Zv'üIWJ ALWLCA. LlOÜS'ORd.ücO- 61234 Mengeš Trdinov trg 4 tel: 061/737-617 fax: 061/737-617 UGODNO MENJAMO VSE VALUTE ZA VEČJE VSOTE NUDIMO DODATEN POPUST odprto: pon-pet: 07.-19. sob: 07.-12. vesele božične in novoletne praznike vam voščimo! SREČNO 94 OPTIKA GOLAVŠEK Kidričeva 30, Mengeš tel: 061 737-968 delovni čas pon - pet: 08. -12. 16. -18. SERVIS ZORMAN - prodaja vozil TAVRIA ugodno v mesecu decembru komplet servisiranje FIAT ZASTAVA LADA - popravila karamboliranlh avtomobilov POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL Tone Zorman Blejčeva 32a 61234 Mengeš fax 061/737-041 podjetje za šport in rekreacijo roi d.o-o-FRANC JERIČ Glavarjeva 8, Mengeš tel: 737-577 FITNESS BODYBUILDING SAUNA del. čas pon - pet: 16.30 - 22.00 Vsem sedanjim in bodočim strankam želimo srečno novo leto! UVODNIK KAZALO Drage Mengšanke in Mengšani! Leto se izteka. Čas je vselej tisti, ki nas opozori, da se ne smemo ustaviti, da moramo vedno naprej in navzven, živeti spontano in strnjeno, živeti zase, predvsem pa za druge. V dvanajstih mesecih letošnjega leta smo se trudili in delali, da bi KS dala rezultate, katerih si vsi želimo. Samoprispevek je v polnem razmahu, rezultat je na dlani, prizidek k osnovni šoli je končan, mrliške vežice obnovljene vključno z ureditvijo okolice in prenovitvijo kapel na pokopališču. Mesto pridobiva na lepši podobi. Vidi se, da intenzivno živimo in delamo z njim. Vesel sem prijaznega in kritičnega odziva na vzpodbude in prizadevanja s strani KS. Vemo, da smo le skupno lahko ustvarjalni, uspešni, podjetni... Nekaj ustvariti pomeni trdo delati, ne omahovati, ker sicer ni upanja na uspeh. Vaš odziv na "Mengšana" je presenetljiv, skupno ga moramo oblikovati in živeti z njim. Povezuje in obvešča nas med seboj, je naša vez in informator. Za sabo imamo bogata kulturna, društvena in športna prizadevanja, ki so uspešno promovirala naše mesto v okolici s televizijo, radiem in časopisi po Sloveniji. Hotenja so tista, ki vselej rodijo sadove! Vsem, s katerimi sem delal v poslavljajočem se letu, od najožjih sodelavcev do slehernega posameznika ali skupine v ožjem in širšem prostoru, vsem, ki ste mi prisluhnili, me moralno ali finančno podprli, se iskreno zahvaljujem za pomoč, vzpodbudo in podporo v mojem delovanju na Krajevni skupnosti. Podobnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnjem letu. To bo trda preizkušnja v prizadevanjih za lokalno samoupravo, za Mengeš pa svojevrsten izziv v določenem času. Za konec bi dodal eno samo veliko željo: naj bo božični čas prava oaza družinskega miru nasploh, saj smo ga ob poplavi nasilja okrog nas še kako potrebni! Vsem želim zdravo, mirno in uspešno leto 1994! Vaš Janez Per Drage bralke, dragi bralci! Včasu pred prazniki, kot so božični in novoletni, nas preveva nostalgija, veselje, pričakovanje,... Od novega leta vedno pričakujemo veliko, novo, drugače, kot je bilo v starem letu. Tudi od otrok pričakujemo veliko, morda včasih celo preveč. Česa si mi želimo v novem letu? Da bi bili zdravi, veseli, uspešni, srečni, ... Karkoli si zaželite, želim Vam, da'bi se Vam to tudi uresničilo. Naj bo novo leto polno presenečenj, prijetnih presenečenj. Bodimo prijatelji, hodimo z roko v roki, pa nam bo lažje, bodimo eden z drugim in ne eden proti drugemu. Prihajajoče leto nam bo prineslo tudi novo ureditev. Če bomo kot občani držali skupaj, nam nihče nič ne more. Nit, ki nas sedaj že povezuje, je sedaj v vaših rokah. Mesečni gost je prestopil prag marsikaterim vratom. Lepo sprejet bo rad prihajal v Vaš dom tudi naslednje mesece, v letu, ki bo prineslo za nas pomembne novosti. Dragi vsi, želim Vam vse lepo in srečno! Tatjana Sivec Strmšek UVODNIK 3 PREDSTAVLJAMO VAM 4-5 G. TOMAŽ ŠTEBE 6-7 ŽIVLJENJE KS 8-15 DOBENO 13 STAREJŠI KRAJANI 14 ŽUPAN NA OBISKU 15 CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE 15. KARITAS IN NJENO POSL. 16 VAŠA POŠTA 20-21 DRUŠTVENO DELO DRUGIM ZA VZGLED 21 OBIČAJI 21-22 ČEHOVE JASLICE 21 TRDINOVI PREGOVORI 0.. 22 KULTURNI SPOMENIKI 23 URHOVA HIŠA 23 KULTURA 24-27 RAZSTAVE 24 GODBA 25 PLES IN PESEM 26 ŠPORT 28-29 POLŽJE NOVICE 29 SMEH NI GREH 30 0 PASTIRICI 30 JAKA IN NJEGOVE DOGODIVŠČ.30 IN MEMORIAM 31 RAZPISI 32 OBVESTILA 32-33 GOSPODINJSKI NASVETI 34 KNJIŽNICA DOMŽALE , p. o. 3 mengsan, mesečnik KS MENGEŠ Uredništvo: Ogrinovo 5, Mengeš telefon/telelax: (061) 739 - 353, (061) 737 - 317 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (člani) Računalniška obdelava: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: Brane Ravnikar, Jože Smolnikar l/(t;ij;i: Ml AMIGD d.o.d Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: w\ ■ri PREDSTAVLJAMO VAM 3. december letošnjega leta je bil velik praznik za Mengšane in okoličane, še zlasti pa za Levčeve na Muljavi. Ob 12. uri se je na dvorišču pri Nacetu zbralo veliko prijateljev, znancev, poslovnih partnerjev, ki so želeli z domačimi prestreči trenutek prereza vrvice in s tem otvoritve MESARIJE NACE. UNION Nace Leveč pozdravlja navzoče, foto: Martin Ogrinc Lastnik je za ta slavnostni trenutek privabil v kulturni program Mengeški zvon in Domžalske rogiste, vrvico pa je dovolil prerezati kar mengeškemu županu, g. Janezu Peru. Nace se je v uvodnem pozdravu zahvalil vsem, ki so se povabilu odzvali in delili lepe trenutke z domačimi. Če se spuščaš v tako veliko dejanje, kot je otvoritev privatne mesnice in trgovine z osnovnimi živili, mlekom in svežim kruhom, sploh ne moreš verjeti, da je dolgoletno delo dobilo pravo podobo. G. Nace Leveč je po poklicu mesar, v Emoni in Pomurki pa je delal kot poslovodja. Nemalo težav ga je spremljalo, ko je začel trgati niti s podjetjem, ki mu je do tedaj dajalo vsakdanji kruh. Pa vendar. Želje so premagale vse ovire in že v soboto, 04. decembra, je bila mesarija odprta za kupce, k i j i m ni vseeno, kaj bodo pojedli. K ia Muljavi 15 (smer FIT TOP, IM teniška igrišča) si lahko v prostorni trgovini ogledate in izberete polno košaro mesnih izdelkov, ki so narejeni in pripravljeni po recepturi lastnika. Župan Janez Per je prereza/ vrvico Foto: Martin Ogrinc Oči se vam pasejo po vseh vrstah svežega mesa, delikatesi (suho, prekajeno meso, šunka, šink, krače, rebra, jeziki, ...), barjenih izdelkih (hrenovke, safalade, mesni sir, pariška, posebna, ...), poltraj ni h (ljubljanska, tirolska, šunka-rica, letna, ...), kuhanih (šunka v dozi, v ovitku, s MESARIJA NACE MESARIJA NACE 9{ace Leveč MuCjava 15> Mengeš ■ mengsan PREDSTAVLJAMO VAM sirom, prešana slanina). Izbirate lahko med veliko ponudbo mlečnega programa (mleko, jogurt, skuta, siri, ...), kruh imajo še posebno dober in seveda sveže svež, oskrbimo pa se lahko tudi z živilsko špecerijo (moka, sladkor, olje, kis, sol, ...). Za poznavalce dobrih vin so pripravili tudi tovrstno ponudbo. Najbolj pomembno pa je, da vsa predelava poteka po lastnih receptih, možno pa je tudi naročilo po želji. V načrtu imajo razširitev ponudbe, celo pripravljeni, pečeni izdelki bodo na voljo. Na otvoritvi je gospod Nace zatrdil, da pri njih nikdar ne bomo ostali brez postrežbe, še celo takrat ne, ko nas bodo nenapovedani gostje presenetili in ne bomo imeli s čim postreči. Z izgovorom, da imamo nujen opravek, bomo poklicali Načeta po tel. 739-317 ali 738-751, se zapeljali do njegove mesarije in nakupili potrebno celo v času, ko sicer ne bo uradno odprto. Zvonec dela in ta zvonec bo namenjen vsem strankam, ki se bodo pri njih oglašale s takimi ali drugačnimi željami. Mesarija Nace bo odprta od 08. do 17. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 07. do 13. ure. Mesarija Nace vabi in vas pričakuje, še zlasti v času pred in med božično-novoletnimi prazniki, ko nam nudijo marsikaj po zelo ugodnih cenah. BOZICNO-NOVOLETNA PONUDBA: prekajena pečena vratovina brez kosti 750 SIT/kg prekajena pečena šunka brez kosti.....750 SIT/kg prekajena pečena govedina..................750 SIT/kg hamburška pečena slanina...................700 SIT/kg domače kranjske klobase.....................600 SIT/kg goveje klobase za kuhanje...................450 SIT/kg pečenice.................................................580 SIT/kg prekajeni vršički....................................500 SIT/kg hrenovke................................................550 SIT/kg prekajeni kare s kostjo.........................630 SIT/kg ponudba velja od 20. do 31. decembra letošnjega leta Si -A. I> Vesele božične praznike in srečno novo leto z akcijskimi cenami za lažje čakanje polnočnice in novega leta. Če bo kaj ostalo, bo dobrodošlo za povabljene in nepovabljene goste. Nagradno vprašanje: x ■ S A s S S. "S1 /—V / VXTi sVV 1 t> Kakšna je povezava med rogom, zvonom in govejo glavo? Odgovore pošljite na uredništvo Mengšana do 10.01.1994. Srečnež, ki bo izžreban, bo dobil šunko v ovitku. PREDSTAVLJAMO VAM Tomaž Štebe V Mengšu živi veliko, za širšo okolico in za kraj sam pomembnih ljudi. Pisatelji, pesniki, slikarji, glasbeni umetniki, igralci, ... so ljudje, ki jih poznamo ali pa tudi ne. O njih radi kaj prebemo, ko jih pa srečamo na ulici, z velikim veseljem rečemo, da o njih vemo to in ono. Kot gosta v decembrski številki Mengšana smo povabili g. Tomaža Štebeta, predsednika Izvršnega sveta SO Domžale. G. Štebe, vi živite v Mengšu. Se že počutite Mengšana? Rojen sem v Mostah pri Komendi, najlepše otroške spomine imam iz Kostanjevice na Krki, mladostne iz Domžal, ko sem obiskoval gimnazijo v Kamniku in fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. V Domžalah smo z Mengšani skupaj igrali košarko v prvem moštvu, potem pa sem se vključil kot igralec in kasneje kot trener v mengeško ekipo. Leta 1976 sem začel graditi hišo na Hribarjevi ulici, ki je moj pravi dom, tako da se počutim Mengšana in tudi priznajo me že za Mengšana, včasih malo pikro tudi Domžalčani. Poznamo vas kot politika. Kdaj se je vaša politična pot začela? K političnemu delu me je spodbudila Slovenska pomlad in pristopil sem k G. TOMAŽ ŠTEBE Slovenski demokratični zvezi. V Mengšu pa me je k delu pritegnil g. Janez Škrlep, ko je Skupščini in vodstvu KS Mengeš potekel mandat. Z Janezom sva dosegla, da se je sestavil nov statut, hkrati pa preprečila, da bi se skupščina sestavila po starem vzorcu (ZK, sindikat). Na zborih krajanov so bili predlagani in izvoljeni poslanci v novo krajevno Skupščino, ki je izvolila novega mandatarja g. Janeza Pera, ta pa je sestavil svet krajevne skupnosti. Takrat je bila izvoljena današnja najodgovornejša ekipa gospodje Andrej Urbane, Janez Per, Janez Škrlep. Krajevna skupnost Mengeš je edina krajevna skupnost v občini z novo izvoljeno Skupščino in Svetom, ki ima mandatarja s polno odgovornostjo za delo in ekipo, s katero dela. Štiri leta že aktivno delujete na tem področju. V Izvršnem svetu SO Domžale ste zamenjali g. Leniča. Kako je to potekalo? V strankarskem političnem življenju nisem imel funkcij, večino časa sem posvetil delu odbornika v Skupščini občine Domžale. Leta 1991 sem, morda ravno zaradi nezadostne podpore desno-sredinskih strank, predlagan sem bil na pobudo g. Škrlepa, za en glas izgubil man-datarstvo Izvršnega sveta proti gospodu Leniču. On je moral konec leta 1992 pustiti funkcijo, ker je bil izvoljen v Državni zbor. Drugič sem bil kandidat desno-sredinskih strank in izvoljen z 2/3 večino. Izvršni svet ima poleg predsednika in podpredsednika še 13 članov, predstavnikov vseh strank v Skupščini. Novost med področji in za začetek uspešno delujoča nova člana sta za obvladovanje kakovosti in dvig tehnološkega in profesionalnega nivoja. S čim se lahko pohvali vaš Izvršni svet? Predvsem z intenzivnim delom v okoliščinah, ko smo imeli na razpolago le 2/3 proračunskega leta, ob pripravah na reorganizacijo uprave, ob korektnem spoštovanju predpisov in pravičnosti ter ob podedovanih problemih! Končno smo uspeli z razpisom kreditov iz stanovanjskega sklada, sedemkratno smo z SKB banko pomnožili podjetniška sredstva, pravočasno (v začetku novembra) smo pripravili proračun za leto 1994, investicije smo (predvsem zaradi javnosti razpisov) izpeljali s prihranki, zaenkrat uspešno rešujemo problematiko avtoceste in ceste M-10 od Trzina do Črnuč, nekaj smo naredili na celostni podobi občine - imamo novega občana Slamka, itd. Poseben uspeh, predvsem po zaslugi krajanov Mengša, vodstva KS Mengeš in ravnatelja (direktorja) šole je največja izvedena investicija v občini Domžale - prizidek k Osnovni šoli Mengeš, vredna preko enega milijona DEM. V Mengšu smo 21. novembra letos odprli prizidek k šoli... Prizidek k Osnovni šoli Mengeš je narejen še zlasti po zaslugi KS Mengeš, ki je imelo dovolj poguma, da je zaupalo v krajane in uspešno izpeljalo referendum za samoprispevek. Posebnost tega podviga je to, da so se v tem primeru delno financirala iz samoprispevka tudi obnovitvena in vzdrževalna dela. Kakšna je celostna podoba Domžal? Žal smo še vedno brez pravega grba oz. vsaj razpoznavnega znaka občine. Imamo pa turistično-poslovni razpoznavni znak "Slamko" in pripravljamo smerne poslovne-turistične table. Člani Izvršnega sveta SO Domžale pokrivajo nekatera nova področja? V Izvršnem svetu imamo dvoje novih področij: za obvladovanje kakovosti (čim boljše porabiti proračunska sredstva in za izvajanje dodatnega nadzora), in področje za dvig tehnološkega in profesionalnega nivoja obrtnikov, podjetnikov in ostalih zasebnikov. Tudi na ta način skušamo izboljšati namensko in dejansko porabo denarja in predvsem dvigniti konkurenčnost našega zasebnega gospodarstva. Računalništvo je nujno znanje na vseh delovnih mestih. Kako je s tem pri vas? Zavzemamo se za računalniško podporo na čim več delovnih področjih. V letošnjem letu smo z računalniki opremili tri šole v domžalski občini, v