Kamniški OBČAN Št. 3 Merjenje moči na drugi seji občinskega sveta Podžupana imenovana brez sodelovanja svetnikov SDS in SKD 2. seja občinskega svela v sredo, 3. februarja, vodil jo je župan Tone Smolnikar, je že na Začetku pokazala, da se bo že lok ral zelo jasno začrtala nuja med pozicijo in opozicijo v občinskem Svetu. Urez nekih pisnih pogodb, vsaj javnosti niso znane, so se na eni sirani županu Smolnikarju, ki je vodil sejo, poleg SIS, ki gaje že v prvem krogu podpirala kot upnnskcgu kandidata, pridružili še svetniki IJ)S, /LSI) in DE-SUSa, skupaj 16 svetnikov (manjkal je Andrej Skodlar, LDS), v desno vrsto klopi pa je sedlo II Svetnikov SKD in sds (manjkal je Ivan SekavCnlk, SKD). Od 27 navzočih svetnikov je torej imela »županova koallcljat vedno. Ob obravnavi predloga dnevnega reda Najprej niso sprejeli predloga Sreča Rcpanška (SDS), ki ga je podprla tudi Marjeta lliiinar •SKD), naj sc z dnevnega reda umakne osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest, ker bi naj ga prej obravnavali v krajevnih skup nostih. Kasneje ob obravnavi tega odloka pa so na predlog načelni- ka Mlakarja sklenili, da krajevnim Skupnostim pošljejo tO gradivo v obravnavo in da KS nanj dajo svoje pripombe do 5. marca. Svetniki tudi niso sprejeli predloga SKD, naj bi pravilnik o plačah funkcionarjev sprejemali po normalnem, ne pa po hitrem postopku, kot je predlagal Župan, Predlog za umik so utemeljili s lem, da je treba imeti pred odločanjem bolj podrobne podal ke o porabi občinskega denarja za plate funkcionarjev. Na predlog tajnika občine Ivana 1'ristovnika so sprejeli dodatno točko o priče t ku postopka za spremembo občinskega statuta in poslovnika občinskega svela. Medlem ko sla odloka o spremembah odloka o priznanjih in odloka o delovnem področju občinske uprave »šla sko/i« brc/, razprave, ker je Slo le za njihovo uskladitev / zakonom O lokalni samoupravi, pa se je zataknilo pri te omenjenem odloku 0 plačah občinskih funkcionarjev. Nekateri svetniki (Marjeta I liimar. Igor 1'od-brežnik) so bili mnenja, da je neba svetnikom predložiti bolj natančne podal ke o lem, koliko in kako bo razdeljen denar za, place. Predlagane rešitve pa morajo bili v skladu Z zakonom. Zato tudi niso soglašali z amandmajem, ki ga je predlagal občinski tajnik, podprl pa tudi Demitrij Perčič, naj bi namesto »deli plač« v odlok zapisali »sejnine«, ker bi lako prihranili nekaj denarja za davke in podobno. V predloženem gradivu sicer ni nikjer zapisano, kakšne bodo dejanske place posameznih funkcionarjev, zato si jc, denimo, Demitrij Perčič kar za govornico izračunal, tla bi njegova neto plača kot neprofesionalnega podžupana znašala 120 tisočakov. Ker so plače in drugi dodalki vseh občinskih funkcionarjev, sem sodijo tudi sejnine svetnikov, vezane na plačo župana, je seveda pomembno, kolikšna bo ta placa Nadaljevanje na 3. .strani VZGOJA ZA KULTURO Mesec februarje zanimiv mesec. Narava, ki počiva, se začenja prebujati, dnevi se podaljšujejo, življenje po januarskem »mrtvilu« dobiva nov polol. Kako pa vrtci v trm obdobju'.' ("'o je Januar namenjen »zimskim temam«, se zdaj začnejo dogajati spremembe, februar je mesce kulture, pusta, predpoinladi. Vrtec j'' prostor, kjer otroci preživijo kar precej časa. zato nI nepomembno, kako ta čas preživijo. Socializacija na vseli nivojih, neposredna po vezava / družino in okolico. Vendar pa ni uspešnega socializacijskega procesa, če otrokom ne zagotovimo neposrednega stika s kulturo okolja, v katerem otroci živijo in si nabirajo svoje prve Izkušnje. Ne samo estetsko dojemanje okolice, vse to je tudi sirfta vzgoja za ku turo, ki je potrebna za otrokovo celostno vzgojo. Uporaba vljudnostnih Izrazov, zahvala, spoštovanje osebnosti drugega, vživlja-njc v drugega, občutenje dobrega in slabega... vse to je del vsakdanjega življenja. Vse to se potem povezuje in nadgrajuje, dopolnjuje in Izpopolnjuje skozi vse življenje Zato morajo otroci Imeti možnost spoznavati lepoto narave in okolja, ki jih obdaja, neposredno spoznati umetniške stvaritve, omogočiti jim je treba, da neposredno spoznavajo ustvarjalce umetniških del. kulturno umetniške ustanove, kulturne spomenike... Šele n,i lak način otrok lahko opazuje, spremlja, dojema, doživlja in tUdI vrednoti. Nadaljevanje na sveč'ene so raznim dogodkom, obletnicam. šjMirtu itd. Izhajajo v serijah in kot itosamezne znamke. Nekateri' serije se nadaljuj!jo več let. Med takšne spadajo tudi '/namenile osebnosti«, ki zaznamujejo pomembne Sbvenee iz naše preteklosti. Naslednja, 4. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. februarja. Članke oddajte najkasneje do srede, 17. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa najkasneje do torka, 23. februarju. HM i II.,.,,.. oo o s šr l ■■■■■■ rmUwt» 11 MOV tH4**i LlJ/w, tmtrjtlMmrvi Ob nakupu omejene količine vozil Seat PODARIMO obvezno avtomobilsko ORSCH I. J t J ti I.JANA SEAT center Trzin, Ljubljanska 3a. Trzin, tel.: 061/716-262 Žigosan ovitek prvega dne ob izidu znamke, posvečene Rudolfu Maistru. V prvem letošnjem sklopu prilir/mislnlh ixištnih znamk jih Je 22. januarja Izški sedem. Štiri od teb so posvečene znamenitim osebam. Na znamki nominalne vrednosti 711 SIT, kar ustreza poštnini za standardizirano razglednico v tujino, je upodobljen Rudolf Maister. V prodajni poH Je 21) znamk velikosti !itl,7f> x 28,90 miti. Oblikovalsko delo Je opravil Kdl lierk. Tiskali so jih v p*ethar\ nem ofselii v Delu TIskarna d. d. v Ljubljani. Žig prvega dne oh izidu znamki' ji- lnl na pošti 1241 Kamnik, /a to seje treba zahvaliti llrštl Slovenije, ker je prisluhnila jmišnjl fllatelistlčnega društva 'Ivan Vavpotlet iz Kamnika, /namka jepO-svečena 12!>. obletnici rojstva, zato je bila to pravilna odločitev. Da so ugodili Se drugim filatelistom, sta bila še dva vzporedna zlga v Mariboru in Ijublja" ni. Rudolf Maister se je rodil 21). marca 1H74 v Kamniku. V šob je hodil v Mengšu, Kranju, v Ijubljanl In na Dunaju, kjer je končal vojaško kadetsko šob in postal poklicni častnik. Ob razpadu avstroogrske monarhije je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško in /Miveljnlk ix>licljsklh čet. Mariborski nemški mestni svet je sprejel sklep da bo Maribor z zaledjem postal sestavni del nove drŽave nemške Avstrije. Narodni svet za Štajersko Je 1. novembra 191H prevzel oblast v Mariboru in na sbvenskem Štajerskem, vojaško oblast j>a Je prevzel novoimenovani general Maister, nedvomno najpomembnejša osebnost v uspešnih bojih za slovenski Maribor In severno mejo na Štajerskem. General Maister Je bil slovenski pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. Izdal je pesniški zbirki h>ezl-je 1191)41 in Kitica mojih 119291. Pisal je tudi zgodovinske članke u prevratnih dogodkih v Mariboru. Le malo je Slovencev, ki so Jim rojaki posvetih takšno pozornost, kakršno so namenili generalu Maistru. VINKI) H1SVEL nakup >va AKCIJSKA POSLASTICA SE RAZKRIVA NA 13. STRANI... Državna svetnica Katarina Ovca Smrkolj o delu DS v prvem letu mandata Potrebna je tesnejša vez 17. decembra 1998 je poteklo leto dni, kar je začel svoj drugi petletni mandat Državni svet RS. O vlogi in delu tega organa državne oblasti, ki ga Ustava umešča na drugo mesto za Državnim zborom, smo se pogovarjali z državno svetnico Katarino Ovca Smrkolj, ki je bila kot predstavnica lokalnih interesov izvoljena na območju, ki obsega bivSe občine Kamnik, Domžale In Litija. »Velik del dela DS, ki ga sestavlja 40 Članov, poteka v komisijah. Sama sodelujem v komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, prav zaradi tega. da imam več stikov in informacij o lokalnih skupnostih, obstoja pa tudi interesna skupina lokalnih interesov, v kateri sodeluje vseh 22 svetnikov, ki smo bili izvoljeni kot predstavniki lokalnih interesov,« je ob predstavitvi dela DS dejala Smrkoljeva. Seveda nas je predvsem zanimalo, kakšna je povsem praktična vloga tega organa v sistemu nase oblasti. Svetnica meni. da je njegova pomembna vloga, da preverja uporabnost naše zakonodaje. Kadar svetniki, ki pokrivajo vsa področja gospodarstva, družbenih dejavnosti itd., ugotovijo, da zakon ni »življenjski«, se kar hitro pojavijo predlogi za odložilni veto. Zakonodajno iniciativo, kar pomeni pravico DS, da Državnemu zboru predlaga sprejem zakona, jc DS izkoristil doslej le enkrat in sicer je predlagal spremembo zakona o gospodarskih družbah. VcC pa jc bilo predlogov, pobud in vprašanj državnih svetnikov, ki imajo pravico od državnih organov zahtevati pojasnila in podatke. Lani je DS obravnaval prek 90 vprašanj in pobud, ki so izraz žgočih dogodkov in razmer, ki jih državni svet obravnava na svojih sejah. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kakšni so stiki svetnice z občinami, ki jih kot zastopnica lokalnih interesov »pokriva«. Pravi, da na tem pj)ravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, zlasti pristojnosti s področja javnega primestnega prometa, izvajanja nalog na području posegov v jiros tor in graditve ohjeklin in geodetske slu/.he. zagotavljanja javne mreže gimnazij, srednjih Sol, javne zdravstvene službe na sekundami ravni itd. \aj\ee spremenili se nanaša na vodenje občinskega sveta, imenovanje podžupanov, tajniku občine oziroma direktorja občinske uprave, združljivost posameznih funkcij in na SestaVO delo\ nih leles iibein skega sveta. Zato bo treba iz občinskega statuta črtati pristojnost sveta, da Imenuje In razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika s\el,i Teh funkcij namreč ni VBČ, saj delo občinskega svela po novem \odi župan. 1'oilziipaua imenuje občinski svel na predlog /upana Izmed Članov občinskega sveta (doslej podžupan ni smel bili istočasno elan sveta). Župan pa lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana aH druge elane občinskega sveta. StrokO} no in administrativ no delo za potrebe občinskega s\eta opral Ija občinska uprava, katere predstojnik je župan, vodi pa jo tajnik občino oziroma direktor občinske uprave. Tega ne imenuje in razrešuje več Ob&nsklh svet. par pa /upati. Nukaj spremenili je tudi v sestavi delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega svela sicer kot doslej občinski svet imenuje tudi i/med drugih občanov, vendar je teli lahko največ polovico vseli članov. Tudi delovno telo laliko vodi le elan občinskega sveta. Delovna telesa lahko predlagajo občinskemu svetu \ sprejem odloke in druge akte. ra/eii proračuna in zaključnega računa. Pomembna novost je tudi obveznost nadzornega odbora, da mora ob ugotovitvi hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti v poslovanju občine o teh kršitvah v roku 15 dni obvestili pristojno ministrstvo In računsko sodišče. Vsak član nadzornega odbora j>a ima pravico zahtevali in dobiti podatke od občine, če so mu fiotrebnl pri opravljanju njegovih nalog, pa jih na njegov predlog ni zahteval nadzorni odbor. Spremenili bo treba tudi določilo II. člena statuta. po katerem bi župan svojo funkcijo moral opravljati poklicno. \o\ela zakona namreč pra vi, da občinski funkcionarji (člani občinskega sveta, župan in podžupani oprat Ijajo svojo funkcijo nepoklicno, župan pa se lahko odloči, da im svojo funkcijo opravljal poklicno. Ta možnost je v soglasju / /upa nom dana tudi podžupanu. Doslej funkcija člana občinskega sveta nI bila združljiva le s funkcijo načelnika uprtn ne enote in nekaterimi drugimi funkcijami v državni upravi. Po novem pa dan občinskega sveta poleg že omenjenih omeji tet ne more Mi zaposlen v občinski upravi. Zakon 0 lokalni samoupravi tudi določa, da je treba v občinskih statutih podrobneje opredelili neposredne olilike odločanja občanov, kol sta /.bor občanov In referendum. Ker zakon dopušča ludi motnost odloča nju na referendumu 0 samoprispevkih, bo treba ])ostnpek /a i/vedbo referenduma v statutu natančneje opredelili. I'o novem bo namreč odloči lev o uvedbi samoprispevka sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini. V poglavju občinske Javne službe Zakon o lokalni samoupravi daje občinam tudi možnost, da ustanove organ občinskega pravobranilstva, ki zastopa občino in druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina, pred sodišči in drugimi državnimi organi. V sedanjem občinskem statutu so naštete krajevne skupnosti in določeno je, da o njihovem preoblikovanju odločajo prebivalci z referendumom. ZLS pa določa tudi, da če je tako določeno v občinskem slatu tu, mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na o/ji del občine IKSI pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine (KSI. FRANC SVETEL! pogojem, da se uredi lastništvo in da X uredi urbanizem. Prav tako, da se sprejme nek sistemski vir financiranja, v mislih smo imeli obdavčenje vikendašev. Nečesa ne razumem: toliko govorimo, naj plača listi, ki koristi. Ko pa pride- dir predloga za konkretno odavčenjc vikendov na planini, tudi jaz. ga imam, pa stvar pade v vodo. Seveda, če bi sc kdaj uvedlo plačevanje tega davka, je razumljivo, da bodo ljudje pričakovali tudi kvalitetno storitev, denimo varovanje avtov na parkirišču, urejen prevoz, odvoz smeti, čiščenje dimnikov itd. Tretji pogoj, ki smo ga zapisali v naši ponudbi, je bil, da se Velika planina obravnava kol kompleks, med drugim tudi z vidika dostopa po cesti, seveda v nobenem primeru s prometom DO planini. Eden od resnih možnih investitorjev so bile Terme (atež, ki so bile zainteresirane tudi za terme Snovik, vendar so jih nekateri naši pametnjakoviči odgnali z odgovorom: »Mi vas bomo poklicali, če vas bomo potrebovali«. Trdim, da je turizem tako visoka profesionalna dejavnost, pri nas pa se z njim pečajo samo amaterji. Ce pogledamo samo Krvavec, ali pa denimo Golf Arboreluni. kjer so prave profesionalne ekipe, ni nobenega problema z denai jem. Ker vsi li pogoji takrat niso bili i/polnjeni, se naša banka m več vlikala v velikoplaninske probleme. Morda za konec še nekaj besed o sodelovanju banke pri razvoju drobnega gospodarstva in podjetništva. Moram reči, da smo na tem področju veliko storili v dom/al ski občini, ker jc njihov pristop k razvoju občine bistveno druga Cen kot kamniški, Podprli smo gradnjo industrijske cone Trzin, ki je sedaj končana, zdaj jc v programu industrijska cona Jarše, ki obsega 28 ha, kjer bomo dali celotno ponudbo, v izgradnji imajo cono v Zclodniku. V Kamniku pa ni niti enega primera urejanja podobnega kompleksa, v Kamniku so po mojem mnenju zato krivi neurejeni prostorski problemi Ni županova vloga, da bi se vtikal v poslovanje podjetnikov, pač pa mora omogočiti podjetnikom pogoje za njihov razmah in tO SO predvsem prostorski pogoji, lo pa je v pristojnosti Občine, nc pa države. FRANC SVETUJ Merjenje moči na drugi seji občinskega sveta Podžupana imenovana brez sodelovanja svetnikov SDS in SKD Vi sprašujete, župan odgovarja Nadaljevanje s I. strani Po zakonu O lokalni samoupravi sc osnovna placa župana v občinah od 15.000 do 30.000 prebivalcev določa iako, da sc izhodiščni količnik za negospodarske dejavnosti, ki /naša brulo 42.506 SIT, pomnoži Z 8,0, kar pomeni 340.000 SIT, čemur pa sc doda še 50% funkcijski dodatek, kar znese skupaj brulo okrog 510.000 SIT. Od tega pa jc treba odšteti prispevke in davke, da dobimo neto plaCo. Naj zapišemo še, da jc količnik za plaCo neprofesionalnega podžupana 4,8. Seveda bi bilo najbolje, Ce bi lahko prepisali neto plaCc s seznama funkcionarjev, ki pa svetnikom še ni bil na voljo, tajnik občine je ha koncu razpra ve že omenjeni amandma o »sejninah« umaknil, svetniki pa so z dodatnim sklepom, da občinska ima skoraj Četrtino svetniških mest, dobili mesto podžupana. Demitrij Pcrčič je pojasnil, da bo v primeru izvolilve za podžupana pokrival področje družbenih dejavnosti. Svetniki SKD in SDS so precej časa tudi z. odstolki in točkami dokazovali, da pod/upanska mesta in seveda tudi vodenje posameznih odborov in komisij niso pravilno porazdeljena. Tega tudi župan Smolnikar ni zanikal, dejal jc celo, da jc s kadrovskim predlogom, med njim je bil tudi predlog za podžupana, nagradil SLS za njihovo podporo na volitvah In da nc bi bilo nič drugače, če bi na županskih volitvah /marala druga opcija. Dušan Jese-nik (SLS) je na pripombo Igorja Podhrcžnika, da gre pri izbiri podžupanov za plačilo podpore /lipami v predvolilnem boju. de- Nova podžupana Demitrij Pcrčič devo) In Anton ItoCevar sta bila navzlic zapletom videti zadovoljna jal, da v stranki tega ne zanikajo in da so se v stranki pač odločili Za lislcga Županskega kandidata, ki je imel največ Sara Pozval pa je tudi vse svetnike, naj pozabijo na predvolilne zamere in se resno lotijo svojega odgovornega dela. Potem, ko jc župan dal na glasovanje predlog za lajno glasovanje o podžupanih, je zanj glasovalo le vseh desel svetnikov SKD in SDS. Ti so potem takoj demonstrativno zapustili sejno dvorano. Preostalih 16 svetnikov je potem soglasno imenovalo za podžupana Občine Kamnik Dcmitrija Perčiča (LDS) in Antona Hočevarja (SLS). Po krajši obravnavi, v kateri so sodelovali tudi svetniki SDS in SKD, je občinski svet sprejel osnutek odloka o občinskih cestah in osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Slednjega bodo poslali v obravnavo vsem krajevnim skupnostim. Uprava do majske seje pripravi natančno analizo občinskih plač, pravilnik tudi sprejeli O občinskih funkcionarjih odločila večina v občinskem svetu Najbolj vroča ra/pr.ava se je razvnela pri volitvah in imenovanjih. V splošni razpravi so svetniki SKD in SDS, zlasti Marjeta llumar in Igor Podbrcž.nik, dokazovali, da predlagan sestav nadzornega odbora in delovnih teles občinskega sveta ne ustreza volilnemu rezultatu, ki so ga stranke dosegle na lokalnih volitvah Po burni razpravi, v kalen je bilo veliko prerekanja tudi 0 predlaganem predsedniku nadzornega odbora (.lo/elii lomelju), ki SO mu vsi priznavali strokovnosl in poStenost, vendar ga je picd lagala SLS (čeprav ni ciau nobene stranke), in o tem, da bi motal nadzorni organ voditi človek IZ opozicije, so svetniki Z večino glasov imenovali nadzorni odbor. Z večino glasov pa so imenovali ludi vsa delovna telesa občinskega sveta. Posamezna delovna telesa bodo vodili: Komisijo za vloge in pritožbe Vrane Orcšnik (SLS), statutarno pravno komisijo Igor Podbrcž.nik 'SDS), komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Janez Rc-PanSck (SI )S), odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Pogačnik (SLS), odbor za podjetništvo in turizem Klavdij Kodcrman (LDS), odbor za prostor in komunalno ureditev Marjan Scbnabl (I )l SI IS), odbor za varovanje okolja Brane (»olubovič (LDS), odbor za družbene dejavnos- Tatjana Rot Djalil (/I SI >) in odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem Ivo Stražar (SKD). Pri imenovanju podžupanov. Za dvoje mest jc župan predlagal Antona Hočevarja (SLS) in Dcmitrija Perčiča (LDS), pa je svetnik Srečo Repanšek v imenu SDS predlagal tajno glasovanje, ker da bi le lako zagolovili demokratičnost izbire podžupanov, lak predlog je POdprh tudi Marjeta Mlinar (SKD), ki je še predlagala, naj se kandidata Predstavita s svojim programom in Povesta, katero področje bosta pokrivala. Svetniki SKD' in SDS so Poudarjali, da bi morala SDS. ki Nadzorni odbor občine Kamnik Predsednik: Jože loinclj Člani: Zvone ('vek Franc (Kolnik Branko Božič Vinko Gobec Stanislav Berlec O tem, v katero šolo bodo hodili mekinjski otroci, še ni odločeno Poleni ko je občinski svel sprejel sklep o za 2,.3% višji vrednosti točke /.a izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo veljala v I. polletju 1999, in sprejel sklepa o opustitvi javnega dobra v Zg. Tuhinju in v Podhruški. se je lotil šc zadnje vroče teme. ki je burila duhove že v prejšnjem občinskem svetu - sprememb odlokov o ustanovitvi osnovnih Sol v naSi občini Pri teh odlokih gre predvsem za uskladitev šolskih okolišev po- samc/nih šol z merili, ki jih določa uredba 0 oblikovanju javne mreže osnovnih šol. Problemi naslajajo predvsem lam, kjer je treba zaradi bolj enakomerne zasedenosti šolskih proslorov spremenili sedtmje okoliše. Na nekaterih šolah jc namreč otrok preveč, drugod pa premalo. Najbolj izrazit je ta problem v šolskem okolišu OS Frana Albrehta, kakor so di podružnična šola v Mekinjah, m v šolskem okolišu OS Stranje. Zato je občinska uprava pred svetnike ponovno prišla s predlogom (na seji ga jc obrazložil načelnik Anton Kamin), da bi del sedanjega okoliša OS F. Albrehta na Območju Mekinj priključili okolišu OS Stranje. S tem pa se svetniki niso strinjali. Zavzemali so se za to (med njimi /lasti Marjeta Ilir mar in Rudi Capuder), da bi resno razmislili o varianti. 