GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 35.-leto XII.-29. september 1973 Uspela proslava 30 letnice partizanskih delavnic 99 d v Starih žagah Kljub muhastemu, nezanesljivemu vremenu, se je v Starih žagah, ob vznožju partizanskega Roga v soboto, 22. septembra zbralo blizu 2.000 nakdanjih sodelavcev teh delavnic, borcev in članov delovnih kolektivov Iskre, na proslavo, s katero naj bi dali poudarka tako pomembni tvorbi med našo narodnoosvobodilno vojno. Na lepo okrašenem prostoru v neposredni bližini nekdanjih delavnic je bilo prizorišče skrbno pripravljene proslave, ki jo je z uvodnim govorom začel predsednik komisije zveze borcev SO ZP, Franc Križnar. Med pozdravom udeležencev je posebej pozdravil prisotnost prvega komandanta slovenskih partizanov Franca Leskošška-Luke, člana federacije Mihe Marinka, Viktorja Avblja, narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija, generala Lada Ambrožiča-Novljana in drugih gostov. Osrednji govor na proslavi je imel nato Rudi Jančar, ki je v svojih izvajanjih podrobno razpredel zgodovino partizanskih radiodelavnic 99d, njihov pomen in vlogo, ki so jo odigrale v najtrših dneh slovenskega naroda in o tem, kako so nekdanji partizanski zvezarji po osbobo-ditvi prispevali mogočen delež k nastanku in hitremu razvoju elektronske industrije v naši republiki, torej k rojstvu in hitremu napredku današnje Iskre. Govora predsednika ZB ZP Križnarja in Rudija Jančarja objavljamo v celoti. Udeležence proslave v Starih žagah je nato v imenu Glavnega odbora ZZB NOV pozdravil tudi general Lado Ambrožič-Novljan, nato pa je moški pevski zbor Iskre-Elektromehani-ke izvedel kratek program partizanskih pesmi. V programu je sodelovala tudi godba na pihala novomeškega gasilskega društva. Udeleženci proslave so nato odšli k odkritju spominske plošče partizanskim radiodelavnicam 99d, nad cesto Stare žage—Črmošnjice, kjer so v globeli še ostanki nekdanje delavnice. Tu je govoril Franc Košir, belokranjski prvoborec in direktor semiške tovarne kondenzatorjev, ki je slednjič tudi odkril spominsko ploščo, z željo, naj bi vsakogar, zlasti pa naše zanamce spominjala na izredno iznajdljivost, predanost in vztrajnost borcev in sodelavcev partizanskih delavnic, ki so s svojo nezadržno ustvarjalnostjo doprinesli nemajhen delež k razpletu naše narodnoosvobodilne vojne. Uradni del proslave v Starih žagah je bil s tem zaključen in razvil se je prijeten družabni del, katerega pa je žal vse prekmalu skalil dež, ki je sicer vzdržal vsaj tja do pol druge ure in dovolil, da se je proslava kljub temu končala tako, kot so želeli njeni organizatorji. Govor predsednika Franceta Križnarja V imenu komisije ZB NOB ZP Iskra pričenjamo slavnost odkritja spominskega obeležja ob 30-letnici ustanovitve partizanskih radiodelavnic 99d v dolini Starih žag. Ob tej priložnosti prisrčno pozdravljam vse navzoče preživele borce, komandirje, komandante, aktiviste in vse ostale udeležence današnje svečanosti. Z zanosom se Osrednji govor na proslavi je imel tovariš Rudi Jančar V teh dneh, t.j. proti koncu septembra, mineva 30 let od ustanovitve radijskih delavnic 99d, GŠ NOV in POS. Bile so ustanovljene za potrebe naše partizanske vojske in so delovale na področju Starih žag, Nove gore in pozneje Črmošnjic od ustanovitve do konca vojne. Predstavljale so tehnično bazo službam zvez tako partizanske vojske kot drugim zvezam, ki so jih vzdrževale razne enote oblastnih organov med seboj in z bojnimi enotami, v okviru Slovenije in Jugoslavije, ter z zavezniki. Ne bi bilo mogoče podati o delavnicah 99d ter o njih pomenu za omenjene zveze prave slike, če ne bi prikazali potreb po zvezah ter prizadevanja naših medvojnih aktivistov po realizaciji teh zvez od vsega začetka narodnoosvobodilnega pokreta v Sloveniji. Predhodnik radijskih delavnic 99d je bil radijski sektor Centralne tehnike KPS, ki je bil organiziran v poletju 1941. Njegova naloga je bila izdelava nekaterih radijskih postaj, ki naj bi služile za propagando proti okupatorju, za radiotelegrafsko službo