Poltnliia platana c gotovini Cena 1 Mn KI Ne blati Jugoslavije v tujini, slabe razmere bičaj neizprosno samo domal Letna naročnina znaša 40 Din. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka al. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici štev. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon štev. 21-08. V LJubliani, dne 29. aprila 1933. itev. 17 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Svoii k svojim! V prvem pod tem naslovom objavljenem članku obravnavane misli ponovimo lahko z ugotovitvijo, da je treba takoj začeti z ustvarjanjem velike vsenarodne organizacije konsumentov, ki bo z besedo in dejanjem ,propovedovala borbo zoper nepotrebne tuje izdelke in dolžnost, da krijemo vse svoje potrebe doma pri svojih lastnih ljudeh. Naši otroci se naj igrajo z domačimi igračkami, čemu jih razvajati z dragimi, tujimi izdelki. V šoli naj črpa naša deca svojo vedo in zabavo le iz knjig, ki niso produkt kakega tujega vzgojnega sistema, marveč delo jugoslovanskih vzgojiteljev, ki hočejo vzgajati našo deoo v krepke, zavedne Jugoslovane. To deco ie treba sfanatizirati v ljubezni do domače zemlje, domačih izdelkov in domače produkcije. Ni ji treba vcepljati sovraštva zoper to, kar je tuje, toda od mladih nog dalje morajo biti bodoči nosilci države in nacionalne misli prežeti z idejo »Svoji k svojim«. Ti naši mali bodo najboljši agitatorji te ideje, vsak izmed njih bo gnjavil svojega očka in svojo mamico tako dolgo, da bo dosegel svoje in tak naraščaj nam bo dal v resnici one krepke državljane, ki jih naša država tako kruto potrebuje, pa jih danes žal še nima. Našim odraslim, ki so že samostojni kon-sumenti in torej lahko svobodno izbirajo med domačimi in tujimi izdelki, pa je treba biti za petami kot angel varuh ali pa — če hočete — kot slaba vest. Korak za korakom jih mora preganjati svarilni in bodrilni klic akcije »Svoji k svojim!«. Odpro list in oko se jim nehote ustavi na debelo tiskanem opozorilo »Kupuj domače izdelke«. Poslušajo radio, gredo v kino, povsod jih naj preganja poziv in jim kliče v spomin staro resnico »Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi perti«. Na cesti, v uradu, povsod mu naj obtiči pogled na debelo tiskanih pozivih te akcije. Pa to še ne bo dovolj. Treba jim bo dati tudi konkretnih navodil, da bodo vedele, v kateri stroki imamo dobre domače izdelke in bi bilo torej nakupovanje tujih izdelkov nacionalen greh. Noben član akcije n. pr. ne bo smel nositi inozemskih klobukov, nogavic, rokavic, čevljev itd. Vsak bo moral kupovati le izdelke domačih, po tej akciji priporočanih podjetij. Vsak član konsumentske organizacije bo moral biti kontrolni organ, grajati in svariti vsakega, ki bo imel na glavi inozemski klobuk. Če pa prijateljska svarila ne bodo zalegla, potem bo treba objaviti imena takih trdovratnih grešnikov, pa naj bodo še taki .odličnjaki. S to konsumentsko organizacijo mora iti roko v roki organizacija naših domačih producentov. Treba je organizirati vse one res naše Proizvajalce, ki so voljni in sposobni vpo-števati v vsem svojem pridobitnem delovanju interese naroda in države. Kdor producira, hoče zaslužiti, saj je zaslužek oni namig, ki navaja k investiranju in riskiranju dela in kapitala. Toda zaslužek mora biti krščanski in ne sme iti na rovaš naroda in države. Kdor služi s tem, da izkorišča delavce, kdor vara konsumenta z nesolidnim izdelkom, ta ni naš in nima pravice do zaščite, temu mora narbd in država napovedati boj in Ra ali spametovati ali pa uničiti Kdor pa nudi po solidnih cenah res dobro blago, izdelano po domačih, človeško obravnavanih delavnih močeh, ta naj uživa vso zaščito celokupne javnosti. Naši producenti morajo sami eliminirati iz svojih vrst one, ki kvarijo njihov in naš ugled. Na črno listo z njimi, organizacija konsumentov pa naj preskrbi, da bo šla ta lista od ust do ust po vsej državi. Če bodo konsunienti dobro organizirani, Potem se bodo javljali producenti sami in bodo radi dovoljevali popuste in druge ugodnosti članom one konsumentske organizacije, ki jim bo delala najboljšo in najbolj učinkovito, pri tem pa skoraj brezplačno reklamo. Seveda bodo morali dovoliti producenti tej organizaciji tudi primerno kontrolo, da bo mogla mirne duše priporočati res samo solidne domače izdelke. Akcija pod nobenim pogojem ne sme nuditi potuhe nesolidnim domačinom. Če je nesoliden tujec, bodinio mu hvaležni, saj nam daje s tem v roke najboljše orožje za borbo proti tujim izdelkom. Nesoliden domačin pa uničuje naše narodno gospodarstvo, torej proč ž njim! V tej akciji ne bodo 9meli manjkati naši trgovci. Tudi oni bodo morali iti z nami in podpirati naše delo. Predvsem s tem, da bodo meli v zalogi vse po akciji priporočano domače blago in da bodo to blago tudi v resnici ponujali svojim odjemalcem. Če bo zahtevala gospodinja kak tuj izdelek, jo mora trgovec opozoriti, da ima v zalogi enakovreden in prav nič dražji domač izdelek. Ker bo to delo naših trgovcev podpirano s strani akcije, bo imelo brez dvoma uspeh, kajti tudi naše gospodinje so zavedne, treba jim je dati le pobude. Potem bodo nehale pritožbe naših producentov, da ne uživajo zadostne podpore naših domačih trgovcev, potem se bo tudi samo po sebi rešilo vprašanje tujih in domačih trgovskih zastopnikov in potnikov. Tudi to vprašanje spada v okrilje akcije Svoji k svojim, saj bo morala ta akcija posvečati posebno pažnjo vsem onim tujcem, ki hodijo od trgovine do trgovine širom naše države in znajo s svojim elegatno — vsiljivim nastopoip vedno znova pregovoriti naše trgovce za naročanje tujih izdelkov. Ko bo naš soliden domač trgovski potnik prišel v trgovino in ponujal solidno, po akciji priporočano blago, potem ga naš trgovec ne bo več odstavljal praznih rok. Akcija bo vršila kontrolo in bo morala imeti toliko upliva in moči, da bo lahko provedla to, kar je v interesu narodnega gospodarstva, makar tudi proti volji posameznikov. Delokrog te akcije z vsem tem seveda ni izčrpan. Brez dvoma se bo morala ta akcija baviti prav intenzivno tudi s problemom inozemskih nastavljencev, ki odjedajo pod krinko nepogrešljivih in nenadomestljivih strokovnjakov kruh našim domačim, večinoma prav nič slabše kvalificiranim močem. Čim bo akcija ugotovila, da zaposluje eno ali drugo jugoslovansko podjetje brez nujnega povoda inozemce in bo svarilo akcije ostalo brezuspešno, potem bo morala akcija poseči po represalijah in bo morala vso javnost opozoriti, naj ne kupuje izdelkov dotičnega podjetja, dokler ne bodo iz podjetja odstranjeni vsi inozemci, ki v resnici niso neobhodno potrebni. Država je vezana po mednarodnih pogodbah in tudi iz obzirov do naših lastnih izseljencev ne more postopati uradoma tako, kot bi to zahteval interes našega narodnega gospodarstva. Privatna akcija pa vse to lahko izvede brez vseh neprijetnih posledic, saj tudi podobne akcije Angiije, Francije, Italije itd. niso imele za posledico nobenih represalij s strani inozemstva. Središnji odbor Narodne Odbrane v Beogradu že prevaja to akcijo in je priredil v zadnjih velikonočnih praznikih posebno propagandno razstavo s sodelovanjem tamošnje industrije in trgovine. Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani je začel ravno te dni z ustvarjanjem in provajanjem podobne akcije, ki je zlasti na terenu Dravske banovine nujno potrebna. Pozivamo vse, ki so voljni sodelovati pri tej akciji, da se nam stavijo na razpolago in nas podpirajo. Oruiiniki spori divjega zakona Mussolini — MacDonald Pripombe k proračunu ljubljanske obilne Mrzlična naglica, s katero se je obračun obravnaval v občinskem svetu, vzbuja v javnosti upravičen sum, da je nekaterim osebam v občinskem svetu mnogo na tem ležeče, če 86 kolikor mogoče malo govori o občinskem Rospodarstvu. Taka važna točka bi pač zaslužila, da bi še posamezni govorniki malo '^tenzivneje pečali s proračunom in javnosti ^kazali, da so se poglobili v razna vprašaja občinskega gospodarstva. Edini g. dr. Pi-•^nbacher je podvrgel občinsko gospodarstvo varnejši kritiki. A slabo je naletel. Poto-J^alec ilinančnega od sega g. Tavčar je po-silno nervozen in je bilo očividno, da ni sam poglobil v malerijo, on je Je pre- čita 1 od knjigovodstva sestavljeno poročilo. Na tako mesto spada referent, ki mora pred vsem kazati mimo kri in pa takt nasproti vsakemu kritiku. Ako smatra, da je kritik v zmoti, naj mu to dokaže mimo in taktno, ako ima kritik prav, naj referent to lojalno prizna. Tako je bil pa referent g. Tavčar v zadregi:, kaj naj bi kritiku odgovoril. Oblasti, ki končno odobri proračun bi pa sledeče priporočali: 1. Funkcijska pristojbina župana naj se z ozirom na skrajno bedo nižjih krogov v Ljubljani primemo znriža. K tej razmeroma visoki funkcijski pristojbini prispevajo vsi davkoplačevalci, tudi najnižja delavec. Saj on MacDonald v Rimu MacDonald v Ameriki plačuje tudi davke, če ne drugače pa kot konsument. 2. Postavke, dispozicijski fond, potovalm: .stroški, reprezentacijski stroški naj se črtajo. Poviša naj se pa primerno proračunska rezerva in naj se vsi izdatki riz teh 3. postavk krijejo iz proračunske rezerve, tako da bo občinski svet vsakokratni izdatek proučil in dovolil. To se tiče najbolj potmih stroškov. To je predpisano za vsako potovanje posebej, a se ne upošteva. Že takt sam zafoteva, da do-tični, ki potuje na račun občine, sam zahteva odmero povračilnih stroškov, da se izogne eventualnemu sumničenju »zarade«. 0 vsakem takem potovanju se mora podati občinskemu svetu izčrpno porouilo, na kar se par-tikulare odobri. Ce se to tako ne uredi, ne ve občinski svet ničesar o porabi za to določenih 150.000 Din. Isto velja za reprezenta-cijske stroške. Zakaj bi občinski svet ne določili že poprej, koliko naj se da za to repre-zentacijo in katero. Isto velja za dispozicijski fond. Če je vse v redu, naj se obračun predloži občinskemu svetu, ali pa naj občinski svet vsak posamezen izdateK na tozadevni predlog župana določi. 3. Črtajo naj se vse postavke pod naslovom »Razn«« pri iizdatkiu. 'la nasiov odpira vratca za vsemogoče izdatke. Ce dotična partija poglavja potrebuje izredno kritje, naj o tem sklepa občinski svet, da se krije iz proračunske rezerve, ali pa s prihranki pri dru-giih partijah. 4. Kontrolirati; se mora natančneje vse avtomobilske vožnje, kdo se vozi, kam se vozi in koliko časa. 5. btavbinske nagrade naj se dovoljuje le, če se doseže prmranek s proračunom. Posebno honoriranje neporabljenega dopusta naj se črta. Vsak naj svoj dopust za odpo-čitek izrabi, če ga ne izrabt, je pa to njegova stvar. Na noben način se pa ne smejo v sedanji gospodarski krizi nastavljati nove moči, tudi ne diurnisti. Dotični paragraf občinskega reda, ki prizna županu pravico nastavljati diurniste, ni razumeti tako, da je to prosti volji župana prepuščeno, ltazumeti je ta paragrai tako, če se kaže potreba. 6. Gradbeni urad naj izdela ob novem letu ves svoj gradbeni program, ki se ima izvršiti tekoče leto, in naj ga predloži občinskemu svetu v odobrenje. Gradbena dela naj se razpišejo vsa skupaj za vse leto v kratkih besedah. Pogo4e dobi itak vsak ponudnik v gradbenem uradu. To je praktično za ponudnike, ki si lahko delo urede, drugič je pa tudi veliko ceneje, ker razglasitev vsakega razpisa za kako delo, stane velike vsote, lin ni tudi pregledno. Oddaja posameznih ded se mora strogo po predpisih vršiti, ne pa tako kakor se je to zgodilo pri oddaji asfaltnih del lansko leto. Ko se je pod pritiskom javnega mnenja morala razpiisati predpisana asfaltna licitacija, se je dosegla za 20 odstotkov znižana cena, kar pomeni ogromni prihranek pri večmilijonskem proračunu za ta dela. 7. Nihče ni vprašal g. župana, kaj je z nezasedenim mestom magistralnega ravnatelja, kri je že čez eno leto prazno. Dosedaj se še ni nikjer v občinski upravi čutila ta vrzel. Morebiti je pa nepotrebno kreirati posebno mesto magistralnega ravnatelja, in naj gre stvar naprej, kakor gre naprej sedaj v splošno zadovoljnost. 8. Honoriranje nadur naj se pri vseh mestnih podjetjih strogo kontrolira in revidira. 9. Pereče je vprašanje mestnih voženj ali mestne pristave. To podjetje naj bi služilo v ta namen, da ima občina cenejše vožnje za svoje potrebe. Iz tega sledi, da bi morala mestna pristava izvrševati vse mestne vožnje, ne pa da bi pristava morala konkurirati s privatnimi podjetniki. Mestne vožnje bi bile le za to tu, da stavi privatni ponudnik cenejšo ponudbo, kakor pristava čn je občina upravičena, da odda občinske vožnje privatnemu ponudniku, ne pa svojemu podjetju. Da se temu izogne v prihodnjič, naj se uprava mestne pristave tako uredi, da bo vse občinske-vožnje in tudi mestnih podjetij, preskrbela pristava za svojo režijsko ceno, ker ni treba delati nobenega dobička. Vsako podjetje naznani mestni pristavi svoje vožnje, mestna pristava jih izvrši in položi svoj režijski obračun. Na ta način se odpravi ta »nonaens«, da konkurira mestno podjetje pri oddaji mestnih del s privatnim konkurentom. Mestna pristava naj se tako uredi, da bo vse te vožnje gladko izvrševala. Vsi tovorni avtomobili dragih podjetij se morajo oddati mestni pristavi. Glavni je prevoz premoga, zaradi tega naj bi pa vsa podjetja koj začetkom leta pristavi naznanila, koliko in kdaj bodo vozila, da se vse pravočasno uredi. 10. Vsa občinska podjetja so nujno potrebna reforme. Sedaj je vsako podjetje zase obdano s kitajskim zidom in si stoje nekako neprijateljsko nasproti. Princip mora bita ta, da vsa podjetja sodelujejo, se drug drugega izpopolnjujejo. Kar je pa najbolj važno, je to, da so vsa podjetja vedno med seboj v najožjem stiku. Pri tej prilikti ee usojamo staviti vprašanje, kaj je z ornim svetom ob tovarni Saturnus, ki se je za približno 1X)00.000 Din kupil za novo plinarno in je bila lega za najbolj ugodno spoznana? Sedaj se pa govori, da ta svet ni prikladen in se nova plinarna ne bo zgradila. Če je to res, naj se svet par-celiira in proda, škoda, da leži kapital mrtev. Svet je pa toliko vreden. Toda želeti ni samo tehnične ureditve mestnih podjetij, tudi knji-govodstvena ureditev moTa biti enostavna, pregledna in za vsa podjetja enaka. Priporočljivo bi bilo eno vodstvo vseh podjetij tako, da bi glede tehničnega vodstva bila posamezna podjetja samostojna, a to vodstvo bi bila vez med posameznimi podjetji. Za to skupno sodelovanje vseh podjetij je pa neobhodno skupno posvetovanje vseh šefov podjetij, da se vrše razgovori skupnega dela, skupnih naročil, medsebojnega izpopolnjevanja. 11. Govori se, da je pri občini potreben poseben kontrolni urad. Ako je delokrog občine tako obširen, da ga ena oseba ne moro pregledati, to je župan, je brez nadaljnega potreben kontrolni urad. Ako pa župan pregleda lahko poslovanje an ga kontrolira, jo kontrolni urad nepotreben. Seveda se mora župan sam strogo držati predpisov in občinskega reda, da mu v tem oziru ne more nlk-do kaj očitati. On ne sme od podrejenega uradnika zahtevati, naj krši predpise ali pa občinski red. Dalo bi se še marsikaj nasvetovati, ali to bi nas predaleč vodilo. Eno pa ne moremo zamolčati, proračun 46,CQO.