	Tel. Canal 140
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino/ kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul.
\
GLAS SVOBOD?
Slovenska Svotodoraisel. Podp.Zveza

Chicago,
M #
U/ \Ù VM %
V
-r, ču
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2848 Blue Island Aver, Chicago. MATH GATSiHEK, potJpred'sedni k, Box 327 Nc ¡komis, 111. tJOSIP WAiNSEK, tajnik; 1517 S. 48rd Ave., Chicago, 111.
M.' V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St.. Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111.
JOS. WBRŠČAJ Box 271, Grandi Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. -42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI;
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarlers, Utah. ANTON DULLER, 2013 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS) MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR :
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati 'na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne» .pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”. ,
Seja vsak zadnji četrtek v mesecu.
IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE.
27. jan. 1910 se je vršila seja ipod ^predsedstvom br. A. Mladiča. Navzoči so bili sledeči bratje •odborniki: Anton1 Mladič, Jos. I-vanšlelk, M. V. Konda, Jos. Benko, Louis Sktulbic, Anton Duller, A. H. 'Skubic in John Mladič, j
Po ppečittanju' in pdobrenju zadnjega zapisnika povzame brat predhodnik inajprvi besedo, ter graja nedoslednost nekaterih u-radnikov glavnega, gospodarskega in pomožnega odlbora, ki se ne udeležujejo včasih več zaporednih sej. Sklenilo se je»1, da se v bodoče morajo vsi uradniki redn-o -ej vdelčže-vati, ako 'bi se bateri-k,(vi i odbtoimik vseh določb ne držal ter glede odhotmosrti se pismeno ne opravičil ima gl. tajnik obvestiti glavn: odbor ozir. društvo, da da isto dotičmkom ukor ter ako vidi potrebno tudi voli nado-lnestnika.
Po tlemi poroča br. tajnik o vstrelenem članu) Jjapelj-niu, di‘. št. 8 v McGuire, Colo. Oficijelno se je sklenilo, da se napadalca br. Valentina Zupančiča, ki je streljal, sui-ipendira od vsih podpor, glede izikilučitve pa se počaka izi-Aa sod ni j sk e obravnave.
Nato predloži br. tajnik, poročilo porotnega odbora o br. Milku-šu, članu- dir. št. 18 v Girard, O., ki se je na njega obrnil glede nezadostne bolne podpore. Predsednik br. Zajc in 'br. Matko sta bila za ito», da se tožit el ju podpora plača z 1. novembrom', naprej; br. Duiler pa, da se mu plača po preteku šest mesecev od dne sprejetja v društvo. Glavni odbor pa je sklenil ravnati se po pravilih, ter Ob enefn naložil' tajniku naj citira to-zadlervne- zfparagrafe v pravilih porotnima odbornikoma in dotič-nemiu društvu. ,	/
Tajniku se je nadalje naročilo naj odpiše dr. 16 v Clinton, Ind., da preskrbi vse potrebne listine v cvibo izplačila bratu (Ceis)a,rjn, ki jo bil operiran na sklepiču. Isto-4ako naj ravna z dr. št. 20 v Cleveland! O. glede izplačila bratu Hočevarju;, ki je bil tudi operiran na isti' bolezni. Isto se u,aj zgodi 7. d)r. št. 2 v Clairidge, Pa. glede br. Frank Matko.
O zahtevi; vrhovnega zdravnika, ki zahteva večjo plačo se njegovo prošnjo odlpži do prihodnje konvencije, ter tajniku naroči da to stvar žnjim vravara in na prihodnji sieji poroča.
Charter, spremen it v e imena iz S. N. P. Ž. na ’S. S. P.) Z. se je
pro di oži l in odobril.
Poročilo o umrlem br. J. Butala član dr. št. 1 v Chicago, 111. se vzame na znanje ter določi glede ha izplačitev usimrtnine, da se ravnamo po pravilih.
* Nadalje poroča br. tajnijr, da jo preskrbel pečate za vjgie podrejena društva, in da j'h je tudi že raz;poslal. Odbor je sklenil, da se računa društvam za iste po $1.75, in glede uplačilnih knjižic pa po 10 centov komad.
Poročilo novo pristopivšega
,fF
društva št. 41 v Ambridge, Pa.,’ v katerem naznanja enega moža, ki je 47 let star naj se ga li sprejme ; določilo se je, naj se dotičnik izkaže z verodostojnimi listinami.
'Glede tiskovin sie je določilo, da se tiska 2000 pravil, 100 ohar-terjev zai dbuštv.a, 2000 sprejemnih prošenj in 2000 polic. Brat Benko stavi po daljši debati predlog da. se da delati 500 znakov ; -predlog je bil podpiran in sprejet. V odbor za to imenuj e br. predsednik br. Iva useka in br. A. H. Skubica.
Nadalje se določi, da se vzame svota $2000.00 iz čekovnega računa iz banke v Mihvaiukea, Wis. ter, se jo obrestonosno naloži na banko “The Northern Trust Co.” v Ohioagi, 111.	\
Nato so bili predloženi še ne-kteri' računi ter odobreni in seja se je zaključila ob 1 uri drugo jutro.
M. V. Konda, zapisnikar.
NAZNANILO !
Visim cenjenim društvam Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ter cenjenim rojakom, ko-ji se zanimajo za našo razvijajočo organizacijo danes naznanjam, da je p5ša Slov. Svobodni isel. Podporna Zvezia, sedčž v Chicago, BI. pravilno inkiorporirana in tudi cihartiirana po zakonu države 111., dne 22. Novembra 1909.
Pravila odpošljemo vsem k S.
5.	P. Z. spadajočim društvam' do
6.	feb. Oharterje pa do 15, ker •zidaj so v tisku,* torej prosimo malo potrpljenja, da se iste izgotovi; čakati smo namreč morali na spremenite v e hart erj a radi imena Zveze.
"Eden Mas pravil smo odposlali na. vsa društva S. S. P. Z. dne 12. jan t, 1. torej ravnajte se po istih.
<8 tem naznanjam vsem cenjenim dbouštvaim S. S. P. Z. in rojakom širom Amerike, da S. S. P. Z. in rojakom širom Amerike, da se ne ozira na nobeno drugo organizacijo, temveč deluje po začrtani poti. Izplačuje svojim članom točno in redno vse podpore ter podpira. vdove in sirote po možnosti
Smrtna ¡podpora iaplačama glasom pra.vli'1 dtae 11. Jananarija 1910.. $500.00 ;za Ivanon^JIrilber-šek eert. 285, bivši član društva št. 12 Ouanberland, Wvo. Izplača no očetu- prominulega, Ivanu Hri-beršek, < Poljane h. št. 40 pošta Rečica;. Gornji Grad, spoldnje Štajersko.
iStartoa; podpora izplačana dne 1. feb. 1910. $500.00 za Josipom (Butala cert. št. 33 bivši član društva št. 1 Chicago. 111. izplačano soprogi Cia ra Butala, h, št. 2220 Ainslie Sh. Chicago, 111.
Z bratskim pozdravom!
Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
7
Listnica uprav»ištva.
J. R. Cleveland. — Naznanjamo. da nimamo “Rdeče Škofove brošure” ib iste tudi ne bomo imeli v zalogi. Kakor smo zvedeli se dobi ista. pri L. Beniedik-u, 1761 Madlilson St. Brookljm, N. Y.
Št. 1 v Chicago, 111.: M. V. Konda. 'preda.. 1518 W. 20. st,; A. H. Skubic, taj., 2014 Blue Island ave.: Josip Ivanšek, blag., 1517 S. 43. ave.; — Seja 4. nedeljo v mesecu.	->
Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivian Mlakar, pneds.. Box 6$; Ivan Batič, taj., Box 487; Lovrenc Sturm, blag.. Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu-.
Št. 3 v Depue, 111.: Franc Grošelj, preds.: Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. nedelje v ruesecu,
Št. 4 v Black Diamond, Wash.:
Jos. Plaveč, predte.. Bx 644: Matih Pečnik taj.. Box 4: A. Slapnik, blag.. Box 630. — Seja 1. nedeljo v mesecu v prostorih br. A. Slapnika.
Št. 5 v Darragh, Pa.:	Matija
Kile, pnedš.. Box 96 -. Ivan Renk. taj.. Box 67:	Josip Hauptman,
blag.. Box 140.
Št. 6 v Winterquarters, Utah:
Jiakiclb Zajec, preds.. Box 44: M. Krstnik,, taj.. Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11.
Št. 7 v Arona, Pa.: Aloj« Laha rrne .preds.. Box 156, Darragh. Pa.; Mihael Rajer. taj.. Box 117; Andrej Štih. blag. Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v McGuire, Colo.: V. Zupančič, preds., Walsembuifig Gordon Mine: Frank Bergach, Wal-senlburg Gordan Mine. Colo.; Ja-bcib Hribar, blag., Box 72, McGuire, Colo. — Seja. 1- nedeljo v irrgsecii.
Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton
Goršiie. predls.. A. V. S. Oo.; Fran Jelenc, taj.. Box 972; Josip Lanič blalg., Box 972. — Seja 1. nedeljo
v mesecu.
Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karol
Telban, preds.. Box 132; Ivan Arhar, taj., Box 264; Frane Likovič. blag.. Box 268. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani o'b 9. uri predpoldan.
Št. 11 v Staunton, 111.:	Ivan
Malček, pred.. Box 667; Anton A nsec, taj., Box 158; Andrej SJhaffernegger. ibialg., Box 406.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Jamšek, preds., Box 242; Josip Keshiman, taj., Box 108; Franc Krek. blag., Box 108. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, HI.: Anton Ulčar preds.. Box 95; Ivan Repolnskv, taj.. Box 317: Luka. Demovš.ek, blag.. Box 208. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.:	Anton
Rupar, preds.. Box 65: Josip A-lič, taj.. R. R. No. 8, Pittsburg. Kanš.: Frane Šetina. blag. Box 127. Yale. Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 v Granville, 111.: Jakob Cesar, preds.. Box 168:	Peter
Tomšiččtaj.. Box 14; Ivan Papes, blag.. Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v g. Ivana Papeš dvorani.
Št. 16 v Clinton, Ind.:	Yin-
cene Verhovnik. preds.. Box 569; Viktor Zupančič, taj., Box 17, R. R.; Rudolf Cesar, blag., Box 412.
—	Siejafl. nedeljo- v mesecu ob 9. predpoldan.
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc, preds.. Box 148: Ivan I i-diic, taj.. Box 215; Josip Praznik, blag.. Box 254. — Seja 2. nedeljo v mesecu!. /	/
Št. 18 v Girard, Ohio: Andrej Vidergar, preds.. Box 403; Eugen Milku«, taj.. Box 382; Ivan Leskovec. blag,, Box 428.
Št. 19 v So. Chicago, IH.: Jakob Ti-sol, .preds., 347_Fulton ave., Pullman. 111.; Josip Benko, taj., 11212 Fulton ave.. Pullman. 111.; Frame Levstik, blag:
Št. 20 v Cleveland, 0.: August Kužnik, predš.. 8323 Connecticut ave. S. E.; Jernej Uribas, ta jnik, 1148 E. 63. sit. Ñ. E.; Valentin Kandoni. 'blag.. 6103 Glas« ave. —) Seja 1. nedeljo a7 mesecu, v Knfivsovi mali dvorani.
'Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zi-merm-an. preds.; Frame Levar, taj., B«x 123; Valentin Dobnikar, blag.. Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Bušnar, preds., 725 N. War-man ave.: Frane Hru'ban, tajnik, 730 Hauigh st.; Alojs Bučar, blag. 726 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo' v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. Pesefat dvorani na 717 N. Warman ave.
Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: P. Menart, preds.; Ivan Gregorčič, taj., Box 51; U. Rupar. blag.
—	Seja 3. nedeljo v miesecu.
Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A.
Bergant, predi.. 257 — 1st ave.* Fcrd. Glojcj^, taj.. 477 Virginia -t. ; Franc Matjaž, blag., 195 Reed st. — S .ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.:	Petek
Kočevar, predls., 143 N. River st.: Frane Košmerl, taj., 428 Tu 1 peko rk en st. ; Anton Košmerl. blag. 901 Sehiukle ave.. Box 18.'V- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar, preda.. 5624 Elsiuor st.; Ivan Aljančič, taij., 6321 Arcade •t. : Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. četrtek v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, p redd.. Box 406; Fran Leben, taj- Box 419: Ivan Šume. blag.. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mr.teeeui.
Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds.. Box 14; Emil Tof-fant, Jaj. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St. 29 v Taylor, Wash.: Mihael •Skier Ib n; -, pred«.. Box 7:	Rudolf
Gradišnik, taj., Box 15; Ignac Pugel. blag.. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu!
