Ljudje in dogodki Bazeni energije •
Namočilo jo/ga je 7000 ljudi O Strani 16 in 17
Aktualno Ptuj • Parkirnino bodo pobirale Javne službe
O Stran 5
Ptuj, torek, 7. julija 2015 letnik LXVIII • št. 51 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si
Aktualno Perutnina Ptuj
•	Kaj se dogaja v Ptujski kleti in kaj v Dražencih
O Strani 4 in 5 Podravje Slovenija • V treh letih drastično znižanje števila upokojencev
O Strani 6 in 7 Politika
Slovenska Bistrica
•	Svetniki potrdili znižanje komunalnih prispevkov
O Stran 9
Šport
Tenis • Tamara Zidanšek ponovno zmagala na ITF-turnirju
O Stran 11
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
MHaiHiHJ
Ptuj, Podravje • Dobrodošli doma 2015
Zdomci: »Na Ptuju je čudovito!«

Na dan prihajajo podrobnosti poslov iz časa, ko je ptujski Gradis umiral in na koncu ugasnil
O Strani 2 in 3
BUDSS		11 MS
		
T		

¿3
rH
Foto: Črtomir Goznik

(O <D
^j^arodno 7abavne Km lasbe
Perutnina Ptuj
n*«f
Ptuj 2015
MESTNA OBČINA PTUJ
A Zavarovalnica XI Maribor
1.	VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979)
v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30
2.	VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 7. julija 2015
Podravje • Na dan prihajajo podrobnosti poslov iz časa, ko je ptujski Gradis umiral in na koncu ugasnil
Številni posli propadlega Gradisa na
Pred štirimi leti so na Ptuju propadla tri gradbena podjetja: Gradis, Nizke gradnje in GP Ptuj. Stečaj Gradisa je kot upnik sprožilo Cestno podjetje je upokojil v začetku leta 2009. Nasledil ga je Branko Veselic, ki je bil na tej funkciji samo dve leti. Spomladi 2011 je Gradis izdihnil in za seboj ostalo 90 sodelavcev.
Elektronska sporočila, predložena kot dokazni material na sodišču, razkrivajo, da naj bi Veselič podjetje vodil po navodilih večinskega lastnika, to je družine Šegula. Šegulovi, tako razkrivajo dokazi iz elektronske pošte, so imeli celovit vpogled v poslovanje Gradisa, čeprav so na sodišču izpovedali drugače oziroma sami sebe v izjavah celo negirali: enkrat so govorili, da vpogleda niso imeli, drugič, da so ga imeli. Šegulovi so Gradis na nek način soupravljali in se v imenu Gradisa dogovarjali za posle, čeprav uradno v organih po-slovodenja niso bili zastopani.
Stečaj Gradisa bi se po prvotnem načrtu sicer že moral končati. Zaradi nedokončanih postopkov (zlasti sodnih, ki še potekajo) je podaljšan do konca tega leta. Vendar je vprašanje, ali bo tudi ta rok obveljal. Nekaj sodnih postopkov, s katerimi stečajni upravitelj dokazuje obstoj terjatev, še poteka, prav tako še ni prodano vse premoženje iz stečajne mase. Kot vse kaže, bo imel stečajni upravitelj veliko težavo s prodajo apartmajev v Moravskih Toplicah. Za te nepremičnine je bila že nekajkrat razpisana dražba, vsakič se je končala neuspešno. Poleg apartmajev
Uvodnik
¡mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmifmmmmi
Zorec dela v NS naj ne bi opravljal vestno, soodgovoren naj bi bil za Gradisov finančni zlom, zato mu terjatev ne priznavajo
Preden je Gradis propadel, so v nadzornem svetu (NS) podjetja sedeli Franc Šegula (predsednik), Slavko Vamberger in Drago Zorec. Slednji je bil v NS predstavnik zaposlenih. Kot zaposlenemu naj bi mu podjetje ostalo dolžno 23.000 evrov. Terjatev, ki jo je v stečajno maso prijavil Zorec, je eden izmed Gradisov upnikov - podjetje Hoja - prerekal. »Upnik Drago Zorec je bil do začetka stečajnega postopka v Gradi-su član NS. S svojim nevestnim upravljanjem in nevestnim nadziranjem poslovanja družbe je omogočil, da je družba nekatere upnike postavila v privilegiran položaj, medtem ko so bili nekateri upniki oškodovani. Ni ravnal z dolžno skrbnostjo in ni zagotovil z ukrepi, ki so bili v njegovi pristojnosti, da poslovodstvo v skladu z zakonodajo opravi dolžna dejanja,« v obrazložitvi navaja podjetje Hoja. Na zadnjem seznamu preizkušenih terjatev je Zorčeva terjatev označena kot prerekana in ne priznana. Zoper odločitev se Zorec ni pritožil.
v Moravskih Toplicah je neprodanega še nekaj drugega premoženja, med drugim nepremičnine v Dornavi in Gorišni-ci, ki jih je stečajni upravitelj
Najlepšeje biti otrok...
Julij je tu in z njim za šolarje dolgo pričakovane počitnice. Za večino se začenja obdobje brezskrbnega pohajkovanja in oddih od napornega šolskega leta.
Zdi se mi, kakor da sem tudi sama še včeraj nestrpno pričakovala počitnice, natanko si vem priklicati v spomin tiste občutke, ko smo se nadvse veselili druženja s prijatelji. Časov, ko ni bilo mobilnih telefonov in računalnikov, ki bi nas oddaljevali. Marsikaj zabavnega, včasih tudi norega je obeležilo naše otroštvo in najstniška leta. A tako mora biti. Izkušnje si moramo nabrati samostojno, v družbi, s prijatelji in se iz svojih napak tudi kaj naučiti.
Nenazadnje, ni zgolj fraza, da leta minejo zelo hitro, kar naenkrat je brezskrbnosti konec, sam si starš in začneš razumeti tiste, ki so te vzgajali in ki ne glede na to, koliko si star, nate gledajo kot na otroka. Zato povezati želje staršev in otrok ni zmeraj lahka naloga. Naša predstava o „pridnosti" mladim ni zmeraj všečna, tako kot nam niso razumljive njihove želje.
A tako je vedno bilo in bo, zato ker skrbimo za svoje otroke, ker jim želimo čim več brezskrbnosti, zabave, nepozabnih trenutkov, a tudi varnosti. Vse, kar počnemo, počnemo z dobrim namenom, a velikokrat jim pozabimo zaupati. Pozabimo, da bodo naši malčki že jutri odrasli, zato jim privoščimo, da v brezskrbnosti uživajo danes. Naj bodo letošnje počitnice nepozabne, a še zmeraj varne!
Dženana Kmetec
po sodni poti uspel povrniti v stečajno maso. Nepremičnine je v času, ko se je Gradis že ubadal s hudimi finančnimi težavami, formalno preko kompenzacije kupilo Šegulovo podjetje Tames. Ker je po mnenju stečajnega upravitelja šlo za neupravičen prenos premoženja, je sprožil sodni spor.
Neobremenjene nepremičnine »prepisali« na Tames
Do prenosa premoženja, ki se je izvedlo kot kompenzacija zaradi terjatev, je prišlo poleti 2010. Takrat je bil Gradis nelikviden in je več kot dva meseca zamujal z izpolnitvijo svojih finančnih obveznosti v skupnem znesku 3,9 milijona evrov. Gradis je svoj dolg do Tamesa poplačal z osmimi neobremenjenimi nepremičninami ter odstopom terjatev do ljutomerskega gradbinca Segrap v znesku 1,2 milijona evrov. Iz računovodske dokumentacije (računi v obdobju 2006-2010) sicer izhaja, da je bil Gradis Tamesu na dan 23. 8. 2010 dolžan 367.000 evrov, dolg pa so torej kompenzirali z osmimi neobremenjenimi nepremičninami.
Kot so v tožbi opozorili pooblaščenci zdajšnjega zastopnika Gradisa v stečaju (od-

Vrnjena stanovanja da do Segrapa še vedno n
Sodnica Okrožnega sodišča Ptuj Milena Vajda je lani v začetku leta odločila, da mora Tames vse premoženje - nepremičnine v Dornavi in Gorišni-ci ter terjatve do Segrapa v znesku 1,2 milijona evrov - vrniti v Gradisovo stečajno maso. Naložila mu je tudi plačilo stroškov postopka v znesku 26.000 evrov. Tames se na odločitev sodišča ni
Na sodišču tudi spor s ptujskimi gasilci
pritožil, sodba je postala pravnomočna. Premoženje so Šegulovi vrnili. Likvidacijska vrednost vrnjenih nepremičnin v Dornavi in Gorišnici je danes ocenjena na dobrih 152.000 evrov, čeprav je Gradis te nepremičnine Tamesu prodal (oz. jih kompenziral) za okrog 360.000 evrov. Prav za te nepremičnine (dve stanovanji in dva parkirna pro-
Poleg tožbe v primeru Tames je stečajni upravitelj Milan Vajda uspel še v nekaterih drugih sodnih postopkih. V pravdnih postopkih je sodišče razsodilo, da PGD Ptuj Gradisu dolguje 136.000 evrov, družba Hosting 178.000 evrov in podjetje Sanders 86.000 evrov. Nadalje je sodišče na prvi stopnji do PGD Ptuj ugotovilo tudi obstoj terjatev
v znesku 158.000 evrov, čeprav je upravitelj Vajda dokazoval, da znaša terjatev 537.000 evrov. Na razsodbo sta se obe strani pritožili, pritožba je bila zavrnjena, PGD Ptuj je vložilo revizijo. Gradis v stečaju ima v postopku še izpodbojni tožbi do podjetja Mogg Uroš Černivec (27.000 evrov) in podjetnika Viktorja Majcna (24.000 evrov).
Odhodki v stečajnem postopku 2011-2015
Stroški postopka: 673.000 evrov Izplačilo ločitvenim upnikom: 969.000 evrov
Poplačilo delavcem: 220.653 evrov
Prihodki v stečajnem postopku 2011-2015
Prodaja osnovnih sredstev, zalog : 1,6 mio evrov
Najemnine: 188.000 evrov
Razlika varščine, sodne takse: 138.000 evrov
Izterjave: 124.000 evrov
Vračilo depozitov: 36.000 evrov
Vračilo DDV: 34.000 evrov
Vir: Redno poročilo upravitelja, april 2015
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: ^ 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
<mm
torek • 7. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 3
||V Y
sodiscu
Ptuj (CPP). Nekdanji dolgoletni Gradisov direktor Ljubomir Cimermam se pustil za okrog 13 milijonov evrov dolgov. Pričel se je stečaj, brez dela je
immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm(mmm((t
nes na dražbi, terjatve a sodišču
stora v Gorišnici ter dve stanovanji in dva parkirna prostora v Dornavi) bo danes v Celju potekala javna dražba. Stečajni upravitelj bo danes vnovič po izklicni ceni 380.000 evrov poskušal prodati tudi 21 apartmajev v Moravskih Toplicah.
Čeprav so terjatve do Segrapa pravno-formalno povrnjene v Gradisovo stečajno maso, pa v zvezi
s tem teče še drugi sodni spor, ki je po besedah upravitelja Vajde izredno kompleksen, v postopku se izvajajo izvedeniška mnenja. Kot je moč razbrati iz objav na Ajpesu, Segrap terjatev ne priznava, zato jih Gradis v stečaju poskuša dokazati po sodni poti. Terjatve Gradisa do družbe Segrap izhajajo iz posla pri gradnji Bioterm Mala Nedelja.
4
t i

Franc Segula je bil v Gradisu predsednik nadzornega sveta. Zaradi te funkcije se je tudi sam znašel na zatožni klopi. Toži ga CPP zaradi izterjave zneska v višini nekaj manj kot 900.000 evrov plus pripadajoče zamudne obresti. O primeru odloča okrožna sodnica Albina Hrnec Pečnik. Zadnja obravnava je bila v maju, tako da je te dni pričakovati izrek sodbe.
vetniška pisarna Zaman, zanjo odvetnik Peter Peče), je sporno to, da je bila kompenzacija izvedena v času, ko je imel Gradis že velike finančne težave, Tames pa naj bi bil med vsemi upniki v privilegiranem položaju.
Kako so Šegulovi soupravljali Gradis
Da je imel Tames pri poplačilu terjatev prednost, po mnenju odvetnika Pečeta ni bilo naključje, saj je družina Šegula, ki je lastnica Tamesa, v večinskem delu obvladovala tudi lastništvo Gradisa. Šegulovi naj bi tako zelo dobro vedeli za vse Gradisove finančne težave in insolventnost, saj so imeli vpogled v računovodsko stanje. Prav tako naj bi že vedeli, da bo v kratkem v Gradisu začet stečajni postopek. Na ta očitek so Šegulovi v času sodnega postopka odgovarjali, da je neutemeljen, da gre za konstrukt in špekulacije. A zagovornik Gradisa je menil drugače. »Gradis je bil na dan 30. junija 2010 insolventen. S temi podatki sta bila Franc in Robert Šegula ves čas seznanjena, saj sta v letu 2010 večkrat prejela računovodske izpise. Poleg tega sta se večkrat osebno zglasila pri direktorju Gradisa Branku Veseliču, ki je sodelavki naročil, naj pripravi izpiske in jima jih izroči. Tames je bil obveščen o vseh pomembnih okoliščinah poslovanja Gradisa. Iz predložene elektronske pošte je razvidno, da je direktor Veselič Roberta in Franca Šegulo obveščal o poteku sodnih sporov, o končni ponudbi CPP pred vložitvijo predloga za stečaj, o vprašanjih kreditiranja, odobritvi koriščenja letnega dopusta, sklepanju pogodb z zaposlenimi ... Iz elektronskih sporočil je razvidno, da je Robert Šegula posredoval pri sklepanju poslov med Gradisom in tretjimi osebami ter Veseliču dajal
navodila v tej smeri. Franc Še-gula je bil s tem, da Gradis do upnikov finančnih obveznosti ne poravnava, seznanjen,« je med drugim zapisano v sodbi izpodbojne tožbe, s katero je upravitelj Milan Vajda uspel v Gradisovo stečajno maso povrniti premoženje v znesku 1,6 milijona evrov.
Iz elektronskih sporočil naj bi bilo tudi razvidno, da je direktor Gradisa Veselič domala o vsem poslovanju redno in sproti obveščal Šegulove. Mitja Šegula se je v imenu Gradisa dogovarjal o poplačilu dolga enega izmed upnikov do Gradisa.
Izpovedi Šegulovih neusklajene. Se morda ne spomnijo?
Današnji zastopniki Gradisa v stečaju so prepričani, da so bili Šegulovi (Tames) s stanjem v Gradisu odlično seznanjeni. »Prav zaradi tega so sklenili izpodbijane pravne posle, saj so vedeli, da na drugačen način ne bodo prišli do poplačila svojih terjatev. Storili pa so tudi vse, da bi poplačila pokrili,« je med drugim zapisano v obrazložitvi sodbe.
Sodnica Milena Vajda, ki je odločala o primeru, nadalje navaja: »Prvotno zatrjevanje tožene stranke (Tamesa), da ni vedela za insolventnost Gradisa, je neutemeljeno in neskladno z listinsko dokumentacijo ter izpovedmi prič. Neskladno je celo z njihovimi lastnimi nadaljnjimi trditvami, ko navajajo in priznavajo, da so za slabo finančno stanje oziroma nelikvidnost Gradisa vedeli ter prav zaradi tega pred sklepanjem novih poslov s tem podjetjem zahtevali ustrezno zavarovanje plačila. Tedanji direktor Gradisa Branko Veselič je potrdil, da so bili Šegulovi seznanjeni s poslovanjem Gradisa, pa tudi s finančnim stanjem.«
Do terjatev s pomočjo slamnatega podjetja
V začetku leta 2011, tri mesece pred začetkom stečaja, ko je bila finančna situacija v Gradisu že zelo, zelo zaostrena, je Gradis Tamesu preko podjetja Acinad s cesijsko pogodbo odstopil za 1,2 milijona evrov terjatev do ljutomerske družbe Segrap. Acinad je bil le navidezni prevzemnik terjatev, dejansko je terjatve prevzel Tames. Takšno pot prenosa terjatev (najprej na Acinad in nato na Tames) naj bi izbrali namenoma, da bi se izognili izpodbijanju pravnih dejanj.
Za podjetje Acinad Gradisov zagovornik navaja, da je bilo ustanovljeno s točno določenim namenom. Ustanovljeno je bilo oktobra 2010, prenos terjatev se je izvedel v začetku 2011. Edina družbenica in zastopnica podjetja je sorodstveno povezana s Šegulovimi, sedež podjetja Acinad je na naslovu nepremičnine, ki je v lasti družine Šegula. Poleg tega podjetje Acinad v letu 2010 sploh ni ustvarjalo nobenega prometa. Izhajajoč iz listinskih dokazov, je sodišče zapisalo, da je podjetje Acinad v poslu nastopalo kot slamnati posrednik. Prenos terjatev z Gradisa na Acinad je bil zgolj navidezen in je najverjetneje služil temu, da se prikrije, da so na koncu terjatve pristale v rokah Tame-sa. Acinad je Tamesu terjatve odstopil takoj in brez plačila.
Po uspeli izpodbojni tožbo so zdaj terjatve ponovno v rokah Gradisa, vendar v zvezi z njimi teče še drugi sodni spor: Segrap namreč terjatev ne priznava.
Mojca Zemljarič
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmítt
Foto: MZ
4 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 7. julija 2015
Ptuj • Poletne ulične delavnice
Zakaj bi posedali doma, ce se lahko družijo
Tudi letošnje počitnice so se začele s poletnimi uličnimi delavnicami. Udeležujejo se jih številni predšolski otroci, pa tudi osnovnošolci in dijaki. Potekale bodo na različnih lokacijah vse do konca tega meseca.
Za vse otroke so delavnice popolnoma brezplačne, prijave pa niso potrebne. Pričele so se minuli teden v ptujskem Mestnem parku, ta teden se odvijajo v Rimski ploščadi, od 13. do 17. julija v Kvedrovi ulici, od 20. do 24. julij v Arbajterjevi ulici, v zadnjem julijskem tednu pa v parku v Ljudskem vrtu.
Poletne ulične delavnice so tradicionalen projekt Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, ki jih v zadnjih letih organizira v sodelovanju z društvom Ele-ja in Javnimi službami. Njihov namen je otrokom ponuditi aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. V njihovem sklopu letos ponujajo otroške ustvarjalnice (risanje, barvanje, izdelovanje lovilcev sanj, figuric iz kuhalnic, vetrnic, sestavljanje
hamma perlic, izdelovanje poletnih klobukov z različnimi motivi, okraskov iz storževih lusk,
lampijončkov, nakita, figuric iz školjk ...), izvedene bodo številne družabne in športne igre,
posebej pa so pripravljene tudi aktivnosti za najmlajše.
Dženana Kmetec
Udeležba je zelo dobra, otroci se vsakodnevno udeležujejo različnih aktivnosti.
Slovenija • Zajel nas je vročinski val
Lani 12, letos 35 stopinj Celzija
Te dni je tudi Slovenijo zajela pasja vročina. Poletja smo se gotovo veselili, a tako visoke temperature, kot smo jih deležni te dni, lahko povzročajo številne zdravstvene težave. Zato je smiselno upoštevati napotke za ravnanje v vročini.
V zadnjih letih so vročinski vali zelo pogosti. Temperature nad 30 stopinj in daljše obdobje vročine nekaterim sicer ustrezajo, a lahko povzročijo različne težave in pregretje telesa. Posebno
previdni morajo biti starejši, bolniki (npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni ...) in otroci.
Poletja smo se zagotovo veselili, a previdnostnih ukrepov za ravnanje ob visokih temperaturah se bo pametno držati.
nost, omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap.
Po napovedih ARSA naj bi sicer vročina v drugi polovici tedna popustila, a poletje se je šele začelo in po zadnjih napovedih je vročinski val ponovno pričakovati konec tedna. Temperature so posebej v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb postale precej nepredvidljive. In medtem ko se letos potimo, smo lani v začetku julija namerili skorajda rekordno nizke temperature, med 12 in 18 stopinjami Celzija.
Dženana Kmetec
mmmmmmmmmmmixtzi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so podali napotke, kako preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine:
•	zmanjšamo izpostavljenost vročini, se umaknemo v senco ali hladnejše prostore,
•	zmanjšamo nastajanje toplote, omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure,
•	uživamo »lahko hrano« v manjših obrokih,
•	telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin,
•	ne pozabimo na zaščito pred soncem. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širo-kospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem, tj. SZF oz. SPF najmanj 30 in zaščito pred UVA-žarki.
mmmtmmmmimmmmmmmimmmmimmmmmmt/i'
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko daljše obdobje vročine povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpa-
Slovenija, Podravje • Lani deset utopitev
Za varnost v vodi in ob njej
Na zadnji junijski dan se je v popoldanskih urah v morju v turističnem naselju v Umagu utopil 74-letni slovenski državljan, je sporočila policijska uprava hrvaške Istre. Kopalce so znova pozvali k previdnosti.
Fotografija je simbolična.
Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe.
Slovenski policisti opozarjajo: »Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali ob bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.« Ob tem dodajo, da je kopanje dovoljeno
le na vodnih površinah, ki so namenjene kopanju. Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. »Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Še posebej na to opozarjamo otroke,« so zapisali policisti.
Lani so slovenski policisti zabeležili deset utopitev in devet nesreč na vodah.
MV
Podravje, Slovenija • Pogajanja o
Se obeta raz
Predelovalci pšenice ponujajo za kakovostni razred
Pričakovanja so se uresničila. Petkova pogajanja o odkupni ceni pšenice niso obrodila sadov.
Že res, da star slovenski pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, pa se letos očitno obeta zelo vroče poletje tudi na tem področju. Kot smo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika, so kmetje mlinarjem in pekom ponudili odkupno ceno za kvaliteto A 200 evrov za tono, za BI 185, zaB2 170 in za C (krmna pšenica) od 150 do 155 evrov za tono. Na petkovem tretjem pogajanju pridelovalcev in predelovalcev v Murski Soboti so predelovalci (mlinarji in peki) za najboljšo kakovost ponudili 180 evrov, za razred B1 160, za razred B2 150, za razred C pa 140 evrov za tono. »Ponujena odkupna cena je sramotna,« je po pogajanjih dejal predstavnik kmetov Franc Kučan.
Kučan: »Ne spoštujejo dogovora«
Kot je po pogajanjih povedala koordinatorica žitne verige Tatjana Zagorc, sicer direktorica Zbornice kmetijskih in živil-