prihodnjem letu pa bomo še tri. Mladi in tudi starejši se morajo čimprej spoznati z računalniškimi orodji, da si olajšajo delo. Tudi svoje delo moramo čim bolje organizirati in prilagoditi razmeram, ki so se pojavile v zadnjih treh letih. Pojavljajo se težave z delovanjem skladov (stavbna zemljišča, stanovanjski sklad). Največji problem je neurejenost podatkov. V letošnjem letu smo uvedli računalniško mrežo na občini in se povezali s KS, tudi Mengšem. Povezava bo tudi preko elektronske oglasne deske, kjer bodo dobili občani informacije, ki jih potrebujejo. Olajšali in pospešili bomo izmenjavo uslug s pomočjo elektronske pošte, vse skupaj pa imenujemo komunalni informacijski sistem. Kljub temu da je šele v poskusnem delovanju, pa za mengeške računalnikarje lahko izdam telefonsko številko -715-107. V zadnjem času slišimo kar precej o podjetniškem centru - inkubatorju. Kakšen je za to interes v Mengšu? Podjetniški center je namenjen pogumnim podjetnikom z novimi idejami. V prvi fazi nudi cenen poslovni prostor in komunikacijsko administrativne usluge. V Mengšu za to ni bilo velikega interesa kljub močnemu prizadevanju KS in predsednika sveta. Zavzemate se tudi za mlade. Kolikor mi je znano, ste bili pobudnik brucov-anja v Domžalah. Kakšen je bil odziv? Želim, da bi mlade preusmerili iz posedanja po lokalih v aktivno udej-stvovanje v društvih in drugih dejavnostih. Bil sem pobudnik organiziranja študentov in brucovanja, ki nam je lepo uspelo in je bilo na visokem nivoju. Bilo je všeč tudi mladim, čeprav so bili večinoma bruci in bodoči študentje, žal pa starejših in bivših študentov ni bilo veliko. Mladi so preveč prepuščeni samim sebi, za zbiranje nimajo primernih prostorov. Trudim se, da bi uredili prostore v Domžalah in tudi v Mengšu. Pričakujem pa sodelovanje tako mladih kot tudi njihovih staršev! Pri delitvi sredstev za dejavnost društev bodo imeli prednost programi in aktivnosti, v katerih so udeleženci mladi oz. tisti, ki še nimajo lastnih prihodkov! Veliko delate na občini. Imate sploh še za kaj čas? Zame so delovne tudi sobote, veliko pa delam tudi doma. Ukvarjal bi se rajši s stroko in ne s politiko. Ker pa so pri tem politične stranke in Skupščina premalo aktivne, moram dajati tudi določene politične usmeritve in predloge. Moji hobiji še vedno ostajajo košarka, rekreacija, sprehodi in seveda tudi moj osnovni predmet zanimanja: informatika in računalništvo. Vaše voščilo za novo leto ... Vsem Mengšanom želim blagoslovljene in vesele božične praznike, srečno novo leto 1994 in predvsem zdravja. Prepričan sem in želim, da bo prihodnja mengeška občina delovala vsaj tako uspešno kot sedanja Krajevna skupnost in bo njeno sodelovanje z ostalimi občinami domžalsko -kamniškega okraja v medsebojno korist območja. Hvala za pogovor in srečno! Tatjana Sivec Strmšek GOVORI OB OTVORITVI PRIZIDKA MENGEŠKE SOLE Cenjene Mengšanke, spoštovani Mengšani, dragi gostje! Ne bom dolg, ker imam rad kratke in jasne reči. Zbrali smo se ob otvoritvi prizidka k naši OŠ. Pred časom smo bili s strani SO na Krajevni skupnosti v Mengšu postavljeni pred izziv - če izpeljemo samoprispevek, nam bo občina zagotovila drugi del manjkajočih sredstev. Zahteva ja bila tedaj tvegana, toda sprejeli smo ponujeni predlog in se lotili za tisti čas zelo zahtevnega projekta. Zaupali smo ljudem, mnogi so nas podprli, drugi so zadevo ignorirali. Samoprispevek je bil edini način, da smo prišli do prizidka k šoli, ki je bil še kako potreben. Nekaj v meni bi ostalo neizpolnjeno, če ne bi vsaj poizkusili in tvegali, da vsa stvar lahko tudi propade. Veliko je bilo trdega dela, prizadevanja, mnogo poti in še več prošenj, začela se je bitka za reklamo, ki je bila naposled uspešna. Samoprispevek je bil tesno izglasovan, plakat pa nagrajen za izvirnost in idejo. Vseskozi smo občutili neko kljubovanje posameznikov, ki so obremenjeni z minulo ideologijo in ne morejo dojeti, da lahko mislimo tudi drugače. So ljudje, ki si prizadevajo razvrednotiti delo, ki smo ga opravili, tudi stavka učiteljev v takratnem času ni bila umestna. Pa kaj moremo za to! Tudi take stvari so del življenja, s katerim se spoprijemamo. Prav bi bilo, da vse gledamo skozi delo in znanje, le - tega se poslužujmo in ne tarnajmo, kako slabo nam gre. Želimo, da Mengeš živi in ne životari, prihajajte med nas z dobrimi predlogi. Lažje je kritizirati, kot nekaj pokazati s svojimi prizadevanji. Menim, da ni vse tako brezuspešno, da bi si morali vedno nekaj očitati. i veti je treba skupaj, zato si pomagajmo in ne onemogo-čajmo. Lep dokaz sodelovanja je današnja otvoritev prizidka, ki je bil zgrajen v izjemno kratkem času. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam stali ob strani, posebej imam v mislih nekaj posameznikov, ki so s svojim znanjem in podporo neposredno prispevali k uresničitvi zastavljenega projekta, pa tudi vsem Mengšanom, Ločanom, Topolcem in Dobencem, ki ste oddali svoj ZA! Hvala! Janez Per Spoštovane učenke in učenci, učiteljski zbor, starši in vsi navzoči! Danes, ko odpiramo in blagoslavljamo ta prizidek mengeške šole, izpolnjujemo mi odrasli dolg svojim staršem, ki so nas rodili v veselje, ponos in upanje, da bomo gradili boljši, humanejši, srečnejši in bogatejši svet. To upanje smo dolžni prenesti tudi na mlade, ki so tu pred nami. Izpolnitev pričakovanj pa ni odvisna samo od naših prizadevanj, sposobnosti in talentov, ki smo jih prejeli, ampak v veliki meri tudi od tega, kako so nas vzgajali, kaj nudili in nam polagali na srce, kakšen vzgled so nam dajali in za kakšne vrednote so nas ogrevali starši. Zato se zavedam, da je prostorska razširitev šole sicer pomembna pridobitev kraja in potreben pogoj za kakovostnejši pouk in vzgojo, ni pa zadosten. Da smo se tega vsi zavedali, ste dokazali s komaj uspelim referendumom za krajevni samoprispevek in težkim prepričanjem odgovornih za dodelitev občinskega proračuna -delitev sredstev za skupne potrebe vas, davkoplačevalcev. Velika je namreč stiska in potreba dela občanov domžalske občine po najnujnejših človeka vrednih dobrinah, kot so voda in primeren dostop do svojih bivališč, da o nemožnosti zagotavljanja višjega komunalnega in osebnega standarda sploh ne govorim. Pa vendar smo se odločili za sofinanciranje tega objekta in tako dali prednost tistim, ki imajo več, ker od njih še več pričakujemo, tudi v dobro tistim, ki tokrat niso dobili in imajo malo. Zato smo tembolj zavezani izpolniti še drugi del dolžnosti in pričakovanj svojih staršev, da bomo svoje otroke vzgajali v dobre, poštene in delovne ljudi. Še več! Verjamem in upam, da je med vami, učenke in učenci, veliko takih, ki ste in še boste deležni posebne pozornosti. Zakaj sveta niso spreminjali povprečni, ampak nadpoprečni posamezniki in vsi, ki so se trudili. Vaš kraj v svoji dolgi zgodovini, na katero ste tako ponosni, ni dal malo takšnih, ki jim je bila in bo naložena odgovorna in težka naloga spreminjanja sveta v dobrem. Staršem smo hvaležni za vse materialno, kar so nam nudili, ko smo bili mladi in mi nudimo sedaj vam. Hvaležni pa moramo biti še prav posebno za nravstveno vzgojo, ki pa je ne daje samo šola, ampak predvsem starši in duhovni prijatelji. Prav zato smo nekateri zadovoljni, da bomo ta objekt tudi blagoslovili, ker je za verne to znak upanja in obveze za dobro; za vse pa znak demokratičnosti, ko sme vsakdo javno izpovedati svoje prepričanje, ga manifestirati in ga drugi pri tem ne ovirajo, če s tem ne žali. Znanje, ki ga daje šola, je za življenje pomemben in potreben pogoj, ne pa zadosten. Zakaj znanje in sposobnosti ter svoje talente lahko koristimo in uporabimo tako v dobre kot slabe namene. Znanje izhaja namreč iz omejenosti človekovega spoznanja in ni absolutno, ker drugače ne bi razlagali pojavov sveta subjektivno niti se razlikovali po prepričanju. Za polnost življenja in bivanjsko razumevanje je torej potrebno nekaj več kot samo znanje. Potrebno je zgraditi osebnost, prisluhniti duši in iskati odgovore na poslednja vprašanja. To je nravnost, to je ljubezen. Spoštovane učenke in učenci, pa tudi vsi ostali! Veselimo se ob materialnih dobrinah, kot je odprtje dozidka tej šoli, zahvalimo se vsem, ki so pripo- GOVORI OB OTVORITVI PRIZIDKA MENGEŠKE SOLE mogli, da je do realizacije tega projekta prišlo, še večje pa bo naše zadovoljstvo, če bo ta šola in mi vsi poskrbeli za rast osebnosti posameznika. Zato nikoli ne bo odveč opozarjati mladež na izkustvena stranpota in smisel ravnosti življenja ter mu tako pomagati oblikovati vest, moralne norme ter postavljati vrednote, za katere je vredno živeti. In to, upam, ste eni dobili in drugi dali kot popotnico mladim v življenje, zakaj malo je še časa, ko bodo danes učenke in učenci, jutri za svoja dejanja odgovarjali pred svetom in svojo vestjo. Želim vam, da bi vas odgovorov ne bilo strah polagati, ker ste eni z odprtim srcem sprejemali, drugi pa dajali najboljše, kar premoremo. Glejmo na funkcijo tega novega objekta s te plati in naše zadovoljstvo ter zasluženje bo večje. Upajmo in se trudimo, da bodo vsi prostori vedno izrabljeni, ker bo v vašem kraju vedno dovolj in vedno več otrok. Če vas bo preveč še za ta prizidek, vam srčnim kot ste ne bo težko dozidati še enega, če vas bo pa vedno manj in bodo prostori samevali, bo to dokaz, da pričakovanja naših staršev in svojega poslanstva nismo izpolnili. Hvala! predsednik SO Domžale Ervin - A. Schwarzbartl foto: Martin Ogrinc Spoštovani gostje, starši, dragi učenci in člani kolektiva! Izredno sem vesel, ko danes lahko skupaj z vami ugotavljam, da so se naša prizadevanja, začeta pred tremi leti, končala uspešno. Takrat smo si zastavili nalogo: pridobiti toliko prostorov, da bo lahko uveden enoizmens-ki pouk, sanirati oz. obnoviti kuhinjo, da bo funkcionalnejša in sanitarno-higiensko neoporečna, obnoviti obstoječo stavbo ter za dvakrat povečati sedanjo telovadnico, da bo možno v njej izvajati športne programe za vse učence, pokrite pa naj bi bile tudi vse potrebe kraja - športne in rekreativne. Po usklajevalnih pogovorih s KS Mengeš in občino Domžale je bila prižgana zelena luč za pripravo projektne dokumentacije. Svet šole je imenoval gradbeni odbor, ki naj izpelje to nalogo. Odbor je zelo prizadevno vodil g. Peter Janežič, za kar se mu izkreno zahvaljujem. Izbrana projektantska organizacija PROJEKTIVNI BIRO Graditelj Kamnik je s projektantoma Feliksom in Miroslavom Hribernikom pripravila kvalitetne projekte za izgradnjo prizidka z učilnicami, garderob za učence, preureditev kuhinje ter za izgradnjo dovolj velike telovadnice. Sledili so intenzivni razgovori, kako pridobiti dovolj sredstev, da bi lahko realizirali celoten projekt. Sprejeti je bilo treba realno ugotovitev, da ni dovolj denarja in da je projekt treba razdeliti na dve fazi: v prvi ureditev garderob, pridobitev učilnic za enoizmenski pouk in obnovitev kuhinje, šele v drugi pa izgradnja telovadnice. Odločeno je bilo tudi, da se takoj pričnejo vse priprave na realizacijo prve faze. Takoj je stekel postopek za pripravo in izvedbo referenduma v KS Mengeš, ki je bil uspešen, zaradi česar se zahvaljujemo vsem, ki so ga pripravljali in zanj glasovali. Skupščina občine Domžale je svoj prispevek - 50% celotne investicije -razdelila na leto 1993 in 1994. Veliko dodatnega bremena je zaradi zapletenosti finančne konstrukcije pre- vzela KS Mengeš, zaradi česar se vodstvu KS in vsem, ki ste se osebno zavzemali za uspeh akcije, še posebno predsedniku sveta KS, g. Janezu Peru, iskreno zahvaljujem. Za izvedbo gradnje je bil imenovan nov gradbeni odbor, ki je pod vodstvom g. Tomaža Štebeta opravil veliko nalogo. Izmed številnih ponudnikov je izbral izvajalca del - SGP Graditelj Kamnik - ter sklenil z njim pogodbo po sistemu "funkcionalni ključ". Izbral je tudi nadzorno organizacijo Razvojni zavod Domžale, ki je doslej svojo vlogo dobro opravljala. Izdelal je finančno konstrukcijo in sproti reševal probleme finančnega ali organizacijskega značaja. Vlogo investitorja je prevzela Osnovna šola Mengeš. Gradbena dela so se pričela z julijem, pripravljalna pa že nekaj mesecev prej. Roki so bili kratki, zato je bila naloga po izvajalski plati zelo zahtevna. Obnovo obstoječe stavbe in preureditev kuhinje je bilo treba končati v dobrem mesecu in pol. Časovna prekoračitev je bila majhna, zato smo s poukom lahko normalno pričeli 1. septembra. Tudi izgradnja prizidka je v glavnem potekala v predvidenih rokih, tako da je delno urejena ostala le okolica šole, čemur pa je botrovalo jesensko deževje. Z operativnim vodstvom na gradbišču, katerega je vodil g. Tomaž Lamovšek, smo dobro sodelovali in sproti - skupaj z nadzornim organom g. Janezom Ciperletom - reševali odprta vprašanja. Dobavo opreme je s svojimi partnerji in kooperanti prevzela LESNINA Ljubljana, ki je svojo nalogo opravila korektno. Posebej moram poudariti kvalitetno opremo garderob in učilnic, ki je izdelek domače firme PUNGERČAR - ORAŽEM. Kakšna pridobitev so opravljena dela za mengeško šolo? Najpomembnejši je gotovo pouk v dopoldanskem času za vse učence, nove garderobe z glavnim vhodom za učence, boljši pogoji za pripravo hrane, nova zbornica, nova oprema za 8 učilnic z učili in učnimi pripomočki, preurejeno centralno ogrevanje in sanirane sanitarije v "stari" stavbi, obnovljeno stavbno pohištvo. Precej dodatnih del je morala šola plačati sama, ker pač niso bila v popisu. Šolska stavba praznuje namreč 20-let-nico in mnogokaj je še treba popraviti in urediti, pa doslej za to ni bilo dovolj denarja. Oprema je bila že zastarela in Ob otvoritvi šole že nekaj let se zelo trudimo, da bi jo modernizirali ter šolo naredili otrokom prijaznejšo. To bo kot velika naloga ostala tudi za naslednja leta. Današnja slovesnost je tudi prva, s katero pričenjamo proslavljanje 200-letnice mengeške šole. Že 1796. leta je Mengeš dobil prvo javno šolo, ki pa žal ni imela svojih stalnih prostorov za pouk. Prav je, da je Mengeš ponosen na ta jubilej, jasno pa je tudi, da mora pomeniti pomembno izročilo tudi sedanjemu kolektivu. Naloge, s katerimi se sooča, so zelo zapletene, odgovornost še povečana, izzivi še izrazitejši. Sedanji čas je pač takšen. Na vsak način je treba omogočiti, da šola ostaja kraj in institucija, kjer je mesto le za strokovne naloge in kjer naj učitelj pokaže svojo strokovno in človeško vrednost, ko otrokom pomaga razreševati težave danes ter ga pripravlja na jutrišnji čas. Zelo pomembno je, da ji je prizanešeno s političnimi in ideološkimi pritiski ter obračunavanji. Enako pomembna je tudi razmejitev, katere stvari, pomembne za otroka, so družinskega, privatnega značaja, katere pa sodijo v šolo kot javno, državno institucijo. Posebej pozdravljam naše nekdanje, že upokojene člane kolektiva. Vaš prispevek k ugledu mengeške šole cenimo ter se vam zanj zahvaljujemo. V šolski stavbi bo izveden drugi del današnje slovesnosti. Vabim vas, da si ogledate vse prostore, kjer vas bodo i_1— loto: Martin Ogrinc sprejeli učenci in učitelji, ki bodo skušali pokazati del svojega zanimivega dela. