Leto XIX., It. 3
V	organlxacljl Jo moi, kolikor moti — toliko pravica.
UredniitTO ln sprava: Ljubljana, poStni predal 290.
Dopial morajo biti frankira-■i ln podpisani ter oprem-tjaal ■ Štampiljko dotiCma organizacije.
Rokopisi se ne vrata jo. Ček. ratsn 13.562
Izhaja 10. bi 25. dne v me*
STROKOVNI ČASOPIS.
Stane posamezna itevilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po cenika. Telefon Itev. 3478.
Akcija strokovno organiziranega delavstva v Jugoslaviji je pokazala, da delavstvo ne spi.
Iz Slovenije je 120 podružnic svobodnih strokovnih organizacij poslalo resolucije o gospodarski krizi in brezposelnosti, o delavskem zavarovanju, za znižanje stanovanjskih najemnin, za volitve v „Delavske zbornice44 in za obrtni zakon.
Resolucije (priobčili smo jih tudi v „Delavcu št. 2), so bile poslane: Predsedniku vlade, ministru za soc. politiko in narodno zdravje, ministru trgovine, banski upravi, Delavski zbornici in URSSJ.
Glave kvišku, proletarci!
V mesecu februarju se vršijo volitve v krajevne skupščine vseh Bratovskih skladnic v Sloveniji. — Pri tej priliki gre organizirano delavstvo, včlanjeno v Zvezi Rudarjev Jugoslavije, popolnoma samostojno v volitve. — Če je kdaj bil težek položaj v vseh panogah rudarskega socialnega zavarovanja, je to sedaj tak slučaj. Radi tega se tudi organizacija, katere članstvo se bori za svoje zastopstvo v instituciji, globoko zaveda velevažnega pomena teh volitev.
Zato glejte, rudarji, da bo zmaga popolna!
Mirko Kus-Nikolajev:
Socialno praznoverje.
Praznoverje?
In to še celo socialno praznoverje? In danes, v 20. stoletju? Nemogoča stvar!
A vendar je tako.
V	vsakem1 človeku so še sledovi praznoverja. Dobil jih je v družbi, od zibelke sem. In v kolikor je človek bolj izobražen, čimbolj se mu umstveno obzorje širi, tem lažje obračuna s praznoverjem. Ne mislim tu samo na tista majhna praznoverja, ki se tako pogosto javljajo med nami. Ne mislim samo na mačke, na sove, na levo nogo, na sanje, na vse tiste takozvane slučajnosti, ki igrajo vlogo* v razpoloženju neizobraženega človeka.
Je tudi praznoverje širših razme-rov, ki se ga človek težko otrese. Nekoč je bilo praznoverje — verovanje, vera. — Človek ni razumel jav-ljenj okrog sebe, ni poznal pogojev, pod katerimi nastajajo in ni mogel obseči njih notranjega smdsla. Bil je nasproti tem javljen j cm brez moči.
Napredek splošne kulture je vedno bolj črtal ta praznoverja in utrjeval smisel pojavov in dogodkov, ki so bili poprej človeku nerazumljivi. Nerazumevanje in strah sta bila prva vzroka človeškega verovanja. Slab, obkrožen z vsemi mogočimi silami, ki jim ni poznal razlage, je človek iskal zavetja pri silah, ki jih je smatral za izvennaravne in ki so jih ustvarili njegovi možgani in domišljija. Te nadnaravne sile bi ga naj čuvale pred udarci življenja in mu zasigurale njegov obstoj. V tem od-nošaju človeka in »višjih sil« so nastale nekake stalne oblike mišljenja, katere je še danes težko izločiti iz duhovnega življenja človekovega. Človek se je naučil, da te odnošaje k »višjim silam« ohranja in da v njih najde opravičilo za okvir, v katerem sc giblje on in njegovo življenje.
»Božja volja« je bila tolmač za vse nezgode, ki so zadevale človeka v življenju. On se temu trpljenju ni protivil, prepričan, da je brez moči in da v svojem življenju nič ne pomeni. Tako si je človek ohranil v sebi vso tisto težko praznoverje, ki je oviralo močnejši razmah posameznika in celih narodov.
Kdo naj se briga za nezaposlene?
Kdo naj se briga za nezaposlene? Na to vprašanje je sicer jako kratek in točen odgovor: Za nezaposlene bi se morala brigati splošnost, tista splošnost, ki je odgovorna za gospodarstvo, ki vodi gospodarsko in socialno politiko človeške družbe. To je logični odgovor na gornje vprašanje.
Ni pa tako danes na tem božjem svetu, človeške družbe ne vodi splošnost, ne ljudje, ki bi imeli zmisel za splošni interes.
Vendar stroji n,so krivi nezaposlenosti. Tehnični napredek je potreben in nujen, toda ta tehnični napredek bi moral olajšati delo delavcu, omogočiti celotni človeški družbi prijetneje življenje in zdravje ter nuditi potrebni čas za razvedrilo, odpočitek in izobrazbo. Z vsakim tehničnim napredkom bi moralo tudi delavstvo imeti boljše življenje. .
Ni resnica, d'a bi bile glavni vzrok politične razmere, vojni dolgovi, efijaltsko nezaupanje med posameznimi državami. Ta položaj kapitalizem le izrablja, da poslab-
šuje položaj delovnih slojev, ter ga obenem tolaži s tisoči receptov, kako naj se ozdravi gospodarstvo in odpravi nezaposlenost. Dovolj je, če konstatiramo, da se mednarodni kapitalizem doslej ni lotil resno niti enega problema, razen, kako bo izžel zadnji dolg iz tega ali onega naroda. Na splošnost, na splošni interes človeštva pa sploh ne misli.
Iz vsega tega sledi, da je gospodarska politika na krivi poti in najmanj, kar smemo zahtevati že danes, je zadostno zavarovanje nezaposlenih.
To je krivica, to je greh nad človeštvom. Laž je. da gospodarstvo ne bi preneslo teh socialnih bremen.
Nekaj Številk
Ljubljanski občinski svet je imel pred kratkim sejo, na kateri je razpravljal o občinskem proračunu.
V	poročilu in debatah o proračunu se je razpravljalo seveda o raznih davkih in dokladah, tako tudi o dragih stanovanjih in stanarini. Iz teh razprav posnemamo naslednje številke o najemninah v starih ljubljanskih hišah, ki so znašale leta:
1925	.	.	.	22,985.000	Din
1929	.	.	.	36,057.000	Din
1930	.	.	.	41,000.000	Din
1931	...	48,000.000 Din
Še v zadnjem letu, ko se je že pričela propaganda za znižanje najemnin, so se podražila stanovanja v starih hišah za 7,000.000 dinarjev.
V	šestih1 letih so torej hišni posestniki zvišali v celoti najemnino v starih hišah za celih 25 milijonov dinarjev, to je na vsakega prebivalca Ljubljane pride po petih letih okoli 420 Din več stanovanjske najemnine kakor pred letom 1925.
Hišni posestniki trdijo, da imajo ogromne davke, popravila, bančne obresti in druge stroške. Predvsem moramo poudariti, da pri starih hišah, ki so ohranile predvojno vrednost, oziroma so danes še več vredne, teh stroškov ni tako mnogo. Znašajo morda v celoti dva do tri odstotke in že to je mnogo.
Gospodarski svet.
Pred imenovanjem gospodarskega sveta. Delavci dobe pet zastopnikov.
Minister za trgovino in industrijo je predložil v sredo narodni skupšči-
Od dobička, ki ga imajo kapitalisti ob dobrih in boljših konjunkturah, naj plačujejo v obliki davkov tribut v ta namen in država, ki mora predstavljati vse prebivalstvo posameznih političnih enot, je vsaka dolžna skrbeti za to, da velik del državljanov ne trpi pomanjkanja v škodo zdravja — in če hočete naroda — ter ne hira in poginja po cestah in brlogih.
Rešitev tega vprašanja je nujna. Danes imamo veliko gospodarsko krizo. Ob tehničnih izpopolnitvah produkcije in ob današnjem gospodarskem duhu pa utegnemo imeti še krize, hujše krize, če se splošnost ne spametuje.
in stanarina.
Iz navedenega poročila pa vidimo, da so se dokladna bremena in davki znižali.
Od sto kron se je plačalo leta: 1914	...	47 kron
1923	... 69 kron
Od 100 dinarjev leta:
1926	... Din 51.—
1932 . . . Din 35.50 Iz teh številk je razvidno, da so te davščine še nižje, kakor so bile leta 1914 ter da hišnim gospodarjem ostane od najemnin domala dve tretjini stanovanjske najemnine, od-števši manjše izdatke za popravila in eventualne manjše obresti, tako da v Ljubljani uživajo hišni posestniki, ki jih ni štiritisoč, nad 20 milijonov dinarjev hišne rente.
