LETO XXV. JUNIJ 1976 NAROČI IN BERI ! MWtUiu. KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Cena $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (11., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti Študentom. Za nekoga, ki je Študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. Precej teh knjig mi je že poSlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $7.—. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2.— in $3.— (v platno vezana). MOJA RAST (Pokojni gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenec jo je napisal v trpljenju preganjanj) — Cena $3.—•• BUTARA (zbirka novel in črtic Franceta Kunstlja) — cena $3.00. LJUDJE IZ OLŠNICE (Prekmurske črtice Franka Biikviča) — cena $3.00. JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva življenjepisna povest izpod peresa Marjana Marolta) — cena $3.00. UKRADLI STE Ml SRCE (življenjepis sv. Janeza Bosca) — cena $1.75. SVETNIK IN NJEGOV DEMON (življenjepis 'V. Janeza Vianeja) — cena $1.80. NAŠE ŽIVLJENJE (Vzgojna knjiga dr. Rudolfa rian-želiča) — Cena $4.— (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak — cena $1.50 ZAKONCA — SE POZNATA? (Vital Vider — cena $1.00. KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (Dr Štefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. MISLI (THOUCHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK. ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F M, 19 A'Beckett Street, K.EW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uradništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Place, Richmond, Victoria, 3121 Jubilcpno spričevalo PISATELJ KAREL MAUSER v enem svojih člankov v Ameriški domovini1’ (27. febr. letos) omenja lističe in revije po nesvobodnih deželah, p • • • ki bi imeli toliko povedati in potožiti, (pa) te možnosti nimajo. av tisti, ki na vsa usta oznanjajo veliko svobodo, jim ne dovolijo od-Pfeti ust. Samo hlipanje jim še pustijo in še tisto le dotlej, dokler se jim •> da morajo pred svobodnim svetom kazati vsaj malce spodoben obraz ... Ta tisk je usužnjen in prisiljen “skozi viharje ideoloških nasprotij ni s sklonjeno glavo”, kot pravi Mauser: da more pove-at/ ‘vsaj -se ne/caj fiste resnjce”' mora “sprejemati ukaze (tistih), i dele svobodo in papir". Dalje govori Mauser o listih v svobodnem svetu, ^ . ki jim svobodnega izražanja nihče niti ne krati niti ne stiska. Pa ^ zdi, da so poklicani za posebno pot čudnega kompromisarstva, ki diši ° 'ugodnosti in mirnemu sožitju. Kakor ladje z mnogimi prapori so, za 'ene prilike različne zastave, za različna pristanišča različna gesla... Potem pa se Mauser dotakne v članku tudi naših MISLI. akole pravi mimogrede o njih: • ■ ■ Pred dnevi sem z ljubeznijo in spoštovanjem prelistaval dve Sfo-reviji, ki letos obhajata 25-letnico svojega življenja: “Našo luč”, ki izdaja Družba sv. Mohorja v Celovcu in je mesečnik za Slovence na ^ cni. in avstralske “Misli”, ki jih izdajajo slovenski frančiškani za SIo-0jljCC v Avstraliji. Dve katoliški reviji, ki sta ohranili ravno pot in ohra-Pogum povedati in izpričevati resnico brez ozira na težave, ki jih ta P°Sum tolikokrat prinese. sPošti Mislim, da je prav, da jim svobodna slovenska skupnost (...) izreče ovanje in se jim zahvali za misli in luč. sv ^v°bodne misli in svobodna luč sta namreč najmočnejše poroštvo zd to i ° Posamczne8a človeka, narodov in človeštva. Kadar režimi skušajo uKasniti in to misli nrivilifi v vvnip kttlnno stri °^ 0s*u^n'*1 grehov, ki se v tem bednem desetletju tega stoletja tako asnw širi — posiljevanje duha. ^°staja greh tega stoletja . . . ^ ^ lepšega spričevala naše MISLI ne bi mogle dobiti. V svo-in h S° ^re<^ 25-imi leti zaživele, svobodno so oznanjale resnico Iq' 10cei° biti njen glasnik tudi v bodoče. Živimo v dobi, ko sta Zh"ln» zavaianie zelo poceni. Skrivata se za “domovinsko Ijube-* ‘zrahljata razne “mirovne akcije” in “kulturne izmenjaje “protokola”, pa svetega pisma in božjega nauka se uZita, če tako godi. Kaj bi dali nekateri, da bi se tudi MISLI Po novem vetru, prepustile preteklost in spomin na tisoče -sv£n* Žrtev zlagani domači zgodovini ter začele oznanjati prf> i °do”, ali pa vsaj postati mutec! Res, najlažje bi se bilo tn0~al1 ,er sPrejeti moderni “dialog”, ki pa je monolog ene same "b ?°sl' — pritrjevanja in kimanja. A potem bi ne res"* 'n člove'ske MISLI' Sn,co izpred oči bralcev. ugasniti in te misli prisiliti v svoje kalupe, tedaj sc pričenja eden Ve Posh mile temveč navadna cunja, Misij bile več ki briše Urednik ^«8 MULI in c love.ske. L. XXV — JUNIJ 1976 — ŠT. 6 VSEBINA: jubilejno spričevalo — Urednik — stran 161 ‘Prosite Gospoda žetve . . — stran 162 Predolga jesen (pesem) — Vladimir Kos — stran 163 Ne smemo usahniti! — Zorko Simčič — stran 164 Zamajalo se je . . . — stran 165 Moj novi kaplan •— Giovanni Cavigli — stran 167 In vendar —- nekoč bo! (pesem) — Zorko Simčič — stran 169 Misijonar se je poslovil . . . (t P. S. Poderžaj) — stran 170 Slovence sva zastopali N. Čargo-L. Premrl — stran 171 P. Bazilij tipka ... — stran 172 Izpod Triglava — stran 174 Spet se bomo srečali! — P. Stanko — stran 175 V času obiskanja . . .— stran 176 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 178 Sydneyska materinska proslava — Sr. Miriam — stran 180 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser — stran 181 Vse stori napak... — stran 181 Naše nabirke — stran 182 Ljubezen za ljubezen — Uršulinka — stran 183 Adelaidski odmevi — p. Filip — stran 184 Junijske misli — stran 185 Z vseh vetrov — stran 186 Kotiček naših malih — stran 188 Križem avstralske Slovenije — stran 189 ‘‘Prosite Gospoda žetve...’' * JUNIJ je mesec posvečevanja novih mašnikov. S tem ni rečeno, da škofje ne posvečajo tudi drugi čas in ob drugih prilikah, a praznik svetih apostolov Petra in Pavla je že stoletja središče teh vsakoletnih veličastnih obredov. Kot uvod lepo služi praznik spomina Rešnjega Telesa, saj je prav ta skrivnost z duhovništvom v najtesnejši zvezi: po božjih načrtih brez duhovnika tudi ni božjega Kruha med nami. Cerkev nas redno spodbuja, da molimo za poklice, saj je že Jezus sam povedal, da si moramo božjih delavcev izprositi. Sleherni poklic v Cerkvi je milost, je božji dar — brez molitve ga Bog ne naklanja. Tragika današnjega sveta je prav v tem, da ne moli več. S tem se vedno bolj oddaljuje od Boga, v mnogih šibkih peša vera, kriza poklicev je občutna.. . Tu je nekaj lepih misli za nas vse. Vzete so iz besed papeža Pavla VI, ki jih je naslovil na vse božje ljudstvo na nedejlo dobrega Pastirja, ko posebej molimo za duhovniške in redovniške poklice. V uvodu pove, da “govori o zadevi, ki je za Cerkev bistvenega pomena in odločilna za njeno narialjnc življenje”. Takole govori dalje: Imamo še druge ovce ... tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas (Jan 10.16). S svetim Pavlom sc lahko vprašujemo: Le kako bodo poslušale, čq ni oznanjevalcev, pridigarjev, cvungelizatorjev? (prim. Rim 10. 14-15). Med nami je vedno navzoč glas Jezusa, božje Besede, žive Očetove Besede. Toda eden izmed misterijev Cerkve je to, da so nam potrebni tudi možje in žene, ki bodo to besedo sprejeli, jo ponavljali, posredovali in širili naprej ter si prizadevali, da bo zvenela v vsakem rodu in na vseh krajih sveta. Jezus nam je zgled: “Hodil je od mesta do mesta in od vasi do vasi ter je učil in oznanjal božje kraljestvo” (Lk 8,1). Kristus je bil torej prvi in glavni evangelizator. Ko je odšel s sveta, je hotel, da njegov evangelij in njegove besede ostanejo vedno med nami: “Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle” (Mt 24,35). Hotel je. naj bi človeštvo tudi še naprej poslušalo njegov glas: “Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu’ (Mi 16.15). V ta namen si je zbral novo božje ljudstvo in si ga privzel za orodje odrešenja vseh ljudi ter ga pošilja v svet kot sol zemlje in luč sveta. Zato je vsa Cerkev misijonska in zato je oznanjevanje božje besede ena izmed temeljnih dolžnosti vsega božjega ljudstva. Sedaj, bratje in sestre, razmišljajmo skupno! Znano je, da imamo v Cerkvi eno samo poslanstvo, različne pa so službe in dolžnosti. Imamo torej različne poklice^ “Različni so darovi, isti pa je Duh. In različne so službe, isti pa je Gospod. In različna so dela, isti Pa je Bog, ki dela vse v vseh. Slehernemu se razodetje Duha daje v korist.” V tej različnosti poklicev i*" stopa na najbolj očiten način poslanstvo duhovnika, je vtkano v samo srce evangelizacije. Kaj je duhovnik? Z zakramentom svetega reda se duhovniki posvečujejo za oznanjevanje evangelija. Kot sodelavci službe edinega Srednika Kristusa vsem oznanjajo božjo besedo ..., verujejo, kar učijo, in živijo po tem, ka.r učijo. Kot sodelavci škofov morajo posvečevati 111 voditi brate v veri, ki so jo bili oznanili. Posebno mesto v tej različnosti poklicev imajo tudi diakoni’ Posvečujejo se za službo božje besede____________ V tej različnosti služb imajo svoje posebno mesto tudi osebe, ki so posvečene z redovnimi zaobljubam1. Posvetiti sc v redovnem poklicu pomeni, da damo svoje življenje v službo evangelija, in to pogosto na najbolj izpostavljenem mestu; da oznanjamo verodostojno** evangeljskega sporočila z mnogovrstnimi deli ljube**11 in s pričevanjem krščanske svetosti. Ne smemo pa pozabiti tudi laikov, ki so poklican1’ da sodelujejo s svojimi pastirji v službi cerkvenega občestva, ko opravljajo različne službe v skladu 1 milostmi in darovi, katere jim je Gospod podelil; Tako sodelujejo pri poslanstvu evangelizacijc. Pozabi*1 ne smemo tudi tistih, ki so kot duhovniki, diakon1’ redovniki ali laiki v službi neposrednega oznanjevanja evangelija kot misijonarji v zelo zahtevnih življenjski*1 okoliščinah. Zato pa sinov i in hčere, molimo skupno!... Pred nami se odpira toliko poti. Vemo pa, da bod® ta pota ostala zapuščena, če se ne bo nihče odloči1 da bi stopil nanje. Dobro vemo, da odjočitev 1,1 odvisna samo od svobodne izbire. Potrebna je mil0**’ ki kliče, razsvetljuje in spodbuja. Prav zato moram0 moliti k svojemu Gospodu: Gospod, prosim te, da še naprej blagoslavljaš in bogatiš svojo Cerkev z daron* sv°jili poklicev. Daj. da bodo mnogi zaslišali tvoje Povabilo, se oklenili tvojega klica ter še naprej velikodušno in zvesto razveseljevali tvojo Cerkev. Današnji čas noče žrtev, zato tudi duhovniškemu Poklicu ni naklonjen. Mnogo mest je izpraznjenih: eni jih zapuščajo v starostni utrujenosti in s smrtjo, drugi v žalostnem in varljivem iskanju lažjega —-novih in gorečih delavcev pa ni lahko dobiti. Brez molitve gotovo ne. Zato je skrb papeža Pavla VI. r<*ziimljiva in njegova očetovska prošnja za molitev v,edna našega odmeva. Poudarjanje “različnih služb v cerkvenem občestvu’’ pa naj nam da razmišljati, kaj kot člani Cerkve lahko sami storimo v pomoč duhovniku pri širjenju božjega oznanila. Tudi mi bi morali biti v Cerkvi živi udje, vneti sodelavci — ne le udje, ki samo prejemajo in mislijo samo nase. Novi časi zahtevajo novih prijemov. Brez iskrenega sodelovanja bomo kmalu mrtev listič, ki ga veter slej ko prej odnese z drevesa. Samo v veri, ki je res del našega življenja, bomo mogli vztrajati v modemih viharjih — obenem pa tudi znali zares iz srca ceniti vse, kar nam po Cerkvi nudi Jezus Kristus. Njegov zveličavni nauk ni nekaj preživetega in zastarelega — pač pa mi lahko ostanemo ali postanemo otrdeli, nedelavni in neporabni člani božjega ljudstva. PREDOLGA JESEN Pesem o pomanjkanju duhovnikov — in pevec upa, da se mu bo kdo pridružil v molitvi za božje klice v ubogo, plemenito človeško srce. ‘To je moja Kri. Moje to Teto”, si rekel. Tebe vse stvari ubogajo — Besedo. Žito valovi, grozdje s trt visi in čaka vso jesen duhovnikovega koraka. Pesem zadnjih ptic. Pesem, ki se več 'ne vrne. Vetra divji klic se mota v poljsko trnje. Jaz pa tvegam smeh s staro leščerbo molitve. Zdaj. ko ni več zvezd, se up skoz trs svetlika. Včasih v dolg večer z borov krokarji zastokajo. Nič ne vedo za drobno pot skoz trs je. Pot pod leščerbo, z žarki upanja molitve. Da sam naš Gospod divjine ne preide. VLADIMIR KOS, Tokio, Japonska Ne smemo usahniti! K.O JE NEKDO pred kratkim v Evropi komentiral borbo za čistost idej v neki naši tukajšnji kulturni organizaciji, je napisal: "Boj se bije na celi črti in v mnogočem je izid tega boja, recimo v Avstraliji ali Angliji, pa tudi v Trstu, Celovcu in Gorici odvisen od tega, kako sc bo bitka iztekla v Argentini.” Res je cd nas mnogo odvisno. In ne gre samo za kulturno polje ... Kaj nas je v tej borbi postavilo na tako častno mesto? Naše število? Smo ena najmanjših emigracijskih skupin. Večja kultura? Bi dvomil. Večja ekonomska moč? Tudi ko bi kdaj in kje od nje bila odvisna sila naše skupine — prav tako ne. Jasni pojmi o preteklosti, doslednost, pa vztrajanje v idealizmu — to je vsa skrivnost. Idealizem naših političnih in duhovnih voditeljev, vseh naših garačev v skupnosti, predvsem pa prava ljubezen očetov in mater, ko so z odločnostjo vodili svoje otroke — to je, kar nas je rešilo in nas morda res