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli, da lahko danes praznujemo to slovesnost. Upam, da bo kmalu sledila slovesnost tudi po realizaciji druge faze - nove oz. povečane telovadnice. Branko Lipar OPIS PRIDOBITEV - UČILNICE: OŠ Mengeš je s prizidkom pridobila 6 novih opremljenih matičnih učilnic, predvsem za razredno stopnjo z navezavo na obstoječi del šole v treh etažah. Učilnice so vse na novo opremljene in sodobno urejene. Pri izkopavanju temeljev smo naleteli na vodnjak iz rimskih časov, ki se ga bo še obnovilo tako, da bo ostal ohranjen tudi za rodove učencev, ki bodo šele prišli v novo šolo. -GARDEROBE: S centralnim vhodom, rešenim za kapacitete celotne velikosti šole, je sanitarno izboljšano stanje garderob, ki so sedaj pregledne in zračne ter razporejene tako, da ima vsak oddelek svoj prostor, saj je skupno sedaj 114 metrov garderob. Nad garderobami je izkoriščen prostor za zbornico učiteljev, ki so se do sedaj skrivali po kabinetih v majhnih natrpanih prostorih. -KUHINJA: Že več let je bila zahteva sanitarne inšpekcije za primerno preureditev šolske kuhinje vsled higienskih zahtev. Z rekonstrukcijo je pridobljen ločen samostojen vhod, poti raznih živil in odpadkov se ne križajo, vsako živilo pa ima sedaj vnaprej določen prostor za shranjevanje. Preurejene so sanitarije zaposlenih ter termični del s postrežno linijo in jedilnico. Vsekakor je sedaj hrana boljša in okusnejša, predvsem pa ni nevarnosti za okužbe Po otvoritvi prizidka so v šolskih prostorih - "starih" in "novih" - učenci in učitelji številnim obiskovalcem pokazali, kako poteka ustvarjalno delo v sodobno organizirani šoli. foto: Janko Skok ali podobne nevšečnosti vsled tehničnih pogojev dela. -VZDRŽEVALNA DELA: Zaradi starosti matičnega dela šole smo morali izvesti več investicijsko vzdrževalnih del, ki so v glavnem naslednja: -zamenjava iztrošenega kotla z novim 350 KW -menjava odtokov in večjega dela sanitarne opreme s keramičnimi oblogami -menjava dela podov s PVC oblogo -preureditev obstoječih garderobnih prostorov v dve matični učilnici v kleti -ureditev vhoda za stranke in učitelje -menjava večjega dela keramičnih oblog v hodniku -popravilo oken v učilniškem delu šole v varnostnem pogledu -zamenjava vseh učilniških vrat -pleskanje napuščev in lesenih oblog ter zamenjava dela žlebov in OPIS PRIDOBITEV odtokov -pleskanje po hodnikih in ostali šoli -vrsta ostalih drobnih del Del vzdrževalnih del je opravila šola v lastni režiji, nekaj pa jih je bilo predvidenih v invest programu in inv. vzdrževalnih del občine za leto 1993. Vsekakor je šola dobila nov lepši videz, ki bo z novo opremo, pridobljenimi prostori in prijaznejšim izgledom otrokom pripomogla, da jim bo učenje postalo še večje veselje. sestavila: Janez Ciperle in JanezPer Otvoritev šole foto: Milan Strmšek MISLI OB OTVORITVI SOLE PRIPRAVA NA OTVORITEV ŠOLSKEGA PRIZIDKA Spripravami na otvoritev smo učenci začeli že 14 dni prej. Vsak razred naj bi pripravil dejavnost pri svojem razredniku. Ker pa vsi učitelji niso razredniki, smo se nekateri odločili, da pomagamo njim. Jaz sem delal v zemljepisni učilnici. V šolo hodim rad, zato so mi priprave pomenile veselje. Za nov učni pripomoček "Geosafari" je bilo potrebno izdelati tematske karte Slovenije. S sošolcem sva ure in ure presedela za računalnikom ali pa v šoli. Prva karta je že v uporabi, druga pa v izdelavi. Letos smo obnovili tudi del računalniške opreme. Tako nam je dana možnost uporabe računalnika za različne programe iz različnih predmetov. Z učitelji z veseljem veliko sodelujem ter jim s sošolcem pomagam narediti kakšno uro pouka zanimivejšo in privlačnejšo. Uroš Pinterič učenec 7.c Z VEČJO ŠOLO SMO PRIDOBILI MARSIKAJ: - sedaj imajo vsi učenci enake pogoje za delo, ker vsi obiskujejo pouk v dopoldanskem času, - starše nič več ne skrbi, kaj delajo njihovi otroci v dopoldanskem času brez nadzorstva, - učitelji smo pridobili nove učilnice, sodobno opremljene, kar zagotavlja kvalitetnejši pouk, - in ne nazadnje: pridobili smo zbornico, ki smo jo vrsto let pogrešali. Marjanca Vampelj, šolska pedagoginja PRIZIDEK JE VELIKA PRIDOBITEV ZA OTROKE Obisk pouka samo dopoldan, ko so zmogljivosti otrok največje, omogoča trajnejša pridobivanja znanj, ostali del dneva pa ostaja za organizirane interesne dejavnosti, domače delo in prijetne trenutke s starši. Novo učilnico biologije s sodobno učno tehnologijo sprejemam kot izziv in motivacijo za še kvalitet- nejše delo za naprej. Že večkrat doslej smo ob dnevih odprtih vrat, še posebej pa ob otvoritvi prizidka, staršem in širši javnosti predstavili pestrost pouka s privlačnimi metodami in zanimivimi idejami otrok. Starši radi sprejemajo novosti, če začutijo, da te koristijo osebnostnemu razvoju njihovih otrok. Naj ob tej priliki izrazim zahvalo in priznanje ravnatelju gospodu Branku Liparju za kvalitetno strokovno pedagoško vodenje šole, tehnično opremljenost s sodobnimi učili, modernizacijo pouka in prizadevanje za zidavo prizidka k osnovni šoli. Franc Potočan MISLI OB OTVORITVI SOLE Ce naj odgovorim na vprašanje "Kakšno pridobitev in pomen ima novi prizidek k šoli?", je moje mnenje naslednje: Generacije, ki so obiskovale pouk v stari šoli, so bile za marsikaj prikrajšane zaradi utesnjenega prostora. Posebno varstveni oddelki so imeli pouk v nemogočih razmerah, kar je negativno vplivalo na njihovo delo in disciplino. Pouk na razredni stopnji je bil dvoimenski, učenci popoldanske izmene niso bili dovolj zbrani, zato tudi uspeh ni bil zadovoljiv. Učenci in učitelji, mislim pa da tudi starši, so nove prostore sprejeli z velikim navdušenjem, saj jim bodo nudili sodobnejši in mnogo bolj sproščen pouk. Učilnice so moderno urejene in opremljene z novimi aparaturami, s pomočjo katerih bodo učenci lahko sprejemali nazorno podano učno snov. S^ola je pridobila dopoldanski pouk, kar je zelo pohvalno. Učenci so bolj spočiti in ustvarjalni, njihov življenjski ritem pa je neprimerno bolj urejen, kar se bo prav gotovo odražalo na uspehu in disciplini. Poleg tega imajo v popoldanskem času na razpolago prostore za raznovrstno izvenšolsko dejavnost. Ob otvoritvi novega prizidka so učenci prikazali delo v svojih učilnicah zelo sproščeno in igraje. Starši so bili nad takim delom navdušeni in prijetno presenečeni. Učiteljem in učencem želim v naši lepi prenovljeni šoli mnogo uspehov in da bi vzgojila kar največ izobraženih in vsestransko sposobnih državljanov. Antonija Majcen, upokojena učiteljica MENGŠAN Ob odprtju prizidka k mengeški šoli na rob Mengeški krščanski demokrati smo na zadnji seji v novembru sklenili, da se oglasimo na neljube zaplete pred in med samo prireditvijo ob odprtju prizidka k OŠ Mengeš v nedeljo, 21.11.1993. Zakaj torej ne? K i a zadnjih volitvah decembra lani l^smo se krajani Mengša, Loke, Dobena in Topol na referendumu odločili za krajevni samoprispevek, za gradnjo prizidka k 20 let stari šoli. Učenci in njihovi učitelji bi s tem pridobili prepotrebne prostore. Pouk bi lahko stekel, kot povsod v naši občini, enoizmensko. Čeprav krajani že plačujemo en samoprispevek, ta se bo drugo leto iztekel, smo glasovali še za dodatni 1 % netto naših že tako majhnih prejemkov. No, ker bi bilo tega denarja le pol investicije, so drugo iz proračuna občine primaknili poslanci občinske skupščine s pozitivnim glasom k temu projektu. "Za našo šolo" (s takim sloganom smo volilce pospremili na referendum) je začela rasti najprej na papirju, v juliju pa tudi iz tal. Zatikati pa se je začelo že potem, ko so otroci in njihovi učitelji začeli uporabljati novo zgrajene prostore in je bilo treba končano delo primerno predati svojemu namenu. Na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo to šolo (sveta staršev), sveta KS, predsednika skupščine in IS občine Domžale, naj bi prizidek ob odprtju blagoslovil domači župnik. Temu je odločno nasprotoval le učiteljski zbor (vnaprej pripravljeno vabilo s programom ni predvidevalo blagoslovitve), bolje rečeno vodstvo šole, kar se kot rdeča nit vleče že nekaj desetletij, čeprav smo skoraj že ob koncu četrtega leta slovenske demokracije, še vedno kot manjšina vedri in oblači po "naših šolah". Kljub že navedenim zapetljajem je napočil dan, ko se je s prireditvi- jo pred šolo slovesnost začela. Ne glede na mraz se je zbralo veliko otrok in staršev, tudi iz drugih krajev naše občine. Učenke in učenci so pripravili kulturni program in tudi prvi govorci, voditeljica ga. Tatjana Sivec Strmšek, župan občine Domžale g. mag. Ervin Anton Schvvarzbartl ter predsednik KS Mengeš, g. Janez Per so v svojih razmišljanjih napovedali novega duha, ki spet prihaja v našo deželo. Po toliko letih bomo šolo celo blagoslovili. Besede ravnatelja, g. Branka Liparja, so bile suhoparno poudarjanje statističnih številk o gradnji in zahvala izvajalcev. Ko je voditeljica napovedala in povabila k mikrofonu župnika, g. Mateja Zevnika, so otroci, ki so nastopali, skupaj s prisotnimi spontano zaploskali. Ravnatelj je takoj po tem šolarje dobesedno odpeljal s prizorišča skozi stranski vhod v šolo. Menimo, da je bila poteza vodstva šole skrajno nekorektna, neetična, celo cinična do vseh prisotnih, predvsem do otrok in njihovih staršev. Jasno je namreč, da dve tretjini šoloobveznih Mengšanov obiskuje verouk v domačem župnišču. Pri blagoslovitvi prizidka in rezanju vrvice ni bil navzoč noben predstavnik šole. Celo šolska vrata si je moral odpreti domžalski župan osebno. Za konec pa še anekdota, sicer iz prejšnjega stoletja, a še kako aktualna tudi za naš čas. Francoski zgodovinar in književnik Ernest Renan (1823 -1892), bivši teolog, se je s svojim mlajšim kolegom sprehajal po vaški poti. Pot ju je peljala mimo vaškega znamenja, kjer spremljevalec začuden opazi, kako se Renan spoštljivo prikloni in odkrije. Presenečeno pogleda k njemu in ga vpraša: "Kaj vi tudi?" "A vi tudi?" odgovori Renan. "Veste, dragi kolega, s tem je pa takole: midva z Jezusom sicer ne govoriva, pozdravljava pa se!" Naj razume, kdor hoče! Pa brez zamere, gospe in gospodje učitelji! za KO SKD Mengeš JožefPajnič ODPRETI MLADIM OČI ZA SKRITA BOGASTVA Najbrž je treba iskati glavni vzrok te slabovoljnosti zlasti v precejšnji duševni slepoti in miselni omejenosti ter v nekakšni nezrelosti, kakršno opazimo pri razvajencih, ki jim ni nič dovolj, niso z ničemer več zadovoljni ter na vso moč sitnarijo ob vsaki najmanjši težavi ali nepriliki. In kot raz-vajenci tudi mi pogosto ne znamo uživati in ceniti vsega tega, kar nam je dano ali imamo. Janez Svetina vi V1V L. ' DOBENO PREDVIDENO ZA PROJEKT CRPOV CRPOV - celostni razvoj podeželja in obnova vasi - ta projekt želi usposobiti prebivalce slovenskega podeželja in vasi, da bodo lahko ob usklajeni podpori vlade Republike Slovenije kreirali svoj razvoj. V okviru projekta CRPOV celostno rešujejo probleme podeželja, varujejo in razvijajo značilnosti podeželja, aktivirajo take razvojne usmeritve, ki zagotavljajo skladen razvoj z ohranjanjem in vzdrževanjem kulturne krajine, varujejo vse vrednote in poseljenost podeželja ter vasi, izboljšujejo standard na podeželju in na vasi z uvedbo ter izvajanjem eko socialne agrarne usmeritve kmetijstva, motivirajo in vzbujajo interese ljudi na podeželju za skupno izvajanje projektnih nalog... V okviru projekta CRPOV smo se odpravili na ekskurzijo, ki je bila namenjena obisku dela naše Slovenije, kjer že izvajajo te programe, hkrati pa so nam želeli prikazati dopolnilne dejavnosti na kmetiji -kmečki turizem. Tipičen kraj, primeren za to, so bile Braslovče, kjer smo se lahko s tamkajšnjimi ljudmi pogovorili o aktivnostih pri njih. Ogleda vreden pa je bil tudi kmečki turizem v Zrečah (na sliki udeleženci ekskurzije na Cesta Loka - Dobeno foto: Martin Ogrinc CRPOV - ekskurzija kmečkega turizma Loto: Martin Ogrinc dvorišču kmečkega turizma v Zrečah). Pred tem smo že imeli usklajevalni sestanek s tamkajšnimi prebivatei na Dobenem. Po vsej verjetnosti bomo kmalu pristopili k projektu CRPOV prav tu. Tatjana Sivec Strmšek Dokončanje del na cesti Loka ~ Dobeno KS Mengeš s TD Dobeno zaključuje dela na cesti Loka - Dobeno. V mesecu novembru smo s pomočjo SCT Ljubljana sanirali nevaren odsek pri studencu. Sredstva za to sanacijo bodo uporabljena iz proračunske postavke izgradnje cest v KS Mengeš za naselje Dobeno. KS Mengeš in TD Dobeno nameravata z odpravo