NAS
TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 27	CELOVEC, DNE 4. JULIJA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Vdikovška enakopravnost
coeeeoooooooooooooocoooooooooooooooooooooceoceccoooaoeoocooocooooo«
O Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem O | kot osrednji organizaciji koroških Slovencev v zvezi s poročilom avstrijskega p 8 predstavnika dr. Klausa Berchtolda na seminarju OZN v Ohridu o manjšinski ^ p	zaščiti v Avstriji najostreje protestirata.	p
d Ker poročilo ne prikazuje resničnega stanja narodnih manjšin in zlasti neza- ^ p dovoljivega izvajanja manjšinske zaščite, vidimo v njem očiten namen zavajanja p d	mednarodne javnosti.	d
p Dr. Joško Tischler	Dr. Franci Zvvitter d
p Brzojavka poslana dne 3. 7. 1974 na naslov:	p
d	1. Predsedstvu Seminarja United	Nations, Ohrid, Jugoslavija;	p
p 2. Bundeskanzleramt, Ballhausplatz 1, 1010 W i e n.	o
v	d
eboeecoeoeooeceeooeoeoaoooocooeoeeoeeeeooeoeeooeecoccoeeeceeeeeeeoei
Ali ni to diskriminacija 7
Velikovški župan Hans Glantschnig našim bralcem gotovo ni neznan. Zlasti ne moremo pozabiti njegovega gledanja na vprašanje naše narodnostne skupnosti. Vedno spet se (je) eksponira(l) kot svojevrstni »zagovornik narodne enakopravnosti" koroških Slovencev: tako med drugim tik po zadnji vojni, ko je vehementno zagovarjal odpravo dvojezične šole. Ali lansko leto, ko je Krščanska kulturna zveza zaprosila za dvorano v velikovški „Neue Burg“ (NT je o tem obširno poročal); znano je, kako se je glasil Glantsch-nigov odgovor: namreč NJET!
Kdo je pričakoval, da se je župan dvojezične občine v letu 1974 spametoval, se je bridko zmotil. Prosvetno društvo Velikovec je 21. julija t. m. v dvorani „Neue Burg“ hotelo prirediti folklorni večer. Gostovala naj bi skupina gradiščanskih Hrvatov iz Borišto-fa. Predstavniki slovenskega društva so se obrnili na velikovške občinske očete. Ali očetje se niso hoteli izkazati »dobrotne". Najmanj seveda poglavitni oče Glantschnig. Namesto tega je svojim slovenskim občanom pisal:
An
Prosvetno Društvo Velikovec Kulturverein Volkermarkt 2. Mai Strafie 10 ''100 V olkermarkt
%u Ihrem Ersuchen vom 20. 5. 1974 um Pberlassung des Saales in der Neuen Burg fiir eine Veranstaltung des kroatischen Fol-kloreensembles »Kolo-Slavuj« aus Groflwa-rasdorf, Burgenland, am 21. 7. I. Js. beehre l°h mich, Ihnen mitzuteilen, dafl diesem Ersuchen auf Grund des einhelligen Stadt-ratbeschlusses vom 17. d. M. aus den nach-sl-ehenden Envdgungen leider nicht ent-sprochen iverden kann.
Schon bei der vom Verband »Krščanska 'Ulturna zvem v Celovcu« vor ca. 3 Jahren Veranstalteten Theaterauffuhrung »Martin Krpan« hal bekanntlich ein Teil der Be-"blkerung mit erheblichen Unmutsaupe-'"ngen offentlich reagiert. In der Folge hat "'■kanntlich die Ortstafelangelegenheit er-bebhchc Spannungen zivischen den beiden °lksgruppen verursacht, ivelche Angele-‘Aenheit noch immer in Schivebe ist. Diese 'pannung hat sich durch den jiingsten ’Prengstoffanschlag auf das »Hans der Hei-mat« in Miklauzhof natiirlich noch ent-'‘Prechend verscharft.
V ponedeljek je po krajši bolezni v sta-r°sti 78 let umrl argentinski predsednik Juan Domingo Peron. Sporočilo o nje-9ovi smrti je dala po radiu in televiziji nje-9°va žena Maria Estela Martinez, ki je že Prejšnji teden prevzela predsedniško funkcijo.
Leta 1911 je Peron vstopil v vojaško aka-Cemijo, istočasno pa se je zanimal za polico- Peron ni skrival simpatij do nacizma, tudi po vojni ne, kot priča dejstvo, da so lovilni nacistični in fašistični prvaki po voj-ni našli dobrohotno zatočišče v Argentini.
Ker je Peron kazal največje simpatije do ZaPostavljenega ljudstva, ga je reakcija skrajne desnice oktobra 1945 vrgla v zapor. Tu Pa je ostal le osem dni, kajti njegovi pri-
Es ist nun zu befiirchten, dap anldpiich der von Ihnen jetzt geplanten Veranstaltung sich die ablehnende Reaktion die bei der vorerivahnten ersteren Veranstaltung noch mehr verstdrken und in Form von Ausschreitungen eine ernstliche Gefd.hr-dung der offentlichen Ordnung und Sicher-heit bilden konnte.
Wir ersuchen Sie um Ilir Verstandnis fiir diese pflichtgemdp anzustellende Voraus-scliauende Erivagung; dies nicht nur aus der Verantivortung fiir die Aufrechterhal-tung der offentlichen Ruhe und Ordnung, sondern nicht zuletzt um so auch zu verni cule n, dap durch allfallige emotionelle Zusammenstdpe aus einem solchen Anlafl das Verhaltnis zivischen den beiden Volks-gruppen einer noch groperen Belastung ausgesetzt iverden konnte.
Mit dem aufrichtigen Bedauern, dap aus diesen Erivagungen Ihrem Ersuchen nicht entsprochen iverden konnte, so sehr auch Ihre Bestrebungen auf dem Gebiete der kul-turellen Belange Ihrer Volksgruppe zu iviir-digen und anzuerkennen ist, zeichnet
mit vorziiglicher Hochachtung Der Biirgermeister Hans Glantschnig, e. h.
Očividno se župan Glantschnig boji. Sicer ne vemo, pred kom se velikovškemu poglavarju tresejo hlače: pred Slovenci? Nemško-nacionalnimi Velikovčani? Ali pred tistimi, ki so mu pripomogli do županovega mesta? Ali pa celo pred dejstvom, da tudi Slovenci lahko uporabljajo velikovško dvorano.
Vemo pa, kaj je župan Glantschnig oziroma celotni velikovški mestni svet s svojim ravnanjem ponovno dokazal: na Koroškem ni narodne enakopravnosti. Kdo nasprotno trdi, laže!
Če nas župan v svojem pismu za svoj trmasti njet prosi za razumevanje, mu moramo odločno odgovoriti: za podpiranje ter toleriranje diskriminacije vestni državljani pravne države ne morejo ter ne marajo imeti razumevanja.
Če se župan Glantschnig boji za občinski red ter mir, pa nam je s to izjavo gotovo marsikaj povedal. Saj je konec koncev priznal, da ima v svoji občini močno tolpo nacionalistov, ki so zaradi ene same slovenske prireditve pripravljeni podirati javni red ter mir. Hkrati pa je priznal, da nima samo s pojmi pravne države marsikatero težavo, temveč da tudi ni zmožen, zagotoviti Slovencem miren potek njihovih kulturnih prireditev.
Sicer se nam tudi še vsiljuje drug sum: da je ob vsem tem srečen ...
vrženci so oblegali predsedniško palačo, vlada je morala popustiti v strahu pred revolucijo.
To je bil prvi Peronov uspeh. Do pravega triumfa pa je prišlo le malo pozneje, februarja 1946, ko je bil Peron izvoljen za predsednika republike. To funkcijo je obdržal do 23. septembra 1955, potem ko so mu na volitvah leta 1951 potrdili mandat.
Po osemnajstih letih vladanja so ga strmoglavili vojaški krogi, ki mu niso odpustili nacionalizacije železnic, telefonov in drugih dejavnosti in njegovega odprtja do ljudstva. Zato se je moral Peron zateči najprej v nekatere latinskoameriške države, nato pa v Španijo, kjer je ostal do lanskega leta.
® Znano je, da igrajo otroški vrtci na ® podeželju vedno večjo vlogo. Med dru-9 gim tudi na dvojezičnem ozemlju. Ne • da bi hoteli zanikati važnosti te ustano-® ve, pa moramo le na nekaj opozoriti: ® otroški vrtci vsebujejo za ohranitev naše ® narodnostne skupnosti marsikatero u-® sodno nevarnost. Kajti lahko se zlorab-$ Ijajo v ponemčevalne namene. Zato no-® sijo otroške vrtnarice veliko odgovorih nost. Ta odgovornost pa ne zahteva sa-$ mo obvladanje obeh deželnih jezikov, (A temveč predvsem pošteni odnos tudi do @ koroških Slovencev.	______
Johana Krasnik iz Grabalje vasi ter še dve drugi kolegici so se, potem ko so končale gospodinjsko šolo v št. Jakobu v Rožu, prijavile k izpitu za otroške vrtnarice. Veseli jih ta poklic in pričakovale so, da bi po uspešnem izpitu bile nekje nastavljene v svojem domačem okraju. Vrhu tega še obvladajo oba deželna jezika, kajti prihajajo iz dvojezičnega ozemlja.
Imajo pa eno samo »nepopravljivo" napako: naša dekleta ne obvladajo samo obeh deželnih jezikov, temveč ju predvsem tudi ljubijo.
Učiteljica (ime je uredništvu znano), ki je Johano Krasnik spraševala, je namreč našo mlado rojakinjo Johano prosila, da naj bi zapela kakšno pesem. Johana se je pozanimala, ali bi tudi zadostovala slovenska pesem. Nakar jo je učiteljica nadrla: „Wos, wir sind jo nit in Jugoslavvien." Nato ji je Johana Krasnik zapela po nemško. Zapela jo je lepo, brez kakšnega sovraštva do drugega deželnega jezika. Kajti pošteni ljudje ne sovražijo jezika, še manj pa petja. Ko je naša mlada rojakinja odpela, pa ji je svojevrstna učiteljica ukazala, da naj bi še zapela kako slovensko pesem. Johana je ponovno zapela, in sicer znano koroško pesem: »Mi smo tu na Koroškem doma".
Učiteljica je sicer tudi to pesem vzela na znanje, toda ena od ostalih dveh bivših gojenk šentjakobske gospodinjske šole jo je morala slišati: »Brauchst eich jo nit ein-bildn, doti ihr vvegen der slovenischen Spra-che aufgnumman werts.“
Promptno so vse tri Slovenke padle. Utemeljitev: »Ne znate nemško".
Toda: Johana Krasnik se je tudi prijavi-
la za trgovsko šolo (Handelsschule). Kot veste, je predpogoj za vstop v to šolo tako imenovani sprejemni izpit. Johana je sprejemni izpit za trgovsko šolo uspešno položila.
Med drugim tudi iz nemščine.
® Kar smo v zgornjih stavkih povedali, <8 je čista in gola resnica. Brez kakšnih ® olepšavanj ter brez kakšnega pretirava-9 nja. Je pa to hkrati ponoven dokaz, da ® na Koroškem ne vlada narodna enako-S pravnost. Kljub neštetim pritrjevanjem, ® da vsi tisti, ki pogrešajo narodno ena-® kopravnost, lažejo.
® Nadaljni komentarji se nam zdijo od-® več. Objavljena dejstva govorijo dovolj ® jasno govorico!
Kritični položaj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu
Člani Stalnega slovenskega gledališča (SSG) v Trstu so priredili v Kulturnem domu protestno zborovanje, zaradi kritičnega položaja, v katerem se je znašla najvišja slovenska kulturno-umetniška u-stanova v Italiji. Kot poročajo iz Trsta, rimsko ministrstvo ni izpolnilo svojih obljub in obvez v zvezi s sofinanciranjem gledališč v okviru dokončne potrditve njegove stalnosti.
Na tem zborovanju so člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča seznanili vso kulturno in politično javnost z ogroženostjo nadaljnega obstoja gledališča.
VVALTER SCHEEL NOVI PREDSEDNIK ZRN
V ponedeljek je, potem ko je potekla vladna doba predsednika Gustava H e i nema n n a , nastopil službo kot novi državni poglavar v Zvezni republiki Nemčiji VValter S c h e e I, ki je bil 15. maja izvoljen za predsednika z glasovi socialnih demokratov in liberalcev.
Po prisegi je Scheel pozval državljane, naj nadaljujejo prizadevanje za napredek države.
Argentinski predsednik Peron - umrl
Rasti v nova spoznanja
0 Kako resnične so besede, ki jih je 0 Herbert Guttenbrunner mlajši iz Kot-0 mare vasi/Kottmannsdorf, zapisal v 0 „Našemu tedniku" od 20. junija letos! 0 Torej, ne toliko krajevni napisi, am-0 pak slovenska gimnazija, dvojezični 0 pouk, rastoče število koroškosloven-0 skih izobražencev, to so stvari, ki ne 0 dajo spati nemškonacionalnim ro-0 mantikom, kateri se ne morejo spri-0 jazniti z dejstvom, da je Koroška že 0 od pamtiveka dežela dveh narodno-0 sti, nemške (bavarske) in slovenske.
Ti dve narodnosti sta na Koroškem stoletja živeli v miru in slogi, vsi so bili samo Korošci. Potem pa je prišel čas nacionalne romantike, ki je prinesel pan-germanizem in panslavizem. Ta romantika in ves idejni razkol je dosegel svoj višek nekako do prve svetovne vojne, potem pa svojo ekstazo v ideologiji fašizma in nacizma.
Od tedaj se ostanki nacionalne romantike počasi sicer, a vztrajno spet izgubljajo. Tudi na Koroškem. In to določeni nacionalni krogi čutijo. Čutijo, da se jim tudi pri nemških Korošcih počasi spod-mika zaslomba. Zato poskušajo ti nacionalni očanci vse, da bi še za življenja izločili koroške Slovence in uresničili svoje romantične velenemške sanje, ne le o samo nemški Koroški, ampak zapustili tudi testament, naj vendar enkrat poskušajo in prodrejo z nemštvom še do T rsta.
Mudi se jim, kajti dobro vejo, da mlada generacija nemških in slovenskih Korošcev nima več posluha za romantiko in da si na Koroškem vedno bolj želi plodnega sožitja med obema narodoma. Da je celo v nemškogovoreči Avstriji vedno močnejši glas po ohranjanju stare več-narodne avstrijske tradicije. Ujeli bi radi, sanjaški kot so, še zadnji nacionalni vlak.
Ja, in zato se ne obotavljajo, zmanjševati številk, groziti s preštevanjem, ščuvati, širiti alarmantne vesti, samo da bi koga zastrašili, preprečili prijave k slovenskemu pouku, preprečili čimveč vpisov na slovensko gimnazijo v Celovcu. Torej vsaj oslabili slovensko koroško bitje, preden se oni sami poslovijo od tega sveta, da bi samo zamrlo, ako ga že ne morejo čisto zamoriti.
Seveda pa narod ni živina, ki bi jo lahko preštevali in tlačili po mili volji. Nikakor ga noče biti konec. Kaže celo svojo žviljenjsko voljo, kulturno živahnost, dela celo svojo politiko ...
Kako je bilo ob prav taki krizi pri naših rojakih na Primorskem in kako je danes!
