G E O G R A F S K I V E S T N I K XLIX ( 1 9 7 7 ) UDK UDC 92 + 012 Ilešič = 863 SEDEMDESETLETNICA SVETOZARJA ILEŠIČA Ivan G a m s * 8. ju n i ja 197? je dopolnil sedem deset let n a jv idne jš i s lovenski geograf, redni č lan S lovenske a ka d em ije znanosti in um etnosti in u p r a v n ik n je ­ nega G eografskega inš t i tu ta A n to n a Melika, zas lu žn i p ro fesor l jub ljanske univerze in univ. profesor v pok . dr. Sve to zar Ilešič. Geografsko d ru š tv o Slovenije in uredn iš tvo posvečata to š tev i lko Geografskega ve s tn ika te m u jub ile ju . * Dr., redni univ. profesor, PZE za geografijo, F ilozofska fakulteta , A šker­ čeva 12, 61000 L jubljana, Yu Pedagoško glasilo Geografskega d ru š tva Slovenije, G eografsk i obzor­ n ik , se je v svo jem u vo d n em č la n ku v 2. št. L 1957 spom nilo p e tdese t­ le tnice pro f. Ilešiča. G eografsk i v e s tn ik 1967 smo posveti l i l leš ičev i šest­ desetle tn ici in v u vo d n em č la n k u ovrednotil i n jegovo do tedanje de lova­ nje in zasluge za geografijo. Prof. dr. I. C rkven č ic je v zb o rn iku jugo­ slovanskega s im pozija o agrarni geografiji v Mariboru (izšel l. 196?) prav tako pr ika za l jub ilan tove zasluge za razvo j agrarne in ostale geogra­ fije . O b l leš ičevi sedem desetle tn ici za to tu ni treba ponavlja ti , kar je bilo o n jem že zapisanega. N i t i n i potrebno, da bi se lotili vrednoten ja njegovega ž iv l jen jskeg a opusa, ker bi bilo to preuranjeno , saj še ni zaključeno. Preostane nam predvsem , da p re le t im o zadn je desetle tje j u ­ bilantovega delovanja. Prehod iz p e tdese tih v šestdeseta leta ž iv l jen ja je prinesel jub ilan tu ve liko preokreinico . Po sm rti svojega učite lja A n to n a M elika l. 1966 je vodstvene posle v ve l ik i meri p revze l n jegov kolega na ta k ra tn em o d ­ d e lk u za geografijo F ilozo fske faku l te te , Sve tozar Ilešič. L. 1966 je postal dop isn i in l. 1970 redni član S lovenske a kadem ije znanosti in um etnosti. T o p r izn a n je je prineslo tud i nove dolžnosti. L. 1966 je p re ­ vze l kot ed in i geograf m ed člani a ka d em ije vo d s tvo In š t i tu ta za geogra­ f i jo SA Z U , k i se je l. 19?6 pre im enova l v G eografsk i in š t i tu t A n to n a Me­ lika. O b en em je pad la na njegova ram ena dolžnost, u re jevati G eografski zborn ik , k i je p o d nov im u redn iš tvom doslej izšel v šestih za je tn ih zvezk ih . Po sili razm er je jub ilan t spre je l še u p ra v n iš tv o In š t i tu ta za raz iskovan je krasa S A Z U v Postojni (19?2—?6) in m u je p ra v tako ure jeva l glasilo ter ga pre im enova l iz »Poročil — A c ta carsologica« v »Krasoslovni zbornik«. V poročilu o de lu tega in š t i tu ta v predhodnem G eogra fskem v e s tn ik u lahko ugotovimo, ka ko se je in š t i tu tsko delo o času Ilešičevega p reds to jn iš tva razm ahnilo in k a k o so se povečale raz­ iskovalne kapacite te . D a je bil ju b i la n t poleg tega pr i tegn jen v razne a ka d em ijske in m e d a ka d em ijske odbore, n i treba posebej navajati . Po­ udariti p a je treba, da je bil v letih 1968— 72 p red sed n ik jugoslovanske­ ga kom ite ja za geografijo v o kv iru zve ze geografsk ih d ru š tev Ju g o ­ slavije. T a k o so se v z a č e tk u ju b i la n to v ih šestdesetih let nove zado lž i tve p r i­ druž i le n e sprem en jen im starim. N a F ilo zo fsk i fa k u l te t i je Ilešič predava l d va n a jp o m em b n e jša predm eta , geografijo S loven ije in geografijo J u g o ­ slavije, p a tud i idejne prob lem e geografije, in to do u p o k o j i tv e 31. de­ cembra 1975. Še n apre j je bil m en tor ali somentor p r i izdelavi disertacij. Š tev ilo dok toran tov iz S loven ije in ostale Jugoslavije , k i j im je bil Ilešič m entor ali som entor v vsej p o vo jn i dobi, se je povzpe lo čez 30. V Geo­ g ra fsk e m d ru š tv u je l. 1964 sicer odložil p redsedn iš tvo , a m u je ko t častni p red sed n ik — v to je bil izvo ljen l. 1968 — še dolgo