ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva S THE ONLY SLOVENIAN DAILY (BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO | j THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000(1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA iHiliSiailllliSliillllliilllliilli VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O, SREDA (WEDNESDAY) JUNE 13th, 1923. __ST. (N .) 138- Single Copy 3c. Emwed as Second Class Matter April 29thT9TŠ, at the Post Office at~Cieveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. _Posamezna številka 3c. 1!1!I!!1!11!1M l"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR j itfn sFLAG AND TO THE REPUBLIC FORy Urn 3 WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-|| IVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE 1 FOR ALL." S H BOLGARI PROTI REVOLUCIJONARJEM -0- POROČILO IZ PRAGE JAVLJA, DA SE NA POTI PROTI SOFIJI NAHAJA ARMADA 100,000 KMETOV, DA PREŽENEJO REVOLUCIJONARNO VLADO, KI JE STRMOGLAVILA STAMBULIJ-SKIJA. -o- Pariz, 12. junija. — M. Daskalov, bolgarski poslanik v Pragi, poroča semkaj uradnim potom, da 'bolgarska prostovoljska armada šteje že 100,000 mož in da se Še vedno veča. Prostovoljci se pripravljajo sedaj na pohod proti Sofiji, da odstavijo revolucijonarno armado in zopet upostavijo vlado Stambulijskija. K . M. Daskalov, ki ima direktno zvezo z bolgarskim črnomorskim pristaniščem Varno, poživlja bolgarskega poslanika v Parizu, da naj nikar ne izvaja naročil "nove nelegalne vlade", o kateri pravi, da je ustanovljena samo v Sofiji in da jo podpira le kopica pustolovcev. Daskalovo poročilo zatrjuje, da prebivalstvo Bolgarije absolutne >ne priznava revolucionarjev in da je Sofija povsem izolirana od ostale dežele. Uročilo iz Sofije. Sofija, 12. junija. — Ko je bivši premier Stambulij-ski zbežal v svojo rezidenco v Slavonici, ga je stražila Posadka 400 mož z dvema topovoma in več strojnimi Puškami. Rezidenco so naskočili vojaki novega režima, na-kar je sledila bitka. Končno se je posadka razdelila na ^va dela in poskusila priboriti se skozi čete novega reži-\ in uteči. Prva posedka je bila pri tem zajeta, druga, kateri je načeljeval Stambulijski sam, pa je srečno priš-k na prosto, tcda jo sedaj zasledujejo čete novega re-pia. Podaje te čete se pričakuje vsak čas. Zadnja poročila iz provinc pravijo, da so vse ta'ko-^tte rmene gax'de- razpoložene. Kmetje v mestu Plevna s° s pomočjo komunistov poskusili uprizoriti kontro-re-v°luciio, toda armada je vse aretirala. 'Znanja se, da bodo teleigraf-in telefonske vezi v raznih ?%arskih mestih u postavljene Ze tekom nekaj dni. ] se je danes vršilo veliko °rovanje pristašev nove vlade, se je korakalo pred poslani pZdruženih držav, Anglije, j panc.ije, Italije, Cehoslovaške in f%ke ter pozdravljalo njih ^stavniikie. j..^ se poroča, da je Stambu- 1 pred padcem poskusil po-^iti se diktatorske oblasti. |^6teklo sredo je baje telegra-slcn« pozval k sebi kralja Bori-v Slavonico ter mu ukazal, da 0 no nameravalo! Zapečatena pijača sme v pristanišča. TODA TO LE POD POGOJEM, DA TUJE DRŽAVE DOVOLIJO, DA SE 3-MILJSKA O- 1 BREZNA ZONA RAZTEGNE V 12 MILJSKO. Washington, 12. junija. — Kot se tukaj splošno razume, je 5 vlada Zedinjenih držav priprav- ' Ijena dopustiti, da smejo tuji par-niki imeti zapečateno opojno pi- 1 jačo na svojih krovih, kadar pri- i dej o v ameriška pristanišča_ ako so tuje vlade pripravljene pod- ^ pisati sporazum, glasom katerega ; bi amerške oblasti imele pravico j preiskovati in zapleniti nezapeča-teno pijačo na tujih parnikih v ( razdalji 12 milj od ameriške o- ( bale, medtem ko dosedanja zona | obsega le 3 milje od obale. Francoski poslanik Jusserand i je i,mel danes z državnim tajni- i kom Hughesom, ki ga je izrecno ' povabil, dolgo konferenco. Sicer 1 ni po zaključku nobeden izmed 1 njiju podal nikake izjave, toda < kot se zatrjuje, sta na konferen- s ci obravnavala edino q situaciji, < ki je nastala radi zadnje odločit- 1 ve najvišjega sodišča Zedinjenih ] držav, v kateri je rečeno, da tu- t di tujezemski parniki ne smejo i imeti opojnih pijač na krovu, ka- s dar pridejo v ameriška pristani- I šča, nakar so vsi tuji parobrodni interesi potom svojih vlad pri a-meriški vladi močno protestirali. Sicer položaj tudi sedaj ni jasen, toda sodi se da bi ameriška vlada v zameno za podaljšanje obrež- i ne zone bila pripravljena spreme- ] niti Volsteadov zakon v toliko, ■ da bi tuji parniki smeli imeti za- , pečateno pijačo na svojih krovih , ob dohodu v ameriška pristani- | šča. Hlinoiski senat je "suh". Springfield, 111-, 12 junija. — , Hlinoiski državni senat je danes , z 32 glasovi proti 1 3 porazil predlogo republikanskega senatorjja Marka iz Chicage, ki je določala razveljavljenje državnega prohi-bicijskega zakona. Z revolverji in puškami proti butlegerjem. Detroit, 12. junja. — Zvezni okrožni pravdnik je danes zveznim prohibiciji.skim uradnikom naroči j, da se v napadih na but-legerje poslužujejo revolverjev in pušk. Ta odredba je posledica napada, ki so ga butlegerji vpri-zorili na Detroit riverju na čoln zveznih prohibicijskih agentov na katerem se je nahajalo 100 zabojev in 20 sodčkov pive. Washington, 12. junija. —Demokratski krogi se jako bojijo, da bo new-yorški governer Smith o-dločno vodil boj, da se demokratska stranka uradno izreče proti Volsteadoverriu zakonu. Večina demokratskih politikašev se želi izogniti prohibicijskega vprašanja. Poslanci so pili v zbornici? Madison, Wis., 12. junija. — Voditelji državnega senata so danes naznanili, da se bo uvedlo u-radno preiskavo v govorice, da so državni poslanci v prostorih zbornice obdržavali zabave, na-katerih se je pilo opojno pijačo. Na dan je prišla tudi zgodba senatorja Morana, ki je bil nenav-zoč na sejah preteklega tedna. Moran se je sedaj vrnil ter sporočil, da ga je senatni policist George Clark peljal domov v Bis-cobel, ga pogostil ter mu dal piti. Moran pravi, da je po pitju postal tako "zaspan", da se ni mo-j Nevarnost angleško- J ruskega razkola od- { stran jena. RUSIJA JE POPUSTILA NA ŠTIRIH TOČKAH, TODA p VZTRAJA NA DVEH. r --- 1 London, 12. junija. —Zadnja s ruska nota Angliji po mnenju tu- t kajšnih krogov definitivno od- c stranila nevarnost, da pride med š Rusijo in Anglijo do pretrga tr- % govskih odnošajev. Ruska nota je jako spravljive- ^ ga značaja. Rusija je popustila na štirih točkah, medtem ko vztra- r ja na dveh. Sovjetska vlada je 1 pripravljena preklicati svoje no- 1 te z ozirom na prosekucijo ruske duhovščine, priznati angleške ri- 1 hiške zahteve, plačati odškodnino dvema angleškima agentoma in obnoviti medsebojno obljubo nevmešavanja. Na drugi strani pa vztraja Rusija, da ne more odpo- ^ klicati zavezniških poslanikov v Perziji, Teheranu in Afganistanu, dokler se ne dokaže, da so krivi širjenja proti-angleške propagande in Rusija tudi odreka izplači-tev odškodnine vsem angleškim podanikom, ki so kaj trpeli pod j, sovjetsko vlado, češ, da je to ne- v mogoče, dokler tudi Anglija ne k stori istega napram ruškim držav-ljanom. 6 Tukajšna sodba je, da se bo o Anglija zadovoljila z ruskim od- c govorom. Ruska nota pravi: r ''Ruska vlada IV .ynstrala pre- f trganje TrgovsJiTn 'o&noSajfcv ne n le za gospodarsko izgubo, tem- [ več tudi za politično katastrofo, ^ učinek katere bi v sedanjem stanju Evrope grozil večjim rečem kot pa rusko-angleškemu trgovs- c kemu sporazumu. Na tej podlagi ® je sovjetska vlada izredno popu- 1 stila v svoji prvi spomenici od 2 1. 