2e samo iz teh podatkov je jasno razvidno, da je stanovanjska najemnina oderuško visoka. Vemo sicer, da so se vršile s hišami špekulacije, da je verižništvo s hišami cvetelo, toda nemoralno je, da mora ljubljansko uradništvo in delavstvo nositi stroške in krvaveti v prid špekulativnemu oderuštvu. Verižništvo s stanovanjskimi hišami bi se bilo moralo že prej preprečiti.
Hišni posestniki kot taki nimajo torej prav nobene pravice zagovarjati svojo dosedanjo oderuško politiko.
ni v Beogradu načrt zakona o ustanovitvi gospodarskega sveta in njega nalogah. Gospodarski svet, ki bo štel 60 članov, bo dajal strokovna mnenja o vseh vprašanjih gospodarskega * in socialnega razvoja ter
njega ustanovitev popolnoma odgovarja današnjim razmeram v državi. Narodna skupščina in senat bosta ta gospodarski svet vpraševala za strokovno mnenje, recimo v davčnih, gospodarskih, socialnopolitičnih, carinskih itd. vprašanjih. Gospodarski svet, dasi je le posvetovalen organ, bo imel pravico pbdajati svoja mnenja tudi inicijativno.
Da bomo mogli prav presojati pomen gospodarskega sveta, moramo poznati tudi njega sestavo.
Kakor srno že rekli, bo gospodarski svet štel 60 članov in toliko namestnikov. Člane gospodarskega sveta bo imenoval predsednik vlade po zaslišanju ministrskega sveta. V gospodarskem svetu bo po tem zakonskem načrtu 24 zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, 16 za trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankar-stvo in rudarstvo, 5 članov bo imenovanih iz vrst delavcev in nameščencev. Ostalih 15 članov pa bo imenoval predsednik vlade iz vrst javnih inteligentov (inženerjev, zdravnikov, časnikarjev itd.).
Gospodarski svet se bo sestajal redno vsako leto dne 1. oktobra; izredne seje pa bodo sklicane na poziv vlade ali pa, če bo to sklenil izvršni odbor gospodarskega sveta, ter bo vlada sklepu pritrdila.
Velika zmaga svobodnih strokovnih organizacij pri volitvah obratnih zaupnikov.
Pri volitvah obratnih zaupnikov, ki so se vršile meseca januarja, so bili v vseh večjih obratih Maribora in okolice izvoljeni samo obratni zaupniki svobodnih strokovnih organizacij, ker ni bilo vložene nobene proti -kandidatne liste.
Skupno je bilo izvoljenih 76 obratnih zaupnikov ter ravno toliko namestnikov, in sicer v naslednjih obratih:
1. Tekstilna tvornica Hutter in dr. 6 obratnih zaupnikov.
2. Tekstilna tvornica Hutter in dr. 5 obratnih zaupnikov.
3. Mestno avtobusno podjetje 3.
4. Mestni stavbeni urad 5.
5. Mestno elektriško podjetje 3.
6. Mestna plinarna 3.
7. Mestni pogrebni zavod 1.
8. Paromlin Rosenberg 2.
9. Tovarna usnja Freund 5.
10. Pivovarna Union 2.
11. Tekstilna tovarna Zelenka et Co. 4.
12. Tekstilna tovarna Doctor in drug 12.
13. Tekstilna tovarna Braun 6.
14. Predilnica Ehrlich 3.
15. »Kovina«, Tezno 5.
16. Tovarna za dušik, Ruše 6.
17. Tovarna lepenke, Sladki vrh 6.
18. Granitolom Ress in drug. Hudi kot 5.	1
19. Granitolom Lenarčič, Brezno 4.
Skupno 76 obratnih zaupnikov.
Volilni rezultat obratnih zaupnikov je zopet nov dokaz, da so svobodne strokovne organizacije dobro zasidrane v številnih tovarnah in da uživajo vsesplošno zaupanje delavstva.
Naloga novo izvoljenih obratnih zaupnikov, med katerimi se nahaja veliko število že dolgoletnih izkušenih zaupnikov, bo, da bodo posvetili vse svoje zmožnosti v prid zaščite delavskih interesov. V tem stremljenju pa jih bo tudi podpiralo vse organizirano delavstvo svobodnih strokovnih organizacij.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Plenarna seja S. M. R. J.
Soglasno sklepom seje Izvršnega odbora od 24. januarja 1932 se vrši
II.	plenarna seja našega saveza 23. in 24. aprila 1932 v Beogradu v prostorih Delavske zbornice, Nemanjina ulica št. 28. Razpravljala bo o sledečem:
1. O organizacijskih problemih našega Saveza;
2. kooptiranje članov v Centralno upravo.
Člani plenuma se poživljajo, da bodo v petek zvečer, 22. aprila 1932, v Beogradu, da se lahko začne z delom 23. aprila. Na sejo imajo priti tudi člani nadzornega odbora.
Izvršni odbor S. M. R. J.
*
Izključen iz članstva.
Po sklepu seje Izvršnega odbora
S.	M. R. J. z dne 27. januarja 1932 je izključen iz članstva Alfonz Strop-n i k, ki je bil član v podružnici Moste. Poneveril je večje zneske iz »Delavskega fonda« v tovarni »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani, o čemer se vse članstvo obvešča.
Centralna uprava S. M. R. J.
Pozor podružnice in članstvo SMRJ.
Savez opozarja vse svoje podružnice in članstvo, da so pravila Saveza AL R. J. gotova. Podružnice in članstvo naj kupijo pravila, da bo vsak tako poznal, kakšne pravice in dolžnosti ima kot organiziran kovinar. Pri vpisu v članstvo si mora vsak kupiti tudi pravila. Pravila stanejo 3 Din in se dobe pri vsaki podružnici S. M. R. J.
Podružnice naj takoj javijo, koliko izvodov pravil se jim naj pošli e. Obračunavala se bodo z mesečnimi obračuni.
Centralna uprava S. M. R. J.
RUDARJI.
V nedeljo, dne 24. januarja t. L, se je vršila v Zagorju plenarna seja Zveze rudarjev Jugoslavije, na kateri se je podalo letno poročilo uprave. Seji je prisostvoval kot zastopnik Delavske zbornice s. M. Cobal.
Po poročilu uprave, blagajnika in revizije se je prešlo k splošni debati o poročilu uprave, katere končni rezultat je bila soglasna ugotovitev, da je Zveza v pretečenem letu, čeprav je bilo to eno najtežjih za rudarsko delavstvo, vendar1 zelo lepo napredovala, nakar se je izrekla upravi zaupnica.
V pogledu bodočih akcij za obrambo delavskih pravic in razširjenje organizacije so bila sprejeta pooblastila, katera omogočajo upravi čimvečjo možnost inicijativnosti.
Pri tretji točki dnevnega reda »Položaj rudarskega delavstva« je podal sodr. J. Arh izčrpno poročilo o položaju naše rudarske industrije in
Pravilnik
o	organizaciji, sredstvih In poslovanju fonda za podpiranje nezaposlenih rudarskih in topllniških delavcev, bivših polnopravnih članov Bratlnske blagajne v kraljevini Jugoslaviji.
Označeni pravilnik, kojega je minister za šume in rudnike izdal s svojim odlokom z dne 16. januarja 1932, RBr. 726, je bil razglašen v Službenih Novinali z dne 29. januarja 1932, Br. 21 -IX in je postal s tem dnem veljaven.
Upravni organi tega fonda so:
Centralni odbor v Beogradu, glavne bratovske skladnice v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu tei krajevne bratovske skladnice pri posameznih rudnikih oziroma topilnicah.
Podpore nezaposlenim rudarskim in to-Pilniškim delavcem, bivšim polnopravnim članom bratovskih skladnic podeljujejo glavne bra'ovske skladnice ali neposredno ali pa preko krajevnih bratovskih skladnic svojega okoliša. One posredujejo tudi sporazumno z drugimi bratovskimi skladnicami in javnimi borzami dela zaposlenje brezposelnim.
Brezposelni rudarski in topilniški delavci, bivši polnopravni člani bratovskih blagajn naj se obračajo torej za podpore oziroma posredovanje zaposlenja na krajevne bratovske skladnice, katerih polnopravni člani so bili pred izstopom iz dela.
Bivši manjpravni člani bratovskih skladnic, to so oni, ki so bili zavarovani le za slučaj bolezni in nezgode, dobivajo brezposelno podporo od javnih borz dela.
s tem v zvezi o položaju rudarskega delavstva v državi. K temu poročilu so posegli v debato razni sodrugi, nakar je bila soglasno sprejeta predložena spomenica in katera je bila tudi takoj odposlana predsedstvu kr. vlade v Beogradu, in se glasi:
Spomenica Predsedstvu kr. vlade
Beograd.
Sprejeta ob priliki redne plenarne seje Zveze rudarjev Jugoslavije, vršeče se dne 24. jan. 1932 v Zagorju ob Savi, k tretji točki dnevnega reda »Položaj rudarskega delavstva«.