manjših pomanjkljivosti pripraviti v naslednjem letu na videz končano cesto za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. tajništvo KS STAREJŠI KRAJANI RADIO KRANJ M esec december je mesec praznovanj, pričakovanj, daril... V Mengšu so srečanja starejših krajanov že tradicionalna. Vsako leto se zbere veliko upokojencev, starejših NX C lovek je star, kolikor se počuti, je povedala ga. Lužarjeva v pozdravnem nagovoru. Zahvalila se je tudi vodstvu šole za prostor, ki jim ga je odstopilo. Na srečanju starejših krajanov je igral ansambel Krim. od 70 let. Po kosilu lahko zaplešejo, zapojejo, sicer pa veliko časa namenjajo pogovoru. Za letošnjo prireditev sta precej truda vložila ga. Mara Lužar, predsednica RK v Mengšu in g. Franc Zabret, predsednik občinskega RK. Organizator srečanja je RK Mengeš in KS Mengeš. Prireditev pa ne bi bila tako bogata, če ne bi pritegnili nekaj sponzorjev: Brigita market, Filc Mengeš, SO Domžale in Union. Za veselo razpoloženje je brezplačno igral ansambel Krim iz Vnanjih Goric. Pred pol leta so se iz ansambla Tomaža Novaka preimenovali v ans. Krim. Pevka Jožica Brdnik in pevec Jože Šare sta duet, ki pojeta ob spremljavi Tomaža Novaka (harmonika), Matjaža Repnika (bas) in Slavka Jesiha (kitara). Snemajo že prvo kaseto z narod-no-zabavno glasbo, saj so narodnjaki. Njihov vzornik je ans. Franca Miheliča, čeprav skušajo doseči svoj zven. Prireditev so popestrili na povabilo g. Janeza Pera. foto: Tatjana Sivec Strmšek G. Janez Per je zaželel, da se ob letu spet snidejo v takem, če že ne v večjem številu. Povabljene je pozdravil tudi učenec v imenu šole. G. Tomaž Štebe je voščil za praznike, češ naj mladenke in mladeniči prispevajo k mladi državi. Bilo je zelo prijetno in kar težko se je bilo posloviti. Tatjana Sivec Strmšek Radio Kranj želi predstaviti vasi, kraje in mesta na Gorenjskem v posebnih nedeljskih oddajah. Četrtek, 09.12.1993, je bil namenjen snemanju doganja v Mengšu. Zbrali smo se z različnih področjih, kultura, šport, gasilstvo, umetnost, zgodovina, ... Kaj smo povedali in kako smo Mengeš predstavili, bomo lahko slišali v nedeljo, 19.12.1993 in 26.12.1993, ob 10. uri na valovih Radia Kranj (97.3 Mhz). Ker se v Mengšu toliko dogaja, je bilo potrebno snemanje in predvajanje iz ene ure podaljšati v dve oddaji. Vnedeljo naravnajte radio na valove kranjskega oddajnika. Tatjana Sivec Strmšek MENGEŠ Radio Kranj snema oddajo o Mengšu foto: Tatjana Sivec Strmšek ŽIVLJENJE K S ■ 9.12.1993 je praznovala svoj 92. rojstni dan ga. Frančiška Keržič ali po domače DRNOVŠKOVA mama. Kot je tiho živela vse svoje življenje, tako je tudi svoj rojstni dan pričakovala v tihoti in je bližnjim "zapovedovala", naj si ne prizadevajo ob njenem rojstnem dnevu. Pa ti pride župan s košarico dobrot in s prisrčno čestitko za njena zdrava leta. Vem, da bo to srečanje še vse njene dni v mislih in srcu, saj je bila tako presenečena, da se je spomnil nanjo v njeni starosti še kdo drug in ne samo domači. Rojena je bila v trdni kmečki družini pri Smuhovih v Trzinu kot najmlajša med dvanajstimi otroki. Njen oče je bil trzinski župan Rok Florjančič, ugleden mož. Zdevetnajstimi leti se je omožila na Drnovškovo domačijo v Mengšu, ki je bila že tedaj močna tur- ZUPAN NA OBISKU Drnovškova mama med svojimi pravnuki: Peter, Urška, Jure, Mateja, Gregor (Petra manjka) foto: Vinko Vahtar manska postaja in seveda gostilna. Gostilna, ki jo je pozneje sama vodila, je bila med drugo svetovno vojno zaprta, nato pa je delovala še do 1.1956. Od takrat je Drnovškova mama, samo še kmetovala. Mami spomin še izvrstno služi. Rada se vrača v čas trdega dela, ki jo je spremljalo vse življenje. Prebira Slovenca in Družino. Čeprav ji korak ni več lahak, z zdravjem nima težav. Ko sem ji omenil, da bom o obisku g. Janeza Pera zapisal nekaj vrstic, me je prosila, da se tako kot njeni domači zahvaljuje za prijetno presenečenje in izrečene čestitke. Drnovškova mama, želim Vam še mnogo zdravja in čilih let v svojem imenu, pa tudi v imenu krajanov KS Mengeš. Jože Vahtar CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE, ki je prva taka oblika izobraževanja za odrasle v Slovenije, bo imel svoj sedež v Mengšu. Nosilec projekta je Andragoški center Republike Slovenije, podpirajo ga Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, Republiški zavod za zaposlovanje, IS SO Domžale, KS Mengeš, izvajalo pa bo podjetje Ml AMIGO d.o.o. iz Mengša. Vpetek, 10.12.1993, smo imeli prvi sestanek in ustanovili ta Center, v sredo, 22.12.1993, pa bo sestanek že v širši sestavi. Povabljeni so predstavniki vseh omenjenih institucij. Center za mlajše odrasle je namenjen mlajšim odraslim (15 - 26 let), ki nimajo temeljnega poklica in so brezposelni. Udeleženci programa bodo pridobili znanje za dokončanje OŠ,1 spoznali in pridobili bodo temeljne izkušnje v posameznem poklicu, izobraževali se bodo za življenje in osebnostni razvoj. Udeleženci bodo po končanem izobraževanju konkurenčnejši na trgu delovne sile, samostojnejši v posameznih življenjskih situacijah... Vrata Centra za mlajše odrasle naj bi se odprla že v septembru prihodnjega leta. Tatjana Sivec Strmšek ■^^^ DOBROTA NE POZNA MEJA KARITAS IN N)ENO POSLANSTVO ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Božični čas se bliža, dragi prijatelji, in mengeška Karitas želi vsem vam - bolnim, trpečim, osamljenim, ostarelim, invalidom pa tudi zvestim sodelavcem in dobrotnikom ter vsem župljanom polnost miru in svetlobe božiča, da bi znali prinašati bližnjim ljubečo besedo in darove, da bi drugi znali sprejeti to besedo in ta dar in se iskreno veseliti. Bog vam vsem daj v novem letu veliko poguma in smelih načrtov, da bi ustvarjali božje kraljestvo bratov in sester že na tem svetu. Vsak kristjan je s krstom postavljen v karitativno delo, to je delo za bližnjega. Torej je Karitas nujni del našega krščanskega vsakdana. Z veseljem smemo trditi, da so njeni tisoči prostovoljnih sodelavcev sirom po Sloveniji nova živa Cerkev. Karitas je torej za cerkveno občestvo velika priložnost, da se vsakdo zave svoje vloge, svojega poslanstva in odgovornosti ter skuša uresničevati, kar naj bi ta organizacija bila: prijazen, vabljiv obraz naše Cerkve. Ljudje žal še vedno pojmujejo Karitas samo kot zunanjo akcijo, to je razdeljevanje materialnih dobrin, ne znajo pa je povezovati s celotnim krščanskim življenjem. KAKŠNA NAJ BI TOREJ KARITAS BILA? Zgrajena je po istih načelih kot katoliška Cerkev. Je občestvo kristjanov, ki odkriva stiske ljudi, išče vzroke zanje in si prizadeva najti rešitve. To delo opravlja v povezavi s katoliškim poslanstvom, torej z oznanjevanjem, liturgijo in diakonijo. KAJ HOČE KARITAS S SVOJIM DELOVANJEM DOSEČI? - v sodelovanju z vsemi ljudmi dobre volje slehernega pripraviti in vzgajati za dobre medčloveške odnose, torej ustvarjati svet človeškega dostojanstva, socialne pravičnosti in miru; - pospeševati odgovoren odnos do stvarstva in gmotnih dobrin; - biti odprta za sedanje in prihodnje socialne stiske, iskati njihove vzroke in rešitve. ■ KAKO BO TO ZMOGLA? Vsakdo naj razmišlja in skuša z delom in nasveti graditi Karitas: - na osebni veri v Jezusa Kristusa, na njegovem evangeliju in zakramentih; - na socialnih izkušnjah karitativne-ga delovanja vesoljne in domače Cerkve; - na socialnih izkušnjah nekaterih osebnosti (matere Terezije, Petra Opeke itd.) in socialnem nauku cerkvenega učiteljstva; - na ljudeh, ki so se za tako delo pripravljeni žrtvovati in so voljni pomagati bratom v stiski; - na sodelovanju z ljudmi, ki so v stiski in zaradi tega pomagajo Karitas spoznavati njihove probleme, potrebe in razumeti znamenja časa. Da bo vse to mogoče, Karitas z veseljem uvaja, pripravlja in izobražuje svoje sodelavce ter slehernega prostovoljca na predavanjih, tečajih, seminarjih in duhovnih obnovah. S tem jih usposablja za pravo krščansko ljubezen do vsakogar v stiski. Vsi, ki boste to prebrali, razmislite, kako bi naši župnijski Karitas mogli pomagati z delom, nasveti in molitvijo, da bi v Mengšu še bolj zaživela In delovala kar se da uspešno. KAKO NAJ SODELUJEMO? Razmišljamo o možnostih, kako pomagati ljudem, ki jim je bolezen, starost ali kruta usoda zarisala drugačno, težjo pot. Ne bežimo od odgovornosti do teh ljudi, skušajmo jim pomagati po najboljših močeh na njihovi trnovi poti skozi življenje. Spoštovani, mar ni nekaj čudovitega, da ob svoji življenjski sreči, ki nam je bila darovana, ne pozabimo slabotnih, ki jih v naši fari ni malo? Nič ni lepšega, kot v svoji sreči pomagati ubogim, stisniti roko zapuščenim, podariti nekaj minut osamljenim, obiskati invalida, bolnega prijatelja, potolažiti človeka v duševni stiski ali nemoči. To so dela, ki človeka, potrebnega pomoči, postavijo pokonci, vašemu srcu pa prinašajo mir in zaupanje. Zato vabimo vse, ki čutite delček odgovornosti do trpečih, da jih v svoji soseski obiščete in jim priskočite na pomoč. Vedite pa, da eno samo dejanje še ne pomeni, da ste svoje poslanstvo opravili, ampak je treba ljubezen in dobroto dokazovati vedno znova. Tiste pa, ki vam je veliko do občestvenega sodelovanja in želite še bolj podrobno spoznati delo v Karitas, prisrčno vabimo ob petkih od 16. do 18. ure v naše prostore na Trdinovem trgu 11 (nekdanja mežnarija), kjer se bomo spoznali in pogovorili o karitativnem poslanstvu in stvareh, ki tarejo našo okolico na tem področju. Če pa ob petkih popoldne ne utegnete, pridite na naša srečanja ob večernih urah, ki so navadno enkrat na mesec ali večkrat po potrebi v župnišču. Naj vam ne bo težko priti za urico ali dve in se pogovoriti o delu za uboge. Več nas bo, laže bomo premoščali ovire na naši poti, ubogim pa bomo dali vedeti, da niso ostali sami s svojo starostjo, boleznijo ali pozabljeni od svojih najdražjih. Jože Brojan DOBROTA NE POZNA MEJA SV. MIKLAVŽ MED OSKRBOVANCI DOMA POČITKA NEKOGA MORAS IMETI RAD. Vsoboto 4. decembra je sv. Miklavž obiskal in obdaril oskrbovance Doma počitka v Mengšu. Letos se je odločil, da gre od sobe do sobe in prinese darilo prav vsakomur. V pogovoru je bilo iz njegovih ust lepo slišati razne pripovedi o miklavževanju v starih časih, kako so pričakovali sv. Miklavža in parkeljne po ves teden, nekje celo ves mesec prej. Kako so mu puščali listke na oknih, na njih pa napisali svoje želje. Seveda te želje največkrat niso bile uresničene, saj sv. Miklavž ni imel veliko denarja, pa tudi trgovin, kjer bi se oskrbel z dobrotami, je bilo takrat bolj malo. Kljub temu pa so bili tisto jutro veseli, samo da jim je preko noči pustil v peharjih orehe, fige, suhe krhlje, rožiče ipd. Tudi letos je bil sv. Miklavž z darili bolj skromen, vendar so bili oskrbovanci zelo veseli že samega obiska. "Da le ni pozabil na nas!" so rekli. Po dveh urah kramljanja z njimi se je sv. Miklavž s svojim spremstvom poslovil z obljubo, da naslednje leto gotovo spet pride. Zaželel jim je obilo zdravja, miru in božjega blagoslova za božič in v letu 1994 ter odhitel po drugih poteh v temno noč. Jože Brojan Najlepše občutje, ki ga more človek nositi v sebi in ki ga drži pokonci, je doživetje ljubijenosti. V življenju se srečujemo z mnogimi dogodki, ko smo obdarjeni ali ko lahko bogastvo svojega življenja podarimo drugim. Predvsem tistim, ki so nam blizu in prijateljsko odprti. Kaj pa tisti, ki nam niso blizu in so pozabljeni od vseh, tisti, na katerih obrazu sta večkrat žalost in obup, na licih pa sledovi svežih solz in v očeh neizrečene prošnje po naši dobroti in ljubezni? Spoštovani dobrotniki, kdo bo njim opornik, tolažnik in morda celo rešitelj, če ne mi? Da bi tem ljudem povrnili vsaj delček človeškega dostojanstva in naše ljubezni, je bila prav zanje v decembru speljana dobrodelna akcija zbiranja sredstev pod geslom TEDEN KARITAS - KLIC DOBROTE, ki je zelo lepo uspela prav po vaši zaslugi in dobrosrčnosti. Našo akcijo so finančno podprli: Cirila Dermastja, Marija Dermastja, Marija Flerin, Frančiška Keržič, Ciril Kompare, Kristina Košak, Dragana Lavrič, Tine Mrak, Marija Peterca, Petrina, Francka Šare, Stane Šimenc, Helena Škrlep, Šušteršič, Marija Štempelj, Milena Štendler, Miklavž Trobec, Mara Vajt, Ida in Ivanka Zalokar ter Nada Zrim. Skupaj se^e nabralo 77.500,00 SIT. Živila, obutev, prašek ali posteljnino pa so darovali naslednji dobrotniki: Marjanca Benda, Milan Koncilja, Jože Leveč, Franc Veider, Kristina Košak, Jožefa Janežič, Svete, M. Benda, Vida Škofic, Stanka Ručigaj, Francka Pavli, Marija Gorza, Minka Videmšek, Kristina Hribar, Šušteršič, Vida Černevšek, Tončka Seršen, Vida Stopar, Mirni Purkat, Luka Škrlep, Vida Gosar, Ivanka Hrovat, Polona Kompare, Mija Labrovič, Joži Marin, Polona Novak, Pepca Vojska, Anica Reven, Tončka Bregar, Dragana Lavrič, Ivanka Žun, Klemen Kosec, Ismeta Trnjanin in vaščani Loke, ki so košarico napolnili v trgovini Minimarket. Za vse darove se vam iz srca zahvaljujemo v imenu vseh, ki bodo deležni teh darov, in našem imenu, z upanjem, da nam boste stali ob strani tudi v prihodnje. za ŽK Mengeš Jože Brojan MENGSAN VPRAŠANJA IN ODGOVORI Na sestanek z društvi so bila povabljena vsa društva, tudi ZB NOV, pismeno (preverjeno). Tri dni pred sestankom sem govoril po telefonu s predsednikom društva in ga prosil, da na tem sestanku organizacija predstavi svojo zamisel proslave 50-letnice poboja talcev. Moja naloga je bila, da pripomorem k vključitvi vseh društev v skupno proslavo. Kar se tiče ostalih zapisanih besed v sestavku, so besede in mnenja, ki so bila izrečena na tem sestanku in sem jih le zapisal. Qj spoštovanjem Jože Vahtar PISMO Spoštovana urednica novega časopisa "Mengšan" in uredniški odbor! Vso pohvalo izražam ob izdaji tega lista, saj smo bili krajani do sedaj zelo slabo