Št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Muz-gielj. preds.. Box 8; Paul Osebek, taj., Box 4; Andrej Renko, blag., Box 13. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Juiraich, predls.. Box 21 ; Frane LeustSk, taj.. Box 218 ; I-van Koren, blag.. Box 14. — Seja 1. nedeljo v i mesecu. ,
Št. 32 v Wenona, 111.:	Anton
Žitnik, jpredis-.. Box 245 ; Anton Germ, tag.. 'Box 93 : Alojs Jaklič, blag.. Box 95'. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 v Livingston, H1-: Matija Gorenc, predls.. Box 132; Karol Makar, taj.. Box 152; Albert Švajger, blag., Box 148. — Seja 3. nedeljo v mesecu, v g. Čeme in Zajec dvorani
Št. 34 v Oregon, City, Oregon: Peter Kurnik, preds., Box 155 : Ivan Kurnik, taj.. Box 155; Fran Sajovic,'blag., 131 — 18. & Main st. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 v Crawford, Kans.: Alois Korošec, predk. P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager. taj,, R. R-. No. 4.. Girard1. Box 89. Crawford, Kans. ; Anton Šraj, 'blag.. P. O Franklin. Box 3. Crawford' Kan. — -Seja. 2. nedleijo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, lil.: Martin Pt'kol. preds., 715 N. 14. st.f Alojz Pelko!. taj., 1201 S. 17. st. ; Josip Grobelnik, blag., 1031 So. 15. st. — Seja. 2. nedeljo a* mesecu
Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, preds.; Martin Škoda, taj.. Box 82: Ivan Grošelj, blag.. Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38'v Jenny Lind, Ark. : Jakob .Lamibreht, preds., R. F. D. !No. 3.. Box ’224, Ft. Šmitih. Ark.: Ivan; Lo-vsha, taj.. Box 131 : Ivan Slapar, blag.. Box 37. Seja 2. nedeljo a- mesecu.
Št. 39 v Agular, Colo-: Franc Požrl, tpreds., Box 3, Broadhead. Colo. ; Anton Lah. taj- Box 15. Rrchdhead1, \Oolo. ; Josip Mo-rgl, blag.. Agular. Colo. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 40 v Salida, Colo.: N. Pre-čfovlč, preldw,. Box 565: L. Norva-čič, taj.. Box 260; Math Mautz. blag.. Box 641. — Seja -dne 17. v iraeseoil
Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds.. Box 141: Ferdinand O-gulin, taj., Lock Box 7‘0; Franic Zorman, Box 538. — Seja 2. nedeljo at mesecu.
Št. 42 v Red Lodge, Mont. : Anton* Božič, preds.. Bex 32; Anton Kanelarič. faj.. Box 32; Martin Ferke. blag.. Box 32, — Seja' 2. nedeljo a' mesecu.
Št. 43 v High Bridge, Iowa: A »direj Pelko, preds.. P. O. Madrid. IoAva: Franc Lokpier. taj., P. O. Madrid ; Martin -Suipan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Mir po -d-nera in pokojno spanje po noči je pridebitev teh, ki se bojuljejo proti revmatizmu, trganji? po uidilh, neuralgiji liti lutm-bago z Dr.^ Richterjevimi “P-ain Expeliler”. Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v A-saki lekarni to'blaženo olajšilo? Samo paiaiti je treba pri kmpoAra-njn na A-anstveno znamko s sidrom.
CHICAŠKE NAROČNIKE
' opozarjarmo, da naš naslov je 1518 W. 20th Street med Blue Island' in Ashland ulico. Kateri tefrej ne more osebno priti v naše uprevništvo, da bi naročrino poravnal, se naj pa posluži pošte, kakor se je zunanji naročniki.
Neuropin Želcdečni "j Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-siliku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja m ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo prizuava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE —--
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trduo spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
/
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mohor 3VEL ADlC
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, lil.
briplllipmn °^)^e*ie P° meri iz čisto volnenih, domačih in im- > IlUblUjClIlU portiranih tkanin.	i
| Piodajamo gotove obleke za delavnik
Imatno veliko zal°g° trdih i“ mehkih klobubov.
V zaloffi ^mamo ve<dao bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. J®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S 9BLEKAIVII
JURIJ MAMEK.
| 581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
7 Moja trg-ovina po&ištva je ena največjih na južno-zapadni straai mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil-vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od ksfr sem v tej trgovini in ha istem prostoru.
i Pijte najboljše pivo I
\
F«
Peter Schoenhoffen Brewing Go. g
PHONE: CANAL 9
ÏS
CHICAGO ILL.	fcgl
f=]	sž sž sž mm m fíI
t
/
44Glas Svobode”
(The Voice op Liberty) '
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.___________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja----------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. ............f2.00
za pol leta.  ............$1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta. .
.$2.50 . $1.25
zaprašenih, postavah, in ter naj-brže ni nič pravega našel, je zahteval od izdajatelja “New York World”, naj prekliče svoje trditve. Le ta je odgovoril: “Ne! Ne ¡pneMleeuu ničesar; kar je zapisano, je zapiisaino vi pa storite kar hočete!” Beseda moža!
Jusitlčni ministr je vložil tožbo napriim izdajatelju lista “New York Wo rid” zaradi zločina o-brekovanja. (Stvar se je vlekla, ■kakor je to v tej deželi v navadi, a konec no je prišlo dne 26. m. m. pred zveznim-sodinikoim, v New
Kablov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.

DELAVCI! ČITAJTE!
Koliko postav j.e tu v Ameriki, kat,ere ¡so koristne za »maso, za ljudstvo, tedaj v ¡prvi vrsti za delavstvo', todla vprašanje je, če se izvršuj e jo tiste, delavstvu koristne postave? Ne! Tisti in vsi jed-nakr zatoni ki hi ddlavkvu koristili, .alko ibi se izvrševali, bi ob jedineimi kapitalu škodili, kar pa ne sme hiti, to nesramna grabežljivost kaipitaliistov ne dopušča, in zato počivajo' tisti zakoni v prahu ter čakajo poslednega vstajenja delavskega diuha, delavske 'zavednosti. Nada j ho to vstajenje, ne vemo., a priti mora!
IStoeraiianov takozvani “Antitrust-law”, nastopa silno proti truistomi i'n proti vsemi, kar je tra-stu ¡podobnega; ali kaj hoče, t.a postava se ne izvršuje, se ne sme izvrševati, škoduje (kapitalistom!
Iz tega se razvidi, da jie v tej “svobodni” deželi edino “dolar” gospodarji in njemu ¡so ponižni slugi vsi, vsi, od predsednika Tafta doli dlo policaja in celo do' ■itličneiga pometača. Vse te oselbe, ki .so vposlene v državnem .poli-tičnem1 ¡stroju, so vposlene po milosti “dollarja”, tedaj odvisne mia.rinete, katere morajo plesati kakor kapitalist godle.
Dragi čitatelj, kaj hočeš pričakovati, kii nisi kapitalist? Ti se mioraš na lastno moč zanašati, in ker saiin ne moreš svoj cilj doseči, tedlaj ti ne preostaja drugega, kot da se združiš v celoto, ker v .celoti je rešitev in zmaga nad tistkp, tki te slepijo in ¡miamijio, češ, da si svoboden državljan, a v resnici pa nisi druzega, kot isu-i Iženj kapitalista in talk ostaneš, dokler se ne prebudiš iz 'duševnega spanja, in dokler ne zahtevaš svojih .pravile, katere ti gredo. kot človeku, kot naj višjemu 'bitju stvarstva!
Le-ti gospodje, ki se nazivljajo gospodarji države, kateri odločujejo — pravo bi imeli odločevati
—	o osodi človeštva, bi miorali skrbeti za bMgor države, oziroma državljanov, skrbijo dejansko e-diino za peščico državljanov, kateri se imenujejo “milijonarji”, in pa sami za-se. Da je temu tako., evo ti dokaz:
iSvoj;ečiasno je “New York World” ameriško vlado silno napadal ¡zaradi nakupa “Panamskega’’-prekopa1 ter očital, da so' se velikanski “graffiti” godili in neprikrito očital, da se je več milijonov dolarjev na Francoskem merodajnim ameriškim osebam izplačalo kot “mešetarija” — ko-mišen.
Takratni ameriški predsednik in ¡sedanji afrikanslfei lovec “ Dor-če” Roosevelt se je čutil prizadetega in -zagnat huronski krik. češ. “New Yo rik Wur Id ” ga obrekuj e. Roosevelt j'e “svojemu” j.ustične-' ni'ii miniištrui Boneparte naročil, da naj stvar preišče, kje kaik zakon; tiči, .pioi kateriim se hi izdajatelja, omenjenega’ lista obtožilo.
—	Tukaj moramo pripomniti, da je Roosevelt v tem siluičaju proti-postavno postopal, }n takisto njegov oproda justični. minister Bo-nenarte. Roosevelt je bil prizadet in baje .žaljen, ¡kot zasebna/ oseibia, tedaj si je znal/Bouieparte-ja najeti, kot odvetnika, kafcoršen v zasebnemu življenju je bil in je še, a, ne kot ju stičnega ministra, kateri je bil plačan iz ljudškiih davkov. Toda naj velja, to je postranska stvar, 'ki srno jo samo v svrbio zapihali, da čitatelj vidi, ‘kako se gospodari in kako se celo “grafti” ‘z ljudskim' denarjem prikrivaj lot — Justični minister, sevedai ponižni sluga svojega “bosaa” Roosevelta, je brskal po
Yor!ku dk> zaključka. Zvezni sodnik HougSj je tožbo zavrnil s ute-meljvainje.m, da v tej zadevi nima
on sodne pravice!--------Izvan so
bili še vzroki merodajni, katere bo sodnik, kakor pravi, pozneje v spomenici .obelodanil.1
'Tedaj, kdo ima dolgi nos? Ali Roosevelt, kot bivši predsednik? Ali ameriška vlada? Ali oboje skupaj ? A za to nami ne gre; le-ti dolgi nosovi niso prvi in ne poslednji ; gre se edino za to: kje so in kam so prišli milijoni ljudskega denarja? To vprašanje še ni rešeno!
S tem je dokazano, da z malimi, pra.v redkimi izjemami ima vsakokratni predsednik razne skrbi in tudi — za-se! — —
Pisali in povdarj.ali smo že večkrat, da Amerika drvi pod papeževo tiaro. Papež deli svoje blagoslove :zia dolarje in ameriški kapitalisti — i'n dobro verno Ijiu stvo — bite dolarje papežu valiti. Ne pa samo to, temlveč hlapci Rim. cerkve so vsilkdar pripravljeni v prilog kapitala in v Škodo mase delovati, kar smo že dokazali in imamo še dokazov čez glavo.
Klerikalna reakcijo nama stran ka .se v tej deželi silno in drveče širi.
Da je temu tafco, naj služi sledeči, sicer smešen dokaz, a v malim leži čestokrat veliko:
Iz Indianapolisa ,se nami poroča: “Tukajšne oštirje, kateri se pregrešijo napram tozadevnim zakonom, čaka posebna kkzen, 'katera se je že .nad dvema “zločincema” izvršila. Kazen obstoji v tam, da dotični grešnik mora svojo gostilno zapreti, dokler ne prinese od duhovnika pismeno spričevalo. da je bil dotičnik eno nedeljo ¡pri maši od začetka do konca.
Na ta nenavaden način hoče župan Samuel Lewis Shank postavo -kršeče oštirje kaznovati in 'kolikor j.e možno “poboljšati”. Pričetek j.e naredil z gostilničarjem Mario n Cummins, kateri je bil Obtožen,'da je imel minulo nedeljo ¡svoje prostore odprte. Župan mu je -gostilniško licenco odvzel! im*mu povedal, da pravico ' zopet ddbi, .alko prihiodni .pondel-jek dOkaže da je v cerkvi bil in duhovniku obljubil, da ne bo več gostilniški zakon kršil.
Druga žntva županove naduta-sti in samovoljnosti je bil gostilničar Josip Klemene. Temu je 'bila še 'bolj čudna im ob jednem skrajno, poniževalna' kazein naložena. Bilo mu je namreč na voljo dano ali d!a iiagulbi gostilničarsko pravico, ali pa da se pod varu-štv-o Rev. John SmoTey-a postavi, kateri se je pripravljenega izjavil, da bo za to skrbel, da ¡se bo njegov “varovanec” vzgledno obnašal1 in da bo redlno cerkev o-biska.val.” — —
Cenjeni čitatelj. kaj porečeš i: teinu ? Vse ,to bi. bilo silno smešno, da ni o tem resnega pomisel-
k.a. Gd ene strani velikanska humoristična burka. a na drugi strani nam dogodki pripovedujejo in razobložijo vsebino ogromnih 'knjilg.
Kaj poreče ljudstvo v Indianapolisu k početju njihovega zanikanega župana? Ali se pusti celo od tako. bedastega človeka, kot je njihov župan Shank. voditi? No potem nočemo besede izgubiti. Kje je edinistvo, da bi povedalo svoje pošteno mnenje tistemu tepem, ki boee lastne postave v Indianapolisu v vesti! Toda nadutosti ji© v tej deželi več kot preveč, tedaj sie nam. ni1 čuditi, če je kakšen župan zrel za norišnicq.
Vse drugačna stvar je z Rev. John Smoley-ioimi. Tega molža smo pričeli čislati ob. času^ ko je možato im odločno nastopil proti nameravanem obisku ljubljanskega 'škofa dr. Jegliča. Priznamo, da smo :s/e kar čudili njegovi vrli vstrajnostii, ko so ga njegovi n-radni bratje nečuvano napadali, a on je stal kot skala in mi podlegel vsem strupenim 'himavščimam.