lahko daje za zgled. Imamo med seboj ljudi z jasno vizijo za pot naprej. Imamo ljudi, ki znajo ideje izpeljati. Imamo ljudi, ki se dajejo v celoti življenju naše skupnosti. Predvsem — imamo mladino. Mladi prevzemajo baklo iz naših rok, da jo ponesejo naprej — v brk vsem tistim, ki so napovedovali naš konec “verjetno” leta 1950, “skoraj gotovo" leta 1955 in "za prmej” leta 1960... Toda naše naloge so večje, naši cilji so višji in naša pot gre daleč. To ni samo naše upanje, to je naša trdna vera. Res pa je, da skupnosti usihajo, kadar v njih umira smisel za duhovnost. In kdo ne vidi, da je prav tu res v nevarnosti tudi naša skupnost. Kdo ne vidi, da kljub zunanji še vedno veliki aktivnosti življenje ugaša? Prva leta vsake emigracije je življenje bujnejše. Ne samo, ker so vrednote, ki naj skupino vodijo, še sveže — ampak tudi zato, ker celo na tem področju vlada zakon o vztrajnosti. Doma smo delali, pa delajmo še tu! In tako eni res delajo, ker se zavedajo dolžnosti za ta del našega naroda. Marsikdo v skupnosti dela zgolj iz navade, kdo tretji še, “ker so ga v delo porinili”. Toda minejo leta, mineva zagon. Nenadoma spoznamo, da se še vedno veliko dela, da so še vedno uspehi, toda — bi dejali — inverzija ni dala takih obresti, kot smo pričakovali. Na tisoče naših mladih je šlo skozi slovenske šole, mladinske organizacije, živelo sredi političnih, verskih, kulturnih društev — in vendar: njih prisotnost v naši skupnosti — kakšna je? Argentinski Slovenci obhajajo sleherno leto kot svoj narodni praznik SLOVENSKI I)AN s celodnevnim bogatini sporedom: skupno sveto mašo in raznimi prireditvami. Letos na belo nedeljo so ga praznovali že cnaindvajsetie. Tu je v izvlečku nekaj misli iz slavnostnega govora pisatelja ZORKA SIMČIČA — tudi nam naj koristijo! Lepo je gledati slike iz Slovenije. Podobe po naših domovih, skioptična predavanja za naše male — onl so občudovali lepoto krajev, nam se je stisnilo srce ob spominih — lepo je vse to. Lepo je gojiti stare običaje. Samo spoštovanje preteklega more dajati hrano za novo rast. Lepo je, da gojimo svojo folkloro, pa naj se izraža v plesih alt kuharski umetnosti. Je del naše preteklosti in ni Sa zanemarjati. Vse to pomaga človeku, ki ni zgolj duh in ki ne živi nekje v zraku, da se obdrži v ravnovesju- Lepo je praznovanje našega prazničnega leta. Stoletni običaji, izraz 'globoke vernosti naših prednikov, ki pre' hajajo iz roda v rod, povezujejo zunanje navade z religioznimi občutki — koliko bogastva je v tem! In naše pesem! Komu med nami ni ob poslušaju melodij, ob razmišljanju njenega besedila kdaj zatre-petalo srce?! Vse te stvari so ne samo važne, so sila važne- Če bi jih zanemarili, bi sc nevarno okrnili. Toda misliti, da bomo z njimi mladino dokončno navezal' na slovenstvo, je zmota. Naša zemlja je res biser, a kar ie nam starejšim jezero pod gorami v dornO' vini, to je našim mladim morda jasa sredi bariloške pokrajine, ali pa trg sredi naselja, kjer se skozi leta srečavajo s sosednjimi otroki. Človek se res ne veže samo s suhim umom na svojo očetnjavo, toda vrednot, sicer velikih vrednot, a nebistvenih za utrdite’ narodnosti — pričakovati bistvene učinke, je nevarno-S pravo ljubeznijo do naroda in očetnjave je kakor z ljubeznijo do matere in očeta. Ne ljubimo matere zato, ker je lepa, ali očeta, ker je bogat. Prav nasprotno je res: še bolj ljubimo mater morda prav zato, ker vsa nebogljena, in očeta, ki je morda revež, & je za naša ljubezen do slovenstva ni take vrste, smo slovenstvo lahko mnogo delali, a rešili komaj genera-cijo ali dve. Nikar ne podcenjujmo čustvene in celo umske zre losti naših otrok! Dajmo jim razumeti, da je slovenstv° predvsem zakoličeno v preteklosti našega naroda, v nje' govih bojih, zmagah in tudi porazih, v njegovih duhov nih zakladih, predvsem pa v tisočih, ki so trpeli >n umirali za slovenstvo in katerih idealov mi nimam0 pravice izdati. Nimamo pravice pretrgati verige, preko nas vodi v bodočnost. Ko Kanada, Avstralija — in kot smo zadnje čase brali — celo ZDA danes — po slabih izkušnjah ^ ne želijo, da bi se prišleci, niti ekonoipski emigrantl ne, asimilirali: zakaj te države tako postopajo? ^ ljubezni do italijanskega, slovenskega ali kakega diu Sega naroda? Morda tudi, a predvsem iz ljubezni do lastne domovine. Vsaka teh novih držav potrebuje Predvsem močnih ljudi, zvestih državljanov, ne pa mase. Potrebuje zgrajenih ljudi, teh pa ni v vrstah 'zkorcninjencev. Ne poslušajmo množice na cesti, ki morda hoče drugače! Ni bil kak politik, ne kak psihiater, ki bi se zavedal nevarnosti izkoreninjenosti in je zato govoril, da je eetrto božjo zapoved treba v naslednji stopnji pre-nesti tudi na dolžnosti človeka do očetnjave, to je: do zemlje naših očetov. Bil je to svetnik, eden naj-večjih mislecev krščanstva, Tomaž Akvinski. N tki slovenski časopis v Evropi je pred kratkim analiziral razmere v naši skupnosti. Navdušen je nad našimi uspehi, toda ko se ustavi ob nevarnih točkah, do katerih smo dospeli, omeni, da se med nami vedno Pogosteje slišijo zahteve po verski in kulturni svobodi v Sloveniji, medtem pa se o zahtevah po politični svobodi vedno manj govori. Kakor da bi verska ali kulturna svoboda kje in kdaj na svetu bili možni, ee ni prej civilne, to je politične svobode. Res je, da so nejasnosti na tem področju zasekale ^as' skupnosti že hude rane. Pred leti smo kdaj sli-s<’.li: “Glavno ie, da je moj poba veren, h kakšni narodnosti pa bo hotel pripadati, to je njegova stvar.. In danes kdaj slišimo: “Važno je, da je otrok pošten, politiko pa naj le pusti pri miru..Kaj je rodila miselnost prvih, danes že lahko v marsikateri družini vidimo. Kam pelje miselnost drugih — slutimo, oziroma že tudi vemo. Kajti pod "politiko” je mišljena tudi zvestoba našim mrtvim, jasni odnosi do komunizma. Kdor od staršev tako govori, je podoben človeku, ki morda res s trudom toči vino v sode, a istočasno sodu vrta luknje v dno. In vendar naš problem ni zgolj političen. Samo prisluhnimo kdaj našim pogovorom! Zmaterializirali smo se. In to je v resnici prvi razlog našega usihanja. Sile za borbo za večjo duhovnost ne bodo prišle zgolj iz političnega dela, še manj iz zgolj kulturnih afirmacij in seveda še manj iz naše ekonomske moči — priti morejo samo iz večje vernosti. Brez spreobrnjenja srca, brez moralne revolucije v nas samih —- ni rešitve. Če si glede tega nismo na jasnem, smo se začeli pokopavati sami in ni treba nič s prstom kazati na grobokope od drugod, ki prežijo na nas. Pričnimo se zdraviti! Ne odlašajmo in predvsem ne pozabimo: kadar človek opazi, da se je v njem pričel rak — ne bo ga zdravil z aspirini ... ZAMAJALO SE JE . . . .. Tisti, ki jočejo, so naši bližnji, .lokajmo skupaj in začnimo skupaj odkrivati dobroto, pa čeprav jo bomo našli v zlu, ki nas je obiskalo. Prvo dobro je go-to\o solidarnost. Bolečina nam je postala skupna v času, ki ga označuje brebrižnost in samoljubnost. In prav v teni času doživljamo doslej neznano ljubezen, počutimo se kot bratje, postajamo zares kristjani. Učimo se premagovati zlo z dobroto! Kadar sem nemočen, sem najmočnejši, pravi sveti Pavel . . .” Gornje besede je povedal med drugim papež Pavel *• So del opoldanskega nagovora na nedeljo po ^esrečnem četrtku 6. maja, ko se je streslo pol Evrope. ‘into nekaj strahotnih nepričakovanih trenutkov, pa |e ugasnilo tisoč življenj pod ruševinami v Karniji lri Furlaniji, tisoči ljudi so ostali brez strehe nad glavo P° Reziji, Beneški Sloveniji, po našem Tolminskem ‘n Goriškem . . . O potresnem razdejanju severovzhodnega dela Italije r smrtnih žrtvah in ranjencih smo brali po naših nevnikih že naslednji dan. Le mimogrede je bil ome-tudi slovenski obmejni del, kar nas je navdalo Grahom, zlasti še številke rojake, ki so doma iz ^ krajev. Smrtnih žrtev — razen ene — menda v Sloveniji res 1 Mo, le okrog trideset težko ranjenih. Razdejanje n> malo in toliko naših bratov in sestra nima Več doma . .. Razklano pročelje idrske cerkve svetega Tomaža Naj objavim poročilo o potresu, ki ga je prinesel 16. maja verski tednik DRUŽINA ter nam je kot prvo in verodostojno poročilo prišlo v roke: Tudi Sloveniji sunki niso prizanesli. Posebej so Dom sredi Brcginja jc postal razvalina prizadeta obmejna področja Goriške in Tolminske, saj šo lc-ta najbliže potresnemu središču. Strah na je zajel domala vso Slovenijo in veliko ljudi je nekaj noči prespalo zunaj ali pa v avtomobilih. Vsega tega seveda ni mogoče primerjati z resnično grozo, ki je vladala tam, kjer so se rušile hiše, se med bobnenjem vgrezale strehe ali med grozljivim škripanjem pokale stene. Očividci pripovedujejo, da so bili med prvimi po- Ob poti iz Sedla: v zasilni, "mrtvaški kapelici'' čaka mrtva mati na svojo zadnjo pot. Miza bo oltar pogrebne maše na prostem tresnimi sunki zlasti na Tolminskem pravi apokaliptični prizori. V župnijski cerkvi v Drežnici se je sam od sebe oglasil zvon; zmanjkalo je luči. Na srečo je prišel najmočnejši sunek zvečer, ko večina ljudi še ni bila legla. Kako prav so v teh trenutkih prišla razne pomožne stavbe, od senikov do čebelnjakov, ki so prestrašenim ljudem dale zasilno streho. Novi sunek je prišel sredi noči. Ni trajal dolgo, vendar je dopolnil razdejanje. Ni mogoče opisati bolečine ljudi, ko so stopali čez kope kamenja, ki so bile še včeraj njihov dom. Mnogi, premnogi si bodo morali graditi nov dom. Na Tolminskem in Goriškem je po zadnjih podatkih poškodovanih 6000 stavb. Ljudje si še niso opomogli od strahu, ko so morali žalostno ugotavljati, da so poškodovane tudi cerkve. Začasno ne bodo uporabne tako lepo obnovljene cerkve v Kobaridu, Breginiu, Sedlu, Kredu, Srpenici in na Kamnem. Hudo so poškodovane tudi cerkve na Kladju, v Podbeli, Sožitu in Idrskem. Nevarne razpoke ima tudi starodavna cerkev sv. Danijela na tolminskem polju, ki je posebej znana še iz časov tolminskih uporov. Mnoge druge cerkve imajo razpokane oboke, sicne in zvonike. Najhuje je s cerkvijo v Srpenici, kjer nad linami raztreskana konica zvonika grozi, da se bo ob prvem sunku ali viharju zrušila na cerkev z zvonovi vred. Tudi novogoriško območje je pretrpelo veliko škodo-Hudo je poškodovana cerkev na Kostanjevici Prl Novi Gorici. Začasno so jo zaprli, kakor tudi prV0 nadstropje frančiškanskega samostana. Posebej je ža' lostno, da so v tej cerkvi komaj pred kratkim k°n' čali obsežna obnovitvena dela. Družinam, ki so ostale brez domov, skušajo humanitarne organizacije in štabi za zaščito pred elementarnimi nezgodami dati kar najhitreje vso potrebno pomoč. Trdo preskušani ljudje so zares potrebni sočutja in pomoči. Zaupajo v nebahavo in dejavno solidarnost vseh. Dobro pa se zavedajo, da jih čaka še trdo delo za obnovo. Zaupanje v lastne moči ima dobro osnovo, saj so si prav ti ljudje že tolikokrat morali znova graditi, kar so jim vzele vojne ali ujme. Dosedanji podatki niso popolni in bo končna bilanca škode najbrž še hujša. Kar najhitreje bomo morali pomagati vsem tistim župnijskim skupnostim, so že v nedeljo obhajale bogoslužje na prostem a^ pa niti tega niso mogle. Tako DRUŽINA. Naslednja številka (23. maja) dodaja z izčrpnim člankom k prvemu poročilu. V breginj" ski župniji je od sedem cerkva šest neuporabnih za bogoslužje. V Logjeh je cerkev manj prizadeta, a vendar ne upajo zvoniti z velikim zvonom. Najbolj je prizadeta podružna cerkev sv. Marjete pod Stolom, "ki je odpisana”, kot pravi župnik Mikuš, ki si Je postavil župnišče-šotor v bližini poljskega znamenja- Neuporabna je cerkev Trnovo ob Soči. V Bovcu je župni cerkvi sv. Urha prizaneslo, enako cerkvi Kal-Koritnica, prizadeta pa je podružnica Čezsoča ifl cerkev na Plužni. Močno je napokana cerkev v Logu pod Mangartom. Brda so kljub bližine epicentra potresa doživela le manjše sunke, a manjše razpoke so P° vseh stavbah. Najbolj je prizadeta cerkev v Kojskem, Je pa uporabna. Na Golem Brdu je kos zvonika zgrmel na cerkveno streho in jo prebil. Clankar konča opis svojega obiska prizadetih krajev s pr tresljivim odstavkom: Po asfaltni eesli proti Ajdovščini. Z mano so šli l|sti preplašeni obrazi iz Breginjskega kota, iz Kobarida. iz Podbele: črne rute, temna oblačila, sami stari so tam ostali, stari ljudje, ki so v teh razpokanih domovih preživeli vse hude vojne čase —- povsem razumljivo, ko si niso dali dopovedati, da je bivanje v hišah nevarno. Starček, ki so ga našli pod mizo, češ se raje kar tu zavaruje pred novim potresom. Živo je stopil pred moje oči starček v Breginiu. ki Je na visoki lestvi drezal v strešno opeko in skušal rešev.ui stavbo pred nalivom dežja; župnik iz Kobarida, k' je prav tako nekaj popravljal na strehi cerkve, pa so mu opazovalci klicali: Norec neumni, kaj tvegaš! Dalje obraz sestradane ženice, ki se je trdovratno oklepala domačega praga in ni hotela iz svojega doma; skrbni župnik Jože, ki je udejanjil svojega Kristusa v reševanju, bodrenju, tolažbi, pomirjevanju, spodbujanju. Še en prizor mi ne gre iz spomina: Na nekem ovinku iz Sedla je v polivinilastem šotoru ležalo truplo mlade žene, ki je pustila tri otroke. Nekaj ženic, nekaj