Časopis obči n e Kam n i k, 3. maj 2019, leto 4, števi lka 9
Uspešna sezona za odbojkarje
S tekmo desetega kroga zelene skupine v lA. DOL za ženske se je končala letošnja sezona za vse štiri članske ekipe Calcita Volleyja.
Miha Štamcar
Kamnik - Za njimi je še ena bolj ali manj uspešna sezona, ki jo je zaznamoval zaključni turnir pokala Slovenije, na katerem so odbojkari-ce prve kamniške ekipe v finalu premagale Novo KBM Branik. Prav Mariborčanke so v polfinalu končnice državnega prvenstva zaustavile Kamničanke, medtem ko je morala prva moška kamniška ekipa še petič zaporedoma v finalu priznati premoč ACH Volleyja. V državnem prvenstvu so varovanke Gregorja Rozmana nekoliko zaostale za pričakovanji, saj prvič po devetih letih niso zaigrale v finalu končnice. Po porazu z branilkami naslova, Mariborčankami, jim je preostal boj za končno tretje mesto, v katerem so na prvi tekmi proti SIP Šempetru zaostajale že z 0:2 v nizih in 20:23 v tretjem, vendar se niso sprijaznile s porazom in bile zato na koncu nagrajene s tretjim mestom. Tako so trikratne državne prvakinje ostale »le« pri pokalni lovoriki, ki so jo konec decembra prav tako osvojile tretjič. »Žal tudi letošnje sezone nismo končali brez hujših poškodb, saj se je že na prvi uradni tekmi poškodovala Katja Mihevc, ki je morala izpustiti celotno sezono. Načrtovali smo dva vrhunca, prvi je bil decembra na zaključnem turnirju pokala Slovenije in drugi v končnici državnega prvenstva. Pred zaključnim turnirjem pokalnega tekmovanja smo našli tisto zmagovalno formo in s kančkom športne sreče prišli do lovorike. Predvsem tu mislim na pol-finalno tekmo proti GEN-I Volleyju, ko se nam je poleg
Odbojkarice prve ekipe Calcita Volleyja so v vitrine kamniškega kluba po treh sezonah spet prinesle novo lovoriko. / Foto:
Klemen Brumec
znanja 'poklopilo' še marsikaj drugega. Žal podviga v prvenstvu nismo ponovili, saj nismo prebrodili polfi-nalnih obračunov z Novo KBM Branikom. Na obeh tekmah smo imeli svoje priložnosti, ki jih nismo izkoristili, Mariborčanke pa so jih, in to je odločalo. Me pa veseli, da smo bili po težavah na prvi tekmi za tretje mesto na drugi spet pravi in smo zasluženo prvenstvo končali na tretjem mestu,« je domačo sezono ocenil Gregor Rozman, trener prve kamniške ženske ekipe, ki se je v pokalu Challenge uvrstila v četrtfinale. »Pokal Challenge je bil za našo ekipo pozitivna izkušnja, saj smo v osmini finala premagali tretjeuvrščeno ekipo nemškega državnega prvenstva. V četrtfinalu nas je premagala Monza, ki se je uvrstila v polfinale italijanskega prvenstva, pred tem pa je tudi osvojila pokal
Challenge. Predvsem proti nemški ekipi smo v osmini finala odigrali dve odlični tekmi, pa tudi s povratno proti Monzi smo lahko zadovoljni,« se je evropskih tekem dotaknil Rozman, ki si pred novo sezono želi, da bi jedro ekipe še naprej nosilo kamniški dres.
Če bi dobili prvo tekmo ...
Odbojkarji prve kamniške moške ekipe so se pred začetkom letošnje sezone nadejali, da bi v državnem prvenstvu in v pokalnem tekmovanju spet bolj resno zapretili ACH Volleyju, toda na koncu so izgubili oba finalna obračuna z Ljubljančani. Vprašanje je, kako bi se razvijal finale končnice državnega prvenstva, če bi Kamničani na prvi tekmi izkoristili dve zaključni žogi za zmago, vendar sta ostali neizkoriščeni, serijski slovenski državni prvaki pa svoje priložnosti niso izpus-
tili iz rok ter prišli še do petnajstega zaporednega naslova državnih prvakov. Kamničani so ostali pri treh. »V letošnji sezoni se nam je v večini tekem proti ACH Volleyju dogajalo, da smo pred vstopom v končnice nizov padli v svoji igri. Do tam smo bili večinoma enakovredni, če ne celo boljši, nato pa naredimo preveč lastnih napak, ki so za nas usodne. Toda priznati moramo, da je to drugo mesto naša realnost, čeprav ima zame dve plati. Glede na trud, ki smo ga med sezono vložili, bi v finalu končnice morali več iztržiti, toda po drugi strani smo lahko zadovoljni, da smo sploh prišli do finala, kajti med sezono smo imeli veliko težav s poškodbami,« je svoje vtise strnil Aleš Hribar, ki je letos prvič samostojno vodil prvo moško ekipo Calcita Vo-lleyja.
t n. stran
OBČINSKE NOVICE Mladi želijo biti slišani
V pripravi je Strategija za mlade v občini Kamnik za obdobje 2019-2023. Na nedavni okrogli mizi so mladi dokazali, da točno vedo, kaj v občini pogrešajo in kaj si želijo.
stran 2
AKTUALNO Gozd je modrost
Kamniški gozdarji so ob nedavnem mednarodnem dnevu gozdov in prihajajočem tednu gozdov zbrali nekaj zanimivih podatkov o stanju kamniških gozdov.
stran 5
ZANIMIVOSTI Planinski izreki in misli
France Malešič je svoje bralce in številne ljubitelje gora nedavno razveselil z novo knjigo, ki pa ni takšna, kot smo jih bili doslej vajeni. Zbral in uredil je namreč kopico planinskih izrekov in misli, ki jih zbira že od malega.
stran 8
ZANIMIVOSTI
Ekstremno, a nepozabno
Tekaške preizkušnje 100 milj Istre so se letos udeležili tudi štirje Kamničani. Kot da ne bi bilo dovolj že samih kilometrov in višinskih metrov, so jim podvig otežile še ekstremne vremenske razmere.
stran 12
Starodobniki na obisku
Sobotno dopoldne so popestrili člani Kluba starodobnih vozil Soteska, ki so se pripeljali na izlet v Kamnik.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Člani Kluba starodobnih vozil Soteska že vse od ustanovitve leta 2003 pripravljajo redna letna srečanja, vsako leto pa se odpravijo tudi na krajšo vožnjo. Kot nam je povedal predsednik kluba Franc Drobnič, so se letos odločili za Kamnik. Tako so si lahko tudi mimoidoči ogledali okoli sedemdeset avtomobilov in 15 motornih koles sta-
rejšega datuma. Na Šutni smo videli modele znamk Ford, Opel, Cadillac, manjkali pa niso niti priljubljeni 'fički' in 'katrce1. »Večinoma gre za povojne avtomobile, v povprečju stare med 45 in šestdeset let, vmes pa se najde tudi kakšen iz predvojnega obdobja,« nam je pojasnil Drobnič, ki je bil zadovoljen z velikim odzivom članov in drugih ljubiteljev starodobnikov.
t 5. stran
Bliža se že 22. Kamniški kros
Kamnik-Člani Kolesarskega društva Calcit Bike Team bodo v nedeljo, 12. maja, organizirali že 22. Kamniški kros za gorske kolesarje - mednarodno dirko prve kategorije ter dirko za slovenski pokal SloXcup. Organizatorji na startu pričakujejo vse najboljše slovenske tekmovalce in tekmovalke ter tudi nekaj mednarodno uveljavljenih gorskih kolesarjev in kolesark. Ta pravi gorskokolesarski spektakel je zanimiv tudi za gledalce, saj bosta tako start kot cilj v središču Kamnika. Dirke v mlajših kategorijah se bodo začele ob 9. uri. Članice, mlajše članice, mladinke in amaterji se bodo na progo podali ob 12. uri, člani, mlajši člani in mladinci pa ob 14. uri. Podelitev priznanj in nagrad najboljšim bo ob 16. uri, 15 minut pred tem pa se bodo na dirki poganjalčkov pomerili še najmlajši kolesarji. J. P.
Srečanje športnikov in medijskih osebnosti
Duplica - Društvo Dogodek Kamnik skupaj z donatorji vabi na 15. srečanje športnikov in medijskih osebnosti Slovenije 2019. Športno in družabno srečanje bo v sredo, 22. maja, z začetkom ob 17. uri na nogometnem igrišču na Duplici pri Kamniku. Po prihodu udeležencev bo ob 18. uri sledila predstavitev ekip športnikov in medijskih osebnosti, zatem pa tekma v malem nogometu na travi. Druženje športnikov, medijskih osebnosti in drugih sodelujočih se bo ob 20. uri nadaljevalo v okrepčevalnici Orient v središču Kamnika. J. P.
energij a narave
Todraž 20,4224 Gorenja vas
DNEVI UGODNIH NAKUPOV
LESNIH PELETOV od 13. -18. maja 2019
www. lesnipeleti.si
051250 440
Po testih ZPS imajo peleti Energije narave najboljše razmerje med kvaliteto in ceno na slovenskem trgu!
90
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Občinske novice
Sprehod z Janom Gehlom
Priznani danski arhitekt, eden od vodilnih na področju oblikovanja mest za pešce in kolesarje, je podal nekaj konkretnih predlogov za ureditev središča Kamnika.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik, ki v okviru projekta CityWalk pripravlja lokalno strategijo hodljivosti, je skupaj z Razvojnim centrom Srca Slovenije in Štajn arhitekti pred dnevi v mesto povabila mednarodno priznanega strokovnjaka za urbano mobilnost Jana Gehla z namenom, da
ki bi sicer bil veliko bolj dobrodošel za pešce in druge uporabnike mesta,« pravi Markelj, ki je Jana Gehla spoznal že v času študija arhitekture. Pravi, da v stroki velja za enega vodilnih na svojem področju, njegove knjige pa so prevedene v številne jezike. Je namreč eden prvih, ki je pričel uvajati ukrepe vračanja mestnih povr-
Jana Gehla je na sprehodu po Kamniku spremljal tudi podžupan dr. Jernej Markelj.
bi dokumentu, ki ga pripravljajo prvič, dodali večjo vrednost, hkrati pa iz prve roke slišali za prednosti in slabosti ureditve našega mestnega središča. Kaj vse je ob sprehodu od Glavnega trga čez Šutno opazil in poudaril, smo vprašali podžupana dr. Jerneja Marklja, ki je v občini zadolžen prav za urejanje prostora. »Pohvalil je povezanost našega mesta z zelenjem in naravo ter nastavke za površine v središču mesta, kjer je motoriziran promet omejen in je v ospredju pešec. Opazil pa je, da še vseeno precej javnega prostora zavzemajo avtomobili. Pogosto so tudi tam, kjer naj ne bi bili - na pločniku. Parkiran avtomobil v samem mestnem jedru ni v uporabi in pravzaprav zaseda prostor,
šin pešcem, ko so bili ti v šestdesetih že povsem v domeni prometa. V Kamnik je prišel predvsem po zaslugi Sinana Mihelčiča, asistenta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, in dr. Mateja Ogri-na iz Društva CIPRA. Kot je nam je še povedal podžupan, je projekt CityWalk v zaključni fazi priprave. Izvajalci projekta bodo izsledke v prihodnjih tednih predstavili javnosti. »Pričakujem, da so v projekt vpletli marsikatere uspešne in preverjene rešitve, ki jih je uporabil tudi prof. Gehl pri urejanju središča Kopenha-gna, Times Squara v New Yorku in drugod, ter dodali še nekatere specifično prilagojene za mesto Kamnik oziroma območje, ki so ga obravnavali.«
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. maja 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. maja 2019.
Mladi želijo biti slišani
V pripravi je Strategija za mlade v občini Kamnik za obdobje 2019-2023. Na nedavni okrogli mizi so mladi dokazali, da ni res, da niso aktivni, saj povečini točno vedo, kaj v občini pogrešajo in kaj si želijo.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je v torek, 23. aprila, v sodelovanju z Mladinskim svetom Kamnik ter Zavodom Mladinski center Kotlovnica Kamnik organizirala okroglo mizo na temo Strategija za mlade v občini Kamnik za obdobje 2019-2023, ki se je odvijala v prostorih Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik s sloganom Bodi aktiven, ne ostani skriven! Dobra udeležba mladih je dokazala, da so tovrstni dogodki dobrodošli in da mladi imajo kaj povedati. Okroglo mizo je vodil predsednik Mladinskega sveta Kamnik Rok Novak, mlade pa sta ob tej priložnosti pozdravila tudi župan Matej Slapar in Vodja Oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček, idejam pa sta prisluhnila tudi občinska svetnika Matija Sitar Močnik in Karmen Kaplja.
Mladi so se posvetili šestim tematskim skupinam, in sicer: zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska politika, participacija in informiranje, prosti čas in družbeno--kulturne dejavnosti ter mobilnost in prostovoljstvo. »Strategija razvoja na področju mladih v občini Kamnik, zadnja je veljala za obdobje 2014-2018, predstavlja ključni dokument, s
Predsednik Mladinskega sveta Kamnik Rok Novak
katerim se oblikujejo politike o mladih in z mladimi v naši občini. Zapisani so kratkoročni in dolgoročni cilji, ambicije in želje ter tudi nekaj 'idej', ki predstavljajo seme za druge, bolj konkretne projekte in aktivnosti. Številni ukrepi strategije so bili že uresničeni, vendar mogoče mladi nimajo takega občutka. Na delavnici v Kotlovnici smo mladi skupaj staknili glave in ugotavljali, kaj še manjka v Kamniku, kje je treba poskrbeti za mlade in kaj naj bi vsebovala nova strategija. Osebno sem bil presenečen nad pozitivnim odzivom mladih in željo po sooblikovanju strategije, ki se dotika vseh nas,« nam je povedal pred-
sednik Mladinskega sveta Kamnik Rok Novak in priznal, da so ga ideje, izražene na delavnici, navdušile. »Nekatere so bolj konkretne, kot je obveza, da bo občina ob gradnji ali obnovi vsake ceste poleg zgradila še kolesarsko stezo ali pa da bi naslednjo večjo kulturo prireditev režirala mlada Kamničanka ali Kamničan, pod mentorstvom bolj izkušenega režiserja. Spet druge ideje so bile bolj splošne, vendar so se v večini na koncu spremenile v konkretne ukrepe. Informacije o mladinskem dogajanju so zelo razpršene in so na nešteto različnih mestih, treba je spremljati celo goro različnih medijev in strani, da
ugotoviš, kje se kaj dogaja. Ta zagata pa je predstavljala 'zemljo za vzkalitev' nove ideje - aplikacije in spletne strani, kjer so vse informacije o mladih ne enem mestu. Potem je bila predstavljena tudi konkretna ideja o skej-tarskem parku, ki bi bil družbeno in kulturno središče, stičišče mladih in manj mladih, z vsebinami za vse. Slišali pa smo tudi poudarek na vseh tistih ukrepih, ki so bili že zapisani v prejšnji strategiji - zaposlovanje mladih, subvencije za prvo obdobje samo-zaposlitve, stanovanjska zadruga in bolj ambiciozna stanovanjska politika tudi širše, več pozornost za mlade kulturnike in umetnike ter še mnogo drugega. Brez dvoma vse našteto predstavlja odličen začetek za oblikovanje konkretnih ukrepov in aktivnosti, ki bodo zapisane v novi strategiji.«
V	bližnji prihodnosti bodo organizirali še kakšno podobno delavnico, kjer bodo te ideje še nadgradili, da bodo rezultat konkretne vsebine, ki bodo napolnile strani nove Strategije za mlade.