7 maja kot tudi v sedanjem doku- r mentu." c Naziranje v Moskvi. [ Moskva. 12. junija. Uradni listi f pravijo danes, da nota, ki je bila poslana Angliji, predstavlja zad- t njo besedo Rusije in da je sedaj ^ situacija V rokah lord Curzona. I "Pravda" izjavlja, daje Rusija ft popustila na vseh točkah, izvzem- E ši glede odpoklica poslanikov, to 1 da pa ne radi slabosti, temveč ra- l di želje po miru. Poglavar mohamedanske cerk- * ve v Rusiji in Sibiriji je izdal pro-klamacijo, rekoč da so vsi moha- 5 medanci protestirali proti noti lord Curzona. V nji se označuje Anglijo za sovražnico zatiranih mohamedanskih narodov in Rusijo kot njih prijateljico. -O--! ZA ZVIŠANJE PLAČ. ___ i Chicago, 11. junija. — Danes so predstavniki železniških delavcev od United Brotherhood of Maintenance of Way pričeli z argumenti pred vladnim železniškim odborom za povišanje plače. Uradniki organizacije so predložili podatke, ki izkazujejo, da ima komaj eden izmed vsakih j šest članov kak mal prihranek na, banki in da sta skoro dve tretji-t ni članstva v dolgu in da povpreč na družina članov sestoja iz pet oseb. Zahteva se povišanj^ plače od 8 do 15 centov pri uri, ki naj bi bilo veljavno nazaj do 15. februarja tekočega leta ' gel vrniti v Madison, da bi gla-' sova) glede važne davčne predlo-' ge. Glasovanje je izpadlo radi )' negove odsotnosti enako za obe strani in tako je predloga ostala nerešena. Povodenj v Kansasu. KANSAŠKA MESTA POD VODO IN NA TISOČE OSEB JE BREZ DOMOVANJ. Kansas City, 12. junija. — Kansas je poplavila povodenj, ki prekaša celo veliko povodenj iz leta 1904. Koliko ljudi je našlo smrt v povodnji, še ni dognano, toda na podlagi poročil iz raznih delov države je razvidno, da je število mrtvih gotovo pet_ če ne več. Na tisoče oseb je brez domovanja in v Kansas City se je proglasilo preki sod, da se prepreči ropanje po zapuščenih domovanjih. Škoda v tem mestu se ceni na $2.000 000. —-O--- Naravni plin v Ohiq je rešen. VRHOVNO SODIŠČE JE PREPOVEDALO WEST VIRGI-NIJI ZAPRTJE PLINA, KI JE NAMENJEN ZA PORABO V OHIO. Columbus, O., 12 junija. — Najvišje sodišče Zedinjenih držav je danes podalo odločitev, ki je rešilo prebivalcem ohijskih mest porabo naravnega plina, ki se dobiva v West Virginiji. Ta odločitev pomeni, da se prebivalcem ohijskih mest kot so Cleveland, Columbus, Toledo, Cincinnati, Akron, Youngstown in dru-god,_ni Mi ; * Vir^i- nija kar nekega lepega dne zaprla plin, ki prihaja od tamkaj za porabe Ohijčanov. Stvar je tale. Državna zbornica West Virginije je leta 1919 sprejela zakon, ki je določal, da im^ država pravico zapreti plin za uporabo izven države, dokler ni zadoščeno vsem domačim zahtevam po plinu. Ohijska zbornica je takoj po sprejemu tega zakona sprejela resolucijo, v kateri se je naročalo tedanjemu državnemu prevdniku Priceu, da je ta koj vložil proti predlogi pri najvišjem sodišču Zedinjenih držav priziv. Price je to storil ter zahteval, da se zakon proglasi neustaven, ker ugroža plinovno po-vabo ohijskih prebivalcev,' in tako zavira meddržavno trgovino. Sedaj je najvišje sodišče stališče države Ohio podprlo ter west-virginski zakon proglasilo neustavnim. -o- FILIPINEC SMEJE PRIZNAL UMOR. Warren, O., 12. junija. — Christ Connell, filipinski šofer 12 Youngstowna, je pred tukajšnim mirovnim sodnikom formalno priznal umor Helene Drachmann, Tekom zaslišanja ni Connell kazal nikakih znakov ganutja. Izgledal je zadovoljen, se je smejal in razgovarjal s stražniki in gledalci. "Nekdaj bom moral itak u-mreti, zakaj torej ne sedaj?" je dejal veselo, ko je njegova brez-jbrižnost izzvala opombe meč I gledalci. Prosekutor Trumbull j« ^ izjavil, da bo za Connella zahteval smrtno kazen. Connell je bi odveden v okrajno ječo, kjer bc Čakal septemberskega zasedanj« velike porote. Connell je umori Miss Drachmann, ko mu je pove dala da se je premislila in da gs ne bo poročila. -O- —Iz urada društva Delavec, št 444 S-iN.P-J. se naznanja, da j< . Ibila i7)%elbana sreečka za zla1 cekin in .sicer serija B številki 213. OHUSKI DELAVCI DOSEGLI ZMAGO. -o—— NAJVIŠJE DRŽAVNO SODIŠČE JE PODALO ODLOČITEV, KI JE MOČNO POVEČALA ODGOVORNOST DELODAJALCEV ZA POŠKODBE DELAVCEV. —o—— Columbus., 12. junija. — Ohijski delavci so danes iz-vojevali pred najvišjim državnim sodiščem odlično zmago. Najvišje sodišče je s štirimi glasovi proti trem zavrnilo štiri svoje prejšne odločitve, tikajoče se odgovornosti delodajalcev za poškodbe, ki jih dobe delavci pri delu, in zavzelo novo stališče, ki je veliko boljše in ugodnejše za delavce. Glasom prejšnih odločitev najvišjega sodišča je bil delodajalec odgovoren za poškodbo delavcev le v slučaju če ni izpolnjeval zakonitih "določb, ki so bile sprejete za varstvo delavcev, to je, če se pri strojih ni imelo priprav, ki jih je zakon posebej in natančno predpisoval, danes pa je najvišje sodišče v nekem slučaju odločilo, da je delodajalec odgovoren za delavčeve poškodbe tudi v vsakem takem slučaju, kjer se dokaže, da je hila poškodba posledica njegove brezbrižnosti in malomarnosti, akorav-110 se je imelo varnostne naprave, ki so predpisane po zakonu. Delavstvu naklonjeno odloči, tev je najvišje državno sodišče h danes1 podalo v slučaju neke ženske iz Youngstowna- Hanna Fender je bila upjsljena pri Ohio Automatic Sprinkler Co., 1 kjer je delala na "punč-preši". ] Pri delu je izgubila palec na roki- . Ženska je za izgubo] prsta tožila družbo za odškodnino ter je kot vzrok navedla krši-: • ev zakonitih predpisov in pa s dejstvo, da stroj ni bil zadost- ' no zavarovan. ^ 1 — -' — ■ i Na common pleas sodniji v < Yo-ungstownu je sodnik odločil, < da tožiteljica ni dokazala, da je i družiba kršila (Zakonite varnjst- i ne predpise. Tožba je šla na pri- i zivno sodišče. Tn prizivno sodi- : šče je zavrnilo odločitev nižje sodnije ter izjavilo, da so bili pn- < dani dokazi, da je "punč-preša" nevaren stroja in da bi se moralo odločitev prepustiti poroti v odločitev. Dnužba je slučaj nato apelirala pri najvišjem sodi/cu 'v Go-lumbiusu;! k"j je danefs podprlo odločitev prizivnega sodišča in ukazalo common pleas sodniji v Youngstowntu, da se slučaj iz;- roči porotni! dbravnavr. Za novo obravnavo so glasovali sodniki Marshall, Wanama-ker, Allen in Day- Večinsko odločitev je napisala bivša sodnica Florence Allen. OProti odločitvi večine pa so iglaisovali sodniki Robinson, Jones in Matthias. Najvišje sodišče je s to odločitvijo zavtrniilo prejšnje stališče ali takozvano Patten odlo-'čitev, katero se je za slučaje takega značaja dosedaj smatralo v Ohio za merodajno. Bila je to tožba Alberta F. Pattena iz Cle-velanda proti Aluminum Casting's Co. za odškodnino za poškodbe, ki jiih je dobil .tekom zaposlenosti pri družbi- Sodni j a v Olevelandu mu je določila $8750 odškodnine, toda družba je pri apelu na najvišje sodišče dosegla zmago- Najvišje sodišče je v tistem slučaju odločilo, da družba ni .kršila nobenih po zakonu preid'pisanilh1 varnostnih odredb, in da torej odločitev sodnije v Cle velandu ni bila pravilna. Sedanja odločitev! je ismisel izraza "zakoniti predpisi" v toliko raztegnila, da ne obsega le določbe, ki jih zakon posebej in natančino dioloča, temveč more delavec tožilti za odšodnino tedaj tudi, ako dokaže, da je bil delodajalec malomaren pri skrbi 2a varnost v splošnem. Clevelandske novice —Na zadnjem semnju Waterloo KM>a je bila najaena kamera. Kdor jo je izgubili, naj se zglasi pri Louis Wesisiu na 1281 E. Itf8 St., da jo doibi nazaj- —Velikanska množica, 3ci je štela iskoro gotovo preiko 150.000 ljudi, je polnila sinoči doljni del mesfa, kje;r se je vršili tkarnival pio^uzidarteke lože^-hrustu in vnšou, kaikoršnelga se ne pomni v Cle velandu, odkar je bilo podpisano premirje. Kakor tedaj, tako je bilo tudi sinoči celo mesto pokonci. Avtomobili in kare so pričeli voziti ljudstvo v osrč-| je mesta iz vseh delov okrog šeste ure, nakar so ljudje dohajali .kar trumoma še pozno v noč. Vz. hodna šesta cesta, kjer stoji nova mestna dvorana je bila zaprta za promet in je bila prosta ljudem, ki so se sprehajali, rajali, peli in vriskali, da je bilo v resnici zanimivo videti. V mestni dvorani pa je igrala tekom celega večera prostozidarska goldba in velikanlslko plesišče je bilo neprestano' napolnjeno z veselimi pttesatei. 