mladine. Črnina. Solz ni bilo več v njihovih očeh. Zraven šotora mizica, na njej prižgani sveči. V sredi križ. Kaj je pomenil tisti križ? Trpljenje? Odrešitev? Simbol našega življenja? Bolečina je bila močnejša od besed. Trije otroci so nemo zrli v truplo svoje matere. Kmalu bo prišel župnik Mikuš. Opravil bo mašo zadušnico, potem jo bodo pokopali. Čez mesece bodo tam popravili ali nanovo zazidali stanovanja, s skupnimi močmi vseh dobrih Slovencev, v srcih teh treh otrok pa bo ostal žalosten spomin na potres, ki jim je vzel toplo materino besedo in razumevajoče srce .. . — Pri teh žalostnih poročilih iz domovine tudi avstralski Slovenci nočemo stati ob strani. Za prizadete kraje nabirajo vsa tri naša verska središča, kakor tudi vsa naša društva. Bodite darežljivi! Oh razdejanih 'aseh so nastala “šotorska naselja” THof novi kaplan VEM, kateri svetnik mi je moral pomagati, generalnega vikarja sem dobil sporočilo, cla ° končno naša župnija dobila kaplana. Naj pri-etn • da se o lem pogovoriva. Posredoval bom samo del pogovora z general-tlltn vikarjem: Gospod župnik, ali imate kake želje glede Mladega gospoda?” Oh, moj Bog, gospod generalni vikar! Če nič f,l>7,aš in če dolgo nič ne dobiš, postaneš počasi ro*nen. Pošljite mi, kogar hočete! Dobro bi Seveda bilo zame in za mojo župnijo, ako ne bi ll,,el preveč robatega značaja”. Generalni vikar je pomirjevalno dvignil roko — kot škof, kadar blagoslavlja — in rekel: “Novo-mašnik, ki vam ga pošiljam, je mehkejši kot masleno testo”. “Hvala Bogu!" “Kljub temu pa je nadarjen in se razume nekoliko tudi na glasbo . . .” “O, to je pa dobro, saj nameravam graditi mladinski dom”. “Pa tudi risati zna”. “Tudi to bomo rabili pri domu”. “Ima po svojih darežljivih sorodnikih tudi nekaj premoženja”. “To me, upam, ne bo preveč motilo”. “In kar pobožen je . . .” “To je pa glavno!” Generalni vikar je sedaj zopet sedel — prej je bil namreč vstal, ko je pomirjevalno dvignil roko — in rekel v znanem blagem tonu, ki si ga človek pridobi, ako je leta in leta na vodilnem mestu: “Samo nekaj vas prosim, gospod župnik: imejte vedno pred očmi, da so med mladimi in starimi duhovniki vendar določene . . Prenehal je. Zdelo se je, da ne najde pravega izraza. Medtem pa je meni prišlo na misel, da je tudi med njim in menoj celih petindvajset let razlike. “Hotel jem reči”, je nadaljeval, “da so nekatere razlike, recimo, v načinu življenja, okusu, presojanju stvari. Mi smo pač, če hočemo biti odkriti, še iz devetnajstega stoletja . . .” “In mladi iz dvajsetega . . “Popolnoma prav, gospod župnik! Prav to sem vam hotel reči. Zato mislim . . in zapet je prenehal. “Prosim, gospod generalni vikar . . “. . . zelo lepo bi vas prosil, imejte razumevanje”. Spet je vstal in napravil z obema rokama kretnjo kot tisti, ki dvigne pladenj z mize ali prenese mašno knjigo z ene strani oltarja na drugo. “V občevanju z mladim rodom je treba znati včasih premakniti vso klaviaturo svojega mišljenja”. Še enkrat je ponovil kretnjo, kot da bi premikal klaviaturo. V tem sem segel po njegovi iztegnjeni desnici, obljubil, da se bom držal njegovega dobrega nasveta in se poslovil. Šele zunaj pred vrati sem se domislil, da sva oba pozabila na neko važno stvar: na ime novega kaplana! No, za to sem zvedel nekaj dni pozneje. Prejel sem pismo iz finega brezlesnega papirja. Levo zgoraj na prvi strani pisma je bila majhna rdeča risba: na prvi pogled se je zdela kot grb, če pa si jo natančneje pogledal, je bila kot kotliček za vodo. Spodaj pa je stalo natiskano — v črnem in vse z malimi črkami: franc friderik tiraquelli, duhovnik. Besedilo pisma je bilo napisano z roko in se je začenjalo kar neposredno kot nadaljevanje tiskanega imena: . . se priporoča očetovski na- klonjenosti prečastitega gospoda župnika Eligija Banette in se s tem najavlja za prihodnjo soboto popoldne točno ob tretji uri. Prosi za eno samo, toda nekoliko večjo sobo, ki bi si jo rad uredil po svojem osebnem okusu kot bungalov. Pritličje Župnišča je obdano, kakor se spominjam, s po- kritim stebriščem. Kaplanu bi bilo ljubo, če bi pod enim izmed obokov lahko spravil svojo apri-lio. Z vdanim pozdravom . . .” Bral sem pismo še in še. Potem sem si rekel: Tiraquelli je najbrž njegov priimek, Franc in Friderik pa imeni. Torej mu bomo rekli Franc, to bo najenostavnejše. Toda kaj misli s tem bungalovom? In “Aprilia?” O kaki sestri ali kuharici mi generalni vikar ni nič omenil. Pa ti se tudi najbrž, ne bi pustili nastaniti zunaj pod stebriščem-Verjetno bo pripeljal s seboj psa . . . No, ta ft pa dobra! . . . Ob prvi priložnosti sem povedal ministrantom, da pride njihov novi “šef”, kaplan, naslednjo soboto ob treh in da mu je ime Franc. Ime jim ft bilo všeč. Ob enajstih dopoldne so bili že vsi zbrani na vrtu župnišča in vsak je pripeljal s seboj še nekaj radovednih prijateljev. Bilo jih ft okrog sto. Čakanje so si krajšali s tem, da so tekali po vrtu, plezali po drevju in zobali češnje-Točno, ko je stolpna ura odbila tri, zadoni avtomobilska troblja. Novi kaplan se je torej najavil kot mož, ki ne mara izgubljati niti minute. Grupa ministrantov in njihovih prijateljev se zapodi skozi obokana vrata vrtnega zidu na cesto. slišim njihovo vpitje: “Živio Franc! Hurrraaa, živio Franc! . . .” Šel sem za njimi in že med vrati mi pride >,a' proti mlad, vitek duhovnik. Ponudi mi roko 1,1 se globoko prikloni, pri čemer se mu dolgi, črni lasje vsujejo čez ves obraz. Z levico jih v elegantnem loku zopet vrže nazaj. (V mojih mladih letih bi bila taka dolga griva zanesljivo znamenje nezanesljivega poklica! Tu moram torej ~e premakniti svojo klaviaturo! — Kot blisk so te misli mimo). Objamem svojega sobrata in mi* zaželim najprisrčnejšo dobrodošlico v skupnem domu. Kar osupnil sem, ko me je vprašal, če sme predstaviti svojo “Aprilio". Saj res, to bo menda pes novega kaplana! Od tod neprestano vpit ft v • ministrantov z.unaj vrtnega obzidja. Uboga Živalca! Na cesti pa zagledam vso gručo ministrantov zbrano okrog bleščega avtomobila. To je tore] aprilia! . . . “Čudovito vozilo! Res klasa!” mi pojasni kaplan in pripoveduje nekaj o litrih bencina, konjskih silah, o največji možni hitrosti in kaj vem kaj še vie. Odprem vrtna vrata in on počasi 1°- Pelje proti župnišču — seveda z ministranti v avtomobilu, kolikor jih je pač šlo notri. Drugi pa spredaj in zadaj in na obeh straneh, da sem si mislil: Tu se bo pripetilo kar več nesreč hkrati. . . kradoma se mimogrede ozrem na obroč, ki sem Sa dal namestiti v zidu hodnika z.a pričakovanega Psa . . . Ko je stal avto pred hišo, sem rekel: “Tako, dragi moj, sedaj pa popijva najprej kozarček vi-na, preden spravite vaše stvari gor!” “Hvala”, odgovori moj novi kaplan, “ne pijem nobenega alkohola”. Domislil sem se njegovega pisma in menil bolj Zase kot za njega: “Aha, zato rdeči kotliček za vodo v pisemskem kotu!” “Toda, gospod župnik”, me prekine skoraj karajoče, “tisto je vendar simbol krsta!” “Se zdaj v ta namen uporablja kotliček?” sem hotel vprašati. Toda pomislil sem na klaviaturo iri rekel samo: “A tako!” Mladina se je medtem, ne meneč se za naju, spravila nad prtljago in v hipu so ležale odprte knjige in raztreseni papirji po tleh vse od avtomobila pa do vhodnih vrat. Po običaju devetnajstega stoletja sem z nekaj sunki med rebra na levo in desno napravil red, kaplan pa mi je polagal z vzgojno metodo dvajsetega stoletja, ko je fantinom delil karamele. Potem je menil, da bi zdaj pač lahko za kratek čas obiskala cerkev, medtem bodo ministrantje spravili njegove stvari gor. V cerkvi je stopal pred mano skozi srednjo ladjo do glavnega oltarja. Tam je pokleknil na spodnjo stopnico tako trdo, da so zatrepetali svečniki na oltarju, sklenil roke in molil dve minuti. Medtem sem jaz klečal pri obhajilni mizi in se zahvaljeval Bogu, da mi je poslal tega mladega moža. Sedaj že nekaj tednov delava skupaj. On si je v naši največji sobi uredil tisto, kar je imenoval “bungalov”: spalnico, dnevno sobo, pisarno, knjižnico . . . vse v enem. Tla je sam obložil z linolejem, stene je oblepil s štirimi različnimi tapetnimi vzorci. Ustanovil je že pevski zbor, ki poje moderne in stare pesmi. S svojo aprilio vozi k bolnikom obhajilo in večkrat tudi bolnike v cerkev ali v bolnišnico. Jaz sem moral že večkrat premakniti svojo klaviaturo na levo in desno, seveda pa neredko tudi on svojo. To je včasih za oba težko. Večkrat pa vidim tega našega Franca samega v cerkvi, kako kleči in moli. Pa si pri tem mislim: dokler sva si v tem edina, bova tudi drugim stvarem kos. GIOVANNI CAVIGLI IN VENDAR — NEKOČ BO! Jih ho prižgal tvoj sin, ali tvojega vnuka vnuk, toda nekoč — bo. Svečka ob svečki. Zlate jase sredi kočevskih gozdov, svetli \ bodljaji obrobljenih kraških jam, bele trepetajoče groze dolenjskih dobrav — nekoč bodo zagorele svečke, sredi noči bo svetal dan od Triglava do Kolpe. od Trsta gor do Šentilja. Ne za njih duše, ki so, kjer so, ne za njih telesa, ki jih ni, kje so bila, (iz korenin so znova vzklili v svet, kol rože enooke zrejo v nas, kot veje stezajo roke do nas), ne . . . svečke, v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta, ko so bili nam luč. ZORKO SIMČIČ MISIJONAR SE JE POSLOVIL... V V RSTE slovenskih misijonarjev je posegla smrt, nas pa je presunila nenadna novica: Dne 23. aprila je v Kalkuti umrl P. STANKO PODERŽAJ... Bralcem MISLI je bil umrli misijonar že dolga leta post bno blizu. Pokojni urednik p. Bernard ga je nekako posinovil našemu mesečniku, začel za njegovo delo zbirati darove in od časa do časa objavljati njegova zanimiva poročila iz indijskih misijonov. P. Stanko je bil vsakega daru zelo vesel, za slehernega se je znal tako hvaležno zahvaliti. Njegovo zadnje pismo komaj mesec pred smrtjo je bilo polno istega ognja kot njegovi misijonski članki pred štirimi desetletji, ki smo jih brali v domovini s takim zanimanjem. Samo Bog more oceniti, koliko dobrega je storil pokojni misijonar za indijske duše in za rast indijske Cerkve. Pozidal je lepo število cerkva, šol in župnišč — prava žarišča za lajšanje duhovne in telesne bede. Globoke brazde je oral ter presajal Kristusovo Cerkev na bengalska tla, da bo ostala tudi takrat, ko tujih misijonarjev v Indiji ne bo več. V skoraj pol stoletju delovanja med Indijci je postal takor koč sam Indijec. Lani se je po dolgih 45 letih prvič odločil za zasluženi dopust in obisk rodne domov ine. obiskal pa je (udi šte> ilne dobrotnike v obeh Amerikah. Kot da bi slutil svoj odhod in se je hotel vsem osebno zahvaliti za sodelovanje in pomoč. A srce ga je kar vleklo nazaj. “Moja domovina je Indija,” je večkrat po'edal v svojih predavanjih in svojega domotožja po misijonu ni mogel skriti. Delal jt' do zadnjega. Kljub letom se ni ustrašil nobene 11 :ioge in smrt ga je dohitela sredi gradnje svojega zadnjega svetišča: napol dograjena cerkev v Kalyanpurju priča o njegovi neutrudni delavnosti za irjenjc božjega kraljestva. Njegovi zemski ostanki čakajo ' s! enja na kalkufsktni jezuitskem pokopa-I:šču, ki ga tudi prištevamo k njegovim delom. Pri vsej svoji zvestobi za božjo stvar in vseh svojih uspehih jc pokojni p. Stanko ostal preprost in ponižen služabnik Njega, katerega voljo je vršil. Iz pisem in člankov veje iskrena zavest, da jc le skromno orodje v božjih rokah, ki mora z molitvijo zalivati svoje trude in prositi za rast svojemu delu. O svojem obširnem misijonskem poslanstvu se je sam vedno kaj skromno izražal, češ da jc vse, kar je storil, "le droben kamenček v mozaiku božjega odrešilnega načrta • Da, droben kamenček, a brez dvoma dragocen v očeh Boga, ki zna ceniti sleherno žrtev in sleherni daje neizmerno vrednost. Prepričani smo, da je pokoj"1 misijonar prejel pri Bogu bogato plačilo za svoj« zvesto službo. Nedograjena zadnja cerkev p. Poderžaja žalostna čaka novega delavca GLASNO in jasno povejmo: Znamo odpuščati, locla ne pozabljamo žrtev in krivic. Ne prodajamo svojega duha in njegovih vrednot ne za hvalo ne za vabljenje. Ostajamo slovenski svobodnjaki, ki znamo poklekniti pred Bogom, se odkrivamo Resnici, verujemo v Ljubezen in upamo v Pravico. In to je, kar more osvoboditi posameznike in narode. V zarji Resnice, Ljubezni in Pravice so vsi naši mrtvi mogočni stebri, na katerih bo nekoč počivat lep in svoboden slovenski svet. KAREL MAUSER SLOVENCE SVA ZASTOPALI ZELO SVA VESELI, da slovenski skupnosti lahko poročava, kako je potekala prva konferenca katoliških laikov (od 2. do 4. aprila) v Adelaidi. To zborovanje le sklical adelaidski nadškof James W. Gleeson predvsem zato, da bi v smislu zadnjega Vatikanskega 'kon-C|la dal svojim vernikom možnost razgovora. Hotel jim Je zbuditi zavest, da katoliški laiki (verniki) niso le Cerkev, ki sedi v klopeh in posluša, ampak zares živa Cerkev: skupnost, ki v Kristusovem duhu govori, dela, soodloča v življenju Jezusove črede na svetu: P:> tudi pomaga, da se Duh božji po evangeliju sliši 'n uveljavi ter imajo vsi ljudje priliko slišati veselo oznanilo, ga v Svetem Duhu sprejeti, po njem živeti ter se zveličati. Taka božja skupnost pa ne