0 kateri so govorili že jeseni na seji, da bi na severnem delu Kamnika zgradili novo Solo, ki bi zajela otroke i/ Mekinj, TunjtC ill severne- ga predela mesta. S tem bi tudi razbremenili sedaj prezasedeno OŠ Marije Vere na Duplici Po posvetu z vodji svetniških skupin je občinska uprava umaknila oba odloka, ki določala šolske okoliše OŠ Stranj in OŠ Frana Albrehta. Do 10. marca naj bi v upravi pripravili nov predlog enotnega šolskega okoliša, ki naj bi ga svetniki sprejeli po hitrem postopku. Na koncu sedemurne seje so svetniki sprejeli šc sklep o začetku postopka za spremembo občinskega statuta in poslovnika o delu občinskega sveta icr postavili Županu in občinski upravi nekaj vprašanj in pobud. O njihovi vsebini bomo spregovorili v prihodnji številki. Naslednja seja občinskega sveta bo v sredp 10. marca. - kamniški občinski svetniki so poročilo svojih volilcev vzeli zares in že na drugi seji prekrižali kopja - le-vosredinski in desna vrsta (gledano iz zadnje vrste). Besedilo in fotografije: FRANC SVKTFJJ Na vprašanji' F. /.. v zve/j s problematiko i>omanjkunju parkirnih površin v krajevni skupnosti Duplica podaja župan občine Kamnik naslednji odgovor. Da bi lažje pojasnili dejansko perečo problematiko razpoložljivih parkirnih površin, je potrebno uvodoma pojasniti da je območje krajevne skupnosti Duplica ita nivoju načina prostorskega urejanja porazdeljeno na številne zazidalne otoke, ki kot funkcionalno zaokrožene prostorske celote določajo posameznim zazidalnim otokom osnovno namembnost prostora, ki se kaže kot njihova pretežna funkcija In je vodiki tudi osla-//7/t dejavnostim v prostoru. Velika večina stanovanjskih sosesk, kot ludi blokovne gradnje, temelji na prostorskih izhodiščih, ki so pred leti izhajala iz takrat določenih normativov in kriterijev, določenih z navodili o projektiranju oziroma v nadaljevanju planiranju izrabe prostora glede na vsebino načrtovanih gradbenih posegov, (llede mi trenutno stanje se jc izkazalo, da je bila premalo poudarjeoa skrb za možne rezervacije za gradnjo dodatnih parkirnih površin, Se dodatno je bila in je izpostavljena lastninska problematika, ki se tako ali drugače odraža v specifičnih zmož-nostlb dogovarjanja o reševanju [)rcmoženjsko-j>ravnih vp>ra-šanj. Seveda j>a so bila nekatera najbolj aktualna vprašanja v Zvezi Z dodatnimi parkirnimi površinami v vsaj začasni izvedbi utrjenih parkirnih povr šin urejena v soseski Bukovnik - jug oziroma v okviru zazidalnega otoka I i-fl Duplica, kjer Je možnost parkiranja za približno 200 vozil. Prav tako je občina Kamnik v letu IIHIS uredila parkirne površine ob blokovnem naselju ob ulici Matije lilejca in sicer za 40 vozil. Izvedeni gradbeni poseg /irctl-slavlja le I. fazo in ga bo potrebno v letu 1999 ludi zaključiti z urejenimi asfaltnimi j>o-vršinnmi z ustreznim odvodnjavanjem. Za sam režim in korlš čenje teh površin se bo seveda potrebno še dogovoriti s />red- slavniki vodstva krajevne skupnosti in uf>ravniki blokov. Občina Kamnik bo i letu 1999 izvedla tudi postOjpke sprememb m dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročne in družbene imunsko dokum<■•nia cije. kar pomeni da bo v okviru možnega prostorsko jjlun-skega izhodišču določili območja za j)otrebe mirujočega j>roinetu. Kol ena iztffed možni h al ternutiv se nakazuje /uniči zahodno od sj)odiijegu bencinskega servisa na Duplici ki hi ga bilo možno izkoristili v smislu konfiguracije terena. ION h; SMOLNIKAR, župan Druga seja občinskega sveta občine Komenda Mirko Kepic podžupan 26. januarja sc jc na druvi seji od 14 zbralo 12 svetnikov občinskega sveta Komenda. Dnevni red je bil v glavnem namenjen obravnavi aktov in imenovanju organov, ki bodo zagotovili normalno delovanje nove občine Na predlog župana Tomaža Drolca, ki je vodil si jo. SO za podžupana soglasno izvolili Mirka Kepica, občinskega svetnika iz Most. Brez razprave so sprejeli tudi statutarni sklep, ki bo urejal delovanje občinskih organov do spreiel/u občinskega slaluta, katerega osnutek so nuli obravnavali. V ra:pravi so sc zavzeli za to, da hi namesto ukinjenih krajevnih skuposti v statutu opredelili vaške odbore in da hi v slami vnesli tudi vsebino sporazuma, ki so ga sklenile bivše krajevne skupnosti Komenda, Mosle m Križ pred ustanovitvijo nove občine Komenda. V razpravi o odloku o organizaciji In delovnem področju občinske uprave so namenili največ pozornosti Številu zaposlenih v občinski upravi. Med tem ko sla skupini svetnikov LDS in TRN menili, naj hi začasno za nedoločen čas zaposlili le tri delavec in župana, pa je župan Drolcc pojasnil, daje morala občina glede na število prebivalcev po odcepitvi od občinske uprave v Kamniku prevzeti pet delavk. Zanje mora do konca letošnjega leta zagotavljati plače. Po odloku, ki gaje prejel občinski svet, mora župan v enem mesecu pripravili sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Sprejeli so ludi sklep o začasnem financiranju javne porabe v letu 1999, po katerem se bo ta poraba do sprejetja občinskega proračuna v sorazmernem deležu financirala iz proračuna občine Kamnik. Po sklepu o financiranju političnih strank v občini Komenda bodo stranki' nu podlagi zakona preide po 30 SIT mesečno za vsak dobljeni glas na lokalnih volitvah. Brez posebne razprave so se sprejeli ludi osnutek odloka o spremembah odloka o ustanovitvi Osnovne Sole Komenda-Moste, s katerim so v bistvu potrdili sedanji šolski okoliš te Sole, ki zajema območje celotne občine Komenda. Pri pravilniku o plačah funkcionarjev občine Komenda so imeli svetniki nekaj pripomb, predvsem glede izračuna plac in za to potrebnih sredstev. Zupan Drolcc jc namreč dejal, da bo za plače potrebnih le ll milijonov SIT iu daje bil delež, kije v kamniškem občinskem proračunu odpadel na Komendo, visok 28 milijonov .ST/'. K temu pa je imel pomislek Tone Špenko, ki je menit, da je treba k i I milijonom SIT prišteti še plače petih zaposlenih delavcev. Na seji so imenovali tudi nadzorni odbor občine Komenda, v katerem bodo delovati: predsednik Štefan Poj-blč in člani Alojz Franc, Jani Guna, Ntka Ovijač, Janez Papler in Irena Zamik. Na koncu je upan Tomaž Drolec svetnike seznanil s potekom priprav na delitveno bilanco med občinama Kamnik in Komenda. Dejal je tudi, da delavci občine Komenda začasno opravljajo svoje delo v prostorih občine Kamnik. Prenavljajo pa se že potrebni prostori za občinsko upravo v kulturnem domu v Komendi, kamor se bo mar- ca preselila občinska upravu. Na predlog svetnika Toneta Špenka so svetniki sprejeli sklep, s katerim so zadolžili župana Drolca, da do prihodnje seje pripravi gradivo za dokončanje prizidka k osnovni Soli v Mostah in informacijo o ostalih nedokončanih investicijah v občini. Občinski svet občine Komenda pod vodstvom župana Tomaža Drolca na svoji 2. seji v dvorani koinendskega društva upokojencev. (JE S.) Minister dr. Pavle Gantar na Križu Komendčani bi namesto »krvavškega bisera« rajši bistriško vodo Nadaljevanje s I. strani Omenil je tudi, da niso zadovoljni / razdelitvijo lastništva omrežja leta 1997. ko so ga razdelili med občine po legi omrežja oz. naprav. Sedaj nameravajo stroške za vzdrževanje razdeliti po porabljeni količini vode. Andrej Skodlar je navzoče presenetil s podatkom, da iz vodnega zajetja na Iverju steče v Kamniško Bistrico 50 litrov vode na sekundo, saj jo Kamnik sedaj porabi le 90 do 100 litrov na sekundo. »Kamniška voda je na razpolago!« je še dejal Skodlar. Kot kaže, pa nad tem predlogom ni bil preveč navdušen novi mengeški Župan loma/ Šlebc, ki jc skušal oporekati kakovosti kamniške vode. češ da gre za zajemanje bistriške vode. ki potem teče po azbestnocementnih ceveh. Zalo, pravi, da v Mengšu razmišljajo o globinskih vrlinah, podtalnica je namreč že ogrožena zaradi odlagališč odpadkov. Zupan Komende Tomaž Drolec pa jc dejal, da zaradi slabih krvavških rezultatov kljub obljubam in pričakovanjem ne verjame nikomur več. Šlcbelovim pomislekom o kakovosti kamniške vode sta ugovarjala lako minister dr. (Jantar, ki jc dejal, da po mnenju strokovnjakov preiok vode po azbestnocementnih ceveh nc ogroža zdravja ljudi, drugo je vdihovanje prahu pri izdelavi teh cevi. Direktor KPK Skodlar pa jc Stebctu razložil, da voda v zajetje na Iverju, ki leži sredi ozke doline, priteka prek naravne drenaže. V 18 letih obratovanja tega zajetja vode ni bilo treba klorirati, čeprav so ustrezne naprave pripravljene, pa tudi redne analize kažejo na visoko kakovost kamniške vode. Podprl je ludi mnenje, naj ne bi nikjer obeh vod, krvavSke in kamniške, mcSali. Dr Pavle Gantarje (udi poudaril, da se pripravlja nov zakon o vodah, po katerem bo skrb za vodne vire iz občinske prišla v državno pristojnost. Tudi evidenca in kataster vodnih virov bosta vodena na državni ravni. Glede konkretnega problema preskrbe z vodo v Komendi pa je menil, da bi povezava obeh sistemov pomenila razbitje krvavSkega sistema Zato kamniškega vodovoda ne gre povezovati s krvavSkim in meSa-ti obeh voda različnih kakovosti. Minister je na koncu predlagal, da bi bilo za dolgoročno preskrbo z vodo tega območja treba izdelati strokovno Studijo, ki naj bi pokazala najbolj racionalno reSitev. Ministrstvo pa jo je pripravljeno sofinancirati. Na Gantarjev predlog so na posvetu sklenili, da je treba sestaviti posebno delovno skupino, v kateri naj bi bili župani občin Cerklje, Vodice, Komenda, Mengeš, Domžale in Kamnik in predstavniki upravljalcev vodovodov, ki naj bi v sodelovanju z MOP pripravila razpis za izdelavo Studije za preskrbo z vodo v tej obljub-Ijanski regiji. F. S. Minister dr. Pavle Gantar v pogovoru s predstavniki kamniške, komendske in mengeške občine v Breznikovem domu na krizu. 4 11. februarja 1999 PO NAŠIH KRAJIH ■ Kamniški OBČAN IZ KOMENDSKE OBČINE Kako dobro poznamo svojo občino? Pohod po suhadolskih gričih in licitacija krač Naslednjo jutro, najprej za razmicanje potem pa za udeležbo na »Antonovi nedelji« v Suhado-lah, se je petintrideset članic in članov Planinskega društva Komenda zbralo pred cerkvijo sv. Klemena v Suhadolah. Od tam so krenili po gozdni poti do »mlinčkov«, kjer sta jim domačina in postavljalca nove suhadtil-ske zanimivosti postregla z vročim čajem in sadjevcem, nato pa se povzpeli na suhadolski Triglav (Hosto, Strmec, Koseški hrib) ter se po »grebenski potk če ji smemo tako reči, [trek Su-hadolskega (Slevskega) hriba vrnili v vas. Večina jih je bila pr-vič, vsi pa so pohvalili razgiba- nost poti, za katero doslej niso vedeli, imeli pa sojo tako rekoč pred nosom. Da jim bodo, enako kol drugim obiskovalcem suhadolski griči bliže, bo Planinsko društvo Komenda markiralo pot po njih, načrtuje pa tudi postavitev koce »na Strmci«, kjer jo je leta 1937postavil Franc lApar iz Suhadol. ostali pa so le še njeni kamniti temelji. Vsi ti in drugi načrti, ki jih ima Planinsko društvo Komenda v suhadolskem gričevju, pa bodo v marsičem priškmjeni, če bodo v bližini skozi ta sedaj tihi. Ic/ii svel nekoč hrumeli avtomobili. Ljubitelji neokrnjene narave, nabiralci gob in borovnic upamo, da bodo komendskl svetniki z. županom Imeli toliko razsodnosti, da ne botlo s svojim glasom in od ločitvijo priklicali le »nesreče«. Včasih je treba za ceno nekakšnega izsiljenega razvoja tudi kaj žrtvovati, kajti določenih /grešnih korakov si' polt'in ne da več popraviti! Komendskl planinci so si po mapi ki je bila v suhodolskt cerkvi na čast sv. Antonu Puščavni-ku (prvotni zavetnik cerkve, njegov kip pa je v južnem stranskem oltarju}, ogledali se znova obujeni običaj licitiranja krač kol spomin na nekdanje prinašanje In podarjanjE »suhega mesa« ponvici potrebnim ljudem. Novo vodstvo SMBP V Komendi je bil 16. januarja tudi tretji redni letni občni zbor Slovenske malteške bolniške po-moe/ (SMBP). Vodil ga je dosedanji predsednik malteški vitez Jo-Ze Pavlic, ki mu je. kot drugim članom vodstva, potekel mandat. Za novegd predsednika SMBP je bil izvoljen malteški vitez dr. Avgust Mencinger iz Radovljice, ki je tudi predstavil obsežen program dela organizacije v prihodnosti na področju zdravstvene in druge pomoči ponesrečencem, bolnim m ostarelim ljudem. Duhovni vodja SMBP je še naprej isti: komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. V Komendi sta bila Izvoljena tudi svet in nadzorni odbor SMBP udeleženci zbora pa so tudi sprejeli številna dopolnila in spremembe statuta SMBP Sestanek Glavarjevega kluba Prvi mož Glavarjevega kluba, duhovnega naslednika Glavarjeve družbe d. o. o., konzul Repub- like Slovenije v Bonnu, malteški vitez Jožef Ciraj z Gmajnice pri Komendi, je svoje nekdanje »družbenike« in sodelavce pri pripravi ter pisanju in urejanju knjige Komenda povabil na jionovolet.no kramljanje ob izvrstnem vincu in jwstre.žbi, pri kateri seje izkazala njegova soproga občinska svetnica dr. Marta Ciraj. Udeležili so se ga vsi povabljeni, ki niso samo uživali gostoljubja zakoncev Ciraj, marveč tudi v iskrivem pogovoru, ki je segal od arheoloških izkopavanj in ko-mendske prazgodovine do futuro-logije; vmes pa so tudi kakšno lepo zapeli in nazdravili sebi ter novemu letu. JOŽE PAVLIC Telovadnica v Komendi Garderobe ali tla Čeprav sem v zadnjem prispevku o gradnji telovadnice v Komendi navedel, da bo po aneksu h gradbeni pogodbi izvajalec dij dokončal dela do konca leta 1998, sc to ni zgodilo. Kot nam je dejal predstavnik izvajalcev na zadnji seji gradbenega odbora, bo fasada dokončana do 30. 4. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1 230 Domžale, Kolodvorska 6. tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: Fegrvar 1999 - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Februar 1999 • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev —■ tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. 1999 najkasneje do lak ral pa bodo dokončana tudi ostala dela iz. aneksa k fHigodbi, med drugim tudi streha. In ko podajam spremenjene informacije, naj povem, da tudi informacija, da 00 v letu 1999 ministrstvo za šolstvo in Sport, kljub podpisani izjavi, pri-spevalo 30 milijonov SIT ne ustreza več dejanskemu stanju. V letu 1998je državni zbor sprejet spremembe in dopolnitve zakona, o financiranju občin in uvrsti I občino Komendo med bolj razvite občine, med takšne ki sc bodo lahko financirale z lastnimi prihodki, ob minimalni pomoči države. To konkretno pomeni, da bo država prispevala za navedeno investicijo, verjetno pa tudi za druge namesto 50% le 20% sredstev. Poleg tega je bil sprejet na ministrstvu za šolstvo In šport dodatni kriterij. V prvi skujiini so občine, ki so gradnjo objektov že zaključile, pa jim država še ni plačala dogovorjenega zneska, v drugi so občine, ki so z gradnjo v zaključni fazi, \ tretji pa občine, ki so že začele z gradnjo oziroma so nekje na polovici (tijir. telovadnica, v Komendi). Zaradi velikega zamika jiri poravnavi obveznosti ministrstva za šolstvo in šport občine, ki bi pričele investicije, niso v nobeni skupini. Če jia so. jc bilo leto ustrezno zlobirano v državnem zboru. Na 24. seji gradbenega odbora, na kateri so bili tudi poela-nec državnega zbora Maks Lavrinc, predstavnika izvajalca m nadzora, smo bili opozorjeni, tla bo ludi za investiciji) v telovadnico s I. 7. 199» začel veljali zakon 0 dodani vrednosti in da sc nam lahko nerealizirani tlel investicije podraži za 16%, Zato bi veljalo resno razmisliti, da sc v okviru pogajanj 0 delitveni bilanci vzame i pretres neuradna ponudba Župana občine Kamnik, da hi občina Kamnik do konca, sfinanci-ra/a dela na šoli v Mostah in tako realizirala pogodbene obveznosti, ki jih jeza prizidek k soli z izvajalcem del podpisal župan občine Kamnik. Člani gradbenega odbora so se nedvoumno zavzeli za odgovoren pristop vodstva nove občine do investicije v telovadnico v Komendi. Predlagali so. tla sc blagovni kredit poren na na način, opredeljen v skic/m o začasnem financiranju ter z izvajalcem dogovori nadaljevanje del: garderobe ali tla. Po sprejemu /iroraču-na občine Komenda za leto 1999 00 gradbeni odbor opredelil financiranje do zaključka investicije. I Ti tem gradbeni odbor /niča k nje prav taksno podporo organov občine, kot jo Je v preteklih lotih užival od svela, krajevne skupnosti Komenda. STANE ZARN1K Na Fotografiji je bilo prikazano naselje Sle-vo (nekateri ga imenujejo tudi Sleva), slikano z nasprotnega brega - iz Zlikala oziroma Prapre-tnega za Zakaiom. Po Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije jc to sicer samo zaselek kraja Okroglo in tudi na hišnih tablicah s hišnimi Številkami piše tako. Zaselek sestavljajo samo tri domačije, nad njim jc pa Se nekaj počitniških hišic, od katerih jc ena nekaj časa močno razburjala nekatere delegate nekdanje občinske skupščine. Tod mimo vodi tudi pot na »Ta ravne s"nožetk in Kamniški vrh. kjer je nekaj časa prav cvetelo najprej zmajarstvo, nato pa šc bolj padalstvo, vendar navdušeni privrženci teh športov nekako niso našli skupnega jezika z domačini. Kamniški vrh jc tudi zelo priljubljena izletniška točka, po- sebej še v spomladanskih in jesenskih dneh. Nekaterim je tako všeč, da ga obiščejo ludi po več stokrat na leto, čeprav sam vzpon nanj z južne strani ni ravno lako nedolžen kol bi človek mislil. Že nekaj zdrsov na gladki travi se ni končalo ravno najbolj srečno. Izmed prejetih odgovorov je žreb izbral Miro Drolc s Porebra 8/a, ki prejme knjižno nagrado v KoCnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Danes pa je na vrsti spel drugi konec naše občine. Sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki jc sestavljeno iz dveh besed. Svoj odgovor (ime naselja) pošljite na Kamniški občan, (»lavni trg 24, SLI 240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 17. februarja 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Na kratko Mladi glasbeniki so se predstavili V sredo, 20. januarja, so bili vsi stoli v razstavišču Veronika v Kamniku zasedeni. Za tak obisk ni bil vzrok kakšen »velik« dogodek, pač pa nastop učencev Glasbene šole Kamnik iz oddelka, ki ga vodi prof. Franci Lipičnik. Najprej so se nam predstavili učenci nižjih razredov z. bolj preprostimi skladbami, ki so jih kljub tremi ob prvem nastopu Franci Lipičnik s svojimi učenci odigrali skoraj brez, napak. Nato pa so nastopili starejši, ki pa so pokazali, da svoja glasbila že dobro poznajo in slišali smo tudi bolj zahtevne skladbe. Ves nastop je povezoval sam prof. Lipičnik. ki nam je vsakega učenca posebej predstavil, hkrati pa povedal ludi nekaj o zahtevnosti skladbe, ki jo bb meneč izvajal. Nastop je bil j zanimiv. Slišali I smo, da tudi glasbila, ki so drugače spremljevalna (tuba, bobni), lahko kot solo instrument zvenijo lepo in zanimivo. Ob koncu nam je bilo obljubljeno, da se bomo do konca šolskega leta srečali Sc na dveh nastopih. I Ipam si I telili, da se ju vsi navzoči I lako glasbeniki kakor tudi obiskovalci že vnaprej veselimo. VLADIMIR STARIĆ Ustanovljeno kulturno umetniško društvo Tone Kranjc Na željo mnogih likovnih sa-morastnikov na Kamniškem smo na Začetku leta ustanovili KIJI) Ione Kranjc. Ime društva smo izbrali po človeku, ki jc za časa svojega življenja kar pomembno zapolnjeval kamniški likovni prostor. Njegove slike še danes krasijo marsikatero steno. Izhajal je iz samoraslniških vrst kot večina naših članov. Namen naSega društva jc prirejanje razstav, pa tudi drugih dejavnosti ob strokovnem izpopolnjevanju. Ker na Kamniškem in tudi drugod obstajajo talenti, ki i/ različnih razlogov niso prišli do razstav svojih slik, grafik, kipov, rezbarij, ali kakršnekoli druge zanimive ustvarjalnosti, lahko društva: Dušan Strajhar, Piber-pokličejo ali pišejo na naslov nikova I'), Kamnik, tel. KI4-4IK. reiramo in vi^zdelujemo • dekliška oblačila za valete in birme • klasična ženska oblačila • poročne obleke • večerne obleke Blago lahko prinesete sami, ali pa ga bomo skupaj izbrali pri nas. Pokličite nas: (061)817 563,817 673 Vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk. '0 fr ■S I >«n "S o e a kulturo iexil Poimenovanja nagrad, priznanj, športnih trofej Kristalna gora - mitološko izročilo Slovencev »Kako se vendar pišejo poimenovanja nagrad in priznanj'! Pred kratkim sem v časopisu videla zapisano oskar kar z malo. Saj to ni prav! To je vendar ime!« Tako se je jezila ena od mojh znank, zato sem se odločila posvetili tole sestavek poimenovanjem Zfl nagrade, priznanja, športne trofeje, Tudi zato, ker prav v začetku februarja v Sloveniji podelijo najuglednejše kulturniške nagrade, to so Prešernove nagrade, konec marca dobijo najbolj zaslužni Kanniičani občinska priznanja in naziv častni občan. Naš župan pa podeljuje za posebne dosežke na kulturnem področju nagrado, ki se imenuje Veronika. Med nagrado in priznanjem jc velika razlika - namreč vrednostna. Priznanje je navadno nekaj besed, napisanih na boljšem papirju, tudi sloves-neje izgovorjenih. Nagrada pa jc kaj vrednejšega: denar, umetniško delo ipd. Kdor izbira nagrade, mora paziti, da nagrajenca ne užali s premajhno ali manj vredno nagrado. Kdor da priznanje, pazi samo na pravilno zapisane ali izgovorjene In'sede. Pravopisno pa ni nobene razlike med priznanji, nagradami in športnimi trofejami... Vsa imena nagrad, priznanj in Športnih troji j pisano z malo začetnico (seveda sredi povedi, na začetku pa tako ali tako z veliko), razen tistih, ki so poimenovana po osebah s pridevnikom na -ov, -ev ali -In. Zakaj se nekako čudimo in nam ni prav, da se nagrade, priznanja in trofeje pišejo z malo? Podobno Je s prazniki: te stvari nam pomenijo nekiij vce od vsakdanjosti, zalo mislimo, da bi morali v znak spošlljivosli uporabljati veliko začetnico. Pa ni tako. To so vrstna poimenovanja. ('e pil so /m/vezana s kakšnim pomembnim človekom, jili pišemo z veliko, /.uradi njega, ne zaradi imena nagrade ali priznanja. Z malo tako pišemo nekdanja poimenovanja za visoka odlikovanja kot priznanja za državljanske, vojaške zasluge: dobiti red dela z rdečo zastavo, red narodnega heroja, red zaslug za narod, poimenovanja sppmln-sk ih odlik ovanj: koroška spomenica, spomenica ob stoletnici Slovenske Matice, partizanska spomenica 1941, vojna spomenica, imetnik, nosilec spomenice, podelili, prejeli odlikovanje, pa tudi druga: ambasador RS, častni znak svobode, častni občan občine Kamnik, srebrno, zlato priznanje občine Kamnik, veronika, oskar, gazela, turistični nagelj, zlata lisica, olimpijska zlata medalja, zlati globus itd. Z veliko začetnico se pišejo samo lista poimenovanja, ki so pridevniki (na -ov, -ev ali -In), izpeljani iz lastnih imen: Prešernova nagrada, Nobelova nagrada, Cankarjeva značka, Vegovo priznanje, Borštnikov prstan, Hloudkova plaketa, Kara-dordeva zvezda, Gallusovo priznanje itd. MARJETA HVMAR V četrtek, 14. 