'Enkrat tekom večera so se zbrale vse godbe 50 prostozidarskih loiž in kakih 1,200 godbenikov je igralo naen. krait- To je bil naj večji koncert, kar se jilh je vršilo pod is,treho nove mestne dvorane. Množica se je priče|la; raizihajati šele v zgodnjih jutranjih urah. —Jutri bo sojen Geoiige E. Willkes, ki je poneveril vsjto $3.000 pri The Cleveland Trust Co- Willkes je krivdo priznal. Nadalje je tudi priznal, da je poneveril ipri Cranwood Esitates Co., kjer je bil knjigovodja, $66. 682. Obenem je bil za pomožnega poslovodjo pri newburghški bančni podružnici. Tu pa sie mu je prišlo na sled. -O- LISTNICA UREDNIŠTVA. F. S., Bessemer, Pa. — Glede omenjenih knjig se obrnite na knjigotržca Jerry Alesh, 6223 Glass Ave., Cleveland, O. — PozdravI -©-- POVODENJ V RUSIJI. Copenhagen, 12. junija. — Iz Moskve se javlja, da je v provinci Perm reka Kama prestopila bregove ter povzročila veliko povodenj, v kateri je več osetb izgubilo življenje. Pod vodo je več . sto kvadratnih milj zemlje. STRAN. 2, ^- "ENAKOPRAVNOST" JUNE 13th, 19>23. "E nakopra vn ost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. _ Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bralne«« Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE- SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 ye*r $7.50, 6 wo. 14,0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVENUE _ Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne anravništvo.__ CLEVELAND, O., SREDA (WE DNES.DAY) JUNE 13th, 1323-c^l§^>104 Randolph 5811 ARMENSKO VPRAŠANJE. Krščanski diplomatje, ki so prišli V Lausanne razgo-varjat se s "krivoverskim" Turkom, imajo rešiti med drugim tudi armensko vprašanje. Toda po nekem čudnem naklučju se o tem vprašanju danes ne piše več toliko kot se je ob priliki drugih konferenc "krščanskih" diplomatov. Vzroka ni daleč iskati. Ameriški finančni interesi so izposlovali pri "krivoverskih" Turkih bogate oljne, mine-rake in železniške koncesije, in ljudi, s katerimi se dela dober biznes, se mera seveda upoštevati, pa čeprav so Turki. Toda armenski problem vsled teh kon.:cij ne bo rešen. Armenci so upravičeni do svojih lastnih ognjišč, do svoje neodvisnosti in do prilike, da razvijejo svoje narodne življenej v miru in brez strahu pred masakri. In Armenci bi bili to dosegli že dolgo nazaj, a-ko bi j ne bila na delu takozvana "krščanska" diplomacija, kajti krščanski vladarji Rusije in Anglije so,nekoč pogoltnili svoje sovraštvo napram "brezversMim" Turkom za toliko časa, da so napravili žnjim kupčijo ter medsebojno po bratsko razdelili deželo krščanskih Armencev. In od tistega časa so krščanski narodi Armence prepustili njih žalostni usodi ,ker niso več imeli olja ali zlata, da bi plačevali za "protekcijo". Kot se je neki državnik izrazil na versailleski konferenci: "Ce bi na gori A-rat našli radij, tedaj M bilo pač naglo preskrbljeno za mandat in prote :cijo nad . 'jo." Ni dvema, da' Arim-nci zaslužijo'večje upoštevaje] od svojih krščanskih kolegov. Njih kristjanstvo izvira iz tretjega stoletja, njih kultura in jezik pa izhaja prav iz prvih dni, ki jih pomni zgodovina. Njih modri možje so že pisali knjige, ko so se naši zapadno-evropsti predniki še z gorjačami in koli podili okoli. Same ena pot je, da se reši armenski problem in to je, da se narodu dovoli živeti brez umešavanja bodisi od "nevernih" Turkov ali "krščanskih" diplomatov evropskih sil. Turki preganjajo Armence iz prav istega razloga kot je srednjeveška Evropa' preganjala Žide. Vzrok ni toliko verski kot je ekonomski. Ravno tako kot je Turk boljši trgovec kot je Zid, tako je Armenec še boljši od Turka. Kadar prebrisani Armenci nakopičijo preveč premoženja in bogastva, tedaj brezvestni Turk prič- Jugosfovani v poedi-nih državah Unije. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Census Bureau je še le sedaj izdal natančnejše statistične podatke o narodnostih v Združenih državah glasom zadnjega ljudskega štetja od 1. 1920 Dosedaj je. bilo objavljeno le skupno število pripadnikov poe-dinih narodnosti v vseh Združenih državah in podatke glede neka-terih velemest. Statistika o narodnostih ali — pravzaprav — o materinščini za-popada le tujerodce in one Ame-rikance, katerih oče ali mati al-pa oba roditelja sta bila tujerod-ca, skratka takozvano prvo ir drugo generacijo priseljeništva Otroci tujerodcev so vedno navedeni po materinščini svojih sta-rišev. Belokožni tujerodci in njihovi otroci so navedeni v uradnih statistikah pod skupnim imenoir ''foreign white stock." Jugoslovani v Združenih drža vah so navedeni po materinščin' kot Slovenci in Srbo-Hrvati. Ne da bi se spuščali v kritiko o za nesljivosti teh statistik, vendarle je zanimivo, da vemo, koliko Ju goslovanov navaja uradno ljuds ko štetje, kajti, naj bodo te statistike natančne ali pa ne, trebe vendarle računati z uradnimi podatki, kajti ti imajo veliko važnost pri praktičnem izvajanju mar sikaterih odredb. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1920 v Združenih državah 208,552 -Hovencev in 200,421 j Srbo-HrvTi poslednji so I razdeljeni v Hrvate (140,550), Dalmatince (3,1 19). Srbe (52,-208) in Črnogorce (4,535). Od 208,552 Slovencev je bilo 102,774 tujerodcev in 105,808 tukaj rojenih. Po ljudskem štetju od 1. 1910 pa je bilo 181,594 Slovencev, od teh 123,631 tujerodcev in 5 7,963 tukaj rojenih. Od 200,421 Srbo-Hrvatov je bilo 125,844 tujerodcev in 74,-577 tukaj rojenih. Po ljudskem štetju od 1. 1910 je bilo navedenih 128,064 Srbo-Hrvatov, od teh 105,669 tujerodcev in 22,-395 tukaj rojenih. Skupno število Jugoslovanov (po narodnosti) je torej po ljudskem štetju od 1. 1920 bilo 408-973 nasproti 309,658 1. 1910. Podatki navajajo števila Slovencev in Srbo-Hrvatov po po-edinih državah; tu navajamo države v postopnem redu po številu našega prebivalstva v istih Država Slovencev 1. Pennsylvania 50,257 2. Ohio 39,012 3. Illinois 21,595 4. New York 15,025 5. Minnesota 13,803 6. Wisconsin 9,675 7. California 8.208 8. New Jersey 6,894 9. Michigan 6,806 10. Colorado 5,246 11. Indiana 3,939 12. Montana 3,622 13. Washington 3,445 14. Connecticut 3,25 7 15. West Virginia 3,043 16. Kansas 2,935 17" Woyming 1.297 18. Missouri 1.021 19. Oregon 975 20. Utah 846 21. Louisiana 694 22. Texas 659 23. Iowa 649 24. Massachusetts 614 25. Maryland 5 36 26. Mississippi 458 27. New Mexico 453 28. Arizona 381 29. Virginia 376 30. South Dakota 341 i 31. Nebraska ' 334 i 32. Oklahoma 326 ! 