zraste' v enem dnevu: treba jo je stalno graditi. Leta in leta vzame, da postane tisto, kar Jezus želi od svojih zvestih. Na tej konferenci se je zbralo nekaj nad 200 zastop-nikov župnij in centrov raznih narodnih skupin (midve sva seveda zastopali slovenskega oz. slovenske verske) širne adelaidske nadškofije. Konferenca sama pa naJ bi služila kot priprava in podlaga za naslednje zborovanje te vrste še na širši osnovi: bodočo vse-avstralsko konferenco katoliških laikov v Sydneyu. Srečanje je bilo dobro organizirano. Razdeljeno J® bilo na več različnih oddelkov ali skupin, ki so razpravljale o dejavnosti Kristusove skupnosti (Cerkve) z vseh mogočih vidikov. Obdelale so mnogo polj, kjer niorajo delovati kristjani kot priče Jezusovega ozna-n,la. Naj kar naštejeva obdelavo raznih skupin: Verska Vzgoja odraslih kristjanov, Krščansko družinsko življenje, župnijska skupnost. Socialno in ekonomsko življenje verske skupnosti, Verski obredi, Katoliški vzgojni sistem. Ekumenizem, Žena v verski skupnosti, Spolnost in verniki, Kristusov pomen v krščanski ^upnosti, Pomoč in služba revnim v verski skupnosti, Verska skupnost in njeno pričevanje v javnem ^'vljenju države. Res široka polja in vredna obdelave. Vsa izvajanja so bila zares zanimiva, še bolj zani-'fi'va pa razpravljanja, debate in pogovori ter seveda zaključki. Vse je potekalo v smislu “edinost v raz-. n°sti”, saj so zastopniki, čeprav različnih poklicev !n različne izobrazbe, vsak povedali svoje ter delili z drugimi svoje poglede na praktično vero v enega 111 istega ter edinega Boga. . zaključku debat je vsaka skupina zapisala svoje 'zkušnje, predloge in nasvete, ki smo jih potem predlo- 1,1 nadškofijskemu Pastoralnemu svetu. Zaključki so 111 seveda različni, kot so bila tudi za obravnavo različna polja: Ekumenska skupina je na primer predlagala, naj bi rkev omogočila večje stike z drugimi krščanskimi skupinami, saj naj bi po Jezusovi želji bila le “ena čreda in en Pastir’’. Skupina “Žena v verski skupnosti” je poudarila, da ima žena v Cerkvi še vedno drugotno mesto. Sprejeti bi jo bilo treba pri božji službi, pri vzgoji in vseh drugih dejavnostih kot enakopravno osebo. Tako bi verska skupnost postala bolj enotna, bolj celotna v Kristusu. Skupina “Župnijska skupnost” je predlagala, naj bi se organizirale manjše skupnosti po 15-20 ljudi, ki bi se zbirale v Jezusovem imenu po domovih. V molitvi, branju svetega pisma in verskih pogovorih bi te osebe ena drugo navduševale k pričevanju Jezusovega' oznanila. Iz teh manjših skupih naj bi prišli zastopniki, ki bi v bodočnosti delili čim večjo odgovornost pri upravljanju župnij. V tem bi rastla tudi zavest, da smo živa Cerkev in soodgovorni pri njenem življenju ter njeni rasti. V takem in podobnem smislu so delale vse ostale skupine. Na, koncu p.i smo vsi prisotni izvolili štiri delegate, ki bodo na Vseavstralski konferenci v Sydneyu predstavljali glas Cerkve adelaidske nadškofije. Pomožni škof Philip J. A. Kennedy je zaključil zborovanje s službo božjo, ki se je vršila v adelaidski stolnici sv. Frančiška Ksaverija. Obe slovenski zastopnici te konference morava reči, da sva se z nekako bojaznijo, če ne celo z nevoljo, odzvali povabilu p. Filipa k udeležbi. Zdaj pa morava reči, da se je bova drago leto zopet in z veseljem udeležili. Za obe je bilo to srečanje pravo krščansko doživetje — ne da se popisati, da se le doživeti. In tako doživetje se ne pozabi. Prepričani sva, da se bo konference drugo leto udeležilo še več naših žena in mož, ki čutijo, da jim krščanstvo ne sme biti le prazna beseda. Nobenemu ne bo žal, to lahko obe rečeva že danes. ’NADA ČARGO in LAURA PREMRL, Adelaide. SI ŽE DAI. SVOJ DAR 7.A SLOVENSKE ŽRTVE POTRESA? ŠE JE PRILIKA, DA SE PRIDRUŽIŠ! P. BAS tipk. 28. maja 1976 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FM. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic.. 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic., 31#1 Tel.: 86-9874 9 DVE SLOVESNOSTI imamo pred sabo. Prva je naša TELOVA PROCESIJA na nedeljo po prazniku Rešnjega Telesa, letos tretja nedelja tega meseca, 20. junija. Po maši jo razvijemo okrog cerkve, da nas vsaj malo spomni na veličastno procesijo, ki smo jo bili vajeni doma. Oltarček postavimo en sam, na vrhu stopnišča pred cerkvijo, kjer imamo za konec blagoslov z Najsvetejšim. Seveda zavisi ta naša slovesnost od lepega vremena, saj je cerkev za kak obhod premajhna. Starše že zdaj naprošam, da pripravijo otroke, ki bodo pred Najsvetejšim trosili cvetje. Zlasti deklice v belih oblekcah so za to zaželjene: čim več jih je, tem lepša je procesija. Tudi kaj narodnih noš bi jo poživilo in napravilo bolj domačo. Upam, da ne bo prehuda težava (?) dobiti tri moške, da bodo dvignili naša skromna bandera. Prav bi bilo, da bi eden Pod-grajčanov nosil zastavo Podgrajske Marije, za katero so pred leti sanii zbrali in jim je bila v ponos. 0 Druga slovesnost pa je praznovanje cerkvenih zavetnikov svetih bratov Cirila in Metoda, naše ŽEG-NANJE ali PROŠČENJE. Obhajamo ga vsako leto na prvo julijsko nedeljo, letos torej 4. JULIJA. Pred to priliko dobite vsi tudi vsakoletno žegnanjsko pismo z darilno kuvertico za vzdrževanje našega verskega središča. Za sleherno blagohotno prostovoljno pomoč iskren Bog plačaj! Po slovesnem bogoslužju ob desetih bomo šli v dvorano, kjer bomo imeli domačo zakusko, ki je za ta dan že tradicionalna. Postrežbo bodo imele na skrbi članice Društva sv. Eme, vse pridne gospodinje pa naprošam, da bi — kot običajno — doma kaj napekle in prinesle s seboj. Za domače melodije bo poskrbel orkester BLED. Za veselje bomo imeli tudi srečolov, dražbo ali kaj podobnega. Vsi prisrčno vabljeni in dobrodošli! Na žegnanje sem povabil melbournskega nadškofa Little-a, ki pa je žal ob nedeljskem praznovanju dneva apostolov Petra in Pavla zadržan v stolnici. Iz naše MATERINSKE PROSLAVE Je že večkrat izrazil željo, da bi enkrat rad prišel med nas. Pač pa bo med nami ta dan senator Misa Lajovic iz Sydneya in ga boste imeli priliko spoznati tudi melbournski Slovenci. Kličemo mu veselo dobrodošlico v upanju, da ss bo kot rojak med rojaki pri nas dobro in domače počutil. 0 O II. VSEAVSTRALSK.EM MLADINSKEM KONCERTU berite na strani 175! Letos ga bomo prire-dili v Sydneyu, da bodo tudi tamkajšnji rojaki prišli na svoj račun. Za udeležbo koncerta bomo organize rali avtobus ali dva, če bo treba. Saj mnoge od nas zanima, če bo naša priljubljena DRAVA ohranil3 mesto zmagovalca in zopet prejela pokal. Upajmo! Za avtobus se pričnite kar že zdaj prijavljati, da bomo čim prej vedeli število in lažje uredili prevoz. £ Lep je bil dan večnih obljub naše sestre Maksimi' Ijane — kdor se je bogoslužja z obredom polaganj8 obljub udeležil, mu bo ostal za vedno v spominu. prisetni so dobili tudi spominske podobice, cerkveni pevci pa so bili po maši povabljeni v Slomškov dom na kosilo. Saj je tudi s. Maksimilijana ena izmed njih — skupaj so se veselili lepega dne. Za priliko obljub so iz Sydneya prišli med nas P-Lovrenc ter sestri Miriam in Marija. 0 Z binkoštno nedeljo dalje velja tudi za M«' boume, da sme prejeti vsak obhajanec sveto obhajil0 na roko, če tako želi. Obvezno seveda ni: kdor hoče> more prejeti obhajilo po starem načinu na jezik. ^ ostalem so pravila ista kot v Sydneyu in jih je v prejšnjih številkah p. Valerijan na kratko razložil v svoji rubriki. Pa bo menda sveeno prav, da spremeni'50 razložimo bralcem v eni prihodnjih MISLI s posebnim člankom. Smo v času velikih sprememb, ki s0 za marsikoga boleče, če jim ne razume vzroka >n namena. S pravilno osvetlitvijo spremembe lažje pre' mostimo in vidimo tudi njih pozitivno stran. treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . “ Z tdnji stav k p. lier-nardti bralcem MISLI. po starosti odgovarja oni, katero je obiskala romarica Egerija. Pod oltarjem sta raziskovalca našla tudi v poročilu omenjeno skalo. Kot sta bila oba znanstvenika nemškega rodu, tako so tudi današnjo cerkvico na tem kraju postavili nemški darovi. Zrastla je leta 1936 na temeljih in v velikosti prvotne cerkve prvih stoletij, ne kasnejše bazilike. Cerkev spominja na lopo: je iz lesa in človek ima občutek, da je zgrajena predvsem zato, da zavaruje čudovite starodavne mozaike, ki so jih izkopavanja odkrila. Gradbeniki so se zares potrudili, da obiskovalcu omogočijo občudovati vso mozaiško lepoto prvotnih tal. Mozaiki so bogato okrašeni z ornamenti, z.a katere sta dali umetniku inspiracijo krajevna flora in fauna. Tudi ponosni pavi na njih razkazujejo svojo lepoto. Stranski ladji sta prav tako bogati mozaikov živih in pestrih barv. Najlepši in najpomembejši je mozaik med oltarjem in apsido, četudi je po starosti mlajši od mozaika v cerkveni ladji. Je iz petega do šestega stoletja. Predstavlja košarico s hlebi in ribama. Za cerkev skrbijo oo. benediktinci, ki imajo poleg svetišča majhen samostan. Kdor slovenskih romarjev obišče ta kraj danes, bo prijetno presenečen, saj se bo s predstojnikom lahko pogovoril “po domače”. Pater je po rodu Hrvat in zelo gostoljuben. Rad postrež.e romarjem tudi s kapljico iz domačih vinogradov, ki je odlična in močna. Ko je leta 1964 papež Pavel VI. obiskal Sveto Deželo, se je na kratko ustavil tud v Et-Tabghi. Takrat je bila še stroga meja med Jeruzalemom, ki je spadal pod Jordanijo, ter Galilejo, ki je bila v Izraelu. Romarji so imeli po dogovoru med obema državama le en dan časa za bežen obisk — tudi pri papežu niso naredili izjeme. Danes ■— hvala Bogu — te ovire ni več: vsi za kristjane lUMtJ fK v/ Kade* o čj / gora\samon ~U i *SK>;am rja Filipov# iko feiero TRAHONITID Tabgah KARN Magdo Betiejda G*n®»*rtIVo ft/ero Kana o Nazaret^ C' A TABOR j»d ara SAMARIJA . AEBAL \ Arhelaj U ▲ GARICIM // Etrem • Filaoalfija KABANTAL ± j) - Arimate Jeruzalem Kumra °H«rodium A»kak>n // v\ JUDEJA Mare*e : f\ e' eir o Kalirhoe Maheront Ar non VADI GAZA c Ker »k IDUMEJA piavne etn« Ddomal? J tako pomembni kraji so v okviru izraelske države ter ni nepotrebnih sitnosti prekoračenja kake meje po sredi. Na kraju čudeža pomnožitve kruhov romarju kar same od sebe pridejo misli na človeško bedo: Zares, od Boga hočemo kruha, zemskega kruha; da bi ne bili lačni v teh nekaj letih svojega potovanja proti večnosti. Kaj malo pa nam je mar nebeški Kruh, s katerim nam Jezus daje sam sebe. Ko je Jezus nasitil množico, so bili zanj vsi navdušeni. Hoteli so ga s silo vzeti in okronati za svojega kralja, češ: ta bo dober vladar in vsega bomo imeli v izobilju . . . Ko pa je isti Jezus govoril o nebeškem Kruhu, ki nam daje večno življenje, so učenci odhajali razočarani od njega. Beseda je bila zanje pretrda, da bi jo razumeli in sprejeli. Tragika človeštva — zaverovan je v ta svet! r IZPOD SYONEYSKIH STOLPOV W Hr. Valerian Jenko O.F.M. Fr. Lovrenc An/el O.F.M. St. Raphael's Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod ' duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent 311 Merrjlands Rd., Merrylands. N.S.W., 2160 Telefon kot zgoraj. KRSTI Jože Milan Erzetič. Smithfield. Oče Stanko, mati Ana, rojena Ladišič. Botrovala sta Jože Markočič in Kati Kramar —- Merrylands, 25. aprila 1976. Ana Monika Elliott, Tregear. Oče Robert, mati Marija, rojena Vidmar. Botrovala sta Ignac in Marija Gjura — Merrylands, 1. maja 1976. Daniel Visintin, Mt. Druitt. Oče Sergio, mati Matilda, rojena Virag. Botrovala sta Anton in Marija Petrolo — Merrylands, 8. maja 1976. Mary Ann Medved, Aranda, A.C.T. Oče Toni, mati Ivanka, rojena Karničnik. Botrovala sta Jože in Ida Frentin — Garran, A.C.T., 16. maja 1976. Tomislav Frank Bartel, Girallong, A.C.T. Oče Franc, mati Terezija, rojena Štraus. Botrovala sta Janez in Barbara Vrataric — Garran, A.C.T., 16. maja 1976. POROKE John Peter Falež, Canberra, A.C.T., in Susan Patricia Roberts, Canberra, A.C.T. Priči sta bila Cvetko Falež ml. in Barbara Falež — John XXIII. Chapel, Can-berrska univerza, 24. aprila 1976. Gaetano LaRocca, rojen v Palmi, Italija, in Iva Mary Pirjevec, rojena v Sydneyu, živeča v Canley Vale. Priči sta bila Tony in Mara Scotton — Cabra-matta, 8. maja 1976. NOVI GROBOVI V četrtek, 13. maja 1976, je v dopoldanskih urah v Mona Vale, N.S.W., nenadoma preminul 81 -letni rojak JOŽE PLESNIČAR. Rojen je bil 10. 2. 1895. v Čepovanu pri Gorici V Avstralijo je prišel leta 1927. Do leta 1947 je živel s svojim bratom Janezom v okolici Wangaratte, Vic. Nato sta se preselila z družinama v Mona Vale, kjer sta oba imela zelenjadno farmo, največ paradižnike. Pokojniku je že pred štirimi leti umrla žena Marija, rojena Trušnjevec. Slovenska pogrebna maša je bila opravljena v farni cerkvi v Mona Vale v ponedeljek 17. maja. Nato smo ga spremili k večnemu počitku na tamkajšnje pokopališče, kjer bo počival poleg pokojne žene. Jože zapušča brata Janeza, ki živi prav tako v Mona Vale. Žalujočim naše iskreno sožalje. Spomnimo se pokojnika v naših molitvah. R.l.P. Šele sedaj sem zvedel za smrt ANDREJA MARKU-L1N, ki je živel v kraju Wyong. Rojen je bil 16. julija 1901. v vasi Podmišček (Anhovo). Poročen je bil z Ido. rojeno Sloričič, po rodu iz Istre. Rodili so se jima štrije otroci: Alfred (je že med pokojnimi)« Silvija (sedaj redovnica pri St. Joseph’s Sisters z redovnim imenom Sister Gabriel, predstojnica in učiteljica v Picton-u, N.S.W.), Norma (poročena Vettoretto) in najmlajši Daniel, 30 let. Pokojnik je bival v Avstraliji okrog 50 let. Obdeloval je zelenjadno farmo. Umrl je 3. 