1. 1999, je v okviru Sociološke delavnice na SCRM v Kamniku pred številnim občinstvom predstavil svojo novo knjigo KRISTALNA GORA - mitološko izročilo Slovencev dr. Zmago Smitek, redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije na ljubljanski filozofski fakulteti Med Šmitkova pomembnejša dela spadajo: monografija (soavtor) o načinu življenja v štajerskem Vitanju od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne z naslovom Kruh In politika (1987) in tri knjige o slovenskem doživljanju in duhovnem spoznavanju sveta izven Evrope - Klic daljnih svetov (1986), Poti do obzorja (1988), Srečanja z drugačnostjo (1995) - In seveda veliko število prispevkov v strokovnih časopisih doma in po svetu. Širok razgled po tujih kulturah daje značilen pečat tudi njegovi knjigi o slovenskem mitološkem Izročilu Kristalna gora - mitološki) izročilo Slovencev. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80CSPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -1 2 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj Iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS. WORD EXCEL(20ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) ^ ,„ Za pogodbeno izvajanj« (skuplnej priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in Studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.j. stroSko izobraževanja delno povrne Sklad za Izobraževanje delavcev pri obrtnikih. Prof. dr. Slllitek je svojo knjigo Kristalna gora predstavil kot »našo« knjigo, to pa zaradi tega, ker po njegovem mnenju temelji na številnih delih njegovih predhodnikov in sodobnikov, ki jih mora upoštevati pri svoji sintezi K pisanju te knjige ga je gnal občutek, da je za tematiko slovenskega mitološkega izročila danes več zanimanja kol kadar koli prej. To potrjujejo številni znanstveni in si tokovni članki Ivana Grafcna-uerja, Nika Kurcta, Milka Matiče-tova, Valensa VoduSka, Zmage Ku-mer. Franceta Bczlaja in drugih, tudi samosvojih avtorjev, kakršen je bil Irance Jeza, ki je v šestdesetih letih izdal »mitološko« knjigo Skandinavski izvor Slovencev (1967), knjiga je bila zaplenjena, in desetletje pozneje O ključnih vprašanjih rane karantansko-slo-venske zgodovine (1977). V novejšem času je pobudo prevzela tudi mlajša generacija etnologov: Damjan Ovsec s svojo Slovansko mitologijo in za njim Mirjana Mcnccj in Monika Kro-pej. Prav tako gre opozorili na ruskega slavista Nikolaja Mikhailo-va, ki deluje na univerzi v Vidmu, ki je dokaj reden gost v Ljubljani. S tako koncentracijo jezikoslovnega, etnološkega in antropološkega znanja je na ZRC SAZU v Ljubljani leta 1997 pričela izhajati revija Studia mvloloj-'ica slavi-ca, ki predstavlja prelom v slovenskem preučevanju slovenske in Matična knjižnica Kamnik Top lista najbolj branih, iskanih in priljubljenih knjig Tokrat vam v zgoščeni obliki in kratkem članku predstavljamo najbolj priljubljene knjige v letu 1998 - tOrej lisic, ki so bile najbolj iz-posojane in iskane. Posebej omenjamo prvih pel, potem pa le SC naslove. Pa poglejmo, katere so bile te knjige! I. Največkrat, to je 85-krat. je bila Izposojena, 16-krai podaljšana in 2-krai rezervirana knjiga Bur nyja Bosa Družina Krtkovih: Držite se na smeh! (Seveda imajo več izvodov te knjige). 2. S2-krat je bila izposojena in 16-krai tudi i><> daljsana knjiga Viktorije Holt Sa-rabanda za sestri, lahkoten berljiv roman za samopozabo. 3. 75-kral izposojena in 15-kral je bila podaljšana knjiga Agalhc Chrislic Zavesa: Poirotov zadnji primer. 4. 73-krat izposojen in 9-krat p(xlalj-šan jc bil strip Reneja (ioscinnv-ja Astcrix in Normani. 5. 61 krat izposojena in 13-krat podaljšana je bila zelo dobra slikanica Nelc Mosla Sem res poreden? To je dobra knjiga za starte In otroke, saj sk u [>; i j naletimo na imenitno vprašanje: KA.I JI TO mu PRIDEN? Zdaj pa le se naslovi najbolj branih knjig: M. Chrichlon: Sfera (kar 53-kral je sla izven hiše, sicer imamo 10 izvodov, ven-d.u šele od Začet ka julija). 1 lollo-va: /.ainenjani deklici, Mary llig-gins Clark. Ne joči, ljubljena moja, Paulo Coelho: Peta gora, Minfette VValters: Nagobčnik za jezikavko, (vse knjige se obračajo približno pol leta), potem sledi Slephcn King: Skrivno okno, skrivni vrt, zbirka optimističnih življenjskih izpovedi Kurja juhiea za materino duSo, Dcsa Muck s svojo novo uspešnico Blazno resno slavni, po nekaj slikanicah je na seznamu spel dobra knjiga znanega irskega pi- satelja Roddvja Dovlla: Ženska, ki se je zaletela v vrata (o nasilju v družini in pretepanih ženskah, ki svoje modrice opravičujejo na različne načine) itd., itd..... Po Številu rezervacij pa lahko razberemo, katere knjige so najbolj iskane: poleg Coclhove Pele gore tudi knjiga Dese Muck Blazno resno slavni, največkrat pa je bila iskana knjiga Tttank Jamesa Camerona, ki predstavlja nastajanje istoimenskega filma. Toliko rezervacij pa je posledica dejstva, da sla knjigi samo dve. Ne pozabimo še na naslednje, približno 30-krat izposojene knjige Utc Ehrhardt, Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod, Francoise Sagan Pozabljeno ogledalo, Johan Farman Staršem branje prepovedano: mladostnikov vodnik za odraščanje. In Se za Šolarje - Marliese Arold: Živeti hočem! (o AIDS-u), Ivan Sivec: Zelena kri, Chrislmaria liedler: Primer: špageti... Med lepimi in dobrimi stvarmi v leni letu naj bo ludi - DOBRA KNJIGA! slovanske mitologije. Vendar je v tej navezi Šmitkova knjiga Kristalna gora nekaj novega. Navdih za knjigo je dobil, ko je pred dobrim desetletjem potoval i">o Indiji in opazil podobnosti med slovensko in indijsko mitologijo. Kristalna gora je noviteta, ker je eden prvih poskusov sinteze slovenskega mitološkega izročila, ki temelji na primerjalni metodi, pri čemer sc nc omejuje samo na slovanske primerjave, ampak išče povezave v širšem indoevropskem kulturnem okolju. Bistvo omenjene metode je v tem, da sledi - podobno kot in-doevropsko primerjalno jezikoslovje - določenim zakonitostim razvoja mitoloških idej in pojmov na vsem ozemlju med Indijo in Evropo I )ejslvo je namreč, da je v slovanskem religioznem besednjaku ceh vrsta besed, ki so iranskega porekla - in to tako pomembni pojmi, kot so: nebo, bog, svet, vera. mir, žree, slovo, delo, vatra, ogenj, čaSa, mogila. raj itd. Ta komparativni pristop je utemeljen z več kot 900 opombami, z navedbami Iz domače in tuje literature. Prav tako jc upošteval dognanja sorodnih znanosti - zgodovine, arheologije, slavistike, primerjalnega jezikoslovja. Šmitkova knjiga vsebuje antropološko vizijo, izhaja \/ multikuJturnega, ce že ne občečloveSkega v dojemanju »nevidnih pokrajin« mitologije, /aio so nekatere slovenske mitološke ostaline dobile nov in drugačen pomen, kot so jim ga pripisovali doslej. Poglobljeni pogled nam razslrc zasnovo knjige, ki izhaja iz Jungove teorije o arhcii-pih. Arhetipi so kolektivne in osebnostne predstave na meji med zavestjo in predzavestjo, ki so ohranile veliko skupnih potez. Se s staro prcdkrSčansko dobo Taksen univerzalen stereotip je gora ali drevo, ki predstavlja vezni člen med nebom, zemljo in podzemljem. Na 200 Straneh avtor ni mogel komentirati vsega slovenskega mitološkega izročila. Osredotočil se jc predvsem na kozmogonijo (mili o nastanku svetal, eshatologijo (nauk o koncu sveta) in mitološko topologijo (center sveta in njegovo obrobje, nebesne sfere ipd.). Božična pesem v frančiškanski cerkvi Božična skrivnostjo navdihnila in vzpodbudila k ustvarjanju vrsto znanih in dobrih skladateljev, vendar tudi ljudsko petje ne zaostaja, saj si božičnega časa brez čudovite glasbe res ne moremo predstavljati. V okviru bož.lčnih koncertov smo v frančiškanski cerkvi lahko prisluhnili trem vokalnim skupinam, ki so nam vsaka po svoje iz sakralne domače In tuje glasbene zakladnice posredovale blagovestrf duh miru in upanja Večno lepe božične pesmi so na božič, 25. decembra, zazvenele Iz, grl vokalne skupine BOCE iz Kamnika pod umetniškim vodstvom Ane Štele, Prvi del koncertnega programa so pevke in pevci zapeli na kom ob orgelski spremljavi Andraža Haupt-inaiia, drugi del koncerta pa je osen članov skupini' ECCE zapelo prod oltarjem, /.bor se je predstavil z. najbolj znanimi hožičnicami slovenskih skladateljev, kot so Slava na višavi in Pastire! z menoj Leopolda ('veka, Božji nam je rojen sin Ivana Zupana in na koncu oh spremljavi flavtistke Andreje llumar s čudovito pesmijo Sveta ime. Zelo kakovosten pevski zbor je z ubranim petjem navdušil poslušalstvo, na kuncu pil si je marsikdo zaželel, da bi v prihodnje zboru prisluhnili s težjim koncertnim programom, kar so nedvomno luili sposobni. Mislim, da bi bilo poslušalstvo se bolj hvaležno. V soboto, 9. januarja, smo imeli priložnost prisluhniti malce drugačnemu božičnemu koncertu v izvod bi dekliške pevske skupine Sirene pod vodstvom Petre (irkman. Ob instrumentalni spremljavi Tomaža Pir sata na klaviature, Žige Goloba na kontrabas in I Irbana (ioloba na bobne so mlade pevke navdušile poslušalstvo s svojo razigranostjo, svežino in poskočnostjo. V nabito polni cerkvi so dekleta V prvem delu predstavila slovenske božične pesmi, med drugim tudi pesem 1'ri jaslicah patra Angelika Hribarja, skladatelja Iz Tuhinjske doline, v drugem delu pa so poslušalstvo razvnele z znanimi hožičnicami iz anglosaškega področja. Santa Claus is eomin to l.nwn. Jlngle Bells in podobne so vzpodbudile poslušalstvo k spontanemu sodelovanju s ploskanjem. Na koncu so vmes poslušalcem s pesmi Jo zaželela novo leto. Teden dni kasneje, l(i. januarja, pa se je s svojim božičnim progra- mom predstavila zasedba mladih pevcev Prvega slovenskega društva Lira. Mladi pevci so za koncert med svoje vrste povabili goste, tako vokalni! kol, instrumentalno, /burje s svojim petjem kot prvi del koncertnega programa sodeloval In polepšal bogoslužje. Se posebej navdušili sta na koncu svete maše solistki Barbara TISler, sopran, In Marta Starbek, mezzosopran, s skladbo Zvellčar dans se je rodil skladatelja Vavkna. V drugem delu koncertnega programa je zbor Zapel sedem pesmi in zanimivo malo suito iz ljudskih božičnih napevov Karla Oehsii: Es w iolinaehtel sehr. Koncert so zaključili z v tem času zelo poslušano pesmijo Sveta noč, pri koncertu pa so sodelovali Se Janez Krt in Franci Balantič na trobento, Marjan Sitar na all.saxhorn, Uroš Košir na tubo in Dominik Krt na orgle. Razveseljivo je, da ko se mladi pevei sami pripravili in izvedli koncert, vendar bi morali Se malce uskladili svoje glasove, saj so od časa do časa tenorji prevladali Vsi trije koncerti so obogatili poslušalstvo In polepšali doživljanje božičnega časa. BOJANA KLKMLNC Čeprav rezultati njegove knjige ne morejo biti nekaj dokončnega, saj bo potrebna še znanstvena pre-verba (intersubjektivna verifikacija), pa se v sklepnem obračunu kaže, da starejši sloj slovenskega mitološkega izročila izvira iz območja, ki je bilo v stiku z iransko in antično grSko kulturo. Gre za ozemlje Kavkaza 'ali severnega zaledja Črnega morja. Sledove mitraizma, orfično-pitagorejskega gnosticizma in starokrSčanskega arianizma lahko pripišemo staro-selskemu sloju, ki jc bil očitno dovolj močan, da je pustil dovolj sledov v naši ljudski kulturi Se dolgo po naselitvi Slovanov. Nekateri dobro znani slovenski mitološki motivi, kralj Matjaž, lepa Vida, Pegam in Lambergar, Vedomec. Kresni k. psoglavci, Indija Ko-romandija ipd., dobe s Šmitkovo pripovedjo drugačen in SirSi pomen kol v klasični slovenski milologiji. Drevo in gora, ki sta simbola svetega »par exellence«, sta le dve izpeljavi ideje o svetovni osi. Gore so svete in s tem univerzalni mitološki in religijski simbol. Svete gore se pojavljajo v najrazHčnej-ših kulturah od našega Triglava do japonske Fudžijame, indijske gore Kailaš in kitajskega TajSana do osamelcev v avstralski puščavi in južnoameriških pragozdovih. Triglav je hkrati tudi nacionalni simbol, nekaj, kar deluje kot abstraktna, metaforična in ideološka predstava slovenske identitete. Da ta predstava izvira iz ideje svetega, božanskega, dokazujejo Številne cerkvice po slovenskih hribih, za katere ljudje vedo povedati, da so jih zgradili ajdi. Njihova zgodovina naj bi segala v predslovansko dobo. Gorski vrh lahko v mitologiji nadomesti tudi votfim ► gon (osrčje gore), kol znamenita jama v go- ri, v kateri spi naš kralj Matjaž. V razpravi, ki je sledila predavanju prof. Zmaga Šmitka, se je poleg vprašanj o mitih in mitologiji, pomembnih za območje Kamnika, zastavilo tudi vprašanje de-mitologizaeije mita ali kako odstraniti »sedem tančic« skrivnosti, ki jih v sebi skrivajo miti. kaj nam lahko slovenski miti povedo o naši davni preteklosti. Skratka Kristalna gora - mitološko izročilo Slovencev - je rezultat poglobljenih raziskav slovenskega in slovanskega bajeslovnega izro- Prof. dr. Zmago Šmitek v pogovoru z nekdanjo dijakinjo SCRM Nino Klisarič. čila in Studijskih primerjav z mitologijo ter religijskimi predstavami azijskih kultur, za katere je uporabil arhivske vire in literaturo v arhivih in knjižnicah doma in drugod po svetu, predvsem na Dunaju in Londonu. Prof. dr. Nikolai Mikhailov je v recenziji knjige poudaril, da je Kristalna gora zanimiva vsaj iz dveh razlogov. Prvič, ker odločno in popolnoma utemeljeno uvaja in uporablja pojem slovensko mitološko izročilo, in drugič, ker avtor pogumno stopa na raven primerjalne mitologije in se obrača k drugim indoevropskim in celo neindoevropskim mitologijam. Ta metoda pa je za slovensko mitološko vedo nova in perspektivna. S to metodo se je prof. Šmit-ku posrečilo povezati konkretno ljudsko gradivo s teoretičnimi koncepcijami sodobne mitologije in antropologije. BOJAN C AS Lado Jakša: Misel svetlobe V razstavišču Veronika Je razstavljal v Januarju mm znani glasbenik In fotograf, ki se ukvarja ludi z multivizijskimi proteku LA-D0 JAKŠA. Avtor, rojen v Ljubljani leta 11117. je končal Srednjo glasbeno in baletno šolo in diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti Za diplomski} delo »Kult glasbe v likovni umetnosti od romantike do fin de shtja« je dobil študentski) Prešernovo nagrado. Obe zvrsti, glasbeno in likovno umetnost., uspešno združuje še danes tudi v jiruksi. Poleg števil niti glasbenih nastopov, kjer je izvajal lastno konijionlruno in lin provizlrano glasbo, sinteze džeza in sodobna eksperimentiranja (glasba za film. radio, TV), je Imel okrog 40 fotografskih razstav in izvedel številne vecmedijske projekte Ijado Jakša je samostojno razstavljal v Kamniku že leta 198/ v razstavišču Stolovega Interiera. Takratna razstava je nosila pomenljiv nasbv »Zamaknjeni prostori«, ob kateri je umetnik sam zapisal: «... m prostori, kjer oglate misli j>ogledajo čez rob, kjer so navidez, obrobne stvari zanimive, kjer fotografska ostrina ostri samo sebe...« Tudi kamniška razstava, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjih iin domom t Ljubljani in loškim muzejem iz Škofje Loke. je odkrila vse odlike Jakševtli fotografij. Iz njih je razvidno, da gre za občutljivega umetnika, ki svojo glasbeno senzibilnost prenaša tudi v fotografski medij. Nasprotno pa ga likovna umetnost v najširšem smislu inspirira ini glasbenem izražanju, saj je glasbeno spremljal številne likovne razstave in komponlral ali izvajal itn jjrovlzirano glasbo za film, gledališče, TV, radio in umetniški j/les. Njegove barvne fotografije - triptihi so fotografsko Ujjesnjenje in uglasbenje motivov iz urbanih okolij, narave, vsakdanjih /irosto-rov, ki pa so povsem svojsko, »jakševsko« inierjiretirani. S specifičnimi fotografskimi izseki In neobičajnimi očlSčl naslajajo iz vsakdanjih, banalnih prostorov In predmetov svojski arhetipi in simboli, ki bi drugače ostali skrili neveščemu očesu. Jakša ne uporablja fotomontaž in drugih tehničnih pomagal in trikov, čeprav se včasih zdi. da gre prav za taksen pristop k fotografiji to ■<> povsem »čiste« fotografije in /irav v njihovi izčiščenosti in simbolični sporočilnosti, kar pove že naslov razstave »Misel svetlobe«, je mojstrstvo fotografa Lada Jakša. DUŠAN LIPOVI ( KS KAMNIŠKA BISTRICA obvešča krajane, da so vsak prvi in tretji petek v mesecu uradne ure od 19. do 20. ure v prostorih Gasilskega doma Stranje. Mobitel pretvornik na Starem gradu Groharjeva ulica končno zadihala - Novi prometni znaki in vsakodnevni nadzor občinskega komunalnega redarja, ki jc kršiteljem že razdelil prve lističe za 10.000 SIT. so pripomogli, da je doslej s pločevino zabita najbolj prometna ulica na Duplici spet normalno prevozna. Stari stebri se umikajo novim - Graditelji novega železnega mostu v Kamniku, ki te dni z vrtalnimi stroji prodirajo do trdne podlage za nove nosilne stebre tudi do 15 m globoko, so morali vse betonske zidake na stoletnem starem stebru sredi Bistrice oštevilčiti, da jih bodo potem lahko spel sestavili za spomin bodočim rodovom... Kulturna sramota Kamnika - Nič drugače ni mogoče imenovali zapuščeno rojstno hiso pesnika in generala Rudolfa Maistra - Vo-tanova. V njegov spomin 29. marca praznujemo občinski praznik, v spomin na rojaka, ki smo mu v Kamniku postavili spomenik, ga proglasili za častnega meSčana in po njem imenovali Solo in ulico. Nobenega izgovora nc more biti, da nc bi mogla občina skupaj z lastniki stavbe poskrbeti vsaj za ureditev pročelja spomeniško zavarovane hiSc. Ali pa bomo raje dopustili, da si bodo v letošnjem jubilejnem letu ob 80-lctnici bojev za naSo severno mejo številni obiskovalci ogledovali ta naš »ponos« na legendarnega slovenskega borca in pesnika... (fs) V Delu smo 27. 1. '99 brali članek, kako je treba izboljšati delovanje Mobitela s tem, da se postavi na Stari grad pretvornik. Mišljeno je, da bi pretvornik montirali kar na streho gostišča. Znano pa jc, da jc pri gostišču že nekaj krožničnih anten, med drugimi tudi za Impulz. Ko sem zvedel za postavitev pretvornika na gostišču, mi jc padla ideja, da bi bilo veliko boljše, če bi pozidali nekoč srednjeveški obrambni in opazovalni stolp na mestu, kjer danes kurijo kres. Ta investicija bi se lahko razdelila na več zainteresiranih ustanov. Prišlo naj bi do uskladitve med vojsko, ki potrebuje stolp za opazovalnico, turizmom, ki bo dvignil s tem stolpom turistično destinacijo, in šc podjetjem Mobitel, ki bi postavilo na ta stolp pretvornik. Tudi občina bi morala sofinancirati. S tem stolpom bi zaživel Stari grad ne samo turistično, ampak bi dobil drugo zgodovinsko podobo. Na vrhu bi poleg pretvornika bili še zastava Slovenije in naša kamniška. Skratka, s to investicijo bi Kamnik veliko pridobil! Turistično druStvo, ko je bilo Se aktivno, jc že več kol 40 let predlagalo, naj sc zgradi ta nekoč srednjeveški stolp, toda vse dosedanje občinske uprave so bile gluhe. Iz Valvasorjevega bakroreza graSčinc (Oberslein) Kamnik sc vidi ta stolp. Bil je Stirioglat On s cinami na vrhu, visok ca. 6-7 m in premera 6 m. Načrt za ta stolp je preprost, ker vemo, kako jc bil oblikovan originalni stolp. Stopnišče bi bila lahko lesena konstrukcija ali železna, vrata bi morala biti taka, kot so bila, iz kovanega železa. Pobirala naj bi se vstopnina za obiskovalce prek žetonov, ki bi mu pogled nanj dal šc poseben jih kupili v gostišču. Tako bi sc čar. investicija z leti vrnila. Lahko bi Občinski svetniki in g. ž.upan bil stolp ponoči osvetljen in bi ter omenjene ustanove bi lah- Valvasorjev bakrorez graščine na Starem gradu ko kaj kmalu uresničili davno željo Kamničanov! predlagatelj NIKO SADNIKAR dr. med. Vabilo k sodelovanju Občina Kamnik izda vsaki dve leti ob občinskem prazniku, .?