Slovenci na Primorskem so bili po vojni v veliki meri napredni in so se znašli v okviru italijanskih strank, posebno KP Italije. Toda italijanska KP je držala s Stalinom in je svojim slovenskim članom naročila, naj pošljejo svoje otroke samo v italijanske šole. S tem se je začela agonija Primorcev, ki je trajala tja v šestdeseto leto in še čez. Italijanske stranke so bile skrajno nacionalne, primorski Slovenci pa raztreseni na različne idejne skupine. Slovensko gledališče v Trstu je bilo okoli leta petinpetdeset v razpadu. Igralci so odhajali v Jugoslavijo.
Kriza je bila tako huda, da se je marsikateri Primorec naveličal vztrajati in se je prepustil italijanskemu toku. Toda ne-
kaj idealistov je vztrajalo na svojih mestih. Počasi so se Primorci začeli spet zbliževati med sabo, nastopati in končno so izvolili tudi poslanca v deželni zbor Furlanije-Primorske. S tem je bil led prebit. Začel se je ploden pogovor z italijansko in slovensko skupnostjo, ki je obrodilo že toliko sadov.
V nekoč tako zastrupljenem vzdušju Trsta danes italijanski dijaki skupno s slovenskimi zahtevajo enakopravnost za Slovence, kajti vsi so si domači. Odprta vprašanja Slovencev se urejujejo, četudi nekoliko počasi, zaradi birokracije v Rimu. Število učencev na slovenskih šolah je iz leta v leto večje. Poleg trgovske slovenske šole v Trstu so pred leti odprli še eno trgovsko v Gorici in eno industrijsko v Trstu. Slovensko gledališče v Trstu vodi stalno gledališko sezono.
Težave so, a jih premagujejo. Odprta vprašanja so, a jih rešujejo. Pripravljeni so npr. načrti in že zagotovljen denar za gradnjo novih slovenskih šolskih poslopij v Gorici, Števerjanu, Sv. Križu, končuje se gradnja nove slovenske šole v Sovodnjah pod Gorico.
Vsega tega in sploh vedno plodnejšega sožitja med Italijani in Slovenci na Primorskem ne bi bilo, ako ne bi bilo slovenskih zastopnikov v deželnem svetu, v pokrajini in v občinah. Ti zastopniki vodijo politične pogovore z italijanskimi skupinami, razložijo svoje predloge in šele tedaj je mogoče z dobro voljo večine izglasovati ustrezne ukrepe v prid slovenski skupnosti.
In ta zasluga gre nedvomno v prid nekaj idealistom, tistim Primorcem, ki so v času težke krize pred letom šestdeset vztrajali, zaupali, vpisali otroke v slovenske šole, volili slovensko, najsi je Primorcem kazalo še tako slabo. Toda narod skriva v sebi mnogo skrivnostnih moči, ponovno je dobil zaupanje, vero vase in začel rasti v pravo enakopravnost.
Danes je tudi na Koroškem podobna kriza. Vse gre za tem, ali bo končno led prebit in bo stekel ploden pogovor med nemškimi in slovenskimi Korošci. Tega se včerajšniki tako hudo bojijo in bijejo plat zvona.
Da pa se enkrat sožitje na Koroškem le ustvari, je potrebna na slovenski strani vztrajnost. Prijavljati je treba šolarje k slovenskemu pouku, pošiljati dijake na slovensko gimnazijo v Celovcu, kajti v nasprotnem primeru jim ne bomo prihranili težav, ampak jih jim le še povečali, ker v življenju se s težavami ne bodo znali spoprijeti. Obveščati je treba nemške sodeželane o položaju koroških Slovencev, pritoževati se nad diskriminacijami na višje državne urade, itd.
0 Ko bo led enkrat prebit in bo ob-0 stoj Slovencev v deželi nekaj povsem 0 samoumevnega, potem lahko upamo 0 na res plodno sožitje med obema na-0 rodoma. Toda na koroških Slovencih 0 je, ali se bodo sedaj pustili spod-0 nesti tistim, ki jih že načenja zob 0 časa in ki bi radi, preden njihove 0 ideje postanejo docela preživele, še 0 zadali smrtni udarec koroškim Slo-0 vencem.
0 Ako pa koroški Slovenci vztrajamo, 0 se bo kmalu začelo obračati na bo-0 Ije. Podobno kot se je že na Primor-0 skem in drugod.
Svojevrstna zaščita koroških Slovencev
Kot smo že v zadnji številki NT poročali, se te dni odvija v Ohridu (Jugoslavija) seminar Organizacije združenih narodov o razvoju in zaščiti človekovih pravic narodnih, etničnih in drugih manjšin. Seminarja se med drugim udeležujeta dva naša rojaka, in sicer dr. Erik P r u n č ter dr. Gustl IVI a 11 e.
Razpravljali so tudi o koroških Slovencih ter o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. O položaju koroških Slovencev je govoril dr. Klaus B e r c h -t o I d. Avstrijski referent je sicer govoril dolgo, toda v bistvu je bilo to samo ponavljanje poročila Avstrije na zasedanju komisije OZN za človekove pravice (NT je o omenjenem poročilu obširno poročal). To se pravi? s tem da je dr. Berch-told navajal vse mogoče paragrafe, ki naj bi nam koroškim Slovencem zagotavljali narodno enakopravnost, je skušal navzočim seminaristom prikazati Avstrijo kot manjšini naklonjeno državo. Kot na omenjenem zasedanju komisije OZN za človekove pravice, tudi v Ohridu Avstrija ne mara prikazati dejanske zaščite naših narodnostnih pravic. Kajti tedaj bi morala priznati, da sicer obstaja nekaj manjšini naklonjenih paragrafov, da pa ti že 20 let čakajo na pošteno ter korektno izvajanje.
Spet huda diskriminacija Slovencev
v Italiji
Te dni so morali Slovenci zopet ugotoviti, kako osrednje vodstvo italijanske radiotelevizije, omalovažuje Slovence v Italiji, oziroma jih sploh ignorira. (Pri tem seveda ne mislijo na tržaško radioposta-jo). Slovenska javnost še ni pozabila na primer openskega glasbenega ansambla „Taimsa“, katerega nastop je italijanska televizija črtala iz oddaje, čeprav je bil že v programu. To se je zgodilo očitno zato, ker je ansambel odigral slovensko popevko.
Slovenski časopisi poročajo o drugem primeru, ki je prav tako značilen. Gre za oddajo „Otrok v svetu besed" italijanske televizije, ki ima namen opozoriti starše, da je vzporedno učenje dveh jezikov spobudno za otroka in njegovo izobraz-
bo. Oddaja je bila na sporedu 16. junija od 11.40 do 12. ure. V oddaji so omenili vsa dvojezična področja v Italiji, tako na Južnem Tirolskem, v Dolini Aosta, pa tudi v južni Italiji, tako področji, kjer živijo Albanci in Grki, le Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci, niso omenili.
ZARADI SLOVENSKEGA PETJA SO ZAPRLI GOSTILNO
Na zborovanju v Dolini pri Trstu, so odločno obsodili ukrep videmskih policijskih organov, ki so odredili zaprtje gostilne v Ščigiah, kjer so peli slovenske pesmi člani pevskega zbora „Nediški puobi". S protestnega zborovanja so udeleženci poslali protestno brzojavko predsedniku deželnega odbora Comeiliju.
Polemično ozračje na seminarju o manjšinah v Ohridu
Seminar OZN o narodnostnih skupnostih je dokazal, kako zapletena in sporna je problematika o tem vprašanju, saj so bila podana nekatera poročila, v katerih se načela ostro bijejo med seboj.
Jugoslovanski delegat dr. J o n č i č je izhajal iz nezadovoljive zaščite manjšin med dvema svetovnima vojnama in v tej zvezi razvil tezo, da se je treba nekaj naučiti iz napak preteklosti. Dr. Jončič je dejal: „Mi v Jugoslaviji smo mnenja, da je to notranje vprašanje, pri katerem pa ne zanikamo mednarodne komponente. Vsaka manjšina je konkretna enota, ki jo je treba stvarno obravnavati. Zaščititi je treba značaj manjšine kot pripadnikov neke skupnosti in kot ljudi, ki imajo svoje pravice. Bistveno vprašanje pa je v odgovoru, kdo je oni, ki odreja interes manjšine in ki odloča, kakšne pravice naj uživa. Treba je na vsak način omogočiti, da odloča manjšina sama, da je enakopravni faktor, skratka, da je narodna skupnost subjekt dogajanj."
Kaj je povedal delegat Avstrije dr. Klaus Berchtold prinašamo na drugem mestu. Kar sta povedala avstrijski delegat in italijanski delegat o slovenskih narodnih skupnostih je prišlo na seminarju do ostre polemike.
Podobno stališče je zagovarjal bolgarski predstavnik Julij Bahnev. Julij Bahnev je glede manjšinske zaščite razvil teorijo enakih možnosti in jamstev posameznikov, da lahko ohranijo svoje tradicije. Teorija
enakih možnosti pa pomeni v praksi izvajanje ustave iz leta 1971, ki ne govori o manjšinah, temveč o ..državljanih nebolgarske-ga porekla". V tej zvezi je šel tako daleč, da je kot demokratični zgled navedel zakon o obveznem pouku bolgarščine, ki naj omogoči ..državljanom nebolgarskega porekla", da se čim lažje integrirajo z bolgarsko večino. To je hkrati tudi odlično sredstvo in jamstvo za njih hiter gospodarski, socialni in kulturni razvoj kraja, v katerem žive.
O položaju v Makedoniji in o zaščiti, ki obstaja v Makedoniji, je govoril Danco Zo-grafski, profesor univerze v Skopju, ki je podrobno analiziral položaj turške in albanske manjšine v Makedoniji ter Romov (Ciganov) kot etnične skupnosti. Matični narod mora skrbeti za usodo svoje manjšine, ki živi v tujini.
Dr. Danco Zografski je zaključil: „Vse to dokazuje in potrjuje zainteresiranost Makedonije in Jugoslavije v celoti za pripadnike naših narodov, ki žive v drugih državah, da se jim zagotovijo osnovne človeške pravice v duhu ustavne listine Združenih narodov o osnovnih državljanskih in političnih pravicah. Skrb za svojo manjšino je trajna in ni odvisna od gibanj na področju mednarodnih odnosov in odnosov, z deželami, v katerih žive Makedonci.
Večinski narod mora skrbeti za manjšino zaradi lastnega interesa za družbeni razvoj in zaradi obvez mednarodnega značaja.
V
V
l»
f
\
j
)
}
Pojdeš z nami v Taize?
OD 26. JULIJA DO 6. AVGUSTA 1974
Hočemo:
0 doživeti skupnost medseboj
internacionalno z mladino iz vseh kontinentov 0 govoriti o tem, kar nas in mlade ljudi še posebno zanima — saj sanjamo o zemlji brez težave in skrbi 0 medetirati o tem, kar se ne da z besedami povedati — pri božji službi, skupno z brati v Taizeju 0 si ogledati lepe kraje Vozi: podjetje S i e n č n i k Cena: 1500.— šilingov Starost udeležencev: od 17. do 30. leta
Prijavite se do 10. 7. na naslov: Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Prijava velja, če ste vplačali 500.— šilingov.
G. dr. Andrej K a j ž n i k je bil v Taizčju. V naslednjem vam podajamo njegove vtise:
Taize mi je dal zadnji odgovor. Takoj se počutiš tu doma. Vsak je vsakemu brat, vse meje padejo. En cilj druži vse: pomagati svetu na noge; en duh jih povezuje: Kristusova ljubezen. Smernice za bodočnost se kujejo, ..mladinski koncil" imenujejo ta proces. Pogovori v šotorih — šotor stoji ob šotru, hiš ne vidiš — ne poznajo konca; ne računa se več s časom, kadar gre za vprašanja našega časa! Odkritost in odprtost prevzame vsakega.
Najboljši pogovor se konča, kadar kličejo v Cerkev k molitvi. To se zgodi trikrat dnevno. Cerkev je postala premajhna. Podrli so stranski zid (tudi veliko znamenje: podirati zidove!), tako je prostora za vse.
Sedaj šele spoznaš, kdo in kaj omogoča bratstvo. Samo če veš, da imamo skupnega Očeta, je življenje v bratski ljubezni možno. Brez Očeta nimaš brata. Kjer se pozabi na Boga, ni srca za brata. Morda je to glavno oznanilo bratov v Taizeju: dali so našemu svetu oči za Očeta in za brata. Vrnili so Cerkvi prvo poslanstvo: poslana je, da pove, da se Bog zanima za nas in da nas kliče k zanimanju za brata.
Nad 3000 Slovencev na Binkoštnem srečanju v Nemčiji
Naši cenjeni bralci naj nam nikar ne zamerijo, da jim posredujemo tale dopis šele v tej številki. Članek „Nad 3000 Slovencev na binkoštnem srečanju v Nemčiji" smo namreč prejeli šele te dni. (Op. ured.)
Na letošnje Binkošti se je zbralo 3000 Slovencev v Nemčiji k srečanju, ki je bilo na dveh krajih: v Stuttgartu in v Dusseldor-fu. S svojo udeležbo so naši rojaki potrdili voljo, biti kristjani, in voljo, ostati Slovenci. prav v tem dvojem je globoki pomen srečanja.
Stuttgart je privabil dopoldne v cerkev sv. Jurija 1200 Slovencev, popoldne v dvorano Pa nad 2000. Lepo vreme je tudi od zunaj spremljalo prijetno razpoloženje, ki je ob snidenju z rojaki polnilo srca.
Mogočna cerkev sv. Jurija se je napolnila z našimi verniki. Veliki Kristus v mozaiku na Prvi steni, šopki poljskih rož ob oltarju, žareči rdeči nageljni pred Marijino podobo, gorenjske narodne noše v prvih klopeh in mojstrske melodije iz orgel — vse to je bilo Prazničen okvir slovesnega snidenja.
Direktor slovenskih duhovnikov v Franciji 9- Nace Čretnik, je pristopil k oltarju v spremstvu treh duhovnikov — dva sta ostala v spovednicah. Začrtal je pomen tega dne: „Najprej se moramo srečati z Bogom. To zahteva od nas, da obudimo v sebi milost Svetega Duha, da bomo Kristusove priče povsod, kjer živimo, kjer delamo. Če se bomo srečali z Bogom, se bomo srečali tudi sami s seboj: dojeli bomo, da je najvažnejše za nas to, kaj in kdo smo. Prava človekova veličina je v notranji zgrajenosti in pravica in svoboda sta sad notranjega bogastva. Sedanjost in bodočnost slovenskega naroda se kuje v naših dušah, v naših srcih. Če se bomo srečali z Bogom in s seboj, se bomo srečali tudi s svojimi brati in sestrami, ker jih bomo cenili kot osebe."
Kristusova daritev, molitev, petje, daritvena pojedina, potem pa pete litanije Matere božje, s tako slovenskimi vmesnimi pesmimi, in na koncu mogočna „Marija skoz življenje". Vse bogočastje je bilo čutiti kot prisega, kot program, kot volja, zarezati še globlje dosedanjo krščansko in slovensko pot.