obveščeni o delu in usrjehih krajevne skupnosti. Zrelim, da bi bila v tem časopisu tudi rubrika "vprašanja in odgovori", na katera bi po možnosti odgovarjali zaposleni v krajevni skupnosti ali drugi. Tako vprašanje bi imel tudi jaz. V Mengšanu sem čital plan dela in aktivnosti za leto 1994 na strani 10 v 2. številki (prve nisem dobil), ki se nanaša na plan kanalizacije. Tu so navedena dela za dokončanje ali izgradnjo novega (Mengeš sever, sanacija kanalizacije Liparjeva, izgradnja odcepa stare Tomšičeve in Ceste OF). Nič pa ni omenjena Grobeljska, Vodnikova, Vegova ulica, ki štejejo okoli 30 hiš, ki še tudi nimajo kanalizacije. Predstavnike v krajevni skupnosti prosim, da bi nam na kratko odgovorili v našem časopisu v zvezi s kanalizacijo na tem področju. krajan Grobeljske ceste VSEM KRAJANOM MENGŠA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 RIBARNICA MENGEŠ FELIKS LUMTI 61230 Mengeš, Zoranina 5a tel.: 061/738-884 0609/611 -641 [lb| e* J i—i t Iwz| Kfk i¡vl¡we raimp HUMOM1 NIBHB > ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE - KAMNIK želi vsem zavarovancem, poslovnim partnerjem in krajanom vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 1994! Hkrati bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam zaupali! Vljudno se priporočamo za sodelovanje tudi v prihodnje! . VOŠČIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO BOŽIČNO NOVOLETNO VOŠČILO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 želiva vsem, ki živijo v občini Domžale, pa tudi širše v Sloveniji in zamejstvu, posebej še občanom kamniške občine, s katerimi bomo kmalu delili usodo skupnega okraja. Vsem želiva učinkovit servis, ki Vam bo približal državo in olajšal reševanje Vaših problemov. Želiva Vam višjo kvaliteto življenja, duhovno in materialno bogastvo, optimizem v skladu z geslom "HOTENJA ZMAGUJEJO" in harmonijo z naravo v skladu s hotenjem ustvariti "MESTO NA DEŽELI". predsednik Izvršnega sveta občine Domžale mag. Tomaž ŠTEBE, dipl.ing. predsednik Skupščine občine Domžale mag. Ervin Anton SCHVVARZBARTL, dipl.ing. ■ VAŠA POŠTA Pod naslovom "društveno delo" je gospod Jože Vahtar v zadnji številki vašega glasila pisal nekaj o društvenem življenju in načrtih, ki naj bi jih društva v prihodnje izvajala. Mislim, da je zelo lepo in pohvalno, da.se take sestanke organizira in se na njih uskladi društveno delo v Mengšu, ki je že dolgo let zelo pestro. Toda ne pišem zaradi tega. V svojem poročilu je gospod Vahtar omenil tudi 50. obletnico poboja talcev na Zalokah. Škoda, da povabila na ta sestanek ni dobila tudi naša organizacija. Če bi bili navzoči, bi gotovo vse nejasnosti v zvezi s tem razrešili na sestanku. Gospod Vahtar v svojem zapisu piše, da si teh talcev ne more lastiti nobena organizacija. Ne vem sicer, kaj je s tem mislil, ker pa vse prireditve pri talcih organizira Zveza borcev, bi nepoučeni lahko mislil, da si mi talce lastimo. Res je, da smo vsa leta sodelovali pri organizaciji komemoracij ob dnevu mrtvih in svečanosti ob 30. in 40. letnici poboja talcev. Ves čas pa smo to delali in se posvetovali s krajevno skupnostjo in društvi. Lahko trdim, da si naša organizacija tega obeležja in organizacij prireditev nikakor ne lasti kot nekaj svojega. Prepričani smo, da mora biti to obeležje stvar vseh Mengšanov, predvsem mlajših generacij. Strinjam se z gospodom Vahtarjem, da je bil poboj talcev velika tragedija in morajo imeti vse prireditve na tem prostoru sporočilo proti vojni. Zaradi tega lahko tudi trdim, da bomo zadovoljni, če bo organizacijo vsakoletnih komemoracij in drugih svečanosti prevzela krajevna skupnost skupaj z društvi. Naša organizacija tega tako ali tako ne bo mogla dolgo početi, kajti njeni člani smo vsak dan starejši. Če bi to slonelo le na nas, bi v nekaj letih to prenehalo. Mislim, da to ne bi bilo v čast Mengšu in bi bila storjena velika škoda, kajti predvsem vsakoletna komemoracija je postala tradicija. Prepričan sem, da mora biti DRUŠTVENO DELO kakršnakoli prireditev pri grobovih talcev organizirana v spoštovanju do generacije, ki so jih vojni dogodki najbolj prizadeli, in v spoštovanju do k jekoč je v Mengšu živela šola. IMvsako leto je pod svojo streho sprejela več otrok. Otroci so rastli in šola je postala premajhna. Mengšani so ugotovili, da je edina rešitev v tem, da šoli pomagajo zrasti. Na pomoč so poklicali ljudi iz hiše, na katere vratih je zapisano: Studio Marketing. V tej hiši petdeset iskrivih glav vsak dan pripravlja marketinške raziskave in strategije, snuje oglasne akcije, skrbi za stike z javnostjo, izdeluje celostne podobe, oblikuje... že celih 20 let. Ker več ljudi več ve, smo staknili glave in začeli premišljevati, kje se skriva recept, ki bi šoli v Mengšu lahko pomagal zrasti. Prelistali smo obstoječe zapise, pobrskali po zaprašenih knjigah, zavrteli nekaj telefonov in globoko vdihnili. Polni informacij smo lahko začeli z "zaresnim" delom. Vveseli belorumeni sobi smo se zbrali tisti, ki se nam strokovno reče copywriterji (pišemo besedila za oglase, zmišljujemo si slogane, sestavljamo pisma, snujemo scenarije...) in art direktorji (oblikujejo oglase, embalaže, celostne podobe, plakate...) in začela se je možganska nevihta. Ideje so prehitevale ena drugo, se brusile in na koncu se je rodila tista, ki se nam je zdela prava. Spravili smo jo na papir, primerno oblikovali in predali tiskarju. Mengeš so preplavili plakati, na domove so prispela pisma, ob referendumu so se delile priponke in prijateljstvo med Mengšani in šolo je postalo še močnejše. To prijateljstvo pa je bilo tisti skrivni recept, ki je šoli pomagal zrasti. še živečih svojcev pobitih talcev, ki se še udeležujejo komemoracij in drugih prireditev. Janez Zibelnik Ker je bil plakat mnogim simpatičen, smo se v Studiu Marketing odločili, da ga prijavimo na tekmovanje za Zlati boben v Portorožu. In tudi tam je bil opažen. Prišel je v ožji izbor, kar je bil v močni konkurenci velik uspeh. Ta uvrstitev pa je Studiu Marketing prinesla tudi določeno število točk, ki so nam pomagale, da smo postali slovenska Agencija leta. Tako se ta pravljica, ki pravzaprav ni pravljica, končuje tako, kot se prave pravljice morajo končati -srečno. Mengeška šola je zrasla, mi v Studiu Marketing pa smo z njeno pomočjo prišli do zmagovalnega naslova med oglaševalnimi agencijami. Ob tej naši skupni zmagi bi vam radi čestitali in vam in vaši šoli zaželeli srečno tudi v letu, ki prihaja! Zimski pozdravček iz Studia Marketing! Ladeja G.K. Če sprejmem drugačnost, potem sem samo to, kar sem, Človek. Želimo vam vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1994 kolektiv INCE KAKO JE PREMAJHNA SOLA POSTALA VELIKA VASA POSTA OBIČAJI DRUGIM ZA VZGLED CEHOVE JASLICE Vnaši mladi Sloveniji so vse bolj v modi razna tekmovanja, pohvale, predvsem pa graje zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih, s katerimi imamo vsak dan opraviti. To so trgovci, mesarji, peki, Čevljarji, poštarji, bančni uslužbenci itd. Da se ne bi vedno samo pritoževali, smo se odločili, da konec leta, kot vsi ljudje, pripravimo "celotno bilanco prijetnih in neprijetnih dogodkov". Javno naj pohvalimo zaposlene v mengeški lekarni in v "Sadnem vrtu". To so si resnično zaslužili. C' eprav se v lekarno človek običajno napoti, ko je bolan, se mnogo bolje počuti, ko ga postreže vljuden in prijazen lekarnar, ki je vedno pripravljen pomagati in strokovno svetovati. Mengšani smo lahko zadovoljni, da imamo v lekarni gospoda mag. Dionizija Petriča, ki stranko vedno postreže na najvišjem nivoju. Prav tako pohvala velja tudi ostalemu kadru v lekarni. Drug lokal, v katerega človek z veseljem vstopi (pa čeprav je to kiosk), je "Sadni vrt", ki je lociran nasproti gasilskega doma. S prijazno besedo te sprejmeta lastnika ga. Jožica in g. Franci. Postrežeta te z izbranim prvovrstnim sadjem in zelenjavo po sprejemljivih cenah. Ob koncu leta se vsem zahvaljujemo za ustrežljivost in potrpežljivost, saj kupci nismo vedno "prijetni kupci" ter jim želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto, do nas potrošnikov pa odnos, kakršen je bil do sedaj. istočasno pa pozivamo lastnike loziroma zaposlene v drugih uslužnostnih dejavnostih, da se zgledujejo po zgoraj pohvaljenih, pa jih bomo pohvalili drugo leto. Zadovoljni krajani M orda nekateri ne vedo, da Mengeš slovi tudi kot jasličarsko središče, saj se je prav tu razmaknilo izdelovanje jaslic na začetku našega stoletja. Najprej so se poskušali ljudski mojstri z izrezovanjem jasličnih figuric iz starih rabljenih sadrenih oglavij, ki so v slamnikarski obrti služila za oblikovanje slamnikov. Kasneje pa so se lotili izrezovanja figuric iz lipovega lesa. Več tovrstnih ljudskih umetnikov je znanih predvsem iz Malega Mengša in najizvirnejši med njimi je bil Anton Šuštar, po domače Gregčov Tone (1893-1977). Niko Kuret je v svoji knjigi Jaslice na Slovenskem zapisal, da je Anton Šuštar "najbolj svojski, izviren ustvarjalec, čigar izdelki se kosajo z najboljšimi, kar Slovenci te vrste ljudske umetnosti premoremo." In če bi kdo rad videl imenitne jaslice tega izvirnega mojstra, naj se poda k Šušteršičevim oziroma k Čehu, kakor se po domače reče pri hiši na Liparjevi 3 v Mengšu. Pri Čehu z velikim veseljem in ljubeznijo postavljajo ta božični hišni oltar. Gregčovih figur. Te so izdelane tako prefinjeno, da jih morajo postavljati in pospravljati z veliko "pobožnostjo", da se ne bi kaj odlomilo. Enkratni so njegovi pastirci: eden nese vodo, drugi koš na ramah, tretji pa občuduje angele, saj kar trije oznanjajo Jezusovo rojstvo. Pastirica molze kravo in se pogovarja z drugo, ki gre krmit prašiče. Obe sta tako umetelno narejeni, kot bi bili živi. Čehovi jima pravijo klepetulji. Poleg krav in ovčk so posebno lepo izrezljane koze. Gregčov Tone je imel te živali še posebno rad in jih je vseskozi tudi redil. V jaslicah ne manjka niti putk poleg psa in visoko na pečini nad planšarijo kraljuje celo gams. Planšarsko kočo in hlevček pa je napravil pokojni Šušteršičev ata Jože, ki je znal tudi lepo risati. Vsako leto je popravil vse polomljeno, največkrat so bile to izvirne miniaturne smrečice, ki jih je "izumil" Gregčov Tone. Izrezljal je majhna debelca in vanje zvrtal luknjice, kamor so vsako leto zataknili sveže smrekove vejice. Pred- njimi zrastejo pritlikava drevesa oziroma celi Detajl iz Šuštarjevih jaslic pri Šušteršičevlh v Mengšu Najstarejšo figuro, kravo, ki ji za šalo pravijo Seka, imajo že od leta 1921. leta. Gregčov Tone jim je jaslice postopoma "izpolnjeval", vsako leto jim je izdelal nekaj figuric. Le svetih treh kraljev niso pričakali, čeprav so jih naročili; Tone jim je izdelal samo kamelo, za kralje pa ga je prehitela smrt. Čehovi nočejo imeti drugačnih treh kraljev, da ne bi kazili čudovitih (iz knjige Jaslice na Slovenskem Nika Kureta) gozdički, ki krasijo bogato razgibano pokrajino, kakršna je značilna za alpske hišne jaslice. Prav zato pa je pokojna stara mama Angela bila do smrtni "arhitekt" za postavitev jaslic. Vsako leto je narisala načrt za jaslice, kje bodo hribi in doline, kam bodo podstavi I i polena, da bodo vso to pokrajino laže oblikovali. Dokler je živel stric Feliks, ki je bil duhovnik, je m WM OBIČAJI vedno opazoval njihovo "gradbišče" In sodeloval z duhovitimi in tehtnimi pripombami. Pa saj je on sploh dajal ton in višino posvetnemu in duhovnemu življenju Čehove družine. Nazadnje, ko je bil že betežen, je maševal v domači hišni kapeli. Ta zlati človek jim je pomagal premostiti tudi najtežje trenutke ob prezgodnji očetovi smrti. Čehovi se ob jaslicah spominjajo mnogih veselih in žalostnih trenutkov, zato so jim tako ljube, ker z njimi hranijo tudi spomine na svoje najdražje. Zato celo leto mislijo nanje. Vsako leto naberejo svežega mahu in ga skrbno posušijo. S hribov pridno prinašajo "skalce", ki so jim všeč za v jaslice, tudi h koči morajo voditi kamnite stopničke. Za ozadje pa je poskrbel slikar Jerina, ki jim je naslikal Veliko planino, nad katero žari zvezda repatica. Pod leseno ograjico okrog jaslic pripnejo prt, narejen nalašč zanje. Dva imajo na zalogi, enega je izvezla babica Angela, drugega pa vnukinja Marjana. Po prazniku treh kraljev pa Čehovi postavijo pred hlevček figuro, ki je še nisem videla v nobenih jaslicah: to je Beg v Egipt. Marija sedi na osličku z Jezuščkom v naročju in z Jožefom se pripravljajo, da bi ubežali Herodu v Egipt. Tako izvrstne jaslice zares potrebujejo veliko "pripravo in pospravo". "Tudi s pospravljanjem imamo veliko dela," pravi Šušteršičeva mama, gospa Pepca, "z vsake figure najprej očistimo prah s posebnim čopičem in vsako posebej skrbno zavijemo v papir. Vse skupaj spravimo v posebne škatle, kjer jaslice počivajo do prihodnjega leta. Vsi smo zaposleni z jaslicami, a kaj hočeš, s tem imamo veliko veselja." C' ehove jaslice razveseljujejo tudi druge ljudi, ne samo prijatelje in znance, bile so že namreč na razstavi v Ljubljani. Leta 1962 pa so romale na mednarodno razstavo v München, kjer so edine zastopale Jugoslavijo. Tisto leto je bil v Münchnu tudi mednarodni kongres jaslic. Šušteršičevi so ob tej priliki dobili razstavni katalog in diplomo. V tem lepem katalogu so vsake razstavljene jaslice dobile svoj tipičen naslov, za Čehove piše: Poklonitev pastirjev - ljudska umetnost. C' e bi ne bili tudi drugi Mengšani veliki prijatelji jaslic, bi človek nehote iskal izvor za to lepo navdušenje pri izvoru Šušteršičeve rodbine, saj domače hišno ime razodeva, da se je tu ustavil neki Čeh, na to kaže tudi priimek Funtek, kakor so se pri Čehu prej pisali. Čehi so namreč veliki ljubitelji jaslic in ni naključje, da so tam najstarejše znane cerkvene jaslice v zgodovini. Leta 1562 so