/. mana. Kamniški zbornik. U'ta 2001) bo izSla 15. Številka. J Kamniški zbornik-je namenjen objavljanju znanstvenih in strokovnih prispevkov o dogodkih in ljudeh v naši občini, iako naj bi bil hkrati znanstveno in strokovno glasilo ter občinska kronika obenem. Zbornik bo imel predvidoma naslednje razdelke: Razprave, Gradivo, Pogledi in mnenja ter Kronika. Dodali bomo tudi Izbor pesmi enega ali dveh kamniških pesnikov in z reprodukcijami slik predstavili katerega od kamniških slikarjev. Razprave naj bi obsegale največ eno tiskovno polo, ne več kol štiri vrstice izvlečka (sinopsisa) in do deset vrstic povzetka v enem od tujih jezikov. Spominski članki naj bi bili krajši. Za članke je treba pripraviti tudi slikovno gradivo. Vabimo vas k sodelovanju. Ker se želimo izogniti, da bi se npr. dva avtorja ukvarjala z enako ali podobno tematiko, prosimo, sporočile naslov svojega prispevka do srede februarja glavni urednici Marjeti llumar (Žale 4 a, Kamnik; telefon: 817-739). Jezikovno pregledano besedilo bo treba oddali na disketi, in sicer do 15. novembra /999. Uredniški odbor Kamniškega zbornika TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061 /831 -470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik-1@siol.net http://vvvvw.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV Petek, 12. februarja 1999. ob 19. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik SOZVOČJA 99 XX. Revija pevskih zborov, delujočih na področju občin Kamnik in Komenda. Vstopnina: 500 SIT Sobota. 13. februarja 1999. ob 20. uri Nedelja. 14. februarja 1999, ob 15. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju Veseloigra v treh dejanjih Jože Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo Izvedba: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj Režija: Danilo Bajde so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 812-597 Vsako sredo ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodi J. Pogačar - pravljične ure, igralne ure - A. Štorman. Delavnice za otroke -Lea Frleta in Milena Lampret. Cena: 200 SIT. v?ak petek ob 18- uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi Helena Sterle. Cena 200 SIT. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Sobota. 13. 2. 1999. od 10. do 12. ure CIGANSKI TABOR IN PUSTNI BOLŠJAK Torek. 16. 2.1999. od 16. do 19. ure PUSTOVANJE ZA OTROKE -zbirališče maškar na igrišču O. Š. Toma Brejca ob 16. uri. PUSTNO RAJANJE Z DUOM SING SONG - v športni dvorani od 16.30 do 19. ure. OPOZORILO: Zaradi spremenjenega prometnega režima v Kamniku, letos pustna povorka skozi Kamnik odpade! Vse informacije o prireditvah Helena Sterle, tel.: 815-477 ali tel.: 81 7-058 Študentski servis PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Parkiranje... Zal je le tako, da se poizkuša nova stara občinska uprava čim bolj dokazovati na začetku vsakega mandata in ena od prioritetnih nalog te občinske uprave je očitno, da prilepi listek za napačno parkiranje na čim več vozil in to brez selekcije ali gre za parkiranje ali ustavljanje, ki traja le toliko časa, da se razloži blago v trgovino, kupi časopis v bližnji trajiki ali dvigne gotovino na bankomatu. Očitno poizkušajo v že tako obubožanem Kamniku zaslužiti vsaj t. i. komunalni nadzorniki, v Kamniku popularno imenovani pajaci. Največ težav pa povzročajo kamniškim, predvsem zasebnim trgovcem, saj v odloku piše, da je dostavni čas samo dopoldne, če se ne motim največ do 10. ure. Res je, da kruh in mleko dostavljajo v jutranjih urah, vsi ostali pa imajo dostavo preko dneva. In ker je komunalni nadzor v Kamniku tako vesten, je pravzaprav izredno težko privabiti potnike posameznih dobaviteljev v Kamnik, saj včasih niti toliko ne zaslužijo, kolikor plačajo za parkirne kazni ob naročilih in dostavah blaga. Zato smo trgovci večinoma prepuščeni lastnim dostavam z osebnimi vozili, seveda pa nas doleti enaka usoda. Ko sem pred dvema letoma vztrajno pisal pritožbe na občino, je bil edini odgovor celo samega župana, da smo pred zakonom in občinskim odlokom vsi enaki in ne eni bolj, drugi manj. Floskula, ki sicer drži pri težjih krimi- nalnih dejanjih in prestopkih, vendar je treba najprej pogledati, kako se odvija življenje v določenem mestu. Ko sem prosil, naj mi dodelijo najelo parkirno mesto, da bom lažje spoštoval občinske odloke, so rekli, ni problema, vendar mi ni nihče zagotovil, da ho parkirno mesto vedno prazno. In kar je sodu izbilo dno, ko je parkirni mojster prihajal na delo šele ob osmi uri zjutraj, in če si seveda parkiral npr. ob 7.30, te je ob deveti uri že čakal listek za napačno parkiranje. Da je izbor komunalnih redarjev, ki si jemljejo celo pravico legitimiranja, katastrofalen, ve vsak občan. Danes si brezposelen, jutri si redar, pojutrišnjem študent ali pa natakar v bifeju, pred katerim je še predvčerajšnjim napisal lastniku, kije pripeljal pijaco, kazen za na/tač-no parkiranje. V Ljubljani in Kranju so komunalni redarji enotno oblečeni in ne hodijo po mestu kol kavboji ovešeni z neštetimi napravami, ki služijo, kdo bi vedel čemu. Poleg tega v Ljubljani imajo ušesa in Oči, lak 0, da človeku lahko gledaš v oči in če imaš dostavo blaga tO tudi sliši, seveda so tudi izjeme, kijih v Kamniku žal ni. Ure za dostave so postavljali ljudje brez prakse v trgovini, poleg tega pa nisem še nikoli videl, da bi listek dobilo dostavno vozilo velikih trgovskih podjetij, seveda označeno z velikimi napisi, kdo so in kaj zmorejo. Občinsko upravo prosim, da resno premisli o dodelitvi dovolilnic za dostavo blaga oz. o možnosti najetih par- kirnih prostorov za zmerno ceno in z zagotovilom, da bodo najemnika čakali prazni parkirni prostori. Stanje, ki ste ga povzročili, počasi postaja nevzdržno za nas trgovce v Kamniku, ki kmalu ne bomo več zaslužili niti za vaše parkirne kazni. Z odprtjem nove banke na Duplici, pa ne bo več nobenega pametnega razloga, da hi kupci prihajali v trgovine v centru, če jih pač za vsakim vogalom čaka komunalni redar. Zanimivo je. tudi to, da v času pred lokalnimi volitvami ni pisal listkov nihče, ne komunalni nadzor ne policija. To prehodno obdobje, ki jc trajalo skoraj dva meseca, je verjetno tudi nekaj pripomoglo k popularnosti tedanje in sedanje občinske uprave. Mi občani pa smo temu nasedati, čeprav je bilo to zatišje pred viharjem. Ker je slikanje prekrškarjev z najnovejšimi digitalnimi aparati postalo priljubljen hobi komunalnih redarjev, lahko povem, da imam v svoji zbirki fotografij tudi fotografijo vozila I1MW 32Xi, ki je tik po predstavitvi novega 11MWserije .? parkiralo pod pomično streho pred nOŠO trgovino SRČEK, Glavni trg H, v Kamniku. Ker je bila ura že 19.05 in ni bilo navoljo parkirnih mest, povrhu pa je še deževalo, je uporabnik vozila zaparkiral vhod v trgovino in odbriel na odprtje razstave v razstavišče Veronika, kjer je bil slavnostni govornik. Kdo je tO bil, si lahko mislile. Seveda pa o komunalnih redarjih ne duha ne sluha. Meni osebno se vsaj štirikrat na dan tako mudi, pa kljub vsemu, ce se le da, v 95% potičem prosto park irno mesto. Mogoče bi bilo pametno, da bi sedanji župan pogledal tudi v kakšen program svojih protikandidatov na zadnjih volitvah in zasledil, da hi bila potrebna čimprejšnja izgradnja parkirne hiše in odprave kaznovalne politike za napačno parkiranje, ki naj jo zamenja ozaveščanjc občanov in opozorilni listki. DAMJAN GLADEK Občina Komenda - pričakovani volilni rezultati V spisu s tem naslovom se Stanislav Zarnik v kamniškem občanu št. 2 hvali, kako uspešno jc kadroval za novi občinski svel v Komendi. Uspeha mu ne zavidam, v svoja nakladanja pa vplela tudi moje ime, zato želim pojasniti naslednje: Zarnik zmotno navaja, da sta Kremžar in Ocepek pral nekaj leti podpisala prttoibo proti večnamenski telovadnici, podpisala sva pritožbo proti goljufivi pripravi in izvedbi referenduma in zmotni (namerno) razlogi referen dumskegu izida. Kršeno je bilo splošno veljavno načelo, da sepOStOpek zaključi po predpisu, po katerem si- je pri Čel. Teh dejstev ni mogoče zanikali, odločitev pa je pokazala vso pravno šibkost realne oblasti. Krcmzarjcv prestop je njegovo zavujane ustavnega sodišče pa je povzročilo spremembo v odločitvi tega, izdalo je že zučasni sklep Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Pust, pust, krivih ust.. Spet Je pivci nami pust, ko se bomo na veliko delali norca iz norčij, ki jih sicer počnemo celo leto in ko si bodo nekateri nadeli maske. Čeprav hi bilo bolje, da bi jih odložili in jih spet ne bilo moč prepoznali- Kje so že časi, ko je na pepelnič-no sredo skozi mesto krenil sprevod pokopavanju pusta, ki so ga pripravili »barutanci«, v katerem so ošvrk-nili tudi marsikatero traparijo, ki so jo požegnali v taksnih ali drugačnih »sisih«, recimo tunjiško plantažo in podobne... Zadnjič je pred slovenskim parlamentom dopoldne zaropotalo in zatrobilo. NaSi ljudski izvoljenci so že mislili, da so jih prišli obiskal kurenti. Pa niso bili kurenti, pač pa jezni državljani, med njimi je bilo tudi nekaj Kamničanov, ki sc imenujejo odbor za varstvo zakonitosti in jih vodi neumorni borec za človekove pravice Viktor s Križa. 1'risli so protestiral proti visokim poslanskim plačam. V trobilo je spregovoril tudi jeziti Viktor, ki je imel za vsak slučaj v roki ludi vrečko, ce bodo ljudski izbranci slučajno kaj darovali za ohugaj-me. Vendar iz palače zakonitosti niso pričakali nikogar, tudi našega Maksimilijana ne. Čeprav tudi on soglaša, da so poslanske place previsoke, vendar samo za liste izbrance, ki imajo osnovno solo in dveletno na črpalki... D es je, pametnega zakona pa tu-JTV di občtnsk cga sk lepa o nek i pO-mcnihni zadevi danes ni lahko sprejeti, saj imamo vendar demokracijo, ko vsak lahko "" !.''"s pove, kaj misli. Tudf potem, koje zadeva te sprejeta. Tudi v Kamniku imamo toliko različnih pogledov na posamezne probleme, da se nekaterim vodilnim občinarjetn zdi Se najbolje težave reševati sproti z »gašenjem«. Morda pa bi le kazalo prisluhnili tistim, ki pravijo, da bi v lakih primerih lahko županu in ostalim občinarjetn precej pomagal takoimenovani »svet modrecev«. Kandidatov zanj nam namreč ne manjka. Pa Se tiho bodo, ker bodo zraven... TT'den takih navidez nerešljivih vozili lov je recimo Mali grad, ki ga je prejSnja občinska oblast za javnost odpirala celo mandatno dobo, pa Se danes ni odprt. No, še dobro, da je včasih kak mali potres, ki prenoviteljem odprtje spet odloži za nekaj časa. Za grajsk i stružni stolp ali met-iiurijo, kol pravijo nekateri, so bile narejene že drage Studije, venar se iz njih Se ni nič rodilo. »Zgodovinska« petdesetletna pogodba z (ne)slavnitn Nicolasom Omanom je namreč jmdla v vodo. Upajmo, da bo Oman dobil spomenik ali vsaj spominsko ploseo na pobočju Malega gradu... TŠaj slikanje s pločevino nabile J\ Groharjeve ulice na Duplici, kaj pritoževanje v Občanu in druga podnima moledovanja o neupoštevanju osnovnih pravil takega parkiranja jeklenih kočij, da bi bil promet varen in normalen! Treba je bilo samo nekaj dodalnih prometnih tabel s prepovedjo parkiranja na določenih mestih in nekajdnevni obisk občinskega redarja z listki po deset tisočakov, pa je, kot kaže, zadeva vsaj za nekaj časa rešena. Ulica seje spraznila. Napolnilo pa seje novo urejeno parkirišče pri Železniški postaji in pri posli. Torej Se vedno velja lisla stara resnica, da najbolj boli, če ga udariš po varžetu... Pravijo, da jih urednica naSega občinskega »trobila«, kol gaje nekoč imenoval slranjski novičar, ki ga že dalj časa ni več sliSali, največ sliši takrat, ko objavi preveč slik župana Tontija, ki je pač vedno zraven, kjer se kaj dogaja. Pa naj se šefinja kar potolaži, saj tudi drugod ni nič drugače. V zadnji številki Mengšana seje njihov župan Tomaž pojavil na petih slikah ter v enem uvodniku in enem intervjuju. Še to: Mengšana ureja profesionalni novinar iz gorenjske prestolnice. Torej ne moremo reči, da v tem pogledu urednikovanje v Občanu ni profesionalno... Občinski možje se sprašujejo, kje neki je lokalna televizija, da ne prenaša več njihovih maratonskih sej. Prav pogrešajo te naše »oči in ušesa«, saj bi lako vsaj kdaj prekinili tiste dolgočasne reklame za copate in pi-ce. Pa vrli Impulzovci pravijo: Plačajte, pa se boste gledali. Res je žalostno, da naša občinska hiša v lem pogledu še do pela ne seže slavni me-kinjski piceriji... O/cerpa šefom naše iokalkepred-kJlagam, naj kdaj pa kdaj zavrte kak slar posnetek občinske seje, saj so vsi ohčinarji posneti od zadaj in se ne vidi, kdo je nov. Podobno kot smo pred dnevi ob informaciji o ropu v domžalski menjalnici gledali sliko bakovnlške menjalnice. Alije ta i>o-stala že lako popularna po neuspelih poskusih ropov, da se bo na lokalki pojavljala ob kateremkoli ropu? Pa naj še kdo reče, da televizijska ni težka, je j>u donosna... Krištofov Pepe II. Tviisrtču*} vofiGeJ&uos r o&cfue mulo Posestvu je imelo zemljišča še v bližnji okolici Kamnika in tudi še veliko gozdov. Pri hiši je bilo sedem otrok (j)redvojna generacija) in so imeli stik s sosed/, kjer so v parku igrali odbojko, se sankali in smučali na Vajsovem travniku in na Krat-nl ter veliko hodili na planine. ANA JEREB Nagradno vprašanje: Napiši Ime vsaj ene kamniške ulice, ki prav tako kot Janežiee\ drevored nima nobene hišne številke. Odgovore pošljite na Kamniški občan, (davni trg 24, Kamnik. Pravilen odgovor na prejšnje vprašanje Kdaj so se vselili prvi stalim alci na Zikovo ulicii.' \ 'selili so se>Ieta 1977. Izmed pravilnih odgovorov je Zreh izbral Karla Klemen-ška Iz Kamnika, Zlkova 3. Po pošti bo prejel publikacijo Po sledeh neveljskega mamuta. Zavod za izobraževanje odraslih CONTINOA DOMŽALE vpisuje v verificiran program a) diferencialni program strojni tehnik b) diferencialni program ekonomsko komercialni tehnik Pogoj za vpis je končana ustrezna triletna šola. Začetek šolanja bo v ponedeljek, 1. marca, ob 18.40. Vse informacije dobite na telefonskih številkah 061/773-592 041/532-112 CONTINCIA OD 1993* PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA o zadržanju izterjave vprašljivega prispevka. Vsi, ki so pazljivo spremljali moje prizadevanje, so lahko uvideli, da si prizadevam za skladni razvoj šolskega okolja s primerno telovadnico, kt ne bo ovirala drugih športnih dejavnosti osnovne sole. Taksno telovadnico ima osnovna sola Šmartno brez samoprispevka in prevare! Po informaciji i: Jplence je bilo iz naslova sponzorstva zbranih celili 90.000 Sli. v propagandnih plakatih pa sle zagotavljali 400.000 DEM; ali lahko javno odgovorile, kje je ostalo? Če so bile to samo predvolilne obljube, ste zares lahko ponosni na vaš volilni uspeh! Zelo kmalu bomo občani prisiljeni ugotavljati, kako dragi in brez smisla so taki zavoženi projekti. Na silo in brez ustreznih dovoljenj zgrajeni objekti na neprimernem mestu bo oviral normalno delo osnovne šole, poleg tega bo predrag in za javno rabo neprimeren, saj ga ne bo mogoče gospodarno uporabljati. Vsakokratne volitve so svobodna (vsaj zame) izbira volivcev, zato jih sprejemam brez pridržka, verjamem pa, da s praznimi obljubami ni mogoče dolgo zavajati volivcev. PAVEL OCEPEK Občina Komenda-pričakovani volilni rezultati: odmev iz SDS Pod tem naslovom je v Kamniškem občanu, št. 2, z dne 28. januarja 1999, v rubriki PISMA - MNENJA - ODMEVI, Stane Zarnik med drugim napisal tudi tole: »V ob- činskem svetu je resda samo en Križan. Očitno je, da smo se dogovora pogajalslce skupine iz Most držali samo liberalni demokrati Če hi SDS postavila na drugo mesto Križana«... »hi imel Križ v občinskem svetu dva predstavnika. To bi sicer bilo več od % števila volivcev s Križa, bil pa bi spoštovan dogovor in ne bi se zgodilo to, da nekatere stranke, razen LDS, držijo pri pogajanjih figo v žepu.« Tu gre za grobo kršenje resnice! Pri tem dogovoru socialdemokrati nismo imeli nobene besede, ker nanj sploh nismo bili povabljeni. Sicer pa je ta dogovor, za katerega smo izvedeli šele iz 6. številke Aplence, oktoberlno-vember 1997, potekal na nivoju predstavnikov krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste. Poleg predsednika krajevne skupnosti Komenda sta se tega dogovora udeležila s komendske strani Stane Zamik član LDS in Srečo Krmavnar, član 1J)S. Predsedstvo 00 SDS Komenda Še en odmev na članek Pričakovani volilni rezultati Trditev g. Staneta Zamika - citiram »Če bi SDS postavila na drugo mesto Križana, v kar pa ni privolil eden od »vplivnih« članov SDS«... »bi imel Križ v občinskem svetu dva predstavnika« zbuja sum v regular- nost volitev. SDS je že prvi dan po volitvah vložila pritožbo na volilno komisijo Komenda. Prvi neuradni rezultati so bili za enega od izvoljenih svetnikov zelo neugodni. Dan po volitvah je imel ta kandidat zadostno število glasov, pa niso bili to glasovi po pošli ali glasovi predčasnih volivcev. Volilna komisija je med neveljavnimi glasovi, kijih je volilni odbor v I. volilni enoti Komenda izločil, zbrala zanj dovolj glasov. Ali bi takšno friziranje omogočila ludi članu SDS s Križa, če hi bil na drugem mestu kandidatne liste SDS, kar nam ponuja g. Zarnik oziroma je javnosti izdal prikrita dejstva?! Član SDS Komenda Dograditev Osnovne šole Komenda-Moste S sklepom z dne 20. 1. 1999 je župan občine Kamnik razrešil gradbeni odbor za dograditev Šolske enote v Mostah, ki je s 1. I. 1999 preSla v pristojnost nove občine Komenda. V kratkem času svojega delovanja (od 15. 1. 1998 do 31. 12. 1998) je imenovani gradbeni odbor v okviru svojih pristojnosti vestno spremljal vse dejavnosti za uresničitev tega projekta. V januarju pripravljeni terminski načrt je predvideval, da bodo predhodna dela, kot so: priprava projektov, pridobitev soglasij in dovoljenj, javni razpis' in priprava izvajalske pogodbe urejena do pričetka šolskih počitnic, zemeljska dela in zavarovanje gradbišča pa v času šolskih počitnic. Gradnja, ki ne bo moteča za pouk, bo gotova do novega leta, streha pa v januarju ali februarju naslednje leto. Vsi, ki ste gradnjo spremljali, ste lahko ugotavljali, da so dela potekala skladno s tem načrtom, kije upošteval sezonske zamike in zagotavljal kvalitetno grad--njo. Do 31. 12. 1998je izvajalec izvedel gradbena dela do strehe in tako v petih mesečnih situacijah, katere je nadzorni inženir pregledal in potrdil, ovrednotil svoje delo po pogodbi, investitor pa izplačal 30,000.000 Sli Ob zaključku se želim javno zahvaliti za uspešno in prijetno sodelovanje vsem sodelavcem, še zlasti pa g. županu, g. Kaminu, g. Tumšku, ki so odločilno pripomogli k temu uspehu. V normalnih razmerah bi bilo razumno, da bi uspešni gradbeni odbor zaključil svoje delo ob odprtju šole, v danem primeru pa to ni mogoče, saj župan nove občine doslej ni deloval zakonito. Investicije, kijih je Tomaž Drolec vodil v KS Komenda: javna razsvetljava, šolska pot, kabelska televizija in nogometno igrišče so grajene na črno in brez veljavnih priglasitev in dovoljenj. Tudi gradnja večnamenske telovadnice se izvaja na osnovi nične pogodbe in brez javnega razpisa. Pod tukirm pogoji ft vsako sodelovanje izključeno! Predsednik gradbenega odbora PAVEL OCEPEK 8 II. IVI.ruarja 1999 MED NAMI Kamniški OBČAN Tone Smolnikar, osemdesetletnik Obiskali smo Toneta Smolnikarja iz Vegove ul. 4 v Kamniku, ki je 7. januarja praznoval 80-letnico. Zdravje mu ne služi najbolje, a je kljub temu veder in odtočen Ni Človek, ki bi se vdajal ma-loduSju. Pogovoru se je pridružila tudi žena Ivanka. Nekoliko podrobneje smo Toneta spoznali že lani, ko sta z ženo slavila zlato poro- ko. V zakonu so se jima rodile hčerke Marija. Anka in Zdravka ter sin Tone, ki se je v zadnjih letih posvelil župano-vanju v Kamniku. Ponosen je na svoje vnuke in vnukinjo, vedno jc vesel njihovih obiskov. Pogovor je pripeljal do različnih dogodkov, veselih in trpkih. Med vesele uvrSča svojo poroko z Ivanko in rojstvo otrok. Med težje šteje nikoli pozabljene medvojne dogodke. (XI šeslih bratov sta dva padla kot partizana, eden pa je za posledicami umrl. Tudi sam se je priključil osvobodilnemu gibanju in je 1943. leta odšel v partizane. V začetku leta 1945 je bil ujet. zaprt v Kamniku in Domžalah. Domobranci so ga mučil in pretepali od onemoglosti. Kasneje so ga obsodili na smrt, vendar je bil poslan v taborišče, od koder se je vrnil šele septembra leta 1945. Mnenja je. da sedanje razprtije in afere Sloveniji nc morejo dati nič dobrega. Samo skupno delo lahko rodi uspeh. Veselih dogodkov v življenju je doživel veliko, zalo je kljub letom veder in šaljiv. Med našim obiskom jc razdrl marsikatero domislico. Gas prehojene poli sc mu je močno vtisnil v spomin. Mnoga priznanja in odlikovanja, ki jih je dobil, so mu v ponos. Danes je še vedno član Zveze borcev, praporščak jc bil več kot 20 let. Spomine iz časa NOB pa tudi druge dogodke iz X0-lel~ nega življenja rad pripoveduje, zelo verno ga poslušajo vnuki Žiga, Matic, Niko in d rugi. Zeli si toplejšega vremena, ko bo lahko na vrtu postoril Se marsikaj potrebnega. Ob slovesu smo mu ludi mi zaželeli vse lepo in še na dolga leta. STANE SIMŠIČ Velikoplaninska paberkovanja (II) Pastirski dan Na Veliki planini so samo pastirji oziroma planinci (pvaninci). Po lokalnem narečju poti Kamniškimi planinami deklela in žene govore »na fanta« in prav bi bi bilo, da bi se ta narečna posebnost, poleg drugih, prav lako zanimivih, ohranila še vnaprej. Zato je z besedo »pastir« mišljena lako »ona« kakor tudi »on«, saj jc tudi delo za oba enako. Pastirski dan sc začne še v lemi, predno vzide sonce. To je v so, jc vse v redu. kaj delajo itd. Najti mora tudi čas za izdelavo skute, sira in šc za druge opravke Pa se imisiom je potrebno poslrcči, če sc ravno oglasijo. Nekateri gredo ob devetili dopoldne v kapelo na skupno molitev in izmenjavo novic, ob nedeljah pa seveda tudi k maši. Drugi pa imajo medlem druge prav lako ali pa še bolj koristne opravke. In lako vse do večera, ko je potrebno iti po živino, če ne pride sama. Ponoči ni ravno nabolje, če ostane zunaj, čeprav sedaj ni kak- greš po planini, pobereš kamen, dva, ki leži na pašniku in ga daješ na kup. Navadili bi se lako. da bi ga vsakič, ko bi kdo videl kamen na travi, pobral in ga dal na kup. Tam, kjer je kamen na zemlji, trava nc zrase. Cc bi to naredil vsak deseti obiskovalec vsaj enkrat, bi bili pašniki kmalu očišćeni kamenja. Impresije Tudi to je bilo na Veliki plani- IZ OS STRANJE Veseli tobogan 15. decembra smo se zbrali v OŠ Stranje, kjer je bilo snemanje javne radijske oddaje Veseli tobogan. Oddajo sta povezovala voditelja Nataša Bolčina-Zgavec in Matjaž Romih. Bilo je veliko nastopajočih učencev, med njimi sva bili tudi medve s Polono. Vsi smo imeli malo treme, a smo se na koncu dobro izkazali in pokazali, kaj znamo. Vrstile so se glasbene, dramske in igralske točke, nastopili so instrumentalisti. Ko me jc voditeljica povabila na oder. sem stopila pred mikrofon z velikim strahom. Oblečena sem bila v pastirica, ker sem pripovedovala o belih ženah, ki so po pripovedovanju starejših nekdaj bivale na Veli- Male sive celice Z Barbaro Brumec in Tino Al-pner smo decembra kot 1. ekipa OS Stranje zastopali našo Solo- na regijskem tekmovanju Male sive celice. Za 6. razrede jc tekmovanje potekalo na šoljf Ljubljana-Šcn-tivd. Najprej smo sc pomerili v pisnem delu. odgovarjali smo na vprašanja. Po pisnem delu jc sledil še ustni del. v katerega so se uvrstile prve štiri ekipe. Tu je na- stala zmeda: za 3. in 4. mesto so zbrale dovolj točk tri ekipe, med njimi tudi naša. Torej so morali narediti izbor. Naša nasprotnika sla bila OS Sostro in OS Rovte. Bili smo dobri, a nc dovolj. Na koncu smo bili 5. od 43. Borili smo se do konca in tudi poraz ni mogel skaliti naSe dobre volje na poti domov. »Še ena izkušnja več,« nas jc vzgajala razredničarka, »važno je sodelovati.