Mi smo molčali), ¡opazovali ter »kliknili: Bela vrana, med črnimi krokarji! In sedaj naenkrat, raz-ven svojega poklica prevzel jo varuištvO nad' krčmarji!! Gospo d Smolej! Ali se strinja ta korak z Vašimi liberalininiiimi nazori? Naše mnenje je, da ne! Gospod Smo-ley, je imel (župana opozoriti, da njegovo postopanje ni postavno, in ljudstvo podučiti, da naj se nikar ne pusti terorizirati od paša, kakioTŠem je oni, ki sliši na ime 'Shank.
(Sicer se nadjamo, d!a se bodeta varuh Rev. Smoley in njegov varovanec Klemene že sporazumela, ter da bo g. ¡Smoley krščansko ljubezen do svojega varovanca v polni meri izkazovat.
Vidite cenjeni čitatelj i,' kam jadramo? Ali je potrebno, da se to plovstvp zajezi? Da. je! Iz tega povoda smo svoj ečasno v. “ Glas "Svobode”, naše rojake ¡poživljali, da društva ustanavljajo, d!a se združujejo in da marljivo čitaj-o dobro časopisje. Dan se približuje, ki .bo treba odločno nastopiti in kapitalistom na ves glas zavpiti: Do tu in ne naprej ! To se bo moralo zgoditi in zahtevati. d'a se pravični zakoni uveljavijo in tudi izvedejo, sider je .pričakovati, da bo v tej bogati deželi tako življenje, kakor je na avstrijskem krasu.
'S tem zaključujemo to raarun-trivauje in želimo da bi rodilo sad med našimi rojaki v obili meri. —
V DVAJSETEM STOLETJU-
'Marsikaj novega in zanimivega se 'bo pripetilo v tem stoletju iznajdbe, napredka in civilizacije. Čudom se bodemo čudili novim iznajdbam kot enotrni železnici, brezžičnemu telefonu, ki bo kazal podobo na drugi strani govoreče osebe in raznim dragim za človeštvo koristnim iznajdbam. Čudili pa ise bodemo tudi preureditvi politike, zakonov in vladanju raznih držav, katere so še danes pod npli.vom rimske kaste. Da čudili se bomo nad mnogimi, mnogimi rečmi, o 'katerih še danes celo ne sanjamo.	^
Ker pa- se toliko govoriči o napredku in civilizaciji, ki so jo dosegli razni narodi in dežele v teku zadnjega stoletja, naj pogledamo v koliko smo napredovali v delavskem oziru \ zadnjem stoletju.
Pred vsem držim« .-e le te dežele. kjlnr živimo in kjer si služimo vsakdanji kruh. kjer bijemo boj za življenski obstanek. — Civilizacija hoče. d'a ima vsak narod nekak temelj na podlagi katerega se suče domače življenje, in po katerem se uravna cela uprava, to je vlada. Ta narodni temelj v državi je konstitucija in pa zakoni. kateri govore za vse v isti državi živeče državljane — enako. Pred pravico in zakonom — ako' bi bilo po pravici — ne bi smelo biti nobenih izjem. “Pred zakonom smo visi enaki” —•• stoji zapisano v ustavi naše republike. In res enakost opazujemo med ljudtmi enp vrste in zopet ¡enakost med' državljani druge vrste — vsi so si enaki, dokler se njihovo premoženje da enačiti po vrednosti in ko hitro ima eden več premoženja od .druzega ted.aj odpade enakost in pred' nami stoj iti dve, vrsti ljudi, posedujoči razred in delavski razred. Posedujoči razred ima predpravice, ustavo in postavodajnico. Delavski razred ,pa ima samo pravice spolnovati zakone, katere uveljavijo' ljudski (?) zastopniki, če se z njimi strinja posedujoči razred, ki ima predpravice, denar. privlačno ¡moč in neomejeno oblast.
Grk Filip je rekel: “Z zlatom obložen osel prestopi,. vsak zid.” S tem je hotel reči, da denar je vladar sveta. In ni se motil. Kdor ¡hoče izvoljen ‘biti mora denar i-meti, da kandidira. To je že tisočkrat pokazalo pri volitvah v mestne, državne in drjige politične zaklope. Taftov brat. časnikar v Cincinatti, O. je potrosil, če/, .en miljon dolarjev za, nominacijo svojega brata. Wiljema H. Tafta za predsedniškega kandidata na republli¡kanski stranki. Umrli fi-naneir in kralj železnic Ilarriman je financiral predsednik Rooseveltovo izvolitev; MclKinleya je postavil na predsedniški * stolee Mark Han nov denar itd.
iPolitikarji, ki po milosti Kapitalistov pridejo do mastnih služb, dajejo iz hvaležnosti predpravice svojim' dobrotnikom, in jih često •posade v postavodkjnice kot v se
nat, kjer kujejo zakon, ki je seveda le njim v korist in ki ni nikakor škodljiv njihovemu privatnemu podjetju.
Iz tega pride, da se prvotni narodni temelj — ustava — kosec za kasom krši in nadomesti s gnjilim nadomestkom, ki splošnemu ljudstvu več škodi kot pa koristi. 'Seveda vsak temelj, še tako trden, ima svoje slabosti in te navadno gospodje postav oda jadci puste na miru, ker njim; ugaja le smrad in skrpucan zakon, katerega si' lahko vsak po svoje tolmači.
Tako ni. pr. imamo še danes oni starinski, angleški zakon “employers liability law”, k.i nikakor ni e odgovarja duhu časa in napredku dvajsetega stoletja, kateri pa. jasno kaže, da posedujoči •razred, ki ima predpravice, denar — privlačno moč in postavo-dajstvo v svojih rokah, noče istega predrugačiti in popraviti, in če se slučajno kaki popravki zvr-še tedaj se isto zgodi v pri-d in korist posedujočega razreda — delodajalcev v tem oziru.
Za primero damo sledečo resnično dogodbo.
V	Garry, Ind. kjer se1 nahajajo velike topilnice Jeklenega truista imiai neka Ohicaška “kleparska družba” več delavcev vposlenih, da obija železne^,stene. Nekemu •’f laven, ki je na 40 čevljev visoke n odru zakioval zafcovniee (nete'» je odletel kos zeleža v oko in ga s/koraj docela oslepelo. Šel je k svojemu delodajalcu in ga vprašal »kaj misli stopiti. Dotični delodajalec mu je rekel!, da on iim‘a svoje ljudi zavarovane pri London Guarantee itd. Co. ter da naj od teh ljudi zahteva odškodnino. Delavec se je po tam nasvetu ravnal, a na .presenečenje mu je Accident zavarovalna družba odgovorila. da mu niti court a ne da. ker iz poročila preddelavca nikakor ne vidi v čem »bi bila družba odgovorna, za nesrečo, ki se mu je na delu pripetila.
Zavarovalna družba, ki ima svoje odvetnike jo tudi ena on 'h, 'ki ima predpravice, za. katere korist je skovan “Employers liability law” in ker ima zakon na svoji strani», se lahko delavcu u-pi-ra 'ga je mieui nič, tebi nič brez vsake odškodnine odslovila. — —
“Employers liability law” bi mora! biti temeljito predelan. Da se pripravi pravičen tozadevni zakon, ki ne bi dajal predpravice nobenemu ter bil pravičen za delavca. kakor tudi za delodajalca,' naj bi se imenoval odbor sestoje« iz poštenih delavskih vodij in zastopnikov delodajalcev, kateremu s« poveri ta posel. Postavoda-ja, ki sestoji samo iz ljudskih zastopnikov s predpravicami, pa bi mogla istega brezpogojno sprejeti. —
Na ta način bi se moralo ;ple-osnoviati še masiikateri drugi zakon.
•V obče pa naj omenimo, da zakoni Združenih držav so še izza onih starodavnih časov, ko je še angleški kralj. Jurij III. vladal na ameriških tleh.
V	zakonih Zdr. držav je vs-e starinsko,, nič modernega in vkljub vsemu temu se Amerikan-ci kaj radi ponašajo s napredkom in moderniznoim.
Ptujci, ki so videli zakone drugih držav pa sc čudijo Ameriban-eem, ker n»e vidijo v čem da so slednji napredovali in v čem so moderni.
23 eseb utonilo. Iz Novega grada, pri Karlovcu poročajo:	Na
sveti večer . je 35 oseb najelo čoln. s katerim so se 'hoteli prepeljati preko 'Dobre k polnočnicami i- cerkev, ki stoji na dragem bregu. Y .družbi je bilo več nekoliko vinjenih mladeničev, ki so v svoji razposajenost i jeli gugati čoln. Čoln je po nesreči zajel vodo in se j-el potapljati v Dobri, k: j,e bila vsled deževja silno nara-
sla.	Vseh 35 oseb je padlo v vodo. Ker je bila voda globoka in je vrhu tega bila še tema, je 23 večinoma. mladih ljudi, ki niso znali ■plavati, izginilo v valovih. Izmed 35 je bilo s teškim trudom' rešenih samb 12 oselb.
Zanimiva razsodba. — Dne M).
maja siot neki češki mladeniči, ki so šli ma nabor, nesli v sprevodu seboj črno zastavo z napisom: “¡Ne ubijaj!” V tem so oblasti videle prestopek po pairag. 305 k. 'z. in rekrut j e so bili res Obsojeni. Naivišje sodišče pa., ki se je te dni pečalo s pritožbo rekrutov, je razsodbo prejšnjih instanc anuliralo in obdolžene mladeniče po-popolnopia oprostilo.
v*s svoSoo
1518 West 20th St. Chicago, 111
Vsem društva m obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih. Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
jjurjus.
La Salle», El. 24. jan.
(Slavno uredništvo Glas Svobode': — Prosimo Vais, da natm. dovolite ¡malo prostora, da se zahvalimo vsem1 d’arovalbeim in dobrotnikom širom Amerike, ki so nam priskočili na pomoč v tej nesrečni;, žalostni uri, ,ko smo ostale brez očetov in rednikov na tem svetu — toda ne brez prijateljev iln dobrih sre, ki so se spomnili nas, nesrečnih sirot.
Sprejmite v imenu nesrečnih vdoY in sirot v Cherry najprisrč-nejšlo zahivalb vsi skupaj.
Frančiška Wesel. Marija Retel. Marija Pirh.
r. Richter “P Al N-EXPELLER
Kaj ti koristijo močne mišice. 5^ trpiš na revmatizmu.
PAINEXPELLER
dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bolečine in odstrani njih vzroke.
Po 25c. in 50c v vseh lekarnah.
F. Ad. Richter & Co ,
215 Pearl St , New York,
Pazite na varstveno zna'Ynko s sidrom.
%V)I.
ALI SE BRIJETE DOMA? KS«
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z vjese-ljem zamenjamo y vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo^ vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Bru-siipo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite,še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
►
►
►
►
t
t
►
►
1
JOS. KRAL ►
417-419-421-425 W. 18th St.. Chicago. 111. £
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PERU Pivo.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
-----vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
I
l:
VLOGE 82.500,000.00 GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . 8100.000.00	J
Prva Itt edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje oo 3 % od \
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele § 9veta: prodajamo šifkarte iu pogojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
t
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
CJeuju pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svtrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
ATLAS BREWING CO.
slujfe na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | ORANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Slovensko Delavsko Podporno in s====Peniijsko Društvo^^^
Ustanov.
K
* ». * 2 «k 1	♦
♦Mt It«
21. nov. 1909
DARRAUH, PJENNNYLA ANIA
GILiAVIM ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Dhrragh, Pa. Box 1-40. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108;
BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
MESEČNO POROČILO SLOV. DEL. POD. in PEN. DRUŽBE. SPREJETO NOVO DRUŠTVO.
Štev. 3. v Claridge, Pa., dne 24. jan. J. Batičih c. št. 44; H. La-
mmt, 45; M. Draftima, 46; L. Jeras 47; M. Jeras, 48; Iv. Jeras, 49; L. Arhar, 50; V. Murn, 51; B. Terček, 52; Iv. Robas, 53; M. Paulin, 54 i A. Razpotnik, 55.
SPREJETI NOVI ČLANI.
V društvo št. 1 v Darragh, Pa.: Ivan Žerjav, 41; Ig. Založ-
nik, 42; I. Renk, 43. DRUŠTVENI NASLOVNIK.
Štev. 1 Darragh, Pa.; F. Brunet. Box 54. predla; Frank Capi, Madison,. Pa., Box 23, tajnik; F. Dermota. Box 36, blag. — Seja vsako 3. nedeljo v Keystone dvorani.
Štev. 2 Adamsburg, Pa.; Št.
Flore, Box 1'22, preds.; Alois Fle-
re. Box 122, tajnik; J. Simončič, Box 88, bla^.; vsi v Adamsburg, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Štev. 3 Claridge, Pa.; H. Lamut, Box 283, preds.; Iv. Batich, Box 487. tajnik; L. Arhar. Box 451, Iblag.: vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mestecu v Nemški dvorani.
NA ZNANJE.
, /
Rojakom v okolici Darragh, A-rona, Madison in Herminie, Pa. se s tem naznanja, da je društvo štev. 1 pri svoji seji sklenilo, da od 1. marca naprej plača vsak novo pristopili član poleg vstopnine in rednega asesmenta še $2., katera svota se kreditira dotične-mu elanu, dia se i'z iste svote plača dva mesečni redni asesment. a ko isti sami ne pride na sejo, da bi plačal. S tem se' prihrani veliko sitnosti pri društvenem kakor tudi glavnem uradu.