V	Mladinskem svetu Kamnik zato pozivajo mlade, da se aktivno vključijo v nastajanje strategije, saj bodo le tako dobili dokument, ki bo napisan od mladih za mlade.
Izposoja koles vedno bližje
Občina Kamnik bo kmalu vzpostavila avtomatiziran sistem za izposojo električnih koles na šestih postajah znotraj mestnega območja Kamnika.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina po mestu že gradi postaje za avtomatiziran sistem izposoje električnih koles, ki bo zaživel v kratkem. Postaje bodo razporejene po celotnem mestu, in sicer pri trgovskem centru Qlandia, v neposredni bližini pošte in večstanovanjskih sosesk na Bakovniku, na železniški postaji Kamnik, v bližini šol in knjižnice, na glavni avtobusni postaji in pri Domu kulture Kamnik. Vsaka postaja bo vključevala deset posameznih stebričkov s ključavnicami za varno zaklepanje in polnjenje koles, terminal s krmilno-polnilno postajo, pet električnih koles, nadzorno kamero in svetilko (v primeru, da lokacija nima ustrezne osvetlitve), površine pa bodo tudi tlakovane. Na nekaterih lokacijah bodo opremo dopolnili tudi z dodatnimi stojali za kolesa in servisnim stebričkom za popravilo koles (npr. na Žele-
zniški postaji Kamnik), polnilno postajo za električna kolesa pa bodo postavili na glavni avtobusni postaji. »Občina Kamnik razmišlja o širitvi sistema izposoje koles v prihodnosti, predvsem na glavne turistične točke, prav tako pa si želimo, da bi po izgradnji kolesarskih povezav podoben sistem
vzpostavile tudi sosednje občine. Občina Kamnik se je odločila za vzpostavitev sistema z električnimi kolesi že v prvi fazi izvedbe. Razlogi za to so predvsem izkušnje ostalih občin, v katerih imajo sistem izposoje koles že vzpostavljen in so nadgradnjo ter širitev sistema izvedle skoraj izključno z
električnimi kolesi. Tudi pri uveljavitvi javnega sistema izposoje koles želimo slediti napredku, ki narekuje uporabo električnih koles, saj bomo na ta način dosegli, da bo sistem zanimiv za občane in s tem bomo pridobili tudi večje število uporabnikov,« pojasnjuje Barbara Strajnar z Občine Kamnik.
Postaja za sistem izposoje električnih koles bo tudi pri Domu kulture Kamnik.
Kamničan petek, 19. aprila 2019
91
Občinske novice
Naj bo zgodovina
v • , 1 • •	V* 1 •	•
uciteljica življenja
Občina Kamnik je tudi ob letošnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, pripravila slovesnost v Parku Evropa. Slavnostni govornik je bil tokrat nekdanji župan Anton Tone Smolnikar.
Jasna Paladin
Kamnik - Čeprav je bila vremenska napoved vse prej kot spodbudna in so mesto prekrivali temni oblaki, se je v Parku Evropa dan pred državnim praznikom na proslavi zbralo lepo število občanov, ki so prisluhnili spodbudnim govorom in kulturnemu programu in s tem dokazali, da spoštujejo našo preteklost in praznike, ki niso le sami sebi namen. Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, pred tem pa je bil znan kot dan osvobodilne fronte (OF). Po himni, ki so jo zaigrali člani Mestne godbe Kamnik, je zbrane najprej nagovoril župan Matej Slapar. »Slovenski narod se je vedno boril za svoj obstoj. Ne-
Slavnostni govornik Anton Tone Smolnikar / Foto: Jasn
kajkrat v zgodovini je za ohranitev svoje identitete, ozemlja in suverenosti moral poprijeti tudi za orožje. 27. aprila praznujemo spomin na dan upora proti okupatorju. Praznujemo državni praznik, s pomočjo katerega se spominjamo vseh okupatorjev, ki so kadarkoli
Matej Slapar, Anton Tone Smolnikar in Dušan Božičnik so k spomeniku revolucije položili venec. / Foto: Jasna Paladin
grozili našemu narodu. V zadnjem stoletju je bilo to vsaj trikrat. Prvič je general Rudolf Maister skupaj s svojimi borci obranil ozemlje Štajerske, potem so v drugi svetovni vojni partizani skupaj z zavezniki obranili naše ozemlje pred fašisti in nacisti, nazadnje pa je Teritorialna obramba našo domovino Slovenijo leta 1991 obranila pred okupatorjem JLA. Zato, da bi ljudje poznali razmere, v katerih živimo, moramo poznati svojo preteklost. Iz te zajemamo vztrajnost, pogum, voljo, energijo in moč za življenje, ki je pred nami. Na zgodovino moramo gledati kot na učiteljico življenja, saj prav spomini budijo domovinsko ljubezen, narodno zavest in zaupanje. Upam, da Slovenec ne bo nikdar več uperil puške v Slovenca, da brat ne bo več moril brata in da bomo vedno mi gospodar na svojem ozemlju. Sedaj ima-
mo svojo državo, ki je bila priborjena s prelito krvjo. Bodimo ponosni nanjo, delajmo zanjo in bodimo zavedni Slovenci.« Župan je nato govorniško mesto prepustil nekdanjemu županu Antonu Tonetu Smolnikarju. Ta je v svojem nagovoru v družbi zastavonoš veteranskih in domoljubnih organizacij med drugim povedal: »Zadovoljen sem, da danes lahko vidim zastave, ki že desetletja in več stojijo skupaj. Prvi v Sloveniji smo se dogovorili, da vse veteranske in domoljubne organizacije stopijo skupaj, in podpisali sporazum o sodelovanju med njimi. To sodelovanje je iz leta v leto bolj uspešno. To je velika zmaga tistih, ki so takrat začutili, kako lahko vse te organizacije, ne glede na letnice ustanovitve, stopijo skupaj in na vseh slovesnostih prispevajo k našim zgodovinskim spominom. Tistim spominom izpred trideset ali manj let, pa tudi tistim izpred sto let.« Oba govornika sta nato skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božični-kom položila venec k spomeniku revolucije, ki stoji v Parku Evropa.
Za praznični pridih k prireditvi so s kulturnim programom poleg godbenikov poskrbeli večgeneracijska skupina kamniških recitator-jev ter Gašper Selko in Sel-ma Veladžic, prireditev pa je povezoval Goran Završnik.
Polovična zapora do sredine junija
Direkcija RS za infrastrukturo je po dveh letih opozoril vendarle začela sanacijo podpornega zidu in brežine pod državno cesto v Kamniško Bistrico.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Podporni zid, ki je zaradi moči vode in podora že močno popustil, je v zadnjem obdobju že resno ogrožal cesto v dolini Kamniške Bistrice, po delni zapori, ki je v zadnjem letu vsaj malo ublažila pritisk vozil, pa so izbrani izvajalci v minulih dneh vendarle začeli z deli.
Kot so nam pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, je bila pogodba z izbranim izvajalcem v vrednosti 311.681,05 evra podpisana že 5. septembra lani, a z deli je bilo treba počakati. »Glede na omejitve, ki izhajajo iz
Sanacija podpornega zidu pod cesto v Kamniško Bistrico je
v polnem teku. / Foto: Jasna Paladin
projektnih pogojev Zavoda za ribištvo Slovenije, se dela v strugi reke lahko izvajajo le v obdobju od 15. maja do 30. septembra. Ker izvedba zaradi navedenega pogoja v lanskem letu ni bila mogoča, so se vse aktivnosti v zvezi s sanacijo podpornega zidu in brežine pod cesto začele 15. aprila.« V prvi fazi so delavci poskrbeli za polovično zaporo ceste, organizacijo gradbišča in ureditev dostopne poti do struge, glavnina del v sami strugi pa se bo začela v prvi polovici maja. Polovična zapora ceste bo predvidoma veljala do 15. junija.
Ogledali so si dobre prakse
Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije je v petek, 12. aprila, organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom dobrih praks na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Tina Vatovec
Kamnik - Ustavili so se v Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji, Logarski dolini in Solčavi. Udeleženci so bili navdušeni nad predstavljenim razvojnim delovanjem, ki temelji na ohranjanju naravne in kulturne dediščine, tako snovne kot nesnovne. V programu so skozi slikovita pripovedovanja lokalnega vodnika Marka Slapnika doživeli rezultate različnih projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev Leader in CLLD, katerih skupni cilj je ohraniti za prihodnje rodove tisto, kar so imeli v preteklosti. Pri načinu delovanja in vsebinah so našli veliko vzporednic med obema območjema, zato se že veselijo prihodnjih sodelovanj.
Med udeleženci je bilo kar devetnajst občanov Kamnika, med njimi tudi Barbara Strajnar, predstavnica Ob-
čine Kamnik, ki je svoje vtise strnila takole: »Želim se zahvaliti za današnji dan in večletno uspešno sodelovanje z LAS Srce Slovenije, saj opravljajo delo zelo zavzeto. Takšno sodelovanje, kot smo ga lahko začutili tudi danes v LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in s katerim se lahko pohvalimo tudi mi, je redkost in za to smo lahko hvaležni.« Njenim besedam se je pridružil tudi Jože Korošec, ki sodeluje z LAS Srce Slovenije že vrsto let: »Za nami je zelo lep, pester in zanimiv dan. Spoznali smo veliko etnoloških posebnosti v lepi Zgornji Savinski dolini. Domov odhajamo polni doživetij in lepih vtisov.« Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.
D 1 (t ?C
Rdcčccs Križa Slovenije
OD 2S.07. DO 07.0S. 2019
Bo potekalo letovanje za socialno
ogrožene in bolne otroke.
Prijave možne od 01.05. do 12.07.2019
Prijavnice dobite v pisarni RKS OZ Kamnik na Ljubljanski cesti 1
C3MOČNO ZOHUŽtNjE Kamnik
OBVESTILO
Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da je bil v torek, 16. aprila 2019, na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si in na oglasni deski Občine objavljen javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih objektov v občini Kamnik (fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva).
Dodatne informacije lahko dobite pri Lidiji Fujan, in sicer na telefonski številki 01/831 81 38 ali po elektronski pošti lidija.fujan@kamnik.si.
92
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Rok za vložitev predlogov je podaljšan
Kamnik - Razvojni svet LAS Srce Slovenije je podaljšal rok za vložitev predlogov projektov na 1. Javni poziv LAS Srce Slovenije za leto 2019 v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rok se podaljša do petka, 31. maja. Prav tako se premakne rok za zadnja vprašanja, in sicer do vključno 27. maja. Namen javnega poziva je izbor projektov, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju strategije lokalnega razvoja občin Srca Slovenije (tudi Kamnik) in sofinanciranje njihovih stroškov. J. P.
Pogovorni večer z Lucijo Šikovec Ušaj
Kamnik - Občinski odbor Domovinske lige v ustanavljanju vabi na pogovorni večer z znano odvetnico in podpredsednico DOM Lucijo Šikovec Ušaj z naslovom Verjamem v dom, ki bo v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. I. P.
Kamnik brez ovir za vse
letos pa jih bo še več - in to že v teh dneh.
V proračunu 2019 so te potrebe vključene v 1,3 mio € sredstev. Sem spadajo npr. ukrepi CPS - kolesarska in peš infrastruktura (353.153 €), s katerimi bo urejena vsaj ena sklenjena kolesarska povezava v Kamniku med glasbeno šolo in glavno železniško postajo - brez arhitektonskih ovir. Da bi Občina Kamnik sistematično odpravljala gibalne ovire, županu predlagam, naj ustanovi posebno posvetovalno skupino občanov, ki so iz različnih vzrokov gibalno ovirani. Skupina bo sodelovala pri občinskih investicijah v prometno infrastrukturo, tako da bo v Kamniku vse manj arhitektonskih ovir. S tem bo občina vse bolj prijazna težje gibljivim prebivalcem in bolj prepoznavna med turisti s podobnimi težavami. Anton Iskra, občinski svetnik NSi Kamnik
Kamnik je že 72 let mesto, kjer pomagajo gibalno oviranim, saj je bil leta 1947 v Mekinjah ustanovljen Dom invalidne mladine Kamnik, predhodnik današnjega Ciriu-sa. Kljub temu pa prilagajanje i prometne infrastrukture mesta I težje gibljivim občanom traja 3 vse do danes. Velik napredek < smo dosegli v zadnjih letih, ko i je občina sprejela celostno j prometno strategijo (CPS), s 1 katero se je zavezala k skrbi ž za enakopravnejši položaj naj-z šibkejših udeležencev prome-ha - namreč gibalno oviranih. j S prenovo ulic v starem ¡mestnem jedru se CPS že 1 uresničuje: veliko ovir je bilo ^odstranjenih lani in predlani,
N.Si
zate
26. maj 2019
SDS: Močne članice za močno EU
V	preteklem tednu so bile na sedežu Državne volilne komisije vložene posamezne liste kandidatov za volitve v Evropski parlament. Letošnje evropske volitve so še posebej pomembne za ohranitev evropske civilizacije in kulture, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakopravnost obeh spolov in pravico človeka do varnosti in dostojanstva. Zato moramo na volitvah izbrati predstavnike, ki bodo Evropsko unijo pripravljeni in sposobni varovati ter braniti.
Zavzemamo se za:
•	Slovenijo v Evropi, ki ohranja naš način življenja,
•	Slovenijo v Evropi, ki ščiti svoje državljane,
•	Slovenijo v Evropi enakovrednega razvoja,
•	Slovenijo v Evropi z dinamičnim gospodarstvom,
•	Slovenijo v Evropi, ki skrbi za okolje in kmetijstvo,
•	Slovenijo v Evropi s priložnostmi za mlade,
•	Slovenijo v Evropi brez korupcije.
V	nedeljo, 26. maja 2019, na evropskih volitvah volite skupno listo SDS - SLS za
močno Slovenijo znotraj močne Evropske unije.
Mnenje občinske svetnice
S sodelovanjem za skupno dobro
Alenka Jevšnik, svetnica LMŠ
Hvala Kamničanom in Kamničankam za vsak glas, ki ste nam ga namenili. Meni osebno in stranki LMŠ. Hvala, ker ste prišli na volitve in volili. S tem ste pokazali, da vam ni vseeno.
