114			
	Materino pismo.		
	In niso vsi me pozabili, Ki sem jim bil prijatelj drag; Ljubezen pač so ohladili, Spomin pa hrani name vsak.	In jaz ? Zagorel sem radosti In pismo cesto sem prebral. Nikdar ga nisem bral zadosti, Krog ust nasmeh mi je igral.	
	Spomin, da bil je kdaj med nami, Da z nami tožen bil je in vesel. A hladni so le to spomini sami, Po pismih zadnjih sem posnel.	Na stolu nemo sem obvisel, Zatisnil žive sem oči. Na njo sem vzbudil sveto misel, Ki zame ji srce gori.	
	Med temi pisanimi listi Dobil sem list preprost, ubog; Ljubezni barve in zavisti Ni nosil, niti zlatih prog.	In videl sem, kako vodila Okorno trdo je pero. A rada celo bi izlila Na list bila srce mehko.	
	Razmotam pismo radoveden: Krivenčasta pisava vrst — In stavkov slog, kako nereden! Pozna se piscu stari prst.	Poljubil sem te črke mrtve, Kot bile njeno bi srce, Ki mnoge je preneslo žrtve Za sina mati — ti za me! F. S. Fin&gar.	
	Bise	' •  l \ rji. )	
	18.	24.	
	Kot pade sneg, skopni, izgine, Tako i zalo lice mine.	Najboljša dota za otroka, Je modra glava, pridna roka.	
	19.	25.	
	Ce sreča da cekinov pet, Nazaj jih tir j a pa deset.	Le pojdi na svatbo, če kdo te povabi, A pomni, denarja doma ne pozabi.	
	20.	26.	
	Kot voda nikdar mirna ni, I človek ni, dokler živi.	Zgladana krava Ne poskakava.	
	21.	27.	
	Obljuba posel je lahak, A izvršitev — je težak.	Dolga se boj kot samega vraga, Dokler vstrpiš; ga goni od praga.	
	22.	28.	
	Prav mnogi vrli so junaki Doma na gorkem zapečnjaki.	ysaka jed tem bolj diši, Če več pri mizi jih sedi.	
	23.	29.	
	Redko so otroci pravi, Ce je oče živel v slavi.	Ne on, ki s krmo h kravi hodi, On, ki jo molze, naj jo sodi. Anton Hribar.	
	*) Glej  „Dom in svet" 1897.