jih postavili jezuiti v Pragi. Pa saj imamo vsi, ki nam je pri srcu duhovna dediščina in kultura, radi jaslice. Prav zaradi njih se marsikomu zdi božič najčudovitejši praznik, poln božičnih pesmi, vonj po kadilu in poticah, poln lučk hrepenenja po domačnosti in miru, ki si ga vsi tako želimo. Mir pa je najgloblje sporočilo božiča. In domače jaslice v kotu kličejo v to zavetje otroka in tršatega možakarja. Marija Cvetek TRDINOVI PREGOVORI O SREČI Vsvojih PODOBAH PREDNIKOV je Janez Trdina zapisal veliko pregovorov in misli o sreči. Vsi ljudje hrepenimo po njej in posebno ob pomembnih življenjskih dogodkih si jo želimo zvrhano mero. Tudi vsa božična in novoletna voščila so polna želja po sreči in veselju v prazničnih dneh in skozi vse novo leto. Tudi jaz vam za božično in novoletno vezilo pošiljam Trdinove "zapiske" o sreči z željo, da bi sreča prestopila vsak mengeški prag in da bi jo še mnogo ostalo za druge. Želimo vam tudi vsega lepega in dobrega, bogato novo leto in krepkega zdravja, ki je, kot je zapisal Josip Jurčič, najprijaznejši božji dar. Marija Cvetek Ko bi bila sreča res slepa, kakor nekateri pravijo, da je, bi jo človek lagleje ujel in na svetu bi bilo več srečnih ko nesrečnih, ker bi jo šel vsaki rad lovit. Naj veča sreča na tem svetu je dobra žena. Vsaki vidi tujo srečo in svojo nesrečo. Večkrat nas obišče sreča pa je ne vidimo, ker nam stoji za hrbtom. Svojo srečo ima človek večidel za ritjo da je ne vidi, tuja pa mu se zadeva ob nos zato jo tako dobro vselej zapazi. Nesreča ne zna ne žvižgati, ne ukati, ne plesati. Nekateri je srečen če dobi fajfo tobaka, drugi ni vesel pri gnojnem košu tolarjev. Srečen je komaj: komaj doseže vse kar želi, premaga vse sovražnike, najde vsaki zaklad, zadene vselej v loteriji, ustreli vsakega zajca, postane lahko tudi papež in cesar. (To je, če kdo pravi, komaj sem ga vrgel, pove s tem da mu se je vkljub težkemu rvanju vendar le posrečilo da ga je premagal) Tisti ni pameten, ki si želi "velike" sreče: srečni so tiči, ki žive veselo brez dela ali kteri človek bi hotel biti tič?! Sreča pride naj raje k tistemu, ki je ne išče. Sreča je dim -žakelj dima, žakelj sreče. Sreča je beseda, kakor več takih, da se pritakne, kedar ni druge. Dekle se baha: Ala sem srečna, k štirim ceham me fantje kličejo. Sreča raste na vrbi (=otroci so srečni, kedar na paši "na vrbove piščali" piskajo). Sreča se je vdrla v zemljo, pa jo malokdo izkoplje (menda zaklad ali drugo rudo). Sreča je videla, da jo hočejo vsi imeti pa je djala: Nisem kurba, raje pobegnem; da se ne bo mogel nobeden nič pritožiti, ne grem k nobenemu. In kar je rekla, to je storila - od takrat je ni nihče več videl. Vsaki je po svoje srečen, vsake oči imajo drugo srečo. Sreča in nesreča sta sestri. Sreča in nesreča sta prijateljici, ki se nikoli ne ločita, kjer je ena je tudi druga. Sreča rodi rada nesrečo, kakor iz nesreče dostikrat sreča pride. Moja sreča se je že za siroto rodila. Sreča je ne le slepa ampak tudi brez pameti. KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU Hiša in njeni prebivalci skozi čas Urhova hiša je ena najstarejših zidanih hiš v Mengšu, verjetno sezidana ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja. K bivalnemu delu je bilo pravokotno priključeno veliko gospodarsko poslopje (konjski in goveji hlev, pod in dve šupi), posebej pa je stal svinjak. Ob hiši je bil velik vrt s sadnim drevjem. Prvi znani gospodar kmetije je bil Jernej Škofic, podanik mengeškega župnišča, ki se je leta 1806 poročil z Uršulo Černe iz Šmart-nega pod Šmarno goro. Imela sta tri otroke: Mico, Simona in Marijane Jernej je kmalu umrl, njegova žena pa se je ponovno poročila (1814) s Francem Bendom iz Potoka. Imela sta šest otrok. Dom je kasneje prevzel sin Luka Benda, ki se je leta 1857 poročil z Marijo Kadivec iz Mengša. Urhova hiša: pogled z dvoriščne strani Kasnejši gospodar je postal njun sin Jernej Benda, ki se je 1895. leta poročil z Mengšanko Marijo Bokalič. Imela sta otroke: Meto, Johanco, Petra, Franco, Ano, Lenčo in Rozo. URHOVA HIŠA Edini sin Peter se je poročil z Marijo Ovijač iz Most. Njuni trije otroci so odšli od doma, zato se je Peter po ženini smrti že precej star ponovno poročil. Ko je umrl, je za njegovo ženo Lenčko skrbelo dekle iz okolice Slovenj Gradca. Njej (Danici) je Lenča zapustila kmetijo. Urhovo hišo so leta 1989 prodali Jaku Škoficu, pravnuku nekdanjega gospodarja Luke Benda. Kako je zgrajena Urhova hiša? Hiša je pritlična, ometana in pre-pleskana v svetlo oker barvi, del fasade je obit z lesom. Skozi vhod z dvorišča pridemo v obokano vežo. Del veže je zdaj pregrajen v kopalnico s sanitarijami. Iz veže vodijo stopnice na neizkoriščeno podstrešje. Levo iz veže je kuhinja z jedilnim kotom (nekdaj kamra), vrata pa vodijo v prostorno hišo, v kateri je bila nekoč velika peč. Del hiše je sedaj pregrajen v shrambo. Desno iz veže pridemo v pregrajeno skladišče (nekoč shramba), ki je zaradi odprtega stropa neizkoriščen prostor. Ob veži je tudi obokana soba, stopnice ob njej pa so speljane v klet. Podkletena je le obokana soba. Temelji hiše so verjetno iz apnenca ali skrilovca, vezanega z apneno malto. Stene so zidane iz apnenca, verjetno iz kamnoloma na Zalokah. Debelina zidov znaša od 50 do 60 cm. 0 % A 7 9 Portal s ceste Stene, ki so zgrajene kasneje, so iz opeke. Zidovi imajo grobi in finf-omet. Strop v sobi nad kletjo, v kleti in na veži je obokan, zidan iz opeke. Ostali del stropa v hiši je lesen, tramovni strop. S spodnje strani je ometan in prepleskan, zaradi boljše sprijemljivosti je uporabljena trstika. Streha je dvokapna, krita z opeko, ostrešje je leseno. Okna so skoraj vsa enodelna z lepimi zaščitnimi mrežami. Vrata s ceste so lesena in lepo izrezljana. Cestna in dvoriščna vrata imajo umetniško izdelan portal. Na sklepniku cestnih vrat je letnica 1845 in monogram gospodarja Franca Benda. Sklepnik dvoriščnih vrat pa krasi letnica 1847 s Kristusovim monogramom. Portale je izdelal Tomaž Sirolli (1814 - 1892), ki je bil najdenček. 1846 se je poročil z Lucijo Polž, Trdinovo iz Malega Mengša 40. Tukaj je tudi živel. Bil je izvrsten kamnosek. Izklesal je številne portale, vodnjake in druge kamnite predmete v Mengšu in okolici. Raziskovalka: Veronika Benda KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ VAS VLJUDNO VABI NA OTVORITEV IN OGLED RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA IN GRAFIKA RAJKA ČUBRA, KI BO V SREDO, 22.12.1993, OB 18. URI V RAZSTAVNEM PROSTORU ORANŽERIJA V MENGŠU. S KULTURNIM PROGRAMOM SE BODO PREDSTAVILI ČLANI GLASBENE ŠOLE Gledalec, ki zahteva določeno snovno in motivično pripoved-nost, opis predmetov in likovni prikaz določenega dogodka ali "vsebinskega" dogajanja, bo našel na abstraktni umetnini vsega tega zelo malo. Kakor dojema in posluša nekdo v glasbi, v skladbi tone kot čutno glasbeno materijo, si pripadajočo vsebino v glavnem sam zamišlja. Podobno bi moral dojeti in gledati gledalec v abstraktni likovni kompoziciji zgolj barve, linije, ploskve, ritem, kompozicijo, torej osnovna sredstva oblikovne gradnje. Vse ostalo, kar bi še hotel ali mogel doživeti, vsebino, pa prepušča umetnik gledalčevi sotvorni fantaziji in likovnemu posluhu večje ali manjše sprejemljivosti. Umetniška vizija in umetniški izraz sta sposobna odkrivati smisel stvari v neposrednem RAZSTAVE sporočilu ljudem s svojo čutnostjo, lepoto in z globokim doživljanjem, kot lahko vidimo pri umetniku Rajku Čubru. Rajko Čuber je bil rojen 17. maja 1957 v Brestanici. Obiskoval je šolo za oblikovanje in nadaljeval študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Leta 1982 je prejel Prešernovo nagrado. Uspešno je končal specialko za grafiko pri prof. Bogdanu Borčiču. Živi in dela kot samostojni umetnik v Brestanici. Delo likovnika mlajše generacije Rajka Čubra je vezano na grafiko in slikarstvo. S svojim oljnim slikarstvom pa prehaja na zanimivo formalno in tematsko področje. Platno predstavlja umetniku podlago za vnašanje svojega čutnega harmoničnega razmišljanja. Naglašeni barvni toni, jasnost barv s prizvokom figuralike, popolnoma slikarsko učinkujočih kompozicij, so izpeljani do svojevrstne dovršenosti. Rajko Čuber je na videz sicer abstraktnejši, s kančkom simbolnih prispodob, toda platno, v katerega vnaša svoje vtise, je likovno dognano, globoko doživeto, težnja po objektivni in kreativni svo- bodi pa nam daje čutiti zrelo osebnost s svojim lastnim ustvarjalnim konceptom in jasno začrtano umetniško pot. Za svoje delo je leta 1982 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Živi in dela kot samostojni likovni umetnik v Brestanici. Naslov: Elektrarniška 26, 68280 Brestanica Smiljana Mayer - Škofic RAZSTAVA AKADEMSKEGA SLIKARJA IN LIKOVNEGA KRITIKA DUŠANA LIPOVCA V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ. 9. decembra je bila v prostorih knjižnice v Osnovni šoli Mengeš odprta razstava kamniškega umetnika Dušana Lipovca, ki bo na ogled do 24. decembra vsak delovnik od 8. do 15. ure. Na slikah so predstavljeni značilni motivi iz Kamnika in okolice. Seveda si razstavo ogledujejo učenci naše šole, vabljeni pa so tudi starši in drugi krajani. (nadaljevanje na naslednji strani) RAZSTAVE GODBA (nadaljevanje s prejšnje strani) Take in podobne razstave so na mengeški šoli postale že tradicija, saj jih organiziramo že tretje leto. Kako se je začelo? V januarju 1991. leta smo na šoli odprli prenovljeno šolsko knjižnico v novem velikem prostoru z željo, da bi knjižnica postala srce šole, kjer bi se poleg izposoje knjig odvijalo kulturno življenje -razstave in srečanja z umetniki. Od tedaj so se učencem in krajanom v tej knjižnici predstavili: - slikarji Mario Petrič, Polde Mihelič, Greta Bolta, Maja Zaje Sobočan, Lojze Kalinšek, R a j k o Čuber; - grafika Vinko Železnikar in Lucija Bratuš; - fotografi Janko Skok, Ladko Kobal in fotokrožek OŠ Mengeš s fotografijami Plečnikovih del. C' ut za lepoto se v določeni starosti še razvija, posebno ob srečanjih z umetniškimi deli. Kdaj, če ne v zgodnji mladosti, se bo otrok naučil obiskovati razstave, ob delih razmišljati, sprejemati in doživljati lepoto, razvijati domišljijo ter to lepoto prenašati v vsakdanje življenje. Na šoli se trudimo približati umetniška dela našim učencem in seveda krajanom od blizu in daleč. Cvetka Mlakar Včetrtek, 23.12.1993, bo Mengeška godba v povezavi s turističnim društvom organizirala božično-novoletni koncert z naslovom Voščilo za praznike. KS Mengeš skuša privabiti k sodelovanju vse Mengšane, ki se ukvarjajo s kulturo. Nastopil bo tudi cerkveni pevski zbor, iz katerega izhajajo skoraj vsi pevci po drugih društvih. Ob zvokih godbe bodo vsi zbori zapeli dve pesmi (Nabucco in Tratata naj igra naša muzika). Folklora bo zaplesala ob spremljavi godbe. Mengeška godba je pred nekaj dnevi zaključila snemanje kasete 10. pod mengeško marelo (tudi ob 110. letnici godbe). Za šest skladb, ki so vključene na kaseto, je aranžmaje napisal Vinko Štrucel. Avtorji glasbe pa so: Pozdrav Mengšu - Janez Per, Pozdrav prijateljem - Ivan Prešeren, Stoji Ljubljanica izvajajo pod vodstvom prof. Alojza Velkavrha (posneto že pred dvema letoma), Pod marelo je napisal Primož Kosec, Fantovsko in Planinsko pa Vinko Štrucel, ki je velik prijatelj mengeške godbe. Kaseta bo izšla še letos pri založbi Sraka iz Novega mesta. Kupili jo bomo lahko v trgovinah, pri godbenikih, če pa ne bodo že prej pošle, pa celo na koncertu 10. marele, ki bo NARAVA OHRANIMO LEPOTO NARAVE Ni važno, kdo te je pripeljal na obronke loških gmajn -avto, traktor al' žival, odvrgle so umazane te roke, zato: Sramuj se, človek, s tem si svojo dušo pomendral. LJUBITELJI NARAVE 19. in 20. februarja 1994. Ansambli, ki sodelujejo na kaseti: Alpski kvintet, Marela International, Nagelj, Slovenski kvintet, Krim, ans. Borisa Razpotnika, Stoparji. Vsem se Mengeška godba zahvaljuje za odstopljene posnetke. "Kaseta, ki je pred izidom, pomeni spodbudo za naprej, celo o izdaji svoje lastne kasete že razmišljamo. Pripravljamo pa tudi veliko praznovanje ob 110. letnici godbe, ki bo naslednje leto," pravi njen predsednik, g. Lado Kosec. "Vsem prijateljem godbe želimo lepo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov! Tudi v naslednjem letu se priporočamo obrtnikom in podjetnikom, da nam finančno priskočijo na pomoč, kajti samo veselje brez denarja ne bo dolgo živelo." Tatjana Sivec Strmšek KS MENGEŠ Mengeška godba Turistično društvo Mengeš vabijo na božično-novoletni koncert VOŠČILO ZA PRAZNIKE v četrtek, 23.12.1993, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Mengšu sodelujejo: Mengeška godba KD Svoboda: folklorna skupina MePZ dramska skupina MePZ sv. Mihael Mengeš ženski nonet Vigred MoKZ Mengeški zvon KUD Franc Jelovšek KS Mengeš in Turistično društvo bodo podlili priznanja za leto 1993. Pridružite se nam! Poskrbeli bomo za prijetno vzdušje! Predprodaja vstopnic Zarja in Brigita market. KNJIGA PLES IN PESEM SOBA BREZ KNJIG JE PODOBNA TELESU BREZ DUŠE (CICERO) Naša knjižnica ni v novi stavbi niti ni tako velika, da se izgubiš med knjigami, vendar je v njej mnogo lepega, Cesar morda ne najdeš v vsaki knjižnici. Naša knjižnica je doma v stavbi sredi Mengša. Ko vstopiš vanjo, te objame toplota, ki ni le sad ogrevanja, pač pa je tudi toplota prijaznih ljudi, ki v njej delajo. S seboj vedno peljem tudi svoja dva otroka, ki še ne hodita v šolo, a se obiska knjižnice vedno razveselita. Tam je toliko lepih knjig, videokaset in kaset s pravljicami ter pesmicami. In vedno več jih je! Knjižničarke so vedno pripravljene svetovati in pomagati. Mislim, da so tudi one prispevale k temu, da knjiga mojima otrokoma pomeni dobro prijateljico. Pa ne le mojima. Knjižnico