ifjJj
Lm3JL„
II	i/ÜWJ

skih podjetij, mlinarji niso upali ponuditi višje cene, pustili pa so možnost, da kmetom dodajo kakšno premijo ali jim odštejejo stroške odkupa. Kmetje na to ne pristajajo.
Kot je omenil Kučan, v zadnjih letih odkupno ceno pšenice določa trg, ki je letos prvič v prid kmetom. V sosednjih državah je namreč cena pšenice visoka in se iz dneva v dan zvišuje. Po pridobljenih podatkih znaša izhodiščna cena za krušno pšenico na Madžarskem 167 evrov plus pariteta, ki znaša v Sloveniji 20 evrov, kar pome-
Ptuj • Perutnina Ptuj pred dokapitaliza
O imenih vlagatel
Predsednik uprave Perutnine Ptuj (PP) Roman Glaser je ne imena možnih vlagateljev, ki bi bili pripravljeni v ptujsko pr
V minulih dneh smo pri vodstvu Perutnine preverjali, ali so ponudbe za dokapitalizacijo morebiti na mizi in kdo bi lahko bili potencialni novi solastniki družbe. Predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser je za naš časopis pojasnil, da bodo o postopku dokapita-lizacije v duhu korporacijske prakse in dobrih poslovnih obi-
čajev najprej seznanili nadzorni svet družbe in konzorcij bank kreditodajalk. »Dokapitalizacija bo tudi predmet skupščinskega odločanja delničarjev Perutnine Ptuj,« dodaja Glaser. Spomnimo, da dokapitalizacijo zahtevajo banke upnice, s katerimi je vodstvo Perutnine letos spomladi podpisalo dolgoročni sporazum o odplačilu 80 milijonov evrov
Kobal zapušča Ptujsko klet
Lani pozno jeseni smo poročali o finančnih težavah, v katerih se je znašla Ptujska klet, eno izmed hčerinskih podjetij PP. Stroške poslovanja naj bi sicer v kleti deloma optimirali s prerazporeditvijo nekaterih zaposlenih na druga delovna mesta znotraj sistema PP. Zdaj klet zapušča glavni enolog Bojan Kobal, ki ga lahko upravičeno poimenujemo oče vin blagovne znamke Pullus. Kobal je v Ptujski kleti zaposlen 13 let in je eden izmed najbolj cenjenih in priznanih enologov v svetovnem merilu. Vina Ptujske kleti, ki jih je vzgojil in negoval, posegajo po najvišjih priznanjih svetovnega ranga. Zakaj Kobal zapušča Ptujsko klet, uradno ni znano. Ne on sam ne direktor kleti Vinko Mandl in ne generalni direktor PP Roman Glaser razlogov za razhod doslej za javnost niso pojasnili.
Foto: CG
Foto: arhiv
torek • 7. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 5
odkupni ceni
pustitev žitne verige?
A180 evrov, kar je 20 evrov manj, kot zahtevajo kmetje.
cene, ki so nižje od tržnih in od konkurenčnih.
Kmetijski minister je, kot je zapisala STA, pogajalske strani pozval k ohranitvi mirne krvi. »Kakršnakoli cena, ki bo na koncu določena, bo kompromis in stvar dogovora med obema stranema,« je dejal Židan in ob tem spomnil, da tudi v preteklih letih odkupna cena ni bila
sprejeta že pred začetkom žetve, ampak so pogajanja potekala med žetvijo in po njej. »Doslej je vedno prišlo do kompromisa in dajmo narediti vse, da v strpnem dialogu pridemo do takšne cene pšenice, ki bo kmetijam omogočala razvoj, hkrati pa omogočala zaslužek tistim, ki pečejo kruh,« je za STA povedal Židan.
Miha Šoštarič
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
OA^i
<101.
Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE MAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Foto: Mojca Vtič
ni, daje cena blizu 190 evrov za tono pšenice. Slovenski kmetje ponujene odkupne cene pšenice argumentirajo s hudimi težavami, povezanimi z močo pri jesenski setvi, spomladanskim sušnim obdobjem in nizkim pridelkom. Ob tem izpostavljajo dejstvo, da bodo morali mlinarji v tujini kupiti več kot 50.000 ton pšenice, a jo bodo plačali po bistveno višji ceni, kot jo sedaj ponujajo slovenskemu kmetu. Kučan meni, da predelovalci ne spoštujejo dogovora znotraj žitne verige, da si bodo pomagali. Kmetje se ob
ponujeni ceni s strani mlinarjev upravičeno sprašujejo, kje bodo vzeli denar za jesensko setev. Kučan je dejal, da si za jesensko setev ne bodo mogli ustvariti niti minimalne razlike v ceni, da bi si kupili seme in zaščitna sredstva.
Mlinarji: »Ogrožena so delovna mesta«
Kmete bode v oči podatek, da v ceni kilograma kruha predstavlja pšenica le 6 odstotkov, polovico pa si vzame trgovec. Zato bi si želeli postavitev kriterijev, kakšen delež lahko komu pripada. Prepričani so, da se za deset evrov višja cena za tono pšenice pri ceni kruha ne bi poznala. Na drugi strani pogajalske mize pa so mlinarji in peki, ki so prepričani, da bi sprejete ponujene cene od kmetov ogrozile številna
delovna mesta. Poleg tega bo letina skromnejša od lanske (za okrog 15 odstotkov), zato bo pšenice s slovenskih njiv primanjkovalo. Žetev pšenice se je konec prejšnjega tedna začela, po prvih pridobljenih podatkih pa je donos nekaj nad šest ton po hektarju.
Kmetijski minister poziva k umiritvi strasti
Po petkovih neuspelih pogajanjih je Sindikat kmetov Slovenije v imenu pogajalske skupine pridelovalcev pšenice v žitni verigi ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanu Židanu poslal zahtevo, da razpusti žitno verigo, ker ta ne deluje v skladu s podpisanimi akti iz leta 2010. Kot razlog navajajo, da predelovalci že drugo leto zapored enostransko določajo
cijo
jev še molčijo
Zakaj iz bioplinarne v Dražencih uhaja smrad
Bralci z območja Suhe veje v mestni občini Ptuj so nas opozorili, da v njihovem kraju in v okolici ponoči ter v zgodnjih jutranjih urah močno zaudarja, smrad pa naj bi prihajal iz Perutninine bioplinarne v Dražencih. V Perutnini odgovarjajo, da se na objektu v tem času izvaja gradbeni poseg, ki naj bi bil kmalu končan. Gre za sanacijo škode po lanski nesreči, ki se je zgodila na draženski biolinarni.
davno v pogovoru za naš časopis napovedal, da naj bi bila v drugi polovici junija znana ehransko korporacijo vložiti 20 milijonov evrov.
kreditnih obveznosti (do leta 2020).
Nadzorni svet PP je sicer zasedal v minulem tednu (v torek, 30. junija). Nadzorniki na seji o dokapitalizaciji naj ne bi govorili, so pa obravnavali in potrdili revidirano letno poročilo za minulo poslovno leto, vključno z revizorskim mnenjem revizijske hiše Deloitte. Na ravni skupine je PP lani ustvarila 256 milijonov evrov prihodkov in 5,8 milijona evrov dobička. V skupino PP je poleg matične družbe povezanih 20 podjetij, ki poslujejo v sedmih državah. Na ravni skupine sistem zaposluje 3.600 sodelavcev.
Dober izid poslovanja Perutnine Ptuj se kaže tudi v letošnjem letu. »V prvih petih mesecih smo prigospodarili za 2,5 milijona evrov dobička. EBITDA (dobiček pred davki, obrestmi, odpisi in amortizacijo) je na ravni delniške družbe znašal 5,8 milijona evrov, na ravni skupine pa 8,8 milijona evrov,« še dodaja prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Posledice lanske nesreče v bioplinarni Draženci niso povsem odpravljene. Gradbeni posegi s sanacijskimi deli še potekajo, so povedali v vodstvu PP.
Ptuj • O koncesijski pogodbi za upravljanje parkirišč
Parkirnino bodo pobirale Javne službe
Ptujska parkirišča, ki so v lasti mestne občine (MO), v skladu s koncesijsko pogodbo upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Pogodbo sta občina in komunala sklenili leta 2000 za obdobje 15 let. Letos oktobra se koncesijsko razmerje izteče.
V//////////II
/
Foto: Črtomir Goznik
V 14 letih je KP Ptuj iz koncesijske dejavnosti upravljanja javnih plačljivih parkirišč in modre cone na območju MO Ptuj ustvarilo okrog 4,7 milijona evrov prihodkov. Po novem bo ta dejavnost predvidoma prenesena na JS Ptuj.
Pri vodstvo ptujske občine smo preverili, ali bodo za parkirišča, kjer se obračunava parkirnina, razpisali koncesijo ali pa bodo to dejavnost morebiti neposredno podelili občinskemu podjetju Javne službe (JS) Ptuj.
»Komunalnemu podjetju se koncesija izteče 3. oktobra letos. Potem je predvidena neposredna podelitev koncesije podjetju JS Ptuj, ki ga je občina ustanovila za izvajanje gospodarskih javnih služb. Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo,« so za Štajerski tednik povedali na MO Ptuj.
Na vprašanje, za kakšno obdobje bodo podelili koncesijo, so odgovorili: »Trajanje konce-
sijskega razmerja je v skladu z navedenim odlokom lahko največ 25 let od sklenitve koncesijske pogodbe, za posamezno gospodarsko javno službo pa se določi v upravni odločbi o podelitvi koncesije in koncesijski pogodbi.«
Iz priložene tabele je razvidno, da prihodki iz naslova upravljanja parkirišč iz leta v leto padajo. V letih 2004, 2006, 2008 je, denimo, KP na tem področju letno beležilo čez 370.000 evrov prihodkov, lani dobrih 280.000 evrov. »Padec prihodkov je prisoten že daljše obdobje. Menimo, da je vzrok tudi v recesiji, saj se mesečne pogodbe precej odpovedujejo,« je o domnevnih razlogih za
Zneski nakazil Mestni občini Ptuj iz naslova koncesijske pogodbe
Prihodki in poslovni izid KP Ptuj od upravljanja javnih parkirišč
Leto	Nakazilo (€)
2000	36.056
2001	39.054
2002	36.264
2003	37.744
2004	42.753
2005	41.186
2006	43.729
2007	40.735
2008	41.969
2009	39.595
2010	40.000
2011	13.999
2012	63.703
2013	43.302
2014	39.301
I Leto I	Prihodek (€)	I Dobiček / izguba (€)
2000	80.555	- 20.198
2001	329.986	- 25.864
2002	308.872	22.451
2003	324.754	4.168
2004	372.472	28.564
2005	353.734	350
2006	371.015	- 676
2007	364.700	- 8.820
2008	371.730	1.730
2009	346.446	4.335
2010	335.474	7.109
2011	332.909	-4.051
2012	318.720	106.050
2013	301.729	23.270
2014	282.829	13.804
Vir: KP Ptuj in poslovna poročila KP Ptuj
Vir: KP Ptuj
padec prihodkov od pobiranja parkirnin v zadnjih letih povedal direktor KP Janko Širec. V isti tabeli smo prikazali tudi izid poslovanja iz naslova upravljanja parkirišč. Nekaj let je bila na tem področju izkazana izguba, nekaj let dobiček. Zanimalo nas je, katere stroške ima KP Ptuj pri opravljanju dotične dejavnosti. »Gre za stroške blaga, materiala, storitev, stroške dela, amortizacijo ...,« je na kratko pojasnil prvi mož komunale Janko Širec.
Mojca Zemljarič
6 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 7. julija 2015
Slovenija • Število upokojitev pada
Leta 2012 več kot 32.300 novih upok
Število novih upokojitev po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz leta v leto pada. Medtem ko se je leta 2012 sk
Statistični podatki Zpiza kažejo, da se je leta 2012 skupaj upokojilo 32.353 (moški 18.435, ženske 13.918) s povprečno starostjo 56,6 leta. Leto zatem se je upokojilo za kar 40 % manj upokojencev. Na novo se je namreč skupaj upokojilo 19.666 ljudi (moški 12.362, ženske 7.304) s povprečno starostjo 56,5 leta. Lansko leto pa se jih je v primerjavi z letom 2012 upokojilo za dobrih 54 % manj, skupaj 14.738 (moški 9.257, ženske 5.481) s povprečno starostjo 56,16 leta. Tudi povprečna pokojninska doba vseh upokojencev se je od leta 2012 do leta 2014 podaljšala za skoraj 1,2 leta.
Lani 56 % manj
starostnih
upokojitev
Preverili smo, koliko od teh je bilo starostnih upokojencev in koliko invalidskih. Po podatkih Zpiza število starostnih upokojencev v zadnji treh letih strmo pada. Leta 2012 se je starostno upokojilo 29.914 (od tega 26.413 po splošnih predpisih in 3.493 starostnih upokojencev,
ki so se upokojili z zavarovano dobo s povečanjem) s povprečno starostjo 59,7 leta. Leto zatem je bilo kar 41 % manj novih starostnih upokojencev, skupaj 17.622 (od tega 15.253 obvezno in 2.188 z beneficirano delovno dobo) s povprečno starostjo 59,9 leta. Lansko leto pa se je v primerjavi z letom 2012 starostno upokojilo kar slabih 56 % manj upokojencev, skupaj 13.239 (od tega 11.481 obvezno in 1.532 z beneficirano delovno dobo). Za eno leto pa se povečala povprečna pokojninska doba starostnih upokojencev.
Lani 39 % manj
invalidskih
upokojitev
Tudi število invalidskih upokojencev po podatkih Zpiza v zadnjih treh letih upada. Leta 2012 se je invalidsko upokojilo skupaj 2.439 ljudi (od tega 2.163 obvezno in 273 z beneficirano delovno dobo) s povprečno starostjo 53 let in štiri mesece. Leto zatem je bilo kar 16 % manj invalidskih upokojencev, skupaj 2.044 (od tega 1.852 obvezno in 191 z benefici-
rano delovno dobo) s povprečno starostjo 53 let in mesec dni. Lansko leto pa se je v primerjavi z letom 2012 invalidsko upokojilo slabih 39 % manj upokojencev, skupaj 1.499 (od tega 1.361 obvezno in 138 z beneficirano delovno dobo) s povprečno starostjo 53 let in dva meseca. Tudi povprečna pokojninska doba vseh invalidskih upokojencev se je od leta 2012 do leta 2014 podaljšala za 1,3 leta.
V prvih petih mesecih prejeli nekaj več kot 4.300 zahtevkov
Sicer pa se je večina starostnih upokojencev v obdobju 2012-2014 na novo upokojila po Zakonu o PIZ, in sicer največ po splošnih predpisih (ZPIZ-1), sledi upokojitev z zavarovalno dobo s povečanjem (ZPIZ, ZPIZ-1). Od skupno 29.914 starostnih upokojencev se je leta 2012 osem oseb upokojilo po posebnih zakonih, in sicer trije policisti in pet paznikov. Leto za tem sta se od skupno 17.622 starostnih upokojencev po posebnem zakonu upokojili dve ose-
bi, policista. Lansko leto pa se je od skupno 13.239 starostnih upokojencev po posebnem zakonu upokojila ena oseb, prav tako policist. Od skupno 2.439 invalidskih upokojencev so se leta 2012 po posebnem zakonu upokojile tri osebe, azbestovci. Leta 2013 se je od skupno 2.044 invalidskih upokojencev po posebnem zakonu upokojil eden, žrtev vojnega nasilja. Lansko leto pa se je po začasnih podatkih Zpiza vseh 1.499 invalidskih upokojencev upokojilo po Zakonu o PIZ.
Zanimalo nas je še, koliko oseb je letos že vložilo zahtevek za starostno upokojitev. Odgovorili so nam, da so od januarja do maja prejeli 4.333 zahtevkov.
Upokojitve na ministrstvih
V vladi Mira Cerarja deluje 14 ministrstev z organi, kjer je več tisoč zaposlenih. Preverili smo, koliko uslužbencev na ministrstvih in njihovih organih se je upokojilo v zadnjih petih letih in prišli do številke 2.379. V nadaljevanju predstavljamo število na novo upokojenih po posameznih ministrstvih.
Fotografija je simbolična
Največ, 971 upokojitev na Ministrstvu za notranje zadeve
Na Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi (Policija in Inšpektorat RS za
notranje zadeve) se je od leta 2010 do 2014 skupaj upokojilo 971 uslužbencev - od tega kar 895 zaposlenih na Policiji. Sicer pa se jih je v omenjenem obdobju največ upokojilo v letu 2012, in sicer 293 uslužbencev. Medtem ko je bilo v letu 2010 219 upokojitev, v letu
Veržej • Pomembna pridobitev za Center DUO
Prenovljena lončarska delavnica
Lani je bil uresničen projekt rokodelskih centrov v Sloveniji, ko se je devet rokodelskih centrov povezalo v združenje.
Med pomembnejše projekte v Centru DUO Veržej sodijo nedavno odprte nove učne rokodelske delavnice, kjer izstopa adaptacija prostora v velikosti 170 kvadratnih metrov, namenjenega sodobni lončarski delavnici. Projekt zajema enoletno zaposlitev lončarke, pripravo in izdajo učnega priročnika za
lončarjenje ter razna usposabljanja, tečaje in predstavitve. Delovni prostor nudi tudi izvedbo delavnic za druge rokodelske poklice, kot so pletenje, kvačkanje, šivanje in podobno. Projekt je bil sofinanciran s pomočjo dobrotnikov iz Švice, ki so zanj prispevali 64.000 evrov. »Učna rokodelska delavnica omogoča
številne nove možnosti tako za sam center kot za celotno regijo. Poleg krajših usposabljanj in predstavitvenih delavnic, ki jih že izvajamo, lahko takšen prostor nudi podporno okolje za mlade rokodelce v smislu rokodelskega inkubatorja ali v smeri aktivnega zaposlovanja v sklopu zaposlitvenih centrov,« je pou-
daril direktor Zavoda Marianum v Veržeju Janez Krnc. Osnovni namen rokodelskih centrov je izobraževanje in ustvarjalnost ter promocija in trženje rokodelskih izdelkov. Rokodelski centri, ki so člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, povezujejo več kot 750 rokodelcev
NŠ
Podlehnik • Tri desetletja društva upokoje
Tudi v Halozah skrbijo st
V Društvu upokojencev Podlehnik, kjer je trenutno povezanih 170 ak
Osrednja slovesnost je potekala v večnamenski dvorani OŠ Podlehnik.
Kot je na jubilejni prireditvi poudarila sedanja predsednica društva upokojencev Anka Per-nek, je bilo ob uradni registraciji, 17. junija 1985, v društvo včlanjenih 83 upokojencev..
Leta 1999 so se pobratili s člani DU Cerkno, s katerimi večkrat pripravijo razna srečanja. Ob 20-letnici so razvili nov društveni prapor. Od leta 2008 je tudi DU Podlehnik aktivno vključeno v projekt Starejši za starejše in od tedaj njihove prostovoljke redno obiskujejo starejše in pomoči potrebne na njihovih domovih. V letošnjem letu je v občini Podlehnik na seznamu za obiske kar 260 oseb, ki so starejše od 69 let.
Kot je zatrdila predsednica Anka Pernek, si skupaj z upravnim odborom društva prizadevajo za druženje starejših ob različnih priložnostih in na vseh ravneh. Najpogosteje to počno z organizacijo srečanj upokojencev ter pevskih in drugih skupin na področju kulturne in športne dejavnosti. Danes v sklopu društva aktivno deluje kegljaška sekcija, ki trenira vsak teden v športnem parku v Dežnem.
Med številnimi gosti je nekdanjim in sedanjim članom društva upokojencev ob pomembnem jubileju prvi čestital župan občine Podlehnik Marko Maučič in poudaril, da se na občini še kako zavedajo pomembnosti skrbi za starejše, še posebej sedaj, v kriznih časih, zato po svojih najboljših močeh in možnostih pod-
Med številnimi gosti je članom društva
torek • 7. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 7
ojitev, lani le 14.700
upaj upokojilo 32.353 upokojencev, se je lansko leto število na novo upokojenih več kot prepolovilo.
Število novih starostnih in invalidskih upokojitev iz leta v leto pada
Število novih upokojitev	2012	2013	2014
Starostni upokojenci	29.914	17.622	13.239
- po splošnih pogojih	26.413	15.253	11.481
- z beneficirano delovno dobo	3.493	2.188	1.532
Invalidski upokojenci	2.439	2.044	1.499
- po splošnih pogojih	2.163	1.852	1.361
- z beneficirano delovno dobo	273	191	138
SKUPAJ	32.353	19.666	14.738
Foto: Črtomir Goznik
2011 138, v letu 2013 87 in v lanskem letu 234 upokojitev. Letos se je doslej upokojilo 22 uslužbencev. Skupnega podatka o tem, koliko se jih letos še namerava upokojiti, na ministrstvu nimajo. Pri tem so dodali, da pogoje za upokojitev na podlagi ZUJF letos izpolnjuje
sedem zaposlenih v upravnem delu MNZ in 44 zaposlenih v Policiji ter da je treba tudi upoštevati možnost, da policisti koristijo tako imenovano poklicno upokojitev. Po njihovih ocenah je teh letos 275. „Glede na delovne potrebe in nujnost nadomestitve uslužbencev zaradi upokojitve ter skladno s kadrovskim načrtom se izvajajo posamezne premestitve iz drugih organov ali nadomestne zaposlitve, v juniju pa je predvidena tudi zaposlitev 152 policistov-kandidatov. Jeseni bomo začeli tudi dveletno izobraževanje v okviru višješolskega študijskega programa policist za 100 kandidatov," so še sporočili.
595 upokojitev na Ministrstvu za finance
V zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za finance in njihovih organih skupaj upokojilo 595 uslužbencev (večina - 523 uslužbencev v Finančni upravi RS). Po številu upokojitev pred-njači leto 2010, ko so zabeležili 182 upokojitev. Leta 2011 se je upokojilo 72 uslužbencev, leta 2012 165, leta 2013 100 in leta 2014 76 uslužbencev. Letos je bilo doslej 20 upokojitev, računajo pa, da bo do konca leta še 44 do 54 upokojitev. Kot so še sporočili, so k pridobitvi novih nadomestnih zaposlitev pristopili v Finančni upravi RS.
ncev
arejši za starejše
tivnih članov, so 30-letni jubilej proslavili skupaj s številnimi gosti.
■ v
pirajo dejavnost upokojencev, skrbijo pa tudi za onemogle in pomoči potrebne občane. V imenu Zveze društev upokojencev Slovenije je podlehniškim upokojencem ob jubileju čestitala podpredsednica Slavica Golob in opozorila na izjemen pomen prostovoljstva v tretjem življenjskem obdobju. V imenu
vseh 43 društev upokojencev z več kot 12.000 člani, ki so povezani v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, se je čestitkam pridružil Franc Trafela. Vsem starejšim in upokojenim župljanom pa je v imenu župnije Sv. Trojice v Halozah čestital tudi pater Andrej Maksi-miljan Sotler.
Nekaterim posebej zaslužnim in aktivnim upokojencem so se ob jubileju oddolžili s pisnimi priznanji, jubilejno slovesnost pa so s kulturnim programom popestrili skupina ljudskih pevk Trstenke, Jablovški pevci, skupina ljudskih pevcev Kopači ter malčki in šolarji iz vrtca in OŠ Podlehnik. Preden so se posvetili prijetnemu druženju ob obujanju spominov, pa so opravili še letno konferenco DU Podlehnik, na kateri so potrdili program društvenih aktivnosti v letošnjem, jubilejnem letu.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
upokojencev Podlehnik ob 30-letnem jubileju prvi čestital župan Marko Maučič (levo).
262 upokojitev na Ministrstvu za obrambo
Na Ministrstvu za obrambo se je od leta 2010 pa do leta 2014 skupaj upokojilo 262 uslužbencev. Največ, 85 uslužbencev se je upokojilo v letu 2012. Medtem ko se je v letu 2010 upokojilo 65 upokojencev, v letu 2011 28, prav toliko tudi v letu 2013 in 43 v letu 2014. Letos se je vse do maja upokojilo 13 uslužbencev, do konca leta pa pričakujejo še osem upokojitev javnih uslužbencev.
110 upokojitev na Ministrstvu za okolje in prostor
Od leta 2010 do 2014 se je v organih v sestavi, ki delujejo pod Ministrstvom za okolje in prostor, skupaj upokojilo 110 uslužbencev, največ, 47, v Agenciji za okolje RS. Po številu upokojitev prednjači leto 2012 s 34 upokojitvami. V letu 2010 in 2011 se je upokojilo 24 uslužbencev, v letu 2013 devet uslužbencev, lansko leto pa 19 uslužbencev. Letos sta se doslej upokojila dva uslužbenca, do konca leta pa predvidevajo še najmanj 11 upokojitev.
106 upokojitev na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi skupaj upokojilo 106 uslužbencev - največ leta 2012, in sicer 41 uslužbencev. V letu 2010 je bilo 22 upokojitev, v letu 2011 14, v letu 2013 13 in v letu 2014 16. Letos se je doslej upokojila ena oseba, do konca leta pa so predvidene še najmanj štiri upokojitve.
85 upokojitev na Ministrstvu za infrastrukturo
Od leta 2010 do 2014 se je na resorju Ministrstva za infrastrukturo skupaj upokojilo 85 uslužbencev. Po številu upokoji-
tev prednjači leto 2012, ko se je upokojilo 39 uslužbencev. Medtem ko so v letu 2010 in 2013 zabeležili 15 upokojitev, v letu 2011 in v letu 2014 osem upokojitev. Letos pa predvidevajo deset upokojitev.
72 upokojitev na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se je v zadnjih petih letih skupaj upokojilo 72 javnih uslužbencev, največ leta 2012, ko se je upokojilo 35 uslužbencev ministrstva in njihovih organov v sestavi. Medtem ko se je v letu 2010 upokojilo 22 uslužbencev, v letu 2011 štirje, v letu 2013 deset in v lanskem letu en. Po trenutno znanih podatkih pa se letos namerava upokojiti en javni uslužbenec.
40 upokojitev na Ministrstvu za zunanje zadeve
Od leta 2010 do leta 2014 se je na Ministrstvu za zunanje zadeve skupaj upokojilo 40 uslužbencev. Po številu upokojitev prednjači leto 2012, ko se je upokojilo 16 uslužbencev. Medtem ko je bilo v letu 2010 šest upokojitev, v letu 2011 dve, v letu 2013 in 2014 pa osem. Letos pa so predvidene tri upokojitve.
30 upokojitev na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
V	zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skupaj z organi v sestavi skupaj upokojilo 30 uslužbencev. Največ, 12, v letu 2012. Medtem ko je bilo v letu
2010	sedem upokojitev, v letu
2011	pet, 2013 dve in v lanskem letu štiri upokojitve. Letos sta se doslej upokojila dva uslužbenca, ocenjujejo še, da se bo do konca leta upokojilo pet uslužbencev.
26 upokojitev na Ministrstvu za pravosodje
Od leta 2010 do leta 2014 se je na Ministrstvu za pravosodje skupaj upokojilo 26 uslužbencev. Največ leta 2012, ko je bilo 23 upokojitev. V letu 2011 ni bilo upokojitev, v letu 2013 sta bili dve upokojitvi, lansko leto pa ena. Letos pa se bo po doslej zbranih podatkih upokojil en javni uslužbenec.
25 upokojitev na Ministrstvu za kulturo
V	zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za kulturo skupaj upokojilo 25 javnih uslužbencev. Po številu upokojitev pred-njači leto 2010, ko se je upokojilo 14 javnih uslužbencev. V letu 2011 so bile tri upokojitve, v letu 2012 štiri, v letu 2013 in
2014 pa dve. Letos se je doslej upokojil en javni uslužbenec, do konca leta pa predvidevajo še eno upokojitev. Pri tem pa so z ministrstva še opozorili na resne kadrovske težave, „ki so posledica podpisa dogovora med sindikati in vlado o zmanjševanju števila javnih uslužbencev. Ob zelo obsežnih delovnih področjih zmanjševanje namreč postaja nevzdržno, saj se naloge povečujejo, delo pa se mora prerazporejati med zaposlene znotraj ministrstva. Prav tako se kaže veliko pomanjkanje v Arhivu RS, kjer se bosta upokojila dva arhivista, od leta 2000 do letos pa se je obseg arhivskega gradiva povečal s slabih 50 kilometrov gradiva na dobrih 72 kilometrov, pri čemer je bilo leta 2000 zaposlenih 180 arhivistov, lani pa 176. Tudi na IRSKM se kažejo potrebe po kadrih, saj je zaposlenih le 5 inšpektorjev, ki letno obravnavajo okoli 170 primerov, od tega v dveh tretjinah obsežnejših z ogledi na terenu."
22 upokojitev na Ministrstvu za zdravje
V	zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za zdravje z organi v sestavi skupaj upokojilo 22 uslužbencev, največ v letu 2010, in sicer devet uslužbencev. V letu 2011 so bile štiri upokojitve, v letu 2012 pet, v letu 2013 in 2014 pa dve upokojitvi. Letos se je doslej upokojil en javni uslužbenec, do konca leta pa sta predvideni še najmanj dve upokojitvi.
20 upokojitev na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Od leta 2010 do 2014 se je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj upokojilo 20 uslužbencev ministrstva z organi v sestavi. Po številu upokojitev v omenjenem obdobju prednjači leto 2012, ko je bilo 10 upokojitev, sledi leto 2010 s štirimi upokojitvami in leto 2011 z dvema upokojitvama, prav toliko pa se jih je upokojilo tudi v letu 2013 in 2014. Letos doslej upokojitev ni bilo, do konca leta pa pričakujejo eno upokojitev. Pri tem so s pristojnega ministrstva še dodali, da so v celotnem petletnem obdobju za nadomeščanje upokojenih javnih uslužbencev realizirali dve nadomestni zaposlitvi.
15 upokojitev na Ministrstvu za javno upravo
V	zadnjih petih letih se je na Ministrstvu za javno upravo skupaj upokojilo 15 uslužbencev, in sicer največ v letu 2010, ko se je upokojilo 11 uslužbencev. Leta 2011 so bile štiri upokojitve, leta 2012, 2013 in 2014 pa ni bilo nobene. Letos sta bili doslej dve upokojitvi, do konca leta pa je predvidena še ena upokojitev.
Monika Levanič
VIR: ZPIZ
8 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 7. julija 2015
Sveti Tomaž •Deveti občinski praznik
Za lepši in bogatejši Sveti Tomaž
Konec junija in v začetku julija praznuje svoj praznik občina Sveti Tomaž. Tudi letos so pripravili številne prireditve, ki so bile dobro obiskane.
Foto: Miha Soštarič
Zupanu Mirku Cvetku (s soprogo) so se na osrednji občinski proslavi pridružili tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, župan Središča ob Dravi Jurij Borko in podžupan Ormoža Branko Šumenjak.
Osrednjo občinsko proslavo ob 9. prazniku so pripravili minuli petek v tamkajšnjem kulturnem domu. Za kulturni program so poskrbeli člani Kulturnega društva Franca Ksa-vra Meška Sveti Tomaž, zbrane pa sta nagovorila župan Mirko Cvetko in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.
»Deveto leto se veselimo tistega, kar smo si dejali in zaželeli leta 2006, ko smo, kot po domače radi rečemo, v Purgi povzdignili v en glas, da si želimo boljše in kvalitetnejše življenje. Devet let je minilo in v devetih letih se je zgodilo marsikaj v naši mali občini. Z velikim veseljem poslušam mnenje tistih, ki sicer ne prihajajo vsakodnevno v naše kraje, in pravijo, da se pri Svetem Tomažu nekaj dogaja. Lepo je slišati takšne besede,« je v uvodu svojega nagovora dejal Cvetko. Po postorjenem v minulih devetih letih, ko so med drugim zgradili vrtec, kanalizacijo, obnovili številne ceste ter obnavljali in
gradili tudi drugo javno infrastrukturo, je Cvetko prepričan, da so upravičili svoj obstoj. »Delamo na tem, da bi bil Sveti Tomaž lepši, da bi bil bogatejši, da bi bil prijaznejši. In kar je najpomembnejše, da bi v njem živeli dobri, preprosti in srčni Tomaževčani.«
Zbrane je nagovorila tudi Ljudmila Novak, ki je pohvalila složnost in sodelovanje
vseh v občini. Poudarila je, da na občinski ravni ni dobro, če je preveč politike, saj je treba stopiti skupaj in podpreti projekte, ki jih ljudje potrebujejo. »Na državni ravni je mnogokrat drugače. Strinjam se s tem, da se preveč prepiramo. Včasih so odnosi slabi, kar ni dobro ne za občine in ne za državo.«
Miha Šoštarič
Zahvale prizadevnim občanom in društvom
Občina Sveti Tomaž ob občinskem prazniku ne podeljuje občinskih nagrad in priznanj, temveč župan vsako leto podeli posebne zahvale posameznikom in društvom, ki so si jih prislužili s svojim delom v minulem letu. Posebno zahvalo so letos prejeli dramska sekcija Kulturnega društva Franca Ksavra Meška, igralka Olga Majcen iz Savcev, folklorna skupina Untrca Kulturnega društva Franca Ksavra Meška, Stanko Belšak od Svetega Tomaža, Stanko Pšak ter Milica Cizerl in Marija Žinko, članici Društva gospodinj Sveti Tomaž.
/
Ptuj • S seje Sveta za Slovence po svetu 2015
Sodelovanje bodo izb
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 4. julija potekala seja Sveta za Slo' sednik je Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na seji so si člani sveta iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Nizozemske, Brazilije, Argentine, ZDA, Avstralije in Kitajske skupaj s predstavniki ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo, za zunanje zadeve, izobraževanje, znanost in šport, kulturo, notranje zadeve ter Svetovnega slovenskega kongresa
izmenjali informacije o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu, se seznanili z nekaterimi odprtimi vprašanji s tega področja ter pobudami članov Sveta za Slovence po svetu, da bi sodelovanje še okrepili in razširili v skupno korist. Seja Sveta za Slovence po svetu 2015 je potekala v okviru šestega srečanja za-
mejcev in Slovencev po svetu Dobrodošli doma.
Cerar o nalogah, Pleskovič o napakah Slovenije
Predsednik vlade in Sveta za Slovence po svetu Miro Ce-rar je po seji sveta strnil nekaj ugotovitev s poudarkom na
Gorišnica • Občina praznuje
Dvajseti občinski praznik
Minuli konec tedna so se v občini Gorišnica pričele uvodne prireditve v letošnje jubilejno, 20. občinsko praznovanje.
V soboto so v Moškanjcih proslavili dan gasilcev GZ Gorišnica in 110-letnico delovanja PGD Moškanjci, namenu pa so predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. V nedeljo popoldan je občina v Gajevcih pripravila srečanje starejših občanov, to soboto pa je na vrsti vaška olimpijada, tradicionalna športno-rekreativ-na prireditev, na kateri sodeluje več sto občanov, od najmlajših do najstarejših. Letošnja vaška olim-pijada bo 17. po vrsti. Od 13. do 19. julija bodo pripravili teniški turnir, tekmovanje v kegljanju, nordijsko hojo, tek in kolesarjenje. Osrednja prireditev ob prazniku bo v petek, 17. julija. Dan kasneje bodo namenu slovesno
Julij bo v Gorišnici v znamenju praznovanja.
predali novozgrajeni nadvoz čez železniško progo v Moškanjcih (proti Tibolcem), 25. julija pa sle-
dita še dve družabni prireditvi: pohod in postavitev klopotca.
MZ
Podlehnik • Zadovoljni z naložbami, ne pa z vpisom v šolo
Zaradi izpada državnih sredstev prisiljeni najeti kredit
Svetniki občine Podlehnik so z veseljem sprejeli novico, da je končno izbran izvajalec za gradnjo odseka avtoceste Draženci-Gruškovje. Zaradi zmanjšanja državnega financiranja so morali najeti dodatni kredit, zaradi odselitve ene družine pa grozi osnovni šoli kombiniran pouk 1. in 2. razreda.
Župan Marko Maučič je izrazil posebno zadovoljstvo, ker je bila končno sprejeta odločitev o gradnji težko pričakovanega manjkajočega avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, saj je sedanja hitra cesta za okoliške prebivalce še vedno zelo nevarna. Kot je pojasnil, bi se lahko gradnja prvega dela, okoli 13 km
dolgega odseka avtoceste, pričela že v avgustu.
Potem ko so se seznanili s poročilom delovnih teles občinskega sveta, so soglasno potrdili zaključni račun občine za minulo leto. Lani so poslovali z dobrih 2,8 milijona evrov skupnih prihodkov, kar pomeni dobrih 83 % glede na sprejeti proračun,
Vodovod vklesan v živo skalo
Preden so se razšli, je župan Marko Maučič svetnike seznanil, da posamezne občinske investicije potekajo v skladu s terminskimi plani, ob tem pa dodal: »Na trasi gradnje vodovodnega omrežja Gorca-Dežno trenutno delajo kar tri skupine, saj je teren zelo trd, tako da bo ta vodovod dobesedno vklesan v živo skalo. Dela pri gradnji novega turistično-kulturnega centra Podlehnik, ki je daleč največja investicija v naši občini, pa so v zaključni fazi. Gradnja kljub nekaterim nepredvidenim in dodatnim delom poteka v skladu s terminskim planom, saj je tehnični prevzem celotnega objekta predviden konec avgusta.«
medtem ko so skupni odhodki znašali dobra 2,7 milijona evrov ali 84 % od sprejetega.
Zaradi izpada državnega financiranja morali najeti dodatni kredit
Brez težav so po hitrem postopku potrdili prvi rebalans letošnjega proračuna, v katerem so uskladili posamezne postavke z dejanskim stanjem. Gre za daleč največji proračun v zgodovini te občine, saj načrtujejo za 4.946.023 evrov prihodkov in kar 5.996.023 evrov odhodkov. A po besedah župana Marka Maučiča v prvem rebalansu ne gre za velika odstopanja od načrtovanega. Dodatno so uvrstili le sredstva za sanacijo enega od 37 plazov v občini, v Sedlašku, ki je ovrednotena na okoli 150.000
evrov in za kar so od ministrstva že prejeli sklep o odobrenih sredstvih. Zaradi nepredvidenih dodatnih del so morali zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev tudi za dokončanje novega tu-ristično-kulturnega centra v Podlehniku. Sicer pa so zaradi
delnega poplačila starih dolgov, predvsem pa zaradi nižjega priliva sredstev iz državnih virov (po 21. členu zakona o financiranju občin so prejeli več kot 300.000 evrov manj, kot so načrtovali) morali najeti še dodatni kredit v višini 1,1 milijona, kar je po
Foto: M. Ozmec
Zupan Marko Maučič (v sredini) je zadovoljen, saj je končno sprejeta odločitev o gradnji manjkajočega avtocestnega odseka Dra-ženci-Gruškovje.
besedah župana velik zalogaj, a še vedno v okviru dovoljenega zadolževanja občine.
Zaradi odselitve družine grozi prvošolčkom kombiniran pouk
Pred novim šolskim letom so potrdili tudi sklep o vrsti oddelkov in številu otrok v vrtcu OŠ Podlehnik, pa tudi cene posameznih programov vrtca. Prisluhnili so prošnji vodstva OŠ Podleh-nik in sklenili, da bodo, če bo do tega prišlo, sofinancirali ločeno izvajanje pouka v kombiniranih oddelkih. Zaradi odselitve ene družine iz občine Podlehnik namreč učencem 1. in 2. razreda sedaj grozi kombiniran pouk, zato so vse sile usmerili v iskanje ustrezne rešitve oziroma vsaj enega manjkajočega otroka.
M. Ozmec
torek • 7. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 9
oljsali v skupno korist vseh
vence po svetu 2015, ki jo je sklical predsednik vlade Miro Cerar, tudi predsednik sveta; podpred-
tem, da bo treba izboljšati nekatere vidike sodelovanja na vseh področjih, od gospodarstva do športa. „Po eni strani bomo pristopili k prenovi dosedanje strategije sodelovanja s Slovenci po svetu, po drugi strani pa z izboljšanjem delovanja državnih institucij skušali v nekaterih delih to sodelovanje okrepiti. Slovence po svetu potrebujemo ne samo zato, ker so del našega naroda in domovine, ampak tudi zato,
ker lahko preko njih Slovenija vstopa v svet gospodarsko in kulturno in ker tudi oni lahko v Sloveniji najdejo priložnost za svoje delovanje."
Kot predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa je dr. Boris Pleskovič opozoril na nekaj stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. Tako Slovenci, ki so študirali v tujini, še vedno niso dobrodošli na slovenskih univerzah, medtem ko se največje svetovne univer-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Fink, predstavnik Slovencev, ki živijo v Argentini
»Na Ptuju se vsi odlično počutimo, to je čudovito mesto, danes ga ponovno občudujem." Andrej Fink, profesor za mednarodne zadeve, pravnik in politolog, se je rodil v begunskem taborišču v Italiji, starši so ga kot enajstmesečnega prinesli v Argentino. „Nisem se izselil, mlajši brat in sestra sta se že vrnila, jaz pa se postopno vračam. To je zasluga staršev, prednikov, ki pa so bili pred 70 leti ožigosani kot narodni izdajalci: „To je lahko eden izmed dobrih razlogov, da se lahko iz pretekle slovenske zgodovine marsikaj ovrže in da skupaj delamo naprej."