Plenarna seja ZRJ ugotavlja v pogledu stanja naše rudarske industrije in s tein v zvezi položaja rudarskega delavstva v državi sledeče:
Naša rudarska industrija zahteva, z ozirom na geološke in tehnične prilike, višjo uporabo fizične delovne sile. Na drugi strani pa zopet slabej-ša kvaliteta premoga samega in mednarodne trgovske pogodbe naše države omogočajo čim dalje večji uvoz inozemskega premoga, kateri izpodriva domačega na lastnem trgu. Poleg tega pa še pride v poštev vedno manjša uporaba v lastni industriji, vsled splošne gospodarske stagnacije.
Ta tri zgoraj navedena dejstva so v glavnem vzrok:
1. da se od našega rudarskega delavstva zahteva ne samo večja fizična storitev, da mora premnogokrat vsled tehnične zaostalosti obratov in ozkosrčnosti podjetnikov delati ob najneugodnejših delovnih prilikah, kar zdravstvene razmere prizadetega delavstva ogroža do skrajnosti.
2. Da manjvrednost premoga in pa inozemska konkurenca silitja rudarske podjetnike, da vedno hujše pritiskajo na znižavanje produkcijskih stroškov, v glavnem v breme delavskih plač.
3. Da se vsled splošne gospodarske krize, katero občuti tudi ostala industrija in železnice, zmanjšuje uporaba premoga; temu nasproti pa vedno večja storitev posameznega delavca povzroča kopičenje produkcije, kar ima za posledice velike redukcije delavstva in praznovanje šihtov. To vse pa zopet ogroža zdravje in gospodarski obstoj rudarskega delavstva do skrajnosti.
Vsled zgoraj navedenega predlagamo:
a) da se z zakonom uredi minimalne plače rudarjev, tako da bodo zadoščale za zadostno preživljanje rudarja in njegove družine;
b) da se čimprej uzakoni pravilnik o Bratovskih skladnicah' v skladu z interesi zavarovancev in obenem izvede zavarovanje rudarjev zoper brezposelnost;
c) da se v novi rudarski zakon vnesejo določbe, katere jamčijo za
Sredstva fonda sestoje iz prispevkov vseh pri bratovskih skladnicah zavarovanih delavcev po 1^ Din na 1000 Din bruto zaslužka in enakega prispevka rudarskih in to-pilniških podjetij, kakor je bilo to odrejeno z naredbo ministra za šume in rudnike z dne 30. marca 1931, RBr. 4766. Razen tega se stekajo v ta fond eventuelne podpore države, banovin, občin, delavskih zbornic in drugih korporacij, ustanov in oseb.
Prispevki delavstva in podjetnikov za brezposelni fond se pobirajo skupno s prispevki v bratovsko blagajno.
Podpore iz brezposelnega fonda za rudarje more dobivati vsaki za delo sposobni rudarski in topilniški delavec pod sledečimi pogoji:
1. da je najmanj 20 let star in naš državljan ali državljan države, koja v pogledu podpor za slučaj nezaposlenosti izenačuje naše državljane s svojimi (n. pr. Nemška). Če naša država sklene s kako drugo državo posebno konvencijo za enake slučaje, veljajo v tem pogledu pogoji te konvencije;
2. da je bil pred nezaposlenostjo naj-manje nepretrgoma 6 mesecev polnopravni član bratovske blagajne in da ima najmanj tri leta skupnega uračunljivega polnopravnega članstva pri bratovski skladnici;
3. da je najmanj 5 dni prijavljen kot nezaposlen in da ni odklonil ponudenega mu posla;
4. da je brez posla nepretrgoma 7 dni in da nima niti on, niti kak član njegove rodbine nikakih drugih dohodkov, dovoljnih za minimalno izdrževanje.
Pri odpustu sprejeta odpravnina za zakonito odrejen odpovedni rok se smatra kot zaposlenje za čas tega roka.
točno upoštevanje določb zakona o zaščiti delavcev, predvsem 8 urni delavnik z vračunanjem vhoda in izhoda. Da se vnesejo tudi določbe, katere bodo vsebovale izpopolnitev ru-darsko-varstvenih predpisov, odgovarjajoče sodobnim tehničnim in delovnim prilikam, v zaščito zdravja in življenja rudarskega delavstva;
d) da se z zakonom ugotovi pravilnemu človeškemu preživljanju odgovarjajoč eksistenčni minimum, kateri naj bo potem osnova za pravilno odmero davka:
e) da se prepove vsako čezurno delo in dvojna zaposlitev, razen v slučaju potrebe, kakor to predvideva zakon;
f) da se svoboda združevanja delavstva v svobodnih strokovnih organizacijah v svrho obrambe gospodar-sko-socijalnih interesov v smislu obstoječih zakonov sprovede v celi državi ;
g) da se uredi mednarodne trgovske pogodbe in regulira potrebo uporabe premoga v državi, tako da bo predvsem prišla v poštev domača produkcija in bo s tem dana možnost večje zaposlitve domačega delavstva.
V	Zagorju, dne 24. jan. 1932.
Zveza rudarjev Jugoslavije
Zagorje ob Savi.
Vabilo
na rednf občni zbor Z. R. J., podružnice Trbovlje, ki se vrši dne 14. febr.
1932	ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadhjega občnega zbora.
2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in poročilo centralne blagajne.
3. Poročilo revizije.
4. Volitev novega odbora.
5. Organizacija.
6. Raznoterosti.
Sveta proletarska dolžnost za vsakega strok, organiziranega člana je, da se občnega zbora od prvega do zadnjega vsak udeleži. Odbor.
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem od Drobilnika 11. in Žičnice Neža—Plesko—Retje za darovani venec na krsto ponesrečenega moža, ter darovano podporo v znesku Din 125.—.
Marija Eberlinc, Trbovlje I.
Grozeča redukcija plač po državnih
rudnikih deloma odstranjena.
Kakor smo že poročali, so se dne
11.	januarja t. 1. vršili razgovori med zastopniki državnih rudnikov in rudarskimi zaupniki glede regulacije mezd, kakor so zahtevali zastopniki državnih rudnikov. Samo po sebi je bilo razumljivo, da rudarski zastopniki niso bili v stanu pristati na kakšno znižanje prejemkov, zato sta se tudi obe delegaciji razšli brez vsake odločitve, samo s sklepom, da se obojestranske zahteve predložijo ministrstvu za šume in rude in ostalim odločilnim činiteljem.
Podpore fonda za brezposelne rudarje
so:
1. denarne dnevne podpore.
2. denarne potne podpore,
3. izredne denarne podpore,
4. podpore v naravi.
Denarne dnevne podpore se dajejo naj-dalje 6 tednpv v teku 1 koledarskega leta in znašajo: za delavca ali delavko do 10 Din, za ženo in vsako nepreskrbljeno dete do 3 Din, a skupno največ do 18 Din dnevno. Denarne dnevne podpore se dajejo skupaj za 6 dni za nazaj.
Denarne potne podpore se dajejo, če je verjetno, da dobi delavec posla v kraju, kamor je namenjen, ali da mu je potreben povratek domov iz zdravstvenih ozirov ali da se vrača k rodbini, koja se hoče za njega dalje brigati. Potne podpore se dajejo tekom 1 koledarskega leta največ dvakrat in znašajo karte lil. razreda za potovanje po državnih železnicah ali brodovih (ta olajšava pa ne sme v nobenem slučaju biti večja kot 200 Din) in denarne dnevne podpore naj-dalje za 4 dni.
Dovoljenja za potovanja za polovično ceno izdajajo v smislu odredb pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev z dne
4.	avgusta 1931, St. Br. 37.380, javne borze dela, njih podružnice in ekspoziture, zunaj sedežev teh pa občinski uradi.
Izredna denarna podpora se mora dati le dvakrat na leto v slučaju skrajne sile. Ta pomoč more doseči letno največ 150 Din za delavca ali delavko in do 30 Din za ženo in vsako nepreskrbljeno dete, a največ do skupnega letnega zneska 150 Din.
Pomoči v naravi se dajejo, kjer je to mogoče ali umestno, v obliki brezplačnega
VIII. DELAVSKI PROSVETNI VEČER priredita ljubljanska »Svoboda« in »Zarja« v soboto, dne 24. februarja 1932, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice.
Nastopili bodo solisti: sopran, tenor, bariton, violina, klarinet, duet na flauto, delavsko pevsko društvo »Cankar« in pa govorilni zbor ljubljanskega delavskega odra s Kozar-jevo: Mi minerji. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o proletarski kulturi. Božič bo recitiral delavsko pesem. »Zarja« bo zaigrala koncertne komade.