Razstavišče na stuttgartskem griču Killes-berg nam je odstopilo dvorano štev. 2. Ostale bi bile premajhne. Podolgovati prostor je takoj ob vstopu naredil vtis praktične urejenosti: na enem koncu srečolov in nad njim slovenske narodne barve v silno izvirni kompoziciji, na drugem koncu bar, na sredi oder kot središče vsega, nad njim velik napis „Mati Slovenija, tvoji smo sinovi!", okrog in okrog pa mize in stoli, stoli in mize ..
Čeprav je vsa odgovornost in teža priprave in izvedbe ležala na ramah slovenskega stuttgartskega župnika g. Cirila Turka, je prireditev vodil izpred mikrofona slovenski ingolstadtski župnik g. Feliks Grm.
Točno ob treh se je začelo. Navzoče je pozdravila socialna delavka iz Munchna. Plesna skupina iz Holandije pod vodstvom g. Strmana je v obeh sestavah — odrasli in mladinski — izredno posrečeno zaplesala po dva plesa. Moški zbor iz Stuttgarta je tako melodiozno kot dinamično vešče zapel „Zadoni nam, zadoni!". ..Planinski kvintet" je začel s svojim uigranim izvabljanjem melodij, kar se je potem s krajšimi presledki nadaljevalo pozno v noč.
„Pokaži, kaj znaš!" je že običajna, tudi vzgojno pomembna točka programa binkošt-nih srečanj. Nastopili so nekateri otroci slovenske župnijske sobotne šole v Stuttgartu: Janez Kovač z deklamacijo Prešernove ..Zdravice", Marjetka Tutič z Gregorčičevo „Bratje, v kolo se vstopimo!", obe Plohovi z igranjem na klarinet — spremljal ju je na harmoniko njun oče — pesmi „Lepo je biti mlad", Podjavorškovi Anita in Hajdi s petjem venčka narodnih „Trtica mila, jaz te častim". Svojo hčerko Eriko Plenko je spremljal na harmoniko pri petju „Gor čez izaro" njen oče. Delavka Veronika Čurin je občuteno zapela „Tihi mrak zemljo pokriva". Vse nastopajoče so navzoči nagradili z močnim ploskanjem, že med igranjem pa so s ploskanjem prekinili malega Matija Arka na elektronskih orglah.
Tudi zabavna tekmovanja so na teh srečanjih že nepogrešljiva. To pot so se tekmovalci pomerili med seboj v jedi klobas s trnkov, iskanju prižgane cigarete z usti, oponašanju živalskih glasov, zbijanju klobuka z glave in pitju po cuclju. Da so ta tekmovanja izzvala mnogo smeha, je razumljivo.
Srečolov je razdelil med kupce srečk 1200
darov, kot glavne moped, šivalni in pisalni stroj, kolo in tranzistor.
Vsak udeleženec je dobil posebno brošuro z besedilom za dopoldanski in popoldanski del, na prodaj pa so bile tudi posebne razglednice.
Med udeleženci je omeniti posebej zastopnika Katoliškega delavskega gibanja iz Stuttgarta g. Joahima Graf n a in esslin-škega župnika g. Alfreda Eberta.
Kot so bili vsi udeleženci s srečanjem zadovoljni in prirediteljem iz srca hvaležni, tako je tudi uprava Razstavišča Killesberg pohvalila organizacijo, pestrost in živahnost prireditve.
V	Diisseldorfu so se zbrali Slovenci iz Porurja in ostalih severnih pokrajin Nemčije. V športni dvorani je somaševalo pet naših duhovnikov, trije so ostali v spovednicah.
Po maši se je v isti dvorani razvil pester prosvetni program: spevoigra ..Vasovalci" in nastopi otrok, ki so navzoče še posebno navdušili.
Za družabnost je dobro poskrbel g. Oto Lesjak s svojimi muzikanti in pevci. Igranje je bilo zares kvalitetno.
V	Dusseldorfu se je zbralo nad 800 naših rojakov. Težo dneva sta nosila slovenska duhovnika iz Kolna, gg. Ludvik Rot in Jože Bucik.
Oboje srečanje je priča žive navzočnosti slovenske Cerkve med našimi zdomci v Nemčiji in tesne navezanosti naših rojakov nanjo. To oboje je istočasno vir lepih sadov.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli vabi na zabavno prireditev
POLETNA NOČ
v soboto, 13. julija 1974, ob 20. uri pri Bru-nerju v Lobniku, za ples igrajo Katarinski fantje — Bellamies.
Med drugim bodo na voljo tudi specialitete na ražnju. K številni udeležbi vabi
društveni odbor
Folklorni festival zaključil „Teden srečanja"
„Teden srečanja", ki se je začel 23. junija, se je končal v nedeljo, 30. junija, s krožno vožnjo po Vrbskem jezeru udeležencev folklornega festivala 74.
Dan poprej, to je v soboto, pa se je zaključil glasbeni del „Tedna srečanja" z lepo uspelim folklornim festivalom v Domu glasbe. Sodelovalo je sedem dežel: iz Jugoslavije so prišli BELOKRANJCI IZ PRE-LOKE, ki so s svojimi originalnimi nošami in svojevrstnimi plesi prikazali košček folklorne umetnosti Bele krajine. Iz Češkoslovaške je prišel ansambel „FSCAN“, Zahodno Nemčijo so predstavljali „WAAKIRCH-NER BUAM“, Italijane so zastopali Južni Tirolci z „BINDERGASSLER HAUSMUSIK", Švico družina jodlarjev »REICHMUTH-KIST-LER", iz Madžarske smo videli folklorno skupino „HAJDU“, Avstrijci pa so se nam
predstavili s folklorno plesno skupino iz Innsbrucka in „Radentheiner Volksmusikan-ten“.
Vsi folklorni ansambli so zabavali polni avditorij z njih lastno ljudsko umetnostjo z glasbo in plesom. Tri ure so folklorne skupine s svojimi originalnimi nošami razveseljevale zadovoljno občinstvo, ki je navdušeno ploskalo in se s tem hotelo zahvaliti nastopajočim ljudskim umetnikom za njihovo čudovito podajanje.
Ob zaključku folklorne prireditve pa je upravnik koroškega radia prof. Peter G o -r i t s c h n i g dejal, da je bil namen »Tedna srečanja 74", kot tudi vseh prejšnjih, vzbuditi razumevanje in zbližanje ljudi različnih narodnosti, da bi tako čim lažje spoznali eden drugega in tako šli po poti združevanja v skupno Evropo.	B. L.
Niko Marktl
zlatomašnik
V	nedeljo, 7. julija, praznuje svoj 50-letni mašniški jubilej g. duhovni svetnik Niko Marktl.
G. Marktl se je rodil leta 1899 v Šmi-klavžu v Gorenčah. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, maturiral pa je v Kranju. Prvo leto je bogoslovje študiral v Mariboru, potem je študij nadaljeval v Celovcu in ga tam tudi dokončal. 6. julija 1924 pa je prvič stopil k oltarju in daroval prvo sveto mašo. Po tem globokem doživetju je bil 6 mesecev kaplan v Hodišah, nato pa je od leta 1925—1929 opravljal službo provizorja v Slovenjem Plajberku. Potem je dobil mesto župnika v Medgorjah.
V	vojnem času, ko so nemški nasilneži ..očistili" južno Koroško vseh slovenskih duhovnikov, je bil nekaj časa zaprt, na-
to pa je moral kot slovenski duhovnik opravljati nemško faro v Št. Andražu v Labotski dolini. A kot trden mož je prestal tudi te hude čase in se po vojni vrnil za eno leto v Medgorje.
27. 2. 1946 pa je prišel kot župnik v Rožek, kjer še danes vestno in goreče opravlja svojo službo.
Ob priliki tega častnega jubileja se slovenski farani v Rožeku zahvaljujejo g. Marktlu za ves trud in prizadevanje, ki ga ima pri izpolnjevanju njegove odgovorne in težke naloge. Posebno nas veseli, da nam je vedno kazal pravo pot in da tudi ni dopustil, da bi domača beseda v naši cerkvi umrla.
Želimo vam, g. duhovni svetnik, ob vašem zlatomašniškem jubileju, vse najboljše, trdnega zdravja in obilo božje pomoči in božjega blagoslova pri vašem dušnopastirskem delu ter da bi čili in zdravi mogli darovati v 10 letih biserno mašo!
Hvala vam za vse in Bog naj vam vaše delo bogato poplača!
"'■Hlinili......i...........................................................i...................um.........i...............................
Ameriški Slovenci so ponosni na svojo narodno dediščino in na svoj doprinos Ameriki
(2. nadaljevanje in konec)
Slovenski Amerikanci so ponosni na svoje 'nilične atlete in športnike, kot na Edija Sinimsa (Simončiča), prvaka v boksu; na ^oncta Adamleta, bivšega voditelja nogometašev Cleveland Broivns in njegovega ['na Miho (Mike), ki ga je dnevnik Chicago tribune izbral za najboljšega (most va-uable) igralca v Ameriki; na Marka De->evca, prvaka v metanju diska; na Hubby l(lbjana, prvaka med poklicnimi igralci S°lfa za vso Ameriko; na Jožefa Germa, Prvaka v dviganju uteži; na Ernija Modi-CQ-Maddocka, po vsej Ameriki znanega rokoborca; na Johna Habata, ki je pred dve-r,li desetletji prvi uvedel in razvil vodno Slriučanje na jezeru Erie; na Yenka, Adamiča in Martinčiča, pogoste zmagovalce v Ameriških avtomobilskih dirkah; na slavne slovenske kegljače Stefanicha, Charles Lau-i(;hela, Slogarjevo, Balogheve, Doljack-Pri-[noschevo in druge; in na take zvezdnike v 'išri »baseball« kot Frank Doljack, Al Mil-nar (Mlinar), Walter Judnich, Bill Lobe, l°e Kuhel, Al Widmar in Bill Rogell, da 'menimo le nekatere.
Ameriški Slovenci so ponosni na svoj doprinos ameriški glasbi — na svoje proizva-
jalce harmonik Mervarja in Zalarja, na dr. Viljama Lauscheta, clevelandskega »očko polke«; na Hojar Trio, ki je postal pionir polke v Ameriki in Angliji; na Franka Yankoviča, ameriškega kralja polke; na Johna Ivanuscha, očeta slovenske opere v Ameriki, ki je tudi igral na ustoličenju predsednika Teodorja Roosevelta in poučeval tubo očeta poznejšega podpredsednika Huberta Humhreja; na Pavla Sifler-ja, vodilnega organista v Hollywoodu in vsej Ameriki; na zvezdnika Franka Gorshi-na in na Antona Šublja, ki je z ameriškimi zmagovalci prirejal koncerte v sloviti dvorani Carnegie Hall in je odkril in vodil k uspehu nekatere največje zvezde ameriške glasbe, med njimi svetovno znanega pianista Van Cliburna.
Atneriški Slovenci so ponosni na svoje številne narodne organizacije, cerkve, liste, radio-programe in druge ustanove, danes pa še prav posebno na svoj Slovenski narodni dom na St. Clairju v Clevelandu, ki pravkar praznuje 50-letnico svojega plodnega delovanja — na dom številnih društev in ustanov, Dom slovenske narodne čitalnice, kjer že nad 40 let deluje kot
knjižničar-prostovoljec rojak Jože Šircelj; Dom slovenskega narodnega muzeja pod Erazmom Goršetom; Slovenske opere pod Johnom Ivanuschem; Slovenske operne šole pod Antonom Šubljem; Slovenske šole za dramatiko pod Avgusto Danilovo; Dom šole slovenskega jezika in Dom slovenskega književnega kluba ob takih stebrih slovenstva kot dr. Frank Kern, Ivan Zorman, Vatro Grili, Anton Klančar, Maiy Ivanusch, Antoinette Simčič, Josie Zakrajšek, Tony Zak in drugih; Dom jugoslovanske umetnostne šole pod Gregorjem Peruškom; ali v
besedah ameriškega dnevnika, The Cleveland N e ms, z dne 15. februarja 1941, resnični dom vse skupnosti.
Slovenci, ki jih je nekoč pisatelj Robert St. John opisal kot »molčeči narod«, želijo povedati Ameriki in svetu, da so tudi oni pomagali graditi Ameriko, ki jo je najvplivnejši slovenski ameriški pisatelj in eden glavnih arhitektov sedanjega ameriškega kulturnega pluralizma Louis Adamič tako pomenljivo opisal kot »narod narodov« ali »A Nation of Nations«.
Edi Gobec
Pisec zgornjega članka dr. Edi Gobec je redni profesor za sociologijo in antropologijo na Kentski univerzi v državi Ohio; ustanovitelj in ravnatelj Slovenskega instituta v Ameriki, ki je v angleščini znan kot Slovenian Research Center of America, Inc.; podpredsednik DTK-The International Social Science Honor So-ciety, ki ima podružnice v 86 državah; tajnik Slovenske ustanove EURAM, ki je pod dr. Kolednikovim vodstvom posredovala svetu že nad 70 prevodov različnih slovenskih knjig; in sourednik mednarodne sociološke revije International Journal of Contemporary Sociology. Poleg del v slovenščini je doslej napisal sedem angleških knjig in monografij, tri njegove nadaljnje knjige pa so trenutno v tisku. Amerikanci so dali njegovemu delu priznanje z vpisom v Narodni register pro-minentnih Amerikancev, z izvolitvijo za Odličnega vzgojitelja Amerike, s častnim članstvom v raznih ustanovah, pa tudi s podelitvijo nagrade »Achievement Award“ za njegov patentirani izum »vozička za vse“. Prof. Gobec vabi in prosi vse Slovence kjer koli, naj pošiljajo gradivo, naslove in napotke o slovenskih uspehih na naslov: Slovenian Research Center of America. 29227 Eddy Rd., Willoughby Mills, Ohio 44092 USA.
06 cofa* povedano:
Zum Artikel iiber den Dichter Bruno B r e h m ware noch folgende interessante Details hinzuzufugen.
Die Eltern stammten aus dem Sudeten-land, vvaren Deutsche. Er selbst war deutschnationaler und antislavvischer Gesin-nung, was auch in den Romanen unter-schvvellig zum Ausdruck kommt. Da nun die Monarchie zerbrochen war, erhoffte er sich das „Heil“ fur Osterreich bei einem An-schluB an das Deutsche Reich. Er begriiBte daher den AnschluB Osterreichs am 13. 3. 1938, ebenso den AnschluB des Sudeten-landes im Herbst 1938 und die folgende Ok-kupation der restlichen bohmischen bander im Marž 1939.
Nach dem Kriege war er eine Zeitlang stili, dann begann er in diversen Zeitschrif-ten der „Landsmannschaften“ ausgesiedel-ter Deutscher aus Osteuropa (diese vvaren von den deutschen Feudalherren ausgesie-delte Kolonisten, so wie seinerzeit die Ro-mer und Tiirken in Europa und in der Neu-zeit die Franzosen in Algier) Artikel zu ver-čffentlichen.
Bei Peter Rosegger vvare auch noch zu erganzen, daB er seinerzeit 1918 die Auf-rufe des „Deutschen Schulvereines“ zu Spenden-Aktionen mitunterzeichnete und gegen die Slovvenen in der Untersteiermark agitierte. Das war auch der Grund, daB ihm spater noch 1919 auf Intervention Jugosla-vviens in Schvveden der Literaturnobelpreis vervveigert und dem indischen Dichter Ra-bindranath Tagore verliehen vvurde.