Foto: Črtomir Goznik
Sejo Sveta za Slovence po svetu, ki je bila zaprta za javnost, je sklical predsednik vlade Miro Cerar, ki je tudi predsednik sveta, podpredsednik pa Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in posvetu. Na gradu je udeležence seje pozdravil ptujski župan Miran Senčar.
ze tepejo za najboljše kadre. Zelo birokratski so še vedno postopki za nostrifikacijo diplom in profesur. Prav tako slovenska podjetja ne vedo, da več kot 1000 naših študentov študira na vrhunskih univerzah v tujini, nato pa jih poberejo uspešna tuja podjetja. Pleskovič je prepričan, da bi morali Slovenci večkrat uporabiti znanje slovenskih strokovnjakov iz tujine, da bi bila Slovenija uspešnejša. Predsednika vlade pa je tudi pozval k hitrejši privatizaciji državnega premoženja.
V	Sloveniji rane, ki še vedno niso zaceljene ...
„Domov prihajam, še vedno pa ni tako, kot bi moralo biti. Govori se veliko, ne pa tudi o spravi, ki bi omogočila Sloveniji naprej. Lustracija je bila zamujena. Ne vem, zakaj se tega tako goreče izogibajo. Zgodovine ni mogoče pozabiti. V Argentino sem odšel leta 1954, sem žrtev pobojev, morilec mojega očeta, ki je bil zaveden Slovenec, je prišel do mene in mi v obraz povedal: 'Ni prav, da smo ga ubili.' Zakaj tega ne bi naredil še narod? Sem zaveden Slovenec, želim si, da bi vsi v Sloveniji dobro živeli, ne samo peščica privilegirancev. Temu, ki ima malo, še vedno jemljejo, tisti, ki imajo veliko in jim želijo nekaj vzeti, pa takoj kričijo.
V	Sloveniji se še naprej dogajajo stvari, ki se ne bi smele. Vsi bi morali biti za Slovenijo," pa je po seji Sveta za Slovence razmišljal Milan Krtič, ki so ga Ptuj in njegovi ljudje očarali.
Ptujski župan Miran Senčar je v dobrodošlici Slovencem s celega sveta povedal, da je to srečanje za najstarejše mesto izjemno pomembno tudi v promocijskem pomenu, še posebej pa za oživljanje starega mestnega jedra. Na malem gospodarskem forumu se je mesto z okolico predstavilo s svojim gospodarskim potencialom in možnostmi gospodarskega sodelovanja ter možnostmi za vlaganje slovenskih izseljencev na Ptuju. „Gre za internacionalizacijo naših podjetij, ki bi lahko dobila priložnost v tujini, in možnost za naše zdomce, da bi lahko vlagali na Ptuju. Predvsem jim želimo ponuditi stanovanja in objekte, stare hiše v mestnem jedru. Kot župan pa si želim, da bi Slovenci po svetu prihajali na Ptuj tudi ob drugih priložnostih in da najdejo priložnost tudi za življenje in delo v našem mestu, saj je tu lepo in varno živeti, pravi kraj za to, da starost preživijo v domovini."
MG
Slovenska Bistrica • Julijska seja v znamenju pocenitev in podražitev
Nižji komunalni prispevek, za deset centov dražja parkirna ura
Seje naj bi se sklicevale v časovnem zaporedju, ki omogoča normalen tempo in delo, je uvodoma opozoril svetnik Drago Mahorko. Od zadnje seje, ki je trajala več kot šest ur, je namreč minilo več kot dva meseca. Svetniki so tokrat na dnevnem redu imeli 19 točk, med drugim pa so povečali višino parkirne ure ter v prvem branju obravnavali komunalni prispevek.
Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor, državni svetnik Milan Ozimič, so razlog za spremembo cene komunalnega prispevka investicije, ki jih je občina izvedla na področju komunalne opremljenosti. Naslednji razlog za spremembe in dopolnitve je upoštevanje podanih pobud za znižanje komunalnega prispevka za stanovanjske, poslovne in kmetijske objekte. Po spremembi odloka naj bi bile odmere komunalnega prispevka v občini Slovenska Bistrica mesto nižje od komunalnih prispevkov v primerljivih občinah z namenom, da bi spodbujali investicije in s tem razvoj občine, je pojasnil Ozi-mič. »Kumulativno naj bi investitorji plačevali 12,5 odstotka manj komunalnega prispevka, že sedaj pa je bil naš komunalni prispevek nižji od drugih,« je še dodal.
Svetnik Drago Mahorko je v imenu svetniške skupine SD dejal, da je skupina Impol na ta odlok podala pripombo, da bi se za podjetje znižal ali ukinil komunalni prispevek, saj da sami skrbijo in financirajo vso potrebno komunalno infrastruktu-
Primerjava komunalnega prispevka (500 m2 parcela, 200 m2 stavba)
1 Občina		Poslovne in upravne stavbe (v €	
Občina Ptuj	10.619	10.619	10.619
Občina Ormož	6.758	6.758	5158
Občina Slovenska Bistrica -	po spremembi 3.718	4.497	2.938
Občina Slovenska Bistrica	4.245	5.187	3.394
Občina Makole	1.956	2.141	1.956
Občina Slov. Konjice	3.837	4.461	2.902
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so potrdili znižanje komunalnega prispevka, hkrati pa tudi zvišanje cene parkirnine.
ro. Župan Ivan Žagar je odgovoril, da prispevek ne zajema zgolj komunalne opremljenosti, temveč tudi cestno infrastrukturo. Svetniki so predlog sprememb soglasno sprejeli.
Ura parkiranja odslej 40 centov
Prav tako so svetniki v prvem branju sprejeli spremembe glede kratkotrajnega parkiranja. Do zdaj je bila ura parkiranja 30 centov, po nadgradnji parkirnih avtomatov naj bi bila 10 centov
Vir: Občina Slovenska Bistrica
dražja. Vračilo denarja tudi sedaj ne bo možno (po oceni SDS naj bi nakup avtomatov, ki vračajo denar, stal 100.000 evrov), bo pa mogoče kupiti parkirni listek za pol ure (20 centov), vsakih nadaljnjih 10 centov pa bo pomenilo dodaten pripadajoči čas parkiranja v urah in minutah, je pojasnila Janja Mlaker z oddelka za okolje in prostor.
Veliko besed pa je bilo izrečenih tudi o vprašanju prenove ali novogradnje vrtca v Črešnjevcu; o tem poročamo v petkovi izdaji.
Mojca Vtič
10 TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 7. julija 2015
Slovenija • Velika večina novincev uspešno vpisanih
95 % vpisanih uresničilo svojo prvo zeljo
V srednješolske programe po državi se je doslej vpisalo 19.160 kandidatov, kar je skoraj za tisoč več kot lani. Od tega jih je 95 % uresničilo svojo prvo željo.
Na razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2015/2016 se je na 23.541 vpisnih mest do 15. junija prijavilo 19.160 kandidatov, kar je precej več kot lani, ko jih je bilo 18.367. Največ se jih je vpisalo v programe srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja (8.135). V programe nižjega poklicnega izobraževanja je prijavljenih 412 kandidatov, srednjega poklicnega izobra-zevanja 3.837 in v programe
gimnazij 6.758 kandidatov. Po poletnih počitnicah bo v srednješolske klopi sedlo 19.160 dijakov prvih letnikov.
| 1. julija 2015 je bilo vpisanih 18.691 kandi-| datov, od tega je 95 % vseh vpisanih uresničilo | svojo prvo željo.
/
Po končanem prvem krogu se je tako že vpisalo 17.307 kandidatov, od tega 4.083 na šolah z omejitvijo vpisa. „984 kandidatov, prijavljenih na šolah z omejitvijo vpisa, se po prvem krogu izbirnega postopka ni uspelo uvrstiti na želeno šolo. Za 2. krog izbirnega postopka je bilo za te kandidate prostih še 422 mest na šolah, ki so omejile vpis, in 5.516 mest na drugih šolah. V drugem krogu izbirnega postopka je sodelovalo
916 kandidatov," so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Večina prijavljenih kandidatov je tudi v drugem krogu bila sprejeta na prvo navedeno željo, na nobeno izmed izbranih šol pa se ni uspelo uvrstiti 10 kandidatom.
Število še prostih mest za vpis v 1. letnik je že znano, kandidati pa se lahko na šolah, kjer bodo še prosta mesta, vpišejo do 31. avgusta.
Dženana Kmetec
Destrnik • Učenci uspešni na naravoslovnem področju
Za velikimi uspehi je trdo delo
Končano je šolsko leto, učenci že uživajo v zasluženih počitnicah. Ugotavljamo, da smo bili predvsem na naravoslovnem področju zelo uspešni, kar dokazujejo številna priznanja, ki so jih dosegli naši učenci.
Foto: arhiv šole
Mladi raziskovalci Simon Fridl, Nika Matjašic, Žan Lorenčič in Teja Žugman.
Najuspešnejša učenka je prav gotovo Teja Žugman. Teja se je v 8. razredu prvič srečala s predmetom kemija. Nekaj osnovnih pojmov in preprostih eksperimentov je spoznala že lani pri naravoslovju, letos pa je spoznala kemijo kot vedo neštetih možnosti. Že v začetku leta se je vključila v kemijski krožek, ki je namenjen pripravam na kemijsko tekmovanje za Preglova priznanja. Pokazala je zanimanje za predmet, predvsem pa za eksperimentalno delo. Njene predstavitve za sošolce so bile strokovno pravilne in podkrepljene s primeri iz vsakdanjega življenja, da so si sošolci lažje predstavljali, o čem teče beseda. V januarju je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja kemije in Teja je med
vsemi učenci zbrala največ točk. Tako se je uvrstila na državno tekmovanje. Marca je na državnem tekmovanju dosegla zlato
Preglovo priznanje. Tako se ji je povrnil ves trud, ki ga je vložila v svoje delo in učenje. Njena mentorica Nataša Zebec je bila
nanjo in njen dosežek izredno ponosna.
Teja pa je bila zelo uspešna tudi na tekmovanju iz fizike.
Tekmovanje poteka še vedno na treh stopnjah: šolsko, področno in državno. Za razliko od drugih tekmovanj, kjer učenci izkazujejo predvsem znanje, je na državnem tekmovanju tudi del, kjer učenci izvajajo poskuse. Na šolskem tekmovanju je prejela bronasto Štefanovo priznanje in se uvrstila na področno, nato pa še na državno tekmovanje. Teja se je za državno tekmovanje z mentorico Dragico Pešakovic zelo dobro pripravila. To se je tudi obrestovalo, saj je prav pri izvajanju poskusa dobila največ točk. Nekoliko manj točk je zbrala pri testu znanja, tako da je dobila srebrno Štefanovo priznanje. Prav tako je Teja dosegla srebrno priznanje na državnem nivoju iz znanja o sladkorni bolezni pod mentorstvom učiteljice Jasmine Caf in srebrno Vegovo priznanje iz matematike.
Učenci destrniške šole pa so vsako leto uspešni tudi na področju mladinskega raziskovalnega dela. Na OŠ DestrnikTrnovska vas ima raziskovanje že bogato tradicijo, saj so se s prvo razisko-
valno nalogo predstavili že na 1. srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj leta 1994. Tudi letošnje šolsko leto so devetošolci Simon Fridl, Žan Lorenčič in Nika Matjašič pod mentorstvom dr. Dragice Pešakovic pripravili in na regijskem in tudi državnem srečanju zelo uspešno zagovarjali raziskovalno nalogo z naslovom Analiza prsti na področju občine Destrnik. K sodelovanju so povabili tudi Ivana Brodnjaka, inž. kmet., s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Tanjo Matjašič, študentko geografije in sociologije na FNM Maribor. Na regijskem srečanju so prejeli zlato, na državnem pa srebrno priznanje.
Mentorji upamo, da bodo učenci gradili na svojih naravoslovnih zmožnostih in v tej smeri nadaljevali tudi srednje šolanje, kajti naravoslovne vede so ne samo izziv, ampak človeku ponujajo razvoj njegovih talentov.
Dragica Pešakovič
Slovenska Bistrica • Muzejska noč in bistriški tabor
Organizatorjem tabora zagodlo vreme
Tretja junijska sobota je bila letos že 13. leto zapored dan, ko so muzeji po vsej Sloveniji brezplačno odprli svoja vrata. V letošnji akciji je sodelovalo približno 70 institucij iz vse države, med njimi je vrata bistriškega gradu odprl tudi Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
Obiskovalci slovenjebistriške-ga gradu, bilo jih je približno 200, so si lahko brezplačno ogledali stalne zbirke, ob tem pa še sodelovali v delavnicah, ki jih je pri-
pravil Zavod za kulturo. Tako so lahko obiskovalci (predvsem tisti mlajši) izdelovali grajske cekine, si ogledali lutkovno predstavo, uživali na koncertu pevske šole
Foto: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Slovenjebistriški grad je v okviru muzejske noči obiskalo približno 200 ljudi. Prenočevalci v bistriškem gradu so z lučkami iskali Belo damo.
Orfeus, prisluhnili arheologom, iskali Belo damo ... Dejavnosti in vsebine, ki jih je ponudil Zavod za kulturo, so prepričale okoli 50 obiskovalcev, da so se odločili prespati znotraj grajskih zidov.
Dan pred tem je slovenjebistriški Zavod za kulturo izvedel 2. bistriški tabor. Tudi letos jo je organizatorjem zagodlo vreme, tako da so morali tabor iz mestnega parka prestaviti v telovadnico srednje šole. Program, ki so ga oblikovali pevski zbori, glasbene skupine in recitatorji, zaradi vremena ni bil okrnjen, je pa v telovadnico stopilo bolj malo obiskovalcev. So pa bile zaradi vremena odpovedane vse spremljajoče aktivnosti. Tabor, ki je med drugim namenjen krepitvi narodne in domovinske pripadnosti, naj bi počastil akademik Boris Pahor, a se prireditve ni mogel udeležiti.
Mojca Vtič
Gorišnica • Slovo minimaturantov
Oblački in lunice gredo v šolo
V sredo, 17. junija, so se od vrtca poslovili otroci predšolskih skupin Oblački in Lunice iz Gorišnice.
Oblekli so pisane minimatu-rantske majice, si nadeli kape ter se z glasnim piskanjem veselili odhoda iz vrtca. Tako so se odpravili po Gorišnici in se napotili na občino. Tam jih je pri-
jazno sprejel župan Jožef Kokot in jim ob tem dogodku čestital. Povedal je, da se obdobje brezskrbnega otroštva zaključuje, saj bodo v jeseni prestopili prag učenosti. Zaželel jim je čim lažji
prehod iz vrtca v šolske klopi ter jih pogostil s sladkarijami, sokom in sadjem, otroci pa so mu zapeli pesem Mi smo mini-maturanti.
Edita Kovač
Nogomet
Aluminij in Zavrč odigrala prijateljski tekmi
Stran 12 Dobordošli doma
Z nogometno in boksarsko noto
Stran 12
Art Football team
Končno 6. mesto največji uspeh doslej
Stran 13
Namizni tenis
Jan Žibrat ustvaril najboljše rezultate v karieri Stran 13
Sah
Naj Pivec zmagal na mladinskem turnirju
Stran 13
Šah
80 let Šahovskega društva Ptuj
Strani 14 in 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • ¡TF-turnir v Telaviju
Izjemni nastopi Tamare Zidanšek
Gruzijsko mesto Telavi je saj je v zadnjih dveh tednih očitno srečno mesto za teni- osvojila oba ITF teniška turško igralko Tamaro Zidanšek, nirja z nagradnim skladom
Rezultati:
1.	krog:
Tamara Zidanšek (Slo) - Sofia Vaynberg (Šve) 6:1, 6:0 Pia Čuk (Slo) - Katarina Kalkenova (Kaz) 6:2, 6:2
2.	krog:
Tamara Zidanšek (Slo) - Aryna Sabalenka (Blr) 6:4, 6:4 Pia Čuk (Slo) - Aminat Kushkhova (Rus) 6:2, 6:7, 1:6
Četrtfinale:
Tamara Zidanšek (Slo) - Reneka Stolmar (Mad) 6:2, 6:2
Polfinale:
Tamara Zidanšek (Slo) - Amina Anshba (Rus) 6:2, 6:3
Finale:
Tamara Zidanšek (Slo) - Szabina Szlavikovics (Mad) 6:3, 6:3
10.000 dolarjev. Najboljša slovenska mladinka v petih dvobojih ni oddala niza in je z odličnimi predstavami osvojila turnir v Telaviju, kar je njen tretji zaporedni osvojeni članski turnir in četrti v karieri. Članica Teniškega kluba Terme Ptuj, ki je varovanka trenerja Zorana Krajnca, je očitno v odlični formi in je prikazala vrhunske predstave na peščenih igriščih. Po vrsti je premagala v prvem krogu Rusinjo Sofio Vaynberg, v drugem krogu Belorusinjo Aryno Sabalenko, v četrtfina-lu Madžarko Rebeko Stolmar, v polfinalu Rusinjo Amino An-shbajevo in v finalu Madžarko Szabino Szlavikovics. »Tami« (op. p., trenutno je 675. mestu WTA svetovne računalniške lestvice) je v zadnjem dvobo-
Tenis • Turnir v Bruchköblu
ju igrala s Szlavikovicsevo, ki je 717. na WTA lestvici in jo je dokaj gladko premagala s 6:3 in 6:3. Tako je nanizala že petnajsto zaporedno zmago, kar je izjemen dosežek za sedemnajstletno igralko iz Slovenskih Konjic, ki zelo uspešno nastopa za ptujski teniški klub. Tretji zaporedni osvojeni ITF-turnir bo Tamaro Zi-danšek ponesel še nekaj mest naprej na svetovni računalniški ATP-lestvici in v zadnjih tednih je naša igralka pokazala pravo konstantnost v igri, kar ji je prineslo tudi lepe mednarodne uspehe. Zraven Zidan-škove je na turnirju v Telaviju igrala še Pia Čuk, ki je v drugem krogu izgubila proti veliko izkušenejši ruski igralki Aminat Kushkhovi.
David Breznik
Kolesarstvo
Tamara Zidanšek je osvojila oba ITF-turnirja v Telaviju.
Uspeh kariere za Svena Laha Luka Sagadin na olimpijado
mladih v Tbilisi
HEAD Cup Bruchköbel predstavlja eno izmed prelomnic na športni poti zelo talentiranega teniškega igralca Svena Laha. V Nemčiji je član Teniškega kluba Terme Ptuj nastopil na mladinskem ITF-turnirju 4. ranga. Ptujčan je bil sedmopostavljeni igralec,
Rezultati:
1.	krog
Sven Lah (Slo) - Frederic Jacobs (Bei) 6:0, 6:0
2.	krog
Sven Lah (Slo) - Giordan Kunz (Svi) 6:0, 6:0
3.	krog
Sven Lah (Slo) - Jesper Tull Freimuth (Nem) 6:2, 7:5
Cetrtfinale
Sven Lah (Slo) - Niklas Schell (Nem) 6:0, 6:1
Polfinale
Sven Lah (Slo) - DanAd-ded (Fra) 6:4, 4:6, 6:2
Finale
Sven Lah (Slo) - Luca Keist (Svi) 6:3, 6:1
ki je na močnem turnirju nizal zmago za zmago oziroma v konkurenci štiriinšestdesetih igralcev je nanizal šest zaporednih zmag za končno tur-nirsko zmago. Gre za enkraten uspeh šestnajstletnega igralca, ki ima odlične predispozicije se razviti v vrhunskega tenisa-ča. Z nekaterimi vrhunskimi prestavami je prišel do konca turnirja v Bruchköblu, na katerem je po vrsti premagal Belgijca Frederica Jacobsa, Švicarja Giordana Kunza, Nem-
ca Jesperja Tulla Freimutha, Nemca Niklasa Schella, Francoza Dana Addeda in Švicarja Luco Keista. Do polfinala je Lah tekmece v glavnem odpravil brez težav, medtem ko je v polfinalu po treh nizih izločil petega nosilca Addeda. V finalu je brez težav s 6:3 in 6:1 premagal še Keista in Sven Lah je na peščenih igriščih v Bruchkoblu s turnirsko zmago prišel do trenutno največjega uspeha v svoji športni karieri.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Šestnajsletnik Sven Lah je v Bruchköblu pometel s konkurenco.
Mlademu kolesarju Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Luku Sagadinu je uspel izjemen dosežek. Sagadin se že vse od začetnih kategorij - od dečkov naprej - redno uvršča na stopničke in je tudi stalni član slovenske kolesarske reprezentance. Nadarjen kolesar, ki trdo in redno trenira, se bo med 26. julijem in 1. avgustom v gruzijskem glavnem mestu Tbilisi udeležil Poletnega olimpijskega festivala mladih (olimpijada mladih) kot eden treh repre-zentantov Slovenije.
Odločitev je selektor sporočil po državnem prvenstvu v Mirni Peči na Dolenjskem prejšnji konec tedna, kjer je sicer odličen ptujski kolesar zasedel 5. mesto. Mimogrede: Nace Malovič je bil 8., Jernej Paj 20., Tilen Žagar pa 37. V višji starostni kategoriji -med starejšimi mladinci - je bil na Dolenjskem Tim Ro-škar 10., 13- je bil Luka Kram-berger in 19. Matej Škafar.
Sagadinov uspeh je v veliki meri zasluga profesionalnega dela ptujskem kolesarskem klubu z direktorjem Renejem Glavnikom na čelu. Trenerji so Sagadina usmerjali zadnjih
sedem let, ta pa jih je nagradil	veda za ptujski klub izjemen
z odličnimi predstavami na	uspeh, obenem pa obveza za
tekmovanjih in potjo na olim-	še boljše delo v prihodnosti. pijado mladih. Vse to je se- tp
Foto: Marjan Keiner
Luka Sagadin se bo udeležil Poletnega olimpijskega festivala mladih.
Foto: arhiv
12 Štajerski
Šport
torek • 7. julija 2015
Športni dogodek • Nogomet in boks
Dobrodošli doma z nogometno in boksarsko noto
V sklopu srečanja Dobrodošli doma sta bila v soboto na sporedu tudi dva športna dogodka. Na Mestnem stadionu na Ptuju je bil turnir v nogometu, na katerem sta najprej udeležence pozdravila Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc in župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Po uvodnih nagovorih in fotografiranju se je turnir šestih ekip, ki so prišle iz Porabja, Furlanije-Julij-ske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije, pričel. Na dveh igriščih tokrat ni bil v ospredju rezultat, ampak
druženje med udeleženci in uživanje v najpopularnejši športni igri na svetu. Po skupinskem delu je sledilo razigravanje za mesta in na tretje mesto se je na koncu uvrstila Mestna občina Ptuj - modri. V finalu so igrali ekipi avstrijskih in madžarskih zamejcev, ki sta se po
rednih petnajstih minutah razšli brez zadetkov, medtem ko so po streljanju kazenskih strelov s 3:1 slavili nogometaši iz Porabja, ki so osvojili poseben turnir na Ptuju v sklopu srečanja Dobrodošli doma. Po nogometnem dogodku je sledil še boksarski, slednji je bil
v telovadnici Dejan Zavec Gym. Naš svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, ki je bil pred tem eden najbolj »zagretih« nogometašev na turnirju, se je pomeril v medijskem dvoboju s Kle-mnom Bunderlo, zmagovalcem oddaje Znan obraz ima svoj glas. Bunderlo so
v telovadnico pripeljali z zavezanimi očmi, nato pa je sledilo krajše spoznavanje in ogrevanje, ki je potekalo v odličnem vzdušju. Vrhunec je predstavljal sparing dvoboj Zavec - Bunderla; izziv je naš pevec in radijski moderator dobro opravil.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci prireditve Dobrodošli doma na mestnem stadionu na Ptuju, kjer so oddigrali turnir v nogometu.
Nogomet • Prijateljski tekmi
Šah • Mitropa pokal
VM Jure Borišek kapetan slovenske odprave, Slovenci odlični šesti
Zavrč suvereno z Veržejem
Zavrč - Tehnostroj Veržej 5:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Zorko (40.), 2:0 Matjašič (44.), 3:0 Polic (55.), Ruano (67.), Polic (88. - 11m).
Zavrč: Picak, Muženjak, Antic, Rogač, Datkovic, Cvek, Pihler, Glavica, Škvorc, Matjašič, Zorko. Igrali so še: Kovačic, Polic, Novoselec, Bogdan, Ptiček, Mužek, Ruano, Nunic in Tudan. Trener: Ivica Solomun.
V šesti pripravljalni tekmi so nogometaši Zavrča v petek popoldne gostili drugo-ligaša iz Veržeja. Tekma je bila odigrana v izredno zahtevnih razmerah, saj je bilo izjemno vroče; srečanje se je namreč pričelo ob 18. uri. V moštvu Zavrča se je predstavilo nekaj novincev, še nekaj pa je bilo igralcev, ki so v Halozah na preizkušnji.
Prvi del prvega polčasa smo spremljali dokaj zanimiv in odprt nogomet na obeh straneh, v dobri luči pa so se predstavili tudi Prleki. V tem delu so si priigrali dve obetavni situaciji, toda to je bilo premalo, da bi ogrozili vratarja Picaka. Zavrčani so zapravili kar nekaj priložnosti pred prvim zadetkom, nato pa so v izteku prvega dela igre preko Zorka in Ma-tjašiča zadeli dvakrat. Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, beli so bili precej boljši tekmec, kar je nenazadnje tudi razumljivo, saj trenira-
jo že nekaj časa, Veržej pa je priprave pričel šele pred kratkim. V nadaljevanju je domači strateg kar precej menjavall, toda tudi novinci so igrali dobro, zabili še tri zadetke in poskrbeli, da je v mreži drugoligaša odjeknila »petarda«.
Naslednje srečanje čaka Zavrč v torek, 7. julija, ko bodo doma gostili odličnega ukrajinskega prvoligaša Zorjo iz Luganska, kar bo na neki način trenutek resnice za Haložane, da vidijo, kako dobro so delali v pripravah. Završki beli namreč v Ljudskem vrtu naslednji petek odpirajo 25. izvedbo slovenskih državnih nogometnih prvenstev.
Novi vratar Zavrča je Dominik Picak
Potem ko se je na enem od treningov resneje poškodoval nova okrepitev Zavrča med vratnicami Saša Dreven, ki je v Zavrč prišel iz Istre 1961, so beli kmalu našli zamenjavo zanj. Tako bo glavno breme v vratih Haložanov v novi sezoni nosil Dominik Picak, ki pod haloške obronke prihaja iz hrvaškega prvoligaša Slave-na Belupa. Gre za 23-letnega, 195 cm visokega vratarja, ki je kariero pričel pri Dinamu iz Zagreba. Sledila je pot v Lokomotivo, od koder je lani prestopil v koprivniški klub. Poleg Picaka je bil na zadnjih tekmah sila zanimiv igralec Španec Aitor Ruano, ki je prišel iz B-ekipe španskega velikana Atletica iz Madrida. Gre za odličnega zadnjega
vezista, vendar pa je zaradi njegove kvalitete in posledično tudi cene njegov obstanek med haloškimi griči malo verjeten. Tako naj se bi tudi kadrovanje v Zavrču počasi zaključilo.
Dober odpor Aluminija
Partizan Beograd -Aluminij Kidričevo 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Grbic (36.), 2:0 Kojič (65.), 3:0 Marinko-vic (80.), 4:0 Luka (84.).
Aluminij: Janžekovic, Radulovic, Lonzaric, Topolo-vec, Pučko, Kozar, Vrbanec, Škoflek, Borna, Bizjak, Ka-stratovic. Igrali so še: Lipo-vac, Čeh, Turkalj, Gerečnik, Kajtna, Vindiš, Petrovič, Ploj, Kurež, Luk, Brglez, Novak, Pintarič, Sagadin, Ahec. Trener: Damjan Romih.
Po le petih dneh napornih priprav so rdeči iz Kidričevega odigrali prvo prijateljsko srečanje. In to ne proti komurkoli, temveč je bil njihov tekmec sloviti beograjski Partizan, aktualni prvak Srbije. V sobotnem dopoldanskem terminu je bilo srečanje odigrano pod Pohorjem, črno-beli pa so na koncu zasluženo visoko slavili, čeprav so jim Kidričani nudili dober odpor.
Predvsem v prvem delu igre, ko je bilo v nogah še dovolj dinamita, je Aluminij igral dobro, nenazadnje si je priigral prvo resnejšo priložnost na tekmi. Vsaj nekaj
časa je bila nato tekma še precej izenačena, nato pa je končnica prvega dela igre pripadla »grobarjem«. Partizan je tako preko Grbica z zadetkom iz 36. minute na odmor odšel s prednostjo 1:0. V nadaljevanju je tudi po številnih zamenjavah pri Aluminiju tempo padel, Partizan je bil boljši tekmec in je še trikrat zadel. Črno-beli so namreč že praktično v tekmovalnem pogonu, Kidriča-ni na drugi strani pa so šele dobro pričeli trenirati, tako da so na neki način individualne napake, po katerih so v nadaljevanju prejeli zadetke, razumljive.