za zvezo s tujino, postaj za zvezo med partizanskimi enotami in okupiranim ozemljem in podobno. Potrebno je tudi bilo urjenje radiotelegrafistov za delo s postajami. V tej dobi je bilo izderanih nekaj važnih objektov, ki so nekateri doživeli velik uspeh in so znani širom po naši zemlji, kot: »Kričač«, ki ga je izdelal ing. Rado Luznar; to je bila kratkovalovna radiodifuzna postaja za propagandne namene, dalje kratkovalovna postaja, ki je vzpostavila prvo zvezo z Moskvo, razne postaje za partizanske enote ter baterijski kratkovalovni sprejemniki za ilegalno poslušanje radia. Radijski sektor Centralne tehnike je tudi stalno oskrboval partizanske tehnike z radijskim materialom za popravila, predelave in vzdrževanje radijskih postaj na terenu. Ker pa so potrebe partizanskih enot rasle hitreje kakor jim je mogel slediti sektor pri Centralni tehniki, in ker je bilo prehajanje ljudi in material preko meje okupiranega ozemlja zaradi kontrole okupatorja vedno težje, je bilo treba misliti na drugačno organizacijo tega dela. Posebno r ostro se je pojavljala taka zahteva ob reorganizaciji naše vojske in po njej v 1. 1943, ko so bile ustanovljene divizije z bataljoni in četami po vzorcu redne vojske. Takrat so potrebe po modernih brezžičnih zvezah postale nujne. Glavni štab je izkazal potrebo po organizaciji radio delavnice na osvobojenem ozemlju. Centralna tehnika pa je poslala na Dolenjsko dva svoja člana z nalogo, da organizirata partizansko radio delavnico v odseku za zveze pri GŠS NOV in PO. To sta bila ing. Dušan Lasič in inž. Pavle Tepina. Rudi Jančar-Turk, ki jima je bil prva »veza«, jima je sporočil, da je določena za radiodelavnice dolina Divjega potoka nad Opčicami. Tam sta našla več praznih poslopij v grapi, ki so jih zapustili Kočevarji, ter izbrala prostoren mlin s stranskimi poslopji v Starih žagah, za prvo domovanje radio delavnici. Sicer pa se je tudi mudilo; po razpadu italijanske fašistične vojske je ostalo po deželi toljko materiala, da je bilo treba prav pohiteti, da se najdragocenejše reši propada. Prihajal je material od vsepovsod in kmalu je bila hiša polna italijanskih radijskih postaj, polnilcev akumulatorjev, baterij, bencinskih agregatov in podobnega. Med urejanjem delavnice je prispela z Gl. štaba že tudi naloga: — na novo izdelati močne radio telegrafske sprejemno oddajne postaje — predelati italijanske postaje RF 2 za večji domet — izdelati serijo audionskih sprejemnikov za bolnice — popravljati in vzdrževati radijsko opremo v vojaških in civilnih enotah, bolnicah, zavezniških misijah itd. Dela je bilo na pretek za več ljudi. Na pomoč so prišli še drugi iz radijskega sektorja Centr. teh. iz Ljubljane, tako da jih je bilo jeseni 1941 kar 12 in delavnica je dobila konspirativno oznako 99d. Prvi (Nadaljevanje na 2. strani) Ko se nahajamo na med vojno osvobojenem ozemlju, na tako imenovani partizanski cesti, ki je povezovala Dolenjsko in Belo Krajino — zibelko partizanstva, predlagamo skupščini SRS, naj bi kot prioritetno nalogo odločila asfaltirati cesto med Podturnom in Semičem. Ljudje teh partizanskih krajev bi to vsekakor zaslužili. In spet naj bi nosila zgodovinsko ime — Partizanska cesta. /'o I tinčani />ri>sl• Ljubljani V prvi točki dnevnega reda je padla odločitev glede nadaljne izgradnje poslovnih in drugih prostorov oh Poslovnem centru Iskre (PPC) na Trgu revolucije v Ljubljani — s tem, da se za naslednjo fazo dokončne izgradnje »trga« naročijo ustrezni načrti, sama izgradnja pa bi potekala v več etapah. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da nadaljna dela ob PPC v nobenem primeru ne smejo krniti predvidenega perspektivnega vlaganja v razširjeno reprodukcijo Iskrinih tovarn, t. j. v razširitev in modernizacijo *-obstoječih proizvodnih kapacitet. Potreben je Iskrin koncept sistema nagrajevanja Poročilo o poslovanju ZP Iskra v letošnjem prvem polletju, oz. poslovanje samo je bilo obenem s smernicami gospodarskega plana 1974 osrednja točka tega zasedanja. Kako je potekalo in kakšni so rezultati poslovanja Iskre v prvih šestih mesecih letošnjega leta je v objavljenem razgovoru (glasilo Iskra št. 33, 15. sept.) že nakazal v. d. dir. FRP Edi Delopst, zato tu tega ne bi ponavljali. Razpravljale! na PO ZP so posebej opozorili vodstvo ZP na ”* močno problematiko osebnih dohodkov v ZP, kar se odraža tudi v fluktaciji VS kadrov v Iskra Commerce, ki zaradi neprimernih OD odhajajo v druga podjetja. PO ZP zahteva vskladitev vseh stališč v Iskri in izdelavo Iskrinega koncepta sistema nagrajevanja, ki naj se nato predloži podpisnikom branžnega sporazuma. Sploh je PO zahteval od vodstva ZP večjo aktivnost in agresivnost na tem področju do odgovornih činiteljev v SRS. Ocena polletnega poslovanja : zadovoljivo Samo poslovanje ZP v prvi polo- * vici leta je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, čeprav se v celoti niso izpolnila vsa predvidevanja — začrtana pa je bila politika poslovanja in odnosov med proizvodnjo in prodajo (tovarne, industrije in IC) ter poudarjena potreba po nadaljni postopni organiziranosti proizvodnje po branžah, kar bi vsekakor izboljšalo tudi sistem delovanja kolektivnega izvršilnega organa DS ZP — PO ZP. Realnejša izhodišča smernic gospodarskega plana ZP za leto 1974 Smernice za izdelavo gospodarskega plana za leto 1974 so doživele določeno kritiko že na gospodarski komisiji PO ZP, treba jih je korigirati ter jim postaviti realnejša izhodišča. Ta pripomba velja tudi za srednjeročni plan. Oboje bo PO ZP obravnaval na prvi naslednji seji v oktobru 1974. Posebno pozornost PO ZP je bil deležen material o »industrijski lastnini« (patenti, licence...) in bo celotna problematika predmet ponovne razprave na naslednjem zasedanju PO ZP. Obravnavane so bile vse točke ^ dnevnega reda, sklepe samega zasedanja pa objavljamo na drugem mestu. . I.S. Iskra-Elektromehanika Kranj Ugodno polletno poslovanje Ostanek dohodka polletnega poslovanja 15,000.747 — Najetje dolgoročnih kreditov — Odobritev gradnje dveh počitniških hišic v Pineti — Novigrad — Podaljšan prispevek za financiranje izgradnje šolskih in varstvenih objektov v občini Kranj. Razprava o predlogu samoupravnega sporazuma Iskre tev; da je prisotna velika pripravljenost oblikovati tak sporazum, ki bo odraz želja in hotenj vseh delov ISKRE s ciljem odpraviti čim več nevralgičnih točk in tako oblikovati našo bodočo organizacijo, da bodo cilji in hotenja vseh delov čimbolj vsklajeni. Drugo, nekoliko manj prijetno spoznanje, pa je ugotovitev, da so predvsem uvodne določbe in splošna načela sporazuma dobra, da pa vseh teh načel ni povsod uspelo izpeljati pri urejanju konkretnih odnosov. Temeljni stebri novih odnosov v ISKRI so: oblikovanje branžnih organizacij, nova opredelitev odnosov z Zavodom za avtomatizacijo in ISKRA-Commercem, iskanje nove kvalitete finančne funkcije, ki jo opredeljujemo s pojmom ISKRA banke ter definiranje marketing dejavnosti. Ideja branžnega povezovanja v ISKRI je že starejšega datuma, ob ustavnih dopolnilih pa je dobila realne možnosti za uresničitev in postaja smiselna oblika našega samoupravnega organiziranja. Branžna podjetja morajo združevati interesno povezane temeljne organizacije združenega dela kot njihova trajna organizacijska oblika. Današnji motivi oziroma interesi so glede na preteklost in dosedanje odnose različni. Prvenstveno se izražajo v skupni programski usmerjenosti, v tehnološki specializaciji dela, ki omogoča doseganje večjih poslovnih učinkov, v skupni kadrovski politiki, v sorodni tržni usmerjenosti in še kaj. S formiranjem branž si združene te- meljne organizacije združenega dela v veliki meri zagotavljajo večje potenciale in s tem tudi višjo socialno varnost zaposlenih. Naj velja kratka pripomba, da razgovori o branžnem povezovanju potekajo počasi, čeprav je interesno pogojena branža Industrije elementov zabavne elektronike stara že skoraj eno leto. Res v praksi dostikrat velja načelo, da za pionirje ni zmage, vendar pa sem prepričan, da nam bodo samo njihove izkušnje še in še služile pri oblikovanju drugih branž. Zavedajoč se kompleksnosti