()CO Din in pa proračun tiibstnih 'podjetij se rie da v 7 urah v javni seji absojjvirato. javnost je >pričako>va-la bbsirnejše debate,'posebno o postavkah, ki smo jih prej omenili. O Mestni hranilnici ni nihdo črhrirl besede, in vendar je javnost pričakovala, da se bo kaka beseda spregovorila v pomirjen je vlagateljev, in o načinu kompenzacij s hranilnimi knjižicami. Ali se ne 'zavedajo merodajni ’'krogi, da 'tak molk' več Škoduje, kakot* pa še tako ostra kritika. Proračunska razprava bi morala trajati več dni, in sicer bi se morala vršiti debata o vsakem pbglaVfu posebej,: ne pa o vseh poglavjih naenkrat. Nemec ima za tako postopanje primeren tlzraz: »durchpeitschen« — Lahko rečemo, da je vsa javnost razočarana nad takim dezinteresiranjem našiji občinskih svetnikov. Skra.iil čas je" fca potrebne reforme tudi v tem oziru. v,i' v Končno pripomnimo, da jje po našem mnenju bil ebSmškri svet,' ko je sklepal o proračunu, nesklepčen, ker ni bilo za to potrebnega »kvoruma«. — V § £7. "ob5. reda 'v S. odstavku je določeno: Da se uvedejo doklade k davkom, pottebujejo višjega potrdila, kakor tudi, da ’ se uvedejo noVe, v Vrsto takih doklad ne Spjtdaječe naklade in davščine, ali da se povišajo že obstoječe naklade in davnine te vrste, dalje da se odtuje glaviriska lastnina ohčine in njenih zavodov, more se skleniti le v navzočnosti najmanj 2/3 vseli elanov občinskega sveta z njili absolutno večino glasov. '• Vseh članov občinskega sveta z županom vred je 49. Torej 2/3 = 33. Navzočih je pa bilo samo 32 z županom vred. V*«H« Ip male driave >Majhen narod je kakor močno razčlenjen polotok: vsepovsod pljuska morje na njegove bregove in osvežilni veter neprestano preveva vso njegovo površino. Prostranost velikega naroda pa je kakor širna, zatohla oeltina, nad katero se Ušeda gnilo ozračje, ki ga more prevetriti samo vihar in divje neurje.« »Majhni narodi so navzlic svoji šibkosti večji del varni, ker tvorijo tako imenovane interesne sfere za velike. Ozrimo se samo na svetovno vojno. Vsi veliki evropski narodi so bili z neizprosno nujnostjo zapleteni v krva- vi metež neurejajočega se ravnovesja, dočim so malti narodiin male države ostali v miru, ali bi bili vsaj lahko ostali.« Ta dva citata zajemamo iz delca g. Josipa Vidmarja, ki 8e bavi s slovenskimi problemi na ta'način, da z ginljivo doslednostjo vsakega prime na nepravem koncu, nobenega ne razume in zato tUdi nobenega ne reši v skladu z zdravo pametjo in z obstoječimi prilikami. Vidmarjeva knjižica je odtlej že slavna, toda ne v tem smislu, kakor jo je v »Sloveniji« proslii Vil neki gospod J. W., marveč ■zato, ker je neizčrpna zakladnica zemljepisnih, zgodovinScih, socioloških, političnih itd. bedasto# Tudi bi se tega delca ne dotikali, da se niso meji tem že našli ljudje, ki, prepojeni slovenoborske prenapetosti, ponavljajo Vidmarjeve teze. O Vidmarjevem »pljuskanju« smo nekje že čitali učinek tega pljuskanja na slovenski polotok v natančnih Številkah. Ne glede na to, da geologija poroča, da tako pljuskanje vgak polotok razjeda in ga končno razje, je Vidmarju ta primera pritekla izpod peresa prav nehote, ker se površnim dušicam zde valovi in vetrovi nekaj poetičnega, na njihovo uničujoče delovanje pa ne pomislijo. V številkah je neki slovenski znanstvenik te poetične vplive tujine na slovenski polotočič izrazil takole: V letih 1880. do 1910. so Slovenci v deželah Koroški, Štajerski, Kranjski in Primorski napredovali za 9 %, Nemci za 24 % , Italijani celo za 28%. Na štajerskem in na Koroškem so Nemci v letih 1900. do 1910. na predevali za 9 %, oziroma za 12 %, Slovenci t>a na Štajerskem za 004 %, na Koroškem pa ni bilo niti tega malenkostnega prirastka, marveč čista izguba 9 %. Absolutno vzeto smo na štajerskem v omenjenem desetletju napredovali za 153 (reci: sto petdeset tri) duše, SchuIverem« in »Lega Nazionale«. Eno šolo bomo postavili, pa se bosta soseda brž potrudila, da nam napravita še vsak eno. E j, veselo se bo živelo v Samo-sloveniji, samo da se nam posreči postati interesna sfera raznih velesil, ki bi držale ravnovesje. Pa smo potem kar dobri! Andora je morda res lepa državica in je varna zato, ker v pirenejskih hribih soseda nimata več kaj iskati. Slovenija pa leži med Nemci in Italijani, ki bi jo oboji radi. V tem je velika razlika. Primer se nekako ne prilega, tudi po številu prebivalstva ne, Ko so pred petdesetimi leti začele delavske vrste polniti mestne ulice in proslavljati delavski praznik prvega maja, so voditelji delavskega gibanja gotovo' mislili: kako bo čez 50 let, čez pol stoletja. In ko so se te vrste leto za letom večale v nepreglednih sprevodih, se je gotovo marsikomu porodila misel, da je to armada, ki bo premagala svet... Premagala ga je — a pri tem se je sama razkropila. Če so bili pred dobrim pol stoletjem socialisti izjema, so danes izjema oni, ki ne čutijo socialno. To je gotovo zmaga ideje, dasi je bila ta zmaga naraven pojav razvoja. Če pogledamo dandanašnji prvi maj, vidimo precejšnjo razliko v primeri z onimi sprevodi, ki so pred vojno polnili ulice veli: kih mest. Doživeli smo med tem, da je bil prvi maj kot praznik prepovedan, ker so države hotele varovati svojo avtoriteto in niso mogle dopustiti, da se po ulicah manifestira — proti njim. Drugod je izšla prepoved, ker je bila nevarnost, da se nasprotni tabori delavstva spopadejo... Tudi letošnji prvi maj bo nekaka slika politične Evrope. Izgledal bo približno tako: v Rusiji bo — kakor vsako leto — to praznik državnega komunizma, boljševiškega sovjetskega sistema, ki vkljub ogromnim žrtvam še ni dokazal, da je v njem ideal človeške družbe, ker manjka v njem dveh bistvenih pogojev za srečo človeka: kruh in svoboda ... V Nemčiji bodo slavile ta dan tri delavske stranke vsaka ria svoj način:‘socialni demokrati, komunisti, nacionalni socialisti. Reklo se je, da letos v Nemčiji 1. maja ne bo. Če bo, bo v znamenju zmagovitega nar. socializma. Na Češkoslovaškem je 1. maj državni praznik dela. Delavstvo pojde v sledečih sprevodih: soc. demokrati (češki posebej, nemški posebej), nar. (socialisti (češkoslov.). Nemški si menda ne bodo upali nastopiti! Komunisti Narodno delavstvo in razne druge frakcije (kršč. Soc. etc.). Na Dunaju bodo merili svoje sile: krščanski socialci, soc. demokrati, komunisti. I stot ako bo po drugih državah delavstvo razcepljeno v več vrst. Ves prvi maj bo kazal borbo med II. in III. internacionalo in med onimi delavskimi množicami, ki prisegajo na narodno oz. državno mejo. Tak prvi maj, ki bo živa slika današnje Evrope, da misliti. A poseben sprevod bi marsikje mogli napraviti brezposelni — delavci brez dela. Nov pojav v svobodni Evropi. Kaj pomstgkjo programi, če ni dela...! Brezposelnost je problem, ki leži nad današnjo Evropo. Ne le nad Evropo. Tudi nad najbolj delavno državo — Ameriko. Tako nudi 1. maj cel konglomerat vprašanj .. . Nam ne gre za to, kako se strankarski delavski programi bore med seboj — nismo samo delavsko glasilo v ožjem smislu besede. Važnejše se nam zdi pogledati v bistvo stvari, kajti od rešitve teh vprašanj je odvisna bodočnost narodov, bodočnost Evrope in človeštva. Okoli teh vprašanj se danes suče vse naše življenje, vsa človeška družba, svet. Dobro se pri tem reševanju razločujeta dve ekstremni smeri: komunizem in nar. socializem. Ta druga smer še nima skupnega imena, ker bo v vsakem narodu našla svojo obliko. Boj proti marksizmu, ki raste v vsej srednji Evropi, je reakcija proti njegovim skrajnim razkrajajočim silam. Človeška družba se bori proti prevratu, ki obeta rešitev samo nekaterim... Gre pa 7.a rešitev vseh. V tem smislu