Stališče LMŠ Kamnik je, da se Kamnik razvija uravnoteženo, v vseh predelih občine in za vse generacije. Tako je prioriteta izgradnja OŠ Frana Albrehta, kajti novo šolo potrebujemo. Pereče problematike pomanjkanja mest v vrtcih ni več. Predšolsko varstvo je pomemben dejavnik v delovanju vsake občine in v Kamniku se je v zadnjih desetih letih na tem področju veliko postorilo. Danes je naša skrb vzdrževanje standardov in normativov, ki so bili že doseženi. Pomemben segment je skrb za starejše. Kje se lahko vključimo, kje lahko pomagamo, na kakšen način lahko še bolje v to polje vstopa občina s svojimi strategijami. Šport je zelo pomemben. Pohvalno je, da se v proračunu namenjajo sredstva v sklad za pokriti bazen. A samo denar ni dovolj. Bolj potrebna je vizija, kje bo pokriti bazen postavljen, kako visoki bodo stroški gradnje in vzdrževanja. To so vprašanja, ki so pred nami. Občinski prostorski načrt Pod skalo omogoča samo pokritje malega bazena. V novem predlogu proračuna se zmanjšujejo stroški za soci-alo, kar se mi ne zdi dobro. Ceste so velik problem, sploh če se zavedamo, da je Kamnik neenovita občina. Zato bomo vztrajali, da se nadaljuje začrtan program obnove. Prav tako je nujna skrb za urejanje varnih šolskih poti.
Ohranjati moramo sredstva, namenjena za kulturne dejavnosti. V proračunu se zmanjšuje postavka, ki omogoča vlaganje v objekte kulturnega pomena. Spomenike je treba vzdrževati, ker so številni v slabem stanju in potrebni obnove. Poudarek moramo nameniti tudi ohranjanju industrijske dediščine Kamnika. Naša skupna skrb je razvoj turizma v Kamniku in hkraten razmislek, kakšno turistično ponudbo želimo imeti. Zato se mi zdi nespametno, da zmanjšujemo sredstva na področju turizma, in to na pomembnih postavkah, kot sta promocija in prireditve.
Naloge, ki so pred nami, niso lahke in bodo zahtevale veliko mero konsenza. Zmanjševanje sredstev Zavodu za turizem, šport in kulturo za obnovo otroških igrišč pa se mi zdi nesprejemljivo varčevanje. V Kamniku je 14 otroških igrišč, ki potrebujejo redno vzdrževanje, z zavedanjem, da je garancijska doba igral deset let. Od vseh teh igrišč je samo igrišče Virtus mlajše od deset let. Zavedati se je treba, da dediščina, ki smo jo dobili od prejšnjega vodstva občine, ni majhna. Veseli smo lahko, da so se zvišala sredstva za povprečnino in da vlada dela v smeri, ki bo občine razbremenila.
Mnenje občinske svetnice
Za kakovost življenja vseh
Ivanka Učakar, svetnica NSi
Mnogi me poznate kot dolgoletno knjižničarko na šoli Frana Albrehta, drugi kot predsednico KS Kamnik -center. Kot prejemnica srebrnega priznanja Občine Kamnik za »širjenje kulture in znanja v občini Kamnik in v slovenskem prostoru s promocijo branja, medkulturnega dialoga, pripadnosti domovini in lokalni skupnosti« sem še dejavna na prireditvah, povezanih z oživljanjem kulturne dediščine, čeprav sem že vrsto let upokojena. Zdaj sem najbolj javno izpostavljena kot političarka. Za NSi sem se odločila, ker krščanski demokrati vzbujajo zaupanje in so blizu ljudem. Na lanskih lokalnih volitvah sem bila v 4. volilni enoti izvoljena za članico občinskega sveta pa tudi za članico Sveta KS Kamnik - center. V občinskem svetu in svetu KS se zavzemam predvsem za višjo kakovost bivanja naših občanov: za varne šolske poti, za prenovo cest, za več parkirišč in izgradnjo optičnega omrežja; za hortikulturno ureditev mesta, za obnovo ulic in fasad v mestnem jedru; za novo šolo Frana Albrehta, za športno igrišče v središču Kamnika, za kolesarske povezave in pešpoti, dostopne starejšim, invalidom ter otroškim vozičkom, za večji delež sofinanciranja kulturnih programov in društev. Prvi izziv občinskega sveta -občinski proračun za leto 2019 je sprejet. Veselijo me projekti, ki izboljšujejo mobilnost in prometno infrastrukturo razbremenjujejo gneče: gradnja P+R (parkiraj in pelji) na Grabnu, uvedba izposoje koles, kolesarske steze in drugi
ukrepi Celostne prometne strategije v skupni vrednosti preko milijona evrov, za katere je financiranje v znatnem deležu zagotovljeno s sredstvi iz evropskih in državnih virov. Glede na svoje znanje in izkušnje se nameravam v občinskem svetu zavzemati za kakovostne pogoje za delo izobraževalnih ustanov, podporo profesionalni in ljubiteljski kulturi. Letošnji proračun že namenja več sredstev za ljubiteljsko kulturo - več kot 300 tisoč evrov.
Naš glavni in najtežji izziv v tem mandatu je izgradnja nove OŠ Frana Albrehta: kako v doglednem času in za ceno, ki jo občina zmore plačati, zgraditi takšno šolo, ki jo naši učenci in učitelji potrebujejo. Drugi veliki izziv, s katerim se soočamo že dolgo, je oživitev starega mestnega jedra. So pa pred nami še nekateri drugi izzivi, s katerimi se bo treba soočiti: Utokova jama, ki je zanemarjena že dvajset let, in območje nekdanje smodnišnice, ki je postalo žrtev prostorske stihije. Naj torej povzamem svoje politično poslanstvo: zavzemala se bom za kakovost življenja vseh generacij. Navdih za to najdem v besedah M. L. Kin-ga: »Vedno je pravi čas, da storimo, kar je prav.«
Odprta vrata kamniških kmetij
Med pomembnimi usmeritvami Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije, v kateri aktivno sodeluje tudi Občina Kamnik, je spodbujanje samooskrbe podeželja Srca Slovenije z lastnimi prehranskimi pridelki in izdelki lokalnih kmetij.
Mitja Bratun, LAS Srce Slovenije
Kamnik - Prav na to temo izvaja LAS Srce Slovenije projekt sodelovanja Odprta vrata kmetij, v katerega so vključene tudi posamezne kamniške kmetije, ki odpirajo svoja vrata in vabijo k izkustvenemu učenju, kako do zdrave in lokalno pridelane hrane. Projekt se osredotoča na dve skupini izdelkov, ki skupaj tvorijo seneno in sadno verigo: seneno mleko in izdelki iz senenega mle-
ka ter jagodičevje, sadjarstvo in izdelki iz predelanega sadja. Na področju sene-nega mleka se z drugimi kmetijami z Gorenjskega povezuje Kmetija pri Ropet iz Volčjega Potoka, ki hkrati sodeluje tudi v sadni verigi, skupaj s Sadjarskim društvom Tunjice in Ekološko kmetijo Matevžuc iz Tuhinjske doline. Na kmetijah so razvili izobraževalne, mentorske in izkustvene programe za različne ciljne skupine. Na Kmetiji pri Ropet se boste lahko preko izkustvenih
programov seznanili s posebnostmi sušenja sena za pridelavo senenega kozjega mleka in polizdelkov, v mentorskih in izkustvenih programih pa boste izvedeli, na kakšen način poteka pridelava jagod, kako se skrbi za jagodičevje, in spoznali, katere so prednosti in izzivi pridelave jagod. Sadjarsko društvo Tunjice je pripravilo programe vzpostavitve sadovnjakov avtohtonih sort in mentorske programe, v sklopu katerih se boste obiskovalci na praktičen način seznani-
li s cepljenjem in vzgojo drevesnih vrst. Ekološka kmetija Matevžuc pa je razvila programe prenosa znanj in izkušenj predelave sadja. Obiskovalci boste na kmetiji spoznali pomen ekološkega sadjarstva, za katere produkte lahko uporabljamo sadje in kako se izdelujeta sadni kis in vino. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 20142020.
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Aktualno
Približuje se čas poleganja srn
Srne polegajo mladiče običajno med 15. majem in 1. junijem.
Vilko Rifel
Kamnik - Številne srne polegajo mladiče po travnikih, kjer so poleg naravnih sovražnikov (lisice, krokarji, šakali, klateški psi) njihovi sovražniki tudi psi brezvestnih lastnikov, ki svoje pse brez nadzora spuščajo v naravo. Na naravne plenilce pač ne moremo vplivati, prej naštete brezvestne lastnike psov, ki svoje ljubljenčke spuščajo v naravo brez nadzora, lahko lovci le opozarjamo, da tega ne počnejo. Izjemno velike izgube mladičev srnjadi nastajajo zlasti ob košnjah travnikov. Pri tem kmetje sami lahko veliko pripomorejo, da ne pride do pokosov mladičev srnja-di. Vendar pa je treba vedeti nekaj. Ob rojstvu mladiču zunanje dišavne žleze še ne delujejo, kar ga ščiti pred naravnimi plenilci. Prav tako mladiča ščiti varovalna obarvanost, in kar je najpo-
membneje, mladič ima ob rojstvu močan nagon pritaji-tve, ki pa popušča z mladičevo starostjo.
Tako ukrep, da bi pred nameravano košnjo preiskali površino travnika, običajno nima učinka, ker se mladič, kot smo že omenili, pritaji in ga v gosti travi zlepa ne bomo našli. Običajno je učinkovit ukrep, da dan pred košnjo na travniku, predvidenem za košnjo, namestimo preprosta strašila v obliki šumečih praznih vreč, kosov oblačila, svetlečih trakov, nataknjenih na nekaj-metrske palice, učinkovita so tudi ptičja strašila. Podobno kot strašila učinkujejo tudi zvočna odvračala (radio ... ) in pa svetlobna odvračala (utripajoča luč). Poleg naštetega je tudi učinkovito odvračalo v odpadno olje namočena krpa, nameščena na lesen kol. S takih površin srne čez noč odvedejo mladiče, če le niso premajhni.
Rudolfi pripravljajo Vrtiljak spominov
Gledališka skupina Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik praznuje že petindvajset let delovanja.
Jasna Paladin
Kamnik - Rudolfi, gledališka skupina GSŠRM, ki deluje pod mentorstvom profesorice Marje Kodra, letos praznuje že petindvajset let od prve predstave, ki so jo pripravili. Za svoj praznik, kakor sami vidijo to obletnico, pripravljajo dogodek z naslovom Vrtiljak spomi-
nov, ki bo 10. maja ob 20. uri in 12. maja ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. V četrt stoletja, ko se je na šoli zamenjalo šest generacij dijakov, so ustvarili kar petindvajset predstav in deset literarnih večerov ter več kot petdeset ostalih dogodkov na občinski ravni in v to vložili več kot štiri tisoč ur svojega časa.
Starodobniki na obisku
3 1. stran
Med ljubitelji starodobnikov sta bila tudi Lado Šuštar in Primož Kovič, ki sta se v Kamnik pripeljala z mercede-som 170, starim okroglih
osemdeset let, ki ga je slednji restavriral sam. Kamničani so si v precejšnjem številu ogledali zloščene jeklene konjičke, kakršnih človek danes ne vidi več na vsakem koraku.
Gozd je modrost
Kamniški gozdarji so ob nedavnem mednarodnem dnevu gozdov (21. marec) in prihajajočem tednu gozdov (od 27. do 31. maja) zbrali nekaj zanimivih podatkov o stanju kamniških gozdov.
Jasna Paladin
Kamnik - Letošnji mednarodni dan gozdov je potekal pod sloganom Učimo se z gozdom - gozd je modrost in gozdarji Krajevne enote Kamnik se zelo dobro zavedajo, kako zelo pomembno je slediti kazalnikom, ki opredeljujejo stanje gozdov, in primerjati podatke skozi leta. Iz njihove gozdne kronike je razvidno, da je bilo preteklo leto za kamniške gozdove dokaj mirno in nestresno, vendar je iz okoljskih pojavov in analize zdravstvenih nevšečnosti gozdov slutiti, da prihajajo tudi za gozdove v naši bližini drugačni časi ne glede na občutek njihove večnosti. Kot ugotavljajo v svoji gozdni kroniki, si bomo leto 2018 zapomnili po toplem vremenu. To je bilo v večjem delu Slovenije namreč drugo najtoplejše doslej, takoj za letom 2014. Vremenske razmere so bile skupaj s prizadevnostjo lastnikov gozdov ugodne v korist zdravstvenega stanja smrekovih dreves in zelo neugodne za razvoj prekomerne populacije podlubnikov. Evidentirana je bila slaba četrtina napadenih dreves v primerjavi s preteklim letom v vseh treh gozdnogospodarskih enotah (Kamnik, Kamniška Bistrica in Tuhinj-Mot-nik). V primerjavi s predlani se je povečalo sušenje velike-
Preteklo leto je bilo za kamniške gozdove dokaj mirno, ugotavljajo gozdarji. / foto:
Gregor Vida
ga jesena zaradi jesenovega ožiga. V jesensko-zimskem času so se opazneje pojavili znaki prenamnožitve pisanega jesenovega ličarja v obliki odpadanja skorje. Posledice so najbolj vidne v gozdnogospodarski enoti Kamniška Bistrica, kjer je bilo označenih 2200 dreves. Požarov na gozdnih površinah lani ni bilo. Evidentirali so tudi divja odlagališča odpadkov v gozdovih; našteli so jih dvajset. Nedovoljenih posegov v gozdni prostor je bilo pet; gre večinoma za zasipavanja z odvečnim izkopnim materialom in gradbenimi odpadki. »V relativno 'mirnem'
letu (brez večjih nujnih varstveno-sanacijskih posegov) so bila v celoti opravljena načrtovana gojitvena in varstvena dela. Pripomniti moramo, da količina opravljenih del opazno zaostaja za načrtovanimi količinami, ki so predvidene v veljavnih načrtih gozdnogospodarskih enot, predvsem zaradi zmeraj manjše zainteresiranosti lastnikov gozdov za dela v mladih gozdovih ali formalni nezmožnosti črpanja sredstev za sofinanciranje vlaganj v gozdove v primeru agrarnih skupnosti, ki jih je na Kamniškem kar sedem,« so med drugim še zapisali v svoji kroniki.
Za posek na željo lastnikov (redna sečnja) je bilo v upravnem postopku izdanih 739 odločb, po nadzorstveni pravici (nujen sanitaren posek) pa 423 odločb. Za krčitev gozda v kmetijske namene je bilo izdano 19 odločb za skupno površino 4,57 ha, izvedenih pa je bilo enajst odločb na skupni površini 6,45 ha.
V lanskem letu so zaznali veliko povpraševanje po bukovih goleh ter po suhih bukovih drveh, opazili pa so tudi večji obseg priprave sečnih ostankov za drobljenje v se-kance. Na gozdnih cestah so izvedli za skoraj 60 tisočakov vzdrževalnih del.
Kakšna je resnica o bančnih paketih?
Vse več ponudnikov svoje storitve oblikuje v pakete in tako uporabnikom poenostavlja ravnanje z njimi. Paketi pregledno združujejo več storitev in tako namesto posamičnih storitev plačujemo enotno ceno za cel paket. Navadili smo se že na pakete s telekomunikacijskimi storitvami, naročniške pakete za glasbene in video vsebine ter podobne storitve. Bančni paketi pa so pri nas še novost, zato odpirajo številna vprašanja, o njih pa se širijo tudi neresnice.
Je bančni paket obvezen?
Uvajanje bančnih paketov prinaša večjo preglednost. Posamične storitve, tudi osebni bančni račun, ostajajo še naprej v ponudbi, paketi pa ponujajo možnost preglednega in enostavnega zakupa kombinacije večih storitev. »Če stranke ne želijo uživati prednosti paketov, lahko tudi v bodoče uporabljajo samo NLB Osnovni račun in posamične storitve plačujejo posebej. Predlagamo pa, da pregledajo storitve, ki jih že uporabljajo, in razmislijo o tistih, ki bi jim še prišle prav, ter se ob tem prepričajo, ali ni preprosteje in bolj brezskrbno poslovanje s paketom,« pojasnjuje Irenka Štritof.