formiranja teh novih asociacij, ki v nekem smislu predstavljajo rešitev tudi za druga področja, je v predlogu sporazuma predvideno leto 1974 kot čas, v katerem naj pride do združevanja v branžna podjetja. Problematika odnosov pri tako-zvanih organizacijah skupnega pomena, to so Zavod za avtomatizacijo, ISKRA-Commer-ce in Čcnter za avtomatsko obdelavo podatkov, je grobo povedano v tem, da morajo hiti razmerja med njimi in proizvodnimi organizacijami urejena tako, da je zagotovljeno medsebojno vplivanje v načrtovanju poslovne dejavnosti ter prevzemanje skupnih poslovnih rizikov. Ta udeležba pa mora biti odvisna od vloženega dela. Mnenja sem, da naj naša razprava poizkuša vskladiti posamezna stališča, odpraviti nesoglasja in nezaupanja in s tem realizirati postavljena izhodišča. Tako za inovacijski proces ter usmerjene raziskave kakor tudi za tržne funkcije trajnega pomena velja osnovna ugotovitev, da morajo biti to samostojne organizacije, podrejene dolgoročnim programskim ciljem ISKRE kot celote. Sodelovanje pri raziskavi tržišč, stiki z javnostjo, institucionalna propaganda in investicijsko oblikovanje, so danes naloge, ki jih opravlja naš marketing. Verjetno je potrebno tudi o tem še kaj spregovoriti, saj mora biti marketing strategija vsega podjetja in ga bo treba tudi temu primerno realizirati. Tudi ustanovitev posebne organizacije skupnega pomena — Banka ISKRA je nova kvaliteta v našem poslovanju. S tem naj se začne proces pridobivanja in združevanja sredstev za uresničevanje poslovnih interesov na principih optimalnega gospodarjenja z združenimi sredstvi. Seveda pa morajo biti vse odločitve v pristojnosti ustanoviteljic. Posebej bo tukaj potrebno definirati odnose Banke ISKRE z Ljubljansko banko oziroma bolje rečeno, jih razmejiti. Dovolite mi nekaj komentarjev še predlaganemu sistemu samoupravljanja na ravni združenega podjetja. Razumljivo je posebej poudarjeno ustavno načelo, da so primerne odločitve na zborih delovnih ljudi, delavci pa preko delegatov v delavskih svetih in drugih organih oblikujejo skupno politiko. Ravno v tem poglavju pa je dosti odprtih vprašanj, saj je bil prvoten koncept organiziranja samoupravnega sistema na nivoju združenega podjetja skupščina s svojimi izvršilnimi organi. Dosedanje interpretacije osnutka ustave SFRJ pa pravijo, da je na tem nivoju možen le delavski svet. To seveda ni samo različno enega in istega organa, pazljivejšemu bralcu predloga našega samoupravnega sporazuma ne uidejo nekatera neskladja v tem poglavju. Da ne bi zašel v predolgo komentiranje posameznih določb predloga, tl želel omeniti le dvoje tem, ki sta v dosedanji razpravi že dobili svoj odziv. Kot prvo mislim vprašanje skupnih skladov. Problem ni v njihovi upravičenosti — to je dosedanja praksa že potrdila — problem je bolj v formiranju sredstev. Dejstvo je, da je po dosedanjem načinu manjša delovna organizacija bolj obremenjena kakor večja. Kljub nekaterim novim predlogom je to poglavje še nedognano. Izhajajoč iz pomembnosti funkcij skladov in načinu njihovega zbiranja, je akcijski odbor v juliju mesecu zadolžil finančno računovodsko področje združenega podjetja, da aktivno spremlja razpravo o teh dilemah in poskuša sumirati skupno sprejemljive rešitve. - Drugo področje, ki ga želim omeniti, je dejavnost Strokovnih služb. Razmeroma zahtevno razgibanost na nivoju združenega podjetja v izvrševanju skupno sprejetih rešitev ter opravljanju skupnih poslov bodo zahtevala predvsem iz vidika kvalitete, oblikovanje sedanjih Strokovnih služb. Verjetno ne bomo mogli odstopati od stališča, da je predpogoj za to ustrezna kadrovska struktura. Ker nisem želel delati povzetka vsega predloga samoupravnega sporazuma, so izpuščena posamezna poglavja, za katera pa bi bilo želeti, da tudi pridejo v debato na današnji razpravi. V mislih imam primarno dejavnost družbeno političnih organizacij oziroma vlogo, ki jim je opredeljena v X. poglavju našega predloga. Ob tako visoki prisotnosti odgovornih družbeno političnih delavcev mislim, da to ne bo problem. Na