pom agal in urejal G eografsk i ves tn ik . N a n jegov ih p la tn icah je bil p r i le tn ik ih 1948— 1958 Ilešič vp isan ko t sourednik , nato pa ko t g lavn i in odgovorni u red n ik do v k l ju č n o le tn ika 1972. Zakaj smo navedli vse te stare in nove Ilešičeve zadolžitve pred pre­ tresom njegovega raziskovalnega delovanja? Izkušene znanstven ike Ile- šičevega kova, k i so vodje večjih inštitutov, take obremenitve ne priza­ denejo v to liki meri n jihovih znanstvenih ambicij, ker ponavadi lahko adm inistrativno in drugo neznanstveno delo prenesejo na ramena sode­ lavcev. Ilešič pa je opravljal ta dela večinoma sam in tega ni bilo malo, kar priložena jubilantova bibliografija za zadnjih deset let izpod pe­ resa znan. svetn ika SAZU dr. D. M ezeta seveda ne pove. Jz nje tud i ne zvemo, koliko strokovnih ocen raznih študij, knjig, sem inarskih ali d i­ plom skih del, ocen objav kandidatov za elekcije in reelekcije je bilo napisanih, ker se jih jub ilan t kot starosta slovenskih geografov pač ni mogel in tu d i ni hotel izogniti. Tako delo sicer razširja obzorje, a znan­ stvenikovo tvornost razkraja. Če to upoštevam o, laže d jubilantovi biblio­ grafiji razumem o obilico objav, k i so nastale kot odzivanje na trenutne potrebe časa in okolice. Poglejmo si zd a j lleš ičevo znanstveno in raziskovalno delo. A grarna geografija, k i m u je za leto 1951 prinesla Prešernovo nagrado za zn a n ­ stvene dosežke ter m u je s kn jigo »D ie F lur fo rm en S low en iens in L ichte der europäischen F lurforschung« odprla po t do u ve ljav l jan ja v tujini, ni več v ospredju njegovega znanstvenega zan im anja . Z em ljiška razdelitev odstop i v b ib liografij i zadn jega desetle tja p rvo mesto socioekonornskim sp rem em b a m na vasi. O n jih je p red a va l in p isal v beograjskih, n izo ­ ze m sk ih in be lg ijsk ih geogra fsk ih časopisih. Za lleš ičevo re trospek tivo je m orda najbo lj značilna študija , k i jo je izdala un iverza v L eu ven u (na 46. straneh) ko t zb irko predavan j, k i j ih je imel na ta m k a jšn je m geograf­ sk e m in š t i tu tu od 15. do 20. novem bra 1961 (Le paysage rural en Slo- venie). Ko je v n je j I lešič p r ik a zo v a l oblike z e m lj iške razdelitve na Slo­ venskem , je dodal štev ilne nove misli in nova tolmačenja, k i pričajo, da je njegovo za n im an je za te probleme še ved n o živo. P ub likac ija izdaja tu d i v n a d a l jn jem ves sp ek te r l leš ičevega zan im an ja : p r ik a zu je trans­ form acijo slovenskega podeže lja od 19. stoletja dalje, s lovenske p okra ­ jine in povo jne socioekonom ske razvo jne d ilem e Slovenije . L ahko bi rekli, da je to v b is tvu m ala Slovenija . J e za m e te k m onografije in upam o, da bo jub ila n t našel časa in volje, da bo to delo, izpopoln jeno in znanstveno dokum entirano , kd a j izdal o s lovenskem jez iku . Zelo v id n o mesto im ajo v l leš ičevi p riložen i b ib liografiji š tud ije o regionalizaciji Slovenije . Pri tem p a že naslovi izdajajo n eko za n im i­ vost. Č eprav pozna s lovenska in jugoslovanska kakor tu d i tu ja geo­ gra fska javnost Ilešiča ko t zagovorn ika ko m p le k sn e geografije, p a se ozem lje S loven ije v g lavnem le n i dalo delit i na kom pleksno-geogra fske regije. M estom a sicer zasled im o na z iv geografske regije, toda pri n j ih gre pre težno za nodalne regije. Sicer pa raz l iku je pokra jin sko -t ipo loške ali eko loške regije (G V 1972, s. 10 in karta 1), na K oroškem pokra jinsko- eko loške regije, in gospodarsko-geografske regije. K er je pogrešal učne snovi za p red a va n ja o Jugoslav ij i iz področja k limatologi je, se je lotil k lim a tske rajonizacije Jugoslav ije in o n je j ob javil razpravo tu d i na Poljskem. Pri »p o k ra j in a h « je ostal Ilešič p re d v se m pr i p o l ju d n ih opisih Slovenije, k jer imajo p r ib l ižno ta k smisel ko t p r i M elikov ih opisih Slo­ venije. Bolj ko t doslej so v šestdesetih le tih stopila d ospredje