V,Urno faatca:
Povsod slišimo, da imamo Slovenci vse pravice, da smo enakopravni, da nas nihče ne zapostavlja.
Tole pa sem pred kratkim doživel na domačem občinskem uradu, ko sem tam prijavil mojega novorojenega sinčka.
Občinski uradnik je prav čudno gledal rojstni list, ker mu ni šlo v glavo ime otroka: PETER-JOŽKO. Nekam čudno je čakljal ime Jožko in vedno spet tresel glavo.
Nesramnost pa si je ta „Beamter“ dovolil, ko je izpolnil rubriko »Staatszugehorigkeit". Čeprav dobro pozna mene in našo družino, je z nekim cinizmom vprašal: „A isa a Osta-raicha?"
Mislim, da ta dogodek že kaže, kake težave bo otrok imel na Koroškem tudi pozneje, samo ker nima kakega pragermanskega imena, ker sta ga mati in oče krstila kot Pe-ier-Jožko.
Jožko Wrolich
oocceeooeoeceoecooooeoooeeoooeooe
Namesto venca na grob rajni botri KAJ-ŽROVI MAMI v Rinkolah, je daroval JOHAN PEČNIK iz Rut 3, pošta 9143 Šmihel, za „tiskovni sklad" 200.— šilingov.
Uredništvo »Našega tednika" se Johanu Pečniku za ta dar iskreno zahvaljuje.
Boooooooooooooooeoeeoooooooeceeoo
AVTOBUS V SELE
V nedeljo, 7. julija, bo vozil ob 7. uri zjutraj k novi maši v Sele avtobus iz Št. Ruperta pri Velikovcu.
Avtobus bo vozil skozi Sinčo vas — Dobrlo vas — Železno Kaplo.
Na imenovanih postajah se bo avtobus ustavil.
Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec v Škocjanu, vabi vas in vaše goste na
KOROŠKI VEČER
v petek, 12. julija, ob 20.30 pri Pi-ceju na Žamanjah.
Sodelujeta: društveni pevski zbor »Vinko Poljanec" in trio »Korotan", oba pod vodstvom Hanzeja Kežarja.
Prisrčno vabljeni!	Odbor
Farna mladina v Železni Kapli vabi vse prijatelje
HRVAŠKE PESMI IN FOLKLORE
ki bo v nedeljo, 21. julija, ob 10.30 v farni dvorani v Železni Kapli
Vodja: Mirko Berlakovič
Gostuje hrvatski folklorni ansambel »KOLO-
SLAVUJ" iz Borištofa na Gradšičanskem.
Ek. sv. Mirko Kumer-Črčej:
Iz šolske kronike pri Božjem grobu
#	Ljudska šola pri Božjem grobu je ob-
#	hajala v nedeljo, 30. junija, 100-letnico
#	svojega obstoja. Ta dogodek so obhajali © s posebno šolsko proslavo, z govori, de-9 klamacijami in petjem. Dva učenca sta © brala iz stoletne šolske kronike. Za na-© še bralce smo kroniko prevedli v slo-$ venski jezik in jo prinašamo v izvlečkih: S Kronika humške šole obsega 4 zvezke. © Prvi vpis ima datum: 24. april 1873. Gla-© si se: po zakonu, izdanem 17. januarja © 1870, morajo v kronovini Koroški usta-© noviti in vzdrževati javne ljudske šole. © Prvi člen določa naslednje:
Javno ljudsko šolo je treba ustanoviti povsod tam, kjer je v eni vasi ali pa v več vaseh v okolišu ene ure hoda ali 4 kilometrov, v petletnem povprečju, vsaj 40 šoloobveznih otrok, ki bi morali hoditi v šolo dalje kot 4 kilometre.
Da bi tej postavi ugodili, je šolski okoliš Božji grob, zastopan po krajevnem šolskem svetu, kupil prazno župnišče na Humcu, katero je prodajal prečastiti gospod Jakob Westermayer, spoštovani prošt v Tinjah. Župnijska hiša z vrtom vred je stala 2400 goldinarjev. Hišo so kupili na obroke. Pri podpisu pogodbe so dali 1000 goldinarjev, obvezali pa so se, da bodo naslednje leto dali zopet 700 goldinarjev in plačali ostanek tekom dveh let. Obresti pa ne bodo računali.
Pogodbo so podpisali: Jakob VVester-mayer, prodajalec; Valentin Podgornik, načelnik krajevnega šolskega sveta in naslednji odborniki: Franc Resch, Lorene Pistotnik, Aleš Trampuš in Luka Mueller, kot kupci.
Hišo na Humcu so morali nekoliko preurediti, da je ustrezala šolskim potrebam. Iz dveh sob so naredili eno in 11. novembra leta 1873 so začeli poučevati 80 šolarjev. Prvi učitelj je bil Jožef Apuhal, ki je poučeval na Humcu do leta 1888.
Navdušenje za šolo ni bilo posebno veliko. Cesarsko kraljevi okrajni šolski nadzorniki so večkrat grajali pomanjkljivi obisk šole. Vpisanih je bilo devetdeset šolarjev. Vsi so bili stisnjeni v enem samem razredu. Stanovanje šolskega vodje je bilo temno in vlažno. Vode na hribu pa sploh ni bilo in so jo morali 78 let nositi iz v dolini ležeče vasi Čirkovče. Zadnjih 50 let so za pomivanje zbirali deževnico s strehe in jo shranjevali v bazenu, zgrajenem v senčnati sobi.
Kulturni dom
Pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Kulturni dom" je s svojim delom za načrtovanje in gradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu dosegel točko, ki zahteva, da osrednje organizacije ustvarijo skupno trajnejšo organizacijsko obliko, če želijo realizirati pomembni cilj: postavitev in vzdrževanje kulturnega doma.
Ustanovitev društva »Kulturni dom" na ustanovnem občnem zboru v petek, 27. junija t. I., pomeni važen korak v to smer.
Osrednje organizacije — Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska prosvetna zveza — so v tem društvu zastopane vsaka po pet delegatov.
Od pripravljalnega odbora izdelana pravila je oblast že potrdila. V petek sta bila postavljena tudi upravni odbor (8 članov) in nadzorni odbor (4 člani).
Funkcije so razdeljene tako (Upravni odbor):
predsednik: dr. Janko Zerzer (KKZ) podpredsednik: Karel Smolle (NSKS), Herman Velik (SPZ), Hanzi Ogris (ZSO) tajnik: Rado Janežič (ZSO) namestnik: dr. Erik Prunč (KKZ) blagajnik: Herbert Seher (NSKS) namestnik: Hanzi Weiss (SPZ) člani nadzornega odbora so: Lovro Kašelj (KKZ), dr. Joško Tischler (NSKS), Andrej Kokot (SPZ), dr. Franci Zvvitter (ZSO).
Mesto predsednika (v obeh odborih) prehaja vsako leto na drugo organizacijo po rotacijskem sistemu.
Vse osebe so bile soglasno izvoljene; odbornikom je bilo naloženo, da se najprej prizadevajo za nakup primernega zemljišča za gradnjo. Kot je bilo slišati, je že več ponudb na izbiro.
Leta 1888 so učitelja Apuhala po 33-let-nem službovanju upokojili. Letno je dobival 330 goldinarjev pokojnine, torej nekaj manj kot goldinar na dan.
Naslednja leta je vodil šolo g. Gregor Švi-karšič, katerega je nasledil njegov brat Anton Svikaršič. Bil je zelo marljiv kronist. Zelo obširno je opisal smrt cesarjevega sina Rudolfa in pa žalne proslave v šoli. Pritoževal se je pa nad Pliberškimi mestnimi duhovniki, ki so na Humcu neradi poučevali verouk in neradi maševali. Hoteli so, da naj bi humški otroci prihajali k šolskim mašam v Pliberk ali pa v Nončo vas. Včasih je moral učitelj s šolarji celo v Vogrče k maši.
Zapisal je tudi, da so v šoli 18. avgusta 1891 slovesno proslavili cesarjev rojstni dan in da je načelnik šolskega sveta, kmet Krof iz Nonče vasi, podaril šolarjem sodček piva, ker so takrat pri Krofu še kuhali pivo in ga prodajali gostilnam.
Zanimivo je, da je bil cesarsko-kraljevi okrajni šolski nadzornik, ki je humško šolo pregledoval, tudi vodja 5-razredne ljudske šole v Prevaljah.
(Dalje prihodnjič)
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi vse rojake in goste iz okolice Baškega jezera na
VEČER HRVAŠKE PESMI IN FOLKLORE
ki bo v soboto, 20. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ločah
Vodja skupine: Mirko Berlakovič Gostuje hrvatski folklorni ansambel »KOLO-SLAVUJ" iz Borištofa na Gradiščanskem.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v St. Vidu v Podjuni vabi rojake in goste iz Podjune na
VEČER HRVAŠKE PESMI IN FOLKLORE
ki bo v nedeljo, 21. julija, ob 20.00 v farni dvorani v Škocjanu
Vodja skupine: Mirko Berlakovič Gostuje hrvatski folklorni ansambel »KOLO-SLAVUJ" iz Borištofa na Gradiščanskem.
Prisrčno vabljeni!
»oeooosoooocecoooooeoesceseoooeooooooooooooeeoceeooooeecoeceeeeeeoe
j Wagner: „Das Minderheitenbiiro
bleibt bestehen"
g
8
NT: Herr Landesparteiobmann, sie sind iiber den einstimmigen EntschluB des Volkermarkter Stadtrates informiert. Was sagen sie dazu?
W a g n e r : leh darf dazu feststellen, daB dem Landeshauptmann keine Mog-lichkeiten eingeraumt sind, einer auto-nomen Entscheidung einer Stadt entge-genzuvvirken. Ganz prinzipiell mochte ich aber sagen — das ist meine personliche 9 Meinung —, daB man in unserem Lande d jedem, ganz gleich, vvelcher politischer p oder kultureller Gruppierung er zuzuzah-p len ist, den entsprechenden Versamm-p lungsraum zur Verfugung stellen solite.
NT: Eine Frage zum Biiro des Dr. Pavel Apovnik: Warum ist es sistiert vvorden?
W a g n e r : Es ist der Gffentlichkeit bekannt, daB sovvohl die OVP als auch die FPO nach der Einrichtung dieses Bii-ros im Karntner Landtag den Antrag ein-gebracht haben, daB dieses Biiro vvieder aufgelost vverden muB. Ich habe darauf-hin gesagt, daB ich im Falle meiner Amts-^ ubernahme bestrebt sein werde, dafiir tragen, daB es Losungen hin-sichtlich der Minderheitenfrage nur dann werde, wenn es sich dafiir eine Basis finden wird. Demzufoige ha-nach meinem Amtsantritt die Dienstanvveisung, die von Sima einen Tag vor seinem Abgang erlassen vvorden ist, sistiert, allerdings mit dem deutlichen Hinvveis, daB eine neue Dienstanvveisung von der dVP und SPO" gemeinsam erlassen vvird. Ich glaube, daB dies fur die Minderheit ein sehr groBer Erfolg vvar, vveil mit dieser Festlegung, die dann auch in der Regierung von OVP-Obmann Sacher unterstrichen vvurde, indem er seine Bereitschaft bekundet hat, daB er an der Erarbeitung einer gemeinsamen Dienstanvveisung mitvvirken vverde, immerhin sicher ist, daB das Biiro bestehen bleiben vvird. Es besteht also und zvvar entgegen 9 den Beschliissen der OVP und FPO, die 9 Auflosung des Biiros verlangt haben. Was p fehlt, ist die Dienstanvveisung. Die vvird p jetzt erarbeitet. Ich habe bereits zvvei z Entvviirfe fertiggestellt und MeB einen da-9 von Landeshauptmannstellvertreter Ba-9 cher zustellen. Nun vvarte ich auf seine Antvvort.
NT: Wie schaut eigentlich der neue Abanderungsantrag aus? Enthalt er auch VVunsche der beiden slovvenischen Zen-tralorganisationen?
W a g n e r: Mir sind die Wiinsche der
6 slovvenischen Zentralorganisationen gar p nicht bekannt. Es hat mir niemand von
V	U	---CU.._________x_*___;______i
haupt eine solehe Dienstanvveisung gibt, vveil im Prinzip in der Geschaftsordnung der Karntner Landesregierung festgelegt ist, vver vvas zu tun hat. Das aber steht im Fali Apovnik ebenfalls fest: daB ein A mir zugeteilter Sachbearbeiter dies zu % erledigen hat. Der aber ist in der Person 9 des Dr. Apovnik gegeben.	p
NT: Gibt es eine nationale Gleichbe- 9 rechtigung in Karnten?	O
W a g n e r: Ich glaube, daB die ver- yt fassungsmaBig zu gevvahrleistende Gleichberechtigung in vveitem Bereich ihre Erfullung gefunden hat.
NT: Konnen sie mir einen bevvuBten Karntner Slovvenen nennen, der im Lan-des- und Bundesdienst in Karnten eine Spitzenposition einnimmt?
W a g n e r: So kann man die Dinge nicht sehen, daB jemand nur auf Grund seiner Zugehorikgeit zu einer Sprach-gruppe einen Posten bekommen kann.
In einer Demokratie muB prinzipiell ge-vvahrleistet sein, daB der Tuchtige nach vorne kommt.
NT: Sie meinten, der Tuchtige soli nach vorne kommen. Sind die Slovvenen nun nicht genug tuchtig?
W a g n e r : Wenn man’s genau be-trachtet, gibt es sicher auch Slovvenen in Spitzenpositionen; nur ist es halt so, daB — ahnlich vvie im politischen Bereich — die Deklaration fehlt; si vvollen sich nicht als Angehorige der Minderheit deklarie-ren.
NT: Konkret vvissen sie also fur keinen bevvuBten Slovvenen, der einen Spitzen-posten innehat?
W a g n e r: Wenn ich jetzt einen Slovvenen nennen vvurde, der einen Spitzen-posten innehat, so konnte ich erleben, daB er am nachsten Tag offentlich fest-stellt, er sei kein Slovvene.	9
NT: Warum ist so vvas uberhaupt mog- g lich?	9
W a g n e r: Deshalb, vveil die meisten % Menschen, die politisch nicht aktiv sein 9 vvollen, gerne in der Anonymitat veran- 9 kert sind.
NT: Es gibt den Fali Dr. Grlic. Er in-teressierte sich fur den fruheren Posten des Dr. Apovnik bei der Volkermarkter Bezirkshauptmannschaft. Er suchte um eine Anstellung an, erhielt aber bis dato noch keine Antvvort.
W a g n e r: Stimmt. Es liegt ein An-stellungsansuchen vor, das nicht positiv erledigt vvurde. Der Grund: Es besteht kein Mangel am juristischen Bedarf.
NT: Wer hat nun tatsachlich den Posten von Dr. Apovnik besetzt?
W a g n e r: Dr. Muhri.
NT: Ist er Jurist?
W a g n e r: Er ist ein Jurist.
oooooocooeoooooooooeeeooeooeooeooeeoeeoeoooooooooceooeoceoooeoeoeeee
g
V
V
\
}
V
I*
v
(►
(»
\
v
Bacher zopet potrdil nemško nacinalistično linijo 0VP
■	V današnji številki prinašamo dva
■	intervjuja, ki jih je imel Janko K u I -H mež s koroškim deželnim glavar-
■	jem Leopoldom VVagnerjem in
■	predsednikom OVP Herbertom B a -
■	c h e r j e m.