Ali drži, da so bančni paketi za stranke dražji?
Bančni paketi vključujejo različne kombinacije izbranih storitev, zato so mesečna nadomestila za njihovo uporabo različna. Ko primerjamo stroške paketa s stroški posameznih storitev, ki jih že uporabljamo, se hitro zgodi, da na katero storitev pozabimo ali napačno ocenimo, kako pogosto jo uporabljamo. Tudi če paket primerjamo le z eno storitvijo, denimo osebnim računom, dobimo občutek, da bomo zaradi paketa plačevali več. | »V NLB smo oblikovali štiri pakete, med katerimi lahko, na podla° gi potreb, stranka izbere najprimernejšega zase. Za večino strank s namreč velja, da s pravim paketom plačujejo manj, kot bi za posa-f mezne storitve,« pripoveduje Štritofova in nadaljuje, da se je treba i vprašati, katere storitve stranka že uporablja in katere bi ji še prišle prav, ter na tak način izbere zase najustreznejši paket.
Irenka Štritof, vodja NLB Poslovalnice Kamnik
Ali stranka izbrani paket lahko spremeni?
Marsikomu je uporaba nekaterih storitev postala tako samoumevna, da niti ne ve dobro, katere vse uporablja. Zato se lahko zgodi, da prvič ne izbere najboljše kombinacije storitev za svoje potrebe in stranka šele po nekaj časa uporabe ugotovi, da bi ji bolj ustrezal drug paket. Menjave navadno niso preproste, lahko se omejujejo v pogostosti ali se zaračunajo. »Pri NLB pa to ne velja, saj stranke med paketi lahko prehajajo povsem brezplačno in brez omejitev. Če ugotovijo, da bi jim glede na njihovo dejansko porabo bolj ustrezal drug paket, ga lahko menjajo tudi vsak mesec, in to brezplačno,« še zaključuje sogovornica.
Večina avtomobilov je bila starih med 45 in šestdeset let.
94
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Iz naših krajev
Policijska kronika
Pridržanje
Pri kontroli prometa v Kamniku je bil ustavljen voznik osebnega vozila, ki je med postopkom policistom izročil večjo količino droge, in sicer 14 zavitkov z zeleno posušeno snovjo rastlinskega izvora. Omenjenemu je bila zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo odvzeta prostost, zaseženo vozilo in opravljena hišna preiskava.
Prometna nesreča s telesnimi poškodbami
V	Kališah je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča prišlo do prometne nesreče motorista. Sopotnica na motorju se je lažje telesno poškodovala. Povzročitelju tujcu je bilo izdano potrdilo o plačni globi zaradi kršitve zakona o cestnem prometu.
Nesreča zaradi premajhne varnostne razdalje
V	Malem Hribu je zaradi prekratke varnostne razdalje prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega vozila in motoristom. Povzročitelju motoristu je bil na kraju nesreče izdan plačilni nalog zaradi kršitve zakona o cestnem prometu.
Prometni dogodek v Markovem
Policisti so bili napoteni v Markovo, kjer je na zasebnem zemljišču voznik z vozilom pri parkiranju ob steno stisnil osebo, ki se je pri tem telesno poškodovala.
Kršitev javnega reda in miru
Na Policijski postaji Kamnik se je zglasila občanka, ki je prijavila, da jo je partner fizično napadel. V postopku bodo policisti zoper partnerja uvedli prekrškovni postopek.
Srečanje s Tonetom Kuntnerjem
Na Grkmanovi domačiji v Tunjicah je na praznični dan potekala predstavitev pesniške zbirke Zamrznjena Pomlad Toneta Kuntnerja.
Bojana Klemenc
Tunjice - Društvo Tun'ški glas je skupaj z Andrejem in Tajo Lap v soboto, 27. aprila, organiziralo kulturno prireditev s priljubljenim slovenskim pesnikom in gledališkim igralcem, ki je svojo zadnjo knjigo Zamrznjena Pomlad, izdano lansko leto, posvetil 100. obletnici Cankarjeve smrti in 30-letnici slovenske Pomladi, pa tudi nekaterim drugim okroglim obletnicam zgodovinskih dogodkov, ki so povezani z narodovimi sanjami. Beseda je tekla o avtorjevi novi knjigi, obiskovalci pa so prisluhnili tudi pesmim z domovinsko tematiko, ki so se lepo spojile z besedami pesnika in resničnega patriota, ki se radosti in joče ob vzponih in padcih slovenske
zgodovine, ki mu je mar za naš obstoj in ki v svojih pesmih budi novo upanje. Slovenska Pomlad je za Kun-tnerja najsvetlejše obdobje slovenske zgodovine, zato jo piše z veliko začetnico. V knjigi je simbolično zbral
trideset pesmi, od katerih je deset še neobjavljenih, druge pa so iz različnih, že objavljenih izborov. Naslov knjige Zamrznjena Pomlad je prispodoba za osamosvojeno Slovenijo, ki je obstala, »zamrznila« v primežu da-
Tone Kuntner je svojo pesniško zbirko predstavil na Grkmanovi domačiji v Tunjicah. / Foto: Bojana Klemenc
našnjega časa. Knjiga se namreč pomenljivo začenja z Menartovo pesmijo Slovenska pomlad in zaključi s Prešernovo Elegijo svojim rojakom, s čimer Kuntner izrazi svojo zaskrbljenost nad slabo razvito narodno zavestjo in odtujenostjo današnjih rodov od lastnih korenin. »V primežu današnjega časa imamo občutek, da smo obstali v nekakšnem zamr-znjenju, zato bomo s prepletom misli in pesmi današnjega gosta ta občutek poskušali razbliniti,« je številne zbrane nagovorila Milena Erbežnik Klanšek, predsednica društva Tun'ški glas. Lirično popoldne je z nežnim zvokom citer popestril priznani citrar Tomaž Pla-hutnik in z milo zapeto pesmijo njegova hči Ana Pla-hutnik.
ODDAJA ODPADKOV
V	ZBIRNI CENTER SUHADOLE
C
V	podjetju Publikus, d. o. o., bi vas radi opozorili na možnost brezplačne oddaje različnih vrst odpadkov v Zbirni center Suhadole. Oddaja večine odpadkov je brezplačna za vsa gospodinjstva
(v količini, ki je značilna za gospodinjstvo); tudi pravnim osebam nudimo možnost oddaje, vendar proti plačilu. Odpadke lahko oddate kadarkoli v času obratovanja zbirnega centra.
DELOVNI ČAS ZC SUHADOLE: POLETNI URNIK (od 1. 3. do 30. 9.):
ponedeljek-petek med 6.00 in 19.00, sobota med 8.00 in 13.00. ZIMSKI URNIK (od 1. 10. do 28. 2.):
ponedeljek-petek med 6.00 in 16.00, sobota med 8.00 in 13.00. POMEMBNO:
ZC Suhadole ob nedeljah in praznikih ne obratuje!
V	ZC Suhadole ne sprejemamo nevarnih odpadkov. Nevarne odpadke uporabniki lahko oddate v okviru spomladanske in jesenske akcije zbiranja s premično zbiralnico.
KATERE ODPADKE SPREJEMAMO PROTI PLAČILU?
•	Gradbeni material - večje količine (gradbeni material, ki nastane pri manjših gradbenih vzdrževalnih posegih v stanovanju, npr. obnova kopalnice, prevzamemo brezplačno); prevzem 1 tone znaša 118,4 EUR.
•	Izolacijski material - prevzem 1 tone znaša 176 EUR.
•	Zeleni vrtni odrez - večje količine; prevzem 1 tone znaša 146,2 EUR.
•	Avtomobilske gume - 2,51 EUR/kos
•	Tovorne in traktorske gume - 5,02 EUR/kos
•	Odpadno silažno folijo (neonesnažena) - prevzem 1 tone znaša 112,8 EUR.
•	Azbestcementne odpadke:
zaščiteni (zloženi na paleti in oviti s folijo): prevzem 1 tone znaša 249,1 EUR, nezaščiteni: prevzem 1 tone znaša 266,2 EUR.
ALI STE VEDELI?
V	primeru direktne oddaje kosovnih odpadkov v ZC Suhadole ste upravičeni do dobropisa v višini 8 EUR! Vse, kar morate narediti, je, da izpolnite kupon, ki ste ga prejeli na hrbtni strani položnice za mesec december 2018 in januar 2019 (kupon lahko najdete tudi na naši spletni strani - www.publikus.si), ter pripeljete kosovne odpadke v naš zbirni center. Dobropis vam bomo upoštevali ob izdaji naslednjega mesečnega računa. Dobropis lahko uveljavljate 2-krat letno!
©PUBLIKUS
Peš na Brezje
V soboto, 6. aprila, smo člani Športnega in kulturnega društva Sela izpeljali pomladanski pohod na Brezje.
Nataša Pivec
Sela pri Kamniku - Sobotno jutro bi bilo lahko čisto običajno zaspano in ljudje bi lahko poležavali malo dlje, vendar vse to ni veljalo za skupino pohodnikov, ki so se iz Markovega odpravili na pot do Brezij. Pohodnike je tudi to leto vodil Aleš Štraj-har in v soorganizaciji s Športnim in kulturnim društvom Sela smo izpeljali pomladanski pohod na Brezje. Peš smo se odpravili že ob četrti uri zjutraj in okoli osme ure se nam je v Cerkljah pridružila druga skupina. Pot smo skupaj nadaljevali do cilja, ki smo ga dosegli okoli treh popoldne. Samo popotovanje je začinila modrost posameznikov, ki
so v pogovoru, polnem smeha in dobre volje, usklajevali svoje poglede na svet in celo na življenje na drugi strani mavrice. Ovrgli smo mit, da je treba za daljši pohod obuti unošene čevlje, da mora vsak imeti svoj nahrbtnik zadaj in da so šerpe nosači v odpravah v visokogorje. Utrujenost v koraku in žu-ljave noge je preglasila zares dobra družba in predvsem mojstrska motivacija našega vodje Aleša, ki je na vsakem koraku vedel, kaj mora povedati. Na cilju smo seveda naš sprehod zaključili z obiskom pri sveti maši (skoraj vsi). Potem pa nas je avtobus popeljal na kmečki turizem, kjer so nas prijetno pogostili in povrnili izgubljene atome moči. Aleš je
najmlajšima pohodnikoma Niku in Tatjani podelil medalji za hrabrost, dobila pa sta ju tudi najstarejša udeleženca pohoda, Stane in Ada. Po okrepčilu smo se odpeljali domov, pojoči kot romarji na božji poti. Prav vseh 22 pohodnikov je pripomoglo k temu, da je bil naš cilj dosežen in da smo se na poti bolje spoznali in se dobro imeli. Čeprav smo bili zbrani kot fantje z vseh vetrov, smo med pohodom imeli občutek, da se poznamo že od nekdaj in seveda da se naslednje leto zberemo in spet poromamo na Brezje. Za tiste pa, ki ste se morda letos ustrašili božjega 'že-gna' ali razdalje, pa naj velja povabilo, da se nam pridružite prihodnje leto.
Udeleženci pohoda iz Športnega in kulturnega društva Sela / Foto: Nataša Pivec
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Kultura
Kratek stik v Pogledu
V kamniški Galeriji Pogled so v četrtek, 18. aprila, odprli razstavo vizualnega umetnika in fotografa Bruta Carniollusa.
Bojana Klemenc
Kamnik - Slovenski vizualni umetnik in fotograf Brut Carniollus se tokrat kamniškim ljubiteljem umetnosti predstavlja z desetimi zanimivimi deli. Njegovo delo temelji na digitalni grafiki in digitalnem kolažu, izhajajočem iz fotografije, ki se največkrat izvede kot velikoformatni originalni digitalni UV-tisk. V preteklosti se je veliko poglabljal v dokumentarno fotografijo in sodeloval z najboljšimi slovenskimi fotografi. Zbranim obiskovalcem ga je predstavila kustosinja razstave Saša Bučan, njegova dela pa so razstavljena in tudi nagrajevana po celem svetu.
Dela Bruta Carniollusa bodo v Galeriji Pogled na ogled do 10. junija.
V današnjem času se vsepovsod srečujemo z digitalno grafiko, svoje mesto pa si je izborila tudi v umetnosti. Raziskovanje, eksperimentiranje in združevanje posameznih vej, kot so fotografi-
Avtor razstave Brut Carniollus in kustosinja Galerije Miha Maleš in Galerije Pogled Saša
Bučan / Foto: Bojana Klemenc
ja, oblikovanje in umetnost, so nas pripeljali v novo dobo, ki je polna zanimivih pristopov, pogledov in idej, kar zelo dobro dokazujejo dela Bruta Carniollusa. »Moj ustvarjalni proces, za katerega je značilno iskanje nevsakdanjih pogledov na vsakdanje stvari, napaja želja po lepem v vsaki obliki in konfiguraciji. Ker sem v osnovi zbiratelj slik, se mi
fotografija zdi popoln medij, saj je orodje, s katerim lahko slike nabiram skoraj nezavedno. Zbrane slike so ne tako dolgo od takrat, ko jih posnamem, prilagojene, predelane, zasukane, zmešane, postavljene v kolaž in zlorabljene do takšne mere, da razkrijejo tisto, kar je njihova skupna notranja slika,« pripoveduje umetnik, čigar dela so v Galeriji
Pogled na ogled do 10. junija.
Odprtje razstave je pospremil še z besedami, da sam svoja dela vidi drugače, kot jih je predstavila kustosinja Saša Bučan, kar ga izjemno veseli, in obiskovalcem položil na srce: »Upam, da bo ogled mojih del vaša zgodba, saj je pomembno le, da vam te slike spregovorijo.«
Nedokončana popolnost glasbenikov
Člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik so z letošnjim letnim koncertom v Kamniku in Domžalah polepšali vstop v praznične dni.
Bojana Klemenc
Kamnik - Člani Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik so se s pomladanskim letnim koncertom tokrat posvetili mladim solistom iz okoliških krajev, ki se pogumno in smelo podajajo v popolno lepoto glasbenega sveta. V petek, 26. aprila, so zaigrali v
Domu kulture Kamnik, dan kasneje pa še v Domžalah.
Simfonični orkester Domžale - Kamnik že leta združuje zelo pestro druščino, med drugim zdravnike, študente, učitelje glasbe, fizike, računalničarje, gozdarje, osnovnošolce. Vsi imajo en skupni imenovalec - ljubezen do glasbe.