se pojavljajo novi načrti, na podlagi katerih naj bi se reorganizirala človeška družba... Vsi čutimo, da je to nujno potrebno in želimo uspeha vsem, ki se bore za novo lepše življenje vseh... V tem duhu slavimo praznik dela, z zeljo, da bi delo, ki je bistvo življenja, bilo omogočeno vsem, da bi vsak v njem našfel švoj kruh in poklic in da bi ta ureditev družbe prinesla y^em srečo in blagostanje. Zavedamo pa se, da je ta sreča in blagostanje posameznika v ozki zvezi s srečo in blagostanjem države, zato je naš nacionalni program socialen, ker le v delu in zadovoljstvu milijonov počiva srečna bodočnost držitfe. Glavna razlika med nekdaj in sedaj — mislimo — je ravno v tem, da je bil včasih socializem protidržaven oziroma je veroval v svojo lastno moč, danes pa se ozko oklepa države in čuti, da je ravno država poklicana, da uresniči njegove namene. In moderna država se tega res zaveda, ker z evolucijo omogočuje reševanje problemov, ki se jih prej reševale samo revolucije. Ni dvoma, da je ta drugi način za narode in države narav-nejši, uspešnejši in stalnejši. Praznik dela nas opominja, da moramo pri tem delu za delo vseh sodelovati vsil Ustvariti hočemo prave Jugoslovane! Strelska družina v Kranju prične v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. z rednim ostrim streljanjem na svojem strelišču v Struževem nad Kranjem. Začetek streljanja ob 10. uri, konec ob 18. uri. Vabijo se vsi člani strelskih družin, lovci, prijatelji strelskega športa. — Udeležba za člane domače družine obvezna. Streljalo se bo tudi z malokaliberskiini puškami. K obilni udeležbi vabi odbor. POSREDOVALNICA ZA DELO Poštena in marljiva družina, ki ima za vsa kmetiška dela sposobnega očeta in 7 sinov, bi rada vzela za obdelovanje večje kmetijsko posestvo. Pojasnila pri upravi »Pohoda«. Ustanovni občni zbor krajevne organiza-eiJe^LjOjjiaJ^ičujej^relože^ Z oiplftilm narolnli MEHilt JM0“! Jugoslavija ie dežela večnega sonca, večnega snega, plodnih ravnin in strmih planin I Misli ob Adamiievi Knjigi .Smeh v cttunglf **< Adamičev »Smeh v džungli«, ki je ravnokar izšel v »Tiskovni zadrugi«, je knjiga, ki bo marsikoga prijetno presenetila. Pripomniti je treba takoj, da je to knjiga za zrele či-t atelje, da torej ni v njej niti sentimentalnih ljubezenskih zgodb niti čudovitih dogodivščin, ki z njimi razni svetovni potopisci mbavajo svoje lahkoverne mlade čitatelje. Saj »džungla«, po kateri hodi in blodi naš slovenski pisatelj, ni prava džungla, ampak — Amerika. In »smeh« ni smeh za kratek čas, ampak tisti Adamičev smeh, ki smo ga spoznali pri njegovem povratku v domovino, in pisatelj sam pravi, da je »nedavno sam spoznal, da se je težko smejati. Zato ta -smeh«, kolikor ga je, ni knjiga za zabavo, dasi se čiitatelj od začetka do konca zabava, ob čudovitem in duhovitem pisateljevem pripovedovanju, zabava namreč tako, da s pisateljem popolnoma poglobi v oni svet, ki mu ga hoče pisatelj razkazati, to je svet one Amerike, v katerem se izživlja dvestotisoč našega slovenskega, ali, — če hočete — pol milijona našega jugoslovanskega naroda. Svet, ki nas mora zanimati, če smo sinovi svojega naroda... če to ni knjiga za zabavo, — i° mn°go več! čiitatelj na koncu nehote pritrdi izjavam nekaterih ameriških kritikov, ki so natisnjene na ovoju... »Adamičeva knjiga je zelo div no pisana. To je dobra knjiga« (Hartley Grattan, kritik). Da, dobra knjiga! Še več! »Pripoveduje dobro z veliko jasnostjo in zgovornostjo« (William Soskin, kritik). Da, vsa knjiga kaže talent dobrega opazovalca in zamimivega pripovedovalca... »Adamič je pomemben,« pravi Sinclair Levvis, »za Ameriko in za nas,« pristavljamo mi. »Velika knjiga... Muzika in barva, življenje v najglobljih nižinah ameriškega življenja ...« (Pisatelj James Stevens) »Izpoved mladega fanta, ki si je upal pogledati resnici v obraz«, bi dodali mi. »Življenjsko zanimiva knjiga. Najzdravejši obračun izkušenj emigranta, kar smo jih ke-daj imeli — edini, kar jih poznam...« (Pisatelj Evelin Scott). Živa knjiga našega človeka, iker podaja ne le pestro življenje pisatelja z vsemi zanimivimi ljudmi in dogodki, ki jih je srečal na svoji poti — ampak tudi zgode in nezgode tisočerih naših ljudi, ki so se pomešali med spodnje plasti tega velikega sveta, da tam rešijo sebe in svoj — dom. Ravno zaradi te zadnje lastnosti zanima knjiga tudi nas.. ! Priznati moramo, da obstoji umetnost Adamovičevega pripovedovanja ravno v tem, da ohrani primerno oddaljenost od ljudi in reči — dasi živi sredi njih, da presoja vse nepristransko, da ne zavzemajo skrajnih smeri in podaja vse z neprisiljeno legnotjo in nevsiljivo naravnostjo, brez pretiravanja in zavijanja, in ravno pri tem odkriva resnico na ta način, da iz izjem, ki jih je uašel med množico, kaže na splošno pravilo. Tako nimamo pred seboj niti prozaične fotografije niti teoretične umetnosti!... To je resničuo življenje, lasten življenjepis, spopolnjen z zgodbami sopotnikov... To je življenjska umetnost, ki nam kaže tudi — umetnost življenja. Toda o tej strani knjige bodo gotovo drugi govorili. Nas zanima — smo rekli — resnica te knjige, resnica o naših ljudeh onostran morja, resnica o onem delu našega naroda, ki je odšel iz domovine in izginja — v tujini. Priznati moramo namreč, d£ tako resnične knjige o Ameriki ni napisal — vsaj za nas — še noben pisatelj... Kaj so proti tej knjigi Duliamelovi »Prizori iz bodočega življenja«, ki smo jih lansko leto popolnoma po nepotrebnem dobili tudi v slo- venskem prevodu! Nič. Vtisi Francoza, ki je prišel za par mesecev na onostran in ga je v njegovi miroljubnosti motil amerikanski ropot... Razočaranje idealista, ki si ne more predstavljati, kako naj bi se nasitili milijoni brez čikaške klavnice! Izpoved rahločutnega filantropa, ki ne prenese ameriške tekme v napredku... Adamič pripoveduje nam, kako je prišel v Ameriko kot štirinajstleten dečko, pripravljen na vse. Gotovo sta mu njegov talent in temperament marsikdaj olajšala pot, ki bi bila sicer še mnogo težja. Na koncu knjige pravi pisatelj: »Jaz osebno tudi sedaj (po krizi od 1. 1929.) še nimam nobene stvarne pritožbe zoper ameriško džunglo. Prišel sem semkaj, ker se mi je hotelo razburljivosti in prigod. Odkar sem tu, nisem niikoli stradal delj ko dva dni. Tu sem sedaj. Džungla je bila in je še vedno silno zanimiva. P rezanimi va. Včasih je p rešil na v svoji zamotanosti in melodramatičnosti. In kakor že jiovedano, sem nedavno spoznal, da se je težko smejati. Toda tu sem in tu nameravam ostati.« Tako je pisal pisatelj, ko je zaključil to knjigo 1. 