Sarajevska rudarska delegacija je na svoji seji, preden se je razšla, sklenila, da se odpošlje v Beograd rudarska deputacija z nalogo, da na najvišjih merodajnih mestih obrazloži, v kakšnem stanju1 se v resnici nahaja rudarsko delavstvo pri državnih rudnikih.
Dne 25. januarja se je v Beogradu zbrala omenjena delegacija, katero so tudi izpopolnjevali 3 delegati iz Dravske banovine kot zastopniki približno 1000 rudarjev, zaposlenih v državnih rudnikih v Dravski banovini.
Na prvi delegacijski konferenci se je izdelal točen načrt intervencij, katere se morajo izvršiti.
Delegacije so potem izvršile intervencije pri generalnem direktorju državnih rudnikov g. Belančiču, pri ministru za šume in rude g. Šibeniku in pri ministrskem predsedniku g. Petru Zivkoviču.
Povsod so se vzele razne pritožbe, poročila in prošnje na znanje in se je obljubilo, da se bodo upoštevale. Predložile so se tudi tozadevne resolucije.
Načelnik II. rudarske skupine se je oglasil tudi pri ministrstvu saobra-čaja s prošnjo, da se pogajanja za oddajo premoga za državne železnice s T. P. I). čimprej izvedejo in zaključijo, da ne bodo vsled tega trpeli rudarji, kakor prejšnje leto. Gospod prometni minister je obljubil, da se bodo pogajanja pravočasno zaključila
Sedanje načelstvo II. skupine Rudarske zadruge je proti takšnim temnim in zahrbtnim namenom rudarskih poslodavcev in meščanskih časopisov najodločneje nastopilo in pri-najvišjih državnih instancah zahtevalo, da se to zlo enkrat za vselej odpravi.
Pred odhodom rudarske delegacije iz Beograda se je slišal glas od merodajne strani, da ostane pri državnih rudnikih do 1. aprila t. 1. pri starem.
Vsem rudarskim delavcem se pa da na znanje, da je bilo treba velikega napora preden so se odmaknili najtemnejši oblaki nad njihovimi glavami, ostali oblaki se pa lahko vsak čas stemnijo in prinesejo pogubo rudarskemu delavstvu, če ne bo pravočasno spoznalo nevarnosti ter sc rešilo pod sigurno zavetje razredne strokovne rudarske organizacije.
prenočevališča ali hrane kot popoln ali delen nadomestek za denarno pomoč.
Če je rudarski ali topilniški delavec v enem koledarskem letu, torej v času od januarja do decembra dotičnega leta, izčrpal eno vrsto pomoči, more dobiti isto vrsto pomoči šele v sledečem koledarskem letu. Ena vrsta pomoči je neodvisna od druge, ob izračunavanju koliko podpore je že izčrpal član, se ne more vpoštevati razne vrste podpore.
Denarne dnevne pomoči ne more prejemati oni rudarski in topilniški delavec, tudi če zadovoljuje prej navedenim pogojem, ki je po svoji krivdi odpuščen, ali ki je zapustil posel svojevoljno, ki prejema hranarino v slučaju bolezni, ali delavka, ki prejema porodno pomoč, dalje oni, ki je stopil v štra.ik ali ki je izprt, slednjič oni, ki je prevarno izkoristil ali dokazano skušal izkoristiti katerokoli vrsto pomoči.
S temi navedbami so pojasnjena vsem aktivnim članom bratovskih skladnic in vsem brezposelnim rudarskim in topilniškim delavcem glavna določila zgoraj označenega pravilnika. Natančnejša pojasnila zamorejo dobiti posamezniki pri odborih krajevnih bratovskih skladnic, kojih člani so še ali so bili. V lastnem interesu se pozivajo vsi, ki se smatrajo upravičenim do podpore iz brezposelnega fonda za rudarje, da se obračajo v tem pogledu direktno na krajevne bratovske skladnice, kojih člani so naposled bili in koje bodo njih prošnje po potrebi predložile dalje glavni bratovski skladnici. Vsako tozadevno nadlegovanje posameznih uradov bi bilo brezuspešno in bi rešitev prošenj le zategnilo.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Upravni odbor Delavske zbornice ima svojo sejo v Mariboru. V četrtek, dne 11. februarja, popoldne se vrši seja upravnega odbora Delavske zbornice v novi palači v Mariboru. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Vršila se bo tudi revizijska seja. Seja se vrši v novi sejni sobi Delavske zbornice v Sodni ulici.
Ruše.
Solidarnost organiziranega delavstva.
Tovarna za dušik d. d. v Rušah je odpustila 86 delavcev radi pomanjkanja dela. Organizirano delavstvo v Splošni delavski zvezi pa je tem odpuščenim delavcem omogočilo, da so zopet prišli do kruha, in sicer na ta način, da so sklenili, naj se jim znižajo delovne ure, da lahko tovarna obdrži še do 31. marca 1932 odpuščeno delavstvo.
Pogodba, ki jo je sklenilo delavstvo s tovarno glede tega, obsega sledeče točke:
1. Izrečena odpoved 86 delavcem z dne 31. 1. 1932 se preuredi na ta način, da velja izstop teh delavcev šele 31. marca 1932.
2. Ako bi se delovna možnost v tovarni zboljšala, se bodo že izrečene odpovedi deloma ukinile.
3. Svetuje se pa vsem odpovedanim delavcem, da si preskrbijo delo izven tovarne, ker izgledi podjetja niso taki, da bi tovarna lahko v doglednem času zaposlila dosedanje število delavstva
4. Odpoved z. 'one e v, od’ katerih služita oba v tovarni, ostane v.veljavi z dne 31. jan. 1932, toda s pripombo, da ima pri dvojnem zaslužku zapustiti delo v prvi vrsti žena, ali po sporazuma.
5. Da se omogoči delo tudi odpuščenim delavcem, so se delavci sporazumeli v tem, da se skrajša delovni čas, da se na ta način omogoči delo tudi odpuščenim delavcem.
6. To sc zgodi na ta način, da se po potrebi ali skrajša delovni čas dneva, ali pa se uvedejo nedelovni dnevi. Toda to skrajšanje se sme izvršiti samo v toliko, da doseže vsak delavec na teden najmanj 30 ur dela.
7. Da se izvede to sporazumno skrajšanje delovnega časa kakor mogoče pravično, se bodo pri vsakem delavcu polmesečno ugotovile delovne ure. Onemu, kateri je te povprečne delovne ure prekoračil, se bodo te ure pisale na prihodnjo polovico meseca.
8. Delo nad normalnih 8 ur se ne bo izvršilo. Samo v izrednih slučajih se bo ta normalni delovni čas prekoračil, toda v principu ostane, da se vsako čezurno delo za čas tega izrednega stanja opusti.
9. Delavski zaupniki prosijo, da se za čas tega izrednega stanja primerno zniža stanarina za delavska stanovanja.
10. Zgoraj omenjena omejitev delovnega časa velja tudi za vse zaposleno pomožno osobje, kakor nočne čuvaje, šoferje itd., v kolikor je to mogoče iznesti.
11. Radi želj delavskih zaupnikov glede posameznih oseb, ki jim je bilo odpovedano, in drugih s tem zvezanih zadev, se sklene sporazum, da se iznesejo te zadeve v sporazum z S- tehničnim ravnateljem Maderjem.
t2. Radi akordnega dela se bodo delavski zaupniki še sporazumeli ter svoje želje izrazili gosp. tehn. ravna-telju.
13.	la sporazum stopi v veljavo z dne 1- februarja 1932 in preneha veljavnost istega z dne 31. marca 1932.
Podpisali so ta sporazum delavski zaupniki, zastopnik Delavske zbornice in podjetje.
Točka 5. sporazuma se je izvedla tako, da se je uvedel skrajšani delovni čas na ta način, da Praznujejo pon-deljck, soboto in nedeljo, izvzemši obrate, v katerih se dela na pet izmen.
Kranj.
Veliko zborovanje Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju.
V	sredo, dne 27. februarja, se je vršil sijajno obiskan shod delavstva v Kranju. Nabito polna je bila dvorana v hotelu Nova
Pošta v Kranju. Predsednik podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju, sodr. Kerč, je pozdravil nad 500 navzočih delavcev in otvoril zborovanje.
Tajnik saveza, sodr. Jakomin, je nato v izbranem referatu obrazložil sedanjo krizo, nje vzroke in posledice zavoženega kapitalističnega gospodarstva, katere se hoče prevaliti vse na ramena delovnega ljudstva. Delavstvo proti tem nakanam ogorčeno protestira in zahteva, da se za omiljenje tega stanja od merodajnih činiteljev vse podvza-me.
Govornik je v svojem govoru omenil pretirano visoke stanovanjske najemnine in da je treba najemnine maksimirati. Dalje se je bavil z bolniškim zavarovanjem, za katerega so se prispevki povišali, dajatve zavarovancem pa občutno znižale.