NT: Herr Landesparteiobmann, sie ha-ben den Brief, den Biirgermeister Hans Glantschnig dem slowenischen Kultu r-verein in Volkermarkt geschrieben hat, in Handen. Wiirden auch Sie diesen Brief unterschreiben?
Bacher: Zunachst mochte ich fest-stellen, dali ich als Outsider zu diesem Brief Stellung beziehe, da iiber das An-suchen des Kulturvereines der slovveni-schen Volksgruppe in Volkermarkt die Gemeinde als Eigentumerin der Neuen Burg entscheiden kann und nicht der Landesparteiobmann der OVP. Ich giaube aber, dafi ich den Biirgermeister der Stadt Volkermarkt gut genug kenne, um zu sagen, dafi er primar Vollzieher eines einstimmigen Beschlusses des Stadtra-tes ist.
NT: Identifizieren sie sich mit der Ent-scheidung des Stadtrates?
Bacher:	Entscheidungen solcher
Art solite man nicht hypothetisch treffen, da ich mit dieser Angelegenheit nicht konfrontiert vvurde. Es gibt aber eine Reihe von konkreten Fallen, wo sie meine Gesinnung und meine Beurteilung in be-zug auf Fragen und Angeiegenheiten der Minderheiten hinlanglich erforschen kon-nen.
NT: Kann man nach dieser Entschei-dung des Volkermarkter Stadtrates mit Biirgermeister Glantschnig an der Spitze sagen, die slovvenische Volksgruppe sei in Volkermarkt gleichberechtigt?
Bacher:	Die slovvenische Volks-
gruppe als Gesamtheit ist meiner Kennt-nis nach sicherlich gleichberechtigt. Hier spielt Art, Zeit und Begehr eine gevvisse Rolle und ich kann mir nicht vorstellen, daB der Stadtrat von Volkermarkt aus
reinen Gefuhlsmomenten heraus eine solche Entscheidung gefallt hat. Ich weiB auch nicht, wie weit das fur Zukunft Gul-tigkeit besitzt. Sicher gehort zur Wahrung der Rechte der Minderheit die mogliche Entfaltung auf dem kulturellen Gebiet, mochte aber auch umgekehrt die Frage stellen, ob eine Ausiibung der kulturellen Tatigkeit nur dann gevvahrleistet ist, wenn sie an einem bestimmten Ort er-folgt.
NT: Konkret zu Volkermarkt: Es gibt dort keinen anderen Ort. Die Neue Burg vvurde auch mit Steuermitteln der slo-vvenischen Gemeindebiirger errichtet. Ha-ben denn die Slovvenen kein Recht auf die Neue Burg?
Bacher: Das hat in erster Linie die gevvahlte politische Vertretung der Gemeinde Volkermarkt zu beurteilen. Man bezieht sich ja in diesem Schreiben auf eine Veranstaltung vor zwei oder drei Jahren, die meiner Erinnerung nach ziem-lich viel Staub aufgevvirbelt hat, weil es dort sehr deutliche Tendenzen gab, die von der Mehrheit Karntens nicht vollig unvvidersprochen vverden konnen. Viel-leicht hatte die Entscheidung anders lau-ten konnen, wenn man sich nicht auf eine schriftliche Antragstellung beschrankt hatte, sondern in einem personlichen Ge-sprach klarlegen konnte, daB eine Wie-derholung der Dinge von 1969 vermieden wird und nicht zu ervvarten ist.
NT: Was konnte nun konkret von der Mehrheitsbevolkerung anlaBlich der slo-wenischen Veranstaltung im Jahre 1969 nicht hingenommen vverden?
Bacher: Ich erinnere mich nur an Gesprache, die ich mit Volkermarktern gefiihrt habe — dies hat ja auch presse-maBig eine Rolle gespielt — und es wird ja in diesem Brief Bezug genommen auf die Veranstaltung „Martin Krpan", wo an-geblich — ich kann mich nur darauf be-ziehen, was ich aus der Presse kenne und in Gesprachen erfahren habe — als Pro-
vokation empfundene Aussagen getrof-fen vvorden sind. Ich war nicht dabei, ich kann es nur vom Horen und Sagen her beurteilen.
NT: Sie haben fruher behauptet, es ge-be eine nationale Gleichberechtigung in Karnten. Konnen sie mir nun einen be-vvuBten Slovvenen nennen, der eine Spit-zenposition in Landes- und Bundesdienst in Karnten inne hatte?
Bacher: Ich giaube, daB ein Mitar-beiter in der Landesveterinardirektion (damit ist Dr. Dumpelnik gemeint), sicherlich keine subalterne Kraft ist.
NT: Zum Minderheitenreferat des Dr. P. Apovnik: LH VVagner behauptet, daB OVP und FPO nach dem Bekanntvver-den der Sima-Entscheidung gegen ein solches Referat vvaren. Stimmt das?
Bacher: Man kann dies nicht als Referat im eigentlichen Sinn bezeichnen. LH Sima holte Dr. Apovnik ins Amt der Karntner Landesregierung, wo er eine besondere Aufgabe bekommen solite. Wir von der OVP vvaren der Meinung, daB eine solche Entscheidung nicht ganz all-taglich ist, vvorauf es zu einem Dring-lichkeitsantrag der OVP und FPO kam.
NT: VVagner sagt aber, daB es sein groBer Verdienst sei, die OVP von der Notvvendigkeit eines solchen Buros uber-zeugt zu haben.
Bacher: Diese Aussage ist unbe-griindet. Ich kann nur vviederholend und unmifiverstandlich sagen, einen Staat im Staate zu bilden, halte ich fur nicht mach-bar und nicht im Interesse des Herbei-fiihrens des notvvendigen Konsens. Die Rechtsnorm eines Buros fur Beratung und Information der slovvenischen Volksgruppe halte ich fur nicht verfassungskonform.
Fur eine Erneuerung der Dienstanvvei-sung sehe ich keinen zvvingenden sach-lichen Grund. Wir haben iiber 300 Akade-miker im Lande, fur die es gar nicht mog-lich und auch nicht notwendig ist, eine gesonderte Dienstanvveisung zu machen. Wenn Dr. Apovnik der Kulturabteilung zu-geordnet ist, dann vvird sein unmittelba-rer Vorgesetzter der Leiter der Kulturabteilung sein.
Kontaktni komite je zopet zasedal
28. junija t. m. je na Dunaju zopet zasedal kontaktni komite, kateremu sta med drugim prisostvovala zvezni kancler Kreisky ter pravosodni mini-ster dr. Broda. Slovence so zastopali dr. Mate vž Grilc, F i 1 i p W a^ rasch, dr. Vospernik (za No-rodni svet koroških Slovencev), Zvezo slovenskih organizacij pa so zastopali dr. Z w i 11 e r , dr. Apovnik ter inšp. V o u k.
Med drugim so na tej seji sklenili, da se bo v zadnjih dneh julija sestal tretji podkomite kontaktnega komiteja, in sicer za sodnijski jezik. Predsedoval mu bo minister dr. Broda. Omenjeni podkomite se bo poleg splošne ureditve vprašanja sodnijskega jezika ba-vil tudi z vprašanji kot so tečaji slovenščine za sodnike, ki opravljajo svojo službo na dvojezičnem ozemlju, nadalje dopolnitev sodnijskih knjižnic s slovensko literaturo in podobno.
Prav tako na programu je bila tudi problematika glede Apovnikovega biroja. Slovenski zastopniki so prosili Kreiskyja, da naj bi interveniral pri deželnemu glavarju Wagnerju in skušal doseči konec prekinitve Simove odredbe glede Apovnikovega biroja. Kreisky temu ni hotel ustreči, pač pa je obljubil, da bo pisal Wagnerju ter se o tej zadevi pozanimal. Wagnerja samega je na seji kontaktnega komiteja zastopal dvorni svetnik dr. Lo-benwein, ker je bil deželni glavar zaradi obiskov podjetij zadržan.
Nadalje so Slovenci zahtevali, da naj bi dobil dr. Apovnik za koroške Slovence iste kompetence, kot jih ima dr. Baumann, ki fungira kot zvezni referent za izobrazbo. Vendarle je celovška VZ trdila, da so Slovenci zahtevali odstranitev dr. Bau-manna, njega pa naj bi namestil dr. Apovnik.
Kreisky je še obljubil, da bodo lahko dijaki Slovenske gimnazije septembra 1975 obiskovali pouk v novem poslopju.
............................................n......i.....i..i..................................................................................................................................................................................................................................................................
BORIS PAHOR :	34
Odkar prebiva v ti hiši z njegovo mamo, jo marsikdaj Preseneti občutek, da že zdavnaj živi z njo; kakor da je Danilova mati dobra sorodnica, o kateri so ji govorili v de-tir>skih letih in o kateri je zmeraj sanjala- Ne, ni je sram Sv°je preteklosti, a rajši se je ne dotika, da se njene podobe ne cepijo na sedanjost, se ne pomešajo vanjo. Seve, misli na sedanjost, ne misli s tem samo na ta kraj, na barkovljansko predmestje, zakaj tudi tukaj je marsikatera ^er|ica boječa kakor njena mama in zamenja svoje slo-Venske besede z italijanskimi, ko sreča osebo na rebri, po kateri se vzpenja domov, ampak misli prav na ozračje, ki 9a Polni z odločnostjo in močjo visoka ženska postava.
trdega ni na nji in tudi nič kmečkega ne, njene poteze 'n njena drža razodevajo dobro resnost in izbrani mir Iju-Pri katerih se tenkočutnost spaja s klenostjo značaja. Takšni ljudje niso redki v delavskih četrtih in kmečkih Predmestjih in so po navadi tisti, ki so iz ljubezni do knjig 2ačeli skrbeti za knjižnico prosvetnega društva.
O skrbi za društveno knjižnico pri nji seve nima smisla, da človek govori, ker so barkovljansko društvo zajeli plahni leto dni po upepelitvi Narodnega doma in nekaj dni P° požigu društva na Vrdeli in v Rojanu; a ona ima omaro s knjigami v svoji sobi in še posebno skrivališče zunaj Pfed hišo, najbrž v zidu, ki zaslanja štirikoten vrtiček. Tu-kai ima Kaplana Martina Čedermaca, Graničarje, brošuro, izdano ob petdesetletnici Edinosti in Čermeljevo knjižico *-a minorite slave en Italie. In ni jih skrila samo zato, pravi, da bi jih ob morebitni preiskavi ne iztaknili, ampak pred-Vsem zato, ker ne mara, da bi jih izgubila. Pravi, da jih lrria v kositrni škatli, tako da vlaga ne more do njih. Ne, ne> seveda niso knjige zmeraj skrite, toliko bralcev so že °bšle, a ko se vrnejo domov, morajo v kositrno skrinjico;
sama jo je dala narediti in rekla delavcu, da je za listine, za spričevala, za pokojninsko knjižico. Ne, Čermeljeve ni posodila, samo Danilo jo je enkrat vzel, odkar jo je prinesel, a ko se je vrnila, ni odšla več nikamor.
A nji da jo rada posodi, je rekla, tudi sama bi jo brala, če bi znala francoski. In tako se je poglobila vanjo v sobotnem popoldnevu in jo končala pozno sredi noči. Gotovo, v glavnem so bili to podatki dvajsetletne zgodovine, ki jo je na splošno poznala, a zdaj je imela prvič priliko, da je bila pred njenimi očmi stvarnost v številkah, imenih, letnicah in izvlečkih dokumentov. Pri tem pa je niso toliko zanimali različni zakoni, dekreti in ukazi, s katerimi so bile odpravljene slovenske šole, društva in trgovske ustanove, pa tisti, ki so določali poitalijančenje krajevnih imen, krstnih imen, priimkov na splošno in priimkov na nagrobnih kamnih, ampak predvsem dogodki, ki ni nikdar slišala o njih. Tako divjaštva na Reki in na otokih za časa vladanja pesnika D’Annunzia, napad med službo božjo v Baški, pobijanje neoboroženega ljudstva, izgon škofa Mahniča, ker se je uprl barbarstvu, odstranitev škofa Sedeja, izgon devetdesetih duhovnikov, odstavitev škofa Fogarja, obenem pa prihod na izpraznjena apostolska sedeža ljudi, ki jim je prva skrb zatrtje slovenskega jezika v cerkvi. Gledana iz razdalje, nudi pravzaprav ta krvava doba kljub svoji nesreči veličastno podobo, ki ji najbrž v teh povojnih letih v Evropi ni enake. Tako streljanje v šentjakobski cerkvi, streljanje v cerkvi svetega Antona ob Kanalu, sežiganje knjig iz vrdelske knjižnice pred Verdijevim spomenikom, vklenitev profesorja Verba, ki je prišel v Trst zaradi predavanja o dušeslovju in katerega vodijo z lisicami na zapestjih na policijo, da si tam o njem vzamejo antropome-trične podatke. Ali pa tisti primer v rojanski cerkvi. Ker je v Barkovljah italijanski duhovnik sledil ukazom oblasti in so morale na policijo pevke, ki so pele na koru, so bar-kovljanske žene odhajale opravljat svojo pobožnost v Rojan; seve so fašisti prišli kričat in razgrajat tudi tja. Maj je bil in duhovnik in ljudje so na divjaštvo odgovorili tako, da so vsi skupaj pokleknili in je svetišče objela napeta tišina.
Brala je dolgo v noč in se kdaj pa kdaj ustavila, kakor da si hoče vtisniti v spomin vsak dogodek posebej; obenem se je njen pogled pomudil ob Danilovi knjižnici in tako je v mislih pritrjevala njegovim dokazom, da so Slo-
venci pod Italijo kljub splošnemu in grobemu terorju pokazali veliko vero v svojo samobitnost in, hkrati s tem, trmasto zagrizenost odpora. In da ne sme, je rekel, seštevati samo primere, ko se je upor pokazal v sabotaži, v eksploziji bombe računati predvsem z zgoščenim, nemim, hote topim upiranjem množice. Saj da je imela prav, ko je ugovarjala Robertu, da je pouk slovenščine dvema ducatoma mladih ljudi majhna stvar, prav tako ni veliko, če se dijaki zberejo na plesu, ob miklavževanju ali na tečaju v gorah; a misliti mora, je rekel, da se s tem ustvarja tisto jedro, ki bo jutri kvas zdaj samo topo uporni množici. In tako jo je skoraj prepričal, da ni slovenska skupnost čreda, ki se je razbežala, ampak zavedno in snujoče občestvo. In Čermeljeva knjiga ji je zdaj dokaz te zavednosti in te zrelosti, ker resno in trezno prikazuje usodo Primorske svetu. In predstavlja si odposlance pri Družbi narodov, kako berejo o profesorju Vebru, ki ga vodijo po tržaških ulicah vklenjenega, ker je prišel iz Ljubljane predavat o psihologiji; in ji je, kakor da s tem tudi sama rešuje svojo mladost, zakaj to, kar jo je zmeraj najbolj trlo, je bila zavest, da za suženjstvo njenega rodu nihče ne ve, da slovenski ljudje ginevajo kakor mačke, ki jih, zavezane v vrečo, neslišno utopijo. Zdaj pa, odkar Jugoslavija ni preveč vneta za obrambo svojih zamejskih bratov, posebno pa, odkar se Stojadinovič brati z ducejem, takšna knjiga, ki v francoščini in angleščini kroži po Ženevi, Parizu in Londonu, odtehta marsikatero razočaranje. Zakaj tam je človek prost, tam lahko bere, kar hoče, napiše proti vladi, če je treba, pokaže svoje nezadovoljstvo s tem, da gre na ulico. Ob ti misli pa se ji spet zdi, da se približuje grlu nevidna roka, ki jo hoče zadušiti. Takšen občutek dušenja je večkrat imela doma, ko je bila nemočna ob obnašanju sestre, a zdaj to moro brez težave odpodi, ker se zaveda, da spi na drugi strani ozkega mostovža Danilova mama. Saj, tukaj ni Pariz, kjer človek lahko bere, kar hoče, a tudi podoba žene, ki si je sredi strahovlade dala narediti pločevinasto škatlo za shrambo prepovedanih knjig, je vredna človeškega ponosa. Zakaj res je lepa prostost, v kateri se človek lahko razdaja, a vendar ima svojo posebno žlahtnost tudi zgoščeni pogum, ki kakor seme neizmerne vztrajnosti postane rodovitno, ko je skrito v naročju zemlje.