1932. Med tem se je vrnil domov, si ogledal staro in novo širšo domovino Jugoslavijo, — za katero se je navduševal kot študent na ljubljanski gimnaziji tako, da je bil izgnan — in se je vrnil v Ameriko — v džunglo, da ji priča o nas... Ko človek čita to knjigo, se nehote sprašuje, zakaj so se neki ljudje tako vznemirjali nao Adamičevim slovenstvom. Malo, da ga niso javno razglasili */.a slovenskega izdajalca, lil vendar iz vse te knjige govori nas slovenski človek in govori za tisoče naših ljudi, ki jih je pokrila tuja plast- tako, da jih svet niti ne vidi. Ali zato, ker je knjiga izšla v angleščini? Iz knjige same je razvidno, da se je pisatelj v teku let oddaljil od svoje domovine in svojih ameriških rojakov, tako da z njimi ni imel zvez in je gotovo nekoliko poza- bil na rodno govorico. Pisati je začel angleško, ker je hotel Ameriki izpregovoriti o sebi in nas... Tako je nastala ta knjiga. Da jo je napisal slovensko, kdo ve, če bi bil našel založnika pri nas, kajti ml smo ga opazili šele, ko je dobil štipendijo v Ameriki... In če bi jo bil izdal slovensko, bt jo bili morali mi prevajati v angleščino, kar pa je zelo dvomljivo, pri našem slabem smislu za narodno propagando. To pa bi bila velika škoda za nas, kajti ta knjiga prav tako odkriva Ameriki naš slovenski in jugoslovanski ameriški »vet, kakor nam odkriva Ameriko v svitu vsakdanjih dogodkov sredi tega izseljeniškega sveta. Čemu torej razburjanje, če bo vsak v tujem svetu toliko za_ nas storil kakor Adamič, — blagor nam. Govoriti pa more za nas pred vsem kot ameriški angleški pisatelj... Tak je svet. Nikjer v knjigi ne zatajuje pisatelj svojega slovenstva. Saj nastopa ' povsod kot nekak glasnik naših rojakov, onega Amerikancem malo znanega sveta, ki se skriva i>o predmestjih, tovarnah in rudnikih sredi drugih narodov, ki so vsi ame-rlkanskemu višjemu svetu .le »gnoj,« na katerem je rastlo ameriško bogastvo. Kot vse kaže, bo Adamič v tem smislu vršil svoje poslanstvo naprej in mi si bomo morali osvajati v prevodih dela njegovega duha, ki j® riaš... To je tragika malih narodov. Adamič b^i morda lahko postal slovenski pisatelj l'i pisal slovensko, a tu bi se najbrže -g tako kakor z vsakim Amerikanf® > _ Mov: S® sibo. sr*»'»■-f š'k»: obljubdjena dežela« ne za morjem, ampak tu ob Jadranskem morju, kjer bodo našli svoj dom tudi še oni, kii se bodo vrnili. To je naša velika naloga sedanjosti. I. L. srajca; živo barvana napram žalostni in mrki fašistovski srajci! ZELENI TRAK IN METLICA Zadnjič smo se lotili tistih, še v davnih časih živečih Celjanov, ki so si zopet poveznili na glave temnozelene klobuke s svetlo-zelenimi trakovi, ter si zatekmli za nje še bujne metlice, da bi se potem spoznavali med seboj in ločili od nas. Med največjimi odličnjaki (po tem zelenem traku in dlakasti metlici) je gospod dr. Waletr Riebl, sicer odvetnik, ki pa sedaj ne sme izvrševati svojega poklica. Z Rieblom, ki je gospod svoje vrste, smo imeli že razne težave. Nekoč je šlo za njegovo lojalnost napram državi, priprli so ga, ali zadeva je zanj ugodno potekla. Potem se je lotil ponarejanja javnih listin, da ga je milo sodišče obsodilo na mesec dni zapora in šeststo dinarjev kazni; seveda pogojno, ker je v tem še začetnik. Ker je pa dr. Riebl vnet manjsinar, in je treba manjšino izredno ščititi, se je pritožil pri stolu sedmorioe. Vse kaže, da tam s takimi manjšinami grdo ravnajo: Spremenili so namreč prvotno sodbo, in so manjšino brez pogojev obsodili na mesec dni zapora in še šesttisoč dinarjev na vrh. To je seveda hudo! Prava manjšina se ne da ukrotiti. Šla je v Beograd in tam je bila — pomiloščena. Največ zaslug ima za ta uspeh baje neki minister, ki ima ozire na Kočevce, ki so lojalni in zanesljivi vodilci. Dr. Rieblu je odvetniška zbornica v Ljubljani prepovedala advokaturo za čas od 5. aprila do 10. maja, kar kaže precej smisla za manjšino. Dr. Riebl sedaj redigira »Deutsche Zeitung«, dne li. maja ipa začne zopet manjšinsko delovati. Z zelenim trakom okoli klobuka, seveda. — Je pa že zopet nova težava na pomolu. V odvetniških krogih govore nekaj o premikanju mejnikov; za sedaj še ne državnih, ampak kakor pravi Aškerčeva balada, tistih med svojo in tvojo lastjo. Morda zadeva ne pride pred državnega tožilca. Jn če bi prišla? Za manjšine je nazadnje še tudi — Ženeva tu! VZGAJAJMO MANJŠINO Kako je celjsko nemštvo, je že dolgo vsakomur znano. Malo je pristnih Nemcev, ki so skoro V9i prav lojalni in dobri državljani. Nemškutarji pa, ki jih je velika večina, so navadno tem hujši, čim slabše je njihovo nemško poreklo. No, nekateri ponemčenci so se že tudi vrnili, in ne plavajo več v motnih strujah. To so tisti, ki našega naroda niso sami zapustili, ampak jih je bila ločila od nas vzgoja ali sila razmer. — So pa med nemškutarji manjsinarji, ki hočejo svojo mešano pasmo še dalje ploditi. Kako je bila mogoča nemška šola, vemo. Hoteli so zbrati iz mestne in okoliške občine otroke Nemcev iin nemškutarjev, otroke odvisnih Slovencev so nabirali, in v državno manjšinsko šolo so odpravili tudi otroke inozemskih nemških nameščencev, ki morajo biti za to pri nas, da bo kaj manjšine. Vkljub vsem tem nepravilnostim pa pravega števila otrok le ni bilo. A mi imamo smisel za gojenje manjšine; šola je dovoljena ih odprta. — A kaj pomaga šola, ko jo bo pa skoro konec? Da se to ne bi zgodilo in da bo kaj naraščaja, je treba že najmanjše prav vzgajati. Sedaj pride na vrsto tudi nemški vrtec. Res da za to ni dovolj otrok; ali vse gre, če se hoče. Dobrote v vrtcu pa bodo zopet vživali otroci slovenskega porekla. Samo da se — manjšina ščiti. Skofia Loka Nacionalisti, zahtevajte v vseh lokalih, kamor zahajate, da so naročeni na »Pohod«, obenem pa tudi sami agitirajte za list, ki je bil že dolgo časa prepotreben. Ustanovni občni zbor Strelske družine za Škofjo Loko bo v četrtek, dne 27. t. m. ob 20 % uri zvečer v mestni posvetovalnici-Strelske družine so nepolitične organraačije in zato naj prijavijo’ svoje sodelovanje vsi brez razlike, ki imajo veselje do streljanja! Zora puca, bit’ če dana, velja vsem onim nemškim trgovcem v naši banovini, ki se po Štirinajstih letih osvobojenja še niso naučili jezika svojih nakupovalcev. Reši se narod in izvajaj načelo »Svoji k svojim«. Naš jezik je svetinja vsakemu količkaj zavednemu Slovencu. Zato bi bilo pričakovati, da bi se vsak, ki hoče nastopati kot predstavnik kateregakoli nacionalnih društev, najprej čisto iskreno vprašal, če obvlada svoj materin jezik vsaj toliko, kot vsak naš preprost in neizobražen človek. Ni namreč dovolj, da se človek smatra za zavednega; zaveden je šele tedaj, če spoštuje, ljubi in spoznava svetinje narodove. Ne moremo si misliti zavednega Slovenca, ki bi se ne potrudil in zapisal pravilno »Dvoje src en utrip«, mesto »Dva srca en udare«, kakor to čitamo na lepaku zvočnega kina Sokolskega društva v Škofji Loki, s katerim je društvo vabilo k predstavam dne 16. in 17. aprila t. 1. Sesta-vitelju lepaka vse priznanje in pohvala. Stara navada, nemško besedičenje v večernih urah po mestnem trgu naj čimprej preneha, če ne, bomo za to poskrbeli mi nacionalisti. Povdarjamo pri tej priliki, da italijanščine sploh ne trpimo. Slovenska zastava! Lepa je bila slovenska zastava. Ravno tako lepa, kakor hrvatska, srbska ali ruska. Toda, če je naš vladar uvidel potrebo, da ima tudi naša država enotno državno zastavo kakor jo imajo vse druge države, če so bratje Srbi in Hrvati sprejeli in klonili vladarjevemu ukazu in so svoje s slavo ovenčane zastave spravili, zakaj bi se Slovenci ne pokorili temu ukazu?! Kljub temu imaš po nekaterih krajih še vedno duševne revčke, ki mislijo, da delajo z razobešanjem slovenske zastave veliko junaštvo! Ali je res, da visi na društvenem domu v Gorenji vasi nad Škofjo Loko še vedno slovenska zastava? Sladki vrh ob'Muri POČASI SE BOLJŠAJO RAZMERE Na Veliko soboto so fantje nedaleč od Mure imeli razsvetljavo, kakor je pač tu navada. Zbralo se je mlado in staro. Med starimi je bil tudi neki ilnozemec, ki je imel nemški govor in kričal hoh, hoh in hotel tudi tu ha jugosic venskih tleh dati duška sivo jem u germanstvu. Par fantov se mu je le po robu postavilo in mu reklo: Tu se ne bo kričalo hoh in so začeli slovensko peti, tako da je končno slovenska .pesem le prevladala. Škoda je le, da nimamo več takih fantov, pa bi nem-čurstvu tu odklenkalo. Kljub hudemu pritisku se naša pesem lepo širi in kaže zboljšanje narodnih razmer v našii občini. Biti bi moralo dosti boljše, če bi nekateri naši javni faktorji se enkrat otresli blažene nemščine