Naslednjo tekmo bodo rdeči odigrali v četrtek ob 18. uri, ko v Kidričevem gostuje sloviti Dinamo iz Moskve.
Vedran Turkalj prvi novinec
Potem ko je Aluminij doletelo nekaj odhodov, se je v njihovih vrstah zgodil tudi prvi prihod. Tako je član rdečih postal 27-letni Vedran Turkalj, centralni branilec, ki je svojo kariero pričel na Reki. Svetlolas in visokorasel branilec je bil nazadnje član hrvaškega drugoligaše Bistre. Turkalj je tako prva, a gotovo ne zadnje okrepitev Aluminija, že na tekmi s Partizanom pa smo lahko zasledili še nekaj novih obrazov. Nekaj igralcev je namreč v Kidričevem na preizkušnji, nekaj jih še pride, ali bo kdo med njimi dejansko postal član Aluminija, pa bo jasno šele po naslednjih preizkušnjah.
tp
V avstrijskem mestu Mayrhofen se je zaključil šahovski pokal Mitropa, na katerem je nastopilo 9 držav v konkurenci ženskih ekip in 10 držav v moški konkurenci. V obeh je nastopila tudi Slovenija, ki jo je kot kapetan vodil član Šahovskega društva Ptuj, velemojster Jure Borišek.
Tekmovanje ima dolgo tradicijo, saj so moški nastopili že 34., ženske pa 12. Prvi favorit pri moških je bila tokrat ekipa Hrvaške, s katero je Slovenija v prvem kolu igrala neodločeno 2:2. Naslednji po ratingu so bili domačini Avstrijci, tretji Nemci. Slovenija, ki je močno pomladila ekipo (povprečje 25 let), je po začetnem ratingu zasedala 8. mesto. V nadaljevanju so Slovenci dvakrat zmagali, trikrat igrali neodločeno in trikrat izgubili. Ob koncu so osvojili odlično 6. mesto ter tako prehiteli bolje rangirani ekipi Češke (5.) in Švice (6.). Pomembna je bila prav zmaga v zadnjem krogu proti Češki z rezultatom 3:1. Peto mesto prvih favoritov ekipe Hrvaške je prav gotovo manjše negativno presenečenja, medtem ko so največji uspeh z drugim mestom dosegli Slovaki, po zače-
Jure Borišek (ŠD Ptuj)
tnem ratingu šele sedmi.
Najboljši posameznik turnirja je bil slovenski VM Matej Šebenik, 2512, ki je na drugi šahovnici zbral kar 7 točk in edini ostal neporažen. VM Jure Borišek, 2571, ki je odlično opravil vlogo ka-petana, je na prvi šahovnici dosegel 4 točke, kar je morda nekoliko manj od pričakovanj, vendar ob vseh drugih obveznostih dokaj solidno. V ekipi sta bila še mlada mojstra FIDE Jernej Špalir, 2361, in Boris Markoja, 2372.
Še bolj pomlajena slovenska ženska reprezentanca (povprečje 15,5 let) v postavi Laura Unuk, 2121 (aktualna mladinska svetovna prvakinja do 16 let), in Ivana Hreščak, 2057 (aktualna državna prvakinja), je ob eni zmagi, štirih neodločenih rezultatih in štirih porazih pristala na 8. mestu, to je tam, kjer je bila po začetnem ratingu.
Končni vrstni red - moški: 1. Avstrija 21,5 (15), 2. Slovaška 22,5 (13), 3. Nemčija 21, 4. Italija 19,5, 5. Hrvaška 19, 6. Slovenija 16,5 (MM Jure Borišek 4, MM Matej Šebenik
7,	FM Boris Markoja 2,5, FM Jernej Špalir 3), 7. Češka 16,
8.	Švica 16, 9. Francija 6, 10. Madžarska 14.
Končni vrstni red - ženske: 1. Madžarska 15, 2. Italija 12, 3. Slovaška 11,5, 4. Nemčija 10,5, 5. Avstrija 1 8, 6. Češka 8, 7. Švica 7,5, 8. Slovenija 7 (MM Laura Unuk 4,5, M Ivana Hreščak 2,5), 9. Avstrija 2 6,5, 10. Hrvaška 3.
Silva Razlag
torek • 7. julija 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Šah • Memorial Vasje Pirca
Naj Pivec zmagal na mladinskem turnirju
V organizaciji ŽŠK Maribor se je končal 19. memorial Vasje Pirca, enega najboljših jugoslovanskih in slovenskih šahistov.
Igrati na turnirju, ki nosi ime po tako slovitem šaho-
vskem velemojstru, je prav gotovo velika priložnost predvsem za mlade šahiste in šahistke, ki šele dobro začenjajo svojo športno pot. Odlično so jo izkoristili trije najmlajši člani Šahovskega
društva Ptuj na mladinskem turnirju, kjer je Naj Pivec osvojil prvo mesto, najmlajša, Nika Kralj, drugo in Tadej Murko peto. Na B-turnirju sta bila od Ptujčanov najuspešnejša Klemen Janžekovič in Tomaž Šuta, ki sta zbrala po 5,5 točke in v končni razvrstitvi zasedla 10. in 15. mesto. Posebej zadovoljen je lahko z izkupičkom Tomaž, saj je osvojil kar lepo število ratinških točk. Na najmočnejšem, A-turnirju je od treh perspektivnih članov ŠD Ptuj najboljšo uvrstitev z 32. mestom in 4,5 osvojene točke dosegel David Murko, nekoliko manj od pričakovanj pa morda Andraž Šuta, a tudi David Zagoršek. Odlično 3. mesto je na A-turnirju z osvojenimi 6,5 točke dosegel še en član Šahovskega društva
Ptuj, VM Ognjen Cvitan, ki
pa je tokrat branil barve Hrvaške.
»Vsi trije turnirji so bili izredno kvalitetni, zato sem toliko bolj zadovoljen z igrami in uvrstitvami večine članov našega društva. Še posebej z najmlajšimi, ki so na mladinskem turnirju ves čas krojili vrh in ga končno osvojili. Pohvalo si zaslužijo vsi trije, posebej še Naj Pivec, ki je z zmago vsekakor dokazal svoj talent. Ponovno je nase opozorila najmlajša, desetletna Nika Kralj, ki je premagala tudi prvo nosilko turnirja in osvojila drugo mesto, pa tudi 5. mesto Tadeja Murka je odličen rezultat. Od ostalih bi izpostavil Tomaža Šuto, ki je na B-turnirju s 15. mestom in osvojenimi 5,5 točke za 15 mest izboljšal svojo začetno
pozicijo. Veseli tudi povratek Klemna Janžekoviča in nekaj dobrih predstav vseh treh, ki so igrali na A-turnirju, pa tudi vseh drugih, ki so ob koncu v glavnem zasedli mesta po začetnem ratingu,« ni skrival zadovoljstva predsednik ŠD Ptuj in glavni trener ter vodja mladinske šahovske šole, MM
Danilo Polajžer.
Odlični rezultati mladih članov Šahovskega društva Ptuj na močnem mednarodnem turnirju so dobra popotnica za nadaljevanje bogatega »črno-belega« poletja in jeseni ptujskega, ki letos praznuje 80-letnico delovanja.
Silva Razlag
Končni rezultati:
A-turnir: 1. Boris Chatalbashew (BUL) 8 točk, 2. Igor Jelen (SLO) 7, 3. Ognjen Cvitan (CRO) 6,5 /.../ 32. David Murko 4,5, 47. David Zagoršek 3,5, 49. Andraž Šuta 3,5 (vsi ŠD Ptuj) itd.
B-turnir: 1. Zala Urh (SLO) 8 točk, 2. Jan Šubej (SLO) 8, 3. Uroš Kranjc Babaji 6,5 /.../ 11. Klemen Janžekovič 5,5, 15. Tomaž Šuta 5,5, 22. Darko Dominko 4,5, 26. Matjaž Zupanič 4,5, 34. Aleksander Podkrižnik 4, 40. Klemen Kovačec 3,5 (vsi ŠD Ptuj) itd.
Mladinski: 1. Naj Pivec 7,5 točke, 2. Nika Kralj 7, oba ŠD Ptuj, 3. Jaka Kočar (SLO) 6,5 /.../ 5. Tadej Murko ŠD Ptuj 6 itd.
Foto: N. K.
Od leve Nika Kralj, Naj Pivec in Jaka Kočar
Humane zvezdice • Art Football team Slovenija
Končno 6. mesto največji uspeh doslej
Pred časom je v Moskvi potekalo svetovno nogometno prvenstvo glasbenikov, na katerem je uspešno nastopala tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Sla-više Stojanoviča (je odličen ljubiteljski kitarist).
Humane zvezdice - Art Football team Slovenija so v svojem tretjem nastopu na SP dosegli svoj največji uspeh in končali na odličnem 6. mestu. Do tega uspeha so varovanci Slaviše Stojanoviča prišli tudi zaradi sladke zmage proti gostiteljem turnirja -reprezentanci Rusije s 4:2 (v neposrednem televizijskem prenosu za celotno Rusijo). O simpatijah in ugledu, ki so si jih pridobili s svojimi borbenimi igrami in odličnimi glasbenimi nastopi ter predstavitvijo Slovenije, pa sploh ni treba izgubljati besed. »Če bi mi kdo na začetku ponudil šesto mesto, bi ga z veseljem sprejel. Toda igre, ki smo jih pokazali, so bile še
za višjo uvrstitev. Če ne bilo 'čudnih' sodniških odločitev, bi zagotovo igrali v velikem finalu. Tudi ostale ekipe so bile tega mnenja. Kljub vsemu pa moramo biti zadovoljni, saj je to daleč najboljša uvrstitev Slovenije, odkar ima pravico nastopa na tem največjem festivalu nogometa in glasbe,« je povedal pevec Gorazd Ademovič.
Za slovensko reprezentanco, ki jo je vodil Slaviša Sto-janovič, pomagal pa mu je pevec Enver Čiric, so zaigrali: Milan Pečovnik Pidži, Gora-zd Ademovič, Miha Guštin Gušti, Nani Franc Matjašič, Sašo Gačnik Svarogov, Tomaž Strgar, Boštjan Sakelšek, Luka Novak, Robert Korošec, Bojan Zrnko, Mitja Sobočan, Miro Todosovski, Goran Stan-kovič, Anton Dvoršak, Aljoša Debevec, Denis Toplak in nekdanja nogometaša Suad Filekovič in Alen Ščulac. Zdravnik ekipe je bil Darko
Taseski, nogometni sodnik pa Damir Ozu.
Slovenija ja za uvod v skupini C premagala Estonijo s 6:0, nato Rusijo s 4:2 in po čudnih sodniških odločitvah izgubila z Italijo v zadnjih minutah tekme z 0:1. Tako je zasedla 2. mesto v skupini in v nadaljevanju zaigral za mesta od 5. do 8. (pomembna
je bila zmaga 1:0 proti Belo-rusiji, ki je našim zagotovila pravico nastopa tudi na naslednjem prvenstvu).
Velika humanitarna akcija in izjemen glasbeni uspeh
Celoten festival je vezan na veliko humanitarno akcijo
Pod zastavo dobrote - prav ta je rdeča nit vsega dogajanja. »To je ena največjih humanitarnih prireditev, saj so organizatorji za sirote zbrali več milijonov dolarjev. Mislim, da je bila to največja zmaga celotnega festivala Art football 2015,« nam je zaupal Denis Toplak, zmagovalec televizijskega šova Na kmetiji.
V glasbenem delu festivala je Slovenija dobila prestižno nagrado, saj je Pidži country band osvojil fantastično drugo mesto med svetovno elito
(angleški skupini East 17 in Tenors of Rock, Ted Tarner -Wishbone Ash, švedska skupina Dynazty, nemška skupina Fools Garden ....).
Na otvoritveni slovesnosti največjega festivala glasbe in nogometa Art football 2015 je ob nastopu estradnikov iz 16 držav na velikem odru moskovskega VDNKh parka ob neposrednem prenosu ruske nacionalne televizije navdušila Irena Vrčkovnik, ki je zapela legendarno Simply the Best.
Ur
Ekipa Humane zvezdice - Art Football team Slovenija je v Moskvi odlično predstavljala Slovenijo.
Namizni tenis • Jan Žibrat z Mote pri Ljutomeru
Minula sezona najuspešnejša doslej
Jan Žibrat, 23-letni prleški namiznoteniški igralec, je v minuli tekmovalni sezoni ustvaril najboljše rezultate kariere. Z nemškim klubom ASV Grunwettersbach je v 2. ligi osvojil naslov prvaka in se uvrstil v najmočnejšo zvezno ligo in hkrati v deseterico najuspešnejših klubov najboljše evropske lige. Ob tem se je na minulem svetovnem prvenstvu na Kitajskem prvič prebil med 128 najboljših igralcev sveta v članski konkurenci in na lestvici svetovne namiznoteniške zveze trenutno zavzema 225. mesto. »V nemškem prvenstvu smo na 18 tekmah sezone zbrali 13 zmag, dva neodločena izida in tri poraze. V spomla-
danskem delu sem kot tretji igralec v petnajstih nastopih le dvakrat izgubil, sicer pa je moj vsesezonski izkupiček 20 zmag in 11 porazov. Nekoliko slabše je bilo v igri parov, kjer sem osem dvobojev dobil, devet pa izgubil. Vse skupaj je vendarle bilo dovolj za tako željno uvrstitev v prvo nemško ligo,« je povedal Jan, ki je te dni v krogu svojih najbližjih na Moti pri Ljutomeru.
O kakovosti nemškega namiznega tenisa govori v su-perlativih. »Njihova prva liga je najboljša v Evropi. Le Kitajci, ki so razred zase v svetovnem merilu, so pred njimi. V nemških klubih nastopajo izjemno kakovostni tuji igralci, ki sodijo med deseterico
najboljših na svetu. Zato bo naš cilj vsekakor obstati v pr-voligaški konkurenci, kar pa zagotovo ne bo lahko ...«
Jan Žibrat je na SP na Kitajskem ustvaril uspeh kariere v članski konkurenci. »Uvrstitev med 128 igralcev na svetu ni slišati kot kakšen velik tekmovalni dosežek, toda podatek, da je bilo udeležencev prvenstva domala tisoč, kjer je bil potreben preboj skozi zahtevne kvalifikacije, potem vendarle gre za lep uspeh. Cilj je bil uvrstitev v prvi krog, tam pa me je čakal Japonec MasakiYoshida, 53. igralec sveta. Ob moji dobri igri sem imel tudi nekaj smole in bil kljub porazu zadovoljen. Opazno je, da sem
bistveno zmanjšal razliko do najboljših na svetu, a bo vse težje, saj prihaja val igralcev z vrhunsko pripravljenostjo.«
Prleški namiznoteniški as bo do sredi junija vadil z osebnim trenerjem Marjanom Oražmom v Kočevju in se po desetdnevnem premoru znova vrnil v Kočevje ter se posvetil fizični pripravljenosti. Konec julija bo odpotoval v Nemčijo, kjer ga 23. avgusta čaka uvodna tekma v prvi ligi. Septembra se bo v Rusiji udeležil evropskega prvenstva, januarja prihodnje leto pa svetovnega mo-štvenega prvenstva v Kuala Lumpurju.
Niko Šoštarič
Jan Zibrat
Foto: NS
14 Štajerski
Šport
torek • 7. julija 2015
Šah • Ob visokem jubileju
80 let Šahovskega društva Ptuj
Častitljivih 80 let delovanja društva je težko opisati v krajšem prispevku, ne da bi se podal v nevarnost, da bi nekaj pomembnega nehote izpustil. Zato sem se odločil, da po posameznih obdobjih skušam zajeti organizacijske in tekmovalne dosežke društva in njegovih članov.
Začetki
organiziranega delovanja
1935
Po končani prvi svetovni vojni in nastanku nove države se je pričelo organizirano šahovsko življenje pospešeno razvijati predvsem v večjih mestih. Poleg starih šahovskih klubov po metropolah so se ustanovili tudi mnogi novi. Leta 1921 je bila v Celju ustanovljena Šahovska zveza Jugoslavije in leta 1935 v Ljubljani Šahovska zveza Slovenije.
Ljubiteljev šahovske igre na Ptuju napredek organiziranega delovanja ni mogel zaobiti, zato so se leta 1935 odločili ustanoviti šahovski klub. Ustanovitev je registrirana v Šahovskem almanahu, ki ga je leta 1939 v Beogradu izdal Ozren Nedeljkovic. Šahovsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno jeseni 1935 pod imenom Ptujski šahovski klub.
Igralni prostori so bili v kavarni Evropa, Florjanski trg (danes pub Evropa kafe na Mestnem trgu), prvi predsednik je postal odvetnik dr. Jurij Sluga (1894-1967). Zgodovinski arhiv na Ptuju hrani prva pravila Ptujskega šahovskega kluba, v katerih je med drugim zapisano, da je klub nepolitična izobraževalna in družbena organizacija, ki ima namen širiti šah, nuditi svojim članom možnost izpopolnjevanja v šahovski igri in prirejati šahovske večere. Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je 2. aprila 1936 pravila Ptujskega šahovskega kluba potrdila z dokaj nenavadno navedbo: »Ustanovitev društva po vsebini teh pravil ne prepovedujem.«
Ptujski šahovski klub je priredil turnir za društveno prvenstvo, na njem pa je zmagal prof. Ludvik Gabrovšek, ki je leta 1948 postal šahovski mojster, dve leti kasneje pa je kot kapetan vodil jugoslovansko šahovsko reprezentanco, ki je na olimpijadi v Dubrovniku osvojila zlato olimpijsko medaljo. Kot zanimivost omenjam, da je tretje do četrto mesto na turnirju je zasedel dijak ptujske gimnazije Štefan Levačič, ki je bil po drugi svetovni vojni eden najmočnejših slovenskih mojstrskih kandidatov.
Leta 1941 je okupator delovanje Ptujskega šahovskega kluba prepovedal.
Prva povojna leta (1945-1974)
1945
Po osvoboditvi leta 1945 je v sestavi Fizkulturnega društva Ptuj začela delovati šahovska sekcija z namenom, da se pred-
vojno pričeto udejstvovanje nadaljuje. Načelnik šahovske sekcije je postal predvojni predsednik Ptujskega šahovskega kluba dr. Jurij Sluga. Šahovske sekcija je sprejela program dela za organizacijo šahovskih tekmovanj predvsem med mladimi na ptujski gimnaziji. 1947
Predsedniško funkcijo je na občnem zboru 29. septembra 1947 prevzel Anton Kancler, sodnik ptujskega sodišča.
1949
V skladu s spremembami v organizaciji športa v državi je bilo 9. aprila 1949 ustanovljeno samostojno društvo - Šahovsko društvo Ptuj, ki ga je vodil predsednik Anton Kancler.
Januarja 1949 je na 3. mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru nastopil Janez Pod-krajšek in osvojil prvo mesto ter s tem naslov mladinskega šahovskega prvaka Slovenije. Nato je nastopil na 3. mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Niški Banji in med osemnajstimi udeleženci zasedel solidno osmo mesto. Prvenstvo društva je osvoji Janez Podkrajšek.
1950
Šahovsko društvo Ptuj je priredilo zvezni turnir prvo-kategornikov, na katerem je sodelovalo 15 igralcev iz vseh jugoslovanskih republik, kar je bil prvi večji šahovski turnir na Ptuju. Na njem je zmagal Ivan Kukovec iz Maribora ter postal mojstrski kandidat.
Velemojster Vasja Pirc je 20. maja 1950 igral na Ptuju šahovsko simultanko na 40 deskah (rezultat : +31 =4 -5).
Velemojster Boris Kostic je 22. novembra 1950 igral šahovsko simultanko na 30 deskah (rezultat : +23 =5 -2).
Prvak društva je ponovno postal Janez Podkrajšek.
1956
Predsednik društva postane Edo Rudolf (1922-2000).
Velemojster Dragan Janoše-vic je 28. avgusta 1956 na Ptuju odigral šahovsko simultanko na slepo proti 12 nasprotnikom (rezultat : +8 =2 -2).
Edo Rudolf je že šestič zaporedoma postal prvak društva.
1960
Za predsednika društva je bil izvoljen Janko Bohak.
Janez Podkrajšek prične po težki bolezni ponovno tekmovati in osvoji društveno prvenstvo.
1963
Predsednik društva je ponovno Edo Rudolf.
Moštvo Šahovskega društva Ptuj je 5. in 6. oktobra 1963 prvič nastopilo na avstrijskem Štajerskem in s tem pričeli dolgoletno sodelovanje z avstrijskimi šahisti.
Prvak društva postane Martin Majcenovič.
1964
Janez Podkrajšek je zasedel prvo mesto na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora in se uvrstil na republiško prvenstvo, kjer je zasedel peto mesto in kot prvi Ptujčan osvojil naslov mojstrskega kandidata.
1965
Janko Bohak je zasedel prvo
do tretje mesto na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora.
Janez Podkrajšek je avgusta na 15. članskem prvenstvu Slovenije zasedel prvo do drugo mesto in uspešno nastopil na polfinalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije v Vrnjački Banji, kjer je zasedel solidno osmo mesto.
1967
Šahovsko društvo Ptuj je zmagalo na moštvenem četve-roboju ob obletnici šahovskega društva iz Voitsberga pred moštvom ŽŠK Maribor, reprezentanco Gradca in domačini, nato pa od 18. junija do 2. julija 1967 osvojilo še prvo mesto na 2. avstrijskem šahovskem festivalu v Lipnici pred moštvom ŽŠK Maribor.
1968
Šahovsko društvo Ptuj je osvojilo prvo mesto v mariborski šahovski ligi.
Janez Benkič osvoji na turnirju v Ljubljani naslov pionirskega prvaka Slovenije.
1969
Ob 1900-letnici Ptuja je društvo priredilo 15. hitropotezno prvenstvo reprezentanc slovenskih mest ter med 33 ekipami zasedlo zelo solidno peto mesto.
1971
Za predsednika društva je bil 12. aprila 1971 izvoljen Milan Kneževič in nato društvo uspešno vodil celih 22 let.
1973
Šahovsko društvo pridobi sponzorja in se 4. maja 1973 preimenuje v Šahovsko društvo Izbira Ptuj.
Velemojster Stojan Puc je 8. avgusta 1973 igral simultanko s 36 nasprotniki (rezultat: +19 =9 -8).
1974
Moštvo Šahovskega društva Izbira Ptuj na 5. moštvenem prvenstvu Jugoslavije zasede prvo do drugo mesto s Crveno zvezdo iz Beograda, ki osvoji naslov prvaka zaradi zmage v medsebojnem dvoboju. V moštvu so nastopili: Janez Podkraj-šek, Janko Bohak, Milan Šeruga in Branko Sedlašek.
Obdobje velikih uspehov (1975-1990)
1975
Ob 40-letnici priredi društvo 25. republiško prvenstvo za člane; na njem zmaga Ivo Mihevc, domačin Janez Podkrajšek zasede drugo mesto.
Svetovni šahovski prvak Ana-tolij Karpov igra na Ptuju šahovsko simultanko na 28 deskah (rezultat: +20 =6 -2). Svetovnega prvaka sta premagala Jurica Škarja in Ivo Mihevc.
Skupščina občine Ptuj podeli Šahovskemu društvu Ptuj ob jubileju plaketo mesta Ptuja, Šahovska zveza Slovenije pa zlato plaketo Šahovske zveze Slovenije.
Društvo izda brošuro 40 let šaha v Ptuju (avtor Janko Bohak).
1976
Večkratni jugoslovanski prvak, velemojster Svetozar Gli-
gorič, je igral simultanko proti 30 nasprotnikom (rezultat : +15 = 14 -1).
1978
Šahovsko društvo Izbira Ptuj pripravi 21. finalni turnir za pokal maršala Tita na področju Slovenije in na njem osvoji šesto mesto.
Šahovsko simultanko je na Ptuju igral velemojster William Lombardy (rezultat: +23 =1 -1).
Jasna Pavlin na turnirju v Ribnici osvoji naslov pionirske prvakinje Slovenije.
1980
Šahovsko društvo se preimenuje v Šahovsko društvo MIP Ptuj.
Moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj osvoji prvo mesto v slovenski ligi in s tem naslov slovenskega moštvenega prvaka ter se uvrsti v drugo zvezno ligo - zahodna skupina. V moštvu so nastopili: člani Danilo Polajžer, Janko Bohak, Janez Podkrajšek, Gorazd Klemen-čič, Martin Majcenovič in Milan Šeruga, med ženskami Tatjana Vaupotič in Jasna Pavlin,med mladinci pa Samo Bezjak in Rado Brglez.
Na republiškem prvenstvu za mladinke na Ptuju osvoji prvo mesto pionirka Lidija Horvat, Tatjana Vaupotič zasede četrto, Jasna Pavlin pa šesto mesto.
Ptujsko šahovsko društvo je organizator dvoboja za naslov mladinskega prvaka Jugoslavije Ognjen Cvitan - Milan Draško (rezultat : 2 - 1) in dvoboja za mojstrski naslov Branka Vujič
-	Tatjana Vaupotič (rezultat: 2
-	2).
Šahovsko simultanko je igral velemojster Vlado Kovačevič (rezultat: +15 =7 -3).
Lidija Horvat osvoji drugo do tretje mesto na pionirskem prvenstvu Jugoslavije v Kladovu.
1981
Predsednik društva Milan Kneževič je izvoljen za predsednika Šahovske zveze Slovenije.
Na republiškem prvenstvu za mladinke v Mariboru osvoji Jasna Pavlin prvo mesto in naslov republiške mladinske prvakinje.
Ptujsko moštvo odlično nastopa v 2. zvezni ligi - zahod v Poreču in osvoji peto mesto.
Janko Bohak je postal mednarodni šahovski sodnik FIDE.
Janez Podkrajšek je postal mednarodni šahovski mojster ICCF.
Danilo Polajžer je športnik Ptuja.
1982
Moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj zasede na tekmovanju v Medulinu tretje mesto v drugi zvezni ligi - zahod, kar je najboljši rezultat ptujskih šahistov na moštvenih tekmovanjih za jugoslovansko prvenstvo.
Moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj (Janez Podkrajšek, Janko Bohak, Milan Šeruga, Janez Benkič) zasede na 8. mo-štvenem prvenstvu Jugoslavije prvo mesto in osvoji naslov državnega prvaka.
Samo Bezjak na prvenstvu v Ilirski Bistrico osvoji naslov pionirskega prvaka Slovenije. 1983
Tatjana Vaupotič je zmagala
IRNIR -KI IRENT 89 PTUJ
Kožul in Polajžer med igro, v ozadju Krasenkov in Mencinger
na ženskem prvenstvu Slovenije v Kranju in prvič osvojila naslov republiške prvakinje.
Šahovsko društvo MIP Ptuj pripravi 35. mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je zmagal Štefan Cigan, odlično drugo mesto je zasedel domačin Rado Brglez.
Ptujsko moštvo zasede peto mesto v drugi zvezni ligi - zahod v Puli.
Janko Bohak je postal mednarodni mojster ICCF.
1984
Tatjana Vaupotič je ponovno zmagala na republiškem ženskem prvenstvu Slovenije v Kranju.
Na tekmovanju v 2. zvezni ligi - zahod v Sutomorju zasede ptujsko moštvo kritično osmo do deveto mesto in izpade iz zveznega tekmovanja.
Moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj na 9. dopisnem mo-štvenem prvenstvu Jugoslavije ponovno osvoji naslov državnega prvaka.
Rado Brglez osvoji prvo mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru.
1985
Šahovsko društvo MIP Ptuj organizira ob 50 letnici delovanja 35. člansko prvenstvo Slovenije, na katerem je zmagal Leon Gostiša.
1986
Društvo priredi 38. republiško prvenstvo za ženske, na njem pa zasede domačinka Tatjana Vaupotič prvo do drugo mesto; najmlajša udeleženka Anita Ličina nastopi prvič na prvenstvu in zasede deveto mesto.
Moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj zasede drugo mesto v slovenski ligi na Bledu.
Janko Bohak je sodnik na Šahovski olimpijadi v Dubaju (ZAE).
Danilo Polajžer kot prvi Ptuj-čan osvoji naslov mednarodnega šahovskega mojstra FIDE in je športnik Ptuja.
1987
Tatjana Vaupotič na turnirju v Mariboru osvoji tretji naslov
republiške prvakinje za ženske.
Šahovsko društvo MIP Ptuj priredi od 11. do 20 decembra 1987 prvi mednarodni šahovski turnir na Ptuju.
Velemojster Dragutin Šaho-vic igra na Ptuju šahovsko si-multanko (rezultat : +19 =0 -1).
1988
Šahovsko društvo Ptuj se 17. januarja preseli v lastne igralne prostore v Dravski ulici.
Na 11. moštvenem prvenstvu Jugoslavije v dopisnem šahu osvoji moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj tretje mesto.
Milan Kneževič postane mednarodni šahovski sodnik FIDE.
Janko Bohak postane predsednik odbora sodnikov Jugoslavije in ponovno sodi na šahovski olimpijadi v Solunu.
1989
Anita Ličina zmaga na ženskem prvenstvu v Ljubljani in prvič postane republiška prvakinja.
Na prvem velemojstrskem šahovskem turnirju na Ptuju z imenom Kurent od 11. do 22. aprila 1989 je zmagal Zdenko Kožul pred Mihailom Krasen-kovim in Anatolijem Vaiserjem. Kožul in Krasenkov sta osvojila velemojstrski naslov in pričela svojo uspešno šahovsko kariero.
Zdenko Kožul je odigral na Ptuju tudi simultanko (rezultat : +13 =5 -3), Anatolij Vaiser pa v Spuhlji ( rezultat: +22 =2 -0).
Moštvo Šahovskega društva Ptuj osvoji od 25. do 30. novembra 1989 v Slovenj Gradcu prvo mesto v slovenski ligi in se ponovno uvrsti na zvezno tekmovanje.
1990
Milan Kneževič , predsednik Slovenske šahovske zveze in predsednik domačega društva, je izvoljen za predsednika Šahovske zveze Jugoslavije.
Na mednarodnem šahovskem turnirju je zmagal velemojster Radoslav Simic, bal za mednarodnega mojstra sta dosegla Rado Brglez in Zoran Veličkovic.