Ne bomo navajali celega govora, rečemo le, da je delavstvo spontano protestiralo in je proti tem nevzdržnim razmeram oril po dvorani val upravičenega ogorčenja. Tajnik podružnice, sodr. Pravst, je zatem prečita! resolucije o zahtevah delavstva z ozirom na krizo in brezposelnost, o previsokih najemninah stanovanj, radi poslabšanja v delavskem zavarovanju in o zahtevi po volitvah v Delavske zbornice. Vse resolucije so bile sprejete z navdušenjem in spontano voljo delavstva v Kranju. ,
Za tem se je razpravljalo) na zborovanju o volitvah delavskih obrabnih zaupnikov. Po nekaterih tovarnah so se volitve že izvršile, so pa tudi tovarne, in to inozemskih lastnikov, ki se volitvam zaupnikov upirajo na vse mogoče načine. Med te spada zlasti Jugobruna. Delavstvo pa je svoje zaupnike vkljub temu izvolijo, pa naj je to tovarni prav ali ne. O tem in o razmerah v tej tovarni bomo še pisali!
Predsednik je zatem s pozivom na solidarnost opozoril še na potrebo strokovne organizacije, ter zaključil lepo uspelo zborovanje. Delavstvu Pa kličemo: vsi v strokovno organizacijo Splošne delavske zveze Jugoslavije.
Delavstvo in članstvo naših organizacij v Kranju
obveščamo, da sta se podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju in podružnica Svobode preselili v svoj lokal v hotel Nova Pošta v Kranju. (Dvorana v I. nadstropju.)
Uradne ure so Qb nedeljah od 9. do 12. V dvorani se bodo vršili v bodoče vsi sestanki, zborovanja in seje, prav tako pa bodo tu pevske in dramatične vaje. Delavstvo in članstvo se poziva, da se v novih lokalih zbira. Pristopajte v naše organizacije! V slogi je moč, kolikor moči toliko pravice!
Vabilo na redni letni občni zbor Splošne delavske zveze Jugoslavije, podružnica Kranj,
ki se vrši v nedeljo, dne 21. februarja 1932, ob pol 10. uri dopoldne v društvenem lokalu hotela Nova Pošta, dvorana v I. nadstropju, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) nadzorstva.
2. Poročilo oblastnega tajništva SDZJ za Dravsko banovino.
3. Volitev novega odbora in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Pozivamo vse članstvo in one, ki žele pristopiti v naše vrste, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže.
Predsednik:	Tajnik:
Franc Kerč, I. r. Anton Pravst, 1. r.
Celje.
V	nedeljo, dne 24. januarja, je delavstvo kemične tovarne in občinskih podjetij v Celju napolnilo dvorano Delavske zbornice do zadnjega kotička.
Splošna delavska zveza Jug. je sklicala to zborovanje z namenom, da se priključi protestni akciji Strokovne komisije v pogledu krize in brezposelnosti, proti visokim najemninam, proti poslabšanju v delavskem zavarovanju in za izvedbo volitev v Delavske zbornice; drugič pa radi tega, da se po-krene akcija za organiziranje delavcev, zaposlenih v mestnih podjetjih celjske občine, in izvolitev obratnih delavskih zaupnikov.
Predsedoval je sodr. Oset; tajnik saveza, sodr. Jakomin, pa je v izbranem govoru obrazložil težnje delavstva in nujno potrebo po strokovni organizaciji.
Delavstvo je soglasno in navdušeno sprejelo prečitane resolucije in sklenilo, da se strokovno organizira.
Izvršile so se vse priprave za izvedbo volitev obratnih zaupnikov.
Občni zbor podružnice kem. del. v Hrastniku.
Dne	18.	januarja	se je vršil pri	nas
občni zbor naše strokovne organizacije Splošne del. zveze Jug., kakor tudi izvolitev obratnih zaupnikov za tekoče leto, s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo podružnice.	2.	Volitev	novega odbora.	3.
Raznoterosti. Občni zbor je otvoril najstarejši član sodr. Oberčkal s poročilom podružnice	o delovanju	v preteklem letu,	kakor tudi	o	pomenu	občnega zbora. Nato
je prevzel besedo oblastni tajnik sodr. Jakomin, ki je v enournem govoru temeljito razložil vzroke sedanje gospodarske krize, položaj delavstva in delovanje delavskih strokovnih organizacij. Nadalje je priporočal delavcem, da ostanejo vsi stalni v svoji organizaciji, da ne bomo kakor valovi na morju, ki enkrat padajo, drugič pa zopet rastejo, ker le v skupni in stalni ter močni organizaciji se lahko ubranimo vsem viharjem. Govor sodr. Jakomina so vzeli vsi navzoči delavci, ki so bili v zelo obilnem številu zbrani na občnem zboru, z odobravanjem na znanje.
Oglasila 'sta se še sodr. Bajtel in sodr. Kellner iz steklarne in poročala o položaju v drugih državah, o delovanju in o pome-I nu delavskih obratnih zaupnikov in končno
I	pozivala vse kemične delavce, da se str-
nejo v krog svoje organizacije in naj si vzamejo za vzgled svoje tovariše steklarske delavce, ki so vkljub današnji obupajoči steklarski krizi zvesti svoji močni strokovni organizaciji. Poročal je o položaju steklarskih delavcev, kakor tudi o njihovi anketi, ki se je vršila med podjetjem in zastopniki delavstva v Beogradu.
Nato se je prešlo k volitvam novega odbora.
Po krajši debati so bili izvoljeni sledeči sodrugi:
Oberčkal Ivan, predsednik; Kragl Josip, tajnik; Peterlin Ivan, blagajnik. Namestniki: Lipičnik Franc, Zupanck Anton, Pirc Jožef. Odbor: Paulič Jožef, Hoferle Alojz, Drnovšek Jožef.
Pri raznoterostih se po daljši debati sklene, da se napravijo pri podjetju potrebni koraki za reducirane delavce, med katerimi so tudi družinski očetje. O položaju v naši tovarni se je poročalo, da val današnje gospodarske krize tudi nam ni prizanesel. 2e pred letom dni je prišlo zaradi omejitve obrata do večje redukcije, posebno sezonskih delavcev. Ostalim pa so se znižale njihove skromne plače za 10 odst. Letos pa vsa ta »sredstva« še niso zadostovala, in se je moralo zaradi še večje omejitve obratovanja uvesti pri profesio-nistih 5 dnevni delovni teden. Tako se sedaj ob sobotah praznuje. Bilo je več pro-fesionistov odpuščenih, a se jim na intervencijo obratnih zaupnikov in tajnika Del. zbornice šteje odpust kot začasni dopust, ter se jih takoj, kakor hitro bo več dela, sprejme v delo. Pri zaključitvi občnega zbora se je apeliralo na delavstvo, da se vsi do zadnjega organiziramo, da borijo pri drugem občnem zboru lahko s ponosom gledali na svojo močno strokovno organizacijo. Naj ne bo nikogar, ki bi stal izven nje. Ker le takrat bomo zmožni zahtevati večje pravice, kakor tudi zboljšati naš celokupni delavski položaj!
Zahvala.
Prisrčna hvala sodrugom kemične tovarne, kakor tudi mojim sodelavcem in sodelavkam tobačne tovarne, kateri so mi ob izgubi mojega tragično preminulega moža priskočili na pomoč z denarno podporo. Enako hvala vsem za izraženo sožalje in spremstvo dragega pokojnika na poslednji poti.
Ljubljana, 28. I. 1932.
Marija Šlamberger.
Redukcija mezd v tekstilni tovarni Doctor in drug. Vodstvo tekstilne tovarne Doctor in drug v Mariboru je te dni sporočilo delavstvu, ki je zaposleno v sukarni (Spullerei), da se bodo 18. t. m. znižale mezde za 10—15 odstotkov. Tvrdka Doctor in drug, ki zaposluje čez 900 delavcev, je last inozemca g. dr. Zuckerja, ki se je baš sedaj mudil več tednov v Mariboru. Delavstvo je radovedno, kdo je odredil to redukcijo plač, ali je to bil dr. Zucker sam, ali je vodstvo tovarne storilo to na lastno pest. Naš list se je že večkrat bavil s plačami tekstilnega delavstva v naši državi, ki so skrajno nizke, medtem ko tovarnarji, po večini inozemski kapitalisti, odnašajo iz države ogromne dohodke, ki jih donašajo tovarne. Vsa boljša mesta v tekstilnih tovarnah so zasedena po inozemcih, takozvani-mi strokovnjaki, a domače delavstvo je zaposleno na najslabših mestih, za kar dobiva naravnost sramotno majhne plače, katere se jim pa hoče sedaj še reducirati. Prizadeto vodstvo bo to svoje postopanje bržčas skušalo opravičiti z gospodarsko krizo, kakor delajo to tudi drugi tovarnarji. Znano pa je, da obratujejo tekstilne tovarne v polnem obsegu, ker baš tekstilna stroka uživa visoko carinsko zaščito. 2e dosedaj je moralo delavstvo trpeti pomanjkanje, ker je pač izdalo skoraj dve tretjini plače samo za najemnino stanovanj. Kako pa se naj preživlja v bodoče, če se bodo že itak mizerne plače še od 10 do 15 odstotkov znižale?