in je ne uporabljali, posebno če govore z ljudmi, ki znajo slovenski. Žalibog še danes oni, ki bi morali v tem oziru prednjačiti, niso na svojem mestu in mislijo, da je dovolj, če je človek član kakšnega društva, drugo pa gre vse po starem dalje. Naš človek je pač tak, da se vedno ravna po svojem gospodarju in se drža pregovora: Besede mičejo, a vzgledi vlečejo! Gornji Cmurek NAŠE VINCE JIM DIŠI Pot me je zanesla v ta obmejni kraj ob Muri, ki tvori takorekoč vrata v lepo A paško kotlino. Tu je še preceji velik promet črez most, posebno ob nedeljah, da naše staro’ in mlado drvi k sv. maši v »hitlerski Mureck«. To pa Vam imoram povedati radi tega, ker tam preko pozdravljajo z dvigom roke in »Hajl Hitler«. Pa to naše hitlerske purgerje nič ne motri, jugoslovansko vino na naši strani jim lepo diši. Samo to jim ni všeč, da mo-T&jo že pred 10. uro zvečer, ko so v najboljšem razpoloženju romati čez most v hitlerski raj. Nekateri pa le pozabijo pogledati na uro in se prikobacajo k mostu, ko je že 10. ura proč. Naš _vrli orožniik pa potegne zaporo čez most in nihče ne sme več preko. Smešno je včasih gledati, kako mora kakšen nemški purgaT prespati pfi nas. Zgodi pa se tudi, da se za kakšnega takšnega »zamudnika« zavzame naš človek in prosi: »Pustite ga preko, saj je fejst fant«. Ali naši vrli orožniki tu ne poznajo nikogar in neipuste po 10. uri nikogar črez. Tako je prav! Čuditi pa se le moramo, kako morajo naši ljudje tako prijazno občevati s temi cmurešMmi pangermani, ki nr.so bili in tudi danes niso naši prijatelji in ki komaj čakajo, da bi šli črez Muro in poni andr ali vse, tudi one, ki se jim sedaj hlinijo in delajo usluge. Vzdramimo se Ln pokažimo Nemcem in njihovim priganjačem, da smo mi tu gos.podarji. Prihodnjič se kaj več iz tega pozabljenega kota! Beltinci • Prekmurje VSTAJENJE V ZNAMENJU »CSARDAS-OV« IN NEMŠKIH »VALZER-JEV« Na Veliko soboto smo imeli v naši župni cerkvi Vstajenje Gospodovo, katerega se je udeležilo veliko število vernikov iz cele župnije. Pri procesiji okoli cerkve je sodelovala tudi domača godba na pihala. Po končanem cerkvenem obredu se je podala godba — kakor običajno — igrati k bolj »ndbel« hišam, kjer so s sviranjem oznanjevali— Vstajenje narave. To bi bil prav lep običaj .in ga tudi pozdravljamo, vendar pa moramo grajati dejstvo, da se vstajenje oznanja s sviranjem madžarskih narodnih pesmi Iti čardašev Jer nemških maršev in valčkov. >K6Tb« s6 zaigrali samo enkrat, menda zaradi lepšega. Po 14 Vstajenjih je menda že skrajni čas, da se tako izzivanje opusti, ker bomo sicer primorana prihajati s polnimi imeni na dan. Godbo, ki je do sedaj še precej zaslužila od sokolskih prireditev, pa ttplo priporočamo vsem narodnim društvom. Pribijamo, da je svirala godba Vstajenje zavoljo Naroda in nikakor ne zavoljo 2 ali 3 tujerodnih gostov! (Op. uredn.: Izjavljamo, da g. St. Medvešček, priv. uradnik, ni dopisnik dopisa »Tro-peresna deteljica«). film nase zei mlje ODMEV IZ DAVNIH DNI Že del j časa čitamo po nemškem, zlasti dunajskem časopisju in revijah, da dajejo v dunajskem ljudskem teatru dramo, ki naj bi predstavljala življenje in osebnost nekdanjega Franca Jožefa. Poleg cesarja in cesarice nastopa ves nekdanji dvor in ljudje, ki so takrat klečeplazili okrog kajzerja. V seznamu igralcev nastopa tudi neki Beraun, ki igra vlogo — Šušteršiča. Mi Slovenci smo lahko ponosni, da imamo takega prednika, či^ar ime nas bo ovekovečevalo še pri poznih rodovih in v dramah, ki predstavljajo osebe slavne preteklosti in še slavnejšega — konca. Gilai in Pogubonosni vpliv kinemato< grafov Da, tak naslov si bom izbral za te svoje vrstice in žalostno se mi zdi, da je treba na to kugo s tako kričečim napisom šele opozarjati ne samo merodajne oblasti, temveč tudi naše narodno občinstvo. Pa ne mislite, da bom kakor kak prorck v raševini rohnel proti platnu samemu. Lahko res, da duševni nivo svojih vernikov še bolj znižuje. Tudi trdijo njegovi nasprotniki, da še bolj zastruplja domišljijo nezrelih ljudi. Vzgojitelji tarnajo lahko naposled, da ta talmi-umetnost, kakor jo po ogromni večini nudijo plehki proizvodi raznih zvočnih fabrik, dela še večjo konkurenco hramom resnične umetnosti, nego bi bilo morda po njih tožbah verjeti. — Nas danes tu zanima druga plat fatalnega delovanja kinematografov posebej v naših po nem-čurstvu tako okuženih mestih pred vsem v Mariboru in Ptuju, a tudi Celju, ako res mislimo, da je Ljubljana že tako popolnoma preko teh nevarnosti. Zakaj s kulturno škodljivostjo teh strupenih usedlin se nočemo toliko baviti, kolikor z njih naravnost narodnopolitičnimi kvarnimi posledicami. Neposreden povod za ta članek mi je dal >javni poziv« v »Pohodov!« 16. številki pod poglavjem »Naše gledališče in kinematografi.« Pisec tam zahteva, naj se v Ljubljani »pri vsaki vstopnici k predstavam, pri katerih se predvajajo nemšlci zabavni filmi, pobira poseben prispevek od 050 do Din 2 od osebe za podporo našega narodnega gledališča v Ljubljani.« Brez dvoma predlog, ki se ga mora iskreno razveseliti vsako rodoljubno srce! Stavil bi pa glavo, čeprav imam samo eno, da bo ta poziv v tej obliki ostal glas vpijočega v puščavi — to je, da se mu ne bo odzval niti eden od »Gospodov lastnikov vseh ljubljanskih kinov«, ki so »kot Slovenci in 'Jugoslovani dolžni storiti svojo dolžnost na-pram našemu Narodnemu gledališču, češ, da se »ničesar ne zahteva iz njihovih žepov«, pač pa »iz žepov one publike, ki nori še danes za nemško kulturo«. O gospod peresni tovariš, stvar ni taka: žepi gospodov lastnikov in slavne publike so vsaj v toliko eno, da so drugi namenjeni prvim in bodo gg. ■lastniki v vsaki »obremenitvi« žepov svojih odjemalcev videli obremenitev lastnih žepov že zato, ker z vsako zvišbo vstopnine, ki je •ne dobe oni, dotok občinstva lahko zmanjša! (No, in ali se Vam ne zdi nekoliko paradoksno, da bi nekakšno »globo na nemško kultu-to« pobirali prav oni, ki so še največ krivi, da uboga publika — tudi tista, ki ji razni Friči in drugi kiči že do grla presedajo — sploh ne dobi boljše hrane, in se gospodom zdi kak »Don Kišot« že prava koncesija, da ne rečemo — žrtev?!) Ne, dragi moji, z rokavicami ali celo apeli na »rodoljubje« ali drugačna plemenita čustva, ne pojde! Tu je treba, da udari vmes oblast! Toliko in toliko davščine na vsako vstopnico še za direktno narodne kulturne evrhe, pred vsem za gledališča, pa basta. In sicer do višine recimo gledaliških dramskih vstopnic, da bodo potem za umetnost in šund res »arma aequalia« (orožje enako)! Z edino izjemo za filme, ki jim nepristranska komisija prizna umetniško ceno! (Kajti duševni dobiček od kakega »Sous les tois de Pariš« ali »Don Kišota« se po mojem lahko meri z vsako dramo.) Ampak — in zdaj pride, kar me je še posebej sprožilo — taka davščina ne sme veljati samo za Ljubljano! To davščino je treba še posebej uvesti tam, kjer večni in izključno nemški filmi ne samo v kulturnem, ampak v direktno raznarodovalnem pogledu na- ravnost dizastrozno vplivajo in kjer bi dobro naše gleuališče že samo po sebi učinkovalo kot pravi in resnični protistrup. (Kajti smešna bi bila zahteva, naj se nemški filmi krat-komalo zabranijo, ker je to vsaj za realno mislečega človeka neizvedljiva zahteva.) Da s svojo jeremijado o pogubnih posledicah nemških filmov morda pretiravam? Jaz vsaj žal vem, da ne. Imel sem zadnje čase mnogo prilike potovati po naši mili domovini in me je pred vsem zaneslo tudi v gori navedena mesta in mesteca, o katerih Nemci zunaj po svetu enostavno trdijo, da so njihova. (Saj brez tega potovanja bi bil morda tudi jaz, kakor cenjeni moj predgovornik, ostal samo pri — Ljubljani. »Taki smo pač!