Tradicionalni letni koncert orkestra je tokrat postregel s solističnimi točkami mladih talentov. Osrednji del večernega sporeda je predstavljala 'Nedokončana' Simfonija št. 8 v h-molu Franza Schuberta. Ta se je povezala z rdečo nitjo glasbenega večera mladih glasbenikov, ki še kot nedokončani, neizbrušeni dragulji stopajo po strmi in ovinkasti
Člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik na svojem pomladanskem letnem koncertu
poti do glasbene popolnosti. V samospevu iz cikla Cvetovi košenin Tomaža Habeta in ariji Rosine iz Rossinijeve opere Seviljski brivec sta se kot solista predstavila mlada pevca Martin Kozjek in Neža Vasle. V skladbi Pagina d'album Michela Magnanija je kot solistka nastopila klarine-tistka Kika Szomi Kralj, v Elegiji za violončelo in orkester Gabriela Faur ja violon-čelistka Špela Dragar, Saint--Saensovo heroično skladbo Morceau de concert je izvedla hornistka Hana Močnik, lahkotni Rondo v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta pa je zazvenel v solistični izvedbi flavtistke Annemarie Glavič. Koncert so zaključili z razgibano Belokranjsko rapsodijo Matije Bravničarja, ki je v glasbo vključil številne ljudske motive te slovenske pokrajine. Orkester deluje pod taktirko maestra Slavena Kuleno-vica, večer pa je povezoval Nejc Lisjak.
Irske vile v Kotlovnici
V Mladinskem centru Kotlovnica so v četrtek, 25. aprila, odprli razstavo mlade kamniške umetnice Larise Uranič.
Bojana Klemenc
Kamnik - V zakulisje življenja irskih vil je pokukala likovna umetnica Larisa Ura-nič, ki je skrajno realistično upodobila njihov življenjski vsakdan v desetih akvarelih, razstavljenih na hodniku Kotlovnice. Kamniška ustvarjalka se s tokratno razstavo z naslovom bitja smaragdnega otoka predstavlja v našem mestu že četr-
njem in slikanjem se ukvarja, odkar zna držati svinčnik in čopič, papir pa so nekdaj lahko nadomeščale kar vse površine, dandanes pa postaja med Kamničani že prepoznavna tudi po tetoviranju. Kamniški umetnostni zgodovinar Anže Slana je ob razstavi med drugim zapisal: »Če se mnogi umetniki zatekajo k upodobitvi mitoloških zgodb, Larisa stvar nekoliko preobrne. Bitja so
Larisa Uranič / Foto: Bojana Klemen
tič. Prebiranje pravljic irske pisateljice O. R. Melling in mi(s)tičnost zelenega otoka ob lanskoletnem raziskovanju Irske je Lariso navdihnilo in hkrati razkrilo njeno navdušenje nad keltskim mitičnim svetom. Predstavljena dela je avtorica razstave pripravljala en mesec. Larisa Uranič pravi, da ustvarja, odkar ve zase. Največji vzor pri ustvarjanju je njen oče, ki je prav tako slikar in ji vliva podporo, krepi samozavest in predstavlja navdih za ustvarjanje. Z risa-
integrirana v žanrske prizore, ki jih avtorica interpretira na samosvoj način. Bitja niso več del mitoloških zgodb, ampak so zamrznjena v trenutku svojih vsakdanjih opravil. Gre za spoj mitološkega in žanrskega; spoj, ki opazovalcu razkriva osebne vzgibe posameznega bitja, ki se želi le zabavati, biti navihano, radovedno, ki želi počivati ali delati. Ki se znajde sredi gozda in gre naprej po svoji poti.« Razstava bo v Kotlovnici na ogled do konca maja.
r £ FiandStanuj
P
SftONIH
V peti, dopolnjeni izdaji praktičnega priročnika najdete nasvete o izbiri
sadne vrste glede
na lego in tla, na kakšno podlago in razdaljo jo posaditi, kako oblikovati krošnjo. Rez je natančno predstavljen pri jablani, hruški, breskvi, češnji, višnji, slivi, malini, orehu in številnih
drugih vrstah.
Redna cena priročnika je 13 EUR. Če priročnik kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le
* Poštnina
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju,jo naročite; po tel. št.: 04 t01 42 41 alina:narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti,	. .
se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. VjOrCnjSKI CjldS
96
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Zanimivosti
% 2teivLnLim	«rV; KREPITEV
% ¡¡ff»*1"	'kfi ZDRAVJA
EU PROJEKT, MOJ PROJEKT - PLAN DOGODKOV V TEDNU OD 11. 5. DO 18. 5. 2019
POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI ŽIVIMO ZDRAVO!
11. 5. 2019 - ZA LJUBITELJE NARAVE
9.30 do 14.00 Izlet na Veliko Planino
Z avtom do Kisovca. Start ob 8.30. Dobimo se pri cerkvici Marije snežne.
-	degustacija in izdelava lokalnega izdelka v Preskarjevi hiši: velikoplaninski sir trnič
Trniče so pastirji izdelovali predvsem v 19. in v začetku 20. stoletja. Gre za jed iz skute iz ogretega kislega mleka z dodatkom smetane. Oblikovan je v kepo in osušen. Zaradi posebnega naravnega okusa je naribani trnič primerna popestritev okusov različnih jedi, celo sladic. Svež trnič ima nežen okus, zato ga dodamo jedem z manj ostrim okusom, z zorenjem pa postaja ostrejši in žlahtnejši.
-	predavanje na Veliki planini: Prva pomoč v primeru nesreče pri pohodništvu
-	pohod do Vetrnice na Veliki Planini
-	nabiranje zelišč z znano zeliščarko Margito Vehar
-	tehnike sproščanja
13.	5. 2019 - ZDRAVJE ZA VSE 14.00-18.00 Zdravilni gaj Tunjice (zdravilnigaj.si)
-	vadbeni poligon Gibanova
-	testiranje 6 minut hoje
-	povabljeni lokalni pridelovalci medu, delavnica Od cvetnega prahu do medu,
-	merjenje krvnega tlaka, merjenje krvnega sladkorja
-	meritve telesne sestave z interpretacijo rezultatov
-	tehnike sproščanja
-	merjenje EKG
-	spirometrija
-	izdelovanje copat iz filca
-	hoja v copatih z zelišči
14.	5. 2019 - KJE SO NAŠE KORENINE? 7.30-9.00 - Obisk tržnice Kamnik in promocija lokalnih pridelkov. Najboljše je domače!
Predstavitev razlike med bio pridelavo, integrirano predelavo, pridelavo po Demetru. Razlika med senenim mlekom in navadnim mlekom. 10.00-14.00 - Budnarjeva domačija
(http://www.domacija.com/)
Peka kruha z županom Matejem Slaparjem.
Tekmovanje med skupinami. Vsaka skupina bo
sama zamesila svoj kruh. Na koncu se razglasi
zmagovalec.
Povabljeni so tudi lokalni pridelovalci masla in skute.
16. 5. 2019 - ČAS ZA DRUŽINO
9.00-12.00 - Planinski dom Komenda
Sprehod do planinskega doma z vrtcem Komenda.
-	prikaz pravilnega vzorca hoje
-	osnova orientacije s postavitvijo znamenj
-	nabiranje cvetnega prahu v epruvete
V PRIMERU DEŽJA ostanemo v vrtcu in pripravimo kviz o prehrani, gibanju, umivanju ...
ZD Kamnik
9.00-11.00 - Dan odprtih vrat za vrtce
Otroci si pogledajo urgenco, zobne ordinacije in šolsko ambulanto.
11.00 - Čajanka s patronažno sestro in skupino mamic, Baby handling
12.30 - predavanje Duševno zdravje v nosečnosti in poporodnem obdobju - Jana Jereb, mag. psih.
17.00-19.00 Predstavitev Triatlonskega kluba Utrip
Stojnica pred ZD Kamnik, v primeru dežja v ZD Kamnik.
-	17.15-17.45 - prikaz vadbe za moč v telovadnici fizioterapije v ZD Kamnik
-	18.00-18.45 - zbor pri stojnici TK UTRIP za tekaško vadbo; prikaz pravilne tehnike teka - potrebna športna oprema (starši)
-	18.00-18.45 - zbor pri stojnici TK UTRIP
za otroško vadbo; prikaz primerne vadbe za otroke - potrebna športna oprema (otroci) Skozi celotni čas nagradne igre pri stojnici kluba - kolo sreče!
17.	5. 2019 - ZDRAVJE V KUHINJI 9.00-10.30 Samostan Mekinje,
velika obnovljena dvorana Različnost v kuhinji, ameriško-slovenska kuhinja - priprava zajtrka, moderator Noah Charney. Pripovedovanje o različnosti med narodi, tipične sestavine v kuhinji. Priprava zajtrka, degustacija. Lokacija: Mekinje
16.00-19.00 Keršmančev park
Športni klubi se predstavljajo - Meritve telesne sestave - Pogovor o zdravi uravnoteženi prehrani športnika; vabljena vsa društva, ki vodijo vadbe, da ponudijo BREZPLAČNE vadbe. V primeru slabega vremena v športni dvorani OŠ Frana Albrehta.
18.	5. 2019 - FIT MLADINA
8.00-13.00 Projektni dan v OŠ Šmartno v Tuhinju
Zdrav življenjski slog za starše in otroke, aktivnosti in tekmovanja, kvizi 14.00-19.00 Medgeneracijsko srečanje -
Kmečke olimpijske igre - tekmovanje treh generacij
Potekalo bo tekmovanje - Kmečke igre različnih težavnostnih stopenj z kvizom. Vabljene so tudi šole, društva in klubi, da predstavijo svoje aktivnosti za zdrav življenjski slog. Dogodek bo potekal v Keršmančevem parku v Kamniku, v primeru slabega vremena v športni dvorani OŠ Frana Albrehta. Zmagovalci celotnega tekmovanja Najbolj fit družine bodo objavljeni v lokalnem časopisu (Kamničan-ka, Modre novice, Aplenca, Kamnik info) ter na spletu. Natečaj za najboljšo fotografijo, posneto z mobilnim telefonom udeleženca Kmečkih iger brez meja
20.00-22.00 - Nočni utrip Kamnika
Kamniški skavti pripravijo orientacijsko pot kamniških znamenitosti, dogodki na postajah
Za promoviranje dogodka bomo poskrbeli z:
-	majicami z ustreznimi logotipi,
-	oglaševanjem v lokalnem časopisu (Kamničan-ka, Aplenca), lokalnih medijih, spletu (Kamnik info) in na socialnih omrežjih (FB CKZ, Instagram),
-	plakati,
-	zloženkami,
-	baloni,
-	antistresnimi žogicami.
Ob zaključku dogodka bomo izvedli:
-	častno razglasitev zmagovalca tekmovanja,
-	izdelavo brošure, v kateri bomo povzeli pomembnejše dogodke, vključno z strokovnim gradivom,
-	praktične nagrade lokalnih deležnikov,
-	uradni zaključek tedna bomo izvedli v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik.
Zdravstveni dom Kamnik Center za krepitev zdravja Novi trg 26, 1241 Kamnik Tel. 01 83-18-725, 041 443 993 E-pošta: vesna.vidmar@zdkamnik.si
Planinski izreki in misli
France Malešič je svoje bralce in številne ljubitelje gora nedavno razveselil z novo knjigo, ki pa ni takšna, kot smo jih bili doslej vajeni. Zbral in uredil je namreč kopico planinskih izrekov in misli, ki jih zbira že od malega.
Jasna Paladin
Kamnik - France Malešič, med Kamničani in širše naokoli dobro poznan kot zdravnik, publicist, raziskovalec zgodovine, alpinist, gorski reševalec, urednik ... pa tudi
misel, ki se je končala takole: '... kdor pa se malo uči, ta tudi malo pozabi, kdor pa malo pozabi, ta zelo veliko zna; zato se bomo malo učili, ker kdor malo pozabi, ta zelo veliko zna'. Od takrat sem si sem in tja iz kakšne
mo Nejc Zaplotnik in njegova Pot (»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«). Avtor priznava, da je številne misli objavil tudi v želji po tem, da bi bralci v roke vzeli cele
Vladimir Habjan in France Malešič / Foto: Jasna Paladin
prejemnik zlatega občinskega priznanja (2012) za vse svoje prispevke, je prejšnji teden v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik predstavil novo knjigo, pod katero se je podpisal kot zbiratelj in urednik in nosi naslov Gora ni nora, ki pa ji avtor kot velik ljubitelj gora hitro pridene nadaljevanje v Gora ni nora - mi pa tudi ne. Ne gre za priročnik ali roman in zgodovinsko knjigo, pač pa za skrbno urejeno zbirko misli in izrekov o gorah. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodil Vladimir Habjan, je poslušalcem razkril, da ga veselje in strast do zbiranja spremljata že od malega. Sprva vsega mogočega, v nadaljevanju pa še posebej skrbno misli, izrekov, pregovorov in citatov o alpinizmu, planinstvu in gorah. »Zgodilo se je, da sem še v šolskih letih po zbiranju znamk, okamnin in vsega mogočega na domači podstrehi našel majhen listič in na njem zanimivo
knjige prepisal drobno zanimivost, izrek ali kaj podobnega. Za taborništvom so na vrsto prišle gore in alpinizem, s tem pa tudi vse, kar je vsaj malo dišalo po gorah,« je v uvodu povedal Ma-lešič in nadaljeval, da je kratke misli, izreke in reče-nice sprva zbiral bolj po naključju, kasneje pa s čisto meglenim namenom. In rezultat vsega je zdaj bogata knjiga na 136 straneh, ki jo bogatijo črno-bele fotografije gora Franceta Steleta, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi. Da je knjiga bolj pregledna, je avtor številne misli - koliko jih je zbranih v knjigi, niti sam ne ve - uredil po pojmih, te pa po abecedi. V vsebini so zajeti nekateri splošni citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gor-niški literaturi. Pa misli nekaterih naših znanih planincev in alpinistov, kot deni-
Alpinisti so ljudje, ki iščejo težave, pa so veseli, če jih ne najdejo. (Ante Mahkota)
knjige omenjenih avtorjev, saj je v njih še kopica lepih misli. Nekatere misli je prepisal na nenavadnih mestih, denimo z nahrbtnika planinca, z avta ali kakšne planinske koče (Tu so spali tisti, ki niso mogli spati.), spet druge so se porodile na številnih planinskih izletih in niti nimajo znanega avtorja. Pa še zanimivo razmišljanje avtorja ob zaključku uvodnika knjige: »Črnogledi včasih pravijo, da je mogoče kratke misli spretno zlorabiti in z njimi dokazati svoj prav. Bolj vedro razpoloženi pa menijo, da bi bilo mogoče z gesli ali izreki sestaviti celo svetovno zgodovino. Naj mi ne zamerijo, ampak čisto vsi imajo prav!«
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Mladi
Za las ob olimpijado
Mlade gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Tuhinj so med najboljšimi v Sloveniji.
Cvetka Slapnik
Zgornji Tuhinj - V soboto, 13. aprila, je v Slovenski Bistrici potekalo drugo izbirno tekmovanje za gasilsko mladinsko olimpijado, ki bo v mesecu juliju potekala v Švici. Na sobotno tekmovanje so se uvrstile najboljše štiri ekipe v kategoriji mladink in kategoriji mladincev iz prvega izbirnega tekmovanja, ki je 9. junija 2018 potekalo v Radljah ob Dravi. Med prve štiri ekipe so se v Radljah ob Dravi uvrstile tudi mladinke iz PGD Zgornji Tuhinj in si tako prislužile nastop na drugem izbirnem tekmovanju. Jeseni 2018 se je obstoječa ekipa mladink prenovila in pomladila, saj je kar nekaj deklet v ekipo prišlo na novo. Ta dekleta so zamenjala tekmovalke, ki zaradi starosti v letu 2019 ne morejo več nastopiti. Ekipa je čez zimo pridno trenirala. V zadnjih dveh mesecih pa so bile priprave in vaje zelo aktivne. Glavna mentorja ekipi sta bila Dejan Bajde in Martina Strmšek. Dekleta so bila zelo vztrajna in pridna, zaradi gasilskih vaj so se odrekle marsikateri drugi dejavnosti ali dogodku. Tu se je treba zahvaliti staršem, ki so podpirali dekleta in jim omogočili, da so aktivno trenirale.