33. Nevada ' 326 i Država Srbo Hrvatov ' ~ p . ' —\r>ia 56,483 : 2. 25,595 24,844 :ich}gan 14,818 j 5. Minnesota 9,003 6. New York _ 8,143 7. Indiana 7,346 8. Wisconsin 6,833 9. California 6,388 10. Montana 4,839 11. Washington 4,1 74 12. Missouri 3,814 13. West Virginia _ 3,661 14. Kansas ~ 3,558 15. Iowa 3,526 16. Colorado 1,831 17. Arizona 1,788 18" New Jersey 1,720 19. Nebraska 1,608 20. Oregon 1.223 21. Utah 1,013 22. Woyoming 946 23. Massachusetts 796 24. New Mexico 767 25. Nevada 730 26. Texas 618 27. Idaho 507 28. Connecticut 493 29. South Dakota 464 30. Maryland 375 3 1. Kentucky 354 Ostali so razstreseni p o raznih državah. Vse te številke treba razumeti kot število tujerodnih in tukaj rojenih Slovencev oziroma Srbo-Hrvatov (po materinščini), navedenih v uradnem ljudskem štetju od 1. 1920. Na razne druge zanimive podatke te statistike se povrnemo kasneje Kako natisne Nemčija po 30 milijard na dan? Kdor ni videl "tvornic za denar", si ne more prav misliti, -kaj pomenijo te visoke številke- Nove nemške novčanice so tipogra-firane. V 'Nemčiji se z njih u-mietniško vrednostjo ,ns hvalijo preveč. Ali oni, ki so že videl. Zbirko nemških novčanic, so morda nekoliko drugačnega mne nja- Ootovo je, da je umetniška vrednost novčanice za 100 mark nekoliko višja cd njene resnične vrednosti; saj je njena resnična vrednost komaj ena jugoslovanska krona- Naj .bo že tako aih drugače, falzifikatov nekaj časa ni bilo. Šele v Eadnjem času je ;ačeb krožiti precejšnje število falzifikatov po 50-000 mark. Vse dvorane poslopja, kjer se izdelujejo novčanice, nadzorujejo uradniki v uniformah in v ci-vilu. Zaradi dobrega nadzorstva ni izvršilo več tatvin kakor za milijonski del produkcijo- Nadzorstvo je tako strogo, da ne morejo delavci storiti niti kretnje, ki se ne bi opazila. Posebno gledajo na pokvarjene novčani-ae. katere devajo skrbno na stran- Množina papirja, ki prihaja v tvornico, jej namreč do kvadratnega milimetra natančno premerjena. Vlada 'si, je preskrbela 17 papirnic, ki delajo noč in dan za državno tenko. Ker pa državna tiskarna .ne more sama natisniti vstth milijard, ki jih potrebuje država vsak dan, sme tiskati novčanice še 44 velikih tiskarn, i Nemci so. 'zelo ponosni, ker se jim je tako hitro posrečilo organizirati 'izdelovanja denarja', ki jim je potreiben za odpor v 'Poru'hnjiul ! ne ropati in moriti kot so kristjani v srednjem veku pod krinko vere ropali in masakrirali nesrečne Žide. In čudo vseh čud! Bila je "brezverska in paganska" sovjetska Rusija, ki je edina izmed velikih sil poskrbela protekcijo za Armence ter izposlovala turško odobritev za upostavitev teritorija, kjer bodo Armenci lahko živeli v varnesti in miru. Kdaj bodo "krščanski" diplomatje storili toliko za svoje armenske sobrate? Zlato v morju. i __ Komaj pol stoletja' je preteklo, odkar bo znanstveniki ugotovili, da tudi morska .vioda vsebuje zlato, četudi le v malih količinah J To ni nič čudnega, aKo pomislimo, da vsebuje morska voda nad 40 prvin. Zakaj bi med njimi ne bile. tudi zlato? Raziskovalci so v novejšj dobi izračunali, da so količine zlata V svetovniih morjih (naravnost velikanske ter znašajo nad šest .milijard ton. Ce bi ise to zlato moglo dvigniti, otresli bi se takoj maJterijelnih skrbi, ali pravzaprav —, ne koristilo bi nam to nič! Ce bi iz morja dvignjeno zlato- razdelili med vse prebivalca naše zemlje, bi izgubilo zlato skoraj vso vrednost- Zlata, ki se naflraja v svetovnih morjih, ise pač vsaj v bližnji bodočnosti fie bomo polastili. Vendar je z znanstvenega stališča zanimiv problem. Kako prihajajo v morje te ogromne količine zlata? Prinašajo jih reke, iijih voda —kakor je že znano iz davnih časov.—vsebujejo večje ali manjše količine zlata ter jih odvajajo z neizmerna svetovna morja. Tako na primer vsebuje re'kia Rsn, po zatrdilu nemških au vode 0.002 miligrania zlata-znanstvenikov, v kubičnem me-Ker dovaja reka Ren vsako sekundo povprečno 2000 kubičnih metrov vode v morje, lahko izračunamo., da dobiva morje po Renu letno 1200 kilogramov zlata. Druge reke dovajajo morju večjo ali manjšo množino zlata. V mnogo večji množini donašajo oceanom zlato reke iz dežel, ki so begate na žlaihtnl rudi, (kakor iz Amerike, Avstralije in jiužne Afrke. Skupna množin a vode, ki jo razni vele toki sveta dovajajo oceanu, znaša na leto približno 25 bilijonov kubičnih metrov- A. ko vzamemo kot merilo zlato vse bino Rena, znaša količina zlata, ki ga reka vsako leto prinese v nwrje, okroglo. 500 ton. Po najnovejših raziskavanjih se to zlato v morski in rečni vedi nahaja v koloidni obliki, to je v koščkih, tankih ko prah, (ki i-majo v premeru komaj 0.00002 milimetra. Va-led vpliva morskih eoli se ti praški združujejo v drobna zrnca ter se pegreznejo v globino. Je-ii mogoče, te ogromne morske naslade izkoristiti? Doslej se je zlato- pridobivalo z rasnega kamenja. Morala bi se torej pridobivanje zlata iz morja iz' I umiti najprej praktčna metoda, Ikako naj se zloči zlato iz morske vode. Sprva so skušali izloči, ti zlato & pomočjo cinove soli. POznteje iso vi Ameriki .izumili snov, ki izloča iz morske vode, ako ,se prettaka skozi posodo, napolnjeno s to snovjo, stopljen0 zlato ter ga spaja s to stoovjo. Bila je to žlindra, prirejeno s pomočjo železnega vitrijoto* 'k1 ima lastnost, da iz morske vode izloča zlata tzrnca. -O-- Nekaj o Alaski. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Vkljuib svoji ogromni veličini ima Alaska le jako malo prebivalcev. Njena P° vršina se da primerjati skupni površini Španije, Francije i® Nemčije, a prebivalstvo otetoja le iz približno 27-'000 belokcžcev in 27.000 domačinov. Ker Alaska ni država, ampak samo teritorij, nimajo ti prebivalci nikake volilne pravice v stvareh fec!e' ralne vlade. Edna vdeležitev na federate1 vladi, je, da so upravičeni voliti v jsplošnlijh! volitvah Ivsaki dve leti delegata v Kongres- Ta ^ ■legat sedi v poslanski zbornic1 (House of Representatives) in ima pravico vdeležiti se debate v stvareh, ki se tičejo interesov 1 Alaske, toda nima glasovalne pravice. On je tudi član z)bornlC-' nega odseka, ki se peča z zat'e vami Alaske.. Državljani Alaiske pa i®^" svoj teritorij alni parlament, _ obstoja iz seenata in zboi'n'ce ; (Houlse). Senat ima osem l nov, izvoljenih od članov za " , bo štirih lat, zbornica i«18 ^ 16 poslancev. Zakonodaja se slhaja vsako drugo leto v : nem mestu Juneau- Governor ^ laske ni izvoljen od' Ijud«^®' , ampak imenovan od prodsodn' ^ Združenih držav. On ima P1®. „ ovreči (veto) zakone, .sfcleaiJ® . od zakonodaje. Da ipa ti 7,3" -0 . postanejo pravomočni, moiaJ_ biti potrjeni od Kongresa 2dlU ž enih držav. » i Inkorpc-rirana mesta v Ala^ ' imajo svojo občinsko uprav® ) mayor-jem na čelu in občin®*1 ^ svetom. Lani je Mo 16 teh ^ selbin z mestnim statutom, ^ - tekom zadnjih desetih j je bila ta pravica podel j e113 drugim naselbinam- v^oHNniuuamHinniiumniiHiiiuiiininiiiiciHimniuniinniiiiKniuiiiiuinuiuumuua^ I | KARL MAY: || WINNETOU 11 RDECI GENTLEMAN "Avat-veila razume vse,, a ne mara govoriti, ker se mu ne jllubi," odvrne glavar, kar nam prestavi Old Death. "Prosim te, da ga (govoriš!" "Zakaj?" ''Ker ne razumejo moji tovariši comanškega na. rečja; vedeti pa morajo vendar, kaj se bode (govorilo.'' "Oni so pri Ccmanchith i.n morajo govoriti ta jezik. 