(Dalje prihodnjič)
r---------------------—--------------------------------------------------->
Dejstvo, da eden izmed najvažnejših členov avstrijske državne pogodbe po devetnajstih letih ni realiziran, napolnjuje s skrbjo poleg koroških Slovencev, vedno več pošteno mislečih nemško govorečih Avstrijcev. Spoznali so namreč, da z državo, ki ni pripravljena izpolniti svoje lastne pogodbe, nekaj ne more biti v redu. S tem v zvezi pa ugotavljajo, v kako neurejenem odnosu do koroških Slovencev pravzaprav so merodajni avstrijski krogi. Med te pošteno misleče Avstrijce lahko brezdvomno prištevamo časnikarja WOLF IN DER MAUR, ki piše za katoliški dunajski tednik „DIE FURCHE". „Die Furche" našim bralcem gotovo ni neznan: saj je že o naši narodnostni skupnosti objavil celo vrsto člankov, kjer so se pisci trudili za objektivno tolmačenje naših problemov. Tokrat objavljamo dva izredno dobra članka, ki ju je Wolf in der Maur napisal za dve junijski številki omenjenega dunajskega tednika.
v----------------------------------------------------—___________________J
S Rund um den 19. Jahrestag der Unter-# zeichnung des osterreichischen Staats-8 vertrages gab es in Karnten auf Haus-8 vvande gemalte proslovvenische Parolen ® und einige vvenige Betrachtungen zum ® „Minderheitenproblem“ in einigen we-® nigen osterreichischen Tageszeitungen.
Beides, die Parolenmalerei und die Betrachtungen, machte deutlich, ein wie gesto rtes Verhaltnis zu diesem Problemkreis immer noch besteht. Die aufgemalten Parolen druckten aus, was jedermann weil3: daB Osterreich seit 19 Jahren mit der vollen Er-fullung des Artikels VII des Staatsvertrages in Verzug ist und auch wer kein Freund von Parolenmalerei ist, kan n deren Wahr-heitsgehalt leider nicht bestreiten. Die pu-blizistischen Betrachtungen aber simplifi-
zieren das Problem zumeist und geraten in gefahrliche Nahe von Einseitigkeit. Wer je den osterreichisch-italienischen Konflikt um Sudtirol aufmerksam verfolgt hat, wird das unangenehme Gefuhl nicht los, daB bei uns ungefahr so argumentiert wird, wie ein groBer Teil der italienischen Presse argu-mentierte, bevor es zum „Paket“ kam, das eine Wendung zum Positiven brachte.
Dem „Ortstafelgesetz“ wird zum Beispiel nachgesagt, es habe sich als „undurchfuhr-bar“ erwiesen. Das ist nun ganz gevviB nicht der Fali gevvesen. Nur weil sich die Bundes-regierung entschloB, das NiederreiBen zwei-sprachiger Ortsbezeichnungen guasi hinzu-nehmen und deren VViederaufstellung — und damit das Gesetz! — nicht zu vollzie-hen, blieb es undurchgefuhrt. DaB es sich dabei um einen gefahrlichen Prazedenzfall handeln konnte, ganz dazu angetan, die Rechtsstaatlichkeit der Republik bis in ihre Grundfesten zu erschuttern, dammert erst sehr allmahlich. Der damit verbundene „Ge-sichtsverlust" Osterreichs ist noch nicht ein-mal annahernd erkannt vvorden.
Man sprach auch davon, eine einvernehm-liche Losung der Probleme sei nicht mehr zu erhoffen. Die Minderheit sei eben dage-gen. Selbst wenn das stimmte — es stimmt aber nicht! — lage eine unlogische Erkla-rung vor. Einvernehmlich bedeutet ja, daB beide Seiten aufeinander zugehen mussen, also nicht nur die Minderheit auf die Mehr-heit, sondern auch umgekehrt. Von solchen vvohltatigen Schritten entfernt sich aber die
Politik zur Zeit immer vveiter. Indem man auf einem Modus der „Minderheitenfeststel-lung“ beharrt, den nicht nur die Karntner Slowenen ablehnen, sondern fast alle euro-paischen Minderheiten (auch die Siidtiroler haben das einst abgelehntl), verhindert man den Konsens im Grunde vvissentlich und einige verhindern ihn wohl auch absicht-lich.
Man darf nicht davon ausgehen, daB der Artikel VII sich „am Verlangen der Minder-heit“ orientiert, dem man irgendvvann ein-mal und irgendvvie nachgeben vverde. Der Inhalt dieses Artikels steht sehr eindeutig vor uns (von „Minderheitenfeststellung als Voraussetzung" enthalt er nichts) und die-ser Artikel wurde freivvillig unterschrieben. Er stellt also eine vertragliche Verpflichtung
dar, die nicht nach irgendjemandes beliebi-gem Verlangen interpretierbar ist. Und nicht vom Artikel VII leitet sich die Malaise der karntnerischen und osterreichischen Min-derheitenpolitik ab, sondern von dessen Nichterfullung! DaB nun die Minderheit sich um Schutz und Hlife „nach Laibach und Belgrad wendet“, wie eine groBe Zeitung richtig feststellte, ist kein einmaliger Vor-gang, sondern ein naturlicher.
Jugoslavvien ist dem Staatsvertrag beige-treten, also in einem ganz gevvissen Sinne auch Partner des Artikels VII und die Karntner Slovvenen tun — nach 19 Jahren! — nichts anderes als unsere Siidtiroler Bru-der zuvor getan haben; sie vvenden sich an ihre Schutzmacht. Als Italien das Gruber-de-Gasperi-Abkommen durch allerlei Kniffe und Interpretationen bis auf Nuli entvvertet hatte, betrieben die Siidtiroler (mit Erfolg) die Internationalisierung des Streitfalles und verschafften sich Osterreich als Sekundan-ten. Zum Gliick siegte am Ende — der Weg dahin war miihsam und sogar blutig! — Vernunft und guter VVille. Ausgerustet mit dieser Erfahrung, muBte es Osterreich ei-gentlich leichter fallen, sich in der Frage der Karntner Slovvenen verniinftig zu orien-tieren. Soviel anders ist diese namlich nicht beschaffen.
Mit allgemeinem Bedauern wird eine „Ab-kiihlung des Verhaltnisses zu Jugoslavvien" konstatiert; aber es herrscht zur Zeit vvenig Einsicht darin, daB dieses Verhaltnis von der Minderheitenfrage nicht losgelost vverden
kann. Aus vielen Grunden kan n Jugoslavvien nicht von der vollen Erfiillung des Artikels VII Abstand nehmen. Jeder politisch e rf a hrene Realist vvird das begreifen.
Wenn aber der Zustand der Nichterfiil-lung vveiterhin andauert, dann vvird man mit noch ganz anderen Vervvicklungen zu rech-nen haben. Erstens ist es nicht anzunehmen, daB sich die Karntner Slovvenen einem solchen Zustand fugen vverden, das ist auch von ihnen nicht zu verlangen. Wer begibt sich schon einer NutznieBung vertraglicher Abmachungen freivvillig? Um kein MiBver-standnis aufkommen zu lassen: kurzlich h o rte man die Ansicht, die Karntner Slovvenen genossen ja ohnedies die gleichen Rechte vvie jeder andere Osterreicher auch, vvas also vvollen sie denn eigentlich? Aber darum geht es nicht. Im Staatsvertrag vvur-den ihnen einige vveitere Rechte zugesichert und nur um diese, wenn man will, zusatz-lichen Rechte geht es. Unter anderem be-findet sich darunter das Recht auf Gebrauch der slovvenischen Muttersprache vor Amtern und Gerichten in gevvissen Bezirken; um zvveisprachigen Schulunterricht unter gevvissen Voraussetzungen (Elternrecht); um zvveisprachige topographische Aufschriften, ebenfalls in gevvissen Gebieten. Damit soli die freie soziale, kulturelle und politische Entvvicklung der Minderheit garantiert vverden.
Was die Amts- und Gerichtssprache be-
trifft, so gibt es daruber zur Zeit nur Ver-ordnungen. Die Minderheit šahe lieber eine gesetzliche Regelung, da Gesetze nicht ohne vveiteres riickgangig gemacht vverden konnen (der Nichtvollzug des „Ortstafelge-setzes" ist eine einvvandfrei ungesetzliche Aktion!), Verordnungen aber schon. Auch andere Kuriositaten, vvie die Einsetzung ei-nes „Slowenenreferates“ in der Karntner Landesregierung durch den scheidenden Landeshauptmann Sima und die „Stille-gung" dieses Referates durch seinen Nach-folger, Landeshauptmann Wagner, fordern in der Minderheit das Gefuhl, gefrotzelt zu vverden, vvas immer da fiir interne VVider-spruchlichkeiten und Grunde vorliegen mo-gen. VVurden vvir uns, solite man sich fra-gen, gerne und vvillig 19 Jahre frotzeln lassen? Und, so muB man vveiter fragen, ist es klug, eine solche Politik zu machen?
Wir alle sind geschichtliche und leidtra-gende Zeugen, zu vvelchem Ende sovvohl ungefestigte und haltlose „Erfullungspolitik“ als auch herostratische, „Nichterfullungspo-litik" fuhren konnen. Das solite uns bevve-gen, am 20. Jahrestag der Unterzeichnung des Staatsvertrages anders, namlich besser, dazustehen.
Was die jugoslavvische Haltung betrifft, mussen vvir einiges beriicksichtigen, vvas diese bestimmt. In der Tat leben in Jugoslavvien „nur nationale Minderheiten", das heiBt also: mehrere Volker zusammen. Dabei kommt es auch zu Schvvierigkeiten, die gerade der Osterreicher verstehen solite. Doch bedeutet dies, daB Jugoslavvien in seinen Grenzen eine sorgsame, ausgevvogene und vveit uber das sonstvvo iibliche AusmaB hinausgehende „Minderheitenpolitik“ trei-ben muB. So ein Staat kann nicht beliebig belastet vverden durch unergiebige Minder-heitenpolitik seines oder seiner Nachbarn. Er reagiert seismographischer, vveil seine Volker seismographisch reagieren.
Wir vvissen, daB Jugoslavvien fiir diese Fragen so besonders neuralgisch ist, vveil sie auch zvvischen Roosevelt, Churchill, Stalin und Tito eine enorme Rolle spielten. Roosevelt und Churchill zum Beispiel wa-ren immer der Ansicht, daB, wenn Jugoslavvien sich „zwischen West und Ost" nicht halten und erhalten konne, man eben „Ser-ben und die anderen voneinander trennen solite", vvobei „die Serben" zur sovvjeti-schen, „die anderen" zur vvestlichen Inter-essenssphare gezahlt vverden vvurden. Von Stalin vvird berichtet, daB er solche Gedan-ken nicht sehr energisch vvidersprochen habe. Einzig Tito vvar unbeirrbar dagegen. Nun muB man das, vvas im Verlauf eines vveltpo-litischen Ranke- und EinfluBspieles ausge-sprochen vvurde oder vvird, nicht immer fiir bare Munze nehmen. Die Diplomatenspra-
che bedient sich vieler Wendungen und Be-hauptungen, die einer naheren Priifung nicht standhalten. Aber fiir die unmittelbar Be-troffenen, diesfalls fiir die Volker Jugosla-wiens, bleibt da immer ein Rest zuriick, der sich ins Irrationale steigern kann. Deshalb auch ist Jugoslavvien als Foderation siidsla-wischer Volker (unter denen aber auch Al-baner, Magyaren, Deutsche und Italiener leben) so ungemein allergisch. Man darf nicht daruber hinvvegsehen, daB es dieser Allergie im Falle Osterreich und Karnten nie vvirklich freien Lauf gelassen hat. Und davon darf man vviederum nicht ableiten, daB diese Allergie beliebig strapaziert vverden konnte. Im Gegenteil: vveit voraus-schauender vvare es, anzunehmen, daB schon sehr bald eine Situation eintreten konnte, in vvelcher das Problem von seinem Kern und von dessen Umvvelt her in hoch-stem MaBe internationalisiert vverden wiir-de.
In diesem Zusammenhang vvird es vvenig interessant sein, vvarum es in Karnten zu keiner Losung gekommen ist. Da der Artikel VII UmriB und Inhalt der Losung enthalt, vvird nur uber dessen Erfiillung geredet vverden. Da vvir uns aber 19 Jahre Zeit gelassen haben, kann es geschehen, daB plotzlich uns gesagt vvird, vvie nun die Er-fiillung auszusehen hat, vvas sicherlich kei-ne gunstige Position fiir uns vvare.
Karntner Sozialisten und auch die SPO-Zentrale in Wien argvvohnen, OVP und FPO vvollen „die Regierung" sozusagen „ins of-fene Messer laufen lassen". Im sich dahin-schleppenden Stadium von kommissionel-len Ervvagungen, parlamentarischen und Parteienverhandlungen kame „die Regierung" — auch durch auBenpolitische Ereig-nisse — in „Zugzwang“, der vviederum, vvie im „Ortstafelkrieg“ schon gehabt, die SPO schvver maltratieren konnte. Dafiir bestehen in Karnten tatsachlich „giinstige Voraussetzungen", die der SPO bei den nachsten Landtagsvvahlen schvver zu schaffen machen diirften. Schon hat man slovvenische Kandidaten aus den SPO-Listen eliminiert, vvas den SchluB zulaBt, die SPO in Karnten vverde zumindest den GroBteil bisher ihr ge-vvidmeter „Slowenenstimmen“ verlieren. Als „Erfullungspolitiker“ vverde sie aber auch keinen Sukkurs mehr von den sogenannten „Nationalen“, deren es auch in der SPO Karntens viele gibt, erhalten. Der „Sturz des sozialistischen Landeshauptmannes", seit 1945 auBerhalb jeder Ervvagung oder Hoffnung, scheint greifbar nahe, mit allen Folgen.