Ta kfirak je priporočljiv vsakemu društvu in je posnemanja vreden.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu imajo, do sedaj ustanovljena društva svoje mesečne seje. Kdor želi pristopiti naj se zglasi v dvorani dot ič n ega društva.
Rojaki, ki. žele ustanoviti društva in jih priklopiti naši Družbi, naj se za, vsa pojasnila obrnejo na spodaj podpisanega.
Cenjenim društvam S. D. P. in P. D. ob enem naznanjam, da so se začeli rojaki ,po «eh krajih Z dr. držav oglašati za pristop. Satmo ta tedieu sem odposlal 'navodila za ustanovitev 3 društev. Začetek je lep in če bomo s tako naglcstjo napredovali, ne bo dolgo do konvencije, na kateri si potem vise potrebno vpeljemo in u-krenimo ter uredimo .penzijo vdovam in otrokom umrlih članov'in starostno podporo.
V začetku1 je šilo vse s polževo hitrostjo naprej, temu pa je bilo vzrok čakanje na tiskovine in drugo in zato nisimo mogli tudi javno nastopiti. Sedaj imamo vse potrebno za sprejem društev in posameznih članov.
Tedaj rojaki, sedaj se Vam nudi prilika vstopiti v društvo za. malenkostno sveto. Snujte po-drdžnioe iu jih priklopite k Slovenski Delavski Podporni in Pen-
zijski Družbi, katere glavni smer je podpirati d'elavce in njih drn-!žinq. Ta dlružha je ustanovljena za delavsko korist. Ne bojte se čukovi in mračnjakov, katerih glavni princip je ovirati in otež-kočiti vsak napredek. 'Ne vst.raši-te se klečeplazcev in “pristnih” katoličanov, kiedar vas ovirajo, temveč storite svojo dolžnost na-prarn seibi in svojcem, ter pristopajte v S. D. P. in P. D.
S b ra t sik im pozdrkvom
Fran Plazzotta, tajnik.
Box 23, Madison, Pa.
KARIERA IN EVOLUCIJA.
Bivši predsednik Zdnilženih držav, Theodore Roosevelt, ki se sedaj nahaja nekje v Afriki, kjer ■mori im ubija divjačino, je za časa svojega predseidinii.štva, kot po-
l.tiikar igral važno vlogo, katero pa je končal s tem, da ni za ljudstvo, ki ga je: posadilo na prestol ničesar napravil.
Ta bivši predsednik je, uvidev-ši, dla se mu prvi termin bliža Ikomeu, za.gralbi.! po pesku, da ga državljanom nameče v oči Začel je raizgnajati im vpiti proti hrustom, ,češ, razbil jih bom, toda časa mi primanjkuje. In s peskom oslepljeno ljudstvo je vrjelo temu 'baharškemu nastopu predsednika iu ga z nova izvolilo. Dalo mu je štliri leta, časa dovolj, za raiZbitev trustov. In predsednik Roosevelt je razbijal. razbija] in nič razbil, tnusti pa so ee še pomnožili in ojačili. Ravno v dobi njegovega predsedovanja pomnožilo se je število tru-tov in njih kapital se je trojno ojačil.
Kaj je toraj storil predsednik Roosevelt proti trustom? Kateri trast je razbil? In je-li preprečil samo eno kombinacijo? Od vsega tega ni nič storil in rečemo lahko. da. bivši predsednik Roosevelt ni alli vsaj ni mogel storiti v tem oziru ničesar, daisi je rjovel
v javnosti nad temi “'zaiže'1 j enimi” državljani pri vsaki priliki.
V tem oziru Milko rečemo, da bivši predsednik Roosevelt je igral fin» kariero za kulisami, kolt gledlatliški igralec na odru zadaj za zastorom, ko ga nihče ne vidi	\
Njegov naslednik, sedajni pred sedlnilk NViKitam H. Taft uvidel je 'potrebo kariere, poprijel se je Rooseveltove taktike in 'začel grolziti truBitom, da jih 'bo raiZbil, ,na drugi strani pa je izdal uraden opomin, da zagotovi “one” ponovno, da se jin> ni ¡treba bati, da bi razbil kateri trust.
To je lepo odi gospoda Tafta, vendar njegov opomon je bil ne-ipotraben, ker skušnja izza. Rooseveltovega predsedovanja nas uči, da. predsednik ne more proti hrust orn ničesar storiti.
To je Dolitika, kaj ne ?
Če ’bi Taft raabil samo en trust, dolbii Ki dobro spričevalo in zato se mu ni treba hvalisati in ne zvijati, kot kača, kedar se ji na rep stopi, če se mn. posreči transformirati samo eden reven, slab, mal trust v maso tekmujočih, tvrdk, ki bi budi v retsudei med seboj tekmovale, bil bi to čin, kateri še ni ibil do sedaj dosežen, reklo se bi, da Taft je storil v resnici nekaj dobrega v prid ljudstva, ki ga je zvolilo. ter d'a ne igra samo kariere dobrega politikarja.
Da 'bi en sam človek Ibil v stani razdreti ti'<..' f je nesmisel in taka nezmožnost, dla .se je ne da tolmačiti.
Razdreti trust pomeni ravno talko, kot ¡če bi človek rekel, da bo vise peteline spravil zopet nazaj v jajica, talka nezmožnost, kot če bi človek škušal prešteti koliko kapljic vode je na svetu. In če se 'bi Taftu vendlar le posrečilo raiZbiti 'katerikoli trust, potem bi nastalb vprašanje: Kaj je sedaj iza storiti?
Če 'bi raelbil eu trust. to bi se
reklo, da je začetek, toda vprašanje hi 'zoipeit nastalo, katero smer se naj potem zavzame.
Trust je logičen .Izrastek rnaši-narije in svetovnega trga. Če mu hoče izdreti koren, niora uničiti želelznilce, pošto/ brzoja.v in telefon, Iki ,so ustvarili svetovni trg. Stroj mora uničiti in ga nadomestiti >s ročnim orodjem in ko to stori mora otemtaiti misel in možgane iznajditeljev, ker drugače zopet pridejo razni stroji in nove iznajdbe.
Potnim, ko se je vse to «godilo, 'ko se je človeštvo zopet potisnilo naizaj v kamenito dobo, j;e rešen problem za trosite izopet za par tisoč let, .in od začetka bi se zopet povzdigovali, gori, gori do ’ tam, od koder se nas je nazaj potisnilo.
Do tega pa ne bo prišlo in treba je poiskati vse drugih sredstev v dosego uničenja trustov, ki duše delavca, liki mora oziroma. razburjena Ikri in mišek
Vdalke stvari pa je konče enkrat in talko -bo tudi s truisti, — toda ne tedaj kedar bo g. Roosevelt ali Taft tako hotel. Edino čas. ipameit in razsodnost ljudstva 'bo doseglo ta, namen in temni pravimo evolucija
Človek se (bo povšpet stopno višje, nabil 'bo razum in delal kot mu diktira čista pamet. •
Da 'bo do tega prišlo, priskrbel bo trust sam s tern,, da bo odiral, gulili in izrabljal človeško družbo ido meja, kar bo prisililo zadnjo, da nPkaj Ukrene. In ljudstvo. zavedajoč se položaja, bo ukrenilo.
Prej 'Mkoriščevialni trust. — to je «a produktivna sredstva, — ho postal last ljudstva : ljudstvo pa, bo' vžnVato sad svojega pro-dinlktat—• sadi njegove zavednosti. V svetovni zgodovini pia se bo za-bikžilo. da ljudstvo je igralo važno vlogo, ne pa kak predsednik, kralj ali maziljeni mameluk.
POZOR ROJAKIH
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljutujejc.
je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času še najrajše cnglašajo kateri bolezni n iti .poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolni-■edna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo.
VARUJTE SEBE UN VASO DRUŽINO
v sak bLovenec mora cuviatii sameiga sebe, kakor tudi svojo d'ruiz’.no pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljevati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh 'Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda, oZJlravili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso zamegli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti-in ne poznajo pravih sredstev in dohirih zdravil. Zdravniška spretnost in čul/Jodel-na metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medical Institute je še vsakem pomiagala.
Ako toraj boljujete na kale iv j označenih ali sličnih bolezni, kakor: bolezni pljuč, prs. jeter, črev. želodca mehurja ali bolezni v grlu. nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko d ha,nje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vrečico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragnje •po životu, nečisto ali pokvarjeno kri. vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živčno bolezen, onemoglost v spolnem občevanju, posledice samo izrabi j e vanja, raaziile. hraste ¡¿padanje las ali kake druge kožne 'bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neploClovitost. beli tok, sifilis, jetiko itd. Ako i mast e tajno miožko alj žensko ibolezeno, ne odlašajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na
140 West 34th Street, New York
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša «dfavila, izborno postrežbo teir bodete pod oskrbo glavnega profesorja in ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tasloče Slovencev tekom' 13 let svojega obstanka toga slav nega in Dobrodelnega zavoda. Vsakemu slovenim je znano dobro ime in slovitosrt THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jeden najstarej-ših in najboljših, in da je edini zdravniški zavod' v ¡New Yorkiu ki ge sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki danas po čašo pfeih oglašajo in zdravila po nizki eeni prodajajo, dasiravino niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute, prosili za dovoljenje, da 'bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo.
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in tto zastonj. Pišite ali pa pridite osebno -v
C. COLLINS, ustauovetelj Collins N. Y. Medical Institute za dobrobit Slovenca u Ameriki.
PROFESOR Dr E
Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenite, od Dr. E. C. Collinsa spisano 'knjigo: “Človek, njegov» življenje in zdravje”, katera vas polduči kako si zamorete zdravje obraniti in kako Vam ie mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka
Dr. S. E. Ilj-ndmam, Vrhovni ravnatelj.
URADNE URE SO: Vsaki dan od 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in pet kih od 7 do 8 ure zvečer.
t
6
\
GLAS , SVOBODE -
DOPISI.
Indianapolis, Indi.
Velecenjeno uredništvo: —• lipam. dla. se ta doipiila ipo- vaši obsodilni antilosta-o fooša ogne, ker že je 'belo skoraj čais kaj novielgia naglim 'či^aiteilijem ponuditi iiz naše n-a&elltene.
Dinari eitatelj! Znana ti je naša naisisftbina več ali manj. Tukaj je ¡bila imeinlda hotna k riza rojena in tudi» pokopana. N:, v. imi. p.! Pa še se nisrmoi pnaiv ojačili, že nas ■dteuiga po isulheimi grlu gulili- m ta ni Ibriiaa, teUntvete kiriiž. v. podobi gospoda ,s zvezdo, poslanega, od “Suhega”, klatenega, -za Sha-mk kličejo. To ,vse je naš žulpan — saj simo ga ¡zaslužila. -Sed-aj teiče- ipe.s, idrugilč pa, izaijec, včasih pa, oba (seveda le ob neidjeljiah.)
Dela se še precej na viselh kTa-jilft; večina rojakov dela po li-vapnalh. Zasiluiži se po miam-erj u dola, in dela-vea. Trpimo dovolj, toda vseeno ise še kateri naj-cUe, da tu pa tam v-esseUjo zapoje:
“Ne bomi kosil nebom kosil po 45 Navadna “žomalda” je po 65 in italb-ak.”
Pa k,a j mu pomaga?! Če ga bosis steši, pa mm d)a “koiso” ipo-tem je ,p¡a gotod bye.
V društvenem oziru napredujemo d-olbro, talko moški kot ženske le v Vnemi oziru smo daleč odizad Dramatičnega klliulba naimi manjka,, Iki bi naim vsaldlil malo več ž.v-ljenja in veselja.
■.Moči je dbviolj, le začeti je treba iin pustiti strah pred lastno senco. Živeli.
Ivan Žvanut.
Primero, Colo. —
'Cenjeni: — Ker nisem še 'čdital dopisa iz naših planin, upam, da bloide-te natisnili telh par vnsitic. Tdkiaj so premogovi rovi in dela •se skopo vsaikS dan: zaslužek pa je raizldčen, eni izaislnžijo ¡boljše, drugi slabše. Naši “kričiistilei ” nas irakoriičajo kolikor hočejo, iker nii.maimioi nobene -organizacije.
Tu žiivilmio med raiznilmd na-rod-noisbmi in sicer je .najvieč Japoncev, M Mk-an-oe-v in Italijanov, ki se malo .brigajo za ilzdbraizbo in •delavsko organizacijo. Tudi mi ¡Slovenci ismo zelo malobrižni v tem oziru. \
Tuikaj Vam pošiljam novega naročnika ,in ¡metnim, ida.ako vsalk ¡naročnik “Glas Svobode’’ taiKo stori, bodemo kmalu la'žje naipre-diovali na deflaiv^kem polju.
'Koinieam:	doplsia -piozdraivljam
vise rojake in rojakinje po Ameriki, tebi list pa najboljši uspeh, dla 'bi se ¡kmalu razvil v dnevnik.
Fran Kosirnik.