'To zahteva uljudnost-" * "Ti se -motiš. Oni ne morejo govoriti tistega jezika, katerega ne znajo. To vendar uvidiš_ Vrhtega so pa tukaj kot goiitje comamški. Torej imajo oni pravico, zahtevati uljudnost, ne pa ti. Ti znaš angleško; če ne govoriš, ti ne verjamejo, da znaš." "UffC pravi. Nato nadaljuje v slabi angleščini: ';Jaz sem rekel, da znam in ne lažem. Ce mi ne verjamejo, me razžalijo; potem vas dam umoriti. Zakaj ste isi upali sesti poklg mene?" "Ker imamo pravico kot glavarji." "Cegav glavar si ti ?" "Glavar sccutov." "In ta?" pri tem pokaže na Langa. "Tif je glavar kovačev, ki delajc orožje." "In ta " pokale na Willa. / "Ta je tega sin, dela meče, s katerimi ise kolje glave in tomahawke." To mu ugaja, kajti takoj pravi: "Ce zna to, potem je spreten glavar. In ta tukaj ?" Pokaže z (glavo name. — "Ta slavni mož je iz o1, al j ne dežele daleč preko mior-ja. Prišel je semkaj, da spozna vojnike eomanške. On je glavar modrosti in izmanosti; ko se vrne, bode tisočerim pripovedoval, kakšni možje so Comanchi." Ta razlaga je malo previsoka za Indijanca. Opazuje me in pravi n to: ,' "Torej spada med pametne in izkušene može? Zakaj pa niso njegovi lasje beli?" "V oni deželi so ljudje že pri rojstvu tako modri kot tukaj stari." "Potem mora imeti veliki1 duih ono deželo posebno rad. Toda siroovi eomanški ne potrebujejo modrosti, ker so pametni dovolj in vedo, Ikaj je potrebno za njihovo srečo. Zdi se, da ni prišla modrost ž njim v deželo, ker bi si drugače ne upal Ihoditi po našem bojnem polju. Kadar izkopljejo vojniki ccmanški tomahawk, ne trpijo belili ljudi pri sebi." "Meni >se zdi, da ti ne veš, kaj So rekli vaši odpo. pcslanci. Rekli so, da se bodo bojevali samo z Apachi, z belimi pa ostanejo prijatelji." "On naj se le drže, kar so obljubili; jaz pa ne bo-dem, ker me ni bilo zraven." Do zdaj je govoril zelo sovražno; Old Death mu je odgovarjal prijazno. Zato spremeni naenkrat svoj glas is pravi jezno: "Ali se tako govori? Kdo pa si ti, da si upaš govoriti s Koša-pehvo s takim gla'som ? Zakaj ne imenu ješ svojega imena? Ali ga sploih imaš? Ce si brez njega, mi povej ime tvojega očeta." Glavar kar otrdi od začudenja nad tem pogumom; dolgo, dolgo ga opazuje in pravi nato: "Človek, ali naj te mučim do smrti?" "To bodeš opustil." "Jaz ssm Avat-vila, glavar Comanchov." "Veliki imedved? Avat-vila? Ko sem jaz ustrelil prvega medveda, sem bil še otrok. Od tedaj «em jih ubil toliko, da bil bil lahko ves zakrit z medvedjimi kremplji Kdor ubije samo enega medveda, ni še junak v mojih očeh." "Poglej skalpe okrog mojega pasa!!" "Pshaw! Ce bi bil jaz vsem tistim porezal i-kailpe. katere sem ipremagl, bi bili lahko vsi tvoji vojniki okrašen z njimi. To ni nič!" "Jaz'sem sin Oyo-koltse, velikega glavarja!" 'To naj velja za priporočilo. "Z 'belim bobrom sem kadil pipo miru. Prisegla sva si, da bo njegovi prijatelji mo.ji, moji njegovi; do zdaj sem držal besedo. Mislim, da sin pravtako misli kot oče.!" "Ti govoriš jako drzno. Ali miteliš, da so cOman-š;ki vojniki miši, katere sme 'Oblajati vsak pes, kakor se 'mu poljubi?" "Kaj praviš. Pes? Ali smatraš Old Deatha za za psa, katerega se poljubno pretepe, Ce je tako, te v trenutku pošljem v večna lovišča!" "Uff! Jaz imam isto mož!" Pokaže z roko na okreg. "Dobre!" odvrne stari. "Toda mi tukaj zaležemo prav toliko kot tvojih sto mož. Vsi tvoji vojniki ne preprečijo, da.Iti zapodim krcgljo v tylo. Potem govorimo z ostalimi kako besedo. Poglej! Jaz imam tukaj dva revolverja! Vsaki ima po šest krogelj. Moji tovariši so oboroženi pravtako; razpolagamo torej s šestdesetimi krogljami brez naših pušk in nožev. Pralno smbi premagani, mora pasti polovico tvojih vojnikov.." Tako ni še nikdo govori z glavarjem. Pet) prosto! In kako govori stari! Rdečnik ne pojmi teh besed in pravi: '"Ti meraš iimeti zelo močno medicino.'' "Da, jaz imam medicino, ki je še vsakemu izmed mojih sovražnikov povzročila smrt; tako tudi os tans. Vprašam te, ali nas priznaš za stare prijatelje ali ne?" ''Jaz se hočem preje posvetovati z mojimi vojniki." ' č ,'^Glavar eomanški se mora posvetovati z vojniki? Kaj tacega še .ni'sem slišal. Ker pa praviš to ti, ti moram verjeti. Mi smo tudi -glavarji, a'delamo, kakor jge nam poljubi. Mi imamo Vač ugleda in moči kot ti; zato ne maram osedeti s teboj ipri enem ognju. Mi zaja- hamo in edidemo." _ . Ustane in drži oba revolverja v rokah. Tudi se dvignemo. 'Veliki medved' skoči pokonci kot bi * pičil gad. Njegove oči zaplamte, ustnice se odipi"0' vidimo vse njegove zcibe. Vidi ise. da se bojuje v notL, njc&ti. V slučaju boja bi morali plačati predrznost & rega z življenjem; v t&m slučaju pa bi .bilo več ali ce mogoče veliko njegovih vojndlkov ubitiih ali ranjen1' J . Mladi glavar je vedel, kako nevarno orožje je tak re volver in da bode on prvi, ki pade. On je odgo^'101^^ svojemu očetu za vse, kar se zgodi. Indijanca nikd°^ sili na boj. Ce gre torej pros1tovolj.no1, se mora 1' vreči vsej' B'strcgosti in neizprosnim postavam-usmrti svojega lastnega sina, če je v boj.u strah0" ten, nesposoben, .premalo močan, da bi zadušil . ali če vodi vse bre2 ozira na okoliščine po svoji strasti, ga začne vs& zaničevati. Nobeden rod . sprejme, niti sovražni ne. Po puščavi blodi • e in si le na ta način pomore do dobrega mena, .g vrne k svojemu rodu; tam se mora na najm]Ucn način usmrtiti sam, da pokaže, Ikako zna prekašati ^ lečine. To je ednio sredstvo, katero ga1 usposobi večna lovišča. Misel na ta lovišča 'daje Indijanci-1 gum do vsega, česar bi nihče drugi na storil.. Ta premišljevanja se vsiljujejo rdečniku v ter" nutku. Ali naj nas umori in potem sporoči ali sam po drugih svojemu očetu, da se ni mogel premaSat I je zato odrekel gostoljubnost prijatelju svojega 0 samo, da ie varoval svojo glavarjevo čast? Ka^0 se opraviči, da je po pasje napadel dobrotnika in ^ veznika njegovega očeta kot kakega coyota? Vse ^ Old Death. Njegov obraz se ne spremeni najmanj6, stoji pred rdečnikom z napetim petelinom in )czn čij. "Ali odjahate?" zakliče Indijanec. "Kje so P ši konji? Saj jih ne dobite! Vi ste obkoljeni! (Dalje prihodnjič.) ......■■ J JUNE 13th, 1923. "ENAKOPRAVNOST' " STRAN 3 ■ •s. Or. L-«. E. JSiegelsteiri naznanja, da je preselil svoje urada v sobe " 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dait razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah zveCer od 7. do 8. PROSPECT 592 P. S. Finžgar: IZ MODERNEGA SVETA. Roman. Adjunkt je izpil limonado in E1 popravil brke. Roka se mu ni več tresla od naporne vaje, ob- j raz je izgubil rdečico in bil zopet zagorelo bled, kot sicer. ''No in ta vzrok?" i "Pavla." "Aha sugestija! Zato prihajajo j oziri!" Odkritosrčno ti povem, da se v meni nekaj vrši, česar se bojim. In vendar se veselim tega strahu. Prijema me s čezdalje večjo silo. _ Govori 'kar brez ovinkov: čezdalje bolj si zaljubljen v Pav- Saj sem te dosti drastično o- Pozarjal. Tega nisem mislil, da Se tu vnameš. Saj pravim -viag je v ženskah Najpametnejša fanta obnove najtrnejse Principe podero. Govori, kaj je! Morda še ni prepozno." Prosim te, bodi resen! Doslej ** ni nič." Pravzaprav že preveč! Dalje!" Ko si se predvčerajšnjim paeal od mene, sem govoril s j J^lojr parku. Bila je tako na- 1}enarne pošiljatve V Jugoslavijo fek5aja"10 pt> nizkiil