kraju bi želel obvestiti današnji zbor, da je bila pretekli teden skupna seja akcijskega odbora. Sekretariata ZK in Predsedstva zveze sindikatov ISKRE, kjer je bilo soglasno ugotovljeno, da razprava o predlogu sporazuma postaja vedno bolj konstruktivna in da je izražena očitna želja in hotenje udeležencev razprave, da se dogovori in sprejme tak sporazum, ki bo zagotavljal podjetju večjo prodornost in učinkovitost, večjo socialno varnost in bolj humane odnose. Akcijski odbor je iz navedenih razlogov podaljšal razpravo do 15. oktobra 1973 s tem, da hi v mesecu novembru in decembru opravili sprejemanje samoupravnega sporazuma v temeljnih organizacijah združenega dela, sporazum podpisali in razpisali nove volitve. I S K R A 3 Štev. 35 — 29. septembra 1973 Sklepi samoupravnih organov Prijetno srečanje Iskrašev - borcev iz 1941 SKLEPI 21. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 18. 9. 1973 — Poslovnemu odboru ZP je bilo podano poročilo o zasnovah in izgradnji novega Trga revolucije v Ljubljani, pri čemer PO ZP sprejema naslednji sklep: PO ZP se v načelu strinja z nadaljnjo izgradnjo projektivno-po-slovnega centra (vhod, prizidek in dvorana). V ta namen naj se delavskemu svetu ZP poda zadevna informacija s kompleksno dokumentacijo; to informacijo in dokumentacijo pa naj obravnavajo in o njej sklepajo tudi organi upravljanja vseh organizacij v sestavi ZP ISKRA. — PO ZP je obravnaval poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v prvem polletju 1973 in ga predlaga skupno s stališči gospodarske komisije delavskemu svetu ZP v obravnavo. — PO ZP naroča strokovnim službam ZP, da do naslednje seje PO ZP korigirajo smernice poslovne politike za leto 1974 v smislu ugotovitev in stališč gospodarske komisije. — PO ZP podpira idejo o formiranju Biroja proizvajalcev elektron-. ske industrije Jugoslavije, ki ga sestavljajo: ISKRA Kranj, Elek- tronska industrija Niš, Nikola Tesla Zagreb, Radioindustrija Zagreb, Čajavec Banja Luka in IRET Split. Predlog naj se posreduje tudi delavskemu svetu ZP. — PO ZP sprejema predlog sporazuma s SEV — multilateralna mednarodna specializacija in kooperacija v proizvodnji sestavnih delov za gospodinjske stroje in ga predlaga delavskemu svetu ZP v sprejem. — PO ZP se strinja in predlaga delavskemu svetu ZP, da sprejme sklep o prenosu še neodplačanega in nedospelega kredita Tovarne pol- ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi najinega očeta FRANCA JERICA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v orodjarni in TEA — trak stikalni-ka — za izraze sožalja, za venca in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerki Ana in Mira z družinama ZAHVALA Ob težki smrti dragega očeta JOŽETA REHBERGARJA iskreno zahvaljujeva sodelavcem Avtomatike-Pržan ter sindikalni podružnici za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno "pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Sinova Jože in Andrej ZAHVALA Ob bridki izgubi najinega očeta FRANCA TRAVNA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v obratu ERO mali strugami in obratu Števci v kranjski tovarni za izraze sožalja in denarno pomoč. * Hčerki Rezka Šenk in Regina Krivec ZAHVALA Ob kruti resnici, da smo izgubili po težki bolezni našega ljubljenega očeta in moža FRANCA ROBEŽNIKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v obratu »orodjarne« Elektromeha-nika Kranj za darovani venec in izraze sožalja, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Francelj z mamo in sestrama ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Zl* Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — 1,'rejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec, Odgovorni urednik: -Janez Šile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka I, telefon 22-221, int. 2:i:i:i — lisk in klišeji: »Čl» Gorenjski tisk« Kranj prevodnikov Trbovlje v višini 3.883.342,05 na Združeno podjetje ISKRA Kranj. — Poslovnemu odboru ZP je bil predložen predlog firm in imen organizacij združenega dela ISKRE, kar naj služi kot pripomoček za razpravo o samoupravnem sporazumevanju. — PO ZP naroča organizacijam ZP ISKRA, ki so v zamudi s sestavljanjem srednjeročnega načrta RR tlejavnosti za obdobje 1973—1976, da potrebne podatke dostavijo pro-gramsko-tehničnemu področju ZP najkasneje do 15. oktobra 1973. — PO ZP imenuje za sekretarja RR sklada Vladimira Ileršiča, strokovnega sodelavca v programsko-tehničnem področju ZP. IZ SKLEPOV 1. IZREDNEGA ZASEDANJA ZAČASNE SKUPŠČINE TOZD IEZE (20. 