« MATIC URBANC, 6. a ne mine pustni čas brez suhomesnatih izdetkgv. Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski I, kjer vam je na voljo celotni program naravno soljenih suhomesnatih izdelkov, svežega mesa, drobovine in drugih mesnih izdelkov slovenskega porekja. Pričakujemo Vas vsak dan od 7, do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. ki planini. Ob prvih besedali sla začetna trema in strah izginila. Nastop mi je uspel. Bilo je zanimivo in zabavno hkrati. Med skupino navdušenih igralcev iz dramske skupine Baretka je bila ludi Polona, ki je nastopila v vlogi Lambergarja. Takole pravi: »Stala sem pred mikrofonom in začel sc jc besedni boj s Pegamom, ki jc prerasel v spopad s sulicami. Trema je izginila, odpela sem Se song in si oddahnila.« Občinstvo je vse nastopajoče navdušeno nagradilo z aplavzom. V nedeljo, 27. decembra, pa smo posnetek lahko še enkrat poslušali po radiu. Prepričali smo se. da je res. kar pravi lo-boganska himna: »Veseli tobogan jc strup za črne misli in obup.« NUŠA BERNOT in POLONA PRUSNIK VeČina pastirjev, kije leta I99H pasla na Veliki planini, slikana na pastirski praznik juniju kmalu po celili uri zjutraj (oziroma po tretji, Cc štejemo čas po soncu), ko sc komaj začne svetlikati. V septembru pa »šele« okoli šeslih. Ko pastir vstane, mora najprej poskrbeti za živino. Človek bo svoje potrebe potešil pozneje. Zato najprej pomolze krave oziroma jih spusti v osek, da dobijo (e-lički svoj zajtrk pri mamah, nato pa iili pelje na paSo. Običajno ima vsak pastir svoj kraj. kamor jih žene. Zatem skida gnoj. lahko pa prej ludi kaj poje Podnevi je sicer bolj prosi, vendar hodi gledat, kje so krave, kaj se dogaja, kako je. posebej še, če je vmes ludi kakšna pomiSljavka. Skrbi za živino je neprestano prisotna; kje šne posebne nevarnosti volkov ali medvedov. Sledi molža, pa šc drugi opravki, nato pa zgodaj spat. saj se bo naslednji dan začel spet zelo zgodaj. Spomini na prihodnost Včasih so pastirji nosili s seboj sekirice. Malo za obrambo pred »medvedi«, več pa za sprotno čiščenje planine: posekali so drevesca, riišje oziroma grmovje in lako ohranjali travne površine, da sc niso zaraslle. Seveda tO delajo tudi sedaj, vendar bolj organizirano in včasih pride tudi kakšna pomoč od države. Lahko pa bi se počasi navadili tudi na pobiranje kamenja. Kadar - Mir, tišina, kravji zvonci, vc-ler - in agregat na Zelenem robu! - Jasno nebo, svež, čist zrak. (iloboko vdihneš - in v pljuča pridejo avtomobilski izpušni plini! - Kavno se predaš razkošju v travi, poslušaš pesem vetra, opazuješ kavke, kako jadrajo v vetru - in avto razbije vso idilo. Vendar je še vedno večina impresij brez molečih dodatkov: dišeče murke, mehke Hale. mirno se pasoče govedo, razigrani telički, pisane preproge cvetja, pesem vetra v kroSnjah dreves, mir, pasoče se srne, rojevanje dneva, modro nebo, večerna igra barv v oblakih... In tako naj tudi ostane! BOJČ IZ OŠ MARIJE VERE IZ OŠ ŠMARTNO Na taboru na Livških Ravnah v zaceiku decembra smo se učenci 7.a in 7.b razreda Osnovne sole Marije Vere z. Duplice v spremstvu dveh prijaznih učiteljic za biologijo in slovenski jezik odpravili na labor. Naš cilj je bil dom Kavka na Livških Ravnak nad Kobaridom, praktično na meji z llalijo. Po prijetni vožnji smo kmalu prispeli na cilj. Namestili smo se v lepo urejenih sobah po skupinah, ki smo jih določili še pred odhodom. Za nas je v domu Kavka poleg učiteljic skrbelo še prijazno osebje, zaposleno v domu. Dnevi so minevali zelo hitro, saj jc bil naš umik kar natrpan z raznimi aktivnostmi, Pridobivali smo znanje iz. prve pomoči, orientacije, imeli ogromno športnih aktivnosti, pogovorov in tudi za zabavo smo poskrbeli. V prostem času smo igrali namizni tenis, plezali po umetni steni, igrali košarko ali se zabavali ob raznih družabnih igrah. Ob toliko aktivnostih nam jc včasih skoraj »zmanjkalo« časa za spanje, zato sta imeli učiteljici takral še posebno veliko dela z nami. Vsak večer smo pisali vsak svoj dnevnik in si ga prebirali. Pogovarjali smo se o različnih temah. Šc posebej nas jc pritegnila astronomija. Zadnji večer smo imeli tudi ples. V petek, na dan odhoda, smo imeli šc orientacijski pohod, ki je odlično uspel. Po kosilu pa smo vsak v svoj nahrbtnik »zložili« prtljago. Vsega jc enkrat konce in tudi mi smo polni vtisov zapustili dom. Čeprav smo se imeli lepo, smo bili veseli, ko smo pred šolo zagledali slar-Se, ki so nas že težko pričakovali. Sestavila: ALAN in DAVID LUZAR, 7.a Dnevniški utrinek s tabora Od 7. do II. decembra smo bili učenci 7.a in 7.b razreda na taboru. Preživeli smo pet čudovitih dni na Livških Ravnah, tam nekje na skrajnem zahodu države. Vsak dan smo pisali dnevnik. X. 12. »Zbud'te se!« To so bile besede, ki sem jih danes zaslišal kot budnico. Seveda pa jc za nameček zazvonila šc moja ura. tako da sem res moral vstati. Danes je že drugi dan našega bivanja v Domu kavka na Livških Ravnah. Sledila je jutranja telovadba z gospo Magdo. Nato smo imeli seveda zajtrk, ki je bil res odličen. Po- tem pa nas jc čakal pouk s tova-rišico Majo. ki nas je poskušala pritegnili z dramami o zlomih, med katerimi sedaj pišem dnevnik. Slišimo sc zopel zvečer. No, pa jc večer. Sedim za mizo in »poslušam« tovariša Zorana, ki »naklada« o redu v domu. Do večera sc je, kol že veste, spel dogajalo veliko reči. Najbolj mi je bilo všeč igranje namiznega tenisa, kjer smo igrali »laufcrja«. Dirkali smo kot nori in zabijali žogico na mizo in tudi precej si ran od nje. VIIIIA OREŠNTK, 7.1. Novosti Na naši Soli so v tem šolskem letu organizirani tečaji računalništva, nemškega in angleškega jezika, potekajo preko Šolskega sklada. To pomeni, da naši starši plačajo razmeroma nizko šolnino, trudijo pa sc in pomagajo iskati sponzorje za šolo. Med šeslimi skupinami pole-ka tudi tečaj angleščine, ki ga obiskuje 12 učencev 6. in 7. razredov. Pri delu se razdelimo v dve skupini, ki tekmujeta druga proti drugi. Uči nas prijazna Učiteljica Damijana Ravnikar. Angleški jezik ima mnogo ča sov, pri tečaju pa trenutno obravnavamo preteklik. Vse učenje poteka skozi igro. Imamo tudi svoja pravila in kazen, ki te doleti, če slabo upoštevaš pravila. Prvo pravilo se glasi: »Govori samo angleško!« Ka/cn pa jc laka: za vsako neanglcSko besedo prineseš vsakomur bonbon. Ampak ta kazen za zdaj Sc nc velja (pojedli bi preveč bonbonov). Za učenje imamo že nekaj pripomočkov. Najraje smo v ra- čunalniški učilnici in se učimo s pomočjo računalniških progi u mov. Želimo si čim več sodobnih in uporabnih učnih pripomočkov za naše tečaje in pouk! Naša učiteljica je bila že večkrat v Londonu ifl t udi mi sanjamo, da bomo tO mesto nekoč obiskali. Ce sle na vratih jezikovnega kabineta videli plakat, na katerem je beseda TVVTNS, naj vam povem še to: tako se imenuje naša skupina. Za konec bi rada omenila sc nase sponzorje: najprej slarše, ki so plačali šolnino in skrbijo za naše prihajanje in odhajanje iz šole, ko šolskega avtobusa ni več. Nc nazadnje dolgujemo veliko zahvalo podjetju Graditelj iz Kamnika, ki nam je nakazalo kar lepo vsoio. Naš podpornik je tudi podjetje Meso iz Kamnika in še dva neznana darovalca, ki bi ju radi spoznali in sc jima zahvalili, zato naj sc, prosim, oglasila in povesla, kdo in kaj sla. MAR TINA PISKAR, 6. b. Zaposlimo kvalificiranega mizarja z delovnimi izkušnjami. Mizarstvo Golob, Rožično 1/d, tel.: 817-825,816-320. MIKAVNO IN DOBRO! z Vzgoja za kulturo : Ljubezensko pismo Pri nas Valentinovo ni ravno dolga tradicija, vendar |>a so seje kljub vsemu zaljubljenci zaceli oprijemali. C« sc vam zdi kupovanje daril tuja navada, svojemu ljubljenemu ali ljubi napišite pismo. Pravo ljubezensko pisma To Je primerno z.u sveže zaljubljene in za tiste, ki niso več zaljubljeni, a sc imajo še vedno radi. Ampak pisanje in boj z. besedami, šc sploh pa ljubezenskimi, ni za vse lahka naloga. Tudi za liste ne, ki so besed vajeni. Besede iz ljubezenskega pisma so zaklad za večini, zalo mora hiti nekaj posebnega. KA.I NAKKDITI, da bomO napisali dobro ljubezensko pismo? Najprej moramo seveda uhranili ljubezen živo. Poleni poiščimo lep papir in naplšimo ljubezensko sporočilo. Ni nujno, da je dolgo. Za pomoč ponujamo ideje, strnjene v deselili korakih. ' I. KORAK; PISEMSKI PAPIR. PISALO Ce hočete pisali v stilu, je to nujno. Papir mora hiti preprost, lahko je rahlo obarvan. l'n WBC okra.šen ali rožast papir lako bije v oči, da ljubezensko sporočilo lahko obledi Medvedki In kičaste slike zaljubljencev postavljaju v ospredje podobe in ne vaših besed. Poleg lega je to mnogokrat v nasprotju z. globino vaših čustev, ljubezensko pismo mora hiti napisano na roko. \ikar nc tipkajte, razen v primeru, če Imale res nečitljivo pisavo. Rokopis daje pismu osebno BOto, strast, pri srčnost, bližino, 2. KORAK: PIŠEMO V ZASEBNEM KOTIČKI Umaknite sc proč od dru- i glh, Nujno moramo pisali ljubezenska pisma v miru. da sc lahko sprostimo, zberemo, od-Zeneino vse stresne misli In I da poiščemo slik s samim se- yff boj. Le v miru in odmaknjeni od drugih lahko slišimo, katere he sode nam vrejo Iz srca. 3. KORAK: DATUM Vsako pismo dalirajle. ljubezenska pisma hranimo in jih še in Se in še beremo. Oh tem pa čas tako hitro mineva, spomi-bledljo in datum nas ho spomnil, da je mi že tri mesece, dva dni In pet ur od prveg: eana ali poljuba ali povabila. Morda Je minilo že približno deset let! Datum ho ohranil v vaši osebni zgodovini ta poseben čas. 1. KORAK: POZDRAV Najlepši pozdravi so preprosti: ljuba moja, dragi moj. ljuba Mojca, dragi Marko, ljubezen moja, moja ljubljena, najdražja, ljubljeni MIha. najslajša Tanja... Lahko sle bolj izraziti, pesniški: moja sreča, moje srci!, luč moje lUČI, duša .....je duše, mila moja. rad08t moja ali celo zvezda na mojem nebu... Pesnik Kzra Pomni je uporabil izraz, o ženska mojih sanj. ruski pisatelj j'aslernak je uporabil enostavno beSedO - predraga. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk je svojti ljubezenska pismu ženi. ki jih je pisal v zaporu, naslavljal luko-le: draga Zenička, draga zeničku moja. draga Dani, dragi moj Ninok. <"'o je vaš besednjak manj obsežen. i že prej naredite seznam ali premislite o leni, kako zaceli pismo. Začetek je namreč zelo pomemben. Lepo je hiti ljubi ali ljubljena. Ampak liejlia. miška, muc ka. pulka... Ej. lo ne gre skupaj z iskrenimi euslvenl-mi izlivi In ljubezenskimi izpovedmi. To je tudi podcenjujoče, razen ce nimajo ta intima posebnega pomena za. zaljubljenca. 5. KORAK: ZAKAJ PIŠEMO Pismo po pozdravu začnemo iako. da povemo, za kaj smo ga sploh napisali. Razlogov - če ne upoštevamo oblCajnSi pisem iz vojske - za ljubezensko pismo je lahko veliko: zbudimo se z, mislimi nanj/nanjo in Želimo tO povedali; delimo srečo, ki jo občutimo oh ljubljeni osebi; Se enkrat želimo le izpovedati svojo lju- 1 it I BllO sre- bezen; ves čas nas navdajata hrepenenje in želja, da bi se srečala. Lahko gre tudi za vabilo. Npr.: • Ko sem odprl oči. sem pred seboj zagledal tvojo podobo. Čutim, da me vsega zapolnjuješ in da postjaš zame čedalje pomembnejša. • Kako sladko je ljubljen bili. ljubiti sam. kako sladko Kioethel. Ali isla vsebina: Srečna sem, ker mi daješ občutek, da sem ljubljena oseba, srečnu sem, ker lahko ljubim - tebe. • Ljubim te - ničesar globljega, preprostejšega, večjega II ne morem reči. • V vsakem mojem koraku odmeva tvoje ime in tvoj prvi poljub Je na moje ustnice vžgal obris Ivojih. Zalo lezko čakam na trenutek, ko bova spet skupaj. 6. KORAK; JEDRO V jedrn svoje občutke podkrepite in izrazite vso svojo naklonjenost in ljubezen. Ne podcenjujte moči svojih besed, z njimi lahko poveste najslajše misli 0 svojem dragem. Opišite, kaj se vam Je zdelo posebej lepo lakrat, ko sta bila zadnjič skupaj. Sanjarile o tem, kaj si želite za naslednje srečanje ali pa preprosto povejte, kaj si želite: spregovorile o skritih željah in fantazijah. Seveda lahko ludi v eroličnem Jeziku, vendar je treba paziti, da ta ni vulgaren, ker to ženske odbija, še zlasti pa dekleta, Za navdih in za spodbujanje erotičnega in senzibilnoga.slila naj bo pesem Rilo je poleti Jac-'sa Preverla: V njegovih rokah/ ki so mi dvigale krilo/ sem bila gola kol še nikoli/ Vse moje mlado lelo/ od las na glavi/ do mezinca na flpgl/ je praznovalo.... Delala sva hudo/ a sva ga dobro postorila. 7. KORAK: ZAKLJUČEK S STILOM Zaključek naj bo pozitiven in veder, radosten, Če pričakujete odgovor na vaše vabilo, to še enkrat poudarite. ('« sle pisali bolj senzualno idi o vajinih erotičnih doživetjih, na koncu poudarite, da globoko spoštujete In cenile ta vajina skupna doživetja. Ker sle se med pisanjem razž.lveli in dopustili, da so vaši občulki priplavali na. površjih, vam zaključek ne bo več delal težav. S. KORAK: SLOVO Naj bo to preprosto. Ce prepogosto omenjate besedo ljubezen, tu postane vsakdanja, cenena. Treba jo je uporabljati s pravo mero - laku kot začimbe v kiililnji. Nekaj predlogov: vedno tvoja, vsa tvoja, z mislimi nate, tvoja Marija, pošiljam li goreče poljube, mislim nate, sanjaj o meni... II. POSEBNOST Lahko uporabile tudi svojo domišljijo in pismu dodale nekaj posebnega. Lahko je to zabaven akronim, ki je zaljubljenim všeč, zlasti za razglednice ali pa kar tako. Npr.: MALTA, RTB. IIŠVP... (Moj angel ljubi te tvoj Anton; Rad te božam; Hočem še več tvojih poljubov...! III. NAPIŠITK NASLOV. NALEPITE ZNAMKO. POŠLJITE, Če pišete zakoncu, pismo ravno tako dajte v ovojnico - le pošiljali ga ni treba. Položile ga na blazino. Ali pa na kavč pred lele\ izurjeni. Če se imale vsaj se malo radi, ho pismo učinkovalo. Če ste postali že malo zdolgočasena žena, spravite otroke v varstvo, da bosta imela z možem vos večer zase. Skuhajte mu šetrajev in metin čaj, obleelte kakšno bluzico, ki vam leze z ramen, odisuvile prostor z Ijung- Ijangom (eterično olje) in mu preberite pismo. Kar se da senzualno, Uporabljate tudi taksen jezik in spregovo rile n vajini zadnji lepi erotični izkušnji - seveda skupni. Če je pravi moški, bo padel na to kol muha na med. VALENTINA Nadaljevanje s I. strani Obiski raznih prireditev in us-tanov že sami po sebi predstavljajo za otroke posebno doživetje, zalo je motivacijska moč lakih dejavnosti dovolj velika. Vrtec MOJCA - vsi. ki so povezani z njim - smo vzgojo za kulturo ludi lokral vzeli povsem resno. Uvajanje Otrok v klasične kullurnc ustanove je dolgotrajen proces, ki bo svoje sadove pokazal kasneje. Otroci skozi vse predšolsko obdobje razumevalo kullurnc vrednote, sc jih naučijo razvijati in spoštovali, ledna kulture m brez. dr. Franceta Prešerna. Podali smo sc po Prešernovi poli, ki nas jc pripeljala v Kranj, ki je ludi pesnikovo mesto. Najprej smo spoznali zakulisje Prešernovega gledališča. Garderobe, omare, oblačilnice z raznovrstnimi oblekami in čevlji, odrske deske... Doživeli utrip naslajanja neke predstave, saj so scenski delavci pripravljali sceno za igro Teta Magda. Zato smo lahko občutili vso ust valjanost in tudi različne prej neznane dejavnike, ki so potrebni za uspešno predstavo. Dogajanje Je bilo tako zanimivo, da so ga otroci z zanimanjem spremljali, kot bi gledali čisto pravo predstavo. Prešernov spomenik pred gledališčem nas jc s svojo veličastno podobo kar sam privabil. Pot nas je vodila po mrzlih kranjskih ulicah do Prešernove hiše, v kateri je živel in delal pesnik. Ker so ravno pripravljali razslavo. smo uporabili malo diplomacije in sc uspešno »pretihotapili« v notranjost. Prešernovo domovanje smo si zato lahko mirno ogle- dali, nismo pa spregledali Jenkove sobe. ki je prav tako del hiše. Če smo že v Kranju, nikakor ne morem mimo Prešernovega gaja, pesnikovega zadnjega počivališča. Tudi smrt jc del življenja in mi smo se pesniku poklonili z rdečo vrtnico, ki smo mu jo položili na grob. Veliko doživetij, veliko novih vtisov in spoznanj, ki smo jih v vrtcu strnili v zaokroženo celoto. Glede na bogato in vedno bolj kvalitetno ponudbo otroških slikanic nam ni bilo težko spoznati prelepe ljubljanske Urške in njenega Povodnega moža, nismo pa prezrli Zdravljice. A teden Se ni bil končan in ogledali smo si tu- di lutkovno predstavo v kamniški knjižnici in skušali oblikovati svoje prve slikanice. Vzgoja za kulturo je del vsakdanjega življenja. Nc začenja sc s kulturnim tednom enkrat letno, pa tudi konča se ne s tem. Nadaljuje sc s pustnim tednom, ko spoznavamo ljudsko umetnost in izročilo. Vzgoja za kulturo je kol lep. začaran krog. Vsiopiš vanj in postaneš del njega, postaneš samostojen člen v verigi. Vsak posameznik ima pravico, da stvari doživlja na njemu primeren in sprejemljiv način. Le doživljanje mu je treba omogočiti. ALENKA JFVŠNIK F. V maskirnici kranjskega gledališču : PREŽIVITE ZIMSKE POČITNICE Z NAML. Praznik zaljubljenih Pred vrati je praznik zaljubljencev oziroma Valentinovo, praznik, ko je pomembno le tO, da se spomnimo tistega, ki ga imamo radi. V svel u jc Običaj, da sc ljubljenemu napiše voščilnico, ki jo lahko dobi tudi od anonimnega oboževalca oziroma ohZevalke, najbližji pa si lahko poklonijo majhno darilce, pa naj bo lo cvetlica ali sladkorčck. Pomembno je le, da je presenečenje čim bolj izvirno in osebno. I etos je Valentinovo na nedeljo, zalo si lahko Vzamemo nekaj časa in našo Ijub-(jeno osebo presenetimo z dobrim zajtrkom, sprehodom ali poglobljenim pogovorom, izbira je prepuščena vam. V knjigi Svetniki in godovni zavetniki lahko preberemo naslednje: »Korenine tega običaja segajo daleč naža.j. V starem Rimu SO se 14. februarja spominjali boginje Junonc. ki je veljala za zavetnico zakona in družine; ženskam in družinam so ta dan poklanjali rože V hanzeatskih mestih jc imel Valentinov dan nekoč še čisto drugačen pomen. Cehi pomorščakov, trgovcev in rokodelcev ter drugih bratovščin so sc 14 februarja zbrali na skupen prijateljski obed. Še eno verovanje v zvezi z Valentinovim poznamo. Neki«.' so govorili, da sc bo samsko dekle poročilo s listini fantom, ki ga bo 14. februarja prvega zagledalo. Mladi fantje, ki so si izbrali kakšno dekle, so zalo že zelo zgodaj lega dne podarjali svojim izvoljcn-katu šopke rož, »Pri nas poznamo rek: Sv. Valentin je prvi pomladili in ima ključe od korenin. Ponekod sc na ta dan že ptički ženijo, ostali zaljubljenci... rad, potem je tvoja ljubezen majhna. (Pclrarca) • Ljubezen je sadež, ki zori ob vsakem letnem času in je dosegljiv vsaki roki. (mali Tereza) Da bo Valentinovo še lepše. Vam podarjamo nekaj lepih misli o večni temi - ljubezni. • Ljubezen je znamenje večnosti; presega vsa znamenja časa. (Anini l.ouise de Slael) •Ljubezen premaga vse. (Vcrgil) • Ljubezen zdravi ljudi - tako tiste ki jo dajejo, kol one. ki jo prejemajo, (dr. kari Menningcr) • Če lahko poveš, koliko imas ...ohluhljamo, da vam ne ho dolgčas, od 22. do 26. februarja homo vsak dan od 10.30 do 12. ure v telovadnici pri Športni zvezi merili moči v koSarki, malem nogometu, badmintonu, in se igrali med dvema ognjema in druge zabavne igre. Pričakujemo tudi predstavitev karaleis-tov. Obisk telovadnice je brezplačen, le copati so obvezni! Lahko prinesete svoje toge in loparje. Ce pa greste raje v naravo in si kaj zanimivega ogledale, se pridružite skupini Potepuhov. Predvidevamo obisk kamniškega muzeja, slikarskega ateljeja, kmetije. Irim streže, plezalne stene. Starega gradu, Ol-sevka.... /.hiraliste bo vsak dan ob 10.30 pred Športno zvezo (Ljubljanska 1). Ker upamo, da bo lepo vreme, lahko pripravimo na igrišču 0. š. T, Brejca tekmo na mlajih. Otroci, ki bi se v tem tednu radi naučili osnov fotografiranja, lahko za 200 SIL na dan, od 15. do 16.30 v Matični knjižnici Kamnik obiskujejo fotografsko delavnico. Mentor Gregu oh-Ijub/a zanimiv prikaz zgodovine fotografije in starih fotoaparatov, predvsem pa praktično delo v prostoru in zunaj. Lahko uporabljate svoj fotoaparat ali si ga pri mentorju izposodile. Potrebujete le en črno-bel film in ker je Število udeležencev omejeno, se čimprej prijavite. '/. izjemo foto-delavnice velja povabilo tudi starSem. Prijave in informacije o počitniških dejavnostih Mladinskega centra dobite pri Heleni Sterle (S 15-477). Prijave sprejemajo tudi na pionirskem oddelku Matične knjižnice. '/m vas smo se pozunimali tudi o dveh zanimivih ponudbah: 1. Vaterpolo klub Kamnik vabi vsak počitniški dan na kopanje v kranjski bazen od 10. do 12. ure. Prevoz je organiziran O.15 do 13.15). 