borznih cenah tujezeniske denarne nakaznice j: Hil Transfers), in kabeljske poši-{. izplačljive v jugoslovanskih di-. ai'Jih in drugam tujezemskem denarju. predajamo tudi dolarske čeke, izdane I 5 New York, ki se prodajo lahko v ai'em kraju bankirjem in trgovecem za dir i ar je po najugodnejših borznih] cenah. Shajamo parobrodne listke za vse ptobrodne črte (po tarifnih cenah, an "'»nvo v zalogi v tej deželi prave evropske železniške vozne listke. Zgasite se pri kateremkoli naših zastopnikov v našem lokalnem uradu: GLAVNI ZASTOPNIK 2048 E. 9th St., Cleveland, Pišite v vašem lastnem jeziku na: American express company 65 Broadway, New Yorh City. tr°jajte, da hočete American Express Ono je vaša zavarovalnina Pfoti hgubi. (ravna, da sem prepričan, da je njeno vedenje le igra. In kadar | igra, je sicer lepa, človeka očara, ne ogreje ga pa ne. Toda zadnjič je bila brez maske in tedaj je krasno bitje, kres, ob katerem se moraš vneti. Sicer se nisem izdal ne z besedico, a rodilo se je tako močno hrepenenje, da je težko prebolim! Kaj sodiš?" "Na kolenih te prosim, ne bodi naiven! Žensk ne poznaš Čisto nič. Ko bi naša domovina imela tako izborne stratege, kakor je izborna za svoje zmage zadnja ženska, bi bila naša vojska večna zmagovalka. Veruj mi, če b prišel pred Pavlo človek, ki ime počesane lase na desno oko, ki hodi z naprej nagnjeno glavo, gc vori pri petindvajsetih letih lene in trudno kakor polomljen, starec pa če bi ji kazalo in bi ji ugajal — Pavla ne bi bila nikoli naravna. Zato ti rečem odločno: Pavla ni zate!" "Ni?" Dr. Sluga je zategnjeno in sko-ro žalostno izgovoril to besedico. ''Ni! To je moja zadnja bese-1 da. Če si ravno pri volji, ljubi jc le, samo potiho, v srcu, v zadnjem temnem kotiču jo imej ir ne izdaj se nikakor Ljubi tako, kakor mladi petošolski poetje, čez ulico, ko se zvečer zakleneš ji pa deklamiraj visoke verze, de ti odleže!" Vinko se je zamislil, adjunkt je obmolknil in segel po časnik ter čital uvodni članek. Dolgo nista nič izpregovorila. "Plačam!" Adjunkt je porinil desetice na kamenito mizo in vstal. "V soboto po kosilu tu na svidenje!" "Počakaj!" "Ne utegnem!" — Dr. Sluga je hitel za njim. Toda že je zvoneč z desnico korakal po tlaku in izginil v vrvežu ljudi. Zdravnik se je vračal zamišljen proti domu. Spoznal je, da ga je vrglo kar čez noč v neugodno zagato, da so se njegove visoke in idealne misli razblinile v neko megleno daljavo, v srcu je pa vstala samo ena želja, zavrelo je edino koprnenje, ki je bilo mogočno in nemirno, a vendar še tako mračno, da je blodil v tej senci kot potnik brez steze. V tre- nutku bi bil dal vse nazore, vse' svoje stremljenje samo za en po- J gled iz Pavlinih oči, kjer bi mo- | gel brati, da je adjunkt lagal, da' ne isodi po pravici. Semenu bi vse odpustil, desnico bi podal, vsakemu, ljudski bi trkal in pil v' družbi, samo da bi še enkrat stal I pred Pavlo, da bi ji še enkrat pa- j del klobčič iz naročja in bi ga on pobral, pa bi se ga dotaknili njeni kodri in bi v vetru šepetali njegovemu srcu: Ni res! ne veruj! Zate sem, samo zate izbrana in ustvarjena, (vdana in zvesta brez konca in kraja! Prišel je do tovarne pa ni mogel skozi vrata. Nazaj je moral po -isti stezici, kjer je sedela onaaj Pavla. Nema in prazna je stala klopica, nad njo je brstelo pop-je. Vinko je šel mimo grmičja in mimo klopice. Njegove oči so iz-praševale drobne listke: Ali res ni zame? Veter je dihnil, lansko li-'tje v grmu je zašumelo in mu odgovorilo. Sel je k šumeči vodi. :ver je plavala po hitrih valovih. Naenkrat je zašla v tolmun. Valovi so jo zgrabili in začela se je vrteti, pot ji je bila zaprta, izhoda ni našla iz vrtinca. ''To sem jaz!" Vinko je stisnil ustnice, na li-:u se mu je ?arezala mračna poteza. Šel je ob vodi dalje brez cilja in namena. XIX. Od daleč je bilo čuti v spečem vzduhu petero udarcev na veliki zvon. Tedaj se je pojavilo osmero oseb na peščeni planici pri Črnem bajerju. Nadzornik Seme in adjunkt Prosenc sta se seš-la vsak s svojim spremstvom. Bila sta dva zdravnika in sekundan-cje. Jutro je bilo hladno, iz ba-jerja je kipela megla, z drevja so padale rosne kaplje. Ker je bilo še premračno, so določili sekun-dantje, da počakajo četrt ure. Nadzornik je govoril s stotnikom Auberjem in nadporočnikom Virantom. Na očeh se mu je poznalo, da vso noč ni zatisnil očesa. Silil se j^, da bi kazal veliko malomarnost. Toda glas se mu je vresel, stavki so bili, kakor bi me-^al odtrgane kosce na cesto. Njegovo lice je bilo bledo. Na sen-ceh so utripali živci in dobro se je poznalo, 'kako stiska zobe, ko so mu zadrgetale čeljusti. "Mir! Pogum!" mu je prigovarjal nadporočnik Virant in ga vedel nekoliko proč od mesta, kjer sta zdravnika odprla šatulje in kjer so sekundantje pripravljali sablje. Seme se je oddaljil za nekaj korakov. V njegovem srcu je kipel srd. Kletev se je dvigala, besno sovraštvo je divjalo in pri vseh satanih se je rotil, da pozove ob prvi priliki zdravnika Slugo na dvoboj, da ga razseka na kosce in se tako maščuje nad njim, ki je pravzaprav povod, da se mu je meriti s tem človekom, ki ga bržkone premaga. Ob tej misli pa mu je takoj upal pogum. Zvedel je, kako izvrsten borec je Prosenc. Sam ni izvojeval še nobenega dvoboja in bo morda danes manj srčen, ko zagleda ostrino nasprotnikove sablje, ki bo hlepela po njegovi krvi. Spomnil se je še enkrat na Luci, kateri je pisal nocoj dolgo, dolgo pismo, ki ga ji vroči tajno Klešman, če pade ali če bi bil nevarno ranjen. In tedaj je zopet skoro zaželel velike rane, da bi s krvjo dokazal Luci, ka'ko silno jo ljubi, kako resnične so njegove prisege. Ona bo brala pismo, njen ponor bo zmagan, pa:dla mu bo v naročje In on bo srečen--- Prosenc je prišel na pozorišče miren kakor kip. Na obrazu je bilo nekaj oblačnega. Toda njegove misli so bile jasne, njegovi živci kakor ob pisarniškem pultu. Govoril ni z nikomer. Brki so bili grozno pobešeni. Ko je izvedel, da »počakata še četrt ure, se je z dolgimi koraki oddaljil in sedel na parobek ob bajerju. V njem je bila voda mračna, skoro črna. Suho bičje je rastlo gosto po njem in gledalo v dolgih bilkah nad gladilo. Pri izlivu je voda šumela monotono pesem čez pokvarjen: J. S^Widgoj' 489 EAST 152nd STREET, COLL1NWOOD Najlepše izdelane slike, bodisi posamezno ali z družino in otroške slike po nizkih cenah. Z duca-* tom slik dobite eno veliko na roko slikano. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. POSEBNA POZORNOST NOVOPOROČENCEM Najlepše poročne slike! Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO! ^^--- ---- DR. SMEDLEY, specialist «JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k prave-mu špucijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. /Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mno-gi drugi zdravniki vam niso mogli po-mngati, ker niso imeli dovolj skušenj j® jf in ne morejo zapopasti vašega elu-•®,2.000 takoj zadostuje. Za podrobnosti se oglasite prej ko mogoče na 16111 Waterloo Rd., C. Yamcher POMAGACI IN TEŽAKI pri gradbenem in okraševalnem jeklarskem delu. T- H- BROOKS & CO-3104 Lakeside Ave. (137) SLOV. NAR. ClTkLNICA v Clevelandu. se nahaja v poslopju S. N. Do-m;-. —Uradne ure: Vsak četrtek od 7.-9. ure zvečer: vsako nedeljo od 10.