torek • 7. julija 2015
Na sceni	Š
tajerski TEDNIK 15
Šahovsko društvo Ptuj ponovno nastopi v 2. zvezni ligi -zahod v Puli ter zasede sedmo do osmo mesto.
Šahovsko društvo Ptuj je oktobra organizator 40. članskega prvenstva Slovenije, na katerem je zmagal Igor Jelen, enako število točk je dosegel tudi dru-gouvrščeni Leon Gostiša.
Na 12. moštvenem prvenstvu Jugoslavije v dopisnem šahu osvoji moštvo Šahovskega društva MIP Ptuj drugo mesto.
Andreja Erjavec - Brglez na ženskem šahovskem prvenstvu v Ljubljani osvoji naslov republiške prvakinje.
Šahovske olimpijade v Novem Sadu se kot sodnika udeležita Janko Bohak in Milan Šeruga.
Uspehi v samostojni
Sloveniji
(1991-2015)
1991
Na drugem velemojstrskem turnirju na Ptuju sta zmagala Bojan Kurajica in Emir Dizda-revic.
Bojan Kurajica odigra šahovsko simultanko v Gorišnici (rezultat : +14 =4 -0).
Znamenite sestre Polgar - Zsuzsa , Sofia in Judit - so gostje domačega šahovskega društva ter si ogledajo velemojstrski turnir.
Šahovsko društvo Ptuj se na kvalifikacijskem turnirju na Pohorju uvrsti v slovensko državno ligo in na tekmovanju v Radovljici zasede šesto mesto.
Šahovsko društvo Ptuj priredi decembra prvi ženski mednarodni turnir na Ptuju. Zmagovalki sta Anda Safranska in Alla Grinfeld.
Anita Ličina zmaga na ženskem prvenstvu na Ptuju, drugič osvoji najvišji naslov in postane prva državna prvakinja samostojne Slovenije.
Anita Ličina osvoji drugo do tretje mesto na prvenstvu Jugoslavije za mladinke.
Anita Ličina postane športnica Ptuja.
1992
Janko Bohak je izvoljen za predsednika odbora za dopisni šah in sodeluje na kongresu ICCF v Gdansku (Poljska).
Anita Ličina kot prva Ptuj-čanka nastopi v slovenski ženski šahovski reprezentanci na šahovski olimpijadi v Manili.
1993
Šahovsko društvo se preimenuje v Šahovsko društvo Lipa Ptuj.
Za predsednico društva je izvoljena Silva Razlag.
1994
Šahovsko društvo Lipa Ptuj zasede v slovenski ligi v Škofji Loki odlično drugo mesto v državi.
Rado Brglez na mladinskem prvenstvu v Mariboru osvoji naslov mladinskega prvaka Slovenije.
Predsednik društva postane Danilo Polajžer.
Na mednarodnem šahovskem turnirju Caissa 94 zmaga Adrian Mihalčišin, Anita Ličina pa osvoji naslov mednarodne
šahovske mojstrice.
V sklopu priprav za olimpija-do priredi društvo prijateljski šahovski dvoboj med ženskima reprezentancama Hrvaške in Slovenije.
Anita Ličina nastopi v slovenski ženski reprezentanci na šahovski olimpijadi v Moskvi, kot sodnik na olimpijadi sodeluje tudi Janko Bohak.
Anita Ličina drugič osvoji naslov športnice Ptuja.
1995
Ob 60-letnici delovanja ptujskega šahovskega društva priredita ŠZS in domače društvo conski turnir za moške, ki je sočasno XI. Vidmarjev memorial, in conski turnir za ženske. Na moškem turnirju je zmagal velemojster Stefan Kindermann pred legendarnim Viktorjem Korčnojem, na ženskem pa velemojstrica Ketino Kahiani. Oba turnirja sta bila v palaciju na ptujskem gradu.
mladinskega prvaka.
1998
Na šestem velemojstrskem turnirju septembra 1998 zmagata velemojster Aršak Petro-sian in Rado Brglez, ki doseže drugi bal za naslov mednarodnega mojstra.
Na drugi simultanki na Ptuju je velemojster Aleksander Be-ljavski dosegel z 21 nasprotniki rezultat +18 =3 -0.
Boris Žlender na dopisnem Vidmarjevem memorialu osvoji naslov dopisnega šahovskega velemojstra ICCF.
Janko Bohak je sodil na olim-pijadi v Elisti.
1999
Član domačega društva Aleksander Beljavski je zmagal na Vidmarjevem memorialu.
Milan Kneževič prejme priznanje z vpisom v zlato knjigo Fide ob 75-letnici Fide v zahvalo za prispevek k razvoju šaha v svetu.
Na mednarodnem turnirju
Lobron in Korčnoj analizirata pravkar končano partijo.
Društvo priredi peti velemojstrski šahovski turnir v društvenih prostorih, na katerem je zmagal velemojster Krunoslav Hulak.
1996
Anita Ličina zmaga na ženskem prvenstvu Slovenije v Grižah in tretjič osvoji najvišji naslov.
Društvo ponovno prevzame prvotno ime Šahovsko društvo Ptuj.
Helena Rižnar je mladinska prvakinja Slovenije.
Predsednik društva postane Boris Žlender.
Velemojster Aleksander Be-ljavski postane član društva, zmaga na državnem prvenstvu v Grižah in osvoji naslov slovenskega prvaka ter zmaga na šahovskem festivalu na Bledu.
Janko Bohak osvoji prvo mesto na turnirju veteranov (nad 60 let) na Bledu.
Velemojster Aleksander Beljavski je odigral šahovsko simultanko na Ptuju proti 22 nasprotnikom (rezultat : +20 =0 -2).
Janko Bohak je sodnik na olimpijadi v Erevanu.
Gregor Podkrižnik osvoji prvo mesto na mladinskem prvenstvu do 18 let v Kranju.
1997
Gregor Podkrižnik na mladinskem prvenstvu Slovenije osvoji prvo mesto in naslov
na Ptuju je zmagal član domačega društva Domen Krumpač-nik in osvojil bal za mednarodnega šahovskega mojstra.
Boris Žlender postane mednarodni šahovski sodnik FIDE.
2000
Na velemojstrskem turnirju Kurent 2000 prvo mesto osvoji velemojster Adrian Mihalčišin.
Danilo Polajžer zmaga na dvokrožnem velemojstrskem turnirju v Lvovu ter osvoji prvi velemojstrski bal.
Janko Bohak je sodnik na olimpijadi v Carigradu.
2001
Član domačega društva Aleksander Beljavski ponovno zmaga na Vidmarjevem memo-rialu.
Na dvokrožnem velemojstrskem turnirju v Podlehniku naslov mednarodnega mojstra osvoji član ptujskega društva Domen Krumpačnik.
Antonio Samaranch podeli Milanu Kneževiču posebno diplomo za prispevek k razvoju šaha, razumevanje olimpizma in pospeševanja prijateljstva in solidarnosti med ljudmi vsega sveta.
2002
Janko Bohak zmaga na pre-dolimpijskem turnirju v skupini veteranov (nad 60 let) na Bledu.
Na blejski olimpijadi sodijo: Janko Bohak kot glavni sodnik
moške olimpijade, Boris Žlender, Martin Majcenovič in Viktor Napast.
Anita Ličina nastopi v slovenski olimpijski reprezentanci.
2003
Boris Žlender zasede prvo do drugo mesto na dopisnem velemojstrskem turnirju Memorial Frančka Brgleza in v drugo doseže velemojstrsko normo, kar je doslej uspelo redkim dopisnim šahistom.
Šahovsko društvo Ptuj osvoji prvo mesto v prvi državni ligi - vzhodna skupina v Celju in se ponovno uvrsti v najvišji razred moštvenih tekmovanj -državno ligo.
Šahovsko društvo Ptuj in ŠZS priredita prvi ženski velemojstrski turnir v Sloveniji. Na njem zmaga Jana Krivec, a zaradi nekorektnosti reprezentančnih kolegic Darje Kapš in Ane Sre-brnič, ki sta neupravičeno predčasno zapustili turnir, ni osvojila velemojstrskega naslova.
Na dvokrožnem mojstrskem mednarodnem šahovskem turnirju zmaga mednarodni mojster Vitalij Koziak.
Janko Bohak prejme občinsko priznanje za življenjsko delo na področju športa (šaha).
2004
Prvo moštvo društva je po vrnitvi v državno ligo uspešno nastopilo v državni ligi v Celju ter zasedlo šesto do sedmo mesto in brez težav ohranilo status prvoligaša.
Predsednik društva postane Danilo Polajžer.
2005
Proslava ob 70-letnici delovanja društva. Društvo v sklopu proslav organizira državno prvenstvo za člane (zmagovalec Jure Borišek) in članice (zmagovalka Jana Krivec).
Ob obletnici prejme društvo posebno priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije. Zlate plakete društva ob tej priložnosti prejmejo Janez Podkrajšek, Janko Bohak in Milan Kneže-vič. Častni člani društva postanejo Janez Podkrajšek, Janko Bohak in Martin Majcenovič, Milan Kneževič postane častni predsednik društva. Srebrne plakete prejmejo Anita Ličina, Tatjana Vaupotič, Sliva Razlag, Martin Majcenovič, Danilo Po-lajžer, Boris Žlender in posthu-mno Jože Čič. Bronaste plakete prejmejo Gregor Podkrižnik, Rado Brglez in Boris Rojic.
Janko Bohak napiše kroniko društva 1935-2005 z naslovom Ptujski šah, ki jo založi društvo ob obletnici.
Prvo moštvo društva zasede v državni šahovski ligi četrto mesto.
2006
Na zboru dopisnih šahistov v Radgoni je Janko Bohak prejel za izjemne zasluge pri razvoju dopisnega šaha v Sloveniji zlatega konjička, najvišje priznanje Sveta za dopisni šah ŠZS.
Društvo je v začetku leta priredilo prvi odprti šahovski turnir Ptuj Open.
Prvo moštvo se profesiona-lizira in zasede v državni šahovski ligi tretje mesto.
2007
Društvo je v avgustu priredilo drugi mednarodni šahovski turnir Ptuj Open, ki v tem terminu postane tradicionalen.
Profesionalno prvo moštvo osvoji v državni ligi prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka.
Kot državni prvaki ptujsko moštvo prvič nastopi na evropskem klubskem prvenstvu v Grčiji ter zasede solidno mesto. Župan mestne občine Ptuj je
pripravil v Mestni hiši novoletni sprejem za slovenske državne prvake in šahovske organizatorje v Ptuju.
Silva Razlag prejme Bloudko-vo plaketo za življenjsko delo na področju športa (šah in kegljanje).
Na občnem zboru Šahovske zveze Slovenije je bil za predsednika ponovno izvoljen član društva Milan Kneževič.
Janko Bohak prejme zlato plaketo Šahovske zveze Slovenije za dolgoletno uspešno delo na vseh področjih šaha.
2008
Društvo priredi tretji mednarodni šahovski turnir Ptuj Open.
Za 15 let aktivnega dela v svetovni dopisni šahovski federaciji ICCF je Janko Bohak na kongresu v Bolgariji prejel zlato medaljo Bertl von Massow, najvišje priznanje te federacije.
Prvo moštvo drugič zaporedoma zmaga v državni šahovski ligi in ubrani naslov državnega prvaka.
sko moštvo med 62 osvoji 24. mesto.
Prvo moštvo osvoji v državni šahovski ligi ponovno drugo mesto.
Aleksander Beljavski osvoji naslov državnega prvaka.
2012
Osem domačih igralcev nastopi na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru.
Prvo moštvo je ponovno drugo v državni šahovski ligi.
Lara Carli osvoji med mladinkami D18 prvo mesto.
Anita Vrabič (Ličina) zasede tretje mesto na ženskem državnem prvenstvu.
Boris Žlender sodi na Evropskem klubskem pokalu v Rogaški Slatini.
Martin Majcenovič prejme bronasto plaketo Šahovske zveze.
2013
Prvo moštvo v državni šahovski ligi osvoji tretje mesto.
Mladinsko moštvo osvoji tretje mesto v slovenski mladinski ligi.
Zmagovalci državne šahovske lige (od leve): Krivoručko, Mihal-čišin, Polajžer, Pavasovič, Beljavski, Podkrižnik in Maksimenko.
2009
Mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender je glavni sodnik evropskega prvenstva za veterane, mednarodni šahovski sodnik Janko Bohak pa glavni sodnik srednjeevropskega pokala v Rogaški Slatini.
Društvo v novi dvorano v Spuhlji priredi četrti mednarodni šahovski turnir Ptuj Open.
Prvo moštvo osvoji v državni šahovski ligi drugo mesto.
2010
Milan Kneževič prejme Blo-udkovo nagrado za življenjsko delo na področju športa, predvsem šaha.
Klemen Janžekovič osvoji 2. mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije v kategoriji F16, Žan Belšak pa 3. mesto v kategoriji F18.
Prvo moštvo v državni šahovski ligi osvoji drugo mesto.
2011
Redno prične delovati društvena mladinska šahovska šola, ki jo vodi mednarodni mojster Danilo Polajžer.
Domen Krumpačnik zmaga na turnirju Ptuj open 2011, Žan Belšak postane mojstrski kandidat.
Na Evropskem klubskem pokalu v Rogaški Slatini ptuj-
Janko Bohak prejme Bloud-kovo plaketo za življenjsko delo na področju športa, predvsem šaha.
2014
Prvo moštvo osvoji četrto mesto v državni šahovski ligi.
Mladinsko moštvo (David Murko, Andraž Šuta, Klemen Janžekovič in David Zagoršek) osvoji prvo mesto na mladinskem moštvenem prvenstvu Slovenije na Otočcu.
Ustanovi se Šahovska akademija BMP (Beljavski, Mihalči-šin, Polajžer) in prične prirejati šahovske prireditve ter organizirati priprave predvsem za mlade.
2015
Šahovska akademija priredi prvi odprti FIDE turnir, na katerem zmaga mednarodni mojster Zdenko Jušic.
V jubilejem letu namerava Šahovsko društvo Ptuj organizirati številna šahovska tekmovanja za vse kategorije igralcev, med drugim tudi odprto člansko državno prvenstvo za leto 2015, ki bo od 3. do 11. avgusta v hotelu Roškar, in druge prireditve ter tako obeležiti častitljivih osemdeset let svojega uspešnega delovanja.
Janko Bohak
Polajžer - kapetan, Murko, Zagoršek, Janžekovič in Šuta - državni prvaki
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 7. julija 2015
Ptuj • Dobrodošli doma 2015
Ko smo vsi Slovenci, ne glede na
Ptuj je bil letos gostitelj šestega srečanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Osrednje prizorišče dogajanja je bilo na Mestnem trgu. Tam in na drugih pine narodnih manjšin in izseljeniške skupine iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Avstrije, Argentine in Nemčije.
Dogajanje so obogatile še delavnice, razstave, program za otroke, športni nastopi, nogomet in boksarski trening Dejana Zavca s Klemnom Bunderlo ter rimsko in srednjeveško dogajanje. Potekali so tudi vodeni ogledi starega mestnega jedra, gradu in muzejskih zbirk, Ptujske kleti, dominikanskega in minoritskega samostana ter Fürstove hiše. V soboto skorajda ni bilo kotička v starem mestnem jedru, ki ni tako ali drugače živel, opozarjal nase, da bi se Slovenci s celega sveta resnično počutili kot doma. Ponudbe je bilo več kot dovolj, so povedali gostje. ... Prisrčni sta bili tudi dobrodošlici ptujskega župana Mirana Senčarja in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca; še pred njima pa jo je »izrekel« pihalni orkester Ptuj.
Vsak izmed tisočih, ki so se udeležili srečanja Dobrodošli doma, ima svojo zgodbo. Mnoge so se v soboto obudile, pri marsikateri mizi so tekle solze spomina. Zarisale so se tudi v očeh Jožeta Hirnöka, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem:„Smo del slovenskega kulturnega prostora, srečanje na Ptuju nam pomeni izjemno veliko. Tudi zato, ker
smo bili 50 let zaprti, izolirani od Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije so odnosi postali intenzivnejši, tako na političnem kot kulturnem in drugih področjih v Sloveniji. Na Ptuju, kjer sem bil že večkrat, se izje-
mno dobro počutim. Tu smo se Slovenci, ki živimo zunaj
matične domovine, znova povezali, znova postali Slovenci, ne glede na meje."
Na Mestnem trgu je bil v soboto tudi Zvone Podvinski,
ki skrbi za slovenski dušni blagor med enajstimi slovenskimi skupnostmi na Švedskem. Bolj kot na srečanjih, kot je bilo letošnje Dobrodošli doma, je Zvone Podvinski reden gost slovenskega parlamenta. „Ve-
sel sem, da sem danes na Ptuju, ker mi je v marsičem blizu, od kulturnozgodovinskega bogastva do znanstev. Zelo sem vesel, da sem lahko prvič videl tudi obnovljen minoritski samostan in cerkev apostolov
Petra in Pavla, kjer bom obiskal sveto mašo za izseljence."
Letošnjega srečanja Dobrodošli doma na Ptuju so se udeležili tudi nekateri poslanci, med njimi je bila tudi Ljudmila Novak. „Drugega julija je bila
Foto: Črtomir Goznik
Nastop več kot 50 frajtonaric Štajerskih frajtonarjev s prijatelji je bil eden vrhuncev programa srečanja Dobrodošli doma. Na Mestnem trgu so ob Golici zaigrali tudi neuradno slovensko himno, Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje.
Ptuj • Tradicionalni Bazeni energije
Namočilo jo/ga je 7000 ljudi
Letošnji Bazeni energije so prekosili vsa pričakovanja organizatorjev. Na celodnevni sobotni zabavi v ptujskih Termah se je namreč zbralo skoraj 7000 ljudi. Vreme, glasba, namakanje, pa tudi obnašanje mladih - vse je bilo odlično.
Sobotne zabave se je udeležilo več kot 5000 ljudi.
Foto: Blaž Sluga
Resda starejši radi potarnajo, da mladina ni takšna, kot je bila nekoč, a na tokratnih Bazenih energije so dijaki in študentje dali klofuto vsem tem in dokazali, da kljub temu da jih je bilo skoraj 7000, še kako dobro vedo uživati brez incidentov. Kljub temu da je bila v ptujskih Termah ves dan takšna gneča, večjih težav ni bilo. Da je vse potekalo, kot mora, je skrbelo tudi 16 varnostnikov, a kot so nam povedali, je bilo vzdušje dobro, saj so se obiskovalci obnašali več kot zadovoljivo. Kljub številnim nevarnostim -nenazadnje je to največja zabava ob bazenih v državi - ohranjajo Bazeni energije sloves varnega in dobro organiziranega dogodka.
Namen vseh udeležencev je jasen: zabava! In te je bilo na pretek. Naklonjeno jim je bilo vreme, glasbeni program je
bil pester, aktivnosti in igre pa so potekale ves dan. Dolgčas gotovo ni bilo nikomur. Medobčinske igre, turnir v zorb nogometu, hitrostni spust po toboganu, turnir v odbojki, skoki s skakalnice, nagradne igre in še in še - pestro je bilo vse sobotnega jutra pa do poznih večernih ur. Več kot zadovoljni s potekom letošnjih Bazenov energije so tudi organizatorji, Klub ptujskih študentov, ki ga vodi predsednik Aleš Meglič, vodja letošnjih bazenov pa je bila Jasmina Kokol.
»Medtem ko smo lani zabeležili okrog 2000 obiskovalcev, se je letos ta številka povečala na 5000! Seveda smo zelo zadovoljni. Veseli nas tudi, da je to postal medgeneracijski dogodek, saj se ga udeležujejo tako otroci kot starejši, največ pa seveda dijaki in študentje; nenazadnje ga zanje v prvi vrsti
torek • 7. julija 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski TEDNIK 17
meje in razlike
mestnih prizoriščih so nastopile folklorne skupine, orkestri, gledališke sku- a
Foto: Črtomir Goznik
Legendarna Marija Ahačič Pollak je v spomin umrlemu Slavki Avseniku zapela pesem Tam, kjer murke cveto.
celodnevna razprava v parlamentu, ko so Slovenci v zamejstvu in po svetu imeli različne nastope in referate. Poleg tega, da so povedali, kaj je lepega v Sloveniji, so bili tudi kritični in nas poslance opozorili na to. Želijo si, da bi se v Sloveniji izboljšalo vzdušje, da bi bilo manj brezposelnih in da bi končno odpravili tudi tiste administrativne ovire, zaradi katerih je v Sloveniji manj inve-T stitorjev. Mnogi naši izseljenci so že pokazali voljo, da bi investirali v svoji rodni domovini. Ker pa so imeli preveč težav pri pridobivanju različnih dovoljenj, so mnogi odšli. Prvi korak
je, da znižamo davke na primerno stopnjo in da se skrajša pot do dovoljenj in soglasij za gradnjo oz. začetek dejavnosti. V tem trenutku smo v Sloveniji zelo nekonkurenčni, zato mnogi raje odhajajo na Hrvaško in drugam."
Srečanje se je po izteku uradnega programa nadaljevalo s koncertom Helene Blagne in ansamblom Krokodili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Stojnica družbe Radio-Tednik, ki je vabila k botrstvu 46. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, nakupu festivalskih vstopnic, z veliko brisačo pa nagradila nove naročnike Štajerskega tednika. Ti so lahko kupili tudi novo poletno majico naše družbe. Za vse to sta se trudila Marjan Nahberger in David Kukovec.
Foto: Črtomir Goznik
V Miklošičevi, Krempljevi in Lackovi ulici so stale številne stojnice s ponudbo najrazličnejših izdelkov, spominkov in dobrot.
Nastop slovenskih dijakov iz Argentine se je dotaknil številnih gledalcev.
Foto: Črtomir Goznik
tudi organiziramo,« je dejala Sandra Križanec, zadolžena za stike z javnostmi v KPŠ.
A medtem ko je dnevni program bil namenjen res vsem, je zvečer žurala večinoma mladina. Zabavali so se s skupinama SA.R.S in Kingston, zaplesali pa so tudi plesalci plesne skupine Mambo. Končali so v zgodnjih jutranjih urah z elektronsko glasbo, za katero pa je bil zadolžen DJ Marc Mare.
Za letos se je dogodek, ki je potekal po geslom Namoči ga/jo, končal, organizatorji pa upajo, da se bo tudi prihodnje leto ponovil tokratni scenarij!
Dženana Kmetec
Ves dan so potekale številne aktivnosti, med drugim tudi tradicionalni skoki s petke.
Foto: Blaž Sluga
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 7. julija 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poletje letos že drugič pokazalo zobe
Čeprav se je žetev komaj dobro začela, to pomeni, da je poletje komaj na začetku, se že drugič spopadamo z vročino. Tokrat je vreme pokazalo vso svojo moč, kljub temu da junij ni bil tako moker in hladen kakor zadnja tri leta. V zadnjem tednu se plodovke dobro spopadajo s številnimi težavami. Zato bom letos še tretjič posvetila del prispevka paradižniku in drugim plodovkam.
Res je, žal se je v zadnjem tednu pokazalo na mnogih vrtovih, da je narava močnejša od človeka. Krompirjeva plesen se je že močno pojavila in uničuje rastline paradižnika. Tokrat je najmočnejša na steblih. Na steblih in konicah listov, ponekod tudi na plodovih se pojavljajo rjave, sivo rjave lise. Dodatno škodo pa dela še črna pegavost, alternarija. Kaj torej narediti?
Poglavitno opravilo v zdravih nasadih je namakanje
Če na paradižniku ni težav, potem je poglavitno opravilo zdaj redno zalivanje oz. namakanje. Samo dobro, v globino zalite rastline bodo preskrbljene s hranili tako, da bodo same poskrbele za svoje zdravje. Ob tem pa svetujem redno tedensko škropljenje (ne zalivanje) s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Ker mnogi tarnate, da ti pripravki niso poceni, jih lahko nadomestite tako, da izmenično, na tri do pet dni, uporabljate razredčeno mleko ali sirotko (1:1) v izmenjavi s čajem iz cvetov ognjiča ali cvetov regrata. Občasno pa rastline zalijete še z namočenimi koprivami. Enako velja tudi za ostale plodovke, predvsem kumare in bučke.
Recepti
Sirotko ali mleko razredčimo tako, da premešamo 1 l mleka(sirotke) in 1 l vode; bolje je, da je ta voda iz vodnjaka ali bližnjega potoka, ker ne vsebuje dodanih snovi.
Koprive: Namočimo 1 kg kopriv v 10 l vode in pustimo stati do 48 ur. Potem odcedi-
mo, rastlinsko maso damo na kompost, z vodo pa zalivamo vse plodovke. Zadošča, da zalivamo vsakih 14 dni. Tako pripravljenega pripravka ne moremo hraniti dalj časa.
Priporočam tudi, da koprive nakosite zdaj, saj so tik pred cvetenjem ali cvetijo in so zdaj najmočnejše. Posušite jih in tudi naslednje leto spomladi uporabljajte posušeno maso za pripravke iz kopriv.
Čaj iz cvetov ognjiča ali regrata pripravimo tako, da pest posušenih ali svežih cvetov prelijemo z 1 1 vrele vode. Pustimo stati do 15 minut, odcedimo in ohladimo. Z ohlajenim pozno zvečer škropimo rastline.
Zvijanje listov ni nič hudega
Če opazite na rastlinah zvijanje listov, predvsem tistih spodnjih, ni nič narobe. Ti listi se zvijajo zaradi premočnega sončnega obsevanja
Rumene lise niso bolezen
Na mnogih rastlinah paradižnika, letos pa tudi kumar, opažam znamenja pomanjkanja magnezija. Listne žile so zelene, med njimi pa so izrazite rumene, kasneje pa rjave lise. Kumaram listi svetlijo, a pogled od blizu pokaže, da so listne žile še zelene. Prav tako postaja nekoliko svetlejši visok fižol. Pomanjkanje magnezija do opisane mere ni težava in niti ni treba reagirati. Če pa se seli po rastlini navzgor, potem je smiselno tudi magnezij dodajati preko listov. V trgovinah dobite magnezijeva listna gnojila.
Jlllij Mali srpan						2015
1	BOGO SLAV			17	petek	
2	četrtek	#	«g	18	sobota	
_3_	petek	»t	«t	19	VINCENC	
4	sobota	%		20	ponedeljek	
	nedelja	A		21	torek	
6	6O60MII.A ponedeljek	*	*	22	sreda	
7	torek			23	četrtek	
8	Ir^da	<>		24	petek	
9	četrtek			25	JAKOB sobota	
10	pZk	fc		26	nedelja	'm
11	sobota	l!	affc	27	ponedeljek	-it
J2	nedelja			28	torek	
JI	ponedeljek			29	sreda	* «6
14				30	četrtek	
15	IreoT			31	petek	
16	četrtek	o» •				pesajane
Foto: Miša Pušenjak
Rumene lise niso bolezen, ampak pomanjkanje magnezija.
Odstranjevanje vrhov in listov paradižnika
Mnogo je vprašanj tudi, ali lahko odtrgate, odščipnete vrh, ker je paradižnik nenormalno hitro rasel v višino. Vrha še ne odtrgamo, saj bodo rastline še bolj divjale, zali-stniki bodo poganjali in s tem slabili rastlino. Vrh odščipnete samo v primeru, da opažate, da ni več rešitve za rastlino, da dozori čim več že oplojenih plodov. V jeseni, od septembra naprej, pa je tak postopek pogosto smiseln in uporaben, predvsem v rastlinjakih.
Druga velika debata trenutno poteka v Sloveniji v zvezi z odstranjevanjem listov. Vedno se je treba zavedati, da so listi tovarna hrane rastlin. Zato listov po rastlini načeloma ne režemo kar tako, predvsem pa ne kar na pamet in zunaj na prostem. Izjeme seveda so. Ko se plodovi rastline pričnejo barvati, še bolje pa, ko poberemo posamezno etažo plodov, lahko odstranimo vse liste do tiste etaže. Drugi primer so
rastlinjaki, ki ste jih pregnojili. Potem so paradižnikove rastline v njih pregoste, prebujne in resnično senčijo nasad. Ko presežejo pol metra višine, lahko enakomerno, po celi rastlini potrgate, bolje pa porežete do (ali samo) pet listov na teden. Pri tem pa bodite pozorni, da teh listov ne boste odstranili tako, da bodo plodovi preveč izpostavljeni soncu in jih bo to sonce požgalo, opeklo. Liste pa lahko odstranimo tudi, če jih je napadla krompirjeva plesen ali črna pegavost. V tem primeru odstranimo vse liste, ki kažejo znake napada. Liste vedno odstranjujemo sredi dneva, ko je vroče in suho, da se rane čim prej zasušijo.
Kaj pa, če je že zbolel
Prvi ukrep, če opazimo znake obolenja na listih , je, da te liste odstranimo. To naredimo sredi dneva. Zvečer, ko se dovolj ohladi in ni več sonca, pa nasad še poškropimo. Uporabimo bakrena listna gnojila, zdijo se mi vseeno manj agresivna, kakor pa bakrena sredstva za varstvo rastlin.