8. 1975. Sv. maša zadušnica je bila opravljena v cerkvi sv. Cecilije v Wyong-u. pokopan pa je bil na bližnjem pokopališču v Gylliby. Žalujoči ženi in otrokom naše iskreno sožalje. Spomnimo se tudi tega pokojnika v naših molitvah. R.l.P. V mesecu aprilu pa je v Cabramatti preminul rojak ANDREJ CIZF.RLE. Podrobnosti bodo po možnosti objavljene v prihodnji številki. R.l.P. ŠIBE POTRESA — REŠI NAS, O GOSPOD, srno molili v litanijah vseh svetnikov pri prošnjih procesijah na dan sv. Marka in tri dni pred vnebohodom. ČitaU ste o strašnem potresu, katerega Evropa že dolgo ne pomni. Tudi naše kraje je katastrofa močno prizadejala. Res ni bilo žrtev, toda brez strehe je le pustila tisoče ljudi, ki so brez moči trepetajoč gledali, ko so se hiše rušile. Ne moremo ostati brezbrižni ob toliki nesreči. Ko to pišem, smo v posebni nabirki zbrali za te žrtve že $495. Naslednjo nedeljo, to je 23. maja, pa bo zopet taka nabirka Kdor želi lahko pomaga se pozneje. Tudi družabna prireditev našega centra v Merrylands Masonic Hall, 5. junija, bo v ta namen- MATERINSKA PROSLAVA naše sobotne šole v Merrylandsu je bila na dan mamic 9. maja 1976 v prezbiterijanski dvorani. Prav posrečena sta bila pn-zorčka “Po beli cesti” in “Janček in Marjetica • Program je bil kar pester in je vseboval nad dvajset točk. Najbolj pa nas je vse zgrabilo pri srcu, ko so otroci po zborni deklamaciji odšli z odra v dvorano ln je vsakdo od njih med občinstvom poiskal svojo mamico in ji podaril nageljček. TELOVSKE PROCESIJE bodo zopet letos na raznih področjih Sydneya. Za merrylandski okoliš bo na Patrician Brothers igrišču Flushcombe Rd., Blacktown — v nedeljo 20. junija ob 1:30 popoldan. Za druge dele Sydneya boste zvedeli iz oznanil domačih fara. — Letos bomo pa zopet imeli tudi SLOVENSKO PROCESIJO. Šli bomo zopet na isto nvrsto, ki se nam je v letošnjem postu, ko smo imeli tam križev pot — tako priljubilo: Campbelltown. To bo v nedeljo 27. junija. Sv. maša na prostem bo pri XII postaji ob 12. uri. Nato se bo razvila procesija Po zemljišču, ki jo bo zaključil slovesni blagoslov. Prav lepo vabim vse rojake, da si ta dan rezervirajo za to našo slovesnost, ki naj bo veličastna, javna izpo-ved naše vere v Evharističnega Kralja. Vsi, ki imate narodne noše, pridite ta dan gotovo 'v njih! Vsi po možnosti prejmite ta dan sv. obhajilo. Starši, opomnite ° tem svoje otroke! Spoved opravite že preje, ker v Campbelltownu ne bo spovedovanja. Tisti, ki boste želeli potovati s skupnim avtobusom, se prijavite telefonsko na 637-7147 ali pa osebno, kadar pridete v Merrylands k službi božji. Na dan procesije (27. junija) bo v Merrylandsu bežja služba le ob 9.30 z ljudskim petjem, ob 11 Uri pa odpade. Pevski zbor bo sodeloval pri sv. maši v Cambelitownu ob 12 uri in pri procesiji. Avtobus odpelje iz Merrylandsa ob 1 1 uri popoldan. CIRIL-METODOVA PROSTAVA za Slovane bo v nedeljo 11. julija 1976 pri poljskem narodnem svetišču v Marrayongu. Ob 1 uri bo sv.' maša na prostem, pri kateri bo glavni mašnik kardinal Freeman, duhovniki raznih slovanskih narodov pa bodo z njim somaše-vali. Več podrobnosti boste zvedeli iz cerkvenih oznanil (“Nedelja”) v Merrylandsu. Lepo vabljeni! DRUŠTVO SV. ANE že sedaj opozarja na svojo družabno prireditev, ki bo v Merrylands Masonic Hall dne 7. avgusta. BAZAR za naše cerkveno ŽEGNANJE koncem septembra bo tudi priredilo društvo sv. Ane. Članice prosijo vse naše žene, da pri tem sodelujejo in narede razna ročna dela, ki bi bila primerna za nagrade. SLUŽBE BOŽJE v Merrylandsu so redno vsako soboto ob 7. uri zvečer, ob nedeljah pa ob 9.30 zjutraj in ob 11. uri popoldan. (Enajsta maša odpade le 27. junija). WOLLONGONG ima slovensko službo božjo zopet v nedeljo 13. junija, 11. julija (vsako drugo nedeljo v mesecu) ob 5. uri popoldan v Villa Maria kapeli. CANBERRA je na vrsti vsako tretjo nedeljo v mcsecu. Kraj je Garran, čas pa ob 6. uri zvečer. Torej 20. junija, 18. julija, itd. NEWCASTLE pride na vrsto 29. avgusta ob 6. uri zvečer v Hamiltonu. BRISBANE bo imel slovensko službo božjo v nedeljo 22. avgusta ob 11.30 popoldan v St. Marys, South Brisbane. P. VALF.RIJAN DODATEK dr. Ivana Mikula: V Brisbane je v januarju ali februarju umrl od srčne kapi KARLO ZUPANČIČ, v starosti 56 let, doma iz NAŠE VERSKO SREDIŠČE ŠE NABIRA ZA ŽRTVE POTRESA. PRIDRUŽI SE OSTALIM, Ki SO ŽE DAROVALI! * Otroci Slomškove Sole ' Merrylandsu so se oa Materinski proslavi *arcs postavili . . . Markovcev pri Ptuju. Bil je poročen (žena Frances je nemškega rodu) in je živel v Brightonu. Žal podrobnejših podatkov o njem nisem mogel dobiti. R.I.P. KRST smo imeli v cerkvi sv. Jožefa, Jerilderie, Ri-verina. N.S.W. ŠTEFAN ALBIN je četrti otrok Albina DRAŠČEk. in Jožice r. Zrimšek. Rojen je bil 1., krščen pa 28. februarja. Botrovala sta Vlado in Marija Gros iz Wagga Wagga. Poročilo iz W.A. bo na vrsti prihodnjič. ŽENA SI KAKOR DRUGE, VENDAR DRUGAČNA. KER SI MATI! — To je bil napis, ki je krasil ozadje odra letošnje Materinske proslave sydneyskega verskega središča. Z nekaj besedami smo hoteli povedati vse, Ker si MATI. si več kot ostale žene. MATI — ti si vir neusahljive ljubezni. Iz tvoje ljubezni črpajo otroci oporo, ki jo potrebujejo v svojem življenju. Ne le kot nedorastli in nebogljeni, ampak tudi kasneje kot odrasli. MATI ■— koliko milobe izraža teh nekaj črk — in koliko bolečine prinaša ista beseda, če matere ni. Njeno srce svari, odpušča in ljubi obenem. Moč njene ljubezni premaguje vse, za ves trud pa tolikokrat žanje le nehvaležnost... V teh mislih smo z otroki, ki sleherno soboto obiskujejo Slomškovo šolo v Merrylandsu, pripravili 9. maja skromno akademijo. Kljub težavam s slovenščino — * so pač že tu rojeni — so se točke dobro naučili in s tem najlepše dokazali ljubezen do svojih mamic. Spored ni bil kratek: deklamacije, pevske in glasbene točke, sestrici Twrdy sta pokazali svoje znanje v baletu. Sledila je tudi kratka igrica, ki so jo vprizorili najmlajši. Ves spored je vodil in s toplo besedo lepo poveza-val p. Lovrenc. Pri zadnji pesmi: “Sprejmi čestitke, o Še ena slika Materinskega dne: Prizorček “Janček in Marjetica’ mama . . so vsi otroci pohiteli v dvorano in vsak je imel dva nageljna. Enega je dal svoji mamici, drugega pa mami, ki ni imela med njimi svojega otroka, da bi ji podaril cvetko. Vsi smo zapuščali dvorano z zadovoljstvom v srcih. Posebno pa so bili veseli otroci sami. Z lepo uspel? prireditvijo so se mamicam zahvalili za vse trude m skrbi, ki jih imajo z njimi skozi vse leto. Leto je res dolgo — materinski dan pa samo eden v letu. Tako hitro mine njegova proslava .... SESTRA MIRIAM Mogoče je varati nekatere vedno ali nekaj časa vse. Ni pa mogoče varati vseh vedno. ABRAHAM LINCOLN PRAZNUJEMO zmago premaganih. Misel je nenavadna, a je resnična. A ena izgubljena bitka ne pomeni zadnjega poraza v dolgi vojni, in ena dobljena še ne končne zmage. Kristus je svoj prvi boj končal na križu in slovenski narod svojega tudi. Toda tisti, ki so verovali v Kristusa in njegovo oznanilo, so dosegli zmago, ki traja dvatisoč let. In mi, ki verujemo v svoj narod ter v njegovo pravico do svobode in do vsega, kar mu na svetu po božji volji gre, vemo, da bo tudi konec naše poti tak, kakor mora po večni postavi biti. To vemo danes trdneje in bolj prepričano kot pred tridesetimi leti, ker je ta dolgi čas dokazal nam, sovražniku in svetu, da smo imeli prav. Prav v svoji v eri, v svojem boju in svoji zvestobi vsemu, kar je Slovence v dolgi in hudi preteklosti ohranilo za trdo zasluženo lepšo bodočnost. Ta naša vera v svoj prav je kamnito poroštvo, da bo nekoč tudi za nas tako, kakor vemo, da mora biti. Pisatelj MIRKO JAVORNIK (lanskega junija na spominski slovesnosti v Clevelandu, ZDA) Karel mauser: VEČNA VEZ (7) Prijel ga je pod roko in odpeljal. Ko sta se poslovila, mu je doktor pogledal v oči: — Spoštovanja ste vredni. Troje takih žensk je še tukaj in možje ne pridejo več. — Stresel mu je roko. Po vsakem obisku je Matt kakor bolan, toda bolečina ni več tista kakor prve dni. Med delom manj skeli. 8 Dorothy se je čudno zaprla vase. Odkar je Matt najhujše prebolel, ni prišla več tolikokrat z očetom in Mattu se je zdelo, da se mu izmika. Vprašal je Steva. — Saj veš, Matt, tudi pri nas smo v stiski z ljudmi in dobrega dela se nabere. Zdaj, v zimi, je šivanja in popravljanja na kupe. Kar Barbara potrebuje, to ji sama sešije in takale drobnad vzame veliko časa. Toda Matt čuti, da Steve ni povedal pravega. V marcu je imel Steve rojstni dan. Matt je vedel, da se bo zveselil, če se ga spomni. Kupil mu je lepo pipo. In res je bil stari ves iz sebe. Dorothy je prinesla vina za Matta in Franka. Steve ga ni smel. Nihče se ni dotaknil Mattove bolečine in Frank je bil tega neizmerno vesel. Steve je pripovedoval zgodbe iz mladih dni, kako Se je klatil po Ameriki, Frank je pripovedoval svoje križe in svoja P°ta, kako sta z Mattom les podirala po gmajnah, o Barbari je Irne] že na jeziku, pa se je še pravi čas domislil, da je boljše, če molči. Dorothy je sedela ob strani in ni rekla besede. Toda Matt je cutil, da gleda vanj. Potlej je Steve vprašal Matta, če dobi od d°ma kakšno pošto. — Vsako leto eno pismo od matere. Oče ne pišejo nikoli. ^lve kakor smo pač živeli nekoč mi. V revščini. — In ti pišejo, da se vrni? -— Spočetka so, potlej so tipali, kaj bom rekel, če zapišejo brata. Ko sem jim napisal, naj mu kar zapišejo, niso več pričkali name. — Kako pa sam misliš? Te še vleče domov? Tedaj je Dorothy nenadoma vstala, stopila k mizi in segla P« steklenici. — Saj še ni prazna, — je rekel Matt. — Dotočila bom, — je rekla in odšla. Matt je gledal za njo. VSE STORI NAPAK . . . Čc duhovnik enkrat deset minut delj pridiga. tedaj že govore, da "je položil veliko ploščo na gramofon”. Če pri pridigi malo glasneje govori, tedaj “vpije”, če govori normalno, ga pa "ni mogoče ničesar razumeti’’. Če si v spovednici vzame čas, je “absolutno predolg in nemogoč”, čc opravi kratko, je “površnež, ki človeka sploh ne posluša”. Če mašo začne točno, “njegova ura gotovo prehiteva”, čc začne le minuto prepozno, s tem že “mudi vso faro”. Če ima lastni avto, je “bogat in posveten”, čc ga nima, tedaj “ni v koraku v časom’’. Če popravi cerkev, “po nepotrebnem zapravlja denar", če tega ne naredi, je “skopuh, ki pusti, da vse propada”. Čc po vesti in cerkvenih zakonih odkloni krst otroku, ali botrstvo, ali morda pogreb, “je krivičnež in trdo-srčnež brez ljubezni”, če v goto« ih slučajih le najde okence in iz usmiljenja ustreže, je "far. ki vse stori za denar”. Če je natančen pri poročnih dokumentih in raznih priporočilih, je “mož, ki jaha zakone”, če je popustljiv in preveč zaupa, velja za “norca, ki sc ga da potegniti’’. Če sprejme ponujeni dar, je “grabež brc/, primere”, če dar iz gotovega vzroka odkloni, je "tako neotesan, da žali”. Če se drži doma, je “pustež, ki mu ni za farane”, če rad obiskuje družine, “že ve zakaj: najesti se pride in spet nekaj hoče . . .” Če t družbi izpije kozarec, je že “pijanec, ki ga rad cuka’’, če je abstinent. je pa "hinavec, ki se dela lepega". Če jc mlad. “nima nobene izkušnje”, če je star, “bi moral žc vendar v pokoj”. Zanimiv o: ko umrje — tedaj pa “ai nikodar, ki hi ga nadomestil . . .” Še ji smrtjo vsem ne more ustreči — kako bo potem živ? DAROVI ZA BERNARDOV JUBILEJNI TISKOVNI SKLAD: $50.— Slovensko-avstralsko društvo Canberra; $20.— Karel Kodrič (namesto venca na grob Angelu Gašparinu); $12.— Marjan Lauko; $10.— Zorka Kovačič, Marjana Toplak; $8.— Anton Ludvik, Dušan Rudolf. Heda Stankovič (namesto venca na grob Jožeta Plesničar); $7.— Dr. Zvonimir Hr.bar; $6,—- Marija Zai, Alojz Papež. Ivan Mlakar, Anton Kosi, Petrina Pavlič. Anton Berko- pec, Pavlina Pahor. Mirko Prajdič. Davorina Zorzut, Marija Diviachi, Marija Penko, Karel Štrancar, Kune-gunda Turk, Henrik Šajn; $5.— Rudi Marin, Slavko Hrast; $4.— Alojz Ivančič, Frank Sajovic, Miha Valenci; $3.— Herman Muster, Slavko Koprivnik. Ivanka Bobek, Franc Ižanc, Jožef Vogrinčič. $2.— Boris Topolovcc, Maks Krajnik, Bruno Knafeljc, Franc Baša, Terezija Ferencz, Anton Gjerek. Ignac Valenčič, Alojz Mavrič, Frank Frančič, Stanka Pečnik. Vera Može, Lojzka Jug, Janez Kern, Jože Mravljak, Darko Stanič, Jože Kavaš; $1.50 Ivana Hudoklin; $1.— Rudolf Vitez, Zofija Brkovec, Rudi Jamšek, Drago G rij. Angel Bajt, Lucija Sulič, Jože Brodnik, Ivanka Penca, Edvard Hojak, Alojz Cehtel, Alojz Furlan, Franc Pavlovič, Vinko Jager, Jože Gorup, Ivan Nadoh. Edo Bembič, Sabina Gomizelj, Katica Tkalčevič, Drago Jakovac, Emil Krajnik, Anton Pašič, Danijela Volarič, Leopold Matelič, Alojz Kučan, Lucijan Kos; $0.50 N.N. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $7.