9. 1973) Izredna skupščina TOZD IEZE je med drugim razpravljala o problematiki TOZD Elektroliti, Mokronog in s tem v zvezi sprejela naslednje sklepe: Pristopi se k realizaciji srednjeročnega programa razvoja v TOZD Elektroliti Mokronog in tej organizaciji zagotovi lastno udeležbo iz doseženega ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1973, ki je potrebna za najetje kredita iz rezervnega sklada SR Slovenije in pri Ljubljanski banki. Obvezna udeležba za najetje omenjenega kredita znaša cca 2.000.000,00 din. Strokovne službe IEZE se zadolžuje, da takoj po odločitvi članov delovne skupnosti TOZD Elektroliti. Mokronog, da ostanejo v sestavu IEZE, prično z delom na izpolnjevanju in konkretizaciji obstoječega elaborata, ki ga je treba predložiti banki, da bi se moglo koristiti za TOZD Elektroliti Mokronog rezervirana finančna sredstva v rezervnem skladu SR Slovenije in najeti ustrezen kredit pri Ljubljanski banki. TOZD Elektroliti Mokronog se zadolžuje, da v sodelovanju z občinskimi dejavniki in branžno organizacijo takoj pristopi k reševanju organizacijskih in kadrovskih problemov. Predvsem je potrebno, da se pristopi k pridobivanju dodatnega števila novih kadrov, potrebnih za povečan obseg proizvodnje in za uvajanje sodobne tehnologije dela. Že s prehodom na dvoizmensko delo bi bilo mogoče doseči povečan obseg proizvodnje, k čemur je treba takoj pristopiti. Tovarno kondenzatorjev v Semiču vabimo, da svojo pripravljenost, da finančno in strokovno pomaga pri razreševanju problema TOZD Elektroliti Mokronog manifestira in realizira skozi ustavne določbe in samoupravne akte z. dogovorom o medsebojnem sodelovanju na osnovi združevanja dela jn sredstev skladno s konceptom ZP ISKRA o ustanavljanju branžnih organizacij. To bi bilo naše prvo obojestransko konkretno prizadevanje in nadaljnji korak k realizaciji branžnega koncepta ZP ISKRA, ki mu je prav združitev tovarne Elementov in tovarne Avtomatika dala prve zasnove in rezultate. Skupščina TOZD IEZE je soglasna, da zastavljeni koncept ustanovitve branžne organizacije in njenega razvoja v duhu ustavnih dopolnil in tako kot je postavljen v samoupravnem sporazumu in srednjeročnem programu, zasluži vso podporo družbeno političnih dejavnikov v ZP ISKRA in izven nje. Te ocene in ta sklep je dan na voljo članom delovne skupnosti TOZD Elektroliti Mokronog, da na osnovi njega z vso pravico odloča o svojih problemih in sprejme zase in v duhu ustavnih dopolnil ustrezno samoupravno odločitev. Ta sklep velja od dneva sprejetja in je treba z njim takoj seznaniti vse člane delovne skupnosti IEZE, še posebej pa člane delovne skupnosti TOZD Elektroliti Mokronog. Uporaba brezkon-taktnih relejev v letalstvu Iz revije Glasnik RV i PVO, vol 29(1973) maj-—junij, avtor Ivica "Kubanec, povzemamo zanimivo informacijo o brezkontaktnih relejnih sistemih, ki jih je izdelal LSKRA-ZZA. V članku so podani osnovni principi logičnih operacij in sheme delovanja brezkontaktnih sistemov za regulacijo in upravljanje. Logične operacije so lahko izdelane z elektromagnetnimi releji ali pa z brezkontaktnimi releji, ki so sestavljeni iz tranzistorjev, feritov. Avtor članka navaja konkretno brezkon- Na predvečer uspele proslave tridesetletnice partizanskih radio-delavnic 99d v Starih žagah, so se v domu na Mirni gori na svoje tradicionalno vsakoletno srečanje sešli prvoborci Iskre. Od povabljenih gostov se je to pot njihovega zbora udeležil tudi narodni heroj Stane Semič-Daki. Pred kratkim so se sestali v tovarni »Avtoelektrika« v Novi Gorici člani uredniškega odbora glasila