-12. ure dop. —Uradniki: Predsednik Janko N. Ro-gel; podpredsednik Viatroskiv Grill; tajnik Joseph Podbevšek: čital. blagajnik Anton Abram; knjižničar Anton Kovačič; nadzorniki: Edvin Primoshic, John Medvešek, Boris Paulin. — '^ri-topnina znaša $0.75, mesečnina 1'jtau taaata^i »sarafan rj—ga h '^. '.^'T-—- —- -- - Dnevnik — — Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI- CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kol v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni cd delavcev. Zato naj oglašajo v lisiu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODG POVZDIGNILA na članstvu, ako tj bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve poinoštev.ilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v " Enak op ra vn ost i' "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi v?>5 veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. "ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitaltom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega- I Ameriško - Jug. i Tiskovna Družba -.................... I Bell Rand. 5811 6418 St. Clair Ave. .............................-........... "T^jyp za zabavojpimpquk I"V močvirju velemesta" II Roman iz življenja prišel j enke v Amerik! i g cena 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoelovanska Tiskovna Družba 16418 ST. CLAIR AVE. Jig W ^ ^ 3 TE AM. 4. Clevelandske novice t —Zenska, ki je bila v ponde-Ijek prijeta kot tatica, ko je zginil nekemu prostozidarju med ^ plesom iz žepa ložni znak, je o- , proščena- Znak, kateri je iM baje < ukraden, >o našli kasneje, ko se ■ je množica razšla, na tleh. Ženska je takoj ob aretaciji trdila, da je nedolžna. —Jutri se bodo odprla tukajšnja jezeiska kopališča. Kopalne ure tekom tedna barto- cd dveh pop. do de.-stih zvečer, ob sobotah i o nedel j ah pa cd desetih do-pcldna do desetih zvečer. Glede ©bloke so v v oljavi ista določila keffc lani. Kopalni čuvaji bodo i-meli cbleke Kohlerjeve barve— kombinacija rumene in črne. —V nedeljo 17. junija bo i- melo piknik društvo Brooklyn, št. 135 SNPJ, in sicer na George Hunterjevih farmaih. Vabljeni ste vsi, da obiščete naše rojake na zapadni strani, ki bodo gotovo poskrbeli za izvrstno zabavo —Med Cievelamdom in Buffa- • ICm vozijo sedaj potniške ladje j v - nk cian. Kdor želi potovati po krasnem jezeru in se navžiti sve žegii jezerskega zraka, se lahko odpelje katerikoli večer m dospe prihodnje jutro v Buffalo. Ladji Settfindhee, ki je najrazkošnejše opremljena, kar jih plove po notranjih vodah ali pa 'Cit'y of Buffalo", sta opremljeni z vsemi u- dobnostmi. Potniki zapustijo tu. kajšnje pristanišče ob devetih | zvečer. Avtomobiiisti vzamejo seboj tudi lahko avtomobile. —Ubit od elektrike. Včeraj je bil ubit od elektrike David Herring, 34, stanujoč na 1357 W. 73 St., uslužbenec-Westinghouse E-lectric Co. Nesreča se je pripetila pri delu, ko se je Herring, stegnil in zadel z glavo ob gra-nik, ki je bil poln električnega teka. Bil je na mestu mrtev. —Smrt kaker štorklja sta precej aktivni. Tekom meseca maja je umrlo 819 oseb, 448 moških in 317 žensk, dočim je umrlo lanskega maja le 740 oseb. Rojstev je bilo v maju letos 1732 ali 192 več kot lani. Zadnje poročilo vsebuje 22 skupin dvojčkov. _Odvetniki Petra Sokacha, ki je obtožen umora prvega reda v zvezi z uibojeem Mrs. Ane Ra-dich, ga bodo skušali zagovarjati, češ, da je bil za časa streljanja v veliki razburjenosti začasno neumen, in da kot tak ni odgovoren za svoj čin. _Včeraj so bili aretirani dva i j moška in ena ženska kot posledi-i ca pogona, katerega so yprizorili : zvezni agenti na neko hišo na , 1317 Woodland Ave. Zaplenjene , ga je 700 funtov sladkorja, velik i kotel in kakih 4000 galonov na-; močene goše. Pogon na hišo je - bil vprizorjen potem, ko so pro-. jeli prohiibicijski agent je pisme- - no obvestilo brez vse^ega po-.l- pisa, da se kuha v omenjeni hi-i žganje. Udreti so morali skozi več debro ojačeuih vrat, predno so prišli v notranjost hiše. V ku-■harijo so prišli skozi sikriven u-hod. Kotliček drži 70 galonov. Poleg priprav je bilo zaplenjene, ga 1800 galonov vina, 25 galonov žlganja in dva zaboja drož. j ! ROJAKI! SLOVENCI IN HRVATJE! Kadar potrebujete kako popravilo pri vaši hiši, prebarvanje vaših sob ali kaj novega narediti.se vam priporočam. J O S . I V A N E T I 0 TESAR IN BARVAK. Delo jamčim! Cene zmerne! Oglasite se na 7013 Hecker Ave. Cleveland, Ohio. ^wvwwvww LEPA PRILIKA. Proda se trgovsko poslopje z brivnico in ibiijardniico. Nahaja se na pro-. metnem kraju- Cena $6,5000. ' —Hiša 6 sob na lahka odplačila, cena $3.100. Hiša za dve druži-1 ni, nizka cena. Zidana hiša, 8 ; scb, na jako lepem prostoru. 1 Imamo še več drugih posestev naprodaj-Oglasite se na c -1 921 E. 185 ST. 3 Stop 125 Shore Line. Vprašajte v sladščičarni. (141) "ENAKOPRAVNOST" JUNE 18th, 1923. MALI OGLASI N. JELACA Sewer Builder Contractor Opravljam vsa dela, kot popravljanje- starih in napeljava novih surov ali kanalov po najnižjih cenah. Napeljavam tudi pU-. nove cevi. Oglasite se 0d 5. do 8. ure zvečer na 964 E. 70 St., zgo-raj. TZZII- — ali že imate najnovejše gramofonske plosčet Htil~ i1in Navedemo samo nekatere: Pobif sem star ša le — Sveti večer Katrinka polka »TO — Oj ta Polončica "l^^^pr - - in mnogo^dru- Jako znižane ce," se grafonol za 1 i Wm SITTER Co. U.....U .. M 6404 St. Clair av. pri lei uri ia fitfl __ • ..... »... |;i Cleveland, Ohio. «1 Velika zaloga zl»* tnine, srebrnine, §Tip in najfinejSih ur. iSSP Popravljamo »ta-rokrajske in ame-rikanske ure. vsa' JpgpaL kovrstno zlatnino, tgEgjgya kot tudi vse vrste gTamofcne. Vse delo garantirano. TELEFON: „. Bell Rand. 710-W. Princ. 1958-W| ----"""" I A. F. SVETEK Co. . PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLIWOODU. Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, ds bom vsakomur dobro postregel. Ambulanca in avtomobili za vb« slučaje. Podpirajte domače podjetje- j 15220-26 Saranac Road. O. S. Wood 44 Eddy 4031 fillillilfilll'MlfilfllPliiilli1 - s Vlahov „__hiijmi. ., ,. .IMlMiril-MMlMl— BBBDKbBHHBMHSSHB'^ 2ELODCNA ) M GRENCICA MS Je narejena in z8p0" ia ZARA (DalmaciJ"' S^^gH izza leta t861 . 1- ftiUiiijpjll od K^i R0MAN0 VWH0¥A ) mM Naprodaj P« '9®^ PB^-rBl lekarnah, aladt*1«" Eggj^gg nah in grocer^- ll3BH0 Edini zastopnik' Združenih V. LAN (IM ANN, Inc 1)7-99 Sixth Ave., Dept. New York, N. Y. ^ iHanBiiBiuiB^ JAVNE RAZPRODAJE- Kupili smo 122,000 ~ nerišikih armadnih čevljev J* ^ non izdelka, mer od 5% do l \o bili zadnji preostanek p® zmed največjih vladnih kontr »orjev za čevlje. . j0o Ta čevelj je jamčen, da je odstotnega usnja, temno ruJ ^ "" barve s prišitim jezikom, da 3 more vanje blato ne voda-K tualna vrednost tega čevlj^ J $6.00. Toda ker smo jih kuJJ0. . toliko skupaj, jih nudimo 3« sti lahko po $2.95. ^j. Pošljite pravilno meW-J^T alj a- te poštarju, ko vam jih odda ^ pa pošljite denarno nakaznico, ko čevlji niso taki. kot pr»V ^ vam bomo radevoje vrnili nar tiemudoma na zahtevo- ^^ ^ NATIONAL BAY STATE V COMPANY Y. i6 296 Broadway. Ntw York. P«- ^ ik cspfflpifeflifiNHflllfl** --- i9-" t Upoštevajte trgjg >« m^ki oglašajo .,, iU v "Enakopravnosti - > IIIIIUIIII>ffl 00 toy KNOW WHY - - A Mata-Dp Makes Hol Ot Difference ?