Das ist gevviB gediegene Taktik und vvenn es sich nicht um einen Vertrag und um ein zvveifelsfrei auch zvvischenstaatliches Problem handeln vvurde, eben auch das legitime Riistzeug der Parteipolitik. In der ganzen Dimension der Minderheitenpolitik ist davon jedoch absolut nichts zu halten. Erstens, vveil dann eben ein „nichtsozialistischer Landeshauptmann" die Malaise zu spuren bekame, unter noch erschvverten Umstan-den. Zvveitens, vveil das Risiko in keinem Verhaltnis zum Erreichbaren steht. Drittens aber, vveil es sich schlechterdings um ein unmoralisches Spiel mit Menschenrechten und Menschenschicksalen handeln vvurde, solite das alles vvirklich so kommen.
GevviB, auch der Mehrheit vvird einiges zugemutet. Was ihr aber tatsachlich vvie Zumutung erscheint, erhalt diesen Charak-ter nicht durch den Artikel des Staatsvertrages, sondern durch dessen Nicherful-lung, die gevvisse Teile der Mehrheit in den Glauben versetzte, der Artikel VII sei ohne-hin nicht ernst gemeint, sei bloBe Camou-flage, zu Papier gebrachtes Augenzvvinkern der Auguren. Dieser Irrglaube, der sich mit den bestehenden und den noch kommen-den Realitaten nicht vertragt, ist es, der so viele Angehorige der Mehrheit irritiert und erschuttert. Bis zu einem viel zu hohen Grade sind die drei fiihrenden Landesparteien, SPO, OVP und FPO, bereits Opfer dieses Irrglaubens, gegen den sie nicht aufzutreten vvagen, vveil sie davon mehr als bloB einen „Gesichtsverlust“ befurchten.
Genau dies aber vvare die Zeit und die Situation, in vvelcher sich alle Beteiligten von den vvirklichen oder nur vermuteten Zvvangen befreien muBten. Die SPO davon, daB durch Lavieren fiir sie noch irgend etvvas zu gevvinnen sei. Die OVP vom Un-behagen, daB eine vernunftige, einverstand-liche Losung dazu fuhren konnte, daB etli-che „Nationale“ von ihr zur FPO abvvandern und die FPO davon, daB sie auf Dauer eine „nationale Politik" auBerhalb der vertrag-lichen Modalitaten und auBerhalb der histo-rischen und politischen Realitaten dieses (Dalje na 7. strani)
DaB irregeleitete Narren am „Hause der Heimat" im karntnerischen Miklauzhof eine Bombe legten, scheint wie Wahnsinn; und doch hat es Methode. Es ist der ewig gleiche Vorgang, den Unvernunft und Unbelehrbarkeit erzeugen: Gevvalt, die immer neue Gewalt hervorruft, worin schlieBlich Recht und Vernunft untergehen. Es gibt keinen Unterschied zvvischen „Gewalt gegen Sachen“ und „Gewalt gegen Personen", mit der einen Abart beginnfs, bei der zweiten endeVs. Wer immer die kiihne Frechheit besitzt, tur Gewalttaten „die Verantwortung“ zu ubernehmen, was in Wahrheit nichts mit Verantwortung, sehr viel aber mit geheimgehaltener Urheberschaft zu tun hat: er schadet der Sache, die er zu verteidigen vorgibt, zumeist absichtlich, seltener aus Dummheit. Er schadet zuerst und zuletzt, also durchgangig, auch jenen, denen zu niitzen er vorgibt: den Menschen.
V
-V
DaB dies in Karnten n o c h Allgemeingut ist, durfte man mit einer gevvissen Befriedi-gung feststellen: alle, von ganz links bis ganz rechts, von Reprasentanten der slo-Wenischen Minderheit bis hin zu jenen, die eine „nationale Mehrheit" zu reprasentie-ren meinen, distanzieren sich von dem At-tentat. Das ist schon.
Weniger schon ist es, daB die Massenme-dien und auch der ORF der energischen und giaubwurdigen Distanzierung der slovve-nisch-karntnerischen Reprasentanz vvenig oder gar keine Resonanz geliehen haben. Das ist eine Benachteiligung, die zu ver-hangnisvollen Assoziationen beitragen kann und ganz allgemein das Klima nicht beru-higt, sondern vergiftet.
Bomben krepieren bekanntlich nach allen Seiten. Und so rief auch diese Bombe — es war ubrigens nicht die erste, die in Karnten gezundet wurde — auf allen Seiten VVirkun-gen hervor, zum Teil recht unterschiedlicher Natur. Die ubelste davon: der sogenannte „ Karntner Heimatdienst“ benutzte das bos-artige Ereignis zu einer Politisierung, die in der „Gretchenfrage'‘ an die beiden Bundes-prasidentschaftskandidaten gipfelte, wie diese es mit der von den „heimattreuen Ver-banden geto rde rte n Minderheitenfeststel-lung“ hielten. Abgesehen davon, daB selbst-verstandlich auch die Karntner slovvenischer Abkunft heimattreu sind, vveil unzvveifelhaft Karnten auch ihr Heimatboden ist, den sie Neben und auf ihre VVeise pflegen, muB man sich davor fiirchten, wenn nun die „Minder-heitenfragen“ parteipolitisch akzentuiert vverden. Denn es geht dem „Heimatdienst“ ja nicht nur um die personlichen Auskiinfte der beiden Kandidaten, es geht ihm um eine politische Aufladung des Probiems knapp vor den voraussichtlich im Marž 1975 statt-findenden Landtagsvvahlen.
Auch eine andere politische Aufladung folgte auf dem FuBe. Gleich nach dem Atten-tat vvurde in nachster Nahe von Miklauzhof eine GroBkundgebung des „Karntner Hei-matdienstes" und des „Abwehrkampferbun-des“ abgehalten. Man hatte sich einen be-sonnenen Stil erhofft, doch vvurde man darin enttauscht. Der Obmann des „Heimatdien-stes“, Doktor Feldner, sparte nicht mit reich-Nch unartikulierten Ausfallen gegen Jugo-slawien und Slovvenien, auch geizte er nicht mit der vvortgevvaltigen Erzeugung einer oeuen „Abwehrkampf-Stimmung“ — fur die
Gestorte Verhaltnisse in Karnten
(Nadaljevanje s 6. strani)
Raumes noch sehr viel langer mit Erfolg durchhalten konnte.
Sovvohl unter den Angehorigen der Minderheit als auch unter jenen der Mehrheit ^uBte sich die Einsicht verbreiten, daB der-art ungeloste Probleme zuletzt einen Radi-^alismus, da wie dort, auf den Plan rufen, der kaum noch zuruckzupfeifen sein vvurde. Die Welt ist voli von Beispielen, vvie dann |enseits von Politik und Vernunft sich eine ^irklichkeit breitmacht, von der man in sei-nen schlimmsten Nachten nicht einmal zu traumen wagt. Da gilt dann — wenn noch lr9end etvvas gilt — „das Recht der Starten" (Faustrecht, das heute mit Dynamik 9enommen wird), Irritation vvie Faszination ®rWeisen sich als nicht mehr steuerbar, die “eruchtigte Lunte glimmt am beruchtigen ulverfaB. Weise Spriiche, gegenseitige Schuldvorhaltungen und andere Beschvvo-rungszeremonien vverden davor gegen-standslos, ja, lacherlich.
^s gibt eine v/eitverbreitete Ansicht, es ^dnne und vverde dazu nicht kommen. Ich fdrchte, diese Ansicht ist falsch. Langst hat s'e Indizien gegen sich. Man solite es auf ^en „Wahrheitsbeweis“ — den beiden Vol-*err> zuliebe! — nicht erst ankommen las-sen.
(Die Furche Nr. 23, 8. Juni 1974)
es nicht die geringste Ursache gibt •—, er bediente sich uberdies der ublen rhetori-schen Floskel, vvas denn die Slovvenen ei-gentlich noch alles vvollten, da sie ja ohne-dies „alle Rechte genieBen, die alle anderen Staatsburger auch haben“. Damit hegte er jenen vveitverbreiteten Irrtum, den Slovvenen vverde ohnedies rechtens nichts vor-enthalten; ihre Anspruche seien daher irre-dentistischer Naturn und liefen darauf hin-aus, Sudkamten von Osterreich loszutren-nen.
Das alte Spiei mit der „Urangst“, das zu nichts anderem fuhrt als zu Gevvalttatigkei-ten infolge Panik. Denn bevor kann man die Augen nicht verschlieBen: dem Gevvalt-streich der Bombenleger ging schon ein an-derer voraus, als man im „Ortstafelkrieg“
vveltanschauliche und viele andere, woraus schliissig folgt, daB die „Slowenische Liste" nicht mit einer des ..Volkstumsbekenntnis-ses“ gleichgesetzt vverden kann; aber es ist ein Fortschritt, vvenn die Minderheit nach selbstandiger politischer Vertretung strebt, vveil diese einen verbindlicheren Charakter hat als er im „Unterschlupf“ gefunden vverden kann. Im ehemaligen stellvertretenden Bezirkshauptmann Dr. Apovnik hat man einen Kandidaten von Ansehen und Fahigkeit gefunden, vvas einen VVertzuvvachs fur die Landespolitik bedeuten kann. Jenseits aller subjektiven Meinungen mochte man hoffen, daB er den Einzug ins Landesparlament schafft. Der besseren Klarheit vvegen.
Fur die SPd ist diese Kandidatur von hoher Bedeutung. Da sie stets den groBeren Teil slovvenischer Stimmen erhalten hat, sind ihre VVahlchancen durch diese auch am starksten beeintrachtigt. Auch fur die OVP ergeben sich Folgen. Erstens muB auch sie damit rechnen, slovvenische Stimmen zu ver-lieren und zvveitens tritt die politische Reprasentanz der Minderheit, falls diese zu dem ervvunschten und moglichen Mandat gelangt, endlich zvvischen die beiden Par-teilen, die kunftighin argloser, vveil nicht auf Stimmenfang berechnet, uber die Minder-heitenpolemik miteinander reden konnten. Fur die FPO andert sich, vvenn auch indi-rekt, ebenfalls einiges. Zunachst geht die er-folgreiche Anvvendung hintergriindiger Ver-
gen nicht einseitig begunstigen. Das ist genau jene Geisteshaltung der Uberpartei-lichkeit, die in Karnten bisher in der Minder-heitenfrage eher schvvachlich vertreten war. Denn vvenn auch andersetis „Heimatdienst“ und „Abwehrkampferbund“ ihre Organisa-tion nach uberparteilich sind, so guellen von dort in ununterbrochener Folge Forderun-gen, Anspruche, Resolutionen und anderes mehr hervor, die nur parteipolitisch befrie-digt vverden konnen, vvoraus sich ergab, daB der „Fleimatdienst“ in den Augen des Vol-kes „eher der OVP und/oder der FPO nahe-steht" als etvva der SPO. Ob das vvirklich so ist oder nicht, spielt angesichts der Optik eine geringere Rolle.
Der neue SP-Landeshauptmann VVagner hat sich bezuglich der Minderheitenfrage einen Kurs zurechtgelegt, der sich von dem seines Vorgangers Sima deutlich unterschei-det. Sima vvar bestrebt, „die Frage im Lan-de zu losen", auch vvenn die Gesetzgebung im Rahmen des Artikels VII dem Bund zu-fallt. VVagner macht die „Vorrangstellung“ des Bundes mit FleiB und Beharrlichkeit deutlich und vvill sich im Lande vor allem auf „erzieherische MaBnahmen" beschran-ken. Diesen sind, nach Lage der Dinge, frei-lich enge Grenzen gesetzt. Der „runde Tisch", an dem sich die Parteien und Ver-bande und die Minderheit zusammenfinden sollen, vvird zunachst nicht stark freguentiert und durfte uberhaupt erst nach den VVahlen,
Karnten nach der Bombe
VON WOLF IN DER MAUR
nicht minder gevvalttatig zvveisprachige Orts-tafeln umlegte und damit ein auf legale VVeise zustandegekommenes Gesetz durch illegale Handlungen beugte. VVie falsch es vvar, sich dieser Gevvalt zu beugen, vvird seither in beangstigend laufenden Ereignis-sen bestatigt!
In der Tat verhalt es sich mit den „An-spruchen der Slovvenen" ganz anders. Sie haben nicht nur die allgemeinen staatsbur-gerlichen Rechte, ihnen steht auf Grund des Staatsvertrages, Artikel VII, auch eine An-zahl von Sonderrechten zu. Und nur um diese, beziehungsvveise um jenen Teil, der noch nicht erfullt vvorden ist, geht es! Diese Rechte sind keinesvvegs eine Konstruktion der sogenannten „Minderheit“, sondern sie ge-hen aus einem freivvillig und feierlich ge-schlossenen, internationalen Vertragsvverk hervor, auf vvelchem sich unsere staatliche Existenz grundet. Vertrage sind nicht nur zu erfullen und das Verlangen nach Erfullung ist kein unmaBiger Anspruch, solche Vertrage sind aber auch nicht zu umgehen. Friiher oder spater mussen sie vvirksam vverden. Dafur gibt es rechtliche, moralische und politische Voraussetzungen, die vveder durch Bomben, noch durch „Tafelsturme“, noch durch feurige Reden aus der VVelt zu schaffen sind.
Die Bombe vvurde in einem Augenblick gezundet, da sich bemerkensvverte Veran-derungen in Karnten zeigen. Irgendvvie mo-gen die Attentater darauf EinfluB zu nehmen vvunschen; man mochte hoffen, daB der Erfolg versagt bleibt.
Eine der Veranderungen ist es, daB der „Klub der slovvenischen Gemeinderate" sich entschlossen hat, zu den Karntner Landtagsvvahlen eine eigene Kandidatur anzu-melden. Das solite man begruBen, denn bisher fand das „s!owenische Element" parteipolitisch Unterschlupf in der SPO-Frak-tion und zeitvveise auch in jener der OVP, dort allerdings nur mit „beratender Stim-me“. „Windische“ vviederum gab es in der OVP-Fraktion und in jener der FPO. Das hat letztlich zu nichts anderem gefuhrt, als daB die slovvenische Minderheit sich unter-schiedlichen parteipolitischen Praferenzen und Opportunitaten ausgesetzt sah und an-dersherum die Parteien sich gevvissen Praferenzen und Opportunitaten hinsichtlich der Minderheit ausgesetzt fuhlten. Da sie aber alle (SPO, OVP und FPO) auch das „nationale Element" in ihren Reihen und Fraktionen pflegten und pflegen und auch darin einander konkurrenzieren, konnte dieser Zustand zu nichts fuhren.
Man vvird z vvar einsehen mussen, daB es heute sehr viele Grunde mehr fur eine Wahl-entscheidung gibt als nur die Frage der Minderheit, namlich soziale, okonomische,
dachtigungen „antinationaler Krafte" in den GroBparteien verloren. Mit anderen VVorten, der “nationale Alarm" ist nicht mehr so leicht zu schlagen, die FPO vvird auf andere politische Bezugnahmen vervviesen, vvas ihr nur gut tun konnte und vvas mit der Zeit auch ihre Struktur verandern vvird.
Der EntschluB der slovvenischen Gemeinderate ist also durchaus in der Lage, eine neue landespolitische Situation herbeizu-fuhren. Mehr Transparenz vvinkt, mochte man sagen, vvare dieser Begriff durch an-dauernden MiBbrauch nicht schon bis zur Unkenntlichkeit verdorben.