— Dr. Zvonimir Hribar; $4.— N. N. (lačni), Antonija Šabec; $2.50 Pavla Fabjan (za lačne). — Bo poslano v Indijo, četudi je pater že pokojni. — Zdi se mi, da je Dorothy nekaj shujšala, — je rekel. — Se mi zdi, — je mirno rekel Steve. Potlej se je spustil v pogovor s Frankom, ki se ga je pijača prijela. Tedaj je Matt vstal in stopil v kuhinjo. Dorothy ni bilo. Odšel je po stopnicah v klet. Na vratih je trčil ob njo. Ustrašila se je. V poltemi ji je komaj videl v obraz, toda čutil je, da ni šla v klet zavoljo vina. —- Nič ne govoriš, — je rekel. Molčala je. — Sem že očeta vprašal, kaj je s teboj. Tako na poredko prideš in zdi se mi, da sem napravil kaj napak. Veliko sem ti dolžan in ne bi rad videl, da bi bilo med nama kaj narobe. Če ni bilo kaj prav, reci in bom popravil. — Vse je prav, Matt. — je dihnila. — In vendar ni, Dorothy. Vidim, da ni. — Ko ste govorili, če greš domov in . . . Hotela je iti mimo njega, pa jo je ustavil. — Pusti me, — je rekla trdo. Stopil je na stran. Toda že na drugi stopnici se je obrnila: — Matt, ne bodi hud. Stekla je navzgor. Matt je zaprl vrata, potlej je videl, da je na vrhu obrisala oči. Ko je stopil Matt v sobo. je sedela na svojem mestu in ga ni pogledala. Frank je Stevu razlagal, da je revež vedno revež in da bi se moral svet drugače vrteti. Steve se je smejal. Bilo je blizu polnoči, ko so se poslovili. Frank se je lovil, Matt pa je bil trezen kot že dolgo ne. Dorothy je šla z njima na dvorišče. Vlekel je moker veter. — Matt, nisem hudo mislila, — je zaprosila. Videl je njene roke ob, telesu in spomnil se je, kako se ga je oklepala takrat, ko je Steva zadela kap. Kako sta tekla tod čez in kako vročo roko je imela. — Vem, Dorothy, -— je rekel. Potlej je bruhnilo iz nje: — Matt, saj ti ne boš šel domov. — Mislim, da ne, — je rekel čudno mirno. In sam ni vedel zakaj, prijel jo je za roko in toplo dejal: — Lahko noč, Dorothy. Odšel je za Frankom, ki se je pijano vlekel pod golim drevjem. * * * Pomlad je pričakal Matt kakor včasih, čeprav si je vsak dan sproti zatrjeval, da se v njem ni ničesar spremenilo, je vendar čutil nemir, ki se je poglobil posebno takrat, ko je obiskal dom. Ko je plačal vsak mesec Janino oskrbo, se mu je zazdelo, da plačuje pač za človeka, ki je usmiljenja vreden, za človeka, s katerim je nekoč živel pod isto streho. Nič več ni bilo tiste strašne bolečine, ki je rezala kakor nož in ga morila vse noči. Jane s svojim svetom vred se mu je’ umikala. Videl je .da ji ne pomeni ničesar več, da nima več mesta v njenem spominu in ta zavest mu je hromila ljubezen. Spoznal je, čeprav se je ravno te misli najbolj otepal, da živi v njem samo še veliko usmiljenje do nje, ki jo je nekoč ljubil. Bolelo ga je. Pogovor z Dorothy in njena zaprtost sta bolečino še povečala. Čeprav se je gnal z delom, bolečina ni utihnila. Glodala je včasih prav na površju, časih globoko spodaj in niti čebljanje Andreja, ki je postajal vsak dan močnejši, ni pomagalo. Včasih se mu je celo zazdelo, da iz Andrejevih oči govori Jane, da mu očita. Dorothy se ni spremenila. Mattu se je celo zdelo, da jo je tisti razgovor še bolj zmedel in da ji je skoraj nerodno, ko se srečata. Obraz se ji je čudno pobelil .Iz oči ji sije težka trudnost. Nazadnje je celo Steve to opazil. — Kakor da po cele noči ne spi, -— je potožil Mattu. — Morda je zavolj Boba kaj, — je zinil Matt. — Še ne misli ne nanj. Toda nekaj vem, to vidim. Ošinil ga je s čudnim pogledom. Bilo je ob košnji. Matt in Frank sta pomagala Stevu, ker je vse kazalo, da se bo vreme spridilo. Soparica je bila neznosna, nebo se je mrenilo in proti večeru se je nagnetlo že toliko oblakov, da je Matt silil, naj delajo do trde teme. Še ponoči bo dež. Čez deseto je že bilo, ko so potegnili zadnji voz domov. Dorothy je hotela, da bi oba s Frankom ostala še na večerji, toda Frank je hotel pogledati še k živini. Tako je Matt ostal sam. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI MISIJONARJI, TOGO. AFRIKA: $322.—- Postna nabirka družin melbournske skupnosti; $276.10 Postna nabirka družin sydneyske skupnosti; $188.— Doprinos srečk “Velikonočne košare” (sydneyski verski center); $100.— Franc Šveb, Mirko Šveb; $50.— Dušan Lajovic, družina L. Martin; $35.— Ciril Škofič; $25.— Milan Kavic; $20.— Marjana Toplak (za lačne), N. N.; $10.— Maks Krajnik, Fr:.nc Rožanc; $7.— Ivan Kovačič; Danica Volarič (za lačne), Šinigoj (za lačne — namesto na grob Carmela Sedmak), Posavac; $4.— Marija Žekš (za lačne), Silvo Rošker; $2.50 Pavla Fabjan (za lačne); $2.— Vera Može; $1.25 Janez Burgar. Dobrotnikom Bog povrni! $5.— Albina cvetja Marija Ljubezen za ljubezen GNEČA je bila kot po navadi. Zopet bo treba potrpežljivo čakati. Zaslišim znan glas bivšega sošolca: “Zdravo, kako si?” “Hvala, gre”. “Te lahko nekaj vprašam? Zakaj nosiš prstan?” Najbolje, da odgovorim čisto prozaično: "Ko naredimo zaobljube, dobimo prstan". “Če sem te prav razumel, si zaročena z Bogom?” “Tako nekako . . .” “Koliko časa si že nuna?” “Jeseni bo deset let”. “To si ga polomila! Mar bi si ustvarila družino!” Zmajeval je z glavo, jaz pa sem se zamislila. Zakaj številni ljudje mislijo, da je odločitev za Boga P°lom? Ali je tako nenavadno, če dekle odide v samostan? Je res zadaj razočaranje V ljubezni? Tudi sama sem si v začetku tesnobno postavljala to vprašanje. Ali ie vredno? Kakšno življenje izbiram? Uboštvo . . . čistost . .. pokorščina .... Bodo to tri suženjske verige, ki me bodo priklepale na določene Prostore, ljudi (predstojnice, sestre), dnevni red? Neštetokrat sem premerila samostanski vrt po dolgem in Počez Končno je vstala pred menoj podoba križanega Odrešenika. Videla sem njegove roke, pribite na križ. Ničesar nimajo več . . . razen ljubezni do nas, do mene. Oa, tu je uboštvo, ki odrešuje. Spoznala sem, da me Pristanek na njegovo uboštvo osvobaja in da ga ljubim. Hk rati sem odkrila Gospodovo pokorščino iz ljubezni do Očeta Vzljubila sem jo v tistem trenutku. Nato sem ^slutila čistost Odrešenikove ljubezni na križu, ki Zase nič ne prosi, le vse daruje. Z vso gotovostjo S£tn se odločila za to čistost. Spoznala sem še nekaj: če sprejmem Boga, dobim v njem vso veliko človeško družino. Nikoli ne bom osamljena, nikoli . . . ' In jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje, vse pritegnil k sebi” (Jan. 12,32). Vem, vem, kaj mi boste rekli: “Saj lahko ljubiš Boga tudi brez te odločitve. Tudi sredi sveta si lahko dober kristjan. Takih Cerkev danes še posebno potrebuje”. Toda vsak ima svoj dar od Boga, eden tako, drugi tako. Vsakdo je poklican in vsakdo je dolžan, da tudi za ceno žrtev ohrani svojo pripadnost Kristusu. Evangeljski teksti pa nam odkrivajo še več — skupina učencev, ki je odgovorila na Kristusovo ljubezen, je zapustila imetje, družinsko življenje, lastne načrte, ki se sicer ujemajo z zahtevami nebeškega kraljestva, a nosijo v sebi nevarnost razdeljenosti srca. “Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega . . (1 Kor 7,32). V svetu pridobitništva in odtujenosti smo se zbrali, da hodimo za Jezusom. V svojem okoliu verujemo in ljubimo in hočemo z vsem svojim življenjem pričati, da je Bog prišel, da ljubi človeka in ga more rešiti. Odkar se je učlovečil, je tiho in neopazno prišel k nam, predal se je človeškim rokam. Nasproti napuhu, veličini in zlorabi je postavil svojo ljubezen. Danes, jutri in vedno bo redovniško življenje bolj ali manj znalo obleči času primerne oblike, a v bistvu bo ostalo vedno popoln dar bitja Bogu. On nas je prvi ljubil, zato je redovniški poklic ljubezenska zgodba, ki jo je Charles de Foucould izpovedal takole: “Odkar verujem, da Bog obstaja, mi je jasno, da ne morem storiti drugega kakor živeti zanj”. URŠULINKA ADELAIDSKI Fr. Philip I. Ferjan O.F.M. Holy Family Slovene Mission 47 Young Ave., West Hmdmarsh. S.A. 5007 Telefon: 46-5733. TU SO zakasneli “odmevi” iz Adelaide. Bom začel kar po kronološkem redu. da ne bom kaj važnejšega izpustil. ¥ Dnfe 14. februarja se je poročila Helena M. Zatrl, hčerka Pavla in Eleonore Zavrl iz Woodvilla. Tu je bila rojena in tu je zrastla, zato se je tu tudi poročila (v cerkvi Matere božje). Za zakonsko družico jo je dobil Rodney Morony. Želimo jima veliko sreče, staršem pa zadovoljstva z vnuki. * 29. februar — dan, ko smo preko 5UV-SA slišali prvi slovenski radijski spored. Žal sam te prilike nisem imel, slišal pa sem kaj zadovoljive komentarje. Pripravila sta ga gospod in gospa Zabukovec. Tudi drugi program. 4. aprila, mi je ušel — le delno sem ga slišal, pa ga moram pohvaliti. Lepo je čuti domačo pesem po zračnih valovih. Gotovo bo tudi radijski slovenski spored doprinesel svoje k poživitvi slovenske zavesti med tukajšnjimi rojaki. ¥ Na 7. marca — prvo marčno nedeljo — se nas je kar lepo število zbralo v Berriju. Za adelaidski obisk so tamkajšnji rojaki pripravili prijeten piknik blizu Loxtona. Služba božja, napovedana za opoldne, se je vršila kaki dve uri kasneje: pastir je zgrešil pot in so ga morale ovce iskati. Na srečo so ga našle. Služba božja v tako lepem vremenu, v lepi naravi ob vodi, je poživila obisk in navdušenje. Tako tudi po maši ni manjkalo petja in veselja. Žal je med našimi slavčki zaradi bolezni manjkala ena glavnih pevk, gospa Pavla Pirc. Vsem rojakom iz Berrija in okolice iskrena zahvala za tako prijeten dan. * Dne 28. marca smo zopet krstili. Lindo Suzano je prinesla v našo kapelico družina Lavrenčič iz Pros-pecta, ki je nedavno dospela iz Argentine. Trem sinovom — Marcelu, Aleksandru in Danijelu — se je zdaj pridružila še krepka deklica. Oče Franc je iz Loga pri Kobaridu, mati Julijana pa je litvanskih staršev, ki so po vojni emigrirali v Argentino. Botrovala sta stric Julijan in Ema Lavrenčič iz Valley View. Naj bo nova kristjana res veselje staršem! ¥ Dne 3. aprila pa je spet Avtraljanec zadel svoj glavni dobitek: Robert Aubert se je poročil z Marico Šubic iz Rosewater. Nam vsem poznani oče Stanko je kaj ponosno stopal z njo k oltarju nove cerkve sv. Marjete, Croydon Park, da jo je izročil zaročencu. Obema obilo božjega blagoslova! Stanku pa želimo, da mu bo, v tolažbo ko je že hčerko izgubil, sin Joško še naprej delal Veselje s svojo pridnostjo v šoli. ¥ O prvi laični konferenci adelaidske nadškofije (2, 3, 4. aprila) boste brali v posebnem članku. Slovensko versko skupino sta častno zastopali gospodični Laura Premrl in Nada Čargo. Obe sta profesorici: prva poučuje na Strathmont High School, Gilles Plains, druga pa na Ingle Farm High School, Ingle Farm- Zahvaljujem se jima v upanju, da se jima bo drugo leto pridružilo še kaj naših vernikov. Nekaj mož m fantov bi bilo kaj dobrodošlih, da ne bodo žene in dekleta rekle, da so le one povsod prve — in edine . . • ¥ Veliki teden smo pričeli na cvetno nedeljo z mašo in obredi blagoslova zelenja v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh, ter končali na nedeljo Vstajenja v isti cerkvi. Med vsemi obredi (razen na veliki četrtek) je bila lepa udeležba, najbolj pa se je to pokazalo na veliko nedeljo. Lepo in prav je, da se zavedamo, da je le treba “dati Bogu, kar je božjega” — to je potrdila naša prisotnost in veliko število obhajil. Tako sodelovanje daje nam vsem upanje, da se še ne bomo tako kmalu utopili v tujem morju, četudi ne bo šlo brez trdega dela in hudega boja. Vstali Zveličar nam lahko da poguma, stanovitnosti in moči, da ohranimo svojo narodno in versko zavest. Bog daj! ¥ Za prvega maja nas je v Domu prijetno presenetila s svojim izvajanjem folklorna skupina. Gospa Francka Gabršek je pokazala veliko potrpežljivosti in vzelo ]> je mnogo časa, da je mladino naučila nekaj naših domačih plesov. Seveda se z avstrijsko folklorno skupino res ne moremo primerjati, a če bo mladina tako nadaljevala kot je začela, lahko z veseljem in ponosom gledamo nanjo. Res je vredno priti v Dom na sleherni nastop mladine. ¥ Dne 8. maja je v Adelaidi umrla gospa ROZA CARDENARO r. Maglica in pokopališče v Dudley Park-u je za en slovenski grob bogatejše. Pokojnica je bila rojena 19. septembra 1931 v Golcu, v Avstralijo pa je dospela na ladji „Aurelia” 15. februarja 1959. Zapušča moža Petra ter sina Klavdija in Alda. Vsem najbližjim kot tudi ostalim sorodnikom izre- karrio ob izgubi iskreno sožalje, pokojnica pa naj počiva v miru božjem! * Na nedeljo 16. maja se je naša adelaidska narodna skupnost prvič udeležila verske manifestacije in javno pokazala svoje katoliško prepričanje, ki je naša tisočletna dediščina. Vseškofijska manifestacija v čast Materi božji v Rostrevor Parku je res nekaj veličastnega, saj so časopisi letos ocenili število udeležencev nad štirinajst tisoč. Vse župnijske skupnosti in razne etnične skupine so se je udeležile s svojimi zastavami ■n banderi. Naša slovenska skupina ni bila majhna, s številom narodnih noš pa smo se brez dvoma uspešno merili s Poljaki, Litvanci in drugimi večjimi skupinami. Ob tej priliki je prvič zavihralo naše bandero, ki so nam ga napravile sestre karmeličanke. Bela sprednja stran nosi podobo slovenske Marije Pomagaj. Zadnja stran pa ie razdeljena v barve