Black Diamonld, Wash. —?
Uredništvo Glas Svobode:	—
Moj 'namen ni bil zapustiti Black Diamond, Waisto., Iker z delom še ne gre tako silalbo -a. zasluži sei kakor -po navadi ttadi slabo. Se to malenfcolsit, katero revn emu delaven kapitalistična lakomnost prepusti, hloičejo klerikalci vtakniti v svojo nikdar polno malho.
Black Diamond je postal pravo gnezdo klerikalcev, sosebmo v laaldlnjem času. Ko se je pobiralo >za revnega siroimiaka P. P. so bili Din hm dite iined prvimi, ki niso nič pomagali, Italijani pa so sploh imailo-darni. Ko se je pobiralo 'za nlboge ¡siiirote. prizadete v-sled grozne katastrofe, v Cherry, Ul. nabrala -se je le «malenkostna svata. Ko je društvo “Zastava -Sla-ve” št. 4 S. S. P. Z. priredilo plesno veselico prodalo se je samo 26 vstopnic ; za 'klerikalne namerne Tprilziorjena pleisna ves-eliea je pa do nesla čistega dobička baje $900.00' !
iS klerikalno bando na .stran, imaim ¡bolj važne stvari za poročati !
Dne 1:3. ,m. m,, je v (p-rem-okopu št. 11 zaide!a nesreča rojaka-ko-čdviarjia Ferdinanda Grilla. Plast premoga ee je nanj izruši-la in ga težko poškodovala.
Klavno pretelkli/tedem -bil :sem pri njem in ob tej priliifci#une je nagovarjal. da se vklenem v zakonski- jia-ram. Bes, pri njeim je deklina, vrtina rožjiaa-, ki je bujno p-renalšalia marisifcafc. poželjiv pogled. kot vrtna roža, ko jo pol jim bilja s-olne,e s svojimi gorkiinp -žarki. Imel sem že fcaimlbo .na vratu a miaojfaailo mii je -oklepa. za tovarišico,. toda iziimia je in tla so postala ledena in opolška. Klado drsi in mieni je talko melznanislkio po-drsnilo. dia še danes nilseim na pravem mestu. Okoli tavam kot hudlolu-mik in -z-ato Vas prosim,
da niti list hsitavitej dokler vam naznanim», kje se bom vstavil.
Pred piar dnevi obiskal s^an rojake v Issaquah). Ti so naprednega miBlemja in pogovarjali simo se o 'Ustanovitvi društva, katerega 'bi priklioipilli IS S. P. Z.
Bei.iaj Vampa povem vzrok, zakaj sem se ločil joid tod. Priganjai-'či v rovu so m'Miill, da seim' ,suženj ialli> miula, pa zmotili so se zaenkrat, ker pokazal sem jim “o--sle ’ Poleg te vrste ižfiivine se pa dobe tni tudi ljudje, ki imajo jezike dlolge kot kače in strupene is-totako in radi tega -zapuščam to ¡mesto.
Od prijatelljev '-vzamem težko slovo, kličoč jihtf ostanete zvesti ! Brate društva št. 4 iS. S. P. Z. pa
^irčmo polždravlljaim im povdarjam; Agitirajte .za. društvo in ne vstra-šite se onih, kil Vaim naraprotuijejlo.
Pred’no zaikljlulčilm še nekaj. Ko sem pred n-dv-iim letom agitirali za “Glas Svobode”, mii je marsikatera go-rlba na ušesa padla, toda ustrašil! se nisem-. Rev. A. Mlinarja ipa pozdravljam ker me je obdolžil, da. sem ja« edini doipilsova-telj na Gl. Sv. Bolje bi bilo, -da bi nastopil proti “poliilcimianu”, ki mu' j-efVMšeft”, žvian poroka, prevzel. Pripomnim' pa., da sem o tem» nobeškeim agentu marsikaj .slišail, kar bo še nekoč prav/ prišlo. —
-Citate,lije G. S. pozdravljam, li-' iteu pa želim' toliko naročnikov, da mju bi Ho mogoče nas vsaj dvakrat na teden obtekaiti.
JVlath Kramer.
Oregon City. Oreg. —
Cenjeno uredništvo: Gotovo je marsikateri izimield cenjenih eitatelj,ev ra-dloivedeln kiakio- je cela stvar raldi Andreja Kodreta. Kakor ¡seim že te omenil v št. 53. “Gltate -Svobode” je -bil ubit v pa-slovfnOci W. P. & P. Co. Stvar je bila tako:
Kodre se j-e podal na de-lo 11. julija m. 1. vesel iin zdrav. Koimaj j,e bi L -eno- uro na -delu ga j e že doletela nesreča. Pomagal je namreč pri nekeimi sitroju natakniti gon-illni jermen, ki ga je potegnit za seibo j in mu je -glavo raizbilo ter mu izlomlilo desno rolko in nogo. Tako p oškodovan,ega so prinesli) k rOjaiku Sajovicu, -pri katerem je stanoval. Sajovic j-e -šel takoj k njelmu v sobo, ker zadnja ura -mlu je Iže bila in na to ga je v pričo šeidlem drugih rojakov vprašal: Andrej, ali me poznaš?” “Ob-, Frank,” je odgovoril Kodre, “kaj te ne bi poznal. Tukaj v žepu imaim $253 denarja, katerega. telbi izročim, da ga pošlješ mojemu očetiu. ” Nato ga Sajovic 'vpraša, fcedlaij naj pošle denar in Kodre .je odgovoril, da takoj, nadalje je povedal, da ima dobiti od roj,alka N. N. $10:00 -katere naj tudi doimo-v pošlje, Pb encim je ,pa omenil, da ima še nekaj -zasluženega v tovarni, katero svnto pa nad Sajovic pridrži aa hrano• in drugo. Oči-vid'no je, dla Kodre je upati na okrevanje. Ko je diaval ta naročila je bil pri zdravi pameti. k,ar lahlko priča -sedem rojakov. ki so bili navzoči.
Reveiž' je inmrl in kalkor 'hitro 'šo ga odpeljali na mirodvor začela se je farfka gonja. Dva farSka petolilzóa sta 'hitro jet-ela v fanov-ž ter “častitemu” vse povedala, ‘venidiar vrag si vedi kaj sta mu ta dva tolmača natvezla, ko noib-ep. izanied nju- niti slovenščine dobro ne ume, kaj še le dnuzega jeiztika. Letanje se je -pričelo on Boncii-ja idb Pilata. Najprej priide do Sajovica mestni župan ter mu rlkaiže, da mora izročiti dotičnii ■denar farju, vendar Sajovic se za to ni 'zmietnil teanveč trdil, da istega pošlje- očetu ra-nijkega (pp. ur. Sajovic jie prav -imel.) Na to so ga strašili -s pollifeijio in irnož, vsega ®it do grla, je neis el denar v fariovnž (Gp. mr. Kar pa ni prav storil.)
LBrišeidši v fa-ro'vá se imiu far nasmeje in pravi: “Kaj ne, on ima $2610.-00?” - “Ne,” odgovori Sajovic. “On iim-a $253.20.” Far se je dolb-reivolj-e nasimiehnil, na kar je Sajovic dostavi: “V nedeljo se vendar nič ne plaičuije?” — “K)aj- Še!” o-dvm-e far. “Le daj, )'e daj,, bom pa potrdikr jiulfcri napravili. ” Tako vidite taki ,^o farji,. 'Nič ne bi rekel, ko 'bi hlil ta far kak S-lloivenelc 'ali Slov-an, a on je -zagrizem 'Neme-e, ki se kaj rad viriElšiavia y naše -zaldev-e.
Ker sem videl, da nikamor ne gane, podial sem se -saimi dvakrat lk njieimhi, ter ga prijel trdo -za denar, a on imi j-e -vedno oldvrnil, da denar lelži na bainlki. Zahtelval
sem, d)a mi pokaže vl-oižno knjižico. da vidi Im koliko denarja je naloženega. Na (knjižici je Ibilo za-piisano : Fa-ttoer Hflddbrabd, Efb--sclbaftšvervvaltier i-n kô sem mu vrnil knijižico- je rekel, ,da ko bodo poplačani pogrebni stroški in -druigo, da bo ostanek poislal na Kodretove -stariše.
Kolilk-o bode -ost-alo od denarja, vročenega farju -se sedaj še ne ve, vendar pa dosti ne, ker far ima svojega odvetnik-a; 'zakaj, tudi ne \rem. Vprašal sem- ga, če ne bo komipanija plačala pogrebnih stroškov. “Ne, ne”, bi'l je odgovor. “Kompani j a plača samo, $325.000”. Kaj sem hotel? Rekel sami mu, -da bom stvar drngač-e pppriijel, pa miolž mi j-e odgovoril, da mene 'pppoiltuama nič rniar ne gre in če ne bodete mdimi, vas bodejo iiz mesta iztirali. V obraz ,sem- se anu žaro ga 1 in mtu o dlo čno poTOdlal, da se nobene grolžnje ne -bojim, da mene st-var toliko bolj zanima, -ker Ko-dre je moj rojak in bila Sva pri koncu. (Ojo. ur. Zalkaij ,p-a niste šli do državnega, pravnika, ter mn -celo stvar razložili, potem 'bi vVJdeli. na kak* način se bi. stvar poravnala in kčdo bj 'bil izgnan iz mesta. Si-eer pa ne velimo, zalk-aj ni rojak -Sajovic takoj- deinarj-a- odposlal v stari kraj, k-aikor se mu je naročilo.)
Fiaršk-e bande in ognja v strehi pe je bati. Kaj bodejo z denarjem -storili in kaiko so cenili Ikovičeg in drugo ostalo 'bom -o priliki poročal. ker kakčr mii j-e far rekieil, ne bo š-e stvar za en cel mesec v redim. Zahteval sem, da mi da natančen račun in -sedaj istega pričakujem.
Dlotičnli far je dal -celo oglas v časclpils, -da ise zglasijo vsi oni, k-a-te-ritaii je Kodne' kaj -dolžan in na ta nač-iln sramoti čaist -umrlega in ■se Ib-rij-e norce iiz Vseh Slovencev. Če ga pa ktedk) vipruša zakaj trati denar pp nepotrebnem -pa odvrne : “Gesatž iist Gesetz”.
Tu seim podal resnilčn-o dogod-bo, ki mami naj Ibo za vzgled in svarilo pred farji in kapitalisti.
Zdravi vsi! Peter Kurnik.
Taytllor, Wash. ja-n. 26. 1910. Cenjeno uredništvo Gl. Sv. !
-Pioročati Vaim hočem od^ nSsre-če, kaltera se je pripetila dne '24. jan. v tukajšnjem premog-okopn.
Nieikega Fin-a, i-menom Andrew JPhnson je tuikaj zasulo. Nesreča se je pripetila ob 1 uiri popoldne. Ko »sem bil ja-z pri jami ob 9 utri zvečer, ga še niso ven d'o-b li. Dicibiivši' ga ven je -bil seveda mrtev.
Drugače je pa bilo z njegovim “partnerjem” Andenson-om. On je slc-er rÉel smrti, vendar ga je pa ujelo za roke in noge predu-o je imiogel i-z prostora -umiti, taiKu, da si» sir-oiruak ni- mogel nič poimia-gati. -S-cer je Mic-al na pomo-č, ali nikdo ga »ni slišal. Tako je revež prestal 4 u-re v tem stanu, -predno so ga rešili. Za partnerja jim je takoj povedal, da je gotovo mrtev, kar se je-tnldi uresničilo, ko. so ga natšli.
Delamo trkaj stalno in tudi zasluži se š-e ne preslabo. Rojakov ni ¡slišati, da bi se 'kateri v tem o-ziru pritoževal. Nobeden pa seveda ne dobi tega kar v resnici zasluži.
;Saj Mister Editor, ali ste čital i v “Priole tar ou” dopis nekega g. Pirca? Sapr!ot ta nas j-e pa v sramoto pripravil. Ali ste čitali kako imenuje bnaiv-ee (pojdi se 'slovnice učit) Gl. Sv. backe, pastirje in -duševne revčkei? Kar se pa tiče Ibaidkuv gotovo nismo, ker smo drugače ustvarjeni, pastirji smo pa že lahko, duševnih revčkov nlaj išče pa m-e-d bratci svoje vrste, tam jih bo na jveč našel. Toda gospod Pirc, delegat, in bog zrhaji Ikalj 6a vise, to ni karsibodî. Talko se on že lahko znese en malo nad- čdtaltci Gl. Sv., -saj je cn tudi eden tistih “kunštnih” delegatov kiimovcev. Za enkrat Ti svetni jem, da če imaš do 'katerega kalkšno -osebno sovraštvo, ga med seboj poraofnata, nais druge cita.! ce Gl. Sv. pa pusti pri miru, ee ne — kajti -vedi, da mi ise ne pustimo odi nobenega -bivšega delegata v kotziji rog ugnati. '
Telbi Gll Sv. in vsam somišljenikom poizidrav.
Rudolf Gradišnik.
(Op. ur. Gorenji dopis je izviren. tiskan tako kot j-e bil nam postan, kar baiže, da naši čitatelji in dopisovat el ji niiso duševni revčki, temveč možje, ki imajo več v peti, kot' pa dotižni exdeleaat ‘‘Slovenčevega kalibra” v svoji naduti glavi.)