V	teku zadnjih par mesecev so nekatere delavke in delavci zahtevali od tvrdke izplačilo nadurnega zaslužka, kar pa bržčas lastniku tovarne in njegovemu vodstvu ni všeč. Zaradi zahteve po izplačilu nadur se zlasti razburja tudi neki tkalski mojster P., ki podrejenemu delavstvu večkrat predba-civa, ako naj bo to njemu v zahvalo, ker je dovolil opravljanje nadur in da so delavci itak več zaslužili, četudi so bili plačani samo z normalno mezdo. Prepričani smo, da se bo tudi ta tkalski mojster v slučaju, če ga tvrdka odpusti, prav rad poslužil zakonite možnosti ter zahteval od tvrdke izplačilo nadurnega zaslužka. Delavstvo si je dolžne nadure moralo pošteno zaslužiti, zato ni dolžno nikomur zahvale; tudi se ni nadurno delo vršilo iz usmiljenja do delavstva, temveč radi dobička, katerega je imelo pri tem podjetje. Delavstvo v tekstilnih tovarnah pa se naj zaveda, da bo le združeno v svoji borbeni strokovni organizaciji zamoglo uspešno braniti svoje pravice.
ŽIVILCI.
Volitve obratnih zaupnikov.
Pivovarji v Ljubljani so imeli dne 27. jan. v Šiški redni občni zbor ter volitve obratnih zaupnikov. Izmed vseh poročil je najbolj zanimivo poročilo tajnika s. Rihter-šiča, ki je za leto 1931 poročal o delovanju podružnice naslednje:
Leto 1931 je bilo za nas eno najslabših, kar se jih mi spominjamo, v zadnjem času pa nam je prineslo izpremembe, ki se jih v početku leta niti malo nismo nddejali.
Mahoma je nastala splošna kriza, ki se
o	njej veliko govori in jo občuti v prvi vrsti seveda delavstvo. Prav v našem jedru podružnice smo občutili, da se razmere iz-preminjajo in prvo, kar je za nas najvažnejše, je to, da to leto nismo dosegli običajnih sezonskih doklad, kakor smo jih vsako leto. Vzrok temu je gospodarska kriza, ker se je produciralo manj, kakor druga leta. Čeravno je bilo manj delavcev, se je morala ta
Nabirajte Hane za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak Han 4 lepe knjige.
kriza zvaliti tudi na ramena delavcev, ker je podjetje pri tej zmanjšani produkciji računalo tudi že na manjši dobiček in ni hotelo sploh nič slišati o dokladah.
Pa to še ni bilo dovolj. Da podjetje normalno ali vsaj delno dobi povračilo za slabo kupčijo, sc je poslužilo še praznovanja in pa redukcij. Organizacija je v tem pogledu v vseh primerih storila, kolikor je pač mogla storiti.
Naletela je pa večinoma na gluha ušesa podjetnikov, ki imajo današnjo krizo za ščit v borbi proti delavstvu in njegovim potrebam.
Poglejmo, kaj pa mi sami in naša organizacija?! Ali se tudi kaj zavedamo krize? Zavedamo se je, ampak samo toliko v nazaj, v kolikor smo jo občutili. Da pa nas zna še doleteti z raznimi redukcijami, pa kakor se vidi, se zelo malo zavedamo. Dokaz temu so zadnji obračuni, ki izkazujejo, da je postalo članstvo malomarno napram organizaciji in da zaostaja pri plačevanju prispevkov. Nekateri že več mesecev niso plačali. Odbor z obratnimi zaupniki je Imel pretečeno leto 8 rednih in 3 izredne seje. Članskih sestankov je bilo 4.
Sodrugi, zavedajte se današnjih časov, ki nam obetajo prinesti še marsikatero razočaranje. Edina rešitev je v močni in složni organizaciji.
Izvoljen je bil, ko je bil staremu odboru podan absolutory, sledeči novi odbor:
Predsednik Židan Mihael; podpredsednik Dimc Franc; tajnik Luka Rihtaršič; blagajnik Farčnik Franc; odborniki: Arko Jože, Žvokelj Ivan, Kleindienst Tomaž, Korošec Ivan, Bučar Frančiška; kontrola: Šinigoj Jože in Žlebnik Egidij.
Za obratne zaupnike so bili izvoljeni sodrugi: Zidan Mihael, Farčnik Franc, Gošper-šič Gabrijel, Omejc Franc, Ločnikar Franc, Sevšek Marija.
Konferenca o ujedinjenju živilskih delavcev Jugoslavije.
V	smislu zaključka V. rednega kongresa Internacionalne unije živilskih delavcev, ki je bil v Pragi dne 22. do 25. junija 1931, je izvedla eksekutiva internacijonale akcijo za ujedinjenje razcepljenega razrednega živilskega pokreta v naši državi.
Po že preje storjenih korakih Unije se je končno na njen poziv dne 24. januarja 1932 sestala v Zagrebu konferenca, na kateri so bili prisotni predstavniki živilskega pokreta Jugoslavije s sediščem v Zagrebu in Unije saveza radnika životnih namirnica Jugoslavije s sediščem v Beogradu, ter predstavnik URSSJ v Beogradu.
Po vsestranskem razmotrivanju, v katerem so se ocenili predlogi ene in druge strani, se je formirala komisija, ki je na predlog prisotnega tajnika Internacij onalne Unije živilskih delavcev, sodruga Schieffer-steina, sklenila sporazum in predložila plenumu konference, da se formira:
Kartel organizacije živilskih delavcev Jugoslavije s sledečim temeljem:
1. Kartel se stvori od strani Unije saveza radnika životnih namirnica Jug. s sedežem v Beogradu in Savezom živežarskih' radnika Jug. s sediščem v Zagrebu.
2. Uprava kartela sestoji iz 5 članov:
1	predsednika, 2 podpredsednikov in 2 pri-sednikov. Predsednika kartela odreja državna sindikalna centrala (URSSJ) s sediščem v Beogradu, ostale 4 člane odrejujeta po polovici oba saveza.
3. Seje uprave kartela se vršijo, v kolikor važni razlogi ne bi drugače primorali, izmenoma v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
4. Za plačanje stroškov kartela bodo sa-vezi slednjemu plačevali prinose, ki se bodo ugotovili letno po potrebi. Kartel pa prevzame na sebe sledeče stroške:
a) stroške sej uprave;
b) prispevke dtžavni centrali (sindikalni) ;
c) prispevke Internacijonalni Uniji živilskih delavcev (IUI);
d) stroške delegacij na seje državne sindikalne centrale in kongrese Internacijo-nalne Unije živilskih delavcev.
5. Delegate za kongrese državne sindikalne centrale in Internacijonalne Unije živ. del. odrejuje uprava kartela, pri čemur se bo pazilo, da bo zastopstvo med obema sa-vezoma enakomerno.
6. Naloge kartela: Uprava kartela ima izvršiti sledeče naloge:
a) odrejuje kategorije profesij, katere savezi živilcev smejo organizirati;
b) omejuje teritorijelni delokrog za pristojnost obeh organizacij;
c) likvidira sekcije, katerili sedeži se nahajajo na področju, ki ne pripada dotične-mu savezu in prevedba istih članov v pristojni savez;
d) izdelava pravil in pravilnika za edinstven savez, ki se upostavi;
e) priprave za skupen kongres, katerega naloga bo, da zaključi končno ujedinjenje savezov v edinstven savez;
f) vodstvo skupnih akcij: proti nočnemu delu, vodstvo pokreta, ki izhaja' iz okvira poedinih organizacijam dodeljenih okrožij in vodstvo akcij skupnih interesov, ki se v času osnutka kartela niso mogle predpostaviti.
7. Do upostavitve edinstvenega saveza zastopa uprava kartela savezov napram državni sindikalni centrali URSSJ in napram Internacijonalni Uniji živilskih delavcev.
Zaključek o početku delovanja kartela.
Zastopniki savezov, ki so prisotni na konferenci od 24. jan., izjavljajo, da so pripravljeni pri svojih centralnih upravah za
potrditev preje označenih smernic posredovati. Potrudili se bodo, da se preddelo za kartel izvrši tako, da bi se kartel že 1. marca 1932 mogel sestati ter započeti s svojim delovanjem.
Pričakovati je, da se bo s tem naš živilski pokret v Jugoslaviji okrepil ter zato želimo čimprejšnjega uspeha.
OBLAČILNI DELAVCI.