obiskuje mnogo ljudi, katerim pomeni dodatni in potrebni vir znanja. Tudi starši, kadar si le ukrademo kaj časa, radi sežemo po knjigi, pa naj bo to za zabavo, poglobitev ali širitev znanja. Marsikakšnemu ostarelemu knjiga prežene samoto ali obudi spomin na mladostne dni. Kaj naj še povem o naši knjižnici? Lahko bi povedala še mnogo besed, a jih je mogoče strniti v naslednje: LEPO, PRIJETNO, DOBRO, i n naj bo tako še naprej!! Mengšani | svoje knjižnice ne damo!! Sobota 11. decembra je bila dan, ko je KD Svoboda Mengeš s folkloristi privabilo veliko število ljubiteljev pesmi in plesa. Vzdušje v dvorani se je stopnjevalo iz točke v točko. Večer so začeli pevci in plesalci z belokranjskimi, na trenutke mehkimi, a elegantnimi plesi. Prikazali so ples nemo kolo (brez glasbe), zaključili pa z zvezdami na odru. Za to so poželi bučen aplavz in pridobili občinstvo. Iz Bele krajine so nas popeljali v Prekmurje, kjer so plesi hudomušni, pa elegantni, kot je to značilno tudi za pokrajino. Sem fantič z zelenega štajerja so zapeli fantje, pa saj tudi Štajerci radi zapojejo in zaplešejo. Za štajerske plese je značilno hitro vrtenje, poskoki, vriski in razigranost. Na koncu štajerski godec zaigra, kot mu prija, plesalce pa preskuša, če zmore- jo plesati tako, kot želi on. Uspelo jim je, čeprav se ritem spreminja v divjega. V tekmovanju, kdo bo boljši, so bili aplavza deležni plesalci. Nam najbolj domači in poznani plesi so gorenjski, še zlasti pa mengeški. Ples s pogačo in ples ob običajih metja prosa je prepričal v visoko kvaliteto tudi do takrat še neprepričane. Celo gost večera, g. Mirko Ramovš, je na koncu spregovoril nekaj besed in plesalce pohvalil. Vsi pa so bili navdušeni tudi nad glasbeno spremljavo. Harmoniko je igral Robi Stopar, klarinet Primož Kosec, kontrabas pa Pavle Sršen. Folklorna skupina in celotno društvo Svoboda se zahvaljuje gospe Štefki Mlakar za mentorstvo, Matjažu Repniku pa za povezovanje programa. Tatjana Sivec Strmšek Biserka Volasko Ocepek S pesmijo in plesom v veseli december foto: Tatjana Sivec Strmšek VESELI TOBOGAN Toni GašperiC z dekleti foto: Tatjana Sivec Strmšek Vsredo, 24.12.1993, smo imeli v Kulturnem domu v Mengšu Veseli Tobogan. Predstavili so se učenci Osnovne šole Mengeš. Ob sedemnajsti uri so se v prepolni dvorani v prijetnem vzdušju zaslišali zvoki dobro znanega aviza, ki že dolga leta napoveduje znano radijsko oddajo. Kar šestnajst točk se je zvrstilo v dobri uri programa. Recitatorji, govorniki, pevci, harmonikar in drugi nastopajoči so se korajžno postavljali pred mikrofon, veselo odpeli ali odrecitirali svoje. Prijetno so se pogovarjali z g. Gašperičem, ki je nepogrešljiv človek te prireditve. Kar prehitro je bila oddaja zaključena, pa saj bo podobnih prireditev do skorajšnje 200-letnice šole še veliko. Majda Trobec MIKLAVŽ PRIREDITVE Miklavž je tisti stric, ki otrokom izpolni želje, prinese jim darila, ki si jih želijo. Večer, ko dobrotnik obiskuje vse pridne, se je ustavil tudi v mengeškem kulturnem domu. S prikazom, kako dobro zmaguje nad zlim, je otroke zbrana druščina angelčkov in hudičkov na odru prepričala, da je bolje ubogati, kot pa nagajati. KD Franca Jelovška in mengeška SKD sta pripravila prijetno miklavževanje za prepolno dvorano otrok in njihovih staršev. Malčki so ponosno sprejemali darila in jih kazali svojim prijateljem. Kako lepo bi bilo, če bi se kdo preimenoval v Miklavža in prinesel darila potrebnim, ubogim, revnim! 18.12.1993: Dve Marički; KD Franca Jelovška:_ Kulturni dom Mengeš; ob 17.30 uri 19.12.1993: Dve Marički; KD Franca Jelovška; Kulturni dom Mengeš; ob 16.00 uri 19.12.1993: Kvartet Do; farna cerkev sv. Mihaela; ob 19. uri 20.12.1993: Boris Dvornik, Plavi Božič Kulturni dom Mengeš; ob 19.30 uri (predprodaja vstopnic Napredek Zarja) KIPARSKA DELAVNICA Srednješolska mladina se je odzvala vabilu KD Franca Jelovška in se poskusila v izdelovanju božičnih motivov in jaslic v glini. Mojster kipar Jože Tonig je skritim talentom približal oblikovanje figur iz gline. Umetnost, za katero je potrebno nekaj izkušenj in veliko volje ter želja, se je prikupila udeležencem. Obljubili so, da to ni njihovo zadnje delo. Pripravili bodo razstavo, pa bomo videli, ali so bili res uspešni! 20.12.1993: zaključek kiparske delavnice; vodi kipar Jože Tonig; prostori Krajevne skupnosti; ob 19. uri_ 23.12.1993: Voščilo za praznik (org. KS Mengeš, Mengeška godba, Turistično društvo); Kulturni dom; ob 19.30 uri 28.12.1993: novoletni koncert simfoničnega orkestra Domžale Kamnik; Kulturni dom; ob 20. uri Kiparska delavnica loto: Tatjana Sivec StrmSek ŠPORT REZULTATI MENGEŠ : ILIRIJA 1:2 RADOMLJE : MENGEŠ 0:0 MENGEŠ: JELOVICA 0:0 SVOBODA : MENGEŠ 0:1 MENGEŠ : BRANIK 5:2 BRDA: MENGEŠ 0:0 MENGEŠ:RENČE 1:1 MENGEŠ : VISOKO 1:1 KOROTAN : MENGEŠ 0:2 MENGEŠ : BILJE 2:0 TABOR SEŽ. : MENGEŠ 1:1 MENGEŠ : LITIJA 6:2 TABOR 69 : MENGEŠ spomladi K lOGOMET V MENGŠU V LETU |\|1993 Sestavni del življenja vsakega kraja je med drugim šport, kar velja tudi za Mengeš. Pomemben del našega krajevnega športnega utripa v letu 1993 je vsekakor prispeval tudi Nogometni klub Mengeš. Po zaključku tekmovanj v tem letu se lahko z zadovoljstvom ozremo na dosežene rezultate. Vtekmovalni sezoni 1992/93, ki se je končala v mesecu juniju, so vse naše ekipe nastopale v nogometnih ligah Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Kadeti so v svoji kategoriji osvojili 4. mesto, mlajši pionirji pa 1. mesto. Prav tako je 1. mesto osvojila naša članska ekipa po izenačenem celoletnem boju z NK Črnuče, saj sta obe ekipi dosegli po rekordnih 45 točk od 52 možnih. Obiskovalcem naših tekem so verjetno ostale v živem spominu odločne igre naše članske ekipe, ki so se nizale vsako soboto in se končale z zmago v odločilni tekmi z NK Kolpa iz Bele Krajine z 2 : 0. Ta uspeh je pomenil napredovanje članske ekipe v 3. slovensko nogometno ligo - zahod, v kateri tekmujejo klubi iz ljubljanske, gorenjske in primorske regije. Zato se naš kraj v teh delih Slovenije promovi-ra tudi po športni plati. Članska ekipa je tudi v višjem rangu tekmovanja nadaljevala z odločnimi igrami in je proti vsem pričakovanjem osvojila naslov jesenskega prvaka. Ta uspeh sam po sebi zahteva, da v letu 1994 svoje ambicije in cilje postavimo na višji nivo in poskušamo doseči napredovanje v 2. slovensko nogometno ligo. O izredno uspešnem igranju članske ekipe pove že podatek, da je v letu 1993 od odigranih 25 prvenstvenih tekem izgubila le eno, 15-krat je zmagala in 9-krat igrala neodločeno. V tej ekipi je 22 igralcev, od katerih jih je 9 iz Mengša (Vili Majdič, Rajko Petrič, Matjaž Anžlovar, Marjan Testen, Uroš Pišek, Sandi Golob, Blaž Janežič, Aleš Dime, Robert Pogačar), ostali pa so iz okolice (Jarše, Duplica, Kamnik, NOGOMET Ljubljana, Kranj). Vmlajših kategorijah smo jeseni igrali z ekipami mladincev, starejših in mlajših pionirjev v nogometnih ligah MNZ Ljubljana. Te ekipe so v jesenskem delu tekmovanja osvojile 5., 7. in 9. mesto. Ne smemo pa prezreti tudi veteranske ekipe, ki uspešno tekmuje v svoji ligi. V letu 1993 je osvojila 1. mesto. V letošnjem letu smo poskusili tudi z ženskim nogometom, katerega pa smo morali zaradi objektivnih razlogov opustiti. Vdelo navedenih petih nogometnih ekip je vključenih preko 80 nogometašev, ki jih vadijo trenerji Boris Gros, Alojz Perharič, Rado Rihtar in France Bevk. Pri delu kluba sodeluje večje število naših članov, ki s svojim prostovoljnim delom znatno prispevajo k uspešni dejavnosti kluba. Tu velja posebej omeniti skrbno vzdrževanje našega nogometnega igrišča. Zaradi tega je eno najboljših v širši okolici. Primerno vzdušje ustvarjajo mengeški navijači, ki se v vse večjem številu zbirajo na naših tekmah v Športnem parku pod Gobavico in na gostovanjih. Celotno delo v klubu koordinira 9 članski izvršilni odbor, ki mora zagotavljati vire sredstev za pokrivanje kar precejšnjih stroškov. V ta namen smo letos organizirali dve odmevni prireditvi, tombolo in družabno prireditev v letnem gledališču z ansamblom Don Juan in pevko Hajdi. Tombola v finančnem pogledu ni dala pričakovanih rezulta- NK Mengeš Stojijo: Pišek S., Zajci, Sitar M., Praštalo T, Testen M., GrajzerB., Klemenčič T, Hajdinjak S., Hercegonja J., Kralj J. Sedijo: Keržan V., Juvan R., Doljak T., Anžlovar M., Pišek U. Čepijo: Pogačar R., Golob S, Kralj M., HudinM., Majdič V., Petrič R, GrosB. trener. Manjkajo: Dimec A., Lamberšek B, Jeglič S., Janežič B, Kepic S. ŠPORT ■ tov. Pri virih financiranja je treba omeniti številne sponzorje in donator-je iz Mengša in okolice, ki so s tem omogočili uspešno delovanje, za kar se jim ob tej priliki najlepše zahvaljujemo. Zaradi zagotavljanja vseh pogojev za nadaljnjo uspešno delovanje kluba smo letos pristopili tudi k reorganizaciji s tem, da smo ustanovili družbo NK Mengeš, d.o.o., katere večinski lastnik je NK Mengeš. Osnovni namen te odločitve je postaviti organizacijo nogometa na nivo gospodarske dejavnosti, kar v prihodnjem letu želimo v celoti realizirati. Predpogoj za nadaljnji napredek nogometa v Mengšu pa je pridobitev ustreznih garderob, ker obstoječe zaradi oddaljenosti od igrišča ne ustrezajo predpisom Nogometne zveze Slovenije. Vupanju, da bomo v letu 1994 v svoji novi mengeški občini dobili nogometnega drugoligaša, želimo vsem društvom in njihovim članom veliko uspehov v prihajajočem letu; vsem krajanom Krajevne skupnosti Mengeš pa prijetne decembrske praznike in srečno leto 1994. predsednik Izvršilnega odbora Jože Rozman, dipl. iur. LESTVICA 1. MENGEŠ 12 5 2. BRANIK-TELMONT 13 7 3. TABOR-SEŽANA 13 6 4. RENČE 13 5 5. BRDA 12 6 6. ZL.KAPLJA RAD. 12 5 7. BILJE 13 5 8. VISOKO 13 4 9. TABOR 69 12 5 10. SVOBODA 11 5 11. ILIRIJA 12 3 12. KOROTAN-ITAL. 12 4 13. LITIJA 13 5 14. JELOVICA LTH 12 2 6 1 20:9 16 2 4 30:28 16 2 5 31:17 14 4 4 27:20 14 2 4 16:15 14 3 4 13:11 13 3 5 12:13 13 5 4 16:19 13 1 6 21:18 11 1 5 17:17 11 5 4 9:14 11 3 6 9:14 11 0 8 26:34 10 3 7 8:23 7 POLŽJE NOVICE IZ VRTCA GOBICA ti —----TSTr^ŽS--- O PASTIRICI NAROBE SVET Nekoč je živela pastirica. Hotela je postati tudi gospodarica. Odločila se je, da bo kmetica. Šla je na semenj. Ponudba je velika bila in pozorno si je ogledovala, izbirala in odbrala - kupila si je šest kokoši - jarkic. Postavila jih je v kolono in jih prijazno povabila na svoj dom. Toda joj - že na poti so kokoške uprizorile pravi petelinji boj in gospodarica je vedela, da to ne pomeni nič dobrega. Z^vonka je hotela vedeti statut kmetije in fotografijo. Kokodakala je: "Ne grem nikamor! Pa tudi, če si moja gospodarica!" Kmetica ni vedela, kaj storiti. A se je hitro domislila. Vedela je, da je gagica bila že na bogati kmetiji. Gospodar je bil premožen kmet in prav dobro se ji je godilo. Vedno je sedela spredaj na traktorju. "No, gagica, pa ti povej, če ni lepo živeti na kmetiji?" Gagica pa je navdušeno zakokodakala in kar pospešila korak. "Ne grem nikamor!" je še vedno vztrajala Žvonka. Pa ni ostala sama. Pridružila se ji je tudi Trudka. "Jaz tudi ne! Kdo nas je vprašal, če si nam ti sploh všeč? Bog ve, kam nas boš peljala. Ali pa še zaklala?!" Cibika je le malo zaostala. Ni bila niti navdušena niti vesela. Sklonila je glavo in mislila na najboljše. Kaj pa Rubica? Nič ni hotela komentirati - trušča je bilo že preveč. Načrt si je naredila v svoji glavi in navsezadnje, vsega hudega bo tudi enkrat konec! Predolgo so že stale, sonce se je vse bolj oddaljevalo. Ker je bil trušč le prevelik, se je gospodarica spomnila na šibo, ki jo je že ves čas držala v roki. Ošvrknila je po zraku, enkrat po tleh in - kot po nevihti - se je vse umirilo. Žvonka je hotela še nekaj zakokodakati, pa jo je kmetica prehitela. - Tako je in nič drugače! Kupila sem vas in moje ste!! (Ja, takšno je življenje - kot kurjek!) Tišino pa so zmotili drobni piska-joči glasovi - čiv, čiv, čiv, čiv,... "Vzemite nas s seboj! Sami smo, nebogljeni, nihče nas ne mara. Ubogali bomo, vse bomo naredili, prosim!!!" Gospodarica se je obrnila. Premerila jih je in ker so bile dobre konstrukcije, je pomignila z glavo. "Pa le brž stopite!!!" Piščanci so plaho ogledovali kokoške in si želeli, da bi bilo te poti že enkrat konec in da bi tudi oni zrasli v velike kokoške - jarkice. Prirejeno po slovenski ljudski Vse morebitne podobnosti z dogodki, osebami in dialogi so slučajne! Petra Žerovnik Hiša je srečala dečka. Povabila ga je v spalnico. Skuhala mu je čaj in mu ga nalila na krožnik. Zraven mu je dala nož in vilice. Skupaj sta rezala in rezala. Žejo sta si ohladila s kosom potice. Segla sta si v roke in se poslovila. Na poti domov je deček zagledal ribe, ki so se pasle na travniku. Veselo so mukale. Prišla je pastirica in jih pomolzla. Iz mleka je naredila marmelado in čokolado. Janez V odi Car, 4. a Krajevna skupnost Mengeš na podlagi sklepa 55. seje sveta skupščine krajevne skupnosti objavlja javni razpis za pridobitev koncesionarja za opravljanje javne službe - pogrebne službe in njej vzporednih dejavnosti -koncesija se dovoljuje za opravljanje pogrebne službe in njej vzporednih dejavnosti v Mengšu -območje izvajanja navedene gospodarske javne službe je krajevna skupnost Mengeš -izbrani koncesionar mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki se izvajajo v okviru dodeljene koncesije -koncesionar je dolžan skupaj s pogodbo o koncesiji s krajevno skupnostjo skleniti tudi pogodbo o najemu sredstev, na katerih oz. s katerimi se izvaja dejavnost -koncesija traja od 1.1.1994 do 1.1.1997 -po koncesiji dodeljena gospodarska javna služba se financira tako, da uporabniki uslug te plačujejo konce-sionarju -nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ krajevne skupnosti, to je Odbor za pokopališki red in pogrebno dejavnost Kandidati morajo poslati svoje vloge za dodelitev koncesije v roku 8 dni od objave javnega razpisa na naslov Krajevna skupnost Mengeš, Zavrti 2, 61234 Mengeš, s pripisom "za javni razpis". Izbira bo izvršena v roku 8 dni po poteku roka za oddajo vlog. Izbiro bo opravil odbor, ki bo z izbranim konce-sionarjem sklenil najemno in koncesijsko pogodbo, ki bo vsebovala z zakonom opredeljene elemente. predsednik sveta KS Mengeš Janez Per Mengeški krščanski demokrati iskreno želimo vsem krajanom Mengša, Loke, Dobena in Topol božjega miru za božične praznike in vse lepo v novem letu 1994. OBVESTILA STROŽJI PASJI ODLOK Če bo sprejet odlok o reji in registraciji psov, ki ga bo v osnutku obravnavala skupščina 17. novembra, potem bodo smeli lastniki psov po kamniških ulicah in po drugih gosto naseljenih območjih občine voditi pse le na kratki vrvici in z nagobčnikom. Prav tako bo z odlokom prepovedano pse voditi na otroška igrišča, pokopališča in parke ter zelenice, ki so namenjene sprehodu in rekreaciji. Psom bo prepovedano tudi pohajanje po poljskih površinah v času rasti poljščin. Lastniki psov bodo morali za psi počistiti vsako onesnaženje na površinah, namenjenih pešcem. Za kršitev teh določb bo lahko komunalni nadzornik na kraju samem izterjal plačilo najmanj 10.000 tolarjev kazni. (iz Kamniškega občana) OBVESTILI Obveščamo Vas, da vsi tisti, ki ste prijavili škodo zaradi suše, lahko dvignete denar v Kmetijski zadrugi Domžale v Jaršah. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 061/711-179. Na 55. redni seji sveta je bil sprejet sklep: da pri oranju svojih njiv upoštevate zadosten odmik od cestišča ter da po končanem oranju za seboj očistite cestišče ali pločnik, če ga onesnažite. Ta sklep je bil sprejet zaradi pritožb krajanov in slabega stanja cest ob končanih kmetijskih delih, Vljudno Vas prosimo, da sklep sprejmete z razumevanjem. Svet KS Mengeš KOMEMORACIJA KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ in ZVEZA BORCEV KO Mengeš vabita 8. januarja 1994 ob 11. uri na SPOMINSKO KOMEMORACIJO ob 50. letnici streljanja talcev pri spomeniku na Zalokah v Mengšu. Vabljeni! IN MEMORIAM prof. Terezija Križnik Zagotovo ste v iztekajočih se oktobrskih dneh slišali ali prebrali, nazadnje v Družini, da je umrla profesorica, znana mnogim rodovom mengeških pianistov - Terezija Križnik, pravzaprav tudi sestra Marija Cecilija, le da za njen redovniški poklic (takšni so bili pač časi) ni vedel vsak. O Križnikovi, ki se je razdajala Mengšanom dobrih 30 let, je treba napisati kaj tudi v Mengšanu. Rojena je bila kmečkim staršem kot zadnji, enajsti otrok 4.2.1919 v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru v Savinjski dolini. Bistro dekle, sicer nežna in rahločutna, a živahna in glasbeno nadarjena, je končala celjsko meščansko šolo in tri letnike učiteljišča v Mariboru - vse v samostanskih šolah. Leta 1938 je stopila v noviciat šolskih sester in čez pet let, sredi vojne 1943, v ljubljanskem Marijanišču opravila večne zaobljube. Rodna sestra z redovniškim imenom s. M. Ivona ji je kazala pot. Pri uršulinkah v Ljubljani je opravila še 4. in 5. letnik z maturo. Po vojni je odšla v Repnje in ob vsestranskem pomanjkanju pomagala obnoviti tamkajšnjo redovno skupnost. Prednica ji je omogočila vpis na muzikološki oddelek Akademije za glasbo, ki ga je leta 1953 zaključila kot najboljša diplomantka. TAKOJ PO DIPLOMI SE JE ZAPOSLILA NA GLASBENI ŠOLI V MENGŠU IN DELALA TU DO UPOKOJITVE 1985. Dolga leta je bila tako edina šolska sestra na Slovenskem, ki je učila na kaki šoli. Po vojni so bili težki časi in sestre so iskale službo za preživetje. Prof. Križnikova je ostala v Mengšu. Ravnatelj Pavle Kosec in kasneje Stane Habe sta cenila njeno delo in spoštovala njeno osebnost, saj je delovala blagodejno, človeško in optimistično, kadar koli so se zaostrili odnosi na šoli. Stanovala je v Ljubljani, tja na Gosposvetsko, v Kolizej smo jo hodili obiskovat in ji pisali za praznike in s počitnic, ko smo se že zdavnaj poslovili od njenih klavirskih ur. Ona pa nam je odzdravljala v svoji značilni pisavi, nam namenjala zmerom pravšnje besede in nas nekatere sem ter tja razveselila z obiskom. V redovniški obleki je drugje kot v Repnjah nismo videli. Tja je odhajala vsak konec tedna - dokler je službovala v Mengšu, celo peš skozi topolske gozdove, poldrugo uro daleč. Pozneje je sicer pogumno vozila avto in ji je bilo lažje. Štirideset let je bila repenjska organistka in oblikovala je dober moški zbor. Učenci smo se zlahka navezali na svojo profesorico glasbe. Njen svetli spodbudni pogled je bil "nalezljiv", znala se je vsakomur približati, znala pohvaliti in poterjati, kar ni bilo utrjeno z vajo. Nad marsikaterim težjim mestom nad notami so še narisana očala, njeno znamenje, naj bomo posebej pazljivi. Hitro je ugotovila, kdo je bolj nadarjen, kdo pa bolj prizadeven, in znala prizanesljivo ocenjevati. "Imeti moraš krščansko potrpežljivost," je menda dejala kolegom o svojem klavirskem poučevanju. Mi pa smo radi hodili k njenim uram. Ker je bila toliko časa v Mengšu, so prihajali k njej že otroci njenih prvih učenk in učencev. . Večino učiteljev glasbe je prof. Pavle Kosec v 60. letih, ko je primanjkovalo narodnozabavnih viž, pridobil za svoj ansambel z orglicami Veseli Kosci (o tem si kaj več lahko preberete v Stražarjevi knjigi Mengeš in Trzin skozi čas). V dobrih treh letih so nastopali sirom po Sloveniji, za radio in televizijo posneli nad dvajset koncertov in za njimi je ostala tudi LP-plošča. Z dovoljenjem provincialke je prof. Križnikova sodelovala v ansamblu kot pevka altistka. Snemala pa je tudi s svojimi učenci - pianisti solisti ali v različnih drugih sestavah (štiri -do osemročno igranje) ter z znanim zborčkom melodik, edinstvenim med glasbenimi šolami. Nekateri so boste morda spomnili, da ste bili njeni cicibani v pevskem zborčku... Skratka, poznali so jo vsi Mengšani, posebno tisti, povezani z glasbeno šolo. Zmerom urejena in prijazna profesorica, prepričljiva v besedah in glasbenem znanju, je ostala živahno dejavna tudi po upokojitvi, prav takšna na pogled kot zmeraj, le lasem je pustila siveti. Nazadnje je živela v Štepanji vasi in pomagala prof. Trstenjaku pripravljati knjige za tisk; tudi letos, vse dokler 1. oktobra ni odšla na preiskave v bolnišnico, že na smrt bolna. V razdajanju za druge je pozabila skrbeti nase. A sestre pravijo, da je znala še v bolniški postelji živahno in zanimivo pripovedovati, trpela je molče. Umrla je 29. oktobra, stara 74 let, in četrtega novembra, na edini sončni dan tistega tedna, so se pri Sv. Križu v Ljubljani zbrali njeni sorodniki, redovne sestre, nekdanji sodelavci in učenci glasbene šole, znanci in prijatelji ter povsem napolnili malo kapelo pri pogrebni maši. Pokopali so jo med redovne sosestre na ljubljanskih Žalah. Vsi smo jo imeli radi, bila je zgled dobre učiteljice in znanstvo z njo nas je obogatilo. Nekateri njeni učenci si zdaj služijo glasbeni kruh, preostali pa igrajo za svoje in bližnjih veselje, za zmeraj zapisani glasbi. V hvaležen spomin na svojo profesorico glasbe zapisala Helena Škrlep (podatki povzeti po Družini) mfngšan t ■ ililïll OBVESTILA H PES CUVAI - NAS VARUH IN PRIJATELJ Terenski kontrolorji Društva proti mučenju živali Slovenije postopoma ugotavljajo pomanjkljivosti pri oskrbi psov čuvajev. Vsako odstopanje od nižje navedenih norm bo DPMŽ obravnavalo kot mučenje živali ter nato ukrepalo v smislu obstoječe zakonodaje (ZJRM Ur. I. SRS št. 42/86), za kar so predvidene denarne kazni od 100.000 SIT ali do 30 dni zapora. OSNOVNI POGOJI ZA PSA ČUVAJA: - suho in toplo zavetje pozimi, senco poleti - najmanj enkrat na dan izdaten obrok tople zdrave hrane - vedno dovolj sveže čiste pitne vode - verigo dolgo najmanj 3-4 metre in usnjeno ovratnico - zdravljenje v primeru obolelosti oz. humana usmrtitev (evtanazija) NEPRAVILNO SREČNO 1994 APEL M: Zvso hitrostjo se bližajo božično-novoletni prazniki. Odraz naše pretekle dobe in "uvoz kulture" iz zahoda je pokanje s petardami in drugimi eksplozivnimi sredstvi. Morda lahko potrkamo na zavest staršev, odraslih in morda še koga, da bi premislil, se spomnil na nesrečne otroke, ki jim je tako igranje poškodovalo mladost, starejše, ki tako početje prestraši in ne nazadnje tudi živali, ki jim tako početje vliva pre-strašenost in morda kdaj drugič tudi napadalnost. lorda lahko komu svetujemo, |da če si želi ropotanja, strelov in podobno, se odpravi v Hrvaško in naprej v Bosno, kjer bo lahko dobil užitkov za vselej. Morda bo lahko tam doli pustil tudi svoje zdravje, življenje in seveda svojo neumnost. Na koncu morda še posebni apel na tisto mladino, ki je bila v preteklosti naščuvana, naj moti verski obred polnočnice. Ostanite doma! Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi s svojim divjaštvom motili kako politično stranko, ki bi imela kongres. Verjetno bi se za vsakega našla ustrezna palica (pendrek), ki bi mu dopovedala, kaj si "oblast" misli o početju. Prav tako pa imamo kristjani PRAVICO, da svoj praznik praznujemo kot nam govori 2000 letna zgodovina. Jože Vahtar Glede na to, da bo po vsej verjetnosti z novim letom začel veljati novi pravilnik za mleko, kateri bo veliko strožji od sedanjega (glede kvalitete), Vas vse vabimo na strokovno predavanje: KAKO DO EKSTRA KVALITETNEGA MLEKA. Predavanje bo v sredo, 22.12.1993, ob 09. uri dopoldne v Mengšu v prostorih KS Mengeš (nad novim gasilsko-godbenim domom). Predaval bo mag. Janez Koprivnikar s Kmetijskega zavoda Ljubljana. Vsi vljudno vabljeni! Kmetijska svetovalna služba: Irena Zlatnar, inž. agr. GOSPODINJSKI NASVETI FONDI Vbožičnem času, za razliko od Miklavževega, pričakujemo vsi, otroci in odrasli. Letošnja zgodnja zima se je odmaknila, da bomo lahko nabrali mahu in storžev ter naredili lepo božično drevo. Seveda vsi starši skupaj z otroki pripravljamo "betle-hemsko votlino", v katero bomo položili "dete". Če želimo, da bo božični večer resnično najlepši, se moramo vsi družinski člani truditi s pripravami. Pravi mojstri postajajo naši otroci, ki se trudijo in zavzeto oblikujejo domišljijske figure, jih gladijo, sušijo, barvajo. Na sveti večer jih razpostavimo v družinske jaslice. Tudi oče bo poskrbel za elektro področje, da bo ta noč res svetla. Mama se bo potrudila, da bo večerja pred polnočnico združila naše misli in dejanja. Da bomo spet vsi sodelovali, predlagam gospodinjam fondi. Ta obrok gospodinje ne obremenjuje preveč, saj ima že tako dovolj dela s čiščenjem in pospravljanjem. Fondi je švicarska narodna jed. Poznamo jih veliko vrst, danes pa bomo pripravili sirov fondi, ki je izdaten in ne predrag. Sestavine za 4-člansko družino: 3 stroki česna 1/8 litra vroče vode 30 g masla sol beli poper muškatni oreh 600 g ementaler sira 600 g francoske štruce Ce imamo posodo za fondi, jo namažemo z maslom in s strtim česnom. Dodamo nariban sir, vodo, začimbe in na manjšem ognju raztopimo sir, da dobimo gosto tekočino in jo postavimo na gorilnik, ki stoji na mizi. Kruh narežemo na kocke, nakar ga nabadamo na vilice in pomakamo v sir. Pri fondiju bo vsa družina sodelovala in uživala. Če nimamo pravega fondija, vzamemo primerno kožico in jo med jedjo večkrat dogrejemo na štedilniku. Morda pripravimo še kokosove kroglice: 45 dag moke 3/4 pecilnega praška 2 jajci sok in lupina 1/2 limone 25 dag margarine 18 dag sladkorja v prahu 12 dag kokosove moke Margarino penasto umešamo, dodamo jajci, sladkor, limonin sok in lupino, moko, med katero smo zmešali pecilni prašek in kokosovo moko. Testo naj na hladnem počiva eno uro. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Spečemo jih na temperaturi 180° C. Prijetne božične praznike in uspešno novo leto Vam želim Justina Urbanec Zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 1994 vsem bralcem Mengšana želi MI AMIGO d.o.o. Spoštovani Topolci, Dolenci, Ločani in Mengšani! Blagoslovljene božične praznike, v letu Gospodovem 1994 pa zdravja, medsebojnega razumevanja in veliko uspehov Vam želi Vaš delegat Janez Škrlep NAGRAJENCI IZ DRUGE ŠTEVILKE MENGŠANA: Med 287. pravilnimi rešitvami je žreb naklonil nagrade: 10. - 5. nagrada (kosilo za eno osebo): Lidija Frantar, Loka, Na Gmajni 9, Mengeš; Marjan Vidmar, Ljubljanska 85, Domžale; Marjanca Lavrič, Kolodvorska 6, Mengeš; Ana Jernejčič, Liparjeva 21, Mengeš; Herman Berčič, Slamnikarska 12, Mengeš; Anica Meglic, Zavrti 45,'Mengeš; 4. nagrado 4 ure squasha dobi Pavla Mušič, Kolodvorska 2b, Mengeš; 4 ure tenisa bo igrala Jožica Matjan, Japljeva 7, Mengeš; enomesečno karto za igranje tenisa je sreča prinesla Danici Žekš, Levčeva 15, Mengeš; na družinsko kosilo za 4 osebe pa bo povabil Tomaž Šimenc, Pristava 10, Mengeš. ČESTITAMO! Nagrajenci bodo po pošti dobili pisno dokazilo, ki ga bodo uveljavljali pri prevzemu nagrad. MENGEŠ SKUPŠČINA KS MENGEŠ in SVET KS MENGEŠ voščita krajanom Dobena, Loke, Topol in Mengša ob božičnih in novoletnih praznikih obilo zdravja, uspeha in sreče! NAGRADNA KRIŽANKA NAPREDEK REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE FIT TOP - VODORAVNO: prorektor, relikvije, tenis, Aram, fitness, Čl, sat, atlet, srk, Dafne, depeša, quarter, JN, Žnidar, utvara, poet, aerobika, apostol, Krn, Ajas, asterisk, aga, Cather, Ober, Rita, Vincent, rt, TJ, statua, teranova, Aaltonen, Ribičič, Artemida, koc, SA, masa, kajenje, Rad, alt, VS, Ankaran, orna, Janežič, Veliki Zvoh, Emilija, eten, čajna, Rok, gad, rana, arest NOVA NAGRADNA KRIŽANKA: Napredek bo v mesecu januarju podelil 3 nagrade v obliki darilnih bonov. 1. nagrada bo bon v vrednosti 10.000 SIT, 2. in 3. pa 5.000 SIT. Pravilna gesla pošljite na uredništvo Mengšana do 10. januarja 1994.