jubilan tovega zan im a n ja vpra ša n ja o p re d m e tu in vlogi geografije. T a razm išljan ja je pogojevala doba, ko so se pričele v sve tovni in dom ači geografiji j a v ­ l ja ti različne »geografije«, nova imena za geografijo in nova tolmačenja, ka j je n jen p redm et. N aravno se n a m zdi, da n i mogel molče m im o teh novosti raziskovalec, katerega s trokovna b ibliografija obsega okoli p e t tisoč ob jav ljen ih s trani in katerega (gospodarsko-geografski) regionalni opisi sve ta so že drugo desetle tje osnova u čben iške literature v slovenskih sredn jih šolah (ponatis i v za d n je m dese tle tju d letih 1967, 1969, 19?2 in p red v id o m a 197?) in p a tu d i v Bosni in Hercegovini, k je r je izšel prevod. Ilešič, k i je že p re j d rža l s lovensk im in jugoslovansk im geografom ogle­ dalo idejnega geografskega razvoja po svetu, se je zd a j vedno bolj odloč­ no opredeljeva l: za geografijo ko t enotno in ko m p leksn o vedo pro ti geo­ gra fi j i ko t s k u p k u prirodoslovnih in d ru žb en ih znanosti, za pokra jinsko- geografsk i ko n cep t pro ti p rem o čn em u seciranju pokra j in e na elem ente in cep i tve geografije na specializirane stroke. P ozdrav lja l je sicer 7nate­ m atizacijo v geografiji , a je bil p ro ti tem u , da bi bila m a te m a t ik a ka j več kot sredstvo dela. J e bil za u p oš tevan je d ru žb en ih potreb pri izbiri snovi, k i jo na j geografija proučuje , a je bil pro ti tem u, da bi p r i tem naša s troka žr tvova la svoje idejne zasnove. Z re fera ti na s lovenskih, j u ­ goslovanskih in neka te r ih tu j ih geogra fsk ih zborovan jih si je u trd il ugled enega n a jv id n e jš ih jugoslovanskih geografov-ieoretikov. Preura- njeno je govoriti, ko lik šno m oč so imeli l leš ičev i argum en ti za idejno u ravnavan je jugoslovanske geografije. To bo pokaza la prihodnost. N e ­ d v o m n o lahko zak ljuč im o , da je I lešič zavira l pre tirano cep ljen je geogra­ fi je . Če se je P artizanska kn jiga odločila, da bo njegove teoretske č lanke o geografiji ponatisn ila v posebni knjig i, bo to p r izn a n je av tor ju ko t tud i s lovenski geografiji, k i bo pričalo, da im ata oba tu d i na te m področ ju ka j poveda ti širši, negeografsk i javnosti. N a kraju bežnega pregleda strokovne bere iz zadnjega razdobja m o­ ram povedati še nekaj m anj strokovnih, a bolj človeških besed. O d člove­ kovega značaja, zdravja in počutja je odvisno, kako presojamo svojo ž iv ­ ljenjsko bilanco uspehov in neuspehov, k i jih doživljam o vsi. Če se ta bilanca zrcali v kn jižnem doprinosu k slovenski in jugoslovanski geogra­ fiji, potem jub ilan t nima razloga za pesim izem . Vrsta knjig, od tega deset originalnih, obilica razprav, člankov, recenzij in drugega, kar znese, kot rečeno, nad pet tisoč tiskanih strani, vse pisano z občutkom za lep in jasen je z ik in v preprosti d ikc iji tud i p ri zapletenih problemih, izdaja enkra tn i lik raziskovalca in pedagoga. N jegova dela pom enijo na polju slovenske geografije globoke brazde, zarezane mestoma v sveži ledini (na prim er na področju hidrogeografije ali teoretske geografije). Postal je po­ jem v slovenski in jugoslovanski geografiji in lik, katerega prikupnost izpričujejo aplavzi, k i jih je Ilešič doživlja l na slovenskih in jugoslovan­ skih geografskih zborovanjih po referatih in d iskusijskih prispevkih . Ob tem zbledi dejstvo, da ubira del jugoslovanske geografije svoja pota mimo llešičevih koncepcij o geografiji. Je pač tako, da včasih aktua l­ nosti zasenčijo nekatere idejne koncepte, k i jim da trajno veljavo šele retrospektivni pregled razvoja neke stroke. Ob takih prim erih ni vred­ no, da bi človek izgubljal veselje do dela. V Ilešičevem prim eru tem manj, ker je bil daleč od apriorističnih odklanjanj novosti d geografiji in ker m u nihče ne more oporekati napredne dialektične, v njegovih po­ vojnih gospodarsko-geografskih opisih tu jih dežel tud i napredno anga­ žirane miselnosti. Že v p rvih