Dne 13. jan. t. 1. je premilimi naš s. Alojzij Kokalj, krojaški pomočnik. Podlegel je zavratni bolezni tuberkulozi, kateri so oblačilni delavci jako podvrženi. Rajni sodrug je bil od
1.	1904 pa do svoje smrti neprenehoma član svoje bojevne strokovne organizacije. Zapustil je poleg soproge še 8 žalujočih otrok, od teh 3 še nepreskrbljene. Strokovni tovariši so ga v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Čast spominu Alojzija Kokalja, preostali družini pa,naše sožalje!
Stavka krojaških pomočnikov oficirske zadruge v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu. Oficirska zadruga v Beogradu, katera ima svoje podružnice v večjih mestih Jugoslavije, je že lansko leto hotela znižati plače svojim pomočnikom. Vendar pa se ji to ni posrečilo vsled velike sezije, katera je takrat vladala in pa vsled enodušnega odpora vseh krojaških pomočnikov. Letos v januarju pa je svojo zahtevo po znižanju plač zopet ponovila in sicer zahteva 20% znižanje plač. Pomočniki na znižanje plač ne morejo pristati, ker so iste že itak skrajno nizke, in je poleg tega sezijai samo 7 mesecev. Nadaljnjih 5 mesecev pa so brez dela in tudi brez zaslužka.
MONOPOLCI.
Shod tobačnega delavstva.
Monopolska uprava je dala vsem svojim podjetjem nalog, da reducirajo oziroma vpokoje starejše delavstvo. Vodstvo tobačne tovarne v Ljubljani je pozvalo delavstvo, da se imajo priglasiti vsi delavci in delavke, ki imajo 35 let službene dobe in ki so 60 let stari, ter izjaviti, da gredo v pokoj.
Tobačno delavstvo, organizacija monopolskih delavcev in delavk v Ljubljani, je sklicalo 27. januarja t. 1. velik protestni shod. Vršil se je v dvorani Delavske zbornice, ki je bila natlačeno polna. Delavstvo je prihajalo na shod v celih procesijah. Ljubljana že dolgo ni imela takega delavskega shoda.
Poročal je sodrug Kopač, ki je z odločnimi besedami naslikal krivice, ki se gode tobačnemu delavstvu.
Delavstvo nima nič proti temu, da se vpokoje tisti, ki nimajo pravice na polno pokojnino in tisti, ki že več ne morejo delati. Ali mora se jim dati primerna pokojnina. Tako, kakor je sedaj ta pokojnina, ni mogoče živeti. Z dokladami vred znaša, oziroma bi morala znašati 270 do 320 Din. Ali v tej višini še niti sedaj pokojnine vsi ne prejemajo, ker se zavlačuje z izplačili. Nekako v avgustu je bilo priznano, da se pokojnine zvišajo do te višine, a jih še do danes vsem ne izplačujejo. Kakih 40—50 vpokojencev prejema zvišano pokojnino, a ostala večina, nad 700 vpokojencev, pa še ne prejema pokojnine v tej višini. Pismeno je yse narejeno, a le denarja noče nikdo poslati.
Ako se delavstvu ne da primerna pokojnina, noče v pokoj. Vse svoje moči je desetletja dalo tovarni, sedaj pa naj gre z beraško pokojnino na cesto? Pred vojno je bila najvišja pokojnina 80 kron. Če se to pomnoži s sedanjo priznano valuto, t. j. z 11 Din, znaša to 880 Din. Taka pokojnina se naj določi, pa bodo v delu izgarani delavci radi šli v pokoj.
Sezonski delavci, to so tisti, ki delajo že dve in več let, celo že 7 let, pa tudi trpe vsled zmanjšane produkcije. Prej je obratovalo za
cigarete 14—16 strojev. Sedaj pa dela samo 8 strojev. Ostali pa stoje. Vsled tega je od 1. februarja 1932 nastala redukcija delovnega časa. Dela se samo 5 dni v tednu. Vsi tisti, ki imajo pravico na plačani dopust, se jim vzame na vsak teden, 1 dan, in to skozi 6 tednov. Ti bodo dobili na ta način plačanih 6 dni v tednu, delali pa bodo samo 5 dni. Vendar se jim dopust na tak način pokvari. Posebno tistim1, ki imajo pravico na daljši dopust od 6 dni. Ti morajo tekom 8 mesecev ves dopust izrabiti in ga vzeti, t. j. ne priti delat. Delavec potrebuje dopust poleti, a ne pozimi in ne tako, kakor mu hoče diktirati uprava tovarne.
Delavstvo je ogorčeno protestiralo proti temu in zahtevalo, da se mu dopusti ne smejo vzeti.
V	soboto, dne 30. januarja t. 1., so se vršile volitve delavskih zaupnikov. Imeli smo dve listi: »Združeno listo« in »nevtralno listo«. Prva je dobila 417 glasov in 9 delavskih zaupnikov, druga pa 341 glasov in 7 zaupnikov.
Tobačno delavstvo se bo moralo pač dobro organizirati v svobodni strokovni organizaciji monopolskih radnika, če bo hotelo izboljšati svoj položaj. Ena tovarna — ena strokovna organizacija, ini to svobodna, res delavska strokovna organizacija.
SAVEZ STAVBINSKIH DELAVCEV.
IV. kongres Saveza stavbinskih delavcev Jugoslavije se bo vršil 27. in 28. marca 1932 ob 8. uri dopoldne v sindikalni dvorani Delavske zbornico v Beogradu.
Dnevni red:
1. Otvoritev kongresa in volitev verifikacijskega odbora, ki do volitve stalnega predsedništva vodi kongres in ki istočasno šteje glasove in je overovatelj kongresnega zapisnika.
2. Izvolitev treh oseb, ki sestavijo stalni dnevni red.
3. Poročilo o delu uprave: a) tajnika, b) blagajnika, c) nadzornega odbora.
4. Sprememba in izpopolnitev saveznega pravilnika.
5. Položaj stavbinskih delavcev.
6. Tarifna politika.
7. Odveza staremu odboru in izvolitev novega.
8. Raznoterosti.
Kongres je sklican s sklepom seje centrale od 28. jan. 1932 in na podlagi čl. 17. saveznih pravil.
Uprava
Saveza stavb, delav. Jugoslavije.
BRIVCI.
Občni zbor brivskih in lasuljar-skih delavcev in delavk v Ljubljani
se je vršil 5. februarja t. 1. v posvetovalnici Delavske zbornice.
Navzočih je bilo lepo število članov in članic. Podpredsednik s. Iv-čevič je otvoril občni zbor in poročal o delovanju organizacije. Zahteva po nedeljskem počitku še vedno ni rešena. Merodajni faktorji se sklicujejo na nov obrtni zakon,, ki bo, ko stopi v mesecu marcu v veljavo, zahteval nove odredbe o zapiranju in odpiranju lokalov. Takrat se bo tudi rešila zadeva o nedeljskem počitku brivskih pomočnikov in pomočnic. Ta zahteva je za brivsko obrt zelo važna in pomembna. Ker če bodo brivnice v nedeljo odprte, nastane med brivskimi pomočniki še večja brezposelnost. Kajti stranke, ki prihajajo v soboto, bodo izostale in prihajale nekatere že v soboto, druge pa v nedeljo. Tako ne bodo brivci čutili potrebe držati več pomočnikov, nego bodo na soboto in nedeljo deljeno delo- opravljali z zmanjšanim številom' pomočnikov in pomočnic.
Strokovnega tečaja letos društvo ni priredilo, ker ga namerava prirediti Zbornica za TOI. Društvo
je stopilo v stik s sorodnimi organizacijami v drugih krajih države, da bodo tako člani deležni medsebojne podpore in se bo ustvarila močna organizacija.
Tajniško poročilo je podal tajnik s. Burger. Društvo se je v kratkem lepo razvilo. Šteje sicer še samo 71 članov, vendar je v enem letu tak uspeh lep.
Blagajniško poročilo je pokaza-
lo,	da je bilo dohodkov do konca decembra Din 3980.—. Delile so se tudi podpore brezposelnim. Na predlog nadzornega odbora je bil soglasno sprejet absolutorij.
Zastopnik Strokovne komisije s. Vuk je pozdravil občni zbor v imenu organiziranega delavstva ter govoril o pomenu organizacije. Treba bo skrbeti, da se v vseh mestih1 in industrijskih krajih organizira brivsko delavstvo in ustanovi podružnice. V Ljubljani pa naj postane oblastni odbor, ki bo skrbel za celo Slovenijo in zvezal stike z drugimi banovinami in s centralo URSSJ.
Sledile so volitve in so bili izvoljeni v odbor sledeči ss.: M. Ivčevič, Falkner, V. Majhn, V. Burger, Ha- < bicht, St. Novakova in Fr. Kiš. V nadzorni odbor pa Pirc, Podržajeva in Mihič.
RogaSka Slatina.