Opravimo lecrw tat |4blAri v v^ograau ooravimo zeleno t«, iliropimo proti grozdr« ples™ m cönwaniu grozdnih peci»* Podpremo s fcxfiem prwbtoiene veie. Ob veiiem Ö0i4vu w<frHj iTnilx: riiijtii».ino itnjßene- «äM
Doma narejen pripravek je žajbljev čaj, ki ga naredimo enako kakor prej opisani čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Drugi primeren pripravek je pripravek iz listov in drugih delov česna, čebule, pora, drobnjaka ali v pretekli številki opisan pripravek iz sode bikarbone.
Recept
Čebula, česen in druge čebulnice so pravzaprav zdravilne rastline, čeprav jih mi uporabljamo samo v kulinari-ki. Zato rastlinskih delov - listov in čebul, ki jih ne bomo uporabili, ker jih je napadla in poškodovala muha, ki so gnili ali kako drugače poškodovani - ne mečemo stran, lahko jih posušimo in iz njih naredimo zelo koristen pripravek.
500 gr posušenih listov in čebul česna, čebule in nekaj več pora, uporabimo pa lahko tudi grmičasti česen, drobnjak ali šopasto čebulo, namočimo v 10 l vode. Pustimo na soncu, da prevre. Vsak dan vsaj enkrat premešamo. Uporabimo razredčeno prevrelko (razmerje 1:10). Deluje na glivične bolezni: plesni in bakterijske bolezni. Dodamo lahko še pest ribezovih listov.
Iz čebulnih lusk lahko pripravimo tudi brozgo. 20-50 gr luskolistov namočimo v 1 l vode in pustimo namakati 4-7 dni. Deluje tudi proti škodljivcem, tudi polžem.
KGZS obvešča
Iz narezane čebule ali česna pa lahko pripravimo tudi čaj. Potrebujemo75 gr sesekljanih delov in 10 l vode. Uporabimo nerazredčen pripravek.
Drobnjak
Iz listov drobnjaka pripravimo čaj. Enostavno jih prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo redno dva- do trikrat na teden. Prežene plesni, tako s kumaric kakor s paradižnika, paprike in jajčevca.
Vse pripravke vedno in brez izjeme uporabimo zvečer. Temperature ne smejo presegati 30 °C, sonce pa ne sme več krasiti našega lepega ptujskega neba. Škropljenje ponovimo še dvakrat v tri- do petdnevnem presledku. Če ste se odločili za bakrena listna gnojila, potem v nadaljevanju uporabite še morske alge ali koprive.
Po tej »zdravilni« kuri redno tedensko uporabljajte čaj iz kamilic, pripravek iz njivske preslice, sojin lecitin, pripravek iz kopriv, timijana, bezgovih listov ali naravne gline. Naravne gline, preslični pripravek, pa tudi česnov in koprivni pripravek dobite tudi v trgovinah.
Če je poškodovano steblo, poskusite pripravek usmeriti točno na poškodbo; če rastlina vseeno kaže pomanjkanje hranil ali se bolezen še vedno širi naprej, lahko poskusite še tako, da steblo odrežete pod obolelim mestom in upate, da bo pognal kakšen zdrav zali-stnik.
Upamo lahko, da bodo vročina in suho vreme skupaj z našim delom bolezen ustavili in se boste v jeseni kljub vsemu veselili plodov, ki jih imamo vsi tako radi.
Miša Pušenjak
m
CVETJE in OLJNICE
Sonfirw». diii was», vse vrste cvetfic_