7m ves teden je prispevek 7.000 SI f. Do 17. 2. se prijavite pri Daretu (H32f 603, dopoldne). 2. V Matični knjižnici Kamnik pa se lahko pridružite kreativni delavnici, v kateri se boste spopadli s tehnikami branja. Delavnica je primerna za učence višje stopnje. Spoznali boste metode in tehnike hitrega in učinkovitega branja in razvoj selektivnega branja. Delavnice bodo potekale v dvorani MKK. vsak dan od 10. do 11.30. Cena delavnice je 250 SIT na dan. Prijave zbiramo na pionirskem oddelku MKK. Ce se želite naučiti, kako se lažje učimo - potem morate nujno priti na naSo delavnico. Dobro branje je osnova za lažje učenje! HELENA STEKLE Utrinek iz glasbene šole • Kjer je velika ljubezen, so vedno čudeži. (Willa Cathcr) • Resnično ljubimo samo lisic, ki jih ljubimo celo v njihovi slabosti in njihovi bedi. Varovali, odpuščati, tolažiti - to je umetnost ljubezni. (Analole Lrance) Veselo Valentinovo vsem želi BOJANA KI.KMENC Skupina učenk prvih in drugih razredov OŠ pod vodstvom plesne pedagoginje Krike Žagar vadimo izrazni ples v Glasbeni Soli Ko umik. Na učno uro smo povabili tudi starše. Nad našim dolom so bili navdušeni. Prvi nastop smo Imele ob prihodu dedka Mrazu. Nastop nas jo Se posebej navdušil. Plešemo na klasično in pop glasbo, ob plesu spoznavamo tudi avtorje In njihovo svetovne uspešnici'. Maja I"... 2. razred Po grebenih nad Tunjščico, severni del - J rLAnili3IVI 1VVJ Ji Iv Do Sidraža To je zanimiv, precej dolg izlet, ki pa pri Sidrazu seže že v sosednjo občino. Vendar to ne zahteva nobenih posebnih dovoljenj, potnih listov, dodatnega zdravstvenega ali kakšnega podobnega zavarovanja. Vsaj za zdaj Se ne. Iz Kamnika gremo po Poti na Poljane. Na vrhu klanca zavijemo desno (na levo vodi cesta na Žale) in naprej na Žale (»Šutenpoh«). Po cesti (ulici) naprej proti Velikim Poljanam. Asfaltirana cesta zavije v desno, od nje se odcepita dva kolovoza. Zgornji vodi na rob in nato gre pot navzgor na Velikem jezu. Mi pa zavijemo levo po gozdni poti, kolovozu in nato po levem robu travnika naprej do makadamske ceste in visoke ograje iz bodeCe žice. Čez cesto naravnost naprej po kolovozu nekaj časa ob ograji, ki pa kmalu zapusti naSo pot. Po hrbtu naprej. Odpre se spet lep razgled. Desno vodi slabSa poljska pot rahlo navzdol (do tu jc pol enaka, kot da bi Sli v Stahovico), mi gremo pa po levi, ki nas privede na asfaltirano cesto Spodnje Stranje-Stolnik. Levo po tej cesti in skozi vas Stolni k. Ko se asfalt konča, levo naprej, bolj ali manj po grebenu. Tudi na naslednjem križišču na- S Sidraža pridemo v Tunjice oziroma v tunjiška Mlako. Če gremo okoli 100 m proti tunjiski cerkvi in se ozremo nazaj, je pred nami osrednji del Tunjic s Solo in kamniškimi hribi v ozadju. Zale. Spodnji je pa po dobrih sto metrih tako zaraščen, da praktično ni prehoden. Če gremo po zgornjem kolovozu, nadaljujemo po spodnjem robu travnika in nato po spodnjem kolovozu, dokler ta ne postane neprehoden. Do sem pridemo tudi, če gremo po spodnjem kolovozu. Nadaljujemo po levi strani grmovja, dokler se ne spusti stezica v dolinico, skoraj do hise, da gre nato na drugi breg navzgor in naprej naravnost čez travnik skoraj vodoravno do Tunjiške ceste. Če se nam zaradi psa ne da iti do hiSe. gremo se naprej po spodnjem robu travnika, skozi grmovje čez dolinico in navzgor skoraj do druge hiSe. Tu nato po dovozni cesti navzdol do TunjiSke ceste, pred katero se združita obe varianti. Na TunjiSko cesto pridemo pri hisi St. 15. Po njej gremo okoli 30 m do križiSCa. Tu desno na makadamsko cesto in po njej v breg. Mimo dveh kozolcev in opuSčene hiSe na levi strani s Številko 22. Na naslednjem križišču ne po SirSi cesti levo, ampak naravnost po slabši cesti, mimo kozolca in hiSe s Številko 25 KoSi-Se (zaselek se sicer imenuje Ravne) in naslednje s St. 26. Cesta se spremeni v kolovoz, ki gre po precej ravnem hrbtu, zlato se odpirajo zanimivi razgledi tako proti hribom kot tudi proti tunjiški cerkvi. Gremo mimo naslednje hiSe s St. 28 do gozdička. Tu zavije cesta desno navzdol in pride na glavno cesto Kamnik-Stahovica pri ravnost naprej skozi gozd. Na naslednjem križišču desno navzdol na asfalt, ki pa se po slabih sto metrih konča, da se nato spet nadaljuje, ko postane cesta strmej-Sa. Čez čas se v levo odcepi gozdna cesta Tu gremo z asfalta in po starem, globoko v tla vrezanem kolovozu po grebenu navzgor. Pripelje nas do manjše hiše - vikenda. Mimo hiSe in po greben ozirma levo od njega naprej do sedla. Do tu bi prišli tudi, Ce bi šli po asfaltirani eesli naprej in mimo kmetije. Po kolovozu levo od grebena skozi gozd na sedlo, na katerem je kozolec in križ. Tu navzgor po kolovozu skozi ograjo in naprej do ograje pred gozdom. V desnem kotu se nadaljuje steza, ki privede skoraj po grebenu do čebelnjaka in naprej do lesenega vikenda. Naprej je tudi z avtom prevozen kolovoz, ki vodi do ceste. Tu je najvišja točka tega izleta, približno 595 m. Če gremo desno, pridemo do kmetije in na cesto, Ce gremo levo po kolovozu, pa ravno tako pridemo do širše makadamske ceste (dovozne ceste za krnel i jo I. Po cesti levo navzdol in do križišča, kjer stoji tudi križ. z letnico 1996. Cesta se desno navzdol nadaljuje v Bistričico in naprej v Stahovico. Naprej navzgor gre v Praprctno v Zaka-lu. mi pa zavijemo levo navzdol po slabši, vendar šc vedno za avto prevozni cesti. Ta nas vodi najprej navzdol, nato pa navzgor, mimo kmetije na levi in partizanskega spomenika na desni strani naprej in mimo vodne- SMUČARSKI KLUB KAMNIK SMUČARSKI KLUB KAMNIK, sekcija strokovnih kadrov ORGANIZIRA V ČASU ZIMSKIH POČITNIC PETDNEVNI PREVOZNI SMUČARSKI TEČAJ Tečaj bo pod strokovnim vodstvom učiteljev smučanja potekal od ponedeljka do petka (22. do 26. februar 1999) na avstrijskem smučišču Bodental (15 km od mejnega prehoda Ljubelj). Naši strokovni kadri bodo poučevali smučarje začetnike in pa smučarje, ki že imajo nekaj smučarskega znanja. Smučarji se bodo vsak dan iz Kamnika odpeljali z avtobusom ob 7.30, vrnili pa v popoldanskih urah. Cena petdnevnega tečaja je 18.000 SIT in vključuje: - učenje smučanja z učiteljem smučanja - petdnevno smučarsko vozovnico - kosilo na smučišču PRIJAVE ZA SK KAMNIK - SMUČARSKI TEČAJ BOOENTAL SPREJEMA TURISTIČNA AGENCIJA ALPE JADRAN CLUB, MEDVEDOVA 10,1240 KAMNIK, TEL. 817 228, VSAK DAN MED 9.-12. URO in 16.-19. URO. Smučajte z nami! SK KAMNIK ga zajetja na asfaltirano cesto Kamnik-Sidraž. Po tej cesti navzgor vse do vasice Sidraž. Tu takoj za prvo hišo, pod ostanki požgane hiše. ki je spomenik »kot žrtvam bclogar-dizma padlim partizanom« levo na gozdno cesto in po njej proti jugu mimo hiše št. 10 Sidraž. Cesta vodi po zgornjem robu sadovnjaka v gozd. Po tej cesti, kolovozu naprej, odcepe v levo in desno ignoriramo, rahlo navzdol. Privede nas na sedlo z ograjo na levi strani. Gremo desno naprej, mimo visoke lovske preže, skozi gozd. Ko pridemo na manjSo jaso, sadovnjak, ne desno navzdol, ampak levo ob mrežasti ograji na desni strani skozi gozd naprej. Ta pot vodi po desni strani grebena na sedlo, kjer postane širša in preide na levo stran grebena. Rahlo se spušča in gre nekaj časa spet po desni strani grebena. Na ovinku jc križišče, kjer zavijemo levo in mimo steljnika naprej navzdol na makadamsko cesto, ki vodi iz Tunjic. Desno je drog telefonske napeljave št. 16, levo pa vodovodni rezervoar. Po cesti levo navzdol in kmalu smo pri prvi kmetiji v Tunji-cah. ki je na desni (zahodni) strani ceste. Po cesti naprej v Tunjice, oziroma TunjiSko Mlako. Na desni strani ceste so namreč Tunjice, na levi strani pa Tunjiška Mlaka. Ta delitev izhaja iz. preteklih časov, ko Tunjice še niso imele svoje fare in so spadale pod Komendo, Tunjiška Mlaka pa pod Kamnik in je meja potekala nekako po grebenu oziroma cesti. Pot nadaljujemo mimo gasilskega doma šoje, na sedlo in levo navzdol po cesti proti Kamniku. Po njej in čez most čez Tunjščico vse do zadnjih hiš na desni sirani pred gozdom oziroma ko se cesta nadaljuje v dolinico. Skozi manjši usek in za hišami (Tunjiška Mlaka 6 in Tunjiška Mlaka 5a) desno po srednjem kolovozu navzgor. Ta privede na travnik, pašnik, nato zavije levo v gozd in desno po pobočju navzgor. Postaja vse ožji in se spreminja v stezo, ki gre levo navzgor do grebena. Doseže ga v neizrazitem sedelcu. Po grebenu levo in mimo precej zapuščenega sadovnjaka na cesto tik pred gostilno na Milem vrhu. Po tej cesti, ki je asfaltirana, naprej na južno stran, mimo druge gostilne na Milem vrhu in do konca Žal (»Suten-poha«), od tu lahko poprek čez travnik navzdol na Pot na Poljane na vrhu klanca in navzdol v Kamnik. Druga možnost je po as-flatirani cesti do Zal aii pa po gozdu čez Kalvarijo na Zale in v Kamnik. To je zanimiv, okoli 5 do 6 ur trajajoč izlet po značilni gričev-nali krajini. Poteka več ali manj skoraj ves čas po grebenih nad zgornjo dolino Tunjščice, razen samega začetka in pa zadnjega dela - od Milega vrha do Kamnika. Kakšna posebna oprema ni potrebna ker vodi pot ves čas po cestah, kolovozih in poteh. Edino v dežju ali mokroti jc potrebno biti previden, ker jc tam, kjer vozišče ni posuto s peskom, a lakih delov je kar nekaj, zaradi ilovnatega terena precej spolzko. B. POLLAK Občni zbor AO Kamnik V četrtek, 14. januarja 1999, je imel AO PD Kamnik svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali delo v preteklem letu in izvolili novo vodstvo. Uspehi, ki so jih člani AO dosegli v preteklem obdobju, so nedvomno odlični. Po posameznem uspehu izstopa vsekakor Tomaž. Humar s svojim vzponom v El Capitanu v Severni Ameriki. Uspešen je bil tudi Marko Prczclj, ki sicer ni priplezal na vrh Šiše Pnagmc, je pa zato opravil kar tri prvenstvene smeri in vrhove v okolici tega osemtisočaka. Tone Škarja je vodil zelo uspešno slovensko kadrovsko odpravo na Daulagiri, Klemen Mali pa je že na začetku leta z Mo-niko plezal v Patagoniji, jeseni letos pa še po hribih in ple-zališčih Združenih držav, da bi na koncu leta sam obiskal in plezal tudi na Aljaski. Največ in tudi najtežjih smeri imata preplczanih Klemen Mali in Marko Prczclj. Po težavnosti, kar sicer ni možno povsem neposredno primerjati, ker jc razlika med plezanjem v gorah in v plezališčih, pa je najtežjo smer preplezal Matjaž Zavbi. S svojimi uspehi so si priplezali Žavbi mladinski razred. Mali državnega, Prczclj mednarodnega, Humar pa podaljšanega svetovnega. V prihodnje bo AO Kamnik vodil Marko Prczclj, njegov namestnik je Klemen Mali, ki bo skrbel tudi za knjižnico. Tajniške posle bo opravljal Blaž Vrabec, za opremo bo skrbel Primož BriSnik, za blagajno pa Bernarda Cander. Srečanje GRS na Obirju Že več kot eno desetletje traja povezava med postajami gorske reScvalne službe z naše in avslrijske strani meje. To se kaže predvsem v sodelovanju v izobraževanju, vajah, po potrebi pa tudi v samem reSevanju. Tako tudi postaja GRS Železna Kapla redno vabi na svojo zimsko vajo vse sosednje postaje oziroma postaje, s katerimi dalj časa sodeluje. Letošnja vaja je trajala dva dni (16. in 17. januar) in jc bila kot vedno doslej v Kapelski koči na Obirju. V njej so poleg 22 do- mačih reševalcev sodelovali Se štirje .lezeiJani, trije Školjeločani in dva Kamničana. Prvi dan je bilo delo razdeljeno po delovnih točkah, na katerih so vadili dvig in spust z vrvnim vitlom Tyro-mont (v slovenski GRS ga Sc preizkušajo), spuščanje z vrvjo na razne načine, izdelave improviziranih vlak iz smuči (posebno okovje, Ortovox lopata), uporaba UT nosil in najpomembnejši elementi prve pomoči pozimi. Drugi dan jc bila izvedena tur-nosmučarska tura na Ojsterc (2142 m), med katero so iskali zasute v plazu s pomočjo psov, s pomočjo lavinskih žoln in za konec Sc izdelali improvizirane vlake in z njimi transportirali »ponesrečenca« do koče. Na koncu so pokazali Se zanimive vlake, ki bodo, ko bodo povsem dodelane, gotovo postale obvezen del turnosmučarske opreme organiziranih skupin. Analiza na koncu vaje je pokazala, da je bila vaja zelo us-peSna in da praktično ni razlik med slovensko in avstrijsko reševalno službo, saj smo Slovenci povsem enakovredno, včasih celo šc bolje izvajali vse delo. Poleg lega pa pomeni tudi prenos izkuScnj še na drugih področjih (organizacija, financiranje, vzgoja itd.) Bojč Dražgoše Kamniški planinci udeleženci nočnega pohoda Iz Pasje ravni Planinci Kamnika smo bili na prvem letošnjem pohodu. Udeležili smo se tradicionalnega srečanja na DražgoSah. Tja smo sc odpeljali v nedeljo, 10. januarja. Poln avtobus jc planince odpeljal do Selc. Od tu dalje smo krenili navzgor do vasi Lajše in se pridružili pohodnikom, ki so prihajali iz Krope. Precej nas je obiskalo »Bičkovo skalo«, znana je po vojnih dogodkih, potem pa smo se udeležili svečanosti pri spomeniku. Vseh udeležencev je bilo več tisoč. Opazno je, da jih prihaja vsako leto več. Že pred osrednjo prireditvijo so organizatorji srečanja razglasili najboljše športne ekipe, ki so sodelovale v počastitev dražgoS-kc bitke. Ekipa kamniških upokojencev - kegljačev je osvojila drugo mesto. Program sc jc pričel ob 12. uri. Poleg lokalnih govornikov jc v osrednjem nagovoru nastopil akademik Ciril Zlobec. Kritično je govoril o sedanjih razmerah in izrazil Številne misli, ki so jih udeleženci toplo pozdravili. DražgoSc in partizanski boj bo ostal kljub določenim napakam svetel dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Nič in nihče tega nc more razvrednotiti. Prav zaradi odločnega odpora okupatorju in pomembnega prispevka v okviru antihitlerjevskc kaolicijc jc bila Slovenija sprejeta v vrs- to tistih držav, ki so odločilno prispevale k uničenju sovražnika. Ko smo sc vračali v Kamnik, smo sc seznanili tudi z. nekaterimi dolžnostmi, ki nas čakajo lelos in se dogovorili za pohode v tem in naslednjem meseni STAN K SIMŠIČ TEKSTILNA TOVARNA d.d. KAMNIK, Kovinarska 4 Telefon: 811 711 Brezplačno ponujamo odpadni les (primeren za kurjavo, kres), ki ga lahko iz tovarne odpeljete vsak delovni dan od 7. do 15. ure. \ AGROPROMET CERKLJE KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med. Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - semena sončnic in proso za ptice - SEMENA POLJŠČIN (črna detelja, lucema, travnik II., krmna pesa) - SEMENSKA KORUZA PIONEER, BC hibridi po izven-sezonskih cenah - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, - SLADKOR 50 kg -125 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Kamniški OBČAN ŠPORT - RAZVEDRILO 11. februarja 1999 11 Spet trte so rodite, prijat 'Cji, vince nam sladko, (ci nam oživlja žile, srce razjasni in olco, fq vtopi vse skjBi, v potrtih prsih up budil AVTOR J02EF CAJHFN ČEKAN PRI SLONIH VSONITNFM VENCU ZADNJI 16, SONET STARA MAMA NAUK 0 RASTLIN PLODOVIH CELJSKI ZBOROVODJA KIJNFJ in nmiiii (KRATICA) INDIJSKO NAROD,ŽEN OBLAČILO oiirmoziN NAPAD NA POL. OSEBO EDEN OD VRHOV SlPKOVE SKUPINE V TUHINJSKI DOLINI S KOTO 956 M MORSKI RAZBOJNIKI MESTO V J. KOREJI ŽELEZOVA SPOJINA ► TEKMOVALNE IGRE IN VAJE MESTO V ITALIJI OB REKI ARNO PARADIŽNIKOVA ZAČIMBA KUPNA VREDNOST SIMBOL ZA KALCIJ TRDNO STANJE VODE PREBIVALKA IRANA AMERIŠKI POKLICNI KOLESAR ARMSTRONG FRANCOSKI IN LATINSKI VEZNIK POMOŽNI SVETOVNI JEZIK EMA CADEŽ POLJSKI OPERNI IN FILMSKI PFV (JAN) ŽIVALSKE USTNICE ODPRTA TELESNA POŠKODBA MESTO NA JVZH. POLJSKE POJEMANJE, MANJŠANJE UUBKOV MOŠKO IMF (LADO) SI GERMAN MERA DEI IMENA DVEH POLET MISFCEV Al BANSKI PES IN PIS (FAN STILIJAN) PISATI 1.1 ERJAVEC AZIJSKA DRŽ Z NAJVEČ PREBIVALCI REŽISER BOND JEZERO NA FINSKEM VODJA TV ODDAJ 0 PSIHI (TOMAŽ) OTO PESTNFR IGRA S PFVSKIMI VLOŽKI SHEDOZEM SKI GRM Z LISTI ZA ZAČIMHO MOŠTVO PRHUIAP MRAČNIK ORGAN VIDA NAJVEČJI MORSKI SI '.Al I r. JANEZ 1 OMBF Rf.AH VSESTRANSKO UPORABNA SNOV DREVES OŽJA DOLINA MED HRIBI OZNAKA ZA VICENZO OZNAKA ZA TUNIS LESNI SLADKOR SPECIALIST ZA OPTIKO HOLANDSKI ZNAMENITI SIR PREČNI DROG V KOZOLCU VRTNA ZF1ENJAVA Z LISTI PRIJETEN VONJ POJAV PRI GORENJU ITALIJANSKI PREDSEDNIK REPUBLIKE (ANTONIO) NITASTI IZRASTKI NA GLAVI RIBIŠKI KAVEU IZUMRLA PTICA, VRSTA GOLOBA HODNIK V RUDNIKU III OMI IH TELO. PAOESLA KIDRIČEVA ŽENA TUR PRED SEDNIK LAT PREDI (POD, OB) SIMBOL ZA NOBEL IJ OKRAJŠAN ZNAK ANDREJ NOVAK HIŠNI BOGOVI PRI RIMI JANIN DESNI PRITOK DONAVF PRI III MU V NEMČIJI NAJVIŠJA PLEMIŠKA STOPNJA NA ANI.IIČKIM OMLAČENA ŽITNA STEBLA SKANDINAV M IME. REŽISER PODLEV MAKEDONSKI SI IK (UMI R) TRETJI TON V TONOVSKI LESTVICI OZNAKA ZA PANAMO DRŽAVNI PRAVNIK GABI NOVAK ELDA VILER BLAIK UNDERWOOD AM PEVKA WASHINGTON ORIG IME ZA INIlONIZ OTOK JAVO KRATICA ZA NEZNANI LETEČI PREDME E FR IN LAT VEZNIK SLOV PEVKA KOHONT pri Si hnov SONET. POSVEČEN PRIMICOVI JUI 1.11 NI SI'III II lil NA ŽENSKA I Ml NA PRI IZMENIČNEM TOKU BIVŠI MINISTER (IZIDOR) OLGA GRACER SLOVENSKE NAR. JEDI URADNO SPOROČILO NARODNI HEROJ (PAVLE) LEA RIBARIČ EDEN OD STARŠEV ZAČIMBA KRILO RIMSKE KONJENICE MESTO NA J ŠVEDSKE POVRŠINSKA MERA ITALIJANSKI SPOINIK Ml SIOV J. SUDANU IZDELEK IZ GLINE. ZIDAK JOLANDA ANŽLOVAR SIMBOL ZA ARGON DEL POGONSKI GA STROJA NESMRTNOST PRETEPAČ AFRIŠKI VELETOK IGRALEC NA GAJDE ZMFČKAN KROMPIR BOG PRI MUSIIMANIH LEVI PRITOK RENA V ŠVICI JUDOVSKI KRALJ Andreja Mali trikrat prvakinja Po decembrski sezoni svetovnega pokala, ko jc Andreja Mali trikrat stala na zmagovalnih stopničkah, jc svojo vrednost dokazala tudi na domaČi sceni. Na prvih treh od petih disciplin (5 km klasično, 10 km zasledovalno, 15 km prosio), kH veljajo za državno prvenstvo v smučarskih tekih, jc bila nepremagljiva in dosegla eno redkih trojnih zmag v zgodovini dosedanjih prvenstev. Najprej jc bila na oni sirani Grintavcev, na Jezerskem, najhitrejša na obeh krajših progah, (jubilejni deseti naslov absolutne državne prvakinje v karieri pa si je pritekla leden kasneje v dolini skakalnic, v Planici. Andreja, ki jo od 14. dO 28. februarja Caka vr- hunec letošnje sezone, svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v avstrijskem Ramsauu, je tekmice prehitevala kol za šalo. zanimivo pa je, da ji je na vseh treh razdaljah sledila Petra Majdič iz. Dola pri Ljubljani, ki bo morda nekoč postala vaščanka Godiča. Med člani je na daljši, 30 km dolgi razdalji superiorno slavil Marko Dolenc, ki ga ljubitelji tekov poznajo ludi kol drugouvrščcne-ga na šprinlerskem tekmovanju v Bistričici. Zmagovalec iz kamniškega tekmovanja, Jože Petkovšck, je bil denimo peti. Med vsemi reprezentančnimi tekači in še šesterici biatlonccv je bil pisec teh vrstic v cilju deseti. METOD MOČNIK In Se v Kamniku V sredo, 23. 12. 1998, jc bila v Kamniku v telovadnici OŠ Marije Vere povratna tekma šolske košarkaške lige. Rezultat prve tekme med ekipama iz OŠ Marije Vere ter OŠ Domžale jc bil 69:38 za Kamničane. Na drugi tekmi so Domžalčani zaigrali malenkost bolje, toda vseeno so z rezultatom 56:32 zmagali Kamničani. Posebno razburljiva jc bila tretja četr- tina, saj so dekleta zaigrala na vse ah nič. Res, da so bile Kammčan-ke uspešnejše, toda ne sinemo po--zabiti na igralke OŠ Domžale, ki so se tudi zelo borile, vendar pa je bila obramba domačih igralk zelo močna. Najboljša igralca pri domači ekipi sla bila Rok Ipavcc z osmimi ter Urša Podlcsnik s štirinajstimi točkami. GAŠPER PAPEŽ Teja z medaljo, Matej žal brez ŠOLSKA KOŠARKAŠKA LIGA V I juhi Jani V sredo, 16. 12. 