slovenske zastave, ki jih krase tri rumene zvezde s polmesecem — naš tradicionalni narodni grb. Bandero je ponosno nosil Ahlinov Frank, spremljala Pa sta ga Jesenkova Marjan in Frank — vsi seveda v narodnih nošah. Bog daj, da bi se še velikokrat tako lepo zbrali okrog tega našega bandera ter brez sramu javno pokazali svojo versko in narodno pripadnost. Vsem udeležencem, zlasti narodnim nošam, iskren B°g plačaj! ¥ Na prvo nedeljo v juniju (6. junija) bomo zopet Praznovali. Bo posebno lep dan za pet naših družin, katerih malčki so se dolge mesece redno pripravljali za Prejem prvega svetega obhajila. To so: David Dodič, Boris Ivančič, Franci Jenko, Silvana Kresevič in Elizabeta Sužnik. Njih prvi prejem Jezusa bo v veselje nam vsem, zlasti pa v veselje njih staršem, ki otrokom nudijo tako lep zgled z lastno prisotnostjo pri slovenski službi božji in prejemom zakramentov. Ta dan bo služba božja zopet popoldne v cerkvi Srca Jezusovega, dopoldanska v naši hišni kapeli pa odpade. Posebej bomo molili za naše prvoobhajance, da bi ostali zvesti in njih prvo obhajilo ne bi bilo le prvo in zadnje, ampak začetek rednega prejemanja božjega Kruha. * Adclaidčanom priporočam v molitev in obisk naše bolnike, zlasti Alojza Cetina, Marto Jakša in Alojza Milošiča. Ob pogledu na trpljenje drugih nam bodo naše lastne težave lažje. Ali mar ni tako? * Zdaj pa še nekaj o delu na starem in novem bloku! Naš polž je kar naenkrat precej hitro stekel — pravi čudež. Ko bo šlo tole v tisk, bo na starem bloku nova ograja že stala. Na novem bloku pa je nižina že skoraj izginila, stekla na hiši so obnovljena, električna napeljava prav tako, tank za vodo postavljen, k hiši dozidan zid itd ... Pridnih delavcev res ni manjkalo. Preveč bi bilo imen, da bi jih našteval: naj jim vsaj na tem mestu izrečem iskreno zahvalo. Saj dostikrat mnogi pridejo, store svoje delo in odidejo, predno se vidimo ter bi se jim mogel vsaj osebno zahvaliti. Le dajmo, skup držimo! Sloga nam bo dala moč! In da se poslužim ameriškega pregovora: You don’t have to see eye to eye, to stand shoulder to shoulder — Ni potrebno zreti iz oči v oči, ko stojimo z ramo ob rami! m NEKAJ JUNIJSKIH MISLI STRAŠNA je moč času, ki prinaša pozabljenje. Kakor brezno brez dna je, ki požira dogodke in jih skrije vase. Toda še stra.šnejšo moč ima duh. čas s pozabljenjem vred je vendar ograjen, duh pa je brez meja. O. ko bi se mi vsi zavedali, kaj vse bi lahko napravili, ko bi dali duhu vsaj toliko možnosti, kakor ga dajemo času! Kako marsikaj drugačna bi bila naša gledanja, koliko manj sodba križem kražem bi bilo, koliko manj farizejske modrosti in koliko več značajnosti. Samo z duhom smo lahko mrtvim blizu, samo z duhom lahko preletavamo leta, ki zasipajo preteklost v pepel. Brez duha bo nas same zametel čas in bomo nazadnje samo revni potniki brez luči, brez sija in vendar bi morali kazati pot z njim vsaj rodu, ki je iz nas zrastel. Glejte, dragi prijatelji, v tem vidim globino Spominskih dnevov, v tem vidim pravo počast tistih, ki so dali vse, kar so imeli. Zavoljo duha so veliki, zavoljo duha so še vedno živi, za\oljo duha so ušli času, čeprav so v njem s telesom umrli. Ostanimo jim blizu nele s slavospevi, ki so besede, ostanimo jim blizu z duhom, ki ediai more vezati žive in mrtve. KAREL MAUSER Z VSEH VETROV m NAŠ SENATOR LAJOVIC jc 18. maja v senatski zbornici sprožil vprašanje avstralske pomoči ob ev-sopski potresni katastrofi. Poleg severne Italije je posebej omenil tudi prizadete dele Slovenije, ki so bili doslej celo v časopisju komaj omenjeni. — Odgovor se jc glasil, da je bil v prvo pomoč prizadetim ob potresu poslan preko Rdečega križa dar četrt milijona dolarjev. Obenem bo olajšan in pospešen emigracijski proces za vse, ki bi se iz prizadetih krajev želeli izseliti v Avstralijo. DEVETNAJST novih kardinalov je imenoval papež. Med njimi jih je sedem iz Evrope, pet iz obeh Amerik, štirje iz Afrike, dva iz Azije in eden iz Oceanije. Imena dveh pa si je papež pridržal "in peetore”, kakor pravimo z latinskim izrazom. Za enega se je kasneje zvedelo, da je hanoiski nadškof. Nekateri ugibajo, da bi morda tajno postal kardinal nadškof Čidijubo v Gvineji, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. Vsekakor je vedno tehten razlog, kadar papež imena ne izda. Vseh kardinalov je zdaj 138, med njimi jih ima 120 pravico voliti novega papeža. (Pravico voliti iz- gubijo z dopolnitvijo osemdesetega leta starosti.) Najmlajši je filipinski kardinal Sin, ki ima šele 47 let. Italijanskih kardinalov z volilno pravico je komaj dvajset. ZNANA JE relikvija svetega Januarija, patrona Neaplja, ki vsebuje mučenčevo strjeno kri: vsako leto ta kri vzkipi in postane tekoča na tri dneve, ki so v tesni spominski zvezi z mučenčevim življenjem: na prvo soboto v maju, 19. septembra in 16. decembra. To se zgodi pred številno množico v neapeljski stolnici. Parkrat v dolgi zgodovini stoletij je utekočinjenje krvi izostalo in vedno je to pomenilo hudo nesrečo. Letnice so: 1527 in 1528 — nad mesto je prišla kuga; 1569 — sledila je lakota; 1835 — sledila je smrtonosna epidemija. Kri je ostala strjena tudi v letu 1940, ko je Italija stopila v vojno. Ni namen te naše omembe razglabljati o vsakoletnem neapeljskem dogodku ali dokazovati njegovo pristnost. A letos so relikvijo omenjali vsi svetovni časopisi: nadškof z množico je namreč tudi letos zaman čakal cele ure, da bi kri sv. Januarija zakipela. Kri je ostala v strjenem stanju — “neapeljski čudež”, kot mu pravijo, je letos izostal. Komaj teden potem je potres prinesel tolikšno razdejanje in terjal toliko žrtev ... A to še ni vse: Italijani so tik pred volitvami, saj je po komaj 75 dneh življenja padla že 36. vlada v zadnjih 33-ih letih. Gospodarska kriza, socialni nemiri in komunistične obljube so pripeljale državo do roba anarhije. Kdo bo zmagal? Kaj bo prinesla bodočnost? . . . V TRSTL na astrogeofizikalnem institutu o zadnji potresni katastrofi trdijo, da tako močnega potresa na tem področju ni bilo po letu 1511, ko se je razklala tudi gora Dobrač na Koroškem in zasula 14 vasi. Po podatkih iz kronik je bilo v teh krajih že najmanj 200 potresov, od katerih ' jih jc 45 imelo tragične posledice. Po prvih primerjavah evropskih in svetovnih seizmoloških postaj je znašala rušilna moč potresa v Furlaniji med osmo in deveto stopnjo po Mercalli-Cancani-Siebergovi lestvici. Po zemljevidu potresne nevarnosti, ki ga je leta 1972 izdelala ruska seizmologinja Galina Šenkarjova, je bil potres le za 0,5 stopnje šibkejši od najmočnejšega potresa, ki sploh lahko doleti te kraje. POLEG POTRESOV, ki so nam vsem v spominu (Skopje v Makedoniji leta 1963, naše Kozjansko pred dvema letoma in Guatemala letos), je svet v našem stoletju doživel že vrsto zares katastrofalnih potresov. Leta 1902 je bilo na otoku Martinique nad 30.000 mrtvih. Štiri leta kasneje je potres razdejal Kalifornijo: po potresu povzročen požar je uničil središče, mili' jonskega mesta San Francisca. V Messini na Siciliji so leta 1908 našteli 75.000 žrtev. Najhujši potres je bil leta 1920 v kitajski pokrajini Kansu: 180.000 mrtvih. Tri leta kasneje pa je bilo zaradi potresa in nastalega požara 145.000 mrtvih v Tokiu na Japonskem. (Tokrat ne bom “zajamral” o “silah narave” in “tehniki brez moči”, da ne bom našega ing. Žigona zopet spravil v slabo voljo ...) REKORDNO ZAMUDO v poštni dostavi raziskujejo michiganski poštni uradniki v ZDA. Gre za dopisnico s poštnim žigom Chicago, 8. januar 1908 in znamko za en peni, ki je dospela na cilj šele nedavno — potovala je torej celih 68 let. Dobil jo je upokojeni farmar Lorne Gascho, Elkton, Michigan, naslovljena pa ie bila na J. G. Gillmana, Gaschovega starega očeta po materini strani, ki je takrat bival na istem naslovu. Ko je zanimiva zamuda prišla nedavno na dan, se niso ugotovili, kje se je dostava zataknila in kje je dopisnica obtičala za toliko let. Mi pa se pritožujemo nad avstralsko pošto... ZA ŠKOFA je bil dne 28. aprila v Heleni (država Montana, ZDA) posvečen 43-letni duhovnik ELDEN CURTISS. Posvečenje se je vršilo na športnem stadionu, ker bi bila stolnica za tako slovesnost premajhna. Kar nas zanima in na kar smo lahko ponosni, je to, da je mladi škof po materi slovenskega rodu, dobro razume materin jezik in za silo tudi govori. Škofova mati je bila rojena v Tržiču in je bilo njeno dekliško ime Neiger. Tri leta je imela, ko se )e izselila v Ameriko, kjer je njen oče rudaril v Reck Springsu, Wyoming. Družina se je nato preselila v Baker, Oregon, dekle je po končani šoli postala bolničarka in se poročila s poštarjem Eldenom Cur-lissom. Oba sta bila prisotna pri sinovem škofovskem posvečenju. Novi škof je kot duhovnik že trikrat obiskal Slovenjo. Ustavil se je pri maminem stricu, pokojnem Viktorju Čadežu, ki je župnikoval v Mekinjah pri Kamniku. V Ljubljani pa je živela mamina teta, redovnica m. Akvina, ki je pred tremi leti umrla. Rodna domovina matere mu je zelo všeč in te obiske le porabil po lastnih izjavah tudi za izboljšanje svoje slovenščine, da bo materi z njo napravil večje veselje. Kri res ni voda — naš primer to jasno izpričuje. A kako drugačen je v primerjavi z raznimi "zgledi” med nami, ko izseljenska družina "na ljubo otrok” že nekaj let po prihodu slovenščino komaj še upošteva ... TUDI V JAVNOSTI morajo katoličani zastopati načela, ki jim jih narekuje krščanska vera: vsaj v bistvenih in važnih zadevah resničnega krščanstva bi morali nastopati enotno. Tako je izjavil kardinal Konig na kongresu gibanja avstrijskih katoliških mož. Med drugim je dejal: “Politiki se ne smemo odtegovati. Soodločati je bolje kot biti prizadet. Kristjani Sl ne prizadevamo za to, da bi imeli moč in oblast. Zavedamo se, da ni mogoče državnega prava in moralnih zapovedi istovetiti. Toda država nam ne more odvzeti odgovornosti. Mi nočemo moralizirati, a država nas tudi ne sme ovirati v našem poslanstvu.” Poudaril je, da ne govori o kaki “katoliški stranki’’: katoličani so zastopani danes po vseh strankah in položaj bi marsikje drugače izgledal, če bi — tam kjer so — odločneje nastopali. POTEMKINOVE VASI so znane iz zgodovine carske Rusije. ime so dobile po guvernerju Potemkinu, ki je Slovensko gradbeno podjetje CLAUDIA HOMES se priporoča melbournskim Slovencem za nove zgradbe, ifi. povečave in razne prezidave hiš, kakor tudi za manjša popravila po domovih. A. & G. PAVRIC 51 Ross Street, East Doncaster, Vic. 3108 Telefon: 842 5838 ZMERNE CENE — DOBRO DELO! dal leta 1787 ob obisku carice Katarine II. napraviti vasi iz kulis. Te so potem prenašali iz kraja v kraj, da je z njimi na daljavo carici goljufivo prikazal napredek svojega Krima. Primere se je nedavno poslužil v parlamentu senator Lajovic, ko je govoril o socialističnih geslih, ki jih dan za dnem sliši v zbornici z druge strani: socialna vest, kakovost življenja, enake prilike za vse .. . “Vse govorjenje ni nič drugega kot fasada — nič drugega kot Potemkinova vas. Ljudi hočejo prepričati, da je nekaj za to Potemkinovo vasjo, a ko pridejo do nje, ne najdejo za njo ničesar ...” Med drugim je omenil tudi jugoslovanski primer: “.. . Zakaj je potrebno, da socialistični režim, ki oglaša enake prilike za vse, dovoli 600.000 do 700.000 moškim v najboljših letih iti ria delo za kapitalistične izkoriščevalce? Zakaj ti možje ne ostanejo v socialističnem raju? Zakaj odhajajo v Zapadno Evropo, da so izkoriščani, po kapitalistih? Na to ni odgovorov. To so dejstva . ..” Za svoja nadaljna izvajanja je senator Lajovic žel napade nekaterih laburističnih senatorjev in celo vzklik ' Fašisti!”, kar je dvignilo v parlamentu burno debato, na koga je beseda letela. Takih besednih bojev bo senator Lajovic v Canberri še dosti doživel. Nekomu, ki pozna dejstva, se zde otroško-smešni. Obenem pa žalostni ob mislih na svetovni položaj in slepoto tistih, ki nočejo videti resnice, pa bi jo morali poznati. SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vabi na LETNI PLES Broadmeadows Town Hall - dne 3. julija 1976 - pričetek ob 7.30 Tudi letos bomo eno slovenskih deklet izbrali za viktorijsko MISS SLOVENIA Igrata dva orkestra: DRAVA in PERRYS BOYS. Za informacije se obrnite na Ivana Majcena, telefon 306 1282. NAŠA ZAPOVED NAŠA ZEMLJA POSVEČENA, S SRAGAMI, KRVJO POJENA — ZIBEL SI RODU, KI RASE SKOZI TRPKE, GRENKE CASE. NAM ZAPOVED JE EDINA: MATI, BOG IN DOMOVINA! ZANJO HOČEMO ŽIVETI, ZANJO HOČEMO UMRETI! JOŽE DULAR MATERINSKI DAN. - V nedeljo 9. maja smo v Geelongu praznovali materinski dan. Otroci Slovenske šole smo se pod vodstvom gospe Lidije Čušin za proslavo lepo pripravili. Najmlajše deklice so zapele, večje p.i sp recitirale. Benny in Alex sta zaigrala dve pesmi. Zborček je zapel slovensko narodno. Potem pa smo otroci mamicam zaigrali še igrico Sneguljčico. Nato so se našemu sporedu pridružili še očetje in so mamicam zapeli dve pesmi. Nazadnje so naši muzikanti zaigrali nekaj poskočnih. Vsa proslava je bila zelo lepa in naše mamice so nam veselo ploskaje. Vsi smo bili zadovoljni. Upam, da bomo naše mamice še kdaj