Ekipa mladink iz PGD Zgornji Tuhinj / Foto: pgd Zgornji Tuhii
Prišla je sobota, 13. april -dan D. Zato smo se zjutraj zbrali pred gasilskim domom v Zgornjem Tuhinju. Starši in drugi navijači smo se skupaj z mladinkami odpravili v Slovensko Bistrico. Pridružil se nam je tudi predsednik Gasilske zveze Kamnik Tomaž Zabavnik.
Potrditev ter volja in energija za naprej
Ekipa mladink PGD Zgornji Tuhinj je v Slovenski Bistrici nastopila suvereno in se enakovredno borila z drugimi ekipami, ki imajo bogatejše izkušnje in za seboj tudi že več nastopov na mla-
dinskih olimpijadah. Vajo z ovirami in štafeto na 400 m z ovirami so opravile brez napak. Z rezultatom smo vsi zelo zadovoljni in ponosni smo na svoje mladinke, saj se je ekipi olimpijada izmuznila za manj kot pet sekund. Dodati je treba, da je konkurenca med mladinkami zelo močna, kar pričajo tudi rezultati, kajti naše mladinke so dosegle boljši končni rezultat kot druga najboljše uvrščena ekipa mladincev.
To tekmovanje nam je dalo veliko izkušnjo. Hkrati pa smo dobili voljo in energijo za naprej ter potrditev, da se z mladino dela zelo dobro.
Zahvaljujemo se mentorjema Dejanu in Martini, staršem, Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik za dovoljenje za uporabo stadiona v Mekinjah, društvom v naši gasilski zvezi in vodstvu gasilke zveze Kamnik, ki so nam stali ob strani in nas spodbujali. Zahvala tudi članom PGD Zgornji Tuhinj, ki so pomagali izdelati orodje in opremo za vajo, vodstvu društva in navijačem ter seveda čisto vsem, ki so nam kakorkoli pomagali na tej poti k uspehu. Z dvignjeno glavo zremo naprej in verjamemo, da bo ves trud poplačan z dobrimi rezultati v prihodnosti.
Nagrajena tudi skupina OŠ Frana Albrehta
Kamnik - V Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki so se sredi aprila srečale šole, ki so v letošnjem šolskem letu sodelovale pri Projektu cajon. Projekt je nastal na pobudo akademskega glasbenika in profesorja tolkal Jake Strajnarja, ki mu je za izdelavo cajonov, tolkalnih inštrumentov kvadratne oblike, na katerih se sedi in obenem igra z rokami, uspelo navdušiti 25 šol iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi Osnovna šola Frana Albrehta iz Kamnika. Na srečanju so bili najštevilnejša skupina, saj so se predstavili s kar tridesetimi cajoni, s katerimi so izpisali tudi ime svoje šole. Komisija jim je za poslikavo cajonov in izvedbo skladbe podelila tretjo nagrado. M. R.
Mančina pesem o kadilki
Aprila letos je Manca Berlec predstavila pesem Kadilka in videospot zanjo. Maja prihaja njen prvi album, ki nosi naslov Gola.
Alenka Brun
Kamnik - Triindvajsetletna Manca Berlec je sveže ime na glasbeni sceni. Multi-instrumentalistka, pevka in avtorica, ki ustvarja tudi na gledaliških odrih, je nase prvič opozorila v enem izmed preteklih šovov Slovenija ima talent, ko je zanjo stisnil zlati gumb Branko Čakarmiš. Na natečaju Tobačna akustika v ljubljanskem ČinČinu pa je lansko jesen zares pritegnila pozor-
poznavnih pevskih imen slovenske glasbene scene. Novi album Gola napoveduje tudi njena pesem Kadilka, ki je zgodba družbe in predsodkov. Kadilko je sredi aprila predstavila v rodnem Kamniku, v Korobaču. Pesem je pospremil tudi videospot. Manca o pesmi pravi: »Vsak dela nekatere stvari naskrivaj, zato ker nas je strah, češ kaj bodo pa drugi rekli. Refren pesmi 'Kadim samo ponoči, da me ne vidijo, kako mi škodi, da me ne vidijo,
Manca Berlec
/ Foto: arhiv pevke (Anže Šestovič)
nost tako občinstva kot glasbene industrije. Njena skladba Sama se je uvrstila med enajst najboljših slovenskih pesmi leta 2018 po izboru urednikov Vala 202, kjer lahko prisluhnete še pesmima Prezgodaj in Milijon zvezd. Osmega maja letos bo Manca predstavila album Gola. Najprej bo gostovala v Jutranjem koncertu pri Andreju Karoliju na Valu 202, zvečer pa vas vabi na koncertno predstavitev plošče v Čin-Čin, kjer bo nastopila v sklopu Festivala Tobačna, v družbi tudi drugih pre-
kako mi godi' je odsev stvari, za katere vemo, da malo odstopajo od družbenih norm, jih skrivamo, a hkrati uživamo ravno v tem, ker se zdijo malo 'narobe'. Skladbo si vsak posameznik lahko razlaga po svoje.« V njenem primeru kadilka ponazarja privlačnost, ki jo čuti do pripadnic istega spola, še doda. Po izidu plošče pa si Manca želi čim več nastopov, še naprej pa bo ustvarjala tudi pesmi v angleščini in v svojem edinstvenem slogu priredila še kakšen standard, kot je to že storila z eno najljubših Jolene in Hallelujah.
Glasbena šola Kamnik
razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2019/2020 za naslednje inštrumente: klavir, harmonika, diatonična harmonika, kitara, violina, violončelo, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala, citre, petje in orgle.
Prijava na sprejemni preizkus bo mogoča od 6. do 22. maja 2019 v tajništvu Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11, od 8. do 14. ure, na spletni strani šole http://www.gskamnik.si/, zavihek vpis, ali na spletni povezavi https://www.eglasbenasola.si/applications_api/application/47.
Vpis na programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica bo potekal v istem obdobju do zapolnitve mest, ker ti programi nimajo sprejemnih preizkusov.
Za več informacij vas vabimo na DNEVA ODPRTIH VRAT, ki bosta: - v torek, 7. maja 2019, ob 16.45 za program PLES v Mali dvorani Doma kulture Kamnik in ob isti uri za tolkala prav tako v Domu kulture Kamnik in - v sredo, 15. maja 2019, ob 16.30 v Vremšakovi dvorani v Glasbeni šoli Kamn ik, kjer boste lahko dobili več informacij za pouk inštrumentov.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
www.gorenjskiglas.si
BODIFITOV
TCI£W	24.05
I CIV	2019
NA STARI GRAD
3800m odrasli / lOOOm otroci
Cenfejša startnina do 19. maja: 10 € Tek na Stari grad in Veronikin tek: 20 €
grajska
3 J-y..:r.../,../<..„../„
KAMNIK
Gorenjski Glas
Ji
TEKAŠKI POKAL OBČINE KAMNIK
več info : visitkamnik.com | prijave na prijavim.se
98
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Šport
Srebrna na državnem prvenstvu
V začetku pomladi je v Mengšu potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Barve Strelske družine Kamnik je najbolje zastopala mlada strelka Neža Dobrovoljc, ki je v kategoriji deklic do 15 let dosegla odličnih 184 krogov, kar je zadoščalo za drugo mesto.
Jure Ugovšek
Kamnik - V dvajsetih strelih je kar petkrat zadela močno desetico, česar na državnem prvenstvu s serijsko puško ni uspelo nobeni tekmovalki oziroma tekmovalcu do 15 let.
Neža se je izkazala kot ena najbolj perspektivnih mladih strelk, saj ji je vzpon na zmagovalni oder uspel pri trinajstih letih, praviloma pa je rezultatski vrh rezerviran za najstarejše v kategoriji. To je odlična popotnica za novo tekmovalno sezono in postopni prehod na natančnejšo in nekoliko težjo standardno puško, s katero se tekmuje v mladinskih in članskih kategorijah. V kategoriji dečki se je Žiga Klarič s 174 krogi uvrstil v prvo tretjino tekmovalcev, skupaj z Davidom Krum-pestarjem in Denisom Vre-vicem pa so bili ekipno osmi med dvanajstimi.
Natančni so bili tudi Kamni-čani v kategoriji do 13 let. Aleksander Homovec, Domen Sitar in Enej Lukman so s 520 krogi med 15 nastopajočimi ekipami zasedli peto mesto. Do tretjega mesta jim je zmanjkalo pet krogov. Med deklicami do 13 let je Patricija Breskvar z natančnimi zadetki dosegla 16. mesto in se tako uvrstila v zlato sredino.
Razveseljivi so bili tudi rezultati najmlajših. Veronika Ahlin je bila med tekmovalkami do 11 let s 177 krogi odlična šesta.
Eden boljših letošnjih nastopov je na najpomembnejši tekmi sezone uspel Nejcu Kuharju, ki je med 42 strelci s 398,3 kroga zasedel sedmo mesto med mlajšimi mladinci.
Tekmovalci v članskih kategorijah se tokrat kljub obetavnim rezultatom na treningih niso proslavili z vidnejšimi uspehi.
Neža Dobrovoljc iz Strelske družine Kamnik je ena najbolj perspektivnih mladih strelk pri nas. / foto: strels ka družina Kamnik
4mm
TEK ŠTIRIH MOSTOV
NAJBOLJŠI 10 KM ŽUR
■
ŠI 10 K
*
f* 1
Medijski pokrovitelj:
Gorenjski Glas
15. JUNIJ 2019, ŠKoFJA I
M
www.t4m.si CENEJŠE pRiME v MAJU
Mednarodna tekma za Veronikin pokal
Prejšnji konec tedna je na nogometnem stadionu v Mekinjah potekal pravi lokostrelski praznik. V Kamnik je na četrto tekmo za Veronikin pokal, ki šteje za točkovanje na svetovni rang lestvici, pripotovalo več kot dvesto tekmovalcev iz dvajsetih držav.
Blanka Štrajhar
Mekinje - Tekmovalci so prišli iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Češke, Egipta, Francije, Velike Britanije, Irske, Islandije, Italije, Lu-ksemburga, Nizozemske, Romunije, Srbije, Švice, Slovaške, Švedske, Turčije, Združenih arabskih emira-tov in Slovenije. Zanimivost te tekme je, da na njej lahko tekmuje vsakdo, ki je član nacionalne lokostrelske zveze in na tekmi lahko zastopa tudi svoj klub. Toda večinoma pridejo tekmovalci, ki so oblečeni v športna oblačila z državnim grbom, kar pomeni, da so reprezentantje ali pa člani selekcij. Pri nas ima marsikdo edinstveno priložnost, da se pomeri z mednarodno konkurenco.
Na tem tekmovanju se pomerijo tekmovalci in tekmovalke ločeni po spolu v dveh slogih, in sicer z ukrivljenim (olimpijska disciplina) in sestavljenim lokom v kategorijah kadeti, mladinci in člani.
Raznoliko vreme, ki pa ni bilo tako moteče, je prikazalo Kamnik v vseh svojih barvah. Tujci so bili nad kuliso naših planin in nad mestom in okolico samega Kamnika
Na tekmi za Veronikin pokal je tekmovalo več kot dvesto lokostrelcev iz dvajsetih držav.
iskreno navdušeni. Medtem ko so vsega navajeni Islandci tekmovali v kratkih rokavih, so se tekmovalci iz južnejših držav stiskali v toplih puloverjih.
Izredno težko organizacijo tega velikega tekmovanja smo izpeljali člani Lokostrelskega kluba Kamnik. Na tekmovanju, ki ga je odprl župan Matej Slapar, je tekmovalo tudi veliko slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi enajst članov Lokostrelskega kluba Kamnik. V petek, 26. aprila, so potekale kvalifikacije za vse sloge in kategorije, v soboto so se v dvobojih pomerili tako
individualno kot ekipno, v nedeljo pa so potekali finalni dvoboji za medalje. Naši kamniški tekmovalci in tekmovalke so se v močni konkurenci kar dobro odrezali. Najboljši med člani z ukrivljenim lokom je bil na odličnem 4. mestu Žiga Ravnikar. Jaka Komočar je dosegel 9. mesto, Luka Ar-než, Gašper Štrajhar in Den Habjan so končali na 17. mestu, Miro Hrkalovic se je uvrstil na 33. mesto. Tekmovalo je 59 članov. Med mladinci je odlično 4. mesto dosegel Miha Rožič (tekmovalo je 21 mladincev), med mladinkami pa je Teja
Slana dosegla 6. mesto (devet tekmovalk). Kadeti so bili številnejši. Med osemnajstimi tekmovalci je Timej Jeras dosegel 8. mesto, med kadetinjami pa je bila Anja Šarec četrta. Prav tako je bil naš Matija Rožič med kadeti s sestavljenim lokom na končnem 6. mestu. Zanimivi so bili tudi dvoboji ekip. Med moškimi kadetskimi ekipami, katere član je bil tudi naš Timej Jeras, so fantje zasedli 2. mesto, mladinska moška ekipa, katere član je bil Miha Rožič, je dosegla zmago med štirimi ekipami.
Najzanimivejši dvoboj pa je bila prava poslastica v boju za zlato, in sicer med slovensko in turško moško člansko ekipo. Turki so na naše tekmovanje poslali svojo najboljšo ekipo, katere član je bil eden najboljših lokostrelcev na svetu Mete Gazoz, ki je nedavno izenačil svetovni rekord, in naši trije fantje so žal morali priznati njihovo premoč. Slovensko ekipo sta sestavljala dva naša člana Žiga Ravnikar in Gašper Štraj-har, tretji član pa je bil Rok Bizjak iz LK Mins Postojna. Tretje mesto je zasedla ekipa iz Francije. Tekmovalo je dvanajst ekip.
Najhitrejša Papeževa tekača
Tudi na letošnji dan upora proti okupatorju so člani Športnega kulturnega društva Mekinje pripravili tradicionalni, 31. Mekinjski kros in 13. memorial Mira Petka.
Aleš Senožetnik
Mekinje - Na desetkilometr-ski trasi, ki poteka v dveh krogih po mekinjskih gozdovih, je tako kot lani tudi letos ciljno črto prvi prečkal Timotej Bečan iz Kluba gorskih tekačev Papež. Drugi je bil Franci Volkar, član ŠKD Mekinje, ki je za zmagovalcem zaostal za slabe tri minute in pol, tretji pa je v cilj pritekel Bečanov klubski kolega Urban Žitnik z zaostankom 4:45.
Tudi na petkilometrski ženski preizkušnji je zmagala tekmovalka KGT Papež. Tina Klinar je za dobro minuto premagala Nušo Mali (AK Domžale), tretja pa je bila Tamara Čelesnik iz domačega kluba ŠKD Mekinje. Že pred startom glavnega teka so se na krajših razda-
ljah pomerili fantje in dekleta mlajših starostnih kategorij, po zaključeni desetkilo-metrski preizkušnji pa je pasji lajež naznanil še tek s psi, t. i. canicross, ki je že peto leto del Mekinjskega krosa.