1998, je bila V Ljubljani v telovadnici OS Tone 1 a ( ulai ja povratna tekma šolske Košarkaške lige. Igrali sla domača '•kipa ter ekipa iz OŠ Marije Vere IZ Kamnika. Rezultat prve tekme v Kamniku je bil 85:22 v korist Kamnicanov. Sedaj, ko so igralci OŠ Toneta Čufarja igrali v domači telovadnici, so bili trši oreh kol na prvi tekmi. Kamničani so zmaga li le za dvajset točk in sicer 52:32. Za razliko od telovadnice OŠ Marije Vere jc bila ta manjša pa tudi nižja. Zato jc nekaj metov končalo kar v stropu namesto v košu. Kamničanom gre letos zelo dobro. Upajmo, tla jim bo uspelo ponoviti rezultat izpred dveh let, ko so bili na koncu kar tretji LUKA POVŠE, ALEŠ SENOŽETNIK Če se smučarski tekači merijo na državnih prvenstvih od leta 1921. biatlonci od leta 1964, pa bo leto 1999 zapisano kot prvo, v katerem so pripravili državno prvenstvo v lokostrelski različici zimskega biatlona. Ski areherv, kot ga imenujejo v tujini, smučarsko lokostrelstvo ali lokostrelski biatlon, kot naj bi se temu reklo v Sloveniji, so konce januarja izpeljali na Archu na Pohorju. Med petnajste-rico sta bila tudi dva kamniška predstavnika, oba seveda iz lokostrelske druščine. Šc najbolj jc priložnost izkoristila Teja Makolcr, ki je osvojila tretje mesto, kar je lep uspeh za novinko na tekaških smučeh. Bolj izkušeni Matej Krumpestar, prav tako član Mamuta, pa prvo državno prvenstvo ne bo ohranil v preveč lepem spominu. Olimpijcu v lokosl rclslvu (lokostrelski biatlon bo na vstop v olimpijsko druščino Se počakal), ki je lani že nastopil na svetovnem prvenstvu v tej disciplini in osvojil 14. mesto, jc na slovenskem prvenstvu pripadlo peto mesto. »Na začetnih dveh streljanjih sem Se odlično zadeval, potem mi jc tek pobral preveč moči in sem puščice izstrelil mimo lar-čc, kar jc pomenilo kazenske kroge.« je o nastopu na prvem prvenstvu Slovenije pripovedoval TutVčan, ki pa bo moral žal izpustiti prvo mednarodno tekmovanje v lokostrelskem biatlonu v Sloveniji. Namesto Startne številke na evropskem pokalu na Pokljuki si bo nadel vojaško suknjo. Čast kamniških zimskih lokostrelcev bo poskušal obraniti Ivan Mara-din, ki jc bil v času državnega pr-vcnslva bolan. METOD MOČNIK ŽELITE ŠOLANEGA PSA? Šolanje psov (začetni in nadaljevalni tečaj) So trt skupine lastnikov psov: . . /. lisi i, hi sprejmejo ir/iv in obiskujejo leenje šolanja m vzgoje psov; 2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene m Izšolane pse; J. listi, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa. Izjeme so in bodo. Bodite v prvi skupini in sc učite z namil V tečaje vpisujemo: Sobota. 27. 2. 1999. od Ift rto 17. ure nedelja, 2t3, 2, |{)p<), od )Q- do 12. »[g Začetek tečaja torei^, i. v 1999. ob_L6^urJ Vpis jc na KD Kamnik v Tunjlcah za tovarno KIK. Informat (Je na tel.: 825-139. g. Pučnik, m 81 i-ioe. & Iskra. Nogomet Mladi upi navdušili Kamničane KAMNIK in četrto mesto ekipa OPTIKA VODMAT - SI O VAN. Naj igralec je bil Krivic, naj strelec Popovič in naj vratar Atlrovič. V drugi kategoriji U-12 Ml. dečki jc tekmovalo 24 ekip. Prvaki skupine: NK SAVA, NK OLIMPU A. NK KOROTA N in NK JARŠE (AVTO - CLUB) so se uvrstili v finalni del tekmovanja. V tej kategoriji je pr-vo mesto zasedla ekipa NK OLIMPIJA. V tretji kategoriji U-14 ST dečki je tekmovalo 16 ekip. Prvaki skupine: EKIPA 99, NK ERA - ŠMARTNO, AVI O PRI V, STOJAN in NK SAVA so se uvrstili v finalni del Ick-movanja. Prepričljivo je zmagala ekipa AVTO PREV. STOJAN (OL1MPIJA), saj ni imela pravega nasprotnika. V četrti kategoriji U-16 kadeti je tekmovalo 16 ekip. Prvaki skupine: NK ELAN. NK OL1MPI.IA, EFEE BAR in BP COMPANY so se uvrstili v finalni del tekmovanja. V finalu sta se srečali dve najboljši ekipi NK OLIMPIJA in NK ELAN. Zmagala je ekipa NK ELAN iz Novega mesta, pod vodslvom izkušenega trenerja g Slavka Juršičn. Drugo mesto je zasedla ekipa NK OLIMPIJA, tretje EFEE BAR. četrto pa ekipa BP COMPANV. V peti kategoriji U -18 mladinci je tekmovalo 12 ekip. Prvaki skupine NK I ACTOR - JEZIC A. SVOBODA - L/UBIJA NA. LITIJA - LITIM m ZLATARNA VERA so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Prvo mesto je zasedla ekipa FAC-TOR - .11 /HA Vse tekme so bile zanimive, tako da so gledalci uživali. V treh tednih se je v dvorani zbralo več kot 3.000 gledalcev, vsako lepo akcijo mladih asov so nagrajevali z burnim aplavzom. V dvorani se je zvrstilo več kot 1200 mladih nogometašev iz vseh koncev Slovenije. Gledali smo lepe poteze nekaterih mladih igralcev, zato se nam ni treba bati za bodočnost slovenskega nogometa. Sodniki so svoje delo opravili odlično, igralci so igrali »fer« in se športno obnašali. Vse pohvale tudi starSem, trenerjem ter vodjem ekip. Organizacija turnirja je bila na visokem nivoju, zato vse pohvale organizatorju g. Mitiču ter napovedovalcu Hud u k jn zapisnikarju Praštala Omeniti je treba, da je organizator podelil 180 medalj in 35 pokalov. Pokale in madalje na turnirju je delil g. Janez PuSavec, dir. EMONA BLAGOVNI CENTER d.d. Turnir so omogočili sponzorji: EMONA B. C. in njeni diskonti, AVTO ŠOLA -AVTO - CLUB Klevze in Ml-MAX - Mršič. N. KNEŽEVIĆ Kamnik: Končal sc je drugi malonogometni turnir mladih upov za pokal Emona Diskonti '99. Organizator turnirja jc bil KMN »UAKOVNIK« iz Kamnika, vodja tekmovanja pa g. R. Milic. Prijavljeno je bilo 115 ekip. Ker jih organizator ni mogel sprejeti več kot 82. sc opravičuje ter jih vabi naslednje leto. Prijavljene ekipe so bile razdeljene v pei starostnih katego' rij, od najmlajše U-10 do najsta- rejše U-18. Na turnirju-je vsaka ekipa odigrala najmanj tri tekme v svoji kategoriji. Prvak iz skupine se je uvrstil v nadaljnji del tekmovanja. V prvi kategoriji U-10 je bilo prijavljenih 18 ekip. V polli-nale so sc uvrstile ekipe NK TRIGLAV, OŠ SEMIČ, NK KAMNIK in OPTIKA VODMAT - SLOVAN. Prvo mesto je zasedla ekipa NK TRIGLAV, drugo mesto O. Š. SEMIČ, tretje mesto NK DRUŠTVO UČITELIEV TRENERJEV IN SODNIKOV SMUČANJA Kamnih - PODROČNI ZBOR KAMNIK TEČAJI SMUČANJA v času zimsbih počitnic od 22. dO 26. 2. 1999 1. KRANISKA GOPA - prevozi cena 20.000 SIT (dnevna karta, prevoz, poučevanje) 2. VELIKA PLANINA cena 23.500 SIT (dnevna karta, enolončnica, poučevanje) 3. UČITELJ SMUČANJA Vabimo vse smučarje, bi si želijo pridobiti ta naziv, da se vključijo v program UĆ1TEU SMUČANJA Plačilo tečaja ob prijavi, možnost plačila na dva čeka v trgovini SMUK. Šutna 19. Kamnik Informacije po tel.: 831-361. 831-050. 12 U. februarja IW) KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz januarske kronike policijske postaje Kamnik Mirnejši januar Ce bi na varnostnem področju primerjali začetek letošnjega leta z začetkom lanskega, bi ugotovili, da je bil letošnji januar nekoliko ugodnejši od lanskega le glede kršitev javnega reda in miru. i.etos so namreč kamniški policisti morali intervenirati zaradi razgrajanja in podobnih oblik vznemirjanja ljudi v 35 primerih, lani pa je bilo takih intervencij 47. V zasebnih prostorih je bilo takih razgrajačev 17, na javnih krajih 15. v gostinskih lokalih pa 3. Prometnih nesreč se jc letos januarja zgodilo skoraj toliko kot lani. Od 43 nesreč jih jc 37 (enako lani) imelo za posledico le materialno škodo, šest pa se jih je končalo tudi s telesnimi poškodbami. Lopovi vseh vrst so bili po novem letu bolj »delavni« kot lani, saj so zagrešili 50 kaznivih dejanj. Med njimi je bilo največ tatvin (26), osemkrat pa so vlomili v avtomobile in prav tolikokrat v objekte. V enem pri- meru pa je bilo tudi ogroženo življenje in varnost ljudi. Med prometnimi nesrečami naj omenimo nesrečo, ki sc na srečo ni končala tragično. II. januarja popoldne voznik, ki je na Poti na Poljane zapeljal na prehod preko železniške proge, svojega avtomobila od tam ni mogel več premakniti in sc z njim pravočasno umakniti prihajajočemu vlaku. Zato je sam skočil iz avta, ki ga jc vlak nato povsem uničil. Isti dan jc prometni nesreči na Ljubljanski cesti pri hiši št. 6 botroval alkohol. Povzročitelj, 27-letni Kamničan jc namreč z zavijanjem v levo izsilil prednost nasproti vozeči 20-letni voznici. Nesreča se je sicer končala samo z razbito pločevino, vendar bi bile posledice lahko Se hujše, saj je imel povzročitelj v krvi 1,45 %o alkohola. Še bolj opit jc bil voznik avtomobila, ki jc 13. januarja malo pred deveto zvečer pred kamniškim zdravstvenim domom tr- čil v parkiran avto in povzročil za 30.000 SIT škode, nato pa pobegnil. Policisti, ki so 49-lctne-ga Kamničana kmalu izsledili, so mu v krvi namerili kar 1.93 %<> alkohola. 30. januarja okrog osme ure zvečer jc na cesti od Križu proti Omajnici voznik osebnega avtomobila (verjetno zastave 750, oranžne barve) zadel pešca in nato pobegnil. Poškodovanega pešat so odpeljali v Klinični center, povzročitelja nesreče pa Se iščejo. Novoletni prazniki so bili tudi priložnost za druženje razpeče-valcev in uživalcev mamil. Policisti so namreč že na novega leta dan pri 27-letncm R. M. iz Kamnika zasegli 6,9 marihuane in 0,3 g heroina. Na podlagi pridobljenih informacij bodo policisti v prihodnje pozorneje spremljali dogajanje na nekaterih krajih. Med drugimi kaznivimi dejanji je bil 5. januarja poskus oboroženega ropa v menjalnici na Ba- kovniku. Dva doslej šc neznana storilca sta okrog 18. ure na parkirišču pred menjalico v avtomobilu s pištolo napadla lastnika menjalnice in ga ustrelila v nogo. Nato sta preiskala avtomobil in nato brez morebitnega plena pobegnila. Preiskava, v katero jc vključena tudi kriminalistična služba, je še v teku. 20. januarja so doslej Se neznani storilci vlomili v skladišče podjetja v Komendi in odnesli za okrog 1,5 milijona vrednih športnih oblačil Ouicksilver. Januarja niti rdeči petelin ni počival. 9. dne zgodaj zjutraj jc zagorela garaža v Mekinjah. Vzrok požara so bili ogorki, odloženi v vedru ob plastičnem rastlinjaku in zabojniku za smeti. Škode je bilo za okrog 100.000 SIT. 12. in 21. januarja jc zagorelo tudi v tovarni Svilanit. Obakrat jc požar nastal na tkalskem stroju. Požara pa so pogasili delavci sami. Skupne škode pa jc bilo za okrog 1,5 milijona SIT. Ker sc bližajo zimske šolske počitnice, bodo konec februarja in prve dni marca policisti poostrili nadzor nad cestnim prometom, zlasti v 'bližini osnovnih šol. (fs) Skozi Kenijo in Tanzanijo (4) NGORONGORO - krater, ki ga občuduje ves svet Kraterje nastal takrat, koje hotel vulkan izbruhniti, a ga je atmosferski pritisk potisnil navzdol. Njegov premer znaša 29 km, višinska razlika med zgornjim robom in dnom pa okoli 600 m. Na dnu je jezero Magadi, nekaj manjših jezerc, mlakuž in krajših potočkov. Sem in tja so tudi manjša močvirja, sicer pa je največ travnate površine, razen na strmem obrobju, ki je zaraščen s tropskim pragozdom. Zaradi teh, zelo ugodnih naravnih razmer živi v Ngorongoro kraterju izjemno veliko različnih vrst živali in ptic. Vzpon na Kilimanjaro je kar prehitro minil in vrnili smo se v Arusho. ki jc z nekaj nad 200.000 prebivalci drugo največje mesto v Tanzaniji. Po prihodu v Arusho smo se nasianili v hotelu Elad. Sledil jc kratek ogled mesta, ki pa nam ni bil najbolj všeč. Mesto je namreč zelo umazano, neprijazno, na cesti pa luknje, globoke (xlpravil napako na našem terenskem vozilu, smo sc založili ludi s sladkim eksotičnim sadjem: bananami, ananasom in papajami. Poleg prijaznih domačinov in nepričakovano velikem številu otrok, ki so tekali sem in tja ob in po prašni makadamski cesti, smo postali pozorni še na številne sušilnice glinaste opeke, ki jo je žgalo vroče afriško sonce. In Raobab ali kruhovec, sveto drevo domačinov tudi do pol metra. Veliko je tudi komarjev, ki prenašajo malarijo in rumeno mrzlico. V njem nismo ostali dolgo. Na pot smo odšli navsezgodaj že naslednjega dne. Do Makuvunija smo se vozili po dokaj dobri asfaltirani cesti, naprej do Ngorongoro kraterja pa po slabi in prašni makadamski cesti. Vmes smo se ustavili za krajši čas v Oldeanu. večjem kraju, kjer savana preide v rodovitnejši svet, kar se pozna tudi v obdelanem polju. Do Oldeana smo se večinoma vozili skozi širne tanzanijske savane in mimo redkih ma-sajskih vasi; v bližini se jc povečini paslo govedo, sem in tja pa tudi trop koz in ovc. Masaji imajo v čislih zlasti krave; lastniku namreč omogočijo, da si z 9 do 15 kravami kupi ženo, staro 10 do 20 let. Krav zato praviloma ne koljejo, spuščajo jim le kri, ki jo mešajo z mlekom in kot glavno hrano tudi zaužijejo. Kupijo si lahko največ 15 žena. V Oldeanu. kjer jc mehanik še na nekaj smo bili pozorni: precej hiš. postavljenih s to opeko, je bilo praznih in brez oken ter vrat. Opeka sc je verjetno morala sušiti šc nekaj časa pred vo. Iz njegovih sadežev si kuhajo omake in čaje; pravijo, da zdravi tudi malarijo, zaradi katere med Masaji umre kar precej ljudi, zlasti otrok. Drevo jc pozimi, v sušnem obdobju brez listov. Njegove veje uporabljajo za kurjavo, vendar le tiste, ki same odpadejo. Bivališč nc gradijo v senci tega drevesa, medtem ko dobre duhove pošiljajo počivat v njegovo krošnjo. Ob vstopu v nacionalni park Ngorongoro, kjer jc preko ces-• te postavljena rampa, smo sc ustavili le toliko, da smo pokazali potrdilo o urejeni pristojb-ni, nakar smo nadaljevati z vožnjo v breg proti kraterju po vijugasti makadamski cesti. Vendar, bilo je neizmerno lepo, ko smo zrli na krošnje visokih dreves tropskega pragozda, pokritega z meglenim »pajćolanom.« Kot da bi ta varoval divje živali pod njim vodnih kapljic, ki so z višino in hladnejšim zrakom postajale vse gostejše. Ob prihodu k hotelu VVorldlife Uidgc, ki stoji neposredno ob strmem robu kraterja okoli 600 m visoko, pa je že lilo kot iz. škafa. Pod vtisom poti skozi savano jc Maja Zerovnik zapisala takole: Prijateljsko se je sklonilo nebo nad savano. Sramežljivo se je ogrnilo v meglo jutra. To je bil dan kot vsak drug. Šape v grmovju so se lačno zgrnile in pomahale življenju. Življenje pa sc jc zgrnilo v en Nosoroga na pasi sočne trave vselitvijo, da je bilo bivanje v njej zdravo in prijetno. Ustavili smo se tudi ob orjaškem drevesu baobah (glej sliko), kar pomeni kruhovec. Raste samo na sušnih in vročih afriških tleh. Domačini ga častijo kot sveto dre- sam val bezanja proti vrhu dežele. Soba, v kateri smo se nastanili v VVorldlife hotelu, leži več slo metrov visoko na robu kraterja, pogled skozi okno pa tak, kol da ni s tega sveta. Ob pogledu na krater smo imeli občutek, kot da lebdimo visoko nad njim. Nacionalni park Ngorongoro meri več kot tretjino Slovenije; jc precej gor^t in porasel z gozdom. Poleg kraterja in številnih ugaslih vulkanov kopaste oblike, je znan po svetu tudi po številnih znamenitih arheoloških najdiščih. Po presoji poznavalcev živi v Ngorongoro kraterju okoli 25.000 sesalcev: od kafrskih bivolov, nosorogov (glej sliko), zeber, opic, bradavičarjev, gnujev, levov, hijen, šakalov... Tudi povodnih konj je precej, domujc-jo v majhnih blatnih jezercih in mlakužah. Veliko jc tudi ptic, zlasti ob jezeru Magadi, kjer po Številu prevladujejo flamingi in pelikani. Pa velikih nojev in Sc nekaterih drugih manjših ptic jc veliko, ki pa živijo in sc hranijo večinoma na kopnem in v močvirjih. Doživeti ta svet, je dopolnitev vsega živega. Jc pesem, ki poje »slavospev« živim bitjem. Je dih naravnih zakonov, kjer se nc loči dobro od zlega. Jc učna ura tudi za človeka. DR. MARKO ŽEROVNIK (se nadaljuje) V januarju sta se poročila: - IIUHAI) Uroš, marketing, Kamnik, Sveteeva pot 12 in ŠPAN Maja, vodju izdaje blaga, Ijubljatm, Tesovnlkova nI. 67 Diamantna poroka: - Jožef Jeglič in Angelu Jeglič, roj Žclcznik, ČeAnjice v Tuhinju I V Januarju so umrli: - (JČ Štefanija, roj. ČERNE, upok., I jubilanti, Prešernova e. t, sumi 91 let - PREGLED Ana, roj KRČ, upok.. LanlSe 7, stara 74 let - LAVilAC ANA, roj. SEDUŠAK, upok., Moste 121), slani 55 let - VOLK A It Peter, mizar, Domžale, Vrnnke I. star 55 ki - KARNFR Hrigila, roj. SKALA, upok., Kamnik, (davni trg 12. slu /VI III lel - DIMNIK Frančišek, upok.. Kamnik. Samostansku u! 211. star 85 let - UPOVŠEK Ana, roj. LEBENIČNIK, upok., Špitalie XI, slani 67 let - URŠK'1 Andrej, upok., /agoriea nad Kamnikom ttl, star 62 lel - JERAS Helena, roj IIANCIČ, upok., Vrhpolje pri Kamniku 711, slani 'Ml let. - RAK Frančiška, roj. KLEMENC, upok.. Hislričica 4, stara 93let - LOGAR Jožefa, roj. SUŠNIK, upok., Kamnik, Franca Pirea ulicu t, stani 87 let - MRAK Ferdinanda, roj. ZAVRŠNIK, upok., Kamnik, Zaprtce5, stara 94 let - ŽEBALJEC Karol, upok.. Potok 3A, star 78 let - MALI Anton, upok.. Dela 7, star 67 lel. - ROMŠAK Jožef, varnostnik. Podlom I. star r,0 let - BOLGAR Antonija, roj. DROLC, upok., Kamnik, /ehljarska pot 2, stara 82 let - RERERŠKK Ivana, krneč., upok., '/gornji Motnik 8, stara 79 let - KEMTERL Jožefa, roj. OSOLNIK. upok, Kamnik, Krlvčevo 8, shira 79 let - ŠTRUKEL! Alojzija, roj. ZAKRAJŠEK, upok., Ljubljana, Šarho-va ul. 24, slani 88 let - KAVČIČ Antonija, roj. DIMC, tntok.. Moste 75, stara 87 lel - DOBOVŠEK Angela, GRK M AN, gospodinja, '/gornje Stranje II. stara 77 let wmmaizu Varčna žarnica "* Varčna žarnica porabi r>-kral manj energiji' kol klasična žarnica. ""Življenjska doba je od 8 do 12.0110 ur (navadna 1000 ur obratovanja). *"20W žarnica sveti z enako močjo kot navadna žarnica. *** Nakup varčne žarnice je dolgoročna varčevalna naložbo, ki se bo po vrnila v enem letu. '/ varčno žarnico bomo zamenjali 11)1) W klasično zar nico V primeru, da zamenjamo klasično 101) W žarnico z 20 W varčevalno, bomo ob predpostavki, da. žarnica sveti šest ur dnevno, v potil) letih prihranili več kol 13.000 SIT pri plačilu el. energije. Vse, ki jih zanima učinek varčne žarnice z vsemi prednostmi in slabostmi, vabimo na predstavitev uporabe varčnih žarnic v gospodinjstvih za območje občine Kamnik v prodajalni z eleklromaterialom FRAMAT d. o. o. na ljubljanski 21 i (Duplica), ki bo 23. 2. 1999 od 10. tlo 18. ure. Energetsko svetovalna pisarna Kamnik 1240 Kamnik, Glavni trg XI tel. 061/817-443 Uradne ure: vsak torek In četrtek od 17. do 20. ure LK Kamnik v preteklem letu Čeprav se zadnje čase v Kamniškem občanu o uspehih in delovanju v LK Kamnik (Lokostrelski klub Kamnik) ni dosti pisalo, so bili elani omenjenega kluba ves čas aktivni. Med drugim so se ob koncu lanskega leta zbrali na ,občnem zboru LK Kamnik', kjer so naredili nekakšen pregled, kako uspešni so bili v preteklem letu. Ugotovili so - tekmovali so predvsem v tarčnem lokostrelstvu, in sicer v disciplini FTTA (t. j. olimpijska disciplina tarčnega lokostrelstva), v disciplini 900 krogov, v dvoranskem lokostrelstvu in v novi disciplini Ski-arc, kjer gre za kombinacijo lokostrelstva in teka na smučeh, - sodelovali so tudi v UgaSkem tekmovanju slovenskega pokala, kjer se točkujejo vse discipline lokostrelstva v vseh kategorijah, kjer so se v konkurenci 30 klubov solidno uvrstili na 13. mesto, v posamezni konkurenci pa sla se Matej Slapar in Rok Verbič uvrstila na 4. in 5. mesto med 26 tekmovalci, - na mednarodnih tekmovanjih jih je v barvah slovenske lokostrelske reprezentance v članski konkurenci zastopal Mitja Burja (takrat Se mladinec), ki se je na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu meseca marca v Nemčiji uvrstil na 3H. mesto; uspešno je nastopil tudi na članskem tarčnem evropskem prvenstvu v Franciji in na Grand Prix turnirju v Turčiji. - Na mednarodnih tekmovanjih v mladinski konkurenci so imeli kar tri predstavnike; to so bili Mitja Burja, Primož llerin in Jure Končan, sestavljali so jedro slovenske mladinske reprezentance v olimpijskem slogu. Na tekmovanju evropskega mladinskega pokala meseca maja v Italiji je Mitja Burja zasedel I. mesto, ekipno pa so se uvrstili na 3. mesto. Na svetovnem mladinskem prvenstvu na Švedskem pa je bila ista ekipa 6. - Udeležili so se ludi nekaj tekmovanj na državnem nivoju. Med mladinci je na državnem dvoranskem tekmovanju državni prvak poslal Mitja Burja v moSki konkurenci, Jure Končan je zasedel 3. mesto, v ženski konkurenci pa Spela Grkman. Vsi trije streljajo z olimpijskim lokom. Na mladinskem državnem prvenstvu v disciplini 900 krovov je med dečki poslal državni prvak Matej Slapar, mesto za njim pa se je uvrstil Rok Verbič. Tudi na najpomembnejšem mla-diusk cm državnem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu v disciplini lili je državni prvak med dečki poslal Matej Slapar, med mladinci pa jc Primož Flerin zasedel 2. mesto. Na članskih državnih prvenstvih so bili tekmovalci prav tako uspeSnL Med drugim je Špela Grkman jiosla-la članska državna prvakinja na dvoranskem tekmovanju. Izstopajo pa tudi uspehi ekip. Na ekipnem dvo- ranskem državnem prvenstvu slu ekipi LK Kamnik zasedli 2. in 4. mesto, na najpomembnejšem državnem prvenstvu v disciplini Lila Olitrtpic Round (kjer se slriija na izpadanje), pa seje ekipa LK Kamnik uvrstila na I. mesto pred ekipo LK Maribor in LK Gornji Grad. - Vsem tem uspehom pa so .piko na i' dodali državni rekordi, ki so Jih v lelu 1998 dosegli naslednji tekmovalci oz. ek ijie: • mladinska klubska ekipa (T. flerin, .1. Končan, .1. Valgemul) v disciplini Indoor 18 m s l(>04 krogi, • mladinska klubska ekipa (M. Burja, P. Flerin, .1. Končan) v disciplini Indoor 18 m s 1633 krogi, • med dečki v olimpijskem slogu Rok Verbič v disciplini FTTA 72puščic s 630 krogi. - Klub jc v lelu 1998 skupaj z društvom Partizan Mekinje v zimskem času organiziral lokostrelsko delavnico. Sodelovalo je 33 otrok, med katerimi jih jc 12 obiskovalo tudi brezplačen lokostrelski tečaj, kije bil neke vrste nadaljevanje omenjene delavnice. 