V	Rogaški Slatini in okolici je delavstvo sila raztepeno. Uprava zdravilišča zaposluje preko 150 moških in žensk. Premogo-kop pri Sv. Križu zaposluje le 4 rudarje, drugi so doma vsled krize. Steklarna Sv. Križ pa od 19. sept. 1931 ne obratuje, zaposlenih pa je bilo preko 150 ljudi. Stanje zdraviliškega delavstva je mizerno, imajo skrajšan delovni čas, in ,to 6 ur na dan, zaslužek se suče od Din 2.— do Din 5.— na uro, oče treh otrok zasJuži na dan Din 18.—, od tega pa še odpade odtegljaj za OUZD in davek, ostane mu ‘torej za vsakega člana družine reci in beri Din 2.—. Torej če nima ničesar svojega, se mora preživeti za Din
2.— na dan, dočim ima krušna prodajalka Din 1000— mesečno. Povejte mi, ali ni to krivica? Ali pa se je ljudje tudi zavedajo? Leta 1928 in 1929 je tu obstojala strokovna organizacija Zveza živilskih delavcev, katera je štela 50 članov. Po odpustu enega obratnega zaupnika se je pa razbila, ako-ravno je on po intervenciji Del. zbornice bil zopet v delo sprejet. Delavci so izgubili zaupanje v moč organizacije in so jo zapustili. Organizirala pa se je na pritisk nekih oseb Krščanska zveza, katero je pa kljub vsej zaščiti kmalu vzela megla. Da se pa delavstvo ne zave in ne odloči obnoviti svojo Zvezo živilcev Jugoslavije, je vzrok v tem, ker se sodrugi, ki imajo vsaj malo smisla za organizacijo, boje. Drugič pa zato, ker je večina delavcev, kateri imajo svoje bajte, zadovoljna, ako zasluži vsaj po Din 10,— na dan, da ima le za davek in sol, drugo bo pa že kako in če je treba še tako nategniti. Ti delavci še niso prišli do spoznanja, da je edina rešitev v močni živilski organizaciji in da edino močna strokovna organizacija lahko pomaga proti tem krivicam. Izvolili smo tudi svoje obratne zaupnike, 6 po številu, sedaj pa zidamo vse svoje nade na te obratne zaupnike, kateri bi morali delati čudeže. Kaj je obratni zaupnik brez močne strokovne organizacije? On ima samo posredovalno pravico med delom in kapitalom. Reducirali so nam plačo za 15%, to pa zato, ker je dosedaj uprava zdravilišča plačevala vse prispevke za OUZD, sedaj pa moramo plačevati polovico sami. Prej so oženjeni dobivali Din 50.—, samci pa Din 20.— za stanovanje. Sedaj pa oženjeni Din 30.—, samci pa Din 10.—. Stanovanjske razmere so zelo sijajne. Nek brezposelni, oče dveh otrok, je moral plačevati, in to vsak mesec naprej, za malo podstrešno sobo Din 180.—. Kje je tu socialni čut? Po tem vidite, kako krasno mi živimo. Pri rudniku je ista pesem. Organizacija rudarjev je bila in je ni več. Samo 4 rudarji še delajo in pričakujejo boljših časov. Glavno kar je, je steklarna, tam je podružnica SDZJ, ki šteje 50 članov, »Svoboda« 30, Cankarjeva družba 40 članov. Za ves ta napredek pa gre zasluga mladim steklarjem, kateri neumorno delujejo. Marsikatero vabilo so sprejeli, da bi presedlali v drugi tabor, ali oni se zavedajo, da so delavci in da spadajo edino v delavske vrste. Njih naloga bo, da bodo razširjali tudi našo »Del. Politiko«. Vsak zaveden delavec naj bo naročnik delavskega časopisa. Steklarje je zadela tudi kriza in jih potegnila v svoj vrtinec. So že 5 mesecev brez posla. Vso podporo so že izčrpali. Sedaj čakajo, ako jim bo Banska uprava, oz. ministrstvo za socijalno politiko naklonilo kako podporo, za katero so zaprosili. Obljubljeno podporo od strani občine Zdravilišča Rog. Slatine, katero so zastopniku SDZJ sodr. Jakominu iz Ljubljane obetali, so na seji, kakor so steklarji informirani, odklonili. Pri občini okolica Slatina pa ni misliti, da bi kaj podpore izposlovali, ker ona nima nobenih dohodkov od steklarne. Pri upravi steklarne imajo nekaj moke, katero pa ne vedo ali bi razdelili ali kaj bi z njo, kfcr leži že 2 meseca tam. Pozdraviti je treba solidarnost steklarjev in njihovo zaupanje v organizaci-
jo. Brez vednosti svoje organizacije ne na-rede in ne sklenejo ničesar. Da bi delo skoro zopet pričelo, o tem pa še ni govora. Mi zdraviliški delavci bi si morali vzeti vzgled od delovanja steklarjev na organizacijskem polju in ustvariti bi morali zopet našo strokovno organizacijo Zvezo živilcev Jugoslavije ter roko v roki z ostalimi delavci delati na ustvaritvi boljše bodočnosti zase in za naše potomce.
Kultura.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
je v drugem polletju 1931 prav.lepo napredovala, kakor kažejo naslednje številke. (Številke v oklepajih pomenijo napredek napram istim mesecem v 1. 1930.) Knjig se je izposodilo julija 3712 (310), avgusta 3430 (275), septembra 3663 (93), oktobra 4710 (404), novembra 5083 (781) in decembra 5380 (605). Tako knjižnica zopet napreduje po začetnem zastoju, ki ga je povzročila decembra 1929 uvedena oblastna revizija knjig. Decembra 1931 je bilo izposojenih 1307 knjig več nego decembra 1929.
Vedno bolj se čitajo slovenske in toliko manj nemške knjige. Z vsakim mesecem se bolj občutijo ugodne posledice oživlje-nja slovenskega književnega trga. Ta pojav jasno kažejo primerjalne številke z letom 1930. Slovenskih knjig se je izposodilo septembra 1395 (78), oktobra 1986 (292), novembra 2202	(560) in decembra 2535
(615). Nemških1 knjig se je pa izposodilo decembra 1931 samo 138 več nego istega meseca 1930.
Srbohrvatske knjige se ne čitajo nič bolj, še celo manj. Izposodilo se jih je septembra 142 (29), oktobra 209 (27), novembra 262 (54) in decembra 226 (35). Ker se tudi francoske, angleške i. dr. knjige ne čitajo bolj, je jasna sedanja razvojna siner: širjenje slovenske knjige na račun drugih jezikov.	i
Razmerje med znanstvenimi in leposlovnimi knjigami je ostalo v glavnem isto.
Knjižnica hitro narašča po zalogi knjig in po številu bravcev. Sedaj ima že člane tudi po pokrajini, v glavnem po krajih, ki so blizu posameznim železniškim progam. Delavci z dežele bi se lahko še bolj posluževali knjižnice, če bi se dogovorili n. pr. s kakim železničarjem ali drugim človekom, ki 'prihaja večkrat v Ljubljano, da bi si izposojal in prenašal knjige za več ljudi v istem kraju.
Knjižnica Delavske zbornice je gotovo danes med slovenskimi javnimi knjižnicami na prvem mestu. Kdor še ni njen član, naj se vpiše in se prepriča o tem, da je to res naša najboljša knjižnica, ki skrbi za duhovno in srčno izobrazbo tako ročnega kakor duševnega delavca.
POZIVI
Cankarjeva družba sporoča vsem pisateljem, da sprejema rokopise za letošnjo izdajo svojih edicij do 30. aprila 1932. Izvirna povest socialne vsebine naj obsega 7 tiskanih pol in mora biti v rokah odbora Cankarjeve družbe najpozneje do 1. aprila 1932.
Odbor C. D.
(
»Svoboda« za mesec februar prinaša zanimive članke in nadaljevanje krasne povesti Leonarda Franka »Od. treh milijonov trije«. Društvena poročila so pestra. Zanimiv je Jack Londonov »Debsov sen«.
Razno.
Vabilo
na redni občni zbor zadruge Delavski dom v Mostah, r. z. z o. z. v Mostah, kateri se vrši v petek, dne 26. februarja 1932, ob 7. uri zvečer v gostilni Šibenik na Selu-Moste s sledečim dnevnim redom:
a) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; b) poročilo načelstva; c) poročilo nadzorstva; č) volitev novega načelstva in nadzorstva; d) izprememba pravil; e) odobritev računskega zaključka za leto 1931; f) slučajnosti.
Ako ni ob določeni uri zadostnega števila navzočih članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen neglede na število navzočih.
Načelstvo.
FIŽOL Zfl KUHO
od Din 2-— po kg dalje pri
SEVER & ROMP., LJUBLJANA.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Prestavni* Ivan Vnfi. Ljubljana. — Urejuje ter za tiskamo oeteovarja Josip Ošlak v Mariboru. — fTl*S Ljudske tiskarne 'd. d. v Mariboru.