Noch ein nicht zu tibersehendes Element machte sich deutlich. „Heimatdienst“ und „Abwehrkampferbund“ vvare n bestrebt, der schon ervvahnten GroBkundgebung auch die bei Fahnenvveihen erforderliche Kirchlich-keit zu verleihen. Man vveiB, daB die Kirche gerade unter den slovvenischen Kleinbauern und Kleinburgern ihre in Karnten starkste Anhangerschaft besitzt. Mehr als unter der Mehrheit kommt es allenortens unter der Minderheit zu einer starken Identifikation von Pfarrern slovvenischer Herkunft mit Glaubigen der gleichen Volkstums. Die „Kirchlichkeit" einer vvie ervvahnten GroBkundgebung solite diesen Eindruck vvohl vervvischen. Die Diozese reagierte prompt und vveise und sehr vorbildlich. Es sei nicht ihr Auftrag, sagte sie, zvvischen den Landes-kindern verschiedener Zunge zu unterschei-den; so konne sie auch derlei Veranstaltun-
dann aber unter geanderten Voraussetzungen, standige Gaste finden, die nicht nur reden, sondern auch etvvas tun. Sicherlich ist es das Bestreben des neuen Mannes der Karntner SPO, seine Partei, deren Vor-machtstellung nicht bloB durch die Minderheitenfrage bedrangt vvird, sondern auch durch allgemeine politische Entvvicklungen und durch eine noch nicht ubervvundene in-nere Krise, die im Macht- und Fuhrungs-wechsel deutlich vvurde, aus einer neural-gischen Zone herauszubugsieren. Indem er das minderheitenpolitische Schvvurgericht zunachst dem Bund zuschiebt, von dem die Gesetze zur Erfullung des Artikels VII kommen mussen, schiebt er es auch von der Landes-OVP und von der Landes-FPO vveg und in deren „Bundespolitik“. Darin liegen Vorteile, aber auch Nachteile. Der groBte Vorteil: auf Bundesebene herrscht naturge-maB eine tiefere Einsicht in die Notvvendig-keit der Vertragserfullung und in die auBen-politischen Fahrnisse einer Nichterfullung oder Verzogerung, die sich gegenuber den Landespolitikern besser durchsetzen kann. Der Nachteil: Eine Verzahnung landespoli-tischer Opportunitaten mit bundespolitischer Verhaltensvveise.
Klarheit daruber schafft sich Raum, daB bei Fortdauer des gegenvvartigen Zustandes eine ihrer Art nach noch unabsehbare „ln-ternationalisierung" des Probiems nicht vvird vermeidbar sein. Gevvohnlich sind gezunde-
(Nadaljevanje na 8. strani)
........im
Celovec
NEDELJA, 7. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 8. 7.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 9. 7.: 9.30 Godci zaigrajo... — 13.45 Informacije — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 10. 7.: 13.45 Informacije — Popevke — Iz koroške literarne delavnice: Pesmi Janeza Pernata. — ČETRTEK, 11. 7.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 12. 7.: 13.45 Informacije — Kar po domače. — SOBOTA, 13. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 7. julija: 14.50 do 15.50 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji: Zaključna proslava — 15.50 do 17.50/18.15 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčji: Finale —
18.15	Fattyjev salon — 18.30 V balonu čez Alpe
—	19.25 Zgodba o Gustavu — 19.30 Čas v sliki
—	19.45 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Grofica Marica; opereta Emmericha Kalmana — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 8. julija: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Suzi in Toni, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Zabava s Charlijem — 19.00 Čas v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje na renču Shilu — ..Bivanje v mestu na Divjem zahodu" —
21.15	Oddaja ORF — 21.25 Šport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 9. julija: 18.00 Kara Ben Nemsi Effen-di: „Mrtvec v Wadi Tarfau"; po motivih Karla Maya — 18.25 Otroški svet od A do Z; lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF-danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.00 Filmska dežela Poljska: LOKIS, film o grozljivih doživetjih jezikoslovca na gradu v Litvi v 19. stoletju — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 10. julija: 11.00 Program za delavce: Nekoč heroj — 12.45 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Izlet — 17.05 Gradbišče: Otroci
—	za otroke — 17.35 Za otroke od 7. leta naprej: Indijanska reka: Zdravilar — 18.00 Najboljše iz serije Stana Laurela in Oliverja Hardyja — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Tri deklice in trije dečki — 18.55 Oddaja OVP — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Panorama — 21.20 Slavne ženske (4. nadaljevanje): Y!ady Kastellan, film — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 11. julija: 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi: „Prisega na ladji" — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF-danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Akcije in lovorika, šaloigra Roberta Horneya in VValterja Firnerja — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 12. julija: 11.00 Program za delavce: LOKIS — 18.00 Zeleni svet: Mednarodni agrarni magazin — 18.25 Toby in Tobias, lahko noč za najmiajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 KOMISAR: „V lovski koči" — 21.20 Politična dokumentacija — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja
—	22.25 Erotika leta 1966: Ljubezen po voznem redu; tragikomedija o mladem železniškem uradniku v majhnem češkem kraju proti koncu druge svetovne vojne, po noveli Bohumila Hrabaia.
SOBOTA, 13. julija: 17.00 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 17.25 Za družino: Klub seniorjev — 18.25 Tobi in Tobias, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Do-
Haš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
ber večer reče v soboto zvečer Heinz Conrads — 19.20 ORF-danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Drhal Povvenz (1); petdelna serija po romanu Ernsta Penzoldta — 21.15 Šport — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — Slavni jezdeci, sobotni film Iz življenja na Divjem zahodu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 7. julija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Polarni ris in plavi maček — 17.10 Za otroke od 7. leta dalje: Konj brez glave — 17.15 Suzi in Toni, lahko noč za najmlajše — 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Obzorja — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Nekoč heroj; spor zaradi novega poveljnika škotskega planinskega polka — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Čas v sliki. PONEDELJEK, 8. julija: Čas v sliki in kultura
—	20.00 ORF-danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Izložba (2. nadaljevanje) — 21.15 Pustolovščina bralca — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 9. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila
—	20.09 Okolica — 20.15 Plešem sem, plešem tja; Das Innviertel; Domačija Schvvanthaler —
21.00	Svet in znanost — 22.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 22.20 Znanje — aktualno — 22.45 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 10. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Simfonija — brez poroštva — 21.20 Oddaja za prijatelje šansona — 22.05 Avstrija v sliki — 22.25 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 11. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Teleobjektiv
—	21.15 Vesoljska ladja Enterprise: „Planet, ki se imenuje Zemlja" — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Čas v sliki in kultura — 22.50 Športni mozaik.
PETEK, 12. julija: 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Film v originalu: The Mummy; grozljivi film o egipčanskem duhovniku Imhotep, ki je več kot po 3000 letih znova oživel — 21.30 Avstrija v sliki — 21.50 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 13. julija: 16.25 Gost pri Friedrichu Schreyvoglu — 16.55 Onedinova linija — 17.45 Vesoljska ladja Enterprise — 18.30 Mini Max — 18.55 Glasbena poročila, nato glasbeni klub — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dvoboj za Aimee, musical Josefa Niessna in Wil-lija Dehmla, po komediji „Aimee“ Heinza Cou-biera — 21.45 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 7. 7.: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje —
10.15	Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — 14.45 Propagandna oddaja — 15.00 Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu — 15.50 Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu — finalne tekme —
17.50	Propagandna oddaja — 17.55 Naši zbori
—	18.20 Propagandna oddaja — 18.25 Poročila
—	18.30 Puška, ki je osvojila zahod — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 V gosteh pri Nušiču
—	21.30 Temne steze — 21.58 Propagandna oddaja — 22.00 Športni pregled — 22.35 TV dnevnik — 22.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni posnetek finalne tekme — 0.30 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki.
PONEDELJEK, 8. 7.: 16.45 Madžarski TVD —
16.50	Svetovno prvenstvo v Košarki — 18.50 Obzornik — 18.30 Skozi neznano delto — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak —
20.00	TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Sodobna oprema — 20.40 Rezerviran čas — 21.00 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki — 22.30 TV dnevnik.
TOREK, 9. 7.: 16.45 Madžarski TVD — 18.00 Obzornik — 18.15 Veseli tobogan — 18.45 Mozaik — 18.50 Cesta in mi — 19.10 Nastopa trio Lorenz — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Dokumentarna oddaja — 21.00 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki — 22.30 TV dnevnik.
SREDA, 10. 7.: 16.45 Madžarski TVD — 18.10 Obzornik — 18.25 Družina smola — 18.55 Mozaik
—	19.00 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Na sedmi stezi — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Pot jugoslovanskih nogometašev na svetovnem nogometnem prvenstvu v nogometu — 20.50 Sanjave zvezde velikega voza. — 22.25 TV dnevnik.
ČETRTEK, 11. 7.: 16.45 Madžarski TVD — 17.50 Obzornik — 18.05 Otroci in mi — 19.10 Mozaik —
19.15	Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 J. Mach: Mavrica
—	21.30 Četrtkovi razgledi — 22.00 Glasbeni nokturno — 22.20 TV dnevnik.
PETEK, 12. 7.: 16.30 Košarka Jugoslavija : Portorico — 17.50 Obzornik — 18.05 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju — 18.35 TV kažipot — 18.55 Mozaik — 19.00 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki — 20.30 Cikcak — 20.40 TV dnevnik — 21.10 Tedenski gospodarski ko-
mentar — 21.15 3-2-1 — 21.25 Normanove Hyp-pyjeve pustolovščine — 23.05 TV dnevnik.
SOBOTA, 13. 7.: 16.15 Državno prvenstvo v atletiki — 18.00 Obzornik — 18.15 Legenda o divjem lovcu — 19.10 Mozaik — 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 Peppino Principe — 21.00 Portorico: Prenos s svetovnega prvenstva v košarki — 22.30 TV dnevnik II — 22.45 Barvna propagandna oddaja — 22.50 Colombo — 23.20 TV dnevnik.
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku in pevski zbor Podjuna-Pliberk vabita na
KONCERT IN PLES
v soboto, 6. julija 1974, ob 20. uri v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Nastopa:
Moški zbor Edinost Mešani zbor Podjuna Plesni ansambel „Bellamies“ Ljubitelji lepega petja in vesele družabnosti vabljeni!
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na
IZLET V TRIGLAVSKI
NARODNI PARK
v soboto, 13., in nedeljo, 14. julija
Obiskali bomo Dom na Komni (1525 m), kjer bomo prenočevali, naslednjega dne pa Kočo pri sedmerih jezerih v Triglavskem narodnem parku. Udeleženci izleta imajo priložnost, povzpeti se na Bogatin (2008 m), Tiča-rico (2091 m) ali obiskati planino Govnač. Vračali se bomo mimo Črnega jezera in strme Komarče v dolino h Koči pri Savici. V dolini bo še priložnost za kopanje v Bohinjskem jezeru ali pa za vzpon z žičnico na Vogel, odkoder je čudovit pogled v triglavsko pogorje.
Zbirališče in odhod v soboto, 13. julija, ob 7. uri, zjutraj izpred delavske zbornice v Celovcu. Potovali bomo z lastnimi vozili. Cena za prenočevanje bo znašala 20 do 40 šilingov.
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi člane in prijatelje društva na
IZLET NA VELIKO PLANINO V KAMNIŠKIH ALPAH
Karnten nach der Bombe
(Nadaljevanje s 7. strani)
te Sprengsatze dafiir eine unuberhorbare Ouverture. Sle vveiten das Problem zum ..Konflikt" und rufen alsbald ein „Krisen-management" auf den Plan, das — anders als es Feuervvehren sonst tun — den Brand zugleich nahrt und loscht. Am Ende kommt es, im gunstigen Falle, der aber keinesvvegs garantiert vverden kann, zu Losungen, die keine Seite vvirklich zufriedenstellen, aber jene „international garantierte Ruhe“ schaf-fen, die zumeist bereits den Keim der nach-sten Unruhe in sich tragt, vvorauf „Wachter“ eingesetzt vverden mussen. Aus einem zeit-lich begrenzbaren Problem wird eine Art „Dauerbrenner“ und genau das sollten die Karntner aller Zungen sich nicht vviinschen!
Schon oft vvurde es gesagt: auch eine zeitliche „Minderheitenfeststellung“ lost die Frage nur unvollstandig. Da Mehrheit und Minderheit veranderliche Ouantitaten sind, muBte es immer vvieder zu solchen „Fest-stellungen" kommen, einmal von, dieser dann von jener Seite gefordert, vvomit jene Art stillen und zahen „Volkstumskampfes“ beginnt, der keinen „Waffenstillstand“ kennt. Es mag zutreffen, da!3 der stark vermischten Besiedelung vvegen recht schvvierige Fest-stellungen notvvendig sind, wo der Artikel VII nun tatsachlich vvirksam vverden soli und wo nicht. Das geht aber nur, vvenn man der Minderheit eine von jeder Agitation unbe-drohte Art von Selbstentscheid zubilligt. Die so oft geforderte „Minderheitenfeststellung“ und die klimatische Umvvelt, in der diese Fordeurngen erhoben vvird, vvirkt sich aber zur Zeit so aus, als ob die Volksabstimmung des Jahres 1920 „nocheinmal durchgefuhrt" vverden musse. Indem man verstandnisinnig die Karntner Slovvenen als „im Grunde nicht heimattreu" betrachtet, entkleidet man die „Zahlverfahren“ ihrer eigentlichen VVohltat,
namlich ihrer „staatspolitischen Neutralitat und Objektivitat".
Und indem man die ganz naturlichen Bin-dungen einer Volksgruppe an ihr Muttervolk mit der Aura „verraterischer Irredenta" um-gibt, ein Einfall, der uns im Falle der Sudti-roler nie in den Sinn und vvenn dennoch, so doch nie uber die Zunge gekommen ist, muB die Minderheit befurchten, daB ihr aus ihrem Selbstbekenntnis jener geheimnisvol-le Strick gedreht vvird, der sie fur immer an die Rolle von MiBtrauen umvvobener AuBen-seiter fesselt.
VVenn die Bombe etvvas gezeigt hat, dann dies: wie vvenig Zeit vvir noch haben, die Frage in gutem Sinn zu losen. Das hatte zvvar auch schon der unheilige „Ortstafel-krieg" vermocht, aber da vvar es vvohl noch „zu fruh“. Zu fruh — nach 19 Jahren? Hof-fentlich nicht schon zu spat!
(Die Furche Nr 26, 29. 6. 1974)
Oglašujte v našem listu!
Zbirališče je v nedeljo, 21. julija, ob 6.30 na avtobusni postaji v Borovljah. Od tam se bomo peljali do vznožja vzpenjače na Veliko planino. Z Velike planine, za katero je značilno, da ima poseben gradbeni slog pastirskih koč, je čudovit razgled v Kamniške oz. Savinjske Alpe. Vožnja bo stala 60.— šilingov. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 8. julija pri predsedniku Andreju W i e s e r j u ali pri posojilnici v Borovljah.	Odbor
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi vse rojake in goste iz okolice Vrbskega jezera na
VEČER HRVAŠKE PESMI IN FOLKLORE
ki bo v petek, 19. julija, ob 20.30 v hotelu Korotan v Sekiri
Vodja skupine: Mirko Berlakovič Gostuje hrvatski folklorni ansambel „KOLO-SLAVUJ" iz Borištofa na Gradiščanskem.
Prisrčno vabljeni!
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
&i m
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas
RUTAR-CENTER
© ugodno dobavi @ in hitro na dom dostavi - Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381