4 udelc.euci lega leeaju so sedaj včlanjeni v LK Kamnik in so med najboljšimi v Sloveniji v svojih k alegorijah. Kol sle sc lahko sami impricali, je bilo delovanje LK Kamnik res aktivno in upamo, da bodo člani lega kluba sc naprej lako uspešno zastopali ime mesta Kamnik. D. F. Jegličevi v Češnjicah dočakali diamantno poroko Ljubezen do 15 otrok, 28 vnukov in 33 pravnukov Nevsakdanji dogodek so doživeli .legliCevi v CcSnjicah v Tuhinjski dolini. Jože in Angela sla slavila 65 let skupnega življenja, ki sla ga pričela s poroko 5. februarja 19.34. leta. /. njima smo se srečali že ob biserni poroki leta 1994 in takrat izražene želje so se uresničile. Doživela sla nov juhi-lej. Diamantno poroko sin doživela Se kar čila in vedra. Ta izreden dogodek ne Mimo za družino Jeglič, ampak kar za celo vas Češnji- ce, ni minil brez velikega slavja. V Lovskem domu v Špilaliču se je zbralo skoraj 1(X) vabljenih gostov. Med gosli je bil ludi [bne Smolnikar, župan občine Kamnik, ki je najprej opravil poročni obred, jima izrekel veliko dobrih želja in ju tudi obdaroval. Pri poročnem obredu mu je pomagala maličarka. Slavljenca sa se spoznala v domači vasi. Pravila, da je bila njuna ljubezen čudovita. Rodilo se jima je 15 otrok (danes je živih Se 12). Vse sla prehranila, dobro vzgojila in z ljubeznijo spravila do kruha. Da je to izredna družina, nam pove že dejstvo, da imata slavljenca že 28 vnukov in vnukinj in kar 33 pravnukov in pravnu-k 111 j. Oče Janez, rojen 27. januarja 1909, je dopolnil že 90 lel Življenja! Včasih je moral prijeli za vsako delo. Bil je pastu na Menim planini, drvaril je. delal pri Titanu in Komunalnem podjetju Kamnik. Spominja se del v Ncvljah, ko .legllčeva dtamantnoporočenca v krogu domačih. POCENI NAKUP NI VEDNO SLAB NAKUP SEJEMSKI EKSPONATI -POŠKODOVANI IZDELKI M JELOVICA Lesna industrija, d.d., Škofja Loka 11. in 12. februarja od 8. do 18. ure v prodajalni JELOVICE čez železniški prehod v ind. coni Škofja Loka je bil prisoten pri izkopavanju mamutuvega okostja. Slavljenica Angela je bila rojena 29. avgusta 1913. leta. Kljub Številni din/ini je morala mnogokrat na dnino, da je bilo mogoče nahraniti tako veliko lačnih otroških ust. Kasneje, ko so se otroci zaposlili, je biio precej lažje. Med vojno sla skrbela za Ben-kovo domačijo, Angelino rojstno hiSo. Nemci so Bcnkove odpeljali v Nemčijo, vas Ccšnijce pa požgali. Preživljala sta se s pridelovanjem hrane na skromni zemlji. V veliko pomoč pa so jima bilj tudi dobri sovaSčani. Kar sla pridelala na zemlji, je bilo potrebno delili tudi s partizani, nemška vojska pa si je marsikaj kar sama vzela. Čeprav je bil čas zelo težak, je Jože leta 1944 odšel v partizane in se vrnil domov po vojni.. Vsa teža za preživetje družine je slonela na ramenih matere, sla vijenke Angele. Skupne prehojene poti se rada spominjata. Bili so ležki časi. ki sta jih znala sporazumno premagati. Srečanju slavljcncev v Lovskem domu so se pridružili ludi Irijc predstavniki Društva upokojencev Molnik-Špilalič. Izročili so jima darilo in obilo dobrih želja. Jožetu pa so Se posebej čestitali k 90. rojstnemu dnevu. Razpoloženje družbe, ki je proslavljala tako imeniten jubilej, je bilo enkratno. Nadvse sta srečna, ker se v družini med seboj spoš-tujejo, si radi pomagajo in otroci, vnuki in pravnuki mnogokrat prihajajo na domačijo staršev. Z vso ljubeznijo in odprtim srcem jih sprejemata. lxpo je bilo opazovati vabljene, ki so s solzami v očeh izrekali jubilantoma čestitke in hkrati zahvalo za njuno nesebično življenje. STANE SIMŠIČ I Volkswagen GOLF je slovenski avto leta 1999. Bogata serijgferagpreinu Golfa, paketi opreme trendline, comfprtline, highline ali (TU so zagotovilo, daffbostt- pri vožnji /. Golfom lahko resnično s^iuvntrirali na najvažnejši na varno vožnji """ NAPRAVIŠ ZA VARČNO OGREVANJE SVETOVANJE IN PRODAJA - plinske peči iii/kiiicni|h i.iiuith pivi na ulje in plin - regulacija za prihranek goriva radiatorski termostatjki ventili Hiša varčne energije v trgovskem centru Duplica Ljubljanska 2 l/k, 1241 Kamnik rcl./faks: 810-380 S414 doxx Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/8274)30, 827-035 FAKS: 061/827-045 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 48, DOMŽALE TEL, N.C.: 061/7204)20 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 OD OPEKI... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO. > UGODNA PONUDBA: • OPEKE modularni blok • apna • STREŠNIKA Bramac in drugih KRITIN • vseh vrst izolacij • cementa • ter ostalega gradbenega materiala. Vjjtiijtm vabljeni v našo NOVO TRGOVINO V STRANJAH!!! tel.: 061/827-030. fJ27-0.1Z Izkoristite Čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si Zlata poroka v Podgorju Družina Prezelj iz Podgorja 12.1 je konec novembra lanskega leta slavila lep družinski jubilej. Jole in Irma sla namreč 27. novembra doživela '/.LATO POROKO, trn i Slavljenca na svojem domu v Podgorju. Tako pomemben jubilej sta prosluvila v družinskem krogu in krogu najbližjih. /Jatoporočenva sta se že kot mladu srečevala, vse od otroških let dalje. Oba sta bila namreč rojena v Podgorju. Sluvljenec Jože je bil rojen 24. 1. 1923 v delavski družini. Živel je doma pri starših, te s petnajstimi leti pa seje zaposlil. Med vojno je bil zaposlen pri železnici, potem pa prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Poslan je bil na rusko fronto, od k oder je pobegnil in se pridružil rusk im partizanom. Sodeloval je pri osvobajanju Jugoslavije in se vrnil domov leta 1946. Delo je dobil v Titanu, se izučil za strojnega ključavničarja in ostal v tem podjetju vse do upokojitve 1979. Ima status vojnega veterana. Slavljenka Irma je bila rojena 16. 2. I92H. Živela je pri starših, se zaposlila v Stolu leta 1947, kjer je ostala do leta 195(1. Naslednjih 10 let je bila domu zaradi otrok. Ponovno seje zaposlila v Stolu in kot delavka v proizvodnji dočakala upokojitev I9HX leta. V svojem življenju sla slavljenca prejela več družbenih in delovnih priznanj I/ta 1956 se jima je rodil sin Jože in leta 1952 hčerka Eva. Dobila sta že tudi dva vnuku in vnukinjo. Skupno življenje sta si gradila ob delu in vsak.prosti čas namenila družini. Rada sta zahajala v naravo, privabljale soju gore, z vsem srcem pa sta se zapisala lepemu petju. Jože najde veliko razvedrila na svojem vrtičku oh hisi, Irma pa ruda gleda televizijo, gospodinji in marsikaj prebere. Zdravje ji ni ravno preveč naklonjeno, zato si ga zelo želi. Trenutno živita sama, otroka sta si ustvarila svoji družini, a se pogosto srečujejo. Obiski otrok in vnukov so jima v veliko zadovoljstvo. Predstavniki DruStva upokojencev Kamnik so jima za ta jubilej prišli čestitat 27. januarja. V prijetnem in isk renem pogovoru je čas kar hitro minil. 'Zadovoljni smo se poslovili s prepričanjem, da oba slavljenca čaka v prihodnosti Se veliko prijetnega. STANE SIMŠIČ I I I I I I I I I I I I ODPRTO 01) 9. IX) 19. UR OB SOBOTAH OD 9. 00 13. URI. DOBIM V TRGOVINI obutev >o***|ra*4r*v Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 n a^iip-ova AKCIJSKA POSLASTICA PUSTNA HA$KAy ^ + 2 LIZIKI [99,00 sit) Dobrodošli v NAKUP-u vsak dan od 7. do 21. ure. ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 7. do 11.30. Šutna 48 tel.: 831-502 Telefon: SERVIS RTV NAPRAV IN RAČUNALNIKOV Popravljamo: - vse znamke televizorjev, vldeorekoiderjev, radijskih sprejemnikov, avtoradlev, daljinskih in navadnih telefonov - računalnike vseh tipov, od instalacije programov in sistema, vgradenj do modemov in napajalnikov KVARK d.o.o.. Ljubljanska C. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) 14 II. februarju 1999 Kamniški OBČAN CVETLIČARNA FREZIJA na Bakovniku, tel. 813-559 £ VALENTINOVEM ^ ČASU vas Pričakujemo tudi v soboto. 13. februarja, od 7. do 19. ure in v nedeljo, na dan Valentina, od 7. do 17. ure. Se priporočamo. Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4. let! Menjava staro za novo. avtotehna Vi In KOSEC d.o.o. Kamniška 19, Domžale, Salon. tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333 « pon.-sobota od 6-23 | • ned. in prazniki od 8-23 1 Bar Strelček vas vabi na prijetne urice ob jutranji kavici za samo 90 SIT, s smetano 110 SIT, od 6. do 10. ure! VSAK PETEK IN SOBOTO PARTY z D. J. MAGIC in ugodnimi cenami! Mali oglasi: Šivam in popravljam stara oblačila. Telefon 0411755-990. Delavnico v Mostah, 100 m2, primerna za skladLSče, oddam v najem. Telefon H4I-25H. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-157. Servisiram lončene peči, kamine, vakuumsko čistim zamašene peči in obnavljam kurišča gospodinjskih štedilnikov. TeL: 041-664-437 Redno zaposlimo dva delavca za delo v čistilnem servisu, vzdrževanju in zaključnih gradbenih delih. Pogoj je odslužen vojaški rok in izpit B kategorije. Telefon 061/832-489 BOGA' PRIVOŠČITE svojim rastlinam ) NARAVNO ORGANSKO GNOJILO najboljše! J UVSEVBSTE RASTLIN O o JATA REJA BOGATIN lahko dobite v vrečkah v naših trgovinah na Duplici ali v Šentvidu vsak delavnik od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 13. ure. V trgovini v Zadobrovi vsak delavnik od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. V razsutem stanju pa BOGATIN lahko dobite tudi na farmi Duplica vsak delavnik od 7. do 14. ure Ostale informacije lahko dobite po telefonu: 061 814 105 ali 061 4B1 115 *1 Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno Solo. Prva informativna ura brezplačna. Telefon 832-017. AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA C Basilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PUSTNA PONUDBA! ■ posebna bela moka, tip 400, Žito, 1 kg 79,90 ■ margarina Zvezda special, extra 94,90 ■ margarina Samanta, 500 g 189,90 ■ marmelada, 3 okusi, 700 g 234,90 ■ prekajen vrat, 1 kg 949,90 ■ šunka pizza, 1 kg 699,90 ■ šmarska gauda, 1 kg 799,90 ■ olje rastlinsko (Zvezda, Cekin, Sončni cvet), 11 229,90 ■ rum, 11 899,90 ■ barcaffe, 100 g 159,90 ■ napolitanke Podravka, 200 g 99,90 ■ napolitanke Kras, 1 kg 499,90 ■ Milka mlečna, 100 g 99,90 Akcija velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. čokolada ■ 15 okusov, 100 g 79,90 alpsko mleko, Vipava, 1 I 99,90 kumarice Aneta, 680 g 149,90 kompot breskov, 820 g 159,90 sok jabolčni, Fructal, 50%, II 109,90 l multivitaminski napitek, 21 199,90 l belo vino knežje, 1 I 149,90 I pivo Clnion, pločevinka, 0,5 I 129,90 I fižol rjavi, beli, 400 g 63,90 I toaletni papir, 2-slojni, 10/1 239,90 I Persil, 5,4 kg 1.199,90 I Ariel, 3,6 kg 949,90 l mehčalec Bohor, 4 I 299,90 0 TUDI V DO VA TRGOVINA 2A VAS NAREDIMO VAM IMENITNE TORTE ZA KRST ROJSTNI DAN OBHAJILO BIRMO POROKO OBLETNICO SEDMINO POLEPŠAJTE SI DAN SLAŠČIČARNA ČAROBNI VRTIČEK NOVI TRG Z6b I 240 KAMNIK 061 8177S2 aQ w KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 730-1900 sobota 730-12°° NUDIMO: - VELIKO IZBIRO KVALITETNIH FOTOAPARATOV ■ OKVIRJE ZA VSE DIMENZIJE FOTOGRAFIJ (BREZPLAČNO UOKVIRJANJE) VSE VRSTE FOTO ALBUMOV IZDELAVO PROSPEKTOV, KATALOGOV, REKLAMNIH PANOJEV FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV. ZELO UGODNO: FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE VSO FOTOGRAFSKO OPREMO, BATERIJE, AUDIO IN VIDEO KASETE, VELIKO IZBIRO FILMOV (BARVNI, ČRNO BELI, DIA, PROFESIONALNI), DIA OKVIRČKI, FOTO TORBICE,... EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ VSEH FORMATOV!! orenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 NAKUPI PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Spnmiu na ma/ftO pOkOptUK) mi v srcu spi. Umrje mama vse prerano, četudi slo ki doživi. ZAHVALA V SO. let« življenja me je za vedno Zapustila moju ljubljena mama IVANKA REBERSEK p. d. Kokletova Iva i/, Zr. Motnika Ob boleči izgubi drage mame se za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Hvala glavni sestri Mariji, delovni terapevtki Milem m Ostalemu osebju Doma starejših obCanov Kamnik za vso pomoč in nego, p, /upniku za opravljen pogrebni obred in gospe Ivanki (ene za poslovilne besede. Vsem še enkral iskrena hvala Žalujoči: sin Ivan in drugi sorodniki januar I999 _ ZAHVALA V 80, letu nas jc za vedno zapustila JOŽEFA KEMPERL s Krivčevega 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Kemostika /.a izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo nase mame na njeni zadnji poti. Hvala Domu starejših občanov Kamnik, Gasilskemu društvu Gozd, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. /a I u joi i: vsi njeni januar 1999 TEN OIARS I ATA Februar in marec sta meseca, ko letalski prevozniki pocenijo svoje usluge. Zakaj ne bi tega izkoristili tudi vi, čeprav takrat niste imeli namena potovati. Poleg letalskih vozovnic vam bomo uredili tudi vse drugo za brezskrbno potovanje (od hotelskih rezervacij do najema avtomobila). Spodaj je navedenih le nekaj primerov cen, po najbolj konkurenčnih cenah vam bomo uredili vse potrebno za potovanje kamorkoli po svetu. Število sedežev na posameznih letih je po tej ceni omejeno, zato vam priporočamo zgodnje rezervacije. Pokličite 711-229 in zahtevajte dodatne informacije. BORZA LETALSKIH VOZOVNIC Ponudba na dan 9. februar 1999 ODHODI iz LJUBLJANE Miinchen, Sarajevo, Split, Dunaj »pje, Ohrid, Zurich, Tirana, Frankfurt Pariz, London, Kopenhagen Sk . Bruselj, Amsterdam Moskva, Tel Aviv Potovanje mora biti zaključeno do 27. marca. Phiiadelphia Detroit Mexico (!ity Caracas, Johannesburg Velja za potovanja v aprilu in maju, obvezen nakup New York ('.liicago Los Angeles, Nairobi San Francisco Toronto Karibi (Jamajka, Portoriko...) Rio de Janeiro Defhi Kuala Lumpur, Tokio Velja za potovanja s pričetkom do 15. marca. Bali Singapur, Bangkok Velja za potovanja s pričetkom do 25. junij.i. POSEBNA PONUDBA ŽA DVE OSEBI I onilon Edinburgh, Glasgow Dublin Velja za potovanja s pričetkom do 15. marca. Vse cene so v SIT, obvezno doplačilo /,i letališke t 20.000,00 25.000,(10 30.000,00 35.0()(),()() 55.000,00 62.000,00 83,000,00 94.000,00 do 28. februarja. 59.900,00 64.900,00 84.500,00 83.500,00 74.800,00 70.950,00 92.700,00 99.100,00 101.300,00 113.500,00 99.800,00 45.300,00 59.200,00 76.900,00 jkse. NAPOVEDUJEMO!!! 1 ORMULA 1 VN SAN MARINA - Imola 2 dni (odhod 1. maja): 14.400,00 (Inis) 1 dan (odhod 2. maja): 6.700,00 (bus) VN MONACO - Monte Carlo 4 dni (odhod 14. maja): 24.000,00 (bus) I dan (odhod 16. maja): 44.900,00 (posebno letalo!!!) Izid kataloga Formula I v začetku marca. Pokličite n.is n.i telefona: 711-229 ali 719-230 ali nas obiščite v agenciji v Domžalah na Ljubljanski 85 (delovni č.is od 8.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00) Le srce ve in duša ve, kako boli ko već Te ni. Usoda je loko Hotela in Tebe nam je vzela. ZAHVALA SLAVKO PIRNAR Mnogo prezgodaj nas je po tetki bolezni v 52. letu življenja zapustil naš dragi mož, oči, ata, brat in stric Ko ljubezen svojo vso si nom rietlulii. 0, nunna. trudna iilu* si: aspala. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Obrtnemu združenju Kamnik za pisno in ustno izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala tudi g župniku, pevcem in izvajalcu Tišine. Iskrena hvala vsem, ki sle ga imeli radi Žalujoči: vsi njegovi januar 1999 V 83. letu življenja je 20. januarja 1999 umrla naša draga mama. babica, prababica, sestra in teta ANTONIJA HOLCAR roj. Drolc iz Kamnika Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem Številu poslovili od naSc drage mame. darovali za sv. maše. svcCc in cvetje, nam pa izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala maminemu nečaku, župniku iz Radovljice, g Jožetu Drolcu za pogrebno sv. mašo in slovo. Hvala tudi Tunjiškemu oktetu pod vodstvom zborovodkinje in organistke prof. Ane Štele, ter prof. Janezu Majcenoviču za zapete Žalostinke, Iskrena zalivala velja I udi osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego in skrb naše mame. Draga mama, veseli se pri Bogu v nebesih in hvala Ti /a vse. Vsem te enkrat iskrena hvala! Za njo žalujemo: sinova Ladislav in Danilo ter hčerke Marija, Ana in Zvonka 7. družinami, vnuki in pravnuki, sestri Julka in Meta ter drugo sorodstvo Kamnik, januar 1999 Iščemo prijazno dekle za strežbo v lokalu. Telefon 041/767-429 INFORMATIVNI PREDRAČUN ZA VAŠO NAČRTOVANO GRADNJO VAM IZDELAMO BREZPLAČNO. GRADIN, d.o.o., Šoštanj, tel.: 041-620-853. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, Komenda, tel.: 841-660 uatict) VBZfii 1EAM " m. h#* ^ P61 ■> ¥t0 00-^^0,00 . „ „« flSf «* "** «* 10? ŽENSKI VOMBAŽNE HAJKE tU 7.530,00 Mjc JEANS SRAJCE ŠIVILJE in KROJAČI, OBIŠČITE NAS, Ml IMAMO VSE ZA VAS! MOvP/ 2A tem. wm. (\lQDWfi CEHAl Delovni čas: 9h do 19", ob sobotah od 8" do 13h. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul.9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet in pet od 7h do 15b sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... m. a . ZAHVALA Na poti v grob. na poti v raj jc izzvenela pesem, ko smo pospremili k večnemu počitku našo drago mamo, staro mamo, pramamo in teto FRANČIŠKO RAK roj. Klemene iz Bistričice 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji podarili cvetje, sveče in darovali za svete mase ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala patronažnima sestrama Miji in Darji za pomoč. Hvala gospodu župniku Berčanu za opravljen pogrebni obred in Stranjskim pevcem za lepo petje. Vsem se enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njeni januar 1999 VRTNARSTVO (3AŠPERLIN Moste 99 pri Komendi, tel: 041-471 UC30PNA SPOMLADANSKA PONUDBA * RAZNOBARVNE PRI M U LE IN KALANHOJE PO UGODNIH CENAH * semena zelenjave * gnojila: biogrena... * substrati za rože Odprto od H. do 17. ure. ob sobotah od X. do 13. ure. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANTONIJA KAVČIČ /. Most pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalja, naši mami podarili cvetje, sveče, za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, g dekanu Nikolaju Pavlicu za obiske mame na domu in opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni januar 1999 SALON KERAMIKE ,.tt Je NAPREDEK talne keramične ploščic samo stenske keramične ploščice samo EBlSIT/m SALON KERAMIKE v 1. nadstropju trgovine Kovinar, Ljubljanska 71, Domžale Telefon: 061/719-250 delovni čas: od 7 do 1930, ob sobotah od 7 do 13. ure RAGNO, GIRARDI, GORENJE DOLOMITI, KOLPA, GORENJE Wmbrož bbbb (t - VELIKA IZBIRA RABLJENIH, TESTNIH, KOMERCIALNIH VOZIL - POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL - AVTOVLEKA ^ PRODAJA VOZIL: Lahov če 2. tel.: 064/421 119,tel./faks:064/42I 141 imMgrJJLI ©LIKIH mMU&JLm - PUNTO 75 SX za 1,459.000 SIT - SEICENTO 900 S,Sx od 1,148.000 SIT - BRAVA 1.4 SX samo 1,952.000 SIT (ABS, 2x AIRBAG, EL. OPREMA, KOV. BARVA) SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 Priložnost SIT: •barvni TV SONY, 55 cm, TTX........59.900.- • kamkorder S0NY, CCD, TR 511, video 8...............................................9G.990-- •el. pnevmatsko kladivo DeVVALT s kovčkom in svedri 6, 8,10 mm. • aparat za pranje pod pritiskom BECKUM, 105 bar............... • hidropak črpalka BECKUM........16.800.- Možnost obročnega odplačevanja s čeki: - do 5 mesecev brez obresti - od 6 -12 mesecev - UGODNE OBRESTI POSEM STALNI GOTĐVMSK1 POPUSTI S KARTICO METAUC f METALKA TRGOVINA asm sii: EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba MOLI lil.: 061 813 397, faks: 061 813 397 - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stano-vanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgrad-bah) v Zemljiško knjigo - druge poslovne storitve ABAĆTČ SKRVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 ---------------........—.--------- - POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje (pralni, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne skrinje in • kuhinjske nape in pomivalna korita • mali gospodinjski aparati T^OVO— • barvni TV Gorenje , stolp« TV,t!>asben 42.725 SI I - susilec perila VVT 61 - barvni TV Gorenje 71 SI II X 77.968 SIT - pralni slrnj WA 1131 S 81.843 SIT - zamrzovalna skrinja 310 1, 60.782 SIT - barvni TV SONY KV2II5K 71.765 SIT - glasbeni stolp SONY (3 CD, daljinski upravljalcc) od 50.000 SIT naprej Neverjetne CENE, brezplačna dostava! RAVI NASLOVgZoAreN4eKUP ApARATov Ki 8. do K ČUDOVITA LOKACIJA TRAJNA VREDNOST ZELO UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST IZJEMNO UGODNO KREDITIRANJE Informacije in prodaja: ZIL INŽENIRING d.d. • PUN d.o.o. V KAMNIKU /na lokaciji novogradnje/: Usnjarska ulica 6, Kamnik Tel.: 061 / 81 75 23 vsak delovni dan: od 9h do 19h sobota: od 9h do 141» V LJUBLJANI: Kersnikova 6/5, Ljubljana Tel.: 061 /133 50 40 vsak delovni dan: od 8h do 18h sobota: od 8h do 12h - posojila z obrestno mero od T + 2,90% dalje in odplačilno dobo do 20 let - cene so dokončne in zajemajo vse predvidene stroške do prevzema stanovanj - nakup stanovanja po sistemu staro za novo - možnost preprojektiranja in svetovanje pri notranji opremi