« je rekel pokojni dr. Ivan Tavčar.) In sem na lastne oči videl stvari, da sem se za glavo prijel. Pa tudi slišal, ne samo videl! Kajti lotil sem se pri tamcšnjih rodoljubih naravnost anke-tovanja, katerega refren je vedno bil: »Zvočni kino posebej v Mariboru in Ptuju pomeni za nemčurstvo pravo dobljeno bitko!« (Govorim namreč neprestano samo o zvočnih filmih; kajti nemi, čeprav s svojimi »pravično« dvojezičnimi napisi, za katere so se gg. lastniki tako hrabro borili — kolikor je seveda bilo sploh treba — so bili kvarni prav za prav res samo v kulturnem pomenu.) Odličen naš mož v Mariboru je pristavil: »Na naš trg bd si upal velikega »duceja« za ušesa povleči, da trt sam slišal, čigava je ta zemlja, v kak naš kino bi si ga skoraj ne upal, ker bi mož mislil, da je v Berlinu. Pa ne verjemite, da hodijo sami Nemci vanje, (čeprav je slovenskega bojkota več, nego si gg. lastniki predstavljajo); dogodilo se mi je celo, da sem pred predstavo slišal skoraj samo našo govorico, med in po predstavi se je vse preobrnilo — pisana družba na platnu jih je enostavno potegnila s sabo. 0, in kako se raztopijo šele, če lije z »odra« nanje kaj »pristno dunajskega«, kako ta milina čudovito paralizira pred vsem strupene vplive — če jih je kaj ostalo — slovenske šole pri doraščajoči mladini. Skratka, zvočni film je pridobitev, da si Nemci — očetje in veliki pokrovitelji nemčuretva — niso zaman meli rok, ko so spoznali, kakšnega neprecenljivega novega pomočnika so nenadoma v njem pridobili. No, mogoče poreče kdo: Kaj pa ta človek toliko piše o tem božjem kinu, kakor da gre kar za prestavitev kake meje! Saj implicite tudi gre — če še ne za prestavitev, vsaj za rušitev mej, da, za grajenje čim več in čim bolj nedolžno-nevidnih trdnjav in trdnjavic. Kdor tega ne razume, ne čuti, mu je zaman govoriti. In je naravnost kuriozno, če človek bere, da se bodo oblasti pobrigale za »bolj naoionalni program« radio-postaj, ki se jim je treba, komur bi ta nacionalnost ne dišala, umakniti samo za milimeter na levo ali na desno — kinematografi, ta prava ljudska gledališča pa lahko nemotoma poplavljajo celo ogrožene postojanke in ne samo z etično škodljivim šundom, ne samo z izdelki, kjer se mehkobne dušice opajajo s tujo, predvsem tudi madžarsko glorijo, temveč celo s tendenčnimi fabrikati, kjer se zasmehujejo državi in narodu najbolj potrebna čustva in misli gledalcev odnosno poslušalcev. Tako! Jaz sem napisal in Vi, gospod urednik, boste natisnili — ostalo pa bo vse pri starem. To je: kinematografske tvornioe, agenture, lastniki bodo žvižgali na vse to rohnenje. In tako se človeka zopet polasti topa resignacija, ki je zajela že toliko razumnih borcev. Kajti trezen človek ni rad Don Kišot! Potnik. Nerazumljiva logika Dober in prizanesljiv je naš narod jugoslovanski, osobito velja to za nas Slovence. Neštetokrat smo že dokazali, da ne sodimo nikdar preostro in nikdo se ne more pritoževati, da vračamo, četudi bi bili zato dostikrat upravičeni, slabo s slabim. Vedno in po^ vsod nudimo prijatelju ali neprijatelju v svoji sredi prijeten kotiček, vedno in povsod radi pokazujemo, da nam je vse eno, kdo si in kako se nam potem vrača naša dobrodušnost. Da pa je mera naše prizanesljivosti polna in da ni zamere ne desno ne levo, sprejemamo radi farizejske poklone ter za nameček poljubimo bič tistih, ki smo jim nudili svojo dobro voljo. Kdor z budnim očesom motri današnje etanje in ki mu ni vse eno, kdo je naš prijatelj in kdo naš sovražnik, mora priti do zaključka, da se iz preteklosti nismo ničesar naučili in da niti od daleč pravilno ne pojmujemo, kam nas zapelje naša pretirana ponižnost in popustljivost do tistih, ki v mislih in govoru o naši državi in narodu rabijo samo psovke. Ni nič čudnega, če naši zunanji ne-prijateljski sosedje skušajo z vsemi sredstvi doseči takojšnjo zrušitev naše jugoslovanske države. Ne čudimo se temu, ker tudi od njih ne pričakujemo nikdar nič boljšega. Srce pa mora zaboleti vsakega dobrega jugoslovanskega državljana, ko gleda, kako v notranjosti naše lastne diržave in med našim narodom vedrijo ljudje najhujšega protidržavnega kova in ki porabijo vsako priložnost zato, da oblatijo in s strupenimi izpadi dajejo duška svojemu sovražnemu razpoloženju do vsega, kar je našega — jugoslovanskega. Tem vernim pomagačem naših zunanjih sovragov greben vidno raste. Do dobra so uverjeni, da naš narod v svoji prirojeni dobrodušnosti in pri-•aneeljivoBti ne bo reagiral na njih podlost, predobro vedo, da se bo v slučaju kake ostrejše sape njih judežev posel kaj hitro pozabil. Kdor zna biti iskren in kdor misli logično, mu postaja radi naše prizanesljivosti napram takim narodnim škodljivcem logika nerazumljiva in tudi zoperna. Kaj naj misli o nas pošten tujec, ko gleda, kako si .pljuvamo v skledo, iz katere 'bomo pozneje zajemali. Če pogledamo nekoliko v tuje diržave, vidimo, s iv a ko odločnostjo se parira vsak sleherni antidržavni pojav in s kako gorečnostjo se obravnavajo njih nacionalni problemi. Vsi medsebojni notranji spori pri reševanju tega problema stopajo v ozadje. Da se v takih primerih pri nas postopa ravno nasprotno, nam svedočijo zato prebridke izkušnje in .presenečenja. Dobro so nam v spominu orgije bivših političnih strank, ki so dovedle državo do roba prepada. Naatopil je šesti januar in z njim konec vsem političnim mahinacijam. Priljubljeni voditelj naroda — naš kralj je v svojem manifestu izrecno naglasil, da državno in narodno edinstvo ne sme biti nikdar več predmet razpravljanja. Ta odločna zapoved našega junaškega vladarja bi morala biti zakon slehernemu državljanu in vzvišena nad vsemi drugimi vprašanji. V nadi, da je debata o državnem in narodnem ediinstvu za vedno ukinjena z dnevnega reda in v nadi, da prihaja tako potrebno in zaželjeno izmir-jenje med sprtimi brati, smo doživeli nov sunek, strel v hrbet ideji uedinjenja. Bivša največja slovenska politična stranka nam za novo leto servira punktacije in ne dolgo za tem nam šenčurski proces razgali precej pisano družbo. Rekord največjega obsega in akt največje politične nemorale je doživelo naše narodno predstavništvo. Kakor v zasmeh šest o januarskemu manifestu spravlja skupina brvatekih poslancev zopet brezobzirno in ne- ženirano na tapet vprašanje državne ureditve. Torej vrnimo se nazaj v dobo političnih trzavic in narod bo zopet za eno blamažo bogatejši. Ponovno moram omenjati, kako nerazumljivo in nelogično je naše pasivno zadržanje do teh krivih prerokov. Narod gleda in čaka ter vtakne v svoj žep vse, kar se mu na-tveza, namesto da bi z energičnim zamahom storil konec za vselej vsem punktatorjem, federalistom in inicijatorjem raznih pastirskih listov. V nasprotnem slučaju znamo doživeti kakor to pravi slovenska pripovedka, usodo lisice, ki je v svoji usmiljenosti in dobrodušnosti prepustila ježu kotiček v svojem ležišču. Zraven opisanih razmer v splošnem je dobro in koristno, da si ogledamo nekoliko svojo okolico in krog ljudi, ki nas obdajajo. Priznati moramo, da smo po preteku štirinajstih let naše svobode v pogledu odločnosti in narodne zavesti precej daleč za luno. Da je temu tako, nam ni treba detaljnega dokazovanja. Pod krinko nenadomestljivosti se po raznih industrijskih podjetjih šopiri tujec. Tujerodnim trgovcem je naš jugoslovanski človek v toliko dobrodošel, v kolikor mu s svojim kupom pomaga do blagostanja. Taki in nešteti drugi primeri bi se lahko vrstili v nedogled, brez konca in kraja bi lahko