Vodja tekmovanja Lado Kve-der je bil v cilju predvsem vesel, da so grozeči oblaki nad kamniškimi planinami manjši naliv prinesli šele potem, ko so bili tekmovalci že v cilju. »Zelo sem zadovoljen, da nam je uspelo organizirati še en kros v Mekinjah, za kar gre zahvala tudi sponzorjem, ki so nas tudi letos podprli. Udeležba je bila sicer manjša, kar gre deloma pripisati slabi vremenski napovedi, dejstvo pa je tudi, da je tekem vse več, zato tudi število tekmovalcev nekoliko pada,« je pove-
Kljub slabi vremenski napovedi je vreme zdržalo do zaključka tekmovanja. / Foto: Aleš Se
Senožetnik
dal Kveder, sicer tudi sam reden udeleženec na Mekinjskem krosu, ki je vesel tudi tega, da jim vsako leto uspe privabiti tudi tekače s psi.
»Ko smo se lotili canicrossa, smo sprva računali bolj na
okoliške lastnike psov, a vidimo, da se tekem tudi v tej kategoriji udeležujejo tudi resni tekmovalci. Vsekakor psi še dodatno popestrijo tekmovanje in upam, da jih bo v prihodnjih letih še več,« je sklenil Lado Kveder.
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Šport
Pomembne točke za olimpijske igre
Gorski kolesar Calcit Bike Teama Rok Naglič je na dirki v Završnici, ki je štela kot mednarodna dirka UCI C2 ter dirka za slovenski pokal SloXcup, prišel do pomembne zmage v lovu na olimpijske igre v Tokiu 2020. Skupaj z moštvenimi kolegi so zbrali kar 55 točk.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Za Rokom Nagli-čem je na drugem mestu končal Ukrajinec Dmitro Ti-tarenko, za njim pa še en član Calcit Bike Teama Gregor Krajnc. Četrti je bil Boštjan Hribovšek, 16. Mihael Štajnar, 32. Tilen Jagodič. Jure Belak dirke ni končal. »Na dirko sem prišel sproščen, ogledal sem si konkurenco, ki jo res dobro poznam. Taktika je bila, da od samega starta napadem tam, kjer vem, da sem boljši od drugih. To sem tudi naredil ter sem iz kroga v krog povečeval prednost pred zasledovalci. Z dirko sem zelo zadovoljen, sem pa tudi hkrati presrečen za Gregorja na tretjem ter Boštjana na 4. mestu, saj smo skupaj odnesli kar 55 UCI-točk,« je povedal Rok Naglič. »Na srečo sem dan pred tekmo preživel na progi in naštudiral linije. Danes je vsaka sekunda štela, saj so bile majhne razlike. Startal sem malo z rezervo, nisem se preveč zagnal, prve kroge sem vozil na četrtem mestu in kontroliral drugo in tret-jeuvrščenega. Dva kroga do konca sem se jima povsem približal in do konca dirke obdržal tretje mesto. Mogoče bi ob boljšem dnevu lahko bil še mesto višje. Zahvalil bi se še vsem navijačem,« je razložil Gregor Krajnc. »Pravo spomladansko vre-
Tekmo v Završnici so kolesarji Calcit Bike Teama končali na prvem, tretjem in četrtem
mestu. / Foto: Prijavim.se
me ni bilo prav navdušujoče za tekmovanje, glede na to, da je bilo na preteklih tekmah že pravo poletje. Začelo se je s standardnim ogrevanjem ter čakanjem na start. Tokrat nisem čutil nobenega pritiska pred tekmo, saj je bila tekma na domačih tleh in se je vozilo na eni izmed prog, ki jo pridem vsako leto z veseljem odpeljat ne glede na vremenske pogoje. Med tekmo sem se dobro počutil. Začel sem bolj zadržano, nato pa poskušal vsak krog stopnjevati. Na koncu sem se pripeljal do četrtega mesta. Zadovoljen sem z uvrstitvijo in tre-
Naslednja mednarodna dirka na domačih tleh bo 12. maja v Kamniku.
nutno formo in se veselim nadaljevanja sezone,« je svoj pogled na dirko predstavil Boštjan Hribovšek. »Startal nisem ravno najbolje in potem tudi prva dva kroga ni šlo, kot bi si želel. Dvakrat sem padel, se kar potolkel, enkrat pa mi je tudi padla veriga dol. Mislil sem že kar odstopiti, saj sem izgubil veliko mest, potem pa sem si rekel, da grem do konca. Iz kroga v krog sem napredoval in se tudi počutil vedno bolje. Na koncu sem končal kot 16. in moram biti kar zadovoljen,« je dejal Mihael Štajnar. »Kljub vremenu sem se dirke veselil. Proga je bila kljub deževju dobra, vendar sem moral po treh krogih odnehati zaradi težav z dihanjem, ki upam, da hitro izzvenijo,« je
svoje težave opisal Jure Belak. V kategoriji do 19 let je Blaž Žle končal na tretjem mestu. Med deklicami do 15 let je bila nepremagljiva Hana Kranjec Žagar. V kategoriji do 13 let je na drugem mestu končala Maruša Tereza Šer-kezi, v U11 je bil prvi Maks Majnik, med deklicami v isti starostni kategoriji se je na prvo mesto pripeljala Tajda Šoštarko. Med dečki do devet let je bil tretji Matija Hafner. Simon Erjavec je bil drugi med amaterji, Urška Markič je brez konkurence prišla do prvega mesta med amaterkami. Med veterani 1 je bil drugi Uroš Mikelj, med veterani 2 Aljoša Martinjaš tretji, med veterani 3 pa je na tretjem mestu končal Rajko Novak. Med veterankami je slavila Ana Podpečan.
Uspešna sezona za odbojkarje
3 1. stran
V svoji krstni sezoni med najboljšimi klubi v prvi slovenski ligi je druga kamniška ženska ekipa prvi del sezone odigrala odlično, v drugem pa so se nanje zgrnile številne težave, tako da so v zeleni skupini osvojile tretje mesto ter tako izpadle iz 1A. DOL za ženske. Vseeno si za svoje igre zaslužijo pohvale, saj so imele najmlajšo ekipo v prvi ligi, kar nekaj je še kadetinj, ki so še v igri za naslov državnih prvakinj, velik uspeh pa so zabeležile v pokalnem tekmovanju, v katerem so se uvrstile na zaključni turnir. »V drugem delu sezone smo imeli številne težave, ko smo se bolj borili sami s sabo in svojimi napakami
kot z nasprotnicami. Za nameček so nas razredčile še poškodbe, zato tudi slabše igre ob koncu sezone, res pa je, da to ni bil edini razlog,« je po koncu zelene skupine dejal Franci Obolnar, trener druge ženske ekipe. Tudi v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Calcit Volley imel svojega predstavnika. Ker so njihovi najboljši igralci morali »krpati« luknje v prvi ekipi, so veliko tekem odigrali v nepopolni zasedbi, Luka Lazar pa se je sredi sezone tako ali tako preselil v prvo ligo. Vse to se je potem odražalo tudi na njihovi igri, ki je bila boljša v prvem delu sezone, zato pa so nase opozorili številni mladi kamniški igralci, tako da se za prihodnost Calcita Volleyja ni bati.
Deskar Aljaž Sladič v letošnji zimi odličen
Stranje - Konec aprila so na Kaninu domačo sezono s preizkušnjo v skokih prostega sloga (big air) sklenili mladi de-skarji na snegu prostega sloga. Na zadnji tekmi in tudi v skupnem seštevku slovenskega otroškega pokala »Kids Tour« je v kategoriji mlajših dečkov do 12 let zmagal Aljaž Sladič. Na vseh tekmah pokala je stal na zmagovalnih stopničkah. Trikrat (Krvavec, Vogel, Kanin) je zmagal, enkrat (Rogla) je bil tretji. Sedmošolec iz Stranj se lahko pohvali tudi z naslovom državnega prvaka v skokih prostega sloga ter več odličnimi uvrstitvami na mednarodnih tekmah v Avstriji. Decembra je zmagal na tekmi »Jib King« v Flachauu, tekom sezone pa je v močni mednarodni konkurenci osvojil tudi dve četrti mesti na tekmah serije Valley Ralley. »Z rezultati in napredkom v minuli zimi sem zelo zadovoljen, tako da se že v tem trenutku veselim naslednje zime, ko bom že tekmoval med starejšimi dečki,« je povedal Sladič. M. B.
^e£a/£tacamca/
Je utrujenost lahko posledica stresa?
PROTI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI
V vejah bele jelke so slovenski raziskovalci odkrili povsem novo učinkovino, njeno delovanje pa ie potrjeno že s tremi kliničnimi študijami na ljudeh. Patentirano učinkovino so poimenovali Belinal®. Izvleček vej bele jelke vsebuje izredno veliko raznolikih fenolnih učinkovin z majhno molekularno maso, zato jih organizem hitreje absorbira.
Vsakodnevni stres in slabe navade vodijo v utrujenost
Vsakodnevni stres in nezdrav življenjski slog vodita v utrujenost, izčrpanost in bolezen! Stres je reakcija celega telesa, ne le naših možganov, vzrok pa je lahko psihične narave ali vpliv okolja. Jabolko oksidira in potemni, ko ga prerežemo. Podobno oksidacijo povzroči vsakodnevni stres našim celicam. Stranski učinki stresa so prosti
Strokovna sodelavka Karmen Markun, Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F
Ko ste utrujeni in izčrpani, posezite po naravnih pripravkih, ki dokazano zmanjšujejo utrujenost in krepijo organizem. Pomagajte si z naravnimi antioksidanti. Privoščite si počitek in dovolj spanja. Obiščite nas v vaši najbližji Beli štacunci, kjer vam bomo svetovali.

radikali, ki povzročajo poškodbe celičnih membran in genskega materiala. Sposobnost telesa, da nevtralizira proste radikale, z leti upada, zato si moramo vsak dan pomagati s počitkom in vnosom naravnih antioksidantov. Močna zaščita pred škodljivimi posledicami
stresa je pripravek Belinal® superior, ki poleg izvlečka vej jelke vsebuje tudi naravni vitamin C iz divje češnje. V številnin znanstvenih raziskavah je izvleček vej jelke deloval močnejše od najbolj znanih antioksidantov, kot so gozdni sadeži, zeleni čaj, vitamin C, vitamin E in resveratrol. V ugledni znanstveni reviji Journal of Wood Chemistry andTechnology raziskovalci dokazujejo tudi izredno močno znotraicelično antioksida-tivno delovanje izvlečka vej bele jelke.
Izvleček vej jelke kot najmočnejši antioksidant krepi tudi imunski sistem
Imunski sistem, ki ga sestavlja mreža specializiranih molekul, tkiv in organov, je glavna obramba našega organizma. V zimskem času zaradi velikih temperaturnih sprememb naš imunski sistem potrebuje močno podporo. Oksidativne poškodbe celic, ki slabijo imunski sistem, so lahko vzrok pogostih prehladov in resnih zdravstvenih težav. Izvleček vej jelke s svojim antioksidativnim in protivnetnim delovanjem nudi močno podporo imunskemu sistemu. Prostovoljci presenečeni nad dobrim
Belinal'
superior
raziskavi je sodelovalo 10 prostovoljcev, ki so uživali dodatek Belinal® superior. Vodja raziskave dr. Peter Molek ugotavlja, da je vnos učinkovitih in raznovrstnih polifenolov, ki se nahajajo v izvlečku Belinal®, zelo zaželen in koristen, saj blažijo posledice oksidativnega stresa, delujejo pa tudi protivnetno. Po samo 14 dneh so bili prostovoljci v povprečju za 38 % manj utrujeni, splošno počutje je bilo boljše za 40 %. Pripravek iz vej jelke in vitamina C tako krepi imunski sistem in dokazano zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.
Številka 1
za podporo imunskemu sistemu in za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti.
•	za krepitev imunskega sistema	"
•	za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti
•	za vse, ki so izpostavljeni vsakodnevnemu stresu
Belinal® superior vsebuje antioksidativno zmes naravnih polifenolov iz vej bele jelke in naravne vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink.
T ■ 10/ KUPON ZA	^m^
■ W % POPUST
S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 6 . 2019.
100
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Zanimivosti
Ekstremno, a nepozabno
Tekaške preizkušnje 100 milj Istre so se letos udeležili tudi štirje Kamničani. Kot da ne bi bilo dovolj že samih kilometrov in višinskih metrov, so jim podvig otežile še ekstremne vremenske razmere. Njihove osebne zgodbe, ki so jih delili z nami, so zato še toliko bolj nepozabne.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamnik vse bolj postaja tudi mesto ekstre-mnih, t. i. 'ultra trail' tekačev. O nedavnem podvigu Matjaža Šerkezija in Miha Lindiča na Kanarskih otokih smo že poročali, od 12. do 14. aprila pa so svoje nove tekaške zgodbe na 100 milj Istre spisali še štirje Kamničani: stari tekaški mački Matej Hribar - Mato (Hoka One One), Boštjan Erjavšek - Beli (Calcit Bike Team) in Denis Sitar ter novinec na takšnih preizkušnjah Tadej Tro-bevšek (KGT Papež). Matej Hribar - Mato se je letos podal na 67-kilometrsko progo in jo po 7 urah in 39 minutah zaključil na 27. mestu. Tadej Trobevšek je v 16 urah in 17 minutah 'opravil' s 110 kilometri in končal na 44. mestu, na najdaljšo progo - 168 kilometrov - pa sta se podala Boštjan Erjavšek - Beli, ki je končal na odličnem 14. mestu (23 ur in 25 minut), in Denis Sitar, ki pa je odstopil. Tu so njihove zgodbe ...