tako razveselili. — David Peršič, 8 let. North Geelong, Vic. Dragi David, lepo si . opisal geelongško materinsko proslavo. Prav žal mi je, da slike o nastopu, ki sem jo prejel, nisem mogel objaviti. Je v barvah in premalo jasna, da bi mogla v tisk. Pa trugič bolje, kajne? Ti pa se še kaj oglasi v Kotičku! Lep pozdrav vsem otrokom geelongške Slovenske šole! — Striček. MELBOURNSKI ROJAKI! Ste že kdaj mislili, da bi svojim otrokom nabavili v pomoč pri šolskem pouku THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA ? Pokličite rojakinjo DANILO ŠTOLFA telefon 306 2664, pa boste v domačem jeziku zvedeli vse informacije ter po želji uredili nakup! DRAGI OTROCI! Danes gremo po vaš zgled v Adelaido. MIRKO FLUHFR se je rodil pred 26-imi leti v Mariboru. Komaj nekaj let je imel in ni še začel šolo, ko sta z mamo odšla iz domovine. V Parizu v Franciji so ga v slovenskem verskem središču pri- pravili na prvo obhajilo in birmo: to je bilo edino, kar je prejel v materinem jeziku. Je pa tudi v francoski ljudski šoli pokazal toliko nadarjenosti, da mami ni bilo žal truda in irdega dela za njegovo izobrazbo, četudi je delala noč in dan. Bila so zanjo tri težka leta, da je sin skončal tudi pariški College du Nauteur. Nato je sam začel delati v tovarni letal, študiral pa v večerni šoli. A prišli so še slabši časi in Francija se je hotela znebiti tujcev. Mirko in mama sta se odločila za izselitev v Avstralijo, saj je bila pot kam drugam zaprta. V juliju 1971 sta dospela v Adelaido, kjer je bil za oba novi in trdi začetek. Brez prijateljev in znancev, brez znanja jezika — res tujca med tujci. A obupala nista, ampak zaupala na božjo pomoč. Oba sta začela pridno delati, se učiti angleščine in uvajati v življenje nove dežele. Po težkem dnevnem delu se je Mirko zopet zagrizel v šolo: v štirih letih je z večernim študijem z lepim uspehom končal srednjo šolo in pokazal izvrstno znanje tudi pri maturi, (matriculation). Brez nadaljnega je • bil sprejet na adelaidsko Flinders-univerzo, kjer se hoče posvetiti študiju jezikov. Čeprav z mamo vedno govori s slovenščini. mu angleščina in francoščina ne delata nobenih težav. • ' Mirkovih uspehov smo vsi veseli in mu tudi nadalje želimo obilo lepih uspehov. Njegov primer zgovorno dokazuje, kaj pomeni v življenju močna volja in tudi materino razumevanje. Le naj bi vsi starši vselej pripoznali vrednost študija, a brez podcenjevanja fizičnega dela — le tako bodo znali v svojih otrocih razvijati talente, ki jim jih je Bog dal. Tudi v Adelaidi imamo še več nadarjenih slovenskih fantov in deklet — Bog daj, da bi jim uspelo s pomočjo staršev svoje darove razviti. To je najboljša “dota”, ki jo otrok lahko dobi. Mirko, le pogum tudi v bodoče! Mami pa čestitke, da ima tako pridnega sina. Mama: “Tonček, ti si se pa kopal!”. Tonček: “Ne, mama, ampak v reko sem padel”. Mama: “Kako pa, da si nisi obleke zmočil?’’ Tonček: “Kar sem si jo prej slekel — za vsak primer, če bi padel v reko . . BRISBANE, QLD. — Lepo smo obhajali Gospodovo vstajenje v Marijini cerkvi v South Brisbane, kjer se navadno zbiramo k slovenski maši. Petje z veselo alelujo je odmevalo po cerkvi in v srcih. Kar dosti se nas je zbralo, da so še bolj navdušeno donele besede čitanja in molitve in je pridiga še bolj vžgala. Dolga vrsta obhajancev, zlasti mladih, nam je v vzpodbudo in tolažbo, še vedno pa pogrešamo pri petju pokojno gospo Kristino Plutovo, dolga leta našo najživahnejšo pomočnico, ki zdaj že veselo prepeva alelujo z angelskimi zbori. Pravi Emaus nam je na velikonočni ponedeljek priredilo tukajšnje slovensko društvo Planinka. Šli smo pod Mt. Cootto, kjer je radijska in televizijska postaja (pa smo ta dan menda obe z našim veselim petjem in smehom potišili). Dogodek na pikniku je bila sveta maša pod milim nebom. Petje sta vodili Kristinca s kitaro ■n Marija Andreis s pomočjo ženskih in moških glasov. Zaključili pa smo mašo s petimi litanijami Matere božje — že nekak uvod v šmarnični mesec. Za jedačo in pijačo je bilo na pikniku dobro preskrbljeno. Hvaležni prirediteljem smo se vračali domov, ko je že legal mrak po dolini. — Dr. I. M. CANBERRA, A.C.T. — Gotovo bo p. Valerijan v svoji “farni” kroniki omenil zadnjo canberrsko poroko. Faležev John — Janez mu pravimo po domače — je popeljal pred oltar kapele univerzitetnega katoliškega kolegija Janeza XXIII svojo avstralsko nevesto Suzano Roberts. Zvezal ju je Fr. Thomas Hagarty, O.P., ob veliki udeležbi Slovencev in Avstralcev. Po cerkveni slovesnosti se je slavje nadaljevalo v Slovenskem domu da je bilo lepo, mi menda ni treba posebej omenjati. Med gosti je bil tudi senator Miša Lajovic. Ženin je fant of fare, kot pravimo po domače. Materin jezik mu ne dela težav. Pa tudi njegova ■zbranka Susan velja nam vsem kot ena naših deklet. Vedno je bila med nami, nastopala je pri slovenskih prireditvah in udeleževala se je celo slovenske šole. Naj Bog ob.ma da svoj žegen tudi potem, ko bo medenih tednov konec in bosta zopet med nami! Ne smem mimo MATERINSKE PROSLAVE, ki jo je priredila šola na nedeljo 9. maja. Mali in veliki otroci so kar tekmovali, kdo se bo bolj postavil pred mamicami (pa tudi pred očeti in prijatelji). Stanko Ozimič ima z našim živ-žavom zares železno potrpljenje — zasluži našo zahvalo za ves trud, ki ga vlaga v slovensko šolo. Zavrteli pa smo se zopet ob zvokih DRAVE, ki smo si jo izposodili iz Melbourna. Kljub temu, da je bil naslednji dan delavnik, smo vsi vztrajali do konca. Pa bi se menda še vrteli, če bi mladi muzikantje ne utihnili. Naj povem, da bo priljubljena DRAVA igrala tudi na našem tradicionalnem letnem plesu dne 19. junija. Rojaki iz bližnje in daljne okolice so dobrodošli! Nasvidenje! — Joža Maček. BARRACK HEIGHTS, N.S.W. — Naj se zopet oglasim iz našega wollongongskega konca, kjer se zbiramo mesečno k slovenski maši. Tudi pojemo radi med službo božjo, le moških nam manjka. Kje so basi, da bo petje lepše in bolj domače? Saj pravijo: Trije slovenci — štirje glasovi! Rada bi se zahvalila vsem, ki so obiskali moža Franca mefl njegovo boleznijo, tako v bolnišnici kot kasneje doma. Posebna zahvala p. Valerijanu, saj mu je zlasti njegov obisk prinesel veliko tolažbe. Kdor je bil kdaj bolan, zna ceniti obiske. Za moža je bil velik udarec, ko je med boleznijo zvedel, da mu je v domovini umrla ljubljena mama. Žalostna novica mu je poslabšala stanje in komaj smo ga umirili, da je šlo spet vse po zdravnikovi želji. Zadnjič sem omenila križanko 6532 besed, ki jo je sestavil sin Stanko in poslal v London. Žal s svetovnim rekordom na tem polju ni uspel, ker ga je prehitel nekdo s križanko, v katero je vključil kar 9000 besed. OTROCI! Zelo nevarni za igranje so kraji, kjer odlagajo razne odpadke 'n staro šaro. Če kje, potem je tu polno zarjavelih žebljev, razbitega stekla In podobnih predmetov, ki pri nepazljivosti lahko zelo ranijo. Če teče kri, n' prijetno — če pride zastrupljenje, bosta mamica in atek v še večjih skrbeh. Posebno pravilo naj bo tudi, da ne boste nikoli niti pokusili kake tekočine iz najdenih steklenic ali pločevinastih škatelj, pa naj bodo že °dprte ali pa jih odprete šele vi. Ni važno kaj piše na steklenici — lahko ,e njena vsebina pokvarjena ali pa celo •— strup. — Striček. ANGEL GAŠPARIN iz Spotswoada (Vic.) — nenadoma, prerano preminuli — naj počiva v Bogu! Žalujoči: Žena Silva in hčerka Danila. Brat Danilo in žena iz Lavertona (Vic.). Sestra Mira z družino iz Kanala na Primorskem. Sestra Pepca in sin iz Ptuja. Enako vsi ostali sorodniki in ožji prijatelji. Seveda je Stanko malo razočaran, saj je v njegovi križanki trud prostega časa dolgih štirinajstih mesecev. A takšno je življenje: naučiti se moramo sprejeti vse z dobro voljo. Uspeh je tudi v vztrajnosti, ne le v dosegi rekorda, ali ne? Odgovor iz Londona je Stanku svetoval, naj bi poslal svojo križanko na neki naslov v Los Angeles (California, USA), kjer bi jo morda objavili. Tako ima fant vsaj to upanje za svoj dolgomesečni trud. Vsi bodite iskreno pozdravljeni! — Žabkarjevi. Stanko, nič ne maraj, da te je nekdo prehitel! Uganka je pa le sad tvojega truda. In gotovo je v njej tudi obilica tvojega veselja in znanja. Če boš vedno v življenju tako vztrajen, boš tudi brez dosege rekordov še veliko pokazal. Lepe pozdrave! — Urednik. BRISBANE, Qld. — Prav zanimiva, vesela in pomembna novica v MISLIH je bila ona, da je ravno Slovenec postal kot prvi emigrant — avstralski senator. To je gotovo čast za nas vse. Zanimivo, da sem slučajno poslušal njegov prvi govor v senatu na radiu, četudi nisem vedel, kdo govori. Misli so se mi zdele zelo tehtne, praktične in koristne. Ko sem končno ujel ime, ki ga radijski napovedovalec pove od časa do časa, sem seveda še bolj prisluhnil in poslušal do konca. Naslednji senator-govornik ga je pohvalil in mimogrede omenil, da je slovnično lepše zgrajen kot od kakega starega Avtralca-parlamentarca. Naj rojak Lajovic tudi od nas iz Brisbana prejme čestitke. Tudi tu bomo sledili njegovemu delovanju in upam, da bodo tudi MISLI še kaj poročale o njem. V nedeljo 2. maja smo imeli pri nas letni občni zbor PLANINKE. Lanska skupščina ni bila uspešna, ker ni bilo kandidatov za novi odbor. Zato pa je bila letošnja udeležba toliko boljša in tudi volje za delo ni manjkalo. Kandidiralo je sedem rojakov in volitve so pokazale sledeči rezultat: Mirko Cuderman predsednik, Franc Vodopivec tajnik. Franc Penko blagajnik: odborniki pa Stanko Zadravec, Franc Vegant, Alfred Milner in Martin Šileč. Torej smo le prišli do novega odbora, ki bo spet skrbel za društvene prireditve. Obljubljena nam je zabava na dan 19. junija v Railway Institute, Turbot Street, poleg SGIO. Pričetek bo ob 7:30 zvečer. Upajmo, da bo odbor dobro zagrabil in složno deloval ter našo PLANINKO uspešno vodil V 22. leto obstoja. — Brisbančan. MELBOURNE, N IC. — Zadnjič sem omenil, da je naše nogometno moštvo zopet zaživelo — po enem letu oddiha smo zopet na zelenem polju. Danes je prvih pet tekem za nami in s tem zaključek prve polovice letošnje nogometne sezone. Smo zmagovalci vseh tekem razen ene in rezultati so sledeči: NORTH SPR1NGVALE v/s MELBOURNE SLOVENE 3:1; MELBOURNE SLOVENE v/s JOLIMONT 12:1; MELBOURNE SLOVENE v/s OLD HAILEYBURY 3:1: NORTHCOTE v/s MELBOURNE SLOVENE 4:6; MELBOURNE SLOVENE v/s KENSINGTON ROVERS 5:2. Razlika v golih je torej 27:11 v korist Telefon 627-3097 Zvečer 621-3394 Za avtokleparska dela sc sydncyskim Slovencem priporoča AUTO-CAMAY SMASH REPAIRS vogal Piccadilly & Loftus Sts. Riverstone, N.S.W., 2765 Prevzema privatna popravila in tudi popravila preko zavarovalnice Pokličite LUKA CAMOVIČA in se pogovorite v domačem jeziku! 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v ccrkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih miuutah! ; MELBOURNSKI ROJAKI !: ■ J; Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za ! I; sodišče ali kako drugo važno zadevo? Telefon 622-1408 I; vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur (I in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na j; '' vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. J] !: HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE I; IN OUR OWN WORKROOM j i! Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte J; ]> o ugodnih pogojih. Priporočata se j> !) Edvard in Kristina ROBNIK j; DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki gmo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik za NAW. Mr. R. OLIP «5 MONCUR ST, WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 32-4M6 Zastopnik za Queensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST., CARINA, QLD., 4152 Ste poravnali naročnino za MISLI??? TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. 33-4385 Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte IATA Bavite se izključno z opolnomoieno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas V uradu: RATKO OLIP • t • BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336 PENRITH 498 High St., Tel. _(047) 31-3588 A.H. 32-4806. PODRUŽNICA: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. Tel. 26-5940 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (‘Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — 'Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds). TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 ^putnik^ 531 VASA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA ■»UPTimilK SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 ReSujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali dragih delov sveta. Redni poleti v domovino Štirikrat na teden! £ nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede nucervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali i osebnim obiskom naSe pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (Je od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki 2elc potovati) Po urah: Panl Nikolich, Nada Nakova, 4» Pender Street, Thombury, Vk. 3071 — Tel. 44 <733 Ivan Gregorich, 1*44 Doncaster Road, East Doncaster. Vic. 3109 — Tel. 842 1755