učbenikih je podčrtaval vlogo neokolonia­ lizma in prepad m ed razvitim i in nerazvitim i, česar smo se v polni meri zavedli šele zadnja leta. Značilen prim er tega je trenutno zelo modno gibanje za varstvo narave in za zdravo okolje. V govorjeni in pisani be­ sedi se je jub ilan t zavzem al za to, da bi geografi-raziskovalci aktivno sodelovali tud i na tem področju. Toda kot geograf, k i ceni dobrobit člo­ veka prav tako kot neprizadeto naravno okolje in ki m u je človek merilo vrednosti, se ni solidariziral s tistim i, k i so zagovarjali zaščito narave pred človekom za vsako ceno. llešičevo stališče je nedvom no pripomoglo, da je ostala naša geografija tud i na tem področju na trdnejših tleh. V to, da more biti metodološko zm odernizirana, a v b istvu še vedno stara geo­ grafija koristna družbi, ne da bi zapuščala svoje regionalnogeografske koncepcije, Ilešič ni nehal verovati. T ud i v to ne, da samo taka lahko največ nudi m ladim pri vzgoji. K ljub napovedi, da ob sedem desetletnici še ne bomo ovrednotili celot­ nega llešičevega znanstvenega in pedagoškega opusa, le ne moremo mimo naslednje ugotovitve: Ilešič je za svojo pom em bno in vztra jno delo na področju geografije dosegel že toliko javn ih priznan j s strani strokovnih in družbenih organizacij, kot jih doslej še ni prejel noben slovenski geo­ graf. N aj navedem le glavne: častni član slovenskega, makedonskega, srbskega, poljskega, m adžarskega in m iinchenskega geografskega dru­ štva. dopisni član italijanskega geografskega društva, naziv zaslužni pro­ fesor ljubljanske univerze, podeljen ob njegovi sedemdesetletnici 8. ju ­ nija 1977 o ve lik i zbornični dvorani univerze, dobitn ik K idričeve nagra­ de za živ ljen jsko delo na področju geografije za leto 1976. Dosegel je torej najvišje možno slovensko priznanje za znanstvenika in univerzi­ tetnega pedagoga. O dlikovanju z Redom dela z zla tim vencem (1966) je sledil l. 1967 R ed dela z rdečo zastavo. Skrom no priznanje za doseženo delo naj bo tud i ta številka Geograf­ skega vestnika, k i je posvečena llešičevem u jubileju . N jegovi učenci bi se z njo radi malo oddolžili tud i za skrbna in zavzeta predavanja šte­ viln ih geografskih predm etov v povojni dobi. Saj je zlasti v prvem po­ vojnem desetletju levji delež geografskega pouka na takratnem geograf­ skem inštitu tu odpadel na njegova ramena. L ik brzonogega profesorja na čelu dolge kolone slušateljev geografije, k i so na ekskurzijah zadihani spešili korak za ve lik im vodjem , bo še dolgo ostal živ m ed slovenskim i geografi. Če se spom injam o llešičevega jubileja ne le iz gole dolžnosti do svo­ jega učitelja, tem več tud i s toplim i željam i za njegovo nadaljnje zdravje in dobro počutje, je to v ve lik i meri tud i posledica njegove pripravljeno­ sti za p rija te ljsk i pom enek in za pomoč vsakem u, k i je prišel s tem na­ menom k njem u , pa naj bo to slušatelj ali kolega. To pripravljenost smo m ladi zelo cenili in jo še cenimo. Ker bi je bili še radi deležni, želimo našemu profesorju še dolga zdrava in plodna leta. TH E 70IETII BIRTHDAY O F ACADEM ICIAN DR. SVETOZAR ILEŠIČ Ivan G a m s (Sum m ary) Since Geografski vestn ik, the volum e XXXI X, has already brought an ana­ lysis o f Prof. Ilešič's contribution to geography on the occasion o f his 60th b irth ­ day, here is revieded m ostly his a c tiv ity during the last ten years. In this period he received m any significant tokens o f recognition: fu ll'm em ber ship o f the Aca­ dem y o f A rts and Sciences (in 1970); “the Kidrič Prize” for lief-m ork (in 197?), which is the highest Slovene award for scolars, honorary m em bership o f seven geographical societies in Yugoslavia and abroad. In the continuation o f his pro­ fessional w ork from the previous period the problem s o f theoretical geography and those o f regional geography o f Slovenia came into foreground o f his inte­ rest. The b ibliography for the last ten years, com piled b y D. Meze, is added.