_ ____ ^^ Mw_________ —--------_ " I r««s v^e )| CSo wo spfH CTwv^TshoG^O") \ Tf^^Z I ----, " «LwO { 1TH,Wfc wCiOMfc \ NOV- OK. I ; J W-Ht 7 ^ - 4 i MUB6-*, . I I with mcas "JUP*. .wowotii. ^vJILl ooVX-^ou ^J 4 ^^^^^^^^ TRI IT. IftWES ili A SWBI . ** 1am fc P M international Cartoon Ca. n. y. jQJ __rswgp-< roo the: o».d bon__1 , HISA 13 SOB j 2 •kopalnici, garaža, veliko zemljišče se proda z vso opremo ali brez. Nahaja se na 905 E. 76 St. severno od St. Clair j a- Pokličite po telefonu Randolph 5446-M ali Eddy 2768-M. I JOE GRUDEN Gradbeni kontraktor 6612 St. Clair Ave. Se priporočam- i* WHIHiy HISA 5 SOB v Coilinwoodu se proda poceni hitremu kupcu za $S900. Samo $1.800 tako zadostuje; furnez elektrika, kcpalnica, lep vrt in skalicii. C- YANCHER 16111 Waterloo Rd. NA STANOVANJE se sprejme dva fanta. Dva sobi, b oseben vhod, elektrika in kopalnica, j 105j E. 69 St (140) ZENS.KE DOBIJO DELO v pralnici v vseh oddelkih IZURJENOST NI POTREBNA. DOBRA PLAČA TEKOM UČENJA. . PALACE MODEL LAUNDRY Pine & Fifth Detroit, Michigan. j iiBaiiiiiiisiiiii I Dr. France Prešern vabi I vse člane in občinstvo, da se v čim večjem številu vdeleži IZLETA I Na John CimpermanOvo farmo v West Park, O- I dne 17. junija, 1923. I Da dospete na mesto, vzemite I Lorain karo do W. 98 S,t. od tam j pa Puritas Sprinc karo do Stop 12. I Obeta se vam veliko zabave in razvedrila. Godba in ples! Vas vabi odbor. H ■MfiEBBBBRaBSBaiBEHBnEBHHBD B POZOR ČLANI DRUŠTVA I FRANCE PRESERN ST. 17. S.D-Z. 3 Ker je bilo na seji večina član- ji stva za to, da bi se dobilo to- n vorni avtemobil za vožnjo na y piknik, katerejga bo imelo društ- w vo v nedeljo na John Cimperma. m; novih farmah v West Parku, naj k se vsi tisti člani, ki se mislijo pe- ra ljati ;s trukom, blagovolijo ja- w ti pri tajniku najkasneje do K petka zvečer, da jih zabeležim, | ker bosta peljala dva, eden ob e- h naj sitih dop., drugi pa ob pol e- S ne pop. V:žnja za odrasle j: ■ 50c, za otroke od 6. do 14. leta g 15?, manjši otroci pa1 brezplač-I no. J. Centa, taj- I iSBBBBBBBBBBffiHiaBBBHBaffaaBBB ■ ^wwwe^wwtes! VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri I A. SAMICI! and I J. GORIŠEK I 1123 Norwood Rd. Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J. ® iiBRJJJHL MOp -fg^^Pfcr^ifc^SK-^Bteml iliiiiM^ i lil ZA ^^ i 6909 5 1 Clair Ave, Nasledniki L Kopa-, linsky vam nudijo nekaj izrednosti, ki trajajo samo en teden. ' Zbirka najboljših Lion Brand prazničnih srajc od $1.25 do $3.50 Zbirka najboljših kap od $1.25 do $1.75 Zbirka delavnih in prazničnih hlač iz finega blaga in dobrega izdelka po $1-50 do $2.95 ii:tni>ti)*iiiiiui!!:iiiitiumui;uinniiiHn!miiiiMiiiiiiiiuiiinoimiHtu)>iiniiiiiinimititiiitHumiiitttnt , Naša zaloga gpodnjaja perila mora biti prodana po katerikoli ceni. PRIDITE, DA VIDITE! Vsi slamniki Vi ceneje. Vprašajte za rudeče trlgovske znamke. Dobra novica za debele ženske. I Nemo moderc št. 3M. je r<> j sniC-no dober kup. Zgoraj j« ! nizek, spodnji del pa je pre- I ccj SlroK. Narejen Je iz trpe- žnega ali belesa coutila; mere od 24 do 30 cena saino!P3.00 Če vam ca vaš trgovec m more debiti, pošljite ime, naslov moro in $3.00 in poslali vam bom« moderc. L Nemo Hvglenlc-Fashion Institute 120 E. 16th St., New York (Dept. S> c uCrf.rjai witfiiw iitff——— i abetp' ^a-map-hiii«! iiiimw rraast^ .-^r^ACV! *■■ -TT^^r^nr«.«* feaafi W /<^40^iEIektrični stro-/ C^^^'J^zy ji za družinsko j + ^ vporabo. deli in potrebščine t< UlNGER j ŠIVALNI | LOUIS LEVSTIK 6527 ST. CLAIR AVE. |Y zalogi imamo stare stroje ou $5.00 naprej 11 Aff-JfilCSSSHfilessr isce se snažne dekleta ali ženske med 18 in 35 letom za ročno in avtomatično likanje Mi plačamo po $14.00 na teden .'n $1-00 nagrade za redne delavce. Pri delu od kosa zaslužite lahko $20.00 na teden. To je čisto delo v snažnem in dobro prezračenem poslopju. . ELECTRIC SANITARY LAUNDRY 1557 East 27th Str. Vzemite Superior ali Payne Ave. karo- Dr. L. A. Starce Edin.} slov. ophtalmologist SPECIALIST ZA OCI 6127 St. Cla1r Ave. .Cleveland, Ohio. Ure: 10 . 12; 2 . 4; 7 - 8. Ob sredah: 10 - 12. POZOR! i Naprodaj je pod jako ugodnji-mi pogoji, ihiša 6 sob in 'kopališče- Krasen vrt, garaža in sploh vse moderno urejeno. Proda se '.a gotov denar ali pa se zamenja za sladščičarno. Vprašajte na 12832 Kirton Ave., West Park. ZIDANA HISA za dve družini se proda jako poceni; je blizu Slovenskega Doma v Coilinwoodu. Cena $8,200-Poižve se na 16007 Saranac Rd. vsak dan med 5. in j. uro ali pa ob nedeljah. ACETYLENE VELDERJI izvežbani na jeklenih sodih, dobijo delo pri REPUBLIC STEEL PACKAGE CO. 7930 Jones Rd. (139) ISCE SE dve ali eno sobo, ima msvoje .o-hištvo. Ako mogoče tudi kuhin-. jo- Ponudbe naj se odda v uradu Enakopravnosti. (138) PRODA SE dobro ohranjeno pisalno mizo. Vprašajte v uradu te->ga lista. (x) SLUŽBO DOBI šolsko dekle tekom počitnic za hišna1 opravila. Zglaisite na 1084 Addison Rd. 5 '-- o POZOR ROJAKI! to kdor misli zidati klet ali garažo, naj se zglasi pri nas. Mi delcimo bloke in zidamo. in 1009 E. 61 St. (153 ri Rosedale 4127. Princ. 1275-K THE ST. CLAIR AlITO PAINT & BODY CO. 6127 St. Clair Ave. V ozadju Se priporočam. Vse delo garantirano. ur LUK AS HOČEVAR. ' SAMZPODP. DR. 'SLOVENIJA* Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave.; podpredsednik John Perušelk, 14222 Westropp Ave.; tajnik John Germ, 1089 E. 6-1 St.; računski tajnik Frank Kočevar, 1371 E. 52. St.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47 St. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Podrobnosti se poikivedo pri predsedniku ali tajniku. Za siprejem novih članov je Dr. Kern. (x) Naznanilo in Zahvala S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, ^nancem in prijateljem žalostno vest, da je preminula moja soproga in mati dveh nedoraslih otrok Mary Kotnik x - t. * * ■ ■ • .. S? * v rejena Zrimec, 23. maja v najlepši dobi, v starosti 37. let po 12 dni trajajoči bolezni pljučnici. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani. V Ameriki je bila 14. let. Rila je članica dr. sv. Aloizij št. 6 J. S. K. Jednote, katero ji je tudi priredilo dostojni pogreb. Pokojna je bila tihega značaja in priljubljena v naselbini, kar so značili sveži venci kojjh je bilo 21 da so krasili njeno krsto ob zadnjemu počitku. Na tem mestu izrekam mojo srčno zahvalo vsem darovalcom cvetlic. Joe. in An t. Zrimec iz Detroit: J. Zrimec, Cleveland; J. Zallar, Willard Wis., Ant. Zevnik, Joilet; F. Ziheri, Akron; M. Mazek, Rarberton; F. Ažman .Cleveland; Dr. sv. Aloizij, S. N. Dom. J. Tomšič, L. Baraga, J. Piškur, M. Zihcrl, G. Petkovšek, F. Justin st. L. Bnlant, M. Mislej, L. Mibelčič, J. Svet, P. Riss-mr.n, Chassmothers, The Sovel Association, J. Brus, in J. Plečnik. Srčna hvala za prostovoljno vožnjo z avtomobili na pokopališče: F. Mazek, L. Balant, M. Bolha, J. Urbas, L. Mihelčič, J. Machutas, F, Gradišek, st. in J. Dougan. Hvala L. Balantu, kot predsed. in J. Kum.šetu, taj za nadrobne govore. Posebna hvala pa Mrs. A. Tomšič sestri pokojne in Mrs. L. Baraga, ki sta se trudile z vsemi danimi sredstvi v času nesreče, da sta lajšale trpljenie pokojni in nam ostalim. Toraj najtople jša hvala vsem kdor mi je kaj pomagal v času nesreče in žalosti. Uverien naj bo vsak da ohranim vse v trajnem spominu, V slučaju da je kaj napačnega ali izpuščenega v tem naznanilu prosim da me opozore kar bom drage volje popravil. Pokoina zapušča tukaj v Ameriki tri brate in eno sestro, v starem kraju pa očeta, dva brata, in eno sestro. Počivaj mirno! Žalujoči JOHN KOTNIK,, soprog MARY in JOSEPHINA, hčerke. Lorain, Ohio. 9. junija, 1923.