naštevali udarce, s katerimi se bije našega človeka. Navedli bi lahko nebroj dokazov, kako se čisla naša država in naš narod, a najbolj ža- lostno in obsodbe vredno je dejstvo, da je ta država dostikrat diskreditirana in osmešena po svojih lastnih državljanih po rodu Jugoslovanih, med katerimi se nekateri celo nahajajo v državnih službah, in uživajo kruh jugoslovanske zemlje. Kje je tukaj logika? Čut odgovornosti, naša vest in naš nacionalni ponos nam velevajo, da bo treba v zaščito našega človeka in v interesu prestiža naše države ukreniti nekaj izdatnega. Po vsestranskem razmišljanju bo treba nehati z našo pretirano ravnodušnostjo, ki nam prinaša samo škodo in nič koristi. Misliti bo treba na obračun s tistimi, ki v našem narodnem predstavništvu ponovno načenjajo vprašanje nekake nove državne ureditve, pa tudi, če jih ščiti sto poslanskih imunitet. Energično bo treba dregniti v gnezda industrijskih podjetij, kjer tujec odjeda našemu človeku kjuh. Izogniti se bomo morali vsem tistim trgovcem, ki jim diši samo naš denar, a naš jezik jim je v stalno spodtiko. Vsem onim pa, ki šarijo po državnih službah in ki jim je jugoslovanska država samo v toliko dobrodošla, da vsakega prvega pri prevzemu mesečne plače podpišejo platni spisak, pokažimo, da je naše dobre volje konec in kdor pravočasno ne spozna svoje zmote, naj čuti našo nevoljo. Vedno in povsod pokazujmo, da smo sinovi jugoslovanske nacije, kjer mora obveljati naša moč in volja, ker to je klic zemlje, v kateri spe borci naše svobcde — mučeniki jugoslovanske ideologije. Jugoslovani, Narodna odbrana Vas kliče I Dr. Josip Pipenbacher: Malo odgovora * na ,f Pripombe k pogovoru pod lipo** v »Jutru * št. 69 G. dr. Puc je, odgovarjajoč »Slovencu« v omenjenih pripombah, čisto po nepotrebnem vpletel tudi mojo malenkost v svoja izvajanja. Na napade, ki veljajo meni, odgovarjam tako: Ze v občinskem svetu se je g. dr. Puc na sofističen način izogibal bistvu mojih konstatacij. Zagrabil je s prijemom svoje vrste vse, kar bi utegnilo služiti v to, da bi onemogočil gledalcem jasen vpogled v jedro stvari. In tako je tudi v sredo v »Pripombah« — v njegovo oboževanje duhovitosti g. Tavčarja se ne spuščam — z lastno mu gostobesednostjo hotel zatemniti in v zlo postaviti bistvo mojih izvajanj glede reprezentacijskih stroškov, nameravajoč predstaviti mene širši javnosti v neki luči neciviliziranosti in kulture. Z manikirano zgovornostjo, — kljub temu, da »je beseda resnice enostavna«, me skuša postaviti na sramotni oder, če že ne sovraštva pa vsaj omalovaževanja visokih predstavnikov tujih držav in naše domovine. Jasno pa je tudi meni brez lekcije g. dr. Puca, da se moramo držati šeg in navad, ki vladajo v mednarodnem svetu. Zato je gotovo, da ne smemo opustiti nobene prilike, da se izkažemo visokim zastopnikom, zaščitnikom in prijateljem hvaležne in pozorne. Pri tem pa moramo imeti pred očmi seveda tudi naše ekonomske razmere. Pozdravne in poslovilne prireditve ne smejo presegati res najnujnejših stroškov. Zato so tudi že različne države in korporacije radi gospodarske tesnobe opustile množen-stvene pogostitve. Jasno pa je, da bom odličnjaka in slavljenca pogostil, ne da bi mu prezentiral račun. Vprašanje pa je, ni li bolj umestno, da drugi (domači) povabljenoi sami trpijo na nje odpadajoči delež. Nato sem odgovoril v občinskem svetu. Pri tej priliki naj omenim, da se je bilo Sokolstvo poslovilo od g. dlvizionarja na prisrčen in dostojen način — brez stroškov. Torej jedro mojih zadevnih izvajanj je bilo: znižanje reprezentacijskih stroškov ekonomskim prilikam primemo na minimum. In to moje prizadevanje analizira g. dr. Puc pač po svoje. Trebuh, ki ga je g. dr. Puc poleg kolcalca na stopnišču — zakaj ga ni zgrabil za vrat! — duhovito omenil, pa gotovo ne sme priti nikoli na polno plačo svojega računa. Kako sem porabil ekvivalent za použiie dobrine, o tem bom položil račun g. dr. Pucu šele takrat, ko mi bo povedal, kateri siromaki so dobili tistih ponujenih mi 2000 Din, ki sem jih odklonil s pismeno motivacijo, da v teh težkih časih ne morem in ne maram manjšati vsebine magi s tratne blagajne, češ da za Prago nimam oficielne funkcije. Po mojem prepričanju zlohotno izzvan — sem napisal te vrstice. Če mi bo mogoče, pa prinesen v kratkem tudi to, česar v proračunski seji nisem več mogel povedati. Sioer pa naznanjam g. dr. Pucu, da smatram številne ustne in pismene čestitke znancev in (do zdaj mn) neznancev, za dokaz, da nisem — osamljen. Mestno gospodarstvo bo pa po mojem mnenju dejansko dobro in vzorno šele takrat, ko ga ne bo hvalila le občinska uprava in tisti, ki imajo od njega neposreden ali posreden dobiček, temveč tudi drucri: delavec, obrtnik, trgovec, industrijec, uradnik in zasebnik. Končno naj še omenim, da se od gotovih ljudi vlači Sokolstvo preračunano s prozornim namenom v krog gospodarskih in drugih problemov, ki ni z njimi v nobeni zvezi. To mora nehati! Vtis pa imam, da gospoda dr. Puca tare neugodje, ker ne more svojih razmotrivanj in polemik proti meni zaključiti z ugotovitvijo — da sem kedaj materialne toke nameraval napeljati v svoj žep in da se vidi, da nisem »naiven človek«. * »Jutro« ga v pričujoči obliki ni hotelo sprejeti. Pohoditi hožemo vsako nepošteno delo! Tudi problem jitelje — in dogodki na balkonu ljubljanske univerze so dokazali, da je zadnje čase izšlo s filozofske fakultete mnogo takih kandidatov... Pri tem smo doživeli čudne reči. Včeraj je gosp. kandidat še demonstriral proti Jugoslaviji, obešal mrtvaške glave in se s slovensko trobojnico v roki navduševal za revolucijo — iutri ie bil nastavljen od iste države kot vzgojitelj mladine! Pravijo, da tudi ljudje, ki so bili že v preiskavi in notorični voditelji protidržavnih demonstracij, niso naleteli na nikake ovire pri nastavitvi. Podali so baje neko izjavo — in so bili nastavljeni. Po morali teh ljudi, pa je v redu, če uničuješ državo, ki te živi. Zato bi mora,l» država zavzeti nasprotno stališče. Pi^1 skih kandidatov je dovolj. Vzgojitelji * dine morejo postati samo ljudje, ki*®. , dajo, da mora šola vzgajati državno »n * no čuteče ljudi, ne pa komuniste in -kance, kakor so to delali nek®}e”ma Daff par leti. Šolska oblast naj torej eama pazi, koga nastavlja in naj ne daje služb ijudem, ki so proti državi. V šoli je to dvakrat važno! Ministrstvo prosvete je odredilo, da se morajo po vseh srednjih šolah vršiti za profesorske zbore predavanja o komunizmu in njegovih protidržavnih namenih. Mi bi k temu pripomnili sledeče: V profesorske zbore in v srednje šole ne spadajo ljudje s komunističnimi nazori, če noče država, da bo na prsih gojila gade, ki jo bodo uničili... Taka predavanja torej nimajo pravega zmisla: ali so profesorski zbori kot vzgojitelji mladine državno in nacionalno čuteči — kar bi se moralo samo po sebi zahtevati — in je torej predavanje nepotrebno — ali pa ti zbori niso več zanesljivi, niso državno in nacionalno čuteči, in 90 ta predavanja zopet brezuspešna, ker se vsled njih oni, ki so jim namenjena, ne bodo izpreobrnili. Stvar pa je važna. Mladina je dovzetna za nova gesla in komunističen vzgojitelj lahko vzgoji celo vrsto mladih agitatorjev, ki bodo smatrali, da delajo za srečo človeštva, če delajo proti državi in sedanjemu družabnemu redu. Zato je prepozno šele sedaj s predavanji izpreobračati že nastavljene komunistično orientirane vzgo- gdgarorpi prednik Miroslav Matelič. — Izdaja m Narodna obrambno tiskamo tadrngo, r,na.Joška Zemljič. — Tiska tiskarna Merkar (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.