PODTALNI PLODOVI
Krompir. korenje, pesa.
česen, čebula, redkev...

PLODOVKE in SADJE
Paprika, paradižnik, grah.
k LISTNATE RASTLINE
P Solate, motovileč, ohrovt, ' cvetača. bMva...
Tipična krompirjeva plesen
Foto: Miša Pušenjak
Še naprej brez predstavnika uporabnikov v svetu sklada
KGZS razočarana nad odločitvijo odbora, ki onemogoča vpliv uporabnikov na odločitve sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Na današnji seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru so člani odbora zavrnili besedilo zakona, ki gaje predlagala zbornica. Tako uporabniki zemljišč in gozdov, ki jih daje v zakup sklad, še vedno ne bodo imeli možnosti vplivati na odločitve sklada.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je 27. maja skupaj s glasovi podpore volivcev vložila v državni zbor predlog zakona o spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Po mnenju KGZS je namreč sklad kmetijskih zemljišč zelo pomembna ustanova, ki lahko pomembno vpliva na vodenje zemljiške politike. Razvojno in tržno usmerjene kmetije so v veliki meri odvisne od najetih zemljišč, zato je aktivna vloga sklada ključna za dolgoročni razvoj panoge.
Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi je zagotovo v širšem javnem interesu, ne le v interesu ustanovitelja sklada, zato je primerna zastopanost v organih upravljanja sklada, ki gospodari s premoženjem v državni lasti, velikega pomena. Zato je zbornica želela, da se v svet sklada vključi tudi uporabnike kmetijskih zemljišč in gozdov.
Kljub zavrnitvi predloga zakona se bo KGZS še naprej prizadevala za spremembo zakona, saj meni, da ta predlog sledi demokratičnim načelom, strateškim usmeritvam in ohranja odločilno vlogo vlade pri upravljanju državnih kmetijskih zemljišč.
KGZS
torek • 7. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Tudi letos so v Los Angelesu najboljšim temnopoltim igralcem, glasbenikom in športnikom podelili nagrade za najboljše dosežke v preteklem letu (BET Awards 2015). Ker smo glasbena rubrika, se bomo seveda osredotočili zgolj na prejemnike nagrad iz glasbenega sveta. Največ so jih domov odnesli Nicki Minaj, Chris Brown in Beyonce. Ena izmed najpresti-žnejših nagrad, nagrada za življenjsko delo, je šla v roke znanega glasbenika, danes že 75-le-tnega Smokeyja Robinsona, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil zasedbo The Miracles, pohvali pa se lahko
tudi z zelo uspešno solo kariero. Dobre volje je s prireditve odšla tudi Janet Jackson, ki so jo izbrali za ikono leta. V kategoriji najboljših hiphop glasbenikov sta slavila Nicki Minaj in Kendrick Lamar. Nicki Minaj je slavila tudi v kategoriji najboljši R&B in pop izvajalec, kjer ji je družbo delal Chris Brown. Med ostalimi nagrajenci so še: najboljši mladi glasbenik Sam Smith, Drake, Lil Wayne in že omenjena Beyonce. Na kar štiri ure dolgi svečanosti, ki sta jo povezovala temnopolta igralca in komedijanta Anthony Anderson in Tracee Ellis Ross, smo videli tudi številne odlične glasbene točke.
Nicki Minaj
šnjega festivala udeležilo veliko znanih ljudi, med njimi dalaj-lama, ki se je na odru pridružil legendarni Patti Smith. Festival je prvič potekal leta 1970, takrat se ga je udeležilo 1500 ljudi. Festival Glastonbury velja za enega največjih glasbenih festivalov na prostem, vsako leto pa ga gosti kmetija blizu Glastonburyja v južni Angliji. Letos se je dogodka uradno udeležilo 135.000 obiskovalcev.
Če smo že pri glasbenih festivalih na prostem, potem ne moremo mimo festivala EXIT, ki bo letos doživel že jubilejno, petnajsto izdajo. Vsem tistim,
ki mogoče še ne veste, kam bi se odpravili na dopust med 9. in 12. julijem, toplo priporočamo obisk Novega Sada. Kot vsako leto se bo tudi letos festival odvijal na tamkajšnji Petrovaradinski trdnjavi. Organizatorji letošnjega Exita so se tokrat še posebej potrudili, saj bo na kar 30 odrih nastopilo več kot tisoč različnih umetnikov. Med najbolj zvenečimi imeni letošnjega Exita so: Mötorhead, The Prodigy, Manu Chao, Rudimental, Faithless, Roisin Murphy, Hardwell, Eme-li Sande, Sigma, John Newman, Capital Cities, Clean Bandit, Tom Odell in Martin Garrix.
Janko Bezjak
Foto: splet
Pred dnevi so zaprli vrata za enim izmed najbolj znanih glasbenih festivalov na svetu Gla-stonbury. Organizatorjem je tudi letos uspelo na različne odre pripeljati nekatere največje svetovne glasbene zvezdnike. Številne obiskovalce so v petih dneh festivala Glastonbury 2015 med drugimi navduševali tile izvajalci: The Who, Patti Smith, Lionel Richie, Motorhead, Florence + the Machine, The Libertines, Kanye West, Pharrell Williams, Paloma Faith, Paul Weller, Ho-zier, Mary J. Blige, The Chemical Brothers, Mark Ronson, Pussy Riot in številni drugi vrhunski glasbeniki. Tudi sicer se je leto-
Lestvi
NAJ
1.	WANT TO WANT ME - JASON DERI
2.	AIN'T NOBODY(LOVES ME BETTER) JAEHN FT. JASMINE THOMPSON
3.	LEAN ON - MAJOR LAZER & DJ SNAKE
4.	CASSY O - GEORGE EZRA
5.	THIS SUMMER'S GONNA HURT - MAROON 5
6.	CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI
7.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
8.	SOMEBODY - NATALIE LA ROSE FT. JEREMIH
9.	WAITING FOR LOVE - AVICII
10.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN
11.	NOT LETTING GO - TINIE TEMPAH FT. JESS GLYNNE
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
Zavrč • Študentski raziskovalni tabor Haloze 2015
Najboljše lege neizkoriščene, saj jih prekrivajo gozdovi
Na letošnjem študentskem raziskovalnem taboru Haloze 2015 je sodelovalo 21 študentov, ki so na območju občine Zavrč raziskovali v šestih delovnih skupinah. Ob zaključku tabora so svoje ugotovitve, analize in rezultate predstavili javnosti v dvorani na Goričaku.
Kot je pojasnil vodja tabora Srečko Štajnbaher, je tudi letošnji raziskovalni tabor Haloze potekal pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter ob pomoči občine Zavrč: »Osnovni cilj tabora je bil predvsem seznaniti mlade z metodami znanstvenoraziskovalnega dela, kar nam je vsekakor uspelo, saj so tukaj zelo spodbudne analize in rezultati njihovega dela. Vsekakor pa sta za mlade pomembna tudi timsko delo in prijateljsko druženje. Vseh 21 udeležencev je s Filozofske fakultete v Mariboru, v glavnem so to študentje geografije in geologije, za raziskovanja v občini Zavrč pa smo se odločili predvsem zato, da bi tudi v Haloze pritegnili kakšen razvojni projekt, saj imajo še veliko izjemnih, a neizkoriščenih možnosti.«
Sedež tabora, ki je potekal od 25. junija do vključno 1. julija, je bil v prostorih osnovne šole Zavrč, kjer so zanje pripravljali tudi hrano, delo na terenu pa je bilo razdeljeno v šest raziskovalnih delovnih skupin. Geološka skupina je pod mentorstvom Vilijem Podgorška preučevala
geološko zgradbo ter ugotovila, da prevladujeta predvsem lapor in peščenjak, iskali in zbirali pa so tudi fosile v sedimentnih kamninah na območju občine. Podrobneje so dokumentirali uporabo domačih vrst kamnin v gradbeništvu v preteklosti, ob reki Dravi pa so se preizkusili tudi z izpiranjem težkih kovin, pri čemer so našli tudi nekaj lu-skic zlata in sedimentov.
V skupini za geografsko-in-formacijski sistemi (GIS) in lokalno klimo so analizirali izkoriščenost naravnega potenciala za vinogradništvo in sadjarstvo na območju Vzhodnih Haloz. Z metodami GIS so prikazali, kje so odlične lege za vinogradništvo in sadjarstvo, ter analizirali spremembe rabe tal na teh območjih. Z meritvami izbranih klimatskih elementov na terenu so iskali najprimernejše podnebne razmere za gojenje vinske trte in sadnega drevja ter izdelali karto bonitet sadjarskih in vinogradniških površin. Ugotovili so, da najboljše lege še vedno niso izkoriščene, saj jih prekrivajo gozdovi in zapuščeni vinogradi.
V ornitološki skupini so se seznanili z osnovami določevanja ptic, kar je osnova za nadaljnje delo v ornitologiji. Ugotovili so, da se na tem območju Haloz pogosto zadržuje kar 52 vrst ptic, med njimi tudi čebelar, ki sodi med najbolj ogrožene vrste pri nas. Ukvarjali so se tudi z drugimi področji biologije in ekolo-
gije, svoje delo pa osredotočili predvsem na preučevanje ptic v različnih habitatih na območju reke Drave in Haloz.
V skupini za travniške sadovnjake so se seznanili z značilnostmi in pomenom travniških sadovnjakov ter s tradicijo in gospodarskim pomenom nekoč in danes. Izdelali so oceno stanja
travniških sadovnjakov na območju Haloz, spoznavali pa so tudi dela pri oskrbi in primere dobrih sadjarskih praks.
Etnološka skupina je raziskovala duhovni in socialni vidik življenja med obema vojnama in neposredno po II. svetovni vojni skozi šege in navade življenjskega in letnega ciklusa. Prepričani
Foto: M. Ozmec
Na tretjem raziskovalnem taboru Haloze 2015 je sodelovalo 21 študentov; na posnetku so skupaj z mentorji.
so, da bodo rezultati raziskav pripomogli k spoznavanju lokalne identitete, prepoznavanju in ohranjanju ogrožene, nesnovne dediščine, ki temelji na ustnem izročilu, ter njeno vključevanje v procese trajnostnega razvoja.
Skupina »obremenjevanje agroekosistemov« je na območju Vzhodnih Haloz analizirala stopnjo obremenjevanja okolja zaradi kmetijske dejavnosti. Analizirali so obremenjevanje glede na velikost obdelovalnih površin in usmeritev kmečkega gospodarstva v vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Pri analizi stopnje obremenjevanja so upoštevali vse snovno-energij-ske vnose, ki posredno ali neposredno obremenjujejo okolje.
Ob zaključku tabora se je v imenu občine Zavrč vsem mentorjem in udeležencem za pomembno raziskovalno delo zahvalil podžupan Janko Lorbek in pri tem ugotovil, da imajo v občini očitno še zelo veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi jih vsekakor veljalo izkoristiti. Le finančna sredstva bi bilo treba zagotoviti.
M. Ozmec
petek • 10. julija 2015
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
KMET, KI ORJE
SOL BOROVE KISLINE
OMENITEV, OMEMBA
NAS NOGOMETAŠ (LUKA)
SKLADBA JURETA ROBEŽNIKA
NAŠ EKONOMIST (MAKS)
SILAK, ORJAK
NAŠA KLASIČNA FILOLOGINJA
IZVAJALEC ANKETE
OPEKASTO RDEČA BARVA
STARA LJUBLJANA
KAČJI GLAS, SIKANJE
SPLETKAR
TATJANA JURATOVEC
HRVAŠKO MESTO
ZBIRALKA STARIN
OTROŠKO LICE
DUŠIČNO GNOJILO
LITERARNI ZGODOVINAR
LILI NIVY
TATINSKA PTICA
DOLGOPR-STNEŽ, ZMIKAVT
SLANO PECIVO
KRAJ PRI HINJAH
AMERIŠKI IGRALEC NEWMAN
ETNOLOG (ANGELOS)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REPATA DVOŽIVKA
ZEMELJSKO BOGASTVO
GRELNO TELO
NADA ŠUMI
ROČAJ, DRŽALO
GON. MOČ STVARSTVA
ROKI IN NOGE
ORANŽADA
PREMAZ ZA LES
DOLGA DOBA
NOSITELJ
OČAL (EKSPR.)
ZAJEDALEC V LASEH
ALPINIST (JOŽE)
BRANKO PLEŠA
PETER SKALAR
MANJŠI PLOD, SADEC
FRANCOSKI ŠANSONJE (GILBERT)
KITASTO SPLETNO PECIVO
POSLANKA ZARES MRGOLE-JUKIČ
FIŽOLOVKA
PLAZEČA RASTLINA
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIČ = slovenski nogometaš (Luka), KOTAČNIK = nečlenar, PERECA = kitasto spletno pecivo, PRANA = gonilna moč stvarstva, PUPEK = repata dvoživka, ŠAŠEL = slovenska klasična filologinja (Ana),
šepič = slovenski alpinist (Jože).	-yvvivis 'vi»3ad 'vsvn 'voaaad 'anvoaa Maavs
'oídas 'sn viaa 'avivoo lan 'VNVdd 'ooamd 'sn '03d 'sva Minvis 'ivi 'nt 'avviva rnuv 'vaan 'vviavNiavis 'ovAoiawi 'isnvavvi 'avoviNV '»inovío» 'noinv 'riNaa 'vaviAio 'loaoa :ouabjopoa 3mnvzih>i ai Aausaa
Iščete svoj stil
Vilma je zasijala v obleki za različne priložnosti
Vilma Angel je Hajdinčanka, stara 39 let, mama dveh punčk, po poklicu turistična delavka, zaposlena v Termah Ptuj. Prostega časa ima bolj malo, posveča ga družini in prijateljem. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner. Izziv je sprejela. „Rekla sem, da bi šla, če bi bila izžrebana, in tako se mi je izpolnila želja," je povedala Vilma.
Vilma ima mastno kožo, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in doslednosti pri negi. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi ter priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. V poletnem času naj uporablja tudi zaščitno kremo za obraz.
V frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za novo Vilmino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Črno barvo las je posvetlila oz. razgibala z rjavimi prameni. Postrigla jih je precej na krajše, oblikovala pa s fenom.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in svetlo zelenimi toni. S črnim črtalom je tanko obrobila spodnjo in zgornjo veko, z maskaro pa še poudarila trepalnice. Na ličnice je nanesla marelične tone, ustnice pa poudarila z glosom.
„Vilmo sem se odločila obleči v oblačilo, v katerem lahko gre v službo, na poslovni sestanek ali pa kratko malo na klepet ob čaju ali kavi s prijateljicami. Tokrat sem pobrskala kar po omari
Foto: Črtomir Goznik
Vilma prej ...
svojega ateljeja in se odločila za obleko iz džersija. Material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v zanimivi barvni kombinaciji bele, rumene, bež in črne. V zgornjem delu je obleka oblikovana po liniji telesa, v bočnem delu na sprednji strani pa je nesimetričen drapiran detajl, ki nakazuje viseče žepe. Obleka, ki je po dolžini nesimetrična, na zadnjem delu pa ima poglobljen izrez, poudari žensko telo. Z detajlom na sprednjem delu in nesimetrično dolžino dobimo novo dimenzijo oblike tele-
Foto: Črtomir Goznik
, in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Vilma je zasijala v aktualnem poletnem modelu kreatorke Sanje Veličkovič, čevlji so iz Alpine.
sa. Črni sandali z visoko peto so iz Alpine. Oblika sandala vsekakor doda piko na i celotnemu stajlin-gu in še dodatno poudari nogo, ki jo razkriva dolžina obleke. Verjamem, da je Vilma uživala tistih nekaj trenutkov, ko je v novem videzu stopila pred fotografski aparat in za nekaj časa postala model," je stilistka Sanja Veličkovič predstavila Vilmino preobrazbo.
Vilma si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravlje-
nja. Ravno masaža je bila za starogrške in starorimske zdravnike eno najpomembnejših sredstev za zdravljenje in lajšanje bolečin. Oče medicine Hipokrat je zapisal: „Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti, z drgnjenjem lahko utrdimo razmajani sklep in zrahljamo otrdelega." Šved Per Henrik Ling (1776-1839) je utemeljitelj moderne masaže in kinezoterapije. Tehnika, ki jo je razvil, se danes imenuje švedska masaža. Združil je svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. „Z masažo dosežemo sprostitev in/ali poživitev telesa. Blagodejen vpliv ima pri migreni, glavobolu, napetostih, mišičnih krčih ...Masaža izboljša krvni pretok, zato blagodejno vpliva tudi na stanje kože, kosti in vezi. Pri klasični masaži maser gladi, gne-te, drgne, kroži, treplja po goli koži. Posledično velike mišične skupine ponovno postanejo gibčne, prožne, voljne. Masaža je zelo priporočljiva po kateri koli telesni aktivnosti, uporablja se za sprostitev ter normalizacijo delovne sposobnosti utrujenih mišic," je blagodejne učinke masaže predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v juliju š
20	Nasveti	^	torek • 7. julija 2015
Kaj bomo danes jedli						Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK stročji fižol, zabeljen s smetano in ocvirki, krompir v kosih, zapečena jabolka	SREDA pečen piščančji file, riž, solata, sadje	ČETRTEK gobov golaž, ajdovi žganci, sladoled	PETEK korenčkova kremna juha, gratinirane bučke, solata, hitro jabolčno pecivo	SOBOTA ^—» ocvrta morska riba, krompirjeva solata	NEDELJA mešano meso na žaru, krompir v foliji, pečen na žaru, šopska solata	PONEDELJEK ocvrti melancani s kumarično omako in pire krompirjem, sladica
Gratinirane bučke
'i-* ~
■AifSr
Sestavine: 55 g masla, 6 bučk, 2 vejici sveže bazilike, 2 jajci, 125 ml mleka, 125 ml smetane za kuhanje, 200 g naribanega grojerja, 3 ščepci soli, 2 ščepca mletega popra, 1 žlica masla za pekač.
Bučke očistimo, operemo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Narežemo jih na ožje kolobarje. Baziliko operemo in osušimo. Z vejic potrgamo listke in jih drobno sesekljamo. V veliki ponvi raztalimo in segre-jemo maslo ter na njem popečemo kolobarje bučk. Med pečenjem jih obračamo, da so na obeh straneh zlato rjavo zapečene. Popečene odcedimo na papirnati brisački. Vskledi zmešamo jajci, mleko in smetano. Začinimo s soljo in poprom ter spet dobro premešamo. Posodo za narastke dobro namastimo z maslom. Polovico bučk porazdelimo po dnu posode. Rahlo jih posolimo ter potrosimo z nasekljano baziliko in s približno 70 g naribanega sira. V posodo zložimo še preostale bučke. Vse skupaj prelijemo s pripravljeno mešanico mleka, jajc in smetane. Po vrhu potrosimo preostanek naribanega sira. Posodo za 35 do 45 minut potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Sir se mora na vrhu zlato rjavo zapeči, jajčna zmes v sredini pa strditi.
Hitro jabolčno pecivo
Sestavine: za testo: 1,5 čajne skodelice naribanih jabolk, 1 čajna skodelica zdroba, 1 čajna skodelica mletih orehov, 1 čajna skodelica sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega praška, 1 vanilijin sladkor, 1 celo jajce, 2 dl hladnega mleka, 1 kavna skodelica olja; za preliv: 1 jedilna žlica mleka, 1 jedilna žlica vode, 1 jedilna žlica sladkorja, 1 kavna žlička margarine, 100 g zdrobljene jedilne čokolade.
Zmešamo jabolka, zdrob, orehe, sladkor, pecilni prašek in vanilijin sladkor. Dodamo jajce, mleko in nazadnje olje. Dobro premešamo. Dobljeno maso vlijemo v pekač velikosti približno 40 x 25 cm in pečemo pri 250 stopinjah okorg 15 minut v predhodno ogreti pečici. Za preliv združimo vse naštete sestavine in jih ob mešanju segrevamo, dokler se vse ne raztopi in raztali. S prelivom prelijemo ohlajeno pecivo. Pecivo razrežemo na 5 x 5 cm velike koščke.
Pod drobnogledom ZPS • SMS-klubi
Ko se vedno znova ujamemo v past
Vse se je začelo dokaj mirno in predvidljivo: telefoni so postajali pametnejši in nanje je bilo mogoče naložiti različno vsebino (melodije zvonje-nja, ozadja ...). Običajno je bilo treba to vsebino plačati, pri brezplačnih prenosih pa se je uporabnik z vpisom svoje telefonske številke včlanil v SMS-klub in vse skupaj plač(ev)al kasneje. Takrat je bil nasvet nadvse preprost: predvsem pri brezplačnih vsebinah dobro preverite, kakšni so pogoji prenosa. Število pritožb se je po prvem valu zmanjšalo, čez nekaj mesecev pa se je zgodil pravi cunami.
Prvi način včlanitve v SMS-klube je prizadel predvsem naprednejše oziroma radovednejše uporabnike. Pri naslednjih poskusih pa so tarča prav vsi lastniki mobilnih telefonov. Ponudniki njihove številke najpogosteje pridobivajo s pomočjo nagradnih kuponov, objavljenih v časopisih in revijah, največkrat v povezavi z rešitvijo križank in drugih ugank. V zadnjem času je postal močan kanal za pridobivanje novih naročnikov tudi internet: privabljajo jih z obljubljanjem najrazličnejših nagrad (mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov, kuponov za trgovine in brezplačno gorivo), lahko pa vas premamijo tudi s kakšno spletno igro ali drugačno vsebino, kot je preverjanje količnika inteligence (IQ).
Ko stran od vas zahteva telefonsko številko, jo raje zaprite
No, z nekaj zdrave pameti se ne boste ujeli v past. Če že kliknete na vrstico z reklamnim sporočilom, bodite previdnejši pri naslednjih korakih. Takoj ko od vas za rezultate, kode, nadaljevanje igre zahtevajo telefonsko številko, mirno zaprite takšno spletno stran, saj se boste sicer zelo verjetno včlanili v SMS-klub.
Resnici na ljubo vas na to opozarja tudi bolj ali manj berljivo obvestilo, je namreč obvezno, prav tako si lahko s klikom na povezavo ogledate splošne
vse pogoje (prav na to ponudniki tudi računajo), ampak kar potrdimo, da se z njimi strinjamo. Prav tako preveč naivno pritrdilno odgovarjamo na vprašanje (ko se pojavi kot kratko sporočilo), ali želimo igro oziroma podobno dejavnost nadaljevati.
S takim ravnanjem že zadostimo vsem zakonskim pogojem za včlanitev v SMS-klub, saj z besedico "DA", ki jo pošljemo kot odgovor, v resnici pošljemo tudi svojo privolitev. Pri tem je za operaterja manj pomembno, da se vprašanje ni izrecno glasilo: "Ali se strinjate z včlanitvijo v SMS-klub?" Prav tako je jasno, da le redkokdo shranjuje sporočila, saj ne pričakuje, da jih bo še kdaj potreboval.
ZPS in operaterji skupaj do rešitev
Pritožbe, povezane s SMS-klubi, še
pogoje, in sicer ne glede na to, ali ste pred računalnikom ali pa ste se s spletom povezali s telefonom. Res pa je, da potrošniki le malokrat preverimo
naprej prihajajo v valovih in lahko se le vprašamo zakaj. Odgovor je morda enostavnejši, kot si mislimo: ponudniki preprosto vedno poiščejo nov način privabljanja nič hudega slutečih potrošnikov, ki mu zakonodaja in pravila ne sledijo takoj. Zato bomo letos v Zvezi potrošnikov namenili še večjo pozornost ozaveščanju glede SMS-klubov, hkrati pa bomo tudi v sodelovanju z operaterji poiskali rešitev, kako zajeziti neželene včlanitve potrošnikov v SMS-klube. Projekt bomo izpeljali tudi s finančno pomočjo mednarodne potrošniške organizacije Consumers International, ki je letošnji svetovni dan potrošnikov, 15. marec, namenila ravno ozaveščanju potrošnikov o pravicah, ki jih imajo kot uporabniki telefonov.
Odrešilni "STOP"
Če ste se nehote včlanili v SMS-klub, ni treba čakati na prvi račun, ko boste jezno ugotovili, da boste morali plačali še za dodatno storitev, ki je po navadi označena z imenom ponudnika. Takoj, ko začnete dobivati prva nenavadna sporočila, se lahko z besedico "STOP" odjavite in sporočil ne bo več.
Trije zlati nasveti
1.	Nikoli ne vpisujte telefonske številke v kakršen koli obrazec, objavljen v časopisu ali na spletu.
2.	Če z neznane številke dobite SMS-sporočilo, v katerem vas vabijo, da s potrditvijo pridobite kodo za nagradno igro ali kakšno podobno "nagrado", ne odgovarjajte nanj.
3.	Če ste se nehote in nevede že včlanili v SMS-klub in ste zato dobili sporočilo s sumljivo vsebino (dodatna koda, vabilo k ogledu nekaterih spletnih mest ...), odgovorite nanj z besedo "STOP" in s tem ne boste več član kluba.
Foto: arhiv
torek • 7. julija 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da se poetovionski turistični delavci kitijo le še z rezultati minulega dela; nekateri se še verjetno spomnijo, da so prejemali mednarodna priznanja tudi z izposojenimi, gumijastimi cvetličnimi koriti.
Govori se...
... da so nekoč zapirali tiste očete, ki so sinovom govorili: »Ko boš velik, boš carinik na Kolpi«.
... da so včasih tovariši kradli bicikle, danes pa cenjeni gospodje kradejo kar fabrike in banke.
...da so se otroci včasih igrali partizane in nemce, nihče pa ni hotel prevzeti vloge izdajalcev. Ker jih je znalo biti sram.
... da sprava v Kočevskem Rogu med predsednikom in
nadškofom ne pomeni dosti, saj je dobro znano, da ta nadškof ni bil na strani okupatorjev in to trdijo tudi nekateri v
današnji parlamentarni opoziciji.
. da vsi pričakujejo, da nam bo država nekaj dala, nikoli pa ne govorijo o tem, kaj so ji pripravljeni sami dati. Eni res ne morejo, ker jim je že vse vzela.
... da se Poetovionci sprašujejo, zakaj je bil ob sprejemu rojakov iz vsega sveta oder pred Mestno hišo odet v črnino; menda nima to nobene veze s trenutno oblastjo.
Foto: Tajno društvo PGC
... da so Poetovionci našim rojakom sadili rožice v ušesa, namesto da bi jih sprejeli s cvetličnimi koriti.
... da bo eno od ptujskih javnih služb razpisalo javno dražbo za prodajo praznih betonskih cvetličnih korit po sistemu videno-prodano.
... da je prva Demosova vlada s čebelarjem na čelu obljubljala med in mleko ter drugo Švico; danes pa imajo le minimalno plačo in švic.
Vroča linija Radia Ptuj
Oddaja Vroča linija odhaja na počitnice.
Ponovno bo z vami po poletju 3. septembra!
V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi!
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Fotografija je nastala v Studenicah, na začetku pšeničnega polja. Še malo, pa bo iz nje nastalo veliko dobre, dišeče moke ...,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Verena Cehtl.
Foto: Verena Cehtl
Prireditvenik		
Torek, 7. julij		
9:00 Ptuj, CID: otroške poletne glasbene skupine, petje, igranje kitare, klavirja in tolkal, za otroke od 8 do 11 let, Polona in Marko Korošec, kotizacija 40 evrov
10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno 10:00 Ptuj, Rimska ploščad: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek in RUD Eleja, do 12.00 16:00 Ptuj, CID: poletne urice hrvaščine z Ireno Bezjak, do 18.30 Sreda, 8. julij
9:00 Ptuj, CID: otroške poletne glasbene skupine, petje, igranje kitare, klavirja in tolkal, za otroke od 8 do 11 let, Polona in Marko Korošec, kotizacija 40 evrov 9:00 Slovenska Bistrica, Ančnikovo gradišče: interaktivne doživljajske delavnice, izkustvo vsakdanjega življenja 10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno 10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno 10:00 Ptuj, Rimska ploščad: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek in RUD Eleja, do 12.00 15:00 Benedikt, lovski dom: 16. občinski praznik, streljanje z zračno
puško, LD Benedikt 16:00 Ptuj, CID: poletne urice hrvaščine z Ireno Bezjak, do 18.30 Četrtek, 9. julij
9:00 Ptuj, CID: otroške poletne glasbene skupine, petje, igranje kitare, klavirja in tolkal, za otroke od 8 do 11 let, Polona in Marko Korošec, kotizacija 40 evrov 9:00 Ptuj, CID: Poletna potepanja z Viktorijo Dabič, potepanje po
Panorami in obisk domačije 10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno 10:00 Ptuj, Rimska ploščad: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek in RUD Eleja, do 12.00 16:00 Ptuj, CID: poletne urice hrvaščine z Ireno Bezjak, do 18.30 17:00 Benedikt, Trstenik v Gostilni na kmetiji Kaučič: slovesen sprejem občine Benedikt v projekt Genuss am Fluss - Užitek ob reki
Petek, 10. julij
10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno 10:00 Ptuj, Rimska ploščad: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek in RUD Eleja, do 12.00 16:00 Ptuj, CID: poletne urice hrvaščine z Ireno Bezjak, do 18.30 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje osrednje razstave Wunderkammer - The Grand Tour
20:30 Ptuj, oder na Slovenskem trgu: odprtje 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays 2015 in praznovanje 10-letnice društva Art Stays, video mapiranje z likovnimi deli Beti Bricelj in DJ set, ob 21.30 performens Black table Hansa Beckersa 20:30 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: Starobistriški večeri kulture 2015, koncert Tanje Žagar z Vipavskimi tamburaši Mestni kino Ptuj Četrtek, 9. julij: 19:00 Kaj počnemo v mraku. Petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. julij: 17:00 Messi; 18:50 Terminator Genisys; 21:00 Kaj počnemo v mraku.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	4	6	9					8
	1			3			2	
2			6					
	5	8	2					
1								7
					4	9	5	
					3			4
	7			1			3	
3					7	2	9	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	O
Bik	VVV	©	€€	OOO
Dvojčka	VV	©©©	€€	O
Rak	VVV	©©	€	OO
Lev	V	©©©	€€€	OO
Devica	VVV	©©	€	OOO
Tehtnica	V	©©©	€€€	OO
Škorpijon	VV	©	€€	OOO
Strelec	V	©©©	€	OO
Kozorog	VV	©©	€€€	O
Vodnar	VVV	©	€€	OOO
Ribi	VV	©©©	€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 7. do 13. julija 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»V drugi ljubezni se človek počuti, kot bi ponavljal razred. Pozna vse predmete, vendar ni prepričan, da bo opravil izpit.« Branislav Nušič
»Najboljgostobeseden govor ljubezni je molk.« Iginio Ugo Tarchetti
»Ljubezen in sreča sta tako tesno združeni, da kdor je imun za ljubezen, je imun tudi za srečo.« Maria
Schell
»Ljubezni si ne moreš pridobiti, ljubezen pride sama.« Jakob Wassermann
»O žalost! Človek preživi polovico življenja čakajoč na tiste, kijih bo ljubil in drugo polovico, da bo zapustil tiste, kijih ljubi.« Victor Hugo
»Ljubezen se rodi, živi in umre v očeh.« William
Shakespeare
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 7. julija 2Q15
ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA
TRGOVINA ^ft
Ormoška cesta 14, SI-2250 Ptuj
INŽENIRING, STORITVE
ZNAMKA	MODEL	CENA BREZ MONTAŽE vključen 22% DDV	CENA ZMONTAŽO vključen 9,5% DDV
VAILLANT	VA! 6-0,35 WN ( 3,5kW j	456,59 €	661,65 €
GORENJE	KAS35 DCINVF1 (3,5kWj	484,04 €	664,39 €
GREE	GWH12MB-K3DNA3K ( 3,5kW j	478,24 €	692,04 €
MITSUBISHI	MSZ-HJ35VA/MUZ-HJ35VA ( 3,15kW j	565,15 €	726,25 €
PANASONIC	RE12RKE+CS-RE12RKEW ( 3,9kW j	695,89 €	887,39 €
DAIKIN	FTX35K + RK35K ( 3,5kW j	787,63 €	969,73 €
Opomba: V ceno montaže klimatske naprave ¡e zajeto: en preboj opečnega zidu, montaža zunanje enote do tri metre višine in razdalja od zunanje do notranje enote do dveh metrov ter vključno ves drobni in vezni material.
Akcija velja do razprodaje zalog.
Za ostale modele klimatskih naprav se oglasite v prodajalni Tames ali pokličite na tel. štev. 02 778-10-11
SVETUJEMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO, GARANTIRAMO
spoštovani
Družba Radio-Tednik Ptu v sodelovanju s Termanm prireja presenečenje pp
Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z 'A Daliborjem ali Marjanam." Skupaj se bomo driizili in* zabavali, kopalne drjeve^j pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami, j^l boste ob Jt^m^