Iskra, predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in vodstva novogoriške tovarne, katerih tema pogovora je bil predvsem koncept in boljše sodelovanje v osrednjem glasilu Iskra. V uvodnem delu je glavni urednik glasila Iskra nakazal delo uredniškega odbora, orisal način dobrega sodelovanja nekaterih Iskrinih organizacij ter nanizal nekaj predlogov za boljši kontakt. Predvsem je poudaril, da je treba zavreči objavljanje »zgodovine«, temveč o važnejših zadevah kolektiv informirati hitro, točno in razumljivo. V ta namen lahko odlično služi tednik Iskra. Predstavniki novogoriške Iskre so povedali, da res pogrešajo v osrednjem glasilu prispevke, ki bi obravnavali delo, probleme in uspehe kolektiva, in sicer predvsem zato, ker so orientirani na svoje glasilo, ki izhaja vsak drugi mesec in, ker pri odhodu v pokoj sedanjega informatorja zaenkrat še nimajo človeka, ki bi se predvsem ukvarjal z novinarstvom oz. informiranjem. Dejali so tudi, da je izhajanje njihovega glasila dokaj problematično in drago, na drugi strani pa dobivajo osrednje glasilo Iskra, ki se ga premalo poslužujejo, čeprav izhaja tedensko. Zanimalo jih je, če bi se lahko močneje angažirali v tem glasilu. Če je to možno, so dejali, bi morda svoje interno glasilo opustili, strogo interne zadeve pa bi kolektivu posredovali kar prek ciklostiranih obvestil oz. tako kot že delajo nekatere Iskrine tovarne. Glavni urednik glasila Iskra je dejal, da ni nobenih ovir za večje in tekoče informiranje v glasilu Iskra, ki lahko vsak teden sproti obvešča ne samo kolektiv v Novi Gorici, pač pa vse člane ZP. Ravno v tem, da ■kolektivi čimbolj in vsestransko sodelujejo v glasilu združenega podjetja, bi močneje čutili skupno vez velike Iskrine družine. Elektromotor j i Nova gradnja V Železnikih so imeli že leta problem z avtomati za štancanje. Le-te so imeli kar v proizvodnih prostorih in celo poleg montaže. Lahko si predstavljate, kakšen hrup je delala 120-tonska stiskalnica, poleg nje pa je delalo okrog dvesto ljudi. Zato so se odločili zgraditi posebno montažno halo. Imela bo tisoč kvadratnih metrov površine, ki bo služila za omenjene stiskalnice, ena tretjina pa za skladišče dinamopločevine. Izpopolnili bodo tudi tehnologijo. Uveden bo tekoči trak za odpadke pri štancanju, ki bo sproti odnašal izmet v kontejner. Precej se bo prihranilo na času. Bager je še na delu. Do zime bodo imeli novo stavbo pod streho, naslednje leto pa upajo, da bo proizvodnja v njej s polno paro. V novi hali bo vgrajena tudi tehtnica za kontrolo nabave in izdelanega materiala iz skladišča. Zmogljivost tehtnice bo 3 tone. K. F. taktni relejni sistem v avio-kontrol-ni napravi AIM tip LFB-2 in v mar-ker sprejemniku tip 75R4. Obe napravi sta bili izdelani \ ZZA. Brez-kontaktni releji in sistemi, ki so se razvili predvsem v računski tehniki, se danes s pridom uporabljajo tudi v avioniki. V članku je posebno poudarjeno, da je domača industrija (ISKRA-ZZA) uporabila brezkontaktne sisteme in z uporabo ostale sodobne tehnologije, kot so večslojna tiskana vezja in integrirana tehnika, uspela razviti in proizvesti sodobne elektronske naprave za letalstvo. V prihodnjih številkah glasila ISKRA bo prikazana celotna dejavnost Zavoda na področju razvoja avionike. L. V. Letošnje srečanje Iskrinih prvoborcev v prijetnem planinskem domu na Mirni gori nad Semičem, je minilo v znamenju pravcatega delovnega vzdušja, saj so udeleženci in gostje pretehtali vsa aktualna dogajanja, zlasti pa se pogovorili o deležu Iskre in njenih borcev pri hitri rasti podjetja, za kar Iskri prav Vse kaže, da je bil pogovor v Novi Gorici korak k boljšemu, hitrejšemu in cenejšemu informiranju kolektiva v novogoriški tovarni, pa tudi ZP. Bil je obetaven sestanek, zato obstaja upanje, da bodo nakazane misli kmalu našle močan odmev v Iskrinem glasilu. ABC Že več kot deset let hodimo planinci Iskre v naše in tuje gore. Pa vendar je eden najlepših in množičnih izletov na naš Triglav tudi tokrat uspel. V soboto 15. 9. 