V DAR LJUDEM.
Pošta
Država
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. <•
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. DISTER & CO., Aus 708 Northwestern Bidg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, lil.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.	^
Ime............................ \ <
Dolgo življenje
Trinerjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, v povspeši čilo3t in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.	^
Istega sme rabiti v;ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drngia zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser.' št. 346-TisDe pripirocil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra-
'! Pišite v
JOSEPH TEIN EE’S
REGISTERED
domačem jeziku
vniški nasvet, pa pasti, zastonj
JOS. TRINER,
l	\
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago
Oitatelje opozarjamo na Trilerjev hrvaški in slovenski briiijayec, importiran in
čizdelek

ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obVežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
CA *MANIAtna tri Viiake)
Največji parnik na morju in njena sestra
CARONI A(dvavijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.OOOton in sta največja na svetu.
S 4XONIA (600cevllevjl.S^o'totlovj
Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. ni of ca.
Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa ig. febr.
Ogrskoi-Ameriška Linija
New York v Reko čez
Gibraltar, Genovo, Neapejl, in Trst. Novi modern'i parniki na 2 vijaka
CARPATHIA. ....13IHX)tonov
PANNONIA...10000 tonov
ULTONIA....10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se ha:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd.
F.G. Whiting, Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1710 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih^potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA
VINARNA
trgovina 6 novodobnim obuvalmo kito5i najboljša KaUfornijska Vstavljena leta 1883	in importirana vina.
Velika zaloga obuval najnovejše kako-- POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljejo isto na dom —
vosti po zmerno niških cenah
JOHN KLOFAT brezplačno! 631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Celoletna naročnina na “Gias Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
Caric
/

9
<B
<8
SB
SB
SB
SB
i
's»
SB
SB
Vi
vB
SB
SB
SB
SB
SB
SB
A KO
NEW YORK.
pn
A K O P°šiIiaš
<$* denarje v staro domovino, «$*
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co. ' v
82 Cortlandt St.,
potuješ v staro domovino, kupi
X parobrodni listek
Frank Sakser Co.
_	82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
/V XT’	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
^	v to deželo, kupi
V.
parobrodni in železniški listek Fn Frank Sakser Co.
„	82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako Hranilnico z dobrimi obrestmi, '	od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
A KO
vi 'Vi 9 9 Vi Vi Vi Vi Vi Vi Vi Vi Vi
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
K.
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
liliji
^ Vedno vetja prodaja Severovih Zdravil je najboljši dokaz njihove vrednosti, i
i
t
i
i
Marte se močiti s kašljem!....
Najpogostnejše obolenje po zimi v našem podnebju so prehladi in kašlji. 'To najbolje opaziš, če stopiš v .sobo polno ljudi. Katke .strašne poklašljavanje! Skoro vsaka druga oseba ima kašelj. Ali tudii ti? Zakaj ga ne preženeš?	/
SEVEROV
BALZAM ZA PLJUČA
■ presega vse lieke za hitro olajšbo kašljev, hripavosti, vnetja sapnikov davite, nediuhe, vnetja prsne mrene, pljučnice in drugih nepri-]i'k pljuč in grla. Pomagal je, bo so bile druga zdravila brezuspeš-
na.	!	1	'	'
Prežene vsako vrsto kašlja. Razkroja nakopičeno sluz
Napravlja dihanje 'lahko. Prepreča mučna obolenja.
Če se hočeš občuvati resnih nepriDk, začni ga uživati takoj. Cena 25 in 50 centov.
“Z veseljem poročam
9 9 piše g. ¡Stanislav Bartosiavič iz Freelanda. Pa.. “ da mi je -Severov Balzam za pljuča koristil več. nego vsa zdravila predpisana mi po zdravnikih. Priporočal sem Se v e rova Zdrazila mnogim znancem v tem kraju in vsi jih smatrajo za zelo izdatna.”
Ni prolij v letaraab Pri nakapa zahtevaj Šemrovih Zdravil imaš li naš Almanah za leto 1910? Ako ne, vprašaj zanj. Zastonj ga dobiš.
Imej ga pri roki!
Niti enktan ne bodi brez zdravila, ki je toli-krat pot evho v Sienerni hiši za utešenje krajevne bolečine, olajšanje vnetja in razgnanje otekline. To zdravilo je
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA.
Nadevano zunaj kot mazilo lajša revmatizem, nevralgijo, mišične krče, izvinjenja, odrga, otekline, žive rane, bol v hrbti, tesnobo čez prša in splošne rane. Dostikrat preprečPza-strupljenje krvi, če se nadene o pravem času.
Cena 50c.
Vliva n mo življenje.
Sološna slabost bledost, začasna glavobol, neredno izločevanje, težka prebava, golenica in razne druge nerednosti želodca, jeter in drobja izginejo, če uživaš.
SEVEROV
ŽrV LJENSKI BALZAM.
Deluje na vse telesne tkanine in žleze, jih krepi in vliva novega življenja vanje, tako d . primerno vrše svoje delo. Prava tonika za bleda dekleta in slabotne žene. Cena 75c.
Zaupen zdravniški svet zastonj vsem.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
RfkZNOIN DRUGO J
Nas je nad 150 milijonov!
1 Slovani .simo eno največ j jih plemen človeštva na «etnija. V Evropi tvorimo Bilo vatni tretjino vsega prebivalstva in zavzemamo med vsemi narodi najt več j i del ženil je.
Ako 9e razmere ne 'bodo predrugačile, se število Slovanov ■podvoji po ' preteku štiridesetih let.	~ .
Tomu ' nasproti se bo število Germanov (podvojilo šele v 100 letih, ono Romanov pa eelo šele v 300 letih.
Vise torej kaže na to. da pripada 'bodočnost nam Slovanom.
Anglež dr. Waehtelbum piše o tem:
“Romansko in germansko pleme je že. odiživeilo svojo dobo, ne da bi moglo uveljavita pravo krščansko civilizacijo. Romanska in germanska plemena so vselej dia-jala predtnost gmotnim stvarem nad duhovnimi ter so si Ustvarila •boga v mamoran.
Potrošila so plemenito svojo mladeniško silo in se čutijo sedaj onemogle, zavedajoč se. svoje lista relostri.
Vse čaka na prihod slovanstva, da ibi prenovil». in prerodilo Evropo ter uveljavilo'' vtsecibče bratstvo ljudi na zemlji. •
Koliko je slovenskih služkinj v Egiptu? Po naj no voj1”) Ih poročilih iz Egipta je zaposlenih v Aleksandriji nad 1000 slovenskih služkinj (sobaric, ¡kuharic 'n pestrež-klilnj), v Kadru.nad 503. v ostalem Egiptu pa budri okrog 500, da »naša torej število slovenskih služkinj v Egrfptu nad 2000. Vse te Slovenke so večinoma, doma s Krasa, tržaške okolice im Goriške.
Strašna nesreča .se je zgodila 7. ml m. v D. M. v Polju. Gostilničar Aiuer se je spravljal spat. Preje je še naročit dekli, kri je pestovala. .otroka, naj pospravi dete na kfop ter ga jela slačiti. V tem trenutku je pristopil- sosedov, se ne ltletnii dteček. Imel je v rokah flelbentovo puško. smeje se je •rekel, da bo dete r.idrelik In res je nameril na otroka. Puška se je spnožiia in krogla ja dete zadela, v čelo. Dete je umrlo na rani.
Strupene kače na Štajerskem. Lansko leto se je na St a.jenskem ubilo 6831 strupenih kač. Ker sr plačuje na Štajerskem od ubite sitni'(pene kače /po 50 vin., se je iz-iplalčalio lama 3415 K 50 vin. — Mod /ttapolslanimd strupenima kačami je bilo 4344 gadov im 2487 modrasov. Iz Spod. Štajerske se je poslalo skoro izključno modrase. —
Samomori na Dunaju. V letu 1909 je bilo na Diunaju 520 samomorov in sicer 374 moških in 146 ženskih. Poskusen ih samomorov je bilo 853. Najmlajši samomorilci so 'brili en 121etni. etn 131etni in dva Mie trna dečka; najteitarejša «¡Urno rilca sta bila nelki 871etni starec in Soletna starka. Samomorov ilz ljubezni je bilo 197, ratdi Ibo/lcEnii 185. radi revščine 138 in radi rodbinskih siporov 172 slučajev.
Lani je umrlo v Ljubljani 1284 oseb — 77 več nego leta 1908 in 1 manj kakor leta 1907. Pičla polovica telil smrtnih slučajev pripada raznim hiralnicam, ubožnicam, zdraviliščem in bolnicam, 'kamor prihaja s 'kmetov vedno več bolnikov zdravja iskat. — Zdravstvene razmere v mestu so bile preteklo leto neinavadno u-godne.
Društveno stanje v Ljubljani leta 1909. Lansko leto je Ibtlo v Ljulbljanii 257 poslujočih društev in sicer 208 slovenskih in 4)9 nemških. Prostovoljno se je razšlo 14 društev in sicer 10 slovenskih in 4 nemška. Z odobrenimi pravili je ostalo 9 društev n «ustanovljenih in sicer 6 slovenskih in 3 nemška. Oblast pa je razpustila eno društvo. —
Čudna prošnja. Sodnik dir. L. Gal v Subotici je poslal ogrskemu juKtičneirnu ministrstvu sledečo prošnjo : Ker je premestitev su-botičmega fitlknsa v Pesto .povišanje. in kigr je bil premeščen zaradi nerednosti, ki jih je storil v nekem procese, prosi dr. Gal ministra, naj mn svetuje, kakšen škandal naj-napravi, da bo povišan : kajti samo s poštenim- delom .ne doseže toga, po čemur davno hrepeni, namreč priti v Pesto. — Prosi, telegrafičnega odgovora in obljublja, dia je pripravljen na-
praviti tak škandal, kakršnega še ni bilo.
Benetke v nevarnosti. Listi poročajo, da kažejo nekatere palače v Benetkah velike razpolkiliue m da so v nevarnosti, da se podero in to zaradi tega. ker so zaradi ve!./rega trgovinskega prometa morali ,pog4clbitii kanal sv. Matka.
Premetena goljufica. Pred nekaj dnevi je prišla k nelki ženski na Predoiviteevem selu Frančiška Domnilkova, postrežnica rojena 1873!. 1. v Mostah .pri Kammiilku in ji začela pripovedovati, da je bila pri ljubljanskem knezoškofu, da jo je le-ba prosil, ker potrebuje denarja, naj mu ga kaj izposodi pri pobožnih ženskah. E>imim:(kiqva je zatrjevala, da škof nujno rabi denar in d'a .bo gotovo povrnil. Po daljšem nadlegovanju j.o je D'iimnlvk)Ova pregovorila, da ji je izročila 80 K, vse lkar je imela, na.] da škofu Ikot .posojilo, čez nekaj dni se je dot. len a ženska hotela o tem prepričati in prišla na to, da je ogoljufana.
Več junakov bi rad vzgajal gospod grof Stiirgkh, doslej še na-ulčni mliniistcr v Avstriji. V šol-Ike čitanke spraviti .berila vojaške vsebine. Vojno ministrstvo je baje že .pozvalo oficirje in vojni-ke uradnike, ki mislijo, da imajo kaj ipisa.tc.ijdkega talenta, naj napišejo kaj takih sestavkov. Letpe nazore imajo res v okolici grofa Stiirglhha o vzgoji! In lepih reči je pričakovali od oficirskih piisa-teftjdkiih talentov! Če mislijo vele rodni gospod grof, da nima mladina dovolj «amisda za pretepanje in junačenje, Ibi se miu še moglo verjeti., kajti on je imel naj--bižei od' prt ih dni svojega dragocenega življenja svoje guvernante in hoftnajdre, ki so pazili na' to. da se ne spotakne ob kakem kamenčku. Ampalk če bi kaj vedel o življenju mladine, bi- se lahko prepričal, kalilo rad: se igrajo šolski pugiiaivei “soldlate”, voj--Iko”, raubeirje in žandurje” itd. Veselja za ravs imajo fantje ponavadi vsaj toliko, kolikor ga je treba: da bi bilo treba to nagne-nije šei bolj ,podžigati, pa doslej res m.šnno vedeli. Posebno čudno ie pa, da se ogreva za povesti o prelivanju krvi in za slavljenje umora tisti grof. ki na drugi strani ne končno- skrbi za katekizem in šoltJke miaše. Doslej sie je milita rižem vedno izgovarjal, da je potrebno zlo- in da je puška zadnje sredstvo. Voj alki /po poklicu <o sicer vedno m¿stil-i. da so prvi na svetu. Sedaj bi gospod grof dilžavljamčim sploh , rad vcepi •mnenje, dia je prvo boj, mir pa 'postranska rele; vojak je potreben, žalostno je. da morajo poleg njega hiti tudi civ.ffiidii na. svetu. Morda se še 'Zmtšllijo. da nastavijo namesto učiteljev frajtarje im ka-iprlole; piotem- ¡bi bilo rešeno tudi vprašenje ulčiteiljisikih plač.
Svoji ženi je presekal glavo 30-letni monter Bergman na Bavarskem. Bril je mnenja., da niu je dala strup (mišenco) jed.