'7TÙ hrj i/ijjjj ÍJÍ
Nagrado prejmete v primeru, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
et\a.
♦
fotografija je simbolična
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Štajerski TEDNIK
■ ■
POLETNI (V)ETE RADIA PTUJ
To nedeljo, 12. julija, ob 20.0
na terasi Gostilne pri Roziki na
ratnega poletnega glasbenega večera bo Aleksander Mežek! jvno radijsko oddajo!
. RADIOPTUJ
89,8*98,2.104,3

UDARNA AKCIJA
ŠE PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SI ZAGOTOVITE DELOVNO UNIFORMO:
ZDRAVSTVO GOSTINSTVO TEHNIČNE ŠOLE in ostali program oblačil ter opreme
POSEBNO ZNIŽANE CENE
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13
MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro
Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noci ta, «j*
•	3	. sobota, i^ptu,..
m
•.. <.< f.m-m. ¿i s, i •*!
is&Sž*
tsi __
> %< V W I
»vTi
; 6 *
•Ari^Vf
Ji 1
-4H j.
,	W » ' f Z.* 4*4
M^jß
Wv
^«TEDNIK
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 7. julija 2015
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 7.7,
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:20 Kuhinjica, pon.
945 Sola, da se ti îrofa^ OS Kapla III
10:10 Pregled tedna, p 10:35 Info kanal
10:50 Modro, pon. 11:15 Regí TV Ormož, pon. 12:20 OïzornikTV Dravograd
18:20 Kuhinjica
iSK;_______________
__________trip Ptuja;
Zvez da na Nove kovic
18:45 Ptojsfia kronike, pon. 19:05 Poletni utrip
Četrtek 9.7.
9:00 DnevnikTV Maribor 9:20 Kufimjica p on. 1:45 Parada ocen ja j on. 0:05 RenTV GortSmca, pon. 1:40 Modro, pon.
2:25 Sreda vsredo, 13. oddaja, pnn. 3:15 Info kanal 7:15 Kuhinjica
7:40 Glasbena Arena: Poskočni muzikanti 3:50 Poletni utrip Ptuja: Jernej Forbici, pon. 19:15 Kimavievi veCeri, pon. 19:45 Tek rarulOH, pon. 23:00 Ftujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 53. oddaja 20:50 Predstava PITA. pon. 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal
Jasbena 8 (tuja), 52. oddaja, pon. Jenski pogovori i Mejo Kasna __ Cista umetnost, 46. oddaja,pnn. 21:30 Poletni utrip Ptuja:
Zradana Novakovic.pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal
Sreda B.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:20 Kuhinjica, pon.
9:45 Šola, da se ti zrola: Kmetija kot
podjetje, pon. 10:301 iu o kanal
10:45 Gostilna »PrFrancet», pon.
11:45 Modro, pon.
12:10 Dbzorriik TV Dravograd, pon.
12:50 Infn kanal, pon.
16:45 Kuhi nji ca
17:10 Sreda v sredo. 13. oddaja
18:00 Ptujska kronika
18:25 Poletni utrip Ptuja: Jemej Forbici
18:S0„_____.......
13:23 Glasbena8 (slo), 52. Oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Cista umetnost, 46. oddaja, pnn. 20:55 Poletni utrip Ptuja:
Zvezda na Hova kovic,, pon.	™s^t£UE™j*
21:15145 let Gimnajije Ptuj, pon.	, .
22:00 Ptujska kronika, pon. \MWW HPTU TU 22:25 Regi TV GoriSnita	WnV¥.|JCl».lf
23:25 Info kanal

08:00 Ob zaključku OŠ Destrnik-Trnovska vas
09:30 Utrip (z Ormoža
10:30 Gostilna pri Francelu
11:30 Video strani	^^
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Koncert AFS HUD Študent Maribor
21:30 Oddaja iz preteklosti
22:30 Oddaja o kulturi
08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Košnji v Zlatoličju 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Mladi talenti v Staršah 20:00 Ob zaključku OŠ Hajdina 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani
23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
	r»
	o
	CT)
	o
	j£L
	UJ
	H
	(T
	1-
	UJ
	■O
08:00 Dornava - Ob dnevu državnosti
09:00 Ljudski pevci se predstavijo
11:00 Video Strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Košnja v Dornavi in na Poienšaku
21:30 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@slptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
vs
-Çtàjmka budilka,
VñMIINñlDELU
Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkaiji!
Ta petek se bo med 8. in 9. uro Miha Masten preizkušal v vlogi tesarja in krovca v podjetju Tesarstvo-Krovstvo Strgar na Štukih.
Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil
Strgar
www.radio-tednik.si
(ft)
V torek, 30. ¡unija popoldan med 15.00 in 15.30 je bilo na Osojnikovi cesti pri Trgovini Tuš - vhod z zadnje strani - odtujeno moško kolo znamke KTM črne barve. Kdor ga je po pomoti odpeljal, naj ga vrne na odtujeno mesto. Če je kdo kolo videl, naj, prosim, pokliče na telefon 031 693 110, saj ima kolo za lastnika poseben pomen. Hvala!
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke. Cena 1,50 €/kg. Tel. 070 846 909.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., I rje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
AMOSKA PONUDBA V MESNOCAH JO0EDA FONGUŠTA
ČAJNA KLOBASA SAMO 2,00 €/KOS
ZLATO MEDALJO
mmMMi
'¡¡NAKUPU
TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNECJE MESNATE KOSTI IN GOVEJA OBRANA REBRA 1,96C/KG i m 25 «dobite ^ PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 C/KG	V šEDftRi^
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PRODAM teličko simentalko, staro 8 dni, in tri bikce simentalce, stare od 7 do 30 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM pšenično slamo, gnezda za kokoši nesnice in sortirnik za jajca.
Telefon 031 346 153._
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s.p., Moškanjci 1d, Gorišnica
RADIOPTUJ
Ka ¿filetee www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
TV
OMNO
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
___________^a______
NAROČILNICA ZA StdjeYSkl TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V trpljenju zaprl si trudne oči, sedaj nič več ne boli.
SPOMIN
8. julija mineva eno leto, odkar nas je zapustil
Alojz Roškar
IZ STOJNCEV 25B
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v njegov spomin.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
Marije Tomažič
IZ GAJEVCEV 16
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, govornici in ge. Slavi za molitev.
Žalujoči: sinova Branko in Janez ter hčerka Marija z družino
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
V SPOMIN
5. julija je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stric, brat in dedek
Peter Kolarič
IZ GRAJENE 19 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala, in večno lep spomin na te.
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, da nas je v 82. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Stanislav Osenjak
S SELSKE CESTE 9, PTUJ
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 8. julija 2015, ob 14. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: žena Pepca ter sin Stanč in hčerka Jožica
z družinama
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec
Martin Furek
zaposlen v TALUM SERVIS IN INŽENIRING, d. o. o.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
TALUM, d. d., Kidričevo
Ormož • Policijska preiskava izginjanja domačih živali
Je bil preplah odveč?
Ormoški policisti so dodatno preverjali navedbe članov Društva za zaščito živali P.A.W. iz Ormoža, ki trdijo, da tujci kradejo mačke, katerih meso konča v kitajskih restavracijah, in pse, ki jih uporabljajo za boje v ringu.
V petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o izginjanju in poginu večjega števila psov in mačk na območju Upravne enote Ormož. Bojan Kitel, vodje službe direktorja Policijske uprave (PU) Maribor, nam je že za pripravo petkovega članka zatrdil, da na ormoški policijski postaji niso prejeli prijav izginjanja domačih živali. »Policija bi vsako prijavo, ki bi se nanašala na tatvino ali mučenje živali, obravnavala in o tem obveščala pristojne službe,« je povedal Kitel in prejšnji teden ormoškim policistom naročil dodatno preiskavo domnevnih ugrabitev oz. tatvin živali, o čemer so prepričani člani ormoškega društva za zaščito živali P.A.W.
Po zbranih informacijah so policisti ugotovili (o tem smo poročali že v petek, op. p.), »da je društvo P.A.W. na območju Središča ob Dravi in Ormoža izobesilo plakate z vsebino, da se pojavljajo sumljivi kombiji, v katerih so osebe, ki naj bile odgovorne za izginotje živali. Na plakatu je zapisan poziv, da naj se o sumljivem dogajanju obvešča društvo na telefonsko številko 031 292 449 ali policijo.« Na omenjeno telefonsko
številko so policisti poklicali in se pogovorili s predstavnikom društva, »ki je povedal, da kot društvo razpolagajo z informacijami glede mučenja in zastrupljanja živali. V zadnjem
obdobju (pol leta) pa razpolagajo tudi z informacijami o izginjanju živali. Slednje naj bi po njihovem vedenju počele osebe, ki se vozijo s kombiji različnih barv madžarskih in
Lokacije, kjer so bile muce in so izginile ali bile zastrupljene
Lokacija	Število muc	Opombe
Ivanjkovci - bloki pri ŽP	19	zastrupljeni
Ivanjkovci - pri trgovini	11	zastrupljeni
Šardinje	5	zastrupljeni
Dobrava - smetišče	10	izginile
Dobrava	20	izginile
Cukova graba	25	izginile
Trgovišče	1	zastrupitev
Trgovišče	6	izginile
Lunovec	8	izginile
Kajžer	15	izginile
Ivanjkovci - pošta	6	izginile
Cerovec Stanka Vraza	8	izginile
Mihovci	5	izginile
Velika Nedelja	8	izginile
Strmec	8	izginile
Središče ob Dravi	15	izginile
Libanja	5	izginile
Godeninci	7	izginilo
Senik	4	izginile
Spodnji Ključarovci	3	izginile
Gomila pri Kogu	6	izginile
Miklavž pri Ormožu	3	izginile
Skupaj lokacij: 22	200 mucev	Izginile: 164 Zastrupljene: 36
Foto: Črtomir Goznik
Vir: Društvo P.A.W.
Fotografija je simbolična.
hrvaških registrskih tablic (ta domneva je zapisana tudi na plakatu, ki so ga policisti opazili na terenu 24. 6. 2015 v Središču ob Dravi). V razgovoru s policisti predstavnik društva kljub vztrajanju, da naj navede vsaj en konkreten primer, ni vedel nobenega konkretnega primera oziroma ni imel nobene informacije o posameznem oškodovancu ali primeru, da
bi zadevo lahko preverili tudi v tej smeri. Na tej podlagi je predstavnik društva tudi sam ugotovil, da so plakati, ki so jih sicer izobesili z dovoljenjem lastnika posameznega objekta in lokalne skupnosti Središče ob Dravi, povzročili prevelik preplah in jih bodo umaknili,« je po zbiranju dodatnih informacij povedal Kitel.
Miha Šoštarič
Slovenija • Na avtocestnih počivališčih se povečuje število tatvin
Med postanki na počivališčih bodite pozorni
Slovenski policisti opažajo, da se v zadnjih letih tudi na naših avtocestnih počivališčih povečuje število tatvin, drznih tatvin in ropov (tatvin goriva, gum, tovora, predmetov iz vozil itd.)- Tatvine so najpogostejše na relaciji med Italijo in Madžarsko ter Avstrijo in Hrvaško.
Na slovenskem avtocestnem križu in v njegovi neposredni okolici storilci najpogosteje skušajo izvesti kaznivo dejanje tako, da na različne načine zavedejo oškodovanca oz. pritegnejo njegovo pozornost, medtem pa mu sostorilci iz vozila ukradejo dragocenejše predmete (torbice, telefone, denarnice ...). Tako je eden izmed načinov ta, da nepridipravi na počivališču ali na bencinski črpalki preluknjajo pnevmatiko na vozilu oškodovancev in se kasneje, ko se oškodovanci nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavijo zaradi izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za njimi in jim ponudijo pomoč, medtem pa izvedejo tatvino ali roparsko tatvino. Ponoči pa storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov in vlomijo v osebna vozila ali kabine tovornih vozil ali pa kazniva
dejanj na avtocestah in počivališčih v drugih državah EU večja kot v Sloveniji: »Zato velja, da moramo biti v tujini še toliko bolj pozorni na morebitne primere, ko poskušajo neznanci na avtocestah, predvsem na počivališčih, z nami navezati stik. Priporočljivo je, da ne nosi-
mo vseh osebnih dokumentov in denarja skupaj v eni torbi ali denarnici, saj lahko v primeru tatvine izgubimo oboje.« Ob tem še svetujejo, da če v tujini postanemo žrtev kaznivega dejanja, o tem čim hitreje obvestimo pristojno policijo ter ji posredujemo čim več podatkov
o storilcih, vozilu in smeri njihovega bega. Poudarili so še, da se v primeru, ko oškodovanci ostanejo v tujini brez dokumentov in finančnih sredstev, lahko za pomoč obrnejo na diplomatsko predstavništvo Slovenije v državi, kjer so bili oškodovani.
Mojca Vtič
Osebna kronika
Rojstva: Metka Kokol, Velika Nedelja 10 j, Velika Nedelja - deček Jure; Katja Kelc, Stojnci 13 a, Mar-kovci - deček Matic; Anja Rojko, Radomerščak 46 a, Ljutomer - deklica, deklica; Maja Kovač, Stopno 18, Makole - deček Anej; Zlatka Muršič, Gradiščak 2, Juršinci - deček Kimi; Klav-dija Kostanjevec, Vičava 99, Ptuj - deklica Mia; Urška Rajh, Ptujska c. 12 b, Ormož
-	deklica Manca; Mateja Vu-čak, Kidričeva c. 74, Miklavž na Dr. polju - deklica Ema; Tjaša Krivec, Majšperk 54, Majšperk - deček Rene; Deja Pire, Kacova ul. 6, Pragersko - deklica Maša; Barbara Ambrož, Kvedrova ul. 2, Ptuj - deček Jaša; Barbara Planinšek, Stari grad 2
a,	Makole - deček; Andreja Kukovec, Formin 10, Gori-šnica - deček Nik; Tatjana Marinič, Dolena 6 c, Ptujska Gora - deček Bine; Monja Hvaleč, Kicar 107, Ptuj - deček Tijan; Karmen Klemen-čič, Gradišče 1, Sv. Tomaž
-	deček Naj; Iva Trop, Runeč 68, Ivanjkovci - deček Vidal. Umrli so: Ana Petrovič, roj. Žumbar, Cirkulane 30, roj. 1941 - umrla 24. junija 2015; Neža Kozoderc, roj. Rotvein, Lovrenc na Dravskem polju 107, roj. 1919
-	umrla 26. junija 2015; Stanislav Primožič, Markov-ci 72, roj. 1954 - umrl 28. junija 2015; Janez Roškar, Veliki Vrh 17, roj. 1954 -umrl 25. junija 2015; Mirko Teodorovič, Ptuj, Arbajterje-va ul. 10, roj. 1962 - umrl 23.06.2015; Ivana Bolcar, roj. Bezjak, Spuhlja 99, roj. 1922 - umrla 24. junija 2015; Vera Meško, Velika Nedelja 39, roj. 1947 - umrla 2. julija 2015; Marija To-mažič, roj. Trunk, Gajevci 16, roj. 1930 - umrla 27. junija 2015; Franc Verlak, Bukovci 8, roj. 1933 - umrl 29. junija 2015.
Poroke - Ptuj: Dušan Bratec in Teja Kolarič, Dornava 21; Srečko Goričan, Pobrežje 84, in Lidija Bračič, Zgornja Hajdina 44 a; Jakec Kokol in Monika Šprinzar, Juršinci 58; Tine Panjtar, Podbrdo 56
b,	in Katja Zorko, Zabovci 2; Mitja Petek in Suzana Golen-ko, Mestni Vrh 77.
dejanja izvršijo, medtem ko vozniki počivajo v svojih vozilih.
»Opisana kazniva dejanja običajno izvršuje več storilcev hkrati, ki si naloge razdelijo; pogosto gre za tuje državljane različnih narodnosti. Kot žrtve kaznivih dejanj pa se pojavljajo tako državljani Slovenije kot tudi tujci, ki potujejo skozi Slovenijo,« opažajo policisti.
Dodali pa so, da je problematika premoženjskih kaznivih
Napoved vremena za Slovenijo
Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
Število kaznivih dejanj na avtocestah v RS
Leto	2010	2011	2012	2013	2014
Tatvina	56	82	109	170	130
Velika tatvina	18	52	57	79	53
Rop	1	0	1	0	0
Roparska tatvina	0	0	0	0	2
Skupaj	75	134	167	249	185
Vir: Policija
Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22, najvišje dnevne od 32 do 37 stopinj C.
Opozorilo
Do srede bo po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev.
Obeti
V	sredo bo sprva sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. Sredi dneva in popoldne se bodo od severa začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo v noči na četrtek zajele večji del Slovenije. Zapihal bo severovzhodni veter, osvežilo se bo.
V	četrtek bo sprva pretežno oblačno z nekaj dežja, čez dan pa se bo delno razjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
Foto: arhiv