1973 smo se navsezgodaj odpeljali v Mojstrano, kjer smo se domenili, da spremenimo prvotno ruto, ki bi nas vodila čez dolino Kot. Avtobus ne bi mogel po cesti, ker je preozka. Zato nas je šofer peljal v dolino Vrata. Po kratkem počitku in v najlepšem vremenu smo se odpravili po Tominškovi poti proti Staničevi koči. Skupina 11 korajžnih pa na sedlo Luknja in čez Plemenice in Škrbino na vrh Triglava. Popoldne se je z neba malo vlilo, pa nič hudega, bili smo že vsi pod ljubeznivo streho Staničeve koče, kjer smo tudi prespali in se krepko odpočili. Imeli smo srečo, kajti kočo so počasi že zapirali za letno sezono, pa so zaradi nas počakali še en dan. gotovo gre tudi družbeno priznanje. Le-tega doslej podjetje ni dobilo, razen seveda v svoji poslovni afirmaciji doma in v svetu, kjer si na osnovi kvalitetne proizvodnje in sodobnega proizvodnega programa vse bolj utrjuje svoje pozicije. Na srečanju prvoborcev se je porodila, znova in nadvse odločna zahteva, naj bi cesto med Podturnom in Semičem, nekdanjo cesto, imenovano »partizanski vlak«, čim-prej asfaltirali in s tem dali priznanje tako življu ob njej, kakor slavnim dnem partizanskega boja in dela partizanskih radiodelavnic v Starih žagah. Takšno pobudo, ali bolje zahtevo, je podal v svojem otvoritvenem govoru na proslavi v Starih žagah tudi predsednik komisije ZB ZP Iskra, Franc Križnar s tem, naj bi to cesto imenovali partizansko cesto. Kot vsako leto, tako so udeleženci letošnjega srečanja prvoborcev Iskre, v spomin prejeli knjige Staneta Semiča-Dakija, v katerih podrobno opisuje svoja partizanska doživetja. Knjige je avtor in gost srečanja obogatil s svojim .lastnoročnim podpisom. Prvoborci so v domu na Mirni gori spet preživeli prijeten tovariški večer, žal pa ugotovili hkrati, da ni bilo vseh, ki naj bi se ob takšni priložnosti odzvali povabilu. Naslednji dan smo se spet razdelili v dve grupi. Prva na Rjavino in Urbanovo špico in Begunski vrh, ostali pa čez Rž na Kredarico, kjer smo se popoldne dobili vsi skupaj in odšli proti Vodnikovi koči. Oskrbnica Angelca — kdo je ne pozna — nam je skuhala okusno enolončnico. Po dobrem kosilu, ki je vsem šel v slast, in hladnem pivu, smo se počasi odpravili proti Rudnemu polju. Pot je zelo zanimiva, saj pelje čez planino Tosc, mimo Konjšce na Pokljuko. To so že stare in opuščene planine, pa vendar zelo lepe. Pri kasarni smo malo počakali in počasi odšli. Kmalu smo srečali naš avtobus, ki nas je naložil in odpeljal proti domu. S tem izletom že tudi končujemo bogato sezono izletov v tem letu in upamo, da bo druga sezona še bolj uspešna. Škoda je le, da je vedno več interesentov, ki bi radi šli, pa je število prijav omejeno. SJ Iskra-Avtoelektrika Nova Gorica Obetaven razgovor Ponovno vabimo vse žene in dekleta, zaposlene v kranjski Iskri, ki ljubijo petje in bi želele aktivno sodelovati v Iskrinem ženskem pevskem zboru. x V programu bodo predvsem ljudske, prigodne in umetne pesmi. Prijave sprejema Anica Hribar (TEA) tel. 2827. ZP ISKRA KRANJ — Strokovne službe Programsko-tehnično področje IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA ZA DELO V PROGRAMSKO TEHNIČNEM PODROČJU Razglašamo prosto delovno mesto REFERENT ZA INTEGRACIJE Delo zahteva širše poznavanje slovenske in jugoslovanske elektro industrije, sposobnost komuniciranja, organizacijske sposobnosti, sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami. Poleg tega sodeluje pri pripravah za vključevanje novih organizacij v ZP Iskra in pripravi potrebne dokumentacije ter zasleduje realizacije integracij. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je diplomiran inženir elektrotehnike ali strojništva — da aktivno obvlada en svetovni jezik — da ima nekaj let prakse. Delovno mesto je v Ljubljani. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je 3420 din, k temu znesku pa se prišteva še osebna ocena delavca in dodatek na delovno dobo. Stanovanja ni. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite Organiza-cijsko-kadrovskemu področju, Ljubljana-, Trg prekomorskih brigad 1/VI, v roku 15 dni po objavi. Tudi letos smo obiskali Triglav