Imenovanje škofa Nagla za ko-adjutQirja dUmajlsktlmiu maldškofu Gnuschl je iavršen-a stvar. Nagi delbi malenkos.t 3<!.0(¡0 kron na leto in uradnio stanm^amje, zato pa postane ipo smrti GrUBche dunajski nadHkcf !.n seveda tudi kardinal. Nagi je prišel na mesto, na katerem je bril dosedaj škof dr. Mauschail, ki so ga klerikalni krogi smatrali za premalo klerilkal-ne,ga. alti celo za liberalnega. — Njegova ddmiiisija. se .pripisuje posebno vpli-Vn knjegi-nje Hohen-bivrg, nekdanje grofice Ohoteili. sedanje žene prestolonaslednika Franca Ferdinanida. Knjiegmj-a je nadvse klerikalna.
Molitev, ki je prinesla škodo. Mesar Danizig je doživel v vlaku med vožnjo ilz Prage v Krakov nezgodo. Ranjenec je tožil želez, upr avto	14.000 K odškodinine,
ki bi jo budri, diofbdl. da se -niso našle priče? ki so potndhileu da je me-saršponc/sirečill le zato, ker je med vožmjo vstal ter mio-Hil.
Čuden dušni pastir je vsekako šuntjanški župnik Nemanič. Na prižnici seive-dno krega zaradi 'bare in zaradi tožb. ki jih je vložil ■proti svojim žuipljainom. Če je pa resnično, kar se nann p/roča o njegovi pridigi na praznik Matere božje, potem pač župnik Nemanič ni spoisclben za dušnega pastirja, ampak bolj za koujsik.ega .mešeta-rj-a'. Rekel j,e baje: “Pri moj dluš, dvakrat ,se-m izgubil, »daj p§, ne bom,” namreč tožbo radi 'bare. Potem je ljudem rekel, da naj pri blagoslovu vsi pojo ter je (baje svoj ipoziv .podkrepil z be-
■ k
sedamii; “Saj te nebo hudič vzel, če boš enkrat usta odiprL” V šemt.janškri cerkvi so imeli tudi prav l-ep visok oltar, pa ga je pustil župnik podreti, na njegovo mesto pa je postavil nekaj, kar je 'bolj podobno sušilnici za hruške kakor pa oltarju. Zdaj je pa nagnal vse tercdjalke, da nadlegujejo ljudi za nav oltar. Boig je bil gotovo zadovoljen s starim oltarjem', če župnik nii -bil, naj si ga adaj sam n«, svoje stroške napravi. Mi revni kmetje pa nimamo nič denarja za župnikove muhe.
Duhovnik — defravdant. Pater Ohiiziziola. kurat v Fiane na južnem TiroCkkem, je poneveril v kmečki posojilnici 40.000 K ter .pobegnil.
Duhovnik proti farjem. Višji dvorni prepovednih dr. Grane v Meiningenu je te d,hi šel v pokoj. Poslovil se je od cerkve s prepovedjo, v -kateri je rekel: “Želim iz vsega srca in iz vse dluše, da bi hudič že enkrat vzel vse farštvo v vseh cerkvah in v vtseh šolah: to raj 'bedasto domišljavost o nezmotljivosti. kakor z njo združeno goppodstivaželjnost in zavist.”
Značilna resolucija je bila soglasno nprpjet.a v seji občinskega zastopa v Žalcu dne 24. decembra 1. 1. Resolucija se glasi: Občinski zastop v Žalcu kanstatira, da se, je povodom ra.vno zavnšenega ma-sijona v farmi cerkvi v Žalcu javno napadalo in z nizkimi psovkami olb/kfadlallo napre/dmo miisleče prebiva,M,vo žaluke občine. Kon-statiira. da je zavladalo vskd tega veliko razburjenje, katero'se je žalilhog pojavilo tudi v poulic-n! demonstraciji nasproti misijonarjem. Občim, ki zaistiop obsoja te dcimonstraelije, obsoja pa tudi in protestira zoper nečuivamo ips.o-va.nje m/iisitjanarjev. ki so zlorah-ljalii prižnico in dan na dan brez potrebe in neopravičeno žalili tisto ljudstvo, katero je ta božji' hram postavilo z velikimi žrtvami v čast božjo, ne pa v politične namena. — Ako občmtslki z as top sikleipa take resolucije, pot »n si pač lalhlko mislimo, kakšno .je bilo divjanje “božjiilh nainestni-l&om ’ ’. Toda. pomnijo nat): Kdor seje veter, žamje vihar!
Celjski kapucini so že davno znani kot buidi polibičmi petelinu Oni izrabljajo ob raznih prilikah božjo hišo v zloben namen. V ne-dcljlo, 2. januarja t. 1.. udrihali so ner,smili jemo ,raiz pr. žnrilce čaz socd-jalne demdkrate in amentame naprednjake ter z.aihtlčevaii ljudstvu, d'a naj nikar ne bero njih listov. Tijirdj.ei «o se kar krohotali nad h. 'lallostjo teh kuharjev. Oh e-nem sio ti oznanjevalci božje resni, ce se zgražali nad tem. kako .se je “napadalo” zadnjič misijonarje i' Žalcu. In zakaj ? Ker so
“prav učili!” Ilimavei neiiiarni! Povejte ljudstvu, kaj so ti hujskači počenjali na prižnici. A vaiip ni mar resnice, hčerke božje ! Pred' movrinn letotm pa so si ti celj-slkri kaipuiciini prifvioščili ljulbeizen v 'predlmet svojih vzgojevailnih ipridiig ter ob tej priliki prav na-zx>rno govorili, k alko se razni zaljubi jeni parčki vaflja jo ko pre-šiičlki na gnoju. Da, to je ljudska izobrazba!
Verski mir, ki naj bi — po mnenju “Piteciola’” — označal dbbo šlkofovanja mrml-f. Nagla, iluistruje naslednji dogodek : V Laniščah v Istri' je brila na sv. Stefana dan ceilkev po Ima ljudi. Ljudstvo je sicer že prej vedelo za. navedbo 'škofa Nagla, s katero se prepoveduje najlmianjša ralba sloi^an-slkega bogosluKiik. Vendar je ljudstvo im.iirno čakali). A ko je duhovnik zapeli “Gloria in excel-siš Deo”, tedaj je nastal hrušč ip trušč i'n ljudje ,so zapustili cerkev. Šlo je iz. cerk ve vse: ¡staro im ■mlado, moški in ženske, obrodi ih starčki, da, celo ministranta sta jpus|tila dkihovnilka samega pred oltarjem. — In Iko j.e duhovnik 'uvidel, da bi maševal sami sebi, je maso prekinil in odšel iz cerkve še orn. —- Kakor v Lamiiščah na dlan sv. Štefana, takio ni bilo na Bioižič miaše v Sffluimu, v Brestu, v Vodicah, ne v Miunah. V tej krajih ni hotel miti cerkovnik zvonili ¡k maši, ker je vedel, da se bo ma|a pela la timski. — Sipflbh pravijo ljuldje, da ne pojdejo več v pericev, dokler ne bo dotičma Naglova odredba preklicana. — Kakor ,se vidi, je omenjena nared-ba škofa Nagla rodila v Istri svoj sad. In to naj bi bil verski imlir? In to naj bii brilo v korist I cerkve, v korist Rimiu ? — Ne. to je le v korist narodu,, kri le na ta mačim spregleda in stpozna, svoje preganjalce!!!
r¡T(\C! (JT'AROm7
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SV030DE” Co.
1518 W. 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete ........................i1-80
Jakob Ruda...........'•......... ’6®
Za narodov blagor...............$1-00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi..............$1.00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit.....................$1-00
Nina ...........................S1-00
Krpanova kobila ................$2-00
Hlapec Jernej . ................—-75
Zgodbe .........................$1.00
Za 'križen .....................$1.50
Ob zori . ......................$1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25
Agitator. II. snopič............$1.25
Na žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje. IV. snopič-------$1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50
Berite novice, IX. snopič.......$1.75
Trdinatovi spisi:
Bahovi huzarji .................$1.50
Bajke in povesti, t. zvezek.....$1.00
............. II..............$1.00
”	,! \III.............$1-00
„	„	„ IV. ..............—.80
„ V. ...............$1-25
Jurčičevi spisi:
I. zvezek ...............
II........................
III.
IV. V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
Bitka pri Visu leta 1866........—.30
Spominski listi ............, •••—-25
Burska vojska ..................—-30
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—-30
Veliki trgovec .................—-60
General Lavdon .................—-30
Črni bratje ................i • • •—-25
Roparsko življenje ............—.25
Andrej Hofer ...................—-20
Princ Evgen Savojski............—.25
Viljem baron Tegetthoff.........—.30
V	tujih službah ...............—-50
Na bojišču .................—10
Marjetica ......................—-50
V	gorskem zakotju .............—-15
Ilijada . ......................—-75
Krištof Kolumb .................—-25
Uporniki .......................—-60
Vojska na daljnem vzhodu.......$2.40
Zadnja kmečka vojska............—.80
Odkritje Amerike ..............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90
Materina Žrtev ...............—.50
Močni baron Ravbar..............—.20
Repoštev .......................—-20
Babica .........................—.60
Solnoe in senca ...............—.15
Robinzon .......................—-60
Pripovesti o Petru velikem.....—.80
Pod turškim jarmom..............—.20
Feldmaršal grof Radecki.........—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec ......................— 60
Križem sveta ..............■ ■ ■ ■—-30
Zlatarjevo zlato ..............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne...................—.50
Pri stricu .....................— 10
V	delu je rešitev..............—-30
SPRETNOST POLICIJE.
(KONEC.)
Mesto New York potroši %sako lete $5yOOO,'UIOO aa vzdrževanje požarne bramibe. Zgube tpb požarih v zadnem letu, s» inestjani in naizne zavarovalne družbe imeli 'sadiemikra.t toliko. V gornjih podatkih smio dokuizralli le iiadane
la rj e v okradenega blaga, v večjih slnioajih tudi v-ejč, katkor ona sveta $173.000 'v gotovini, Iki je bila 25 feb. leta 1907 iiz poštne blagajne v Ohicagi Ukradena ali ona $120.000 v državnih bendih vkra-deinih v Denver, Colo. ad Henry Coimistodk, ali ona velika tatvina 11. junija 1905 v Fall River na ladljii Puritan, ailii katerekoli tatvine okolu iNew Yorka, kakor o-
Sienkievviczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih.............$3.50
Potop I. in II. zvezek...........$3.20
Križarji v 4 delih...............$2.60
Za kruhom .......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih...$2.50 Brez dogme ......................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo ........................—.60
Jagode............................—-60
Lešniki ..........................—.60
Zimski večeri ....................—-60
Knezova ’ knjižica:
1. zvezek ......................—.40
II.
VII.
IX.
X.
XI.
XII.
XV.
.—.40
.—.50
.—.40
.—.40
.—.40
.—.40
.—.75
Tavčarjeve povesti:
I. zvezek .....................$1.35
II. ............................$1.35
III	............................$1.35
IV	.............................$1.35
V. ............................$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ................—.40
Ana Karanina ...................$3.20
Kazaki .........................—.80
Knez črni Jurij 			.. .—.20
Nikolaj Zrinjski 		...—.20
Na 'krivih potih		.. .—.40
Domači zdravnik 		. . .—.60
Navodilo za spisovanje raznih	pi-
	...—.80
Postrežba bolnikom 		...—.40
Praktični računar 		.. .—.40
Pravila dostojnosti 		. . .—.20
Slovenski pravnik, vez..'.....	. . .$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5	de-
Venec slov. povesti:
III.	zvezek .................
IV.	„	.................
V...........................
VI.	.........>.......
VII.	„	........\........
VIII.
IX...........................
Zabavna knjižnica:
13.	zvezek .....................
14.	„	...................
15.	...................
16.	„ .......................
17.	.........................
20. ............................
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.60
.—.60
.—.60
.—.50
.—.30
.—.60
.—.75
.—.40
.<=-.75
I.
II.
III.
IV.
Tajnosti Španske inkvizicije:
zvezek .....................—.05
.....................—.05
.....................—.05
...........................—.05
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I. zvezek .....................—.40
II.	 $1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Opatov praporščak ..............—.35
Momenti ........................$1.50
Spomini.........................$1.00
Iz naših krajev ......:.........$1.25
Obsojenci ......................$1.25
Igračke ........................$1.00
Tilho in drugi .................$1.00
Reformacija
•7'
50
Spolne bolezni ............... —.25
Dodbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica.................$3 00
Medvedji lov ..................—.50
Tisoč in ena iyoč .............$1.00
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem zapadu ..............—.60
Džungl .	  $1.00
Na rakovo nogo.........J.........50c
Srce ..........................$1.00
Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez.
PO..............................15
Marica ........................—.40
lov ...........................$7.50
Kitajci in Japonci...............—-60
Ročni slovensko-angleški in an-
gleško-slovensiki slovar ......—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Zaroka o polnoči.................—.15
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ...........................—-75
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II.	zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—.85
Stepni kralj Lear ..............—-60
Štr.aža ........................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi . .:....................$1.00
Slučaji osode ..................—-75
Beračica ........................—.20
Mladost .....................—-40
Božična noč ....................—-40
Kirdžali .......................—-80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto....................—.30
Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje..................—-50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ......................—.75
Doktor Holman ..................—-25
Tartariniz Taraskona...............60c
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ....................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
„	.,	,. II. ,..........$2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ..................—.40
Korotansike povesti ............—.60
Čez trnje do sreče..............—.60
V	znamenju življenja............—.75
Bolgarija in Srbija.............—.75
Utrinki ........................$1.00
Francka ........................—.25
Dolina krvi .....................$2 10
Poljub .........................—.40
Prva ljijbezen .................—.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80
V	naravi .......................—.60
Čarovnica iz starega gradu......—.25
Zadnji rodbine Benalje..........—.75
Iz nižin življenja..............—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve noveli .....................—.50
Rdeči smeh .....................—.75
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina.................. 50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.....................  $1.25
Znanci .........................$1.00
Jari junaki ................... $1.25
Ljudska knjižnica 3. zvez......L.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po______■.....—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
in 1907 dala svojemu! mojstru nad en miljon dolarjev; ali — toda zakaj odllašati z podhtiki? Po-lidijii še na. mfeei ne pride, da bi ‘zamikala o drtžavnih dokladah našita zločincem. Stvari nismo tako visolko vračuuiatli kot neikter.i kriminologi, s katerimi se je pisav talij tozadevno posivetoiml. To so ■po tporočdlib, istilniti podatki ter navadni podatki |n množitve.
'V dlvdh unest ih. to je v Ohieagi in Xew Yonlku so' v 'zadnem letu en mil ion	d M a rje v vrednega
vlkradenega blaga izopet dobili nazaj. Kolikokrat ta svata ni bila odkrita? Letne knjige naše policije — skoraj vse — ti ne povejo ničesar. Prepovedano j,im je povedati karkoli. Listina, v katero je pisatelj nalbral vse jednake podatke Obsega 100 strani, v fca teri se nahajajo razne ¡policijske fraize kakor “ odstavljeno kolo se je našlo na ulici, vpeljane licen-se za maskaradne veselice, ulične ¡svetilka zadno noč niso gorele, večje število ipiisem prejeli in odgovorili. dovoljeni pogrebi, zgubljene otroke našli”, itd., itd. Ako pa pogledamo v isto knjigo po rednosti ukradenega blaga, katero je bilo razgOiaišeno med letom. številen ropov, vlomov in u-moriov pa iščemo zaman.
Pred leti so bili ameriška zlat-ninarji primorani organizirati narodno 'tlvuipino detektivov, da so ipaiziilii na njih premiolženje. Ravno-tako so storili 'bankirji v svoje varstvo, katkor tudi 'hotelirji, železniške druižlbe in drugi, ker se na policijo n‘iso mogli zanašati, pa tudi ceneje so shajali s lastno organizirano policijo. Bode li ameriško ljudstvo tudi primorano najeti sl privatno policijo ?
Getleimieni 'policije, Vi ste obtoženi.
Varstvo posestva in življenja je v vaših rokah. Vi pa ga niste varovali — ga niste branili.
Zakaj ?
Listnica uredništva.
svate, katero so se skupaj stekle potom davkov v izlpöinisike nam,e- na, l)ri je v treh,letih 1905, 1906 ne. Bilo bi nespametno premelje- 1<V¥7 vati o temi, 'kakor tudi o stroških požarne bramlbe, ki pokrivajo žrelia naših o'gnjev. Kaj .pa o žrelih naših ¡zločincev? \
V zapisniku moje ponočeva-lne knjižice ,stoji črno na belem zapisano, dla imamo desetkrat toliko nekaznovanih 'zločincev kot jih imamo kaznovanih. Registrator Hill iiz B-irminghiam na Angleškem, pravi v svojem obširnem poročilu, katerega_je razposlal med svet, o zločincih sledeče : Prostih protfeisijonelnih iztoči Anne-v je petkrat toliko, kolikor jih je zaprtih. In naši ameriški statistiki so iprdpoiznati to izjava g, JBMlia veljavno tudi za Ameriko. Na sto tisoč obsojencev, je torej pol milijona kriminalnih lopovov prostih.
Poročilo newyorSke Prison and Reform Association podaja povprečni pridleljdk na posameznega zločinca v zaporu na $1,600 letno, s ipripamlbo dia toliko je gotovo ako ne več, ¡manj ne. Ako pomnožim ta poročala s številkami naših profesionalnih zločincev, in sicer taka, dla razdelimo ¡poročilo regiisiträtonja Hill-a na dvoje in mrMitao si, da število naš,h zločincev izven zaporni naj bi bilo 250.000 — 'kar bi ne bilo preveč po izračunjenilh ¡fiodiatkih — potem imamo ogromno svoto $400,-000.000, katero nam v zaporih “prislužijo” vsako leto naši lope viski zločinci !
Kdo naj zapopade vse to? Gen-tlemen policije, kaj pravite vi k temin?
Toda končali nismo še, izraču nalil smo šele davke in dobiček zločinov. V poštev pa .moramo vzeti, ne samo ¡zločince pač pa tudi njegove žrtve.
Trgovina, tki se vrši ¡med zločinci in prejemale! vkradenega blaga; tako blago prinese navadno eno četrtino, ali petino od prave vrednosti, včasih, tudi manj.
Ta plen se vrsti od navadnih žlic pa gor do deimantov, od Panamskih klobukov, do eloiisomne vases ¡in od konja do autcmobiliov. A dam Worth, je bil mogoče eden najipredriznejših roparjev in ¡Zavratnih napadalcev, kar jih je svet tedaj poznal; poročilo Pin-kert »liske skrivne druižlbe pravi, da si je Adami Worth skoz svoje življenje $3.000,600 nakradel. V začetku 1860 leta, vlomila je drulžba treh drznih roparjev v u-rad ¡mešetarislbe Banke Lord New Yo rikm ter ukradla vrečo z državnimi hondi v bkluipni vrednosti $1.260.000 s kaitero svoto so budi pobegnili, v varno zavetje Na primer, vlomilec pride ’ tvojo hišo ter pobere vso vrednost. Recimo, da jie pobral uro viso' žensko zlatnino, na. zadnje je še izmetal vso srebrnino v svojo vrečo. Drugo jutro, ko si oparil tatvino, zračunatl si, da te je state 800 do . 1000 dolarjev v gotovini.
Lopova niso prijeli jrn tvoja vrednost ' je torej za večino izginila.
Tat pia je oddal te vrednosti v zastavljalnici tri bloke od tebe — da, to se je že večkrat pripetilo — ali pa jih je odnetsel kam v kako druigo mesto, kjer imajo ta.ko-vi lopovi navadilo zveze. Dolbli je reci!mio $200.00 za enonočno delo.
To torej je svota, s katero računamo in je plačilo gospodov, ki žive od svoje bistroumnosti — iprofesjona zločinov. V dosego namena, da dosežemo popolno razrešitev, koliko stanejo zločini, moraimio sed.aj še zračiinaitii zgubo žrtev, v kateri naj bo tudi tvoja svota 800 ali l'OOO dolarjev uvrščena.
'Naša umetnost nas privede s tem pod okrilje visokega računstva ki nas preeej iznenadi. Re-eilmio, da od prMiUžeme svote $400.000.000 ¡naših 'zldčilncev se le ena četrtina upošteva, kot v denar jin ali vrednostnih papirjih.
Vse dhuigo pa je dohiček od ukradenega blaga, ki je bilo prodano pod polovično ceno ali eno tretjino. Sedaj izračunaj eello svoto zuulbe sram. ki so jo imele, žrtve.
Mogoče te tu umetnost spravi v 1'astno zadrego, a(kb potaMiš na 50,000 ali 100.000 ali 200,000 do-
njean letu nad 135.000 frankov. Pošta je prodala za 110.000 frankov več poštnih vrednost kakor iankko leto. Dohodki železnice so Ibitli leta 1909 za 26,729.425 frankov višji nego prejšnje leto. Iz paizličnih podatka v je> razvidno, da so lansko leto pustili romarji na Francas/kem 50 do 60 ntilijo-
noiv frankav. Kalke ogromne do- ¡ svoje dividende.
Walter j-eptael od svoje trgovine vsako leto Okroglo 221,660 frankov dobička, in nova družba obeta sivo jim ¡akcij jonarjem 20 do 30 odstotno dividendo. Lurdiski romarji se opozarjajo, da podjetje ne zasluži nilkalkega zaupanja.” Gastan Weil ho najbrž kljub temu böjlkoitnemiu ¡pozivu vlekel
—	Dotpisovatelj iiz DeKalba — Vaš dopis ne moremo priobčiti. 'S istim osmešite sebe in društvo. Rajše pišite kaj stvarnega in pozabite na “fajfo”.
—	Razni druigi dopisi pridejo na vrsto prihodnjič.
—	Član S. IN'. P. J. Mi nismo krivi, da podpore še niste prejeli Mi vendlar ne izplačujemo nobenih bolniških podjpor za S. N. P J. Ker pa pijavite, da se V atol vse preneumno zdi in da bodete sto rili potrebne korake za plačilo Vam pripadlajoče podpore, ne bodemo vašega dopisa priobčili. Sicer pa ne1 vemo zakaj .glavni urad ne ,i'zpliaieuje podpor, ko vendar v svojem! -zadnjem' poročilu oib-javljaja čelz $20.000 gotovine. Radi nas storite kar Vam drago. Za nas je vse prav.
Isto vellja prizadetim v Clevelandu, Chicago in vsepovsod.
bičke daje ,poibblžmo ljudstvo fran-cosikim brelzvereem, priča v d'e-cemibrtu izdaui dulhoiviski. list ‘LourdesuRosem”, ki prinaša iz Lurda sledeče poročilo:	“G.
Welter-Lages je prodal svojo trgovino z deuoeij'Onairijami (molki, podobice itd.), znano pod tvrdko Pri Ikato'lliäki alijanci”, trgov-slki družbi, katere družabnik je znani lnrdldki Žid Gasit,o n Weil.
Naroden dobrotnik. Bilvši br-vatsfci potelaneo dr. Gjuno’ Žerjta-viiie je daroval svojci hišo v Zagrebu, vreldno 200.000 ikron za o-hranite;v telhnične faikultete ali t(‘hničnč štolet Nadalje je dla-roval 20.000 kron m zgradbo “'Sokolskega doima” -v Zlatarju. Dr. Zer-javSe je župnik v Mariji. Biistrici in je odločen naroden duhovnik, ikii obsoja klerilkaliizeim.
AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE IO IZ NEW YORKA:
Argentina..... 9. Feb. 1940
M. Washington 19. Feb. 1910
Alice...........2.
Oceania.........16.
Mar 1910 Mar. 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bosh’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
Naša pristanišča so: UST Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, Ni Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
¡M. A URICE V/. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Med os h, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III.
, A. C. Jaukovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Brzojav brez žice v žepu. Iz Mo-
nakovega poročaj'0, da se je tam posrečilo puof. Cereboitaniju konstruirati za brezžični brzojav a-parat, ki se da nositi v žepu. Prijemam postaja obstoji iz aparata, podobneiga kronometrui in ima na okrogli plošči razna znamenja. — Na dlveb krajih so zareze, kamor se pritrdijoi ždic-e. Poleg tega ima prejemnik brzojavke palico im žico. Palica ima kovinasto armaturo. Brzojavke se lahko odpošljejo na daljavo 30 do 40 km. Brzojavka se citá z okrogle ploščice a-parata, kjer kazalec Ikalže razne črke, kaikor jiih brzojavi .odpošiljale«. Dosedanje vesti o aparatu so prav ugodne.
Za franke. Iz ravnokar iizldane kiatjoMšIlie statistike je razvidno, da je obiskalo v zadnjih desetih letih lordsko čudo delno jaimo in katoliške 'bolnišnice v Lurdu 3049 zdravnikov iin 53.985 bolnikov na 2886 posebnih romarskih vlakih. Salmo v mnmuleim letu se je pripeljalo na 602 vlakih krog 10.000 bolnikov, v “čudodelni” vodi se je kopalo 131.261 romarjev. Dohodki. ki jih je itaela mestna u-prava od tujcev, so znašali v zad-
Najnižje cene!
POZOR!
Naznanjam sl. < bčinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi‘imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHNhERMEEMC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO ‘ TRIGLAV”
kjer točiva vedno svele “TIVOLI'’ pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne, sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “ INION”'postaje, na ^galu 17. in Bloka ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna ostrežba!	Svoji k svojim!
SCHE1N & P1RICH, lastnika
*i00m**vmimngm ■	-n--n_n m i un r
m
iti
di
d<
d>
d>
di
d
Hi
«k
di
di
di
a
di
«Í *« ÍM rt* »U ÍH 449449444444444444494 rt* rt* *
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure ii zlatnina
*
m
*
*
1843 Blue Island Avenue, Chicago, lil. £
Dajemo posebno pozornt st pri poprayljanju ur in druge zlatnine.
s Izdelujoči zlatninar.
«li
* OČI pregledamo zastonj.
0rt*****rt « t: rt* ********** *** *** *** *** *** ***994
di
Î
1*
l
*
m
T