Matej Hribar - Mato: Istro pretekel že šestič
»Od leta 2013 sem v Istri s 100 milj dolgo ultra tekaško preizkušnjo uspešno opravil že trikrat in dvakrat s 100-ki-lometrsko razdaljo. Letos, šestič torej, sem šel motivacijo za začetek sezone iskat na razdaljo 67 km z 2440 metri vzpona. S tekom v izredno dobrih vremenskih pogojih sem lahko zadovoljen in mi je dobra spodbu-
Stari tekaški maček Matej Hribar - Mato je Istro pretekel že šestič.
da za začetek sezone. Sicer bi zelo rad 'vrtal' v podrobnosti in iskal ter izpostavil napake, ki so se mi pripetile, ampak mislim, da bo za
takšno seciranje in vijačenje v lastno telo letos še dovolj preizkušenj. Je bolje, da storjene napake vzamem v zakup in jih popravim že 11. maja na ioo-kilometrski preizkušnji v Vipavi. Ob tej priložnosti čestitam ostalim Kamničanom za dosežene rezultate in se zahvaljujem gostilni Pri planinskem orlu in Okrepčevalnici Orient za podporo.«
Tadej Trobevšek: Prvič, a ne zadnjič
»Po nekaj letih teka je prišel čas, da se preizkusim tudi na razdalji, daljši od 100 kilometrov. Odločil sem se za
110 km v Istri, proga pa zraven prinese še 4400 višinskih metrov, ki jih je treba premagati navzgor in prav toliko tudi navzdol. Moja pot se je začela ob desetih zvečer v Lovranu, na vzhodni strani polotoka. V tednu prej je bilo kar nekaj dni deževno, še na startu je rahlo rosilo. Pot nas je za ogrevanje peljala na Vojaka, 1401 meter visok najvišji vrh Istre, in nekje nad 1000 m se je začel še sneg. Poleg tega je močno pihal veter, na samem vrhu je bila še megla. Ob polnoči sem tako tekel v čisto pravem snežnem metežu, v snopu svetlobe, ki jo je dajala naglavna lučka, nisem videl skoraj ničesar drugega kot snežinke. Spust, ki je sledil z vrha, je bil zaradi snega in kasneje dežja težaven, saj so bila tla razmočena, blatna, korenine in skale pa mastne in drseče. Kasneje nas je v nočnem delu poti pozdravil še veter. Vreme se je dokončno
umirilo šele proti jutru. Mene je ob sončnem vzhodu pot pripeljala do Buzeta, ki je bil nekako na pol poti. Tu je bil čas za menjavo oblačil, obnovitev zalog hrane, pijače in kratek predah. V Grožnjanu sem imel le še trideset kilometrov do cilja, počasi pa se mi je začenjala poznati dolžina, kilometri v nogah. Spodbudo so mi dali moji trije, Mojca in oba fanta. Na koncu mi je kljub manjši krizi uspelo, kar sem si zadal - priteči v cilj. Prvega dolgega traila zagotovo ne bom pozabil. Najbrž ne bo edini.«
Boštjan Erjavšek - Beli: Bilo je ekstremno
»Letos sem se na odlično organizirani prireditvi 100 milj Istre ponovno podal na najdaljšo razdaljo z veliko željo, da popravim lanski rezultat. Bilo je kar ekstremno. Imeli smo najslabše vremenske pogoje, kar je
Nasmejani Boštjan Erjavšek - Beli je izpolnil cilj in izboljšal lanskoletni
rezultat. / Foto: osebni arhiv
možno. Dež že pred startom, pod Učko pa sta razmere popestrila še sneg in pa močna burja, ki nas je premetavala levo in desno. Ker sem želel preživeti, sem se boril do ciljne črte. Po približno petdesetih kilometrih so me začele pestiti želodčne težave. Mraz mi je povzročil tudi nekaj krčev. Kasneje sem le prišel k sebi, tako da sem zadnjih 110 km odtekel brez težav. Traso sem pretekel v času 23:25:25 in s tem zboljšal lanski rezultat za dobrih 23 minut. Vsega skupaj ne bi bilo mogoče brez podpore mojih domačih in podporne ekipe Mirana Škrtiča.«
Denis Sitar: Tik pred ciljem poškodba
»Kot vsako leto trasa največjega traila v tem delu Evrope postreže s tehnično zelo zahtevnim terenom, dodat-
no pa je letos tekmo začinilo še slabo vreme z močno burjo in sneženjem. Predvsem teren Učke, preko katerega poteka nočni del trase, je bil zaradi spolzkega terena za tek izjemo zahteven. Sama oskrba na trasi je na račun okrepčevalnih postaj in domačih organizator-
* ¿S^rn \ i
< /iM ■ * §
Denisa Sitarja je malo pred ciljem ustavila poškodba.
jev izjemna. Istrijani ob trasi so tekmo nekako že vzeli kot njihov vsakoletni praznik, saj je tudi s turističnega vidika precej zanimiva. Ker so priprave v zadnjih mesecih potekale v podobnih razmerah, kakšnih težav na sami trasi nisem imel, se mi je pa po pretečenih 162 km in 25 urah zaradi trenutka nepozornosti zgodila poškodba v preponskem delu in sem bil primoran osem kilometrov pred ciljem tekmo zaključiti. Kljub malce grenkem priokusu se vračam na start v Labin tudi prihodnje leto.«
Tadej Trobevšek s svojimi največjimi podporniki, ženo Mojco in sinovoma / foto: osebni arhiv
Hausmart! («S
vfiHuHJKA «Kik HUTJL. ifr+CiLJi. P40TfVLOtUU iN	V»±TA
Profili Veka Ineo 76
Vèifka fxbira! Več na mVwMaüs
martel ^
1
Izkoristite
brezplačno
izmero!
izberite kvaliteto po akcijskih cenah!
Hausmart d.o.o., Škofja Loka
Sveti Duh 139,4220 Škofja Loka, Tel.: 04 231 59 95, Gsm: 030 390 942, E: ¡nfo@hausmart.si PE Nova Gorica, Razstavni salon
Cesta 25. Junija 2C, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 994 15 86, Gsm: 030 645 300, E: novagorica@hausmart.si

Zanimivo je poglavje o ekološki pridelavi, v katerem so predstavljeni najsodobnejša znanja in tehnike, kot je npr. vse bolj priljubljena pridelava izven tal.
176 strani, 170 x 235 mm, mehka vezava
Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Avtorica natančno predstavi, kako gojiti jagode, maline, robide, kosmulje, brusnice, ribeze, aronijo in druge manj poznane jagodičaste vrste. V priročniku najdemo
uporabna navodila in nasvete za pripravo, sajenje in obiranje sadežev.
19
* Poštnina
Gorenjski Glas
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Zanimivosti
Našli ostanke stare mestne hiše
V kamniškem muzeju so pred dnevi gostili zanimivo predavanje mladega arheologa Gregorja Grudna iz Nevelj, ki je predstavil arheološke najdbe z Glavnega trga in dela Maistrove, izkopane med prenovo trga lansko poletje. Najdbe skupaj tehtajo skoraj tono, najbolj zanimivi pa so ostanki lesene stavbe iz trinajstega stoletja.
Jasna Paladin
Kamnik - Lansko poletje, ko je promet po središču mesta ohromila prenova komunalne infrastrukture na Glavnem trgu in Maistrovi ulici, so imeli polne roke dela tudi arheologi. Del ekipe izbranih izvajalcev je bil tudi univerzitetni diplomirani arheolog Gregor Gruden, sicer zaposlen v podjetju Avgusta. Da je lahko odkrival davno zgodovino pod našimi tlemi skorajda pred domačim pragom, je bilo zanj še toliko večje veselje, najdbe pa je na muzejskem večeru na gradu Zaprice delil s številnimi občani.
Današnji Glavni trg v preteklosti ni bil v mestu
Arheologi so izkopavanja na Glavnem trgu izvedli vse do geološke podlage, kar je ponekod naneslo tudi tri metre globoko. Že leta 2017 (v prvi fazi prenove komunalnih vodov v središču mesta) so arheologi na tem delu odkrili temelje starejših stavb, lani pa odkrili še preostanek tlorisa stavb, ki so bile na tem mestu že mnogo pred tem, ko je ta del mesta postal trg. »Na podlagi zgodovinskih virov smo ugotovili, da so temelji ostanki nekdanje mestne hiše oz. rotovža ter palače grofov Turjaških - pozneje Lambergove hiše. Mestna hiša, ki nam je znana predvsem po votivni sliki iz cerkvice v Zakalu, naslikani leta 1779, je bila najverjetneje uničena leta 1805 v požaru, ko so jo tudi porušili in na tem mestu uredili trg. Našli smo tudi ostanke nekdanjega Kamniškega doma, ki je bil porušen po drugi svetovni vojni,« je med drugim ob slikovnem gradivu povedal Gregor Gruden. Poleg temeljev stavb so izkopali tudi ostanke starega zbiralnika za vodo, ki je bil globok zgolj dva metra (zato arheologi sklepajo, da ni šlo za vodnjak) in je imel leseno dno. Zaradi vlage so se deske ohranile vse do današnjih dni, zato jih bodo poslali na nadaljnje analize glede starosti.
A arheologi so kopali še globlje in pod ostanki teh omenjenih kamnitih stavb odkrili ostanke še mnogo starejših - še lesenih objektov, kar je po besedah Grudna tisto, kar jih je najbolj navdušilo. Ti leseni objekti segajo v 13. in 14. stoletje, torej v čas prvih
Temelji mestne hiše, odkriti na Glavnem trgu / foto: barbara e
pisnih omemb našega mesta. Središče Kamnika je bilo do 15. stoletja na današnjem Trgu svobode oz. tik pod Malim gradom, zatorej ti leseni objekti takrat še niso bili del mesta.
Med predmeti tudi rimska novca
Poleg temeljev so našli tudi več predmetov. Med njimi
dvanajst novcev, pri čemer jih večina sega v obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa, našli pa so tudi dva mnogo starejša še iz rimskih časov. Kot je povedal Gregor Gruden, so jih izkopali v peščeni plasti, ki je bila namenjena nasutju tal v hiši in so jo izkopali v reki Kamniški Bistrici. Našli so tudi nekaj orožja (tri kamnite krogle iz katapulta,
Vodni zbiralnik na današnjem Glavnem trgu
Foto: Gregor Gruden
Puščične konice za samostrel in svinčena krogla za
malokalibrski top / Foto: Gregor Gruden
puščične konice za samostrel in svinčeno kroglo za malokalibrski top iz 15. stoletja) ter več predmetov iz vsakdanje rabe - okrašen krožnik iz kositra, zlat prstan z zelenim kamenčkom, železen ključ, koščeno ši-vanko, več lojenk, dve keramični figurici, keramično pipo ter predvsem veliko črepinj kuhinjske posode. Vseh arheoloških ostankov se je nabralo za več deset gajbic, skupno tehtajo skoraj tono, na veselje Kamni-čanov pa bodo po konserva-ciji v trajno last prepeljani v Medobčinski muzej Kamnik na Zaprice.
Ostankov mestnega obzidja niso našli
Veliko so si arheologi obetali tudi od izkopavanj na delu Maistrove ulice. Domnevali so namreč, da bi v bližini hotela lahko našli ostanke mestnega obzidja in mestnih vrat, a, kot pravijo, tega med izkopavanji niso prepoznali. Gruden je poudaril, da je bila Maistrova ulica po arheološki plati v preteklosti že močno poškodovana, saj so jo uničili že sredi 18. stoletja, ko so izkopali prvo kanalizacijo, pa tudi med drugo svetovno vojno, ko so kanalizacijo položili Nemci. Ker ostankov mestnega obzidja niso našli, arheologi domnevajo, da se je nahajalo nekoliko bolj vzhodno v smeri prosti mostu, a bodo morali na odkritje počakati na naslednja arheološka izkopavanja.
MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI CVET
VABI NOVE ČLANE IN PROSTOVOLJCE VODITELJE SKUPIN, da se nam pridružijo v prijateljskih skupinah, kjer za starejše ljudi ustvarjamo varno okolje v bližini njihovega doma z namenom medsebojne podpore, razumevanja, ohranjanja dobrega počutja in izmenjave koristnih informacij in izkušenj.
V okviru društva MDJC deluje 25 skupin v 6 občinah: Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica.
Kontakt: Organizatorka lokalne mreže: Maksimiljana Mali 041/339 314 drustvo@jesenskicvet.si
Medgeneracijsko društvo
JESENSKI CVET
Včasih je treniral tenis
Kamnik - Potem ko je The Biggest Loser Slovenija zapustil Andraž, je ekipa rdečih dobila novega člana. Takrat je bil to 30-letni Gregor Horvat iz Kamnika. V šov je šel s ciljem, da telo spravi v kondicijo, ponovno osvoji prehranjevalne navade, izboljša zdravje, da postane bolj samozavesten glede svoje podobe. Zanimivo je, da je kar 16 let treniral tenis. Nekaj časa je delal v Londonu kot informacijski tehnolog, ko pa mu je zbolela mama, se je vrnil v Slovenijo. Trenutno dela kot električar, v prihodnosti pa si želi prehoditi romarsko pot El Camino. Ko je prišel v šov, je tehtal dobrih 120 kilogramov, po treh tednih in pol pa odšel lažji za kar 16 kilogramov. Sedaj pridno nadaljuje, trenira in pravi, da je izjemno motiviran - ujel je ritem, obdal se je s pravimi ljudmi, pa tudi na Natašo in Jana, trenerja iz šova, se lahko vedno obrne z vprašanjem, če ga kaj zanima. Približuje pa se tudi konec tokratne sezone šova The Biggest Loser Slovenija, tako da bomo kmalu dobili velikega zmagovalca. Gregor se bolj nagiba v smer, da bo kljub enakim možnostim zmagal fant, 10. maj pa bo dan, ko bodo v finalu na stopničke stopili Cristian Baranašič, Gaja Rozman kot edina ženska in gorenjska predstavnica ter Ferid Talundžic. A. B.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
2	i	e	1		e			S
		a	e	5				2
5					i		g	1
e	S	e				a		
				2				
		g				1	5	e
S	a		i					g
l				e	2	S		
e			5		g	i	1	
TEŽJI
SUDOKU
i		e		2				
	a				5		S	
				5	i			2
	g	2						
S		e				a		1
						S	S	
1			s	i				
	a		i				5	
				1		a		
Navodiloza reševanje: v kvadrate 5išite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Rešitev
102
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Prireditve
Prireditve v maju
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka.
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v maju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK IN BODIFIT
Petek, 24. maja, ob 18. uri Bodifitov tek na Stari grad
Trasa teka za odrasle je dolga 3800 metrov, za osnovnošolce pa 1000 metrov. Start je za zdravstvenim domom, cilj pa na Starem gradu. Cena prijave do 19. maja znaša 10 evrov, kasneje pa 15 evrov. Več na spletni strani organizatorjev.
DOM KULTURE KAMNIK
Petek, 10. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Rudolfi - 25 let spominov
Prireditev ob 25-letnici Gledališke skupine GSŠRM Rudolfi
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Nedelja, 12. maja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Rudolfi - 25 let spominov
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Torek, 14. maja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK MePZ Cantemus: Dobrodelni koncert za Saro
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Sreda, 15. maja, ob 20. uri, Galerija DKK Foto klub Kamnik: Nova razstava 2019
Vstop prost!
Četrtek, 16. maja, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Desetnica
Plesno-glasbena predstava ob 10-letnici Otroške folklorne skupine Verine zvezdice
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Sobota, 18. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Ritual: Sneguljčica in sedem grehov
Plesna predstava, cena vstopnice: 10 evrov/15 evrov na dan dogodka
Ponedeljek, 20. maja, ob 18.30, Klub Kino dom A me slišiš? - Visoko zveneči les med trsjem
Nastop učencev kljunaste flavte in oboe iz Glasbene šole Kamnik Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic
Torek, 21. maja, ob 19.30, Velika dvorana DKK SiTi Teater: Tak si
Komedija, abonma Kam'na'smeh Cena vstopnice: 15 evrov / 12 evrov
Sreda, 22. maja, ob 20. uri, Klub Kino dom Predavanje z dobrodelno noto
Predavanje Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik
Četrtek 23. maja, ob 17. uri, Velika dvorana DKK Kamniški forum
Srečanje gospodarstvenikov in podjetnikov
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Sreda, 8. maja, ob 18. uri, samostan Mekinje Pomen samostana klaris Mekinje pri krepitvi ženske emancipacije v srednjem in novem veku
Predavanje o zgodovini samostana Mekinje
Torek, 14. maja, od 10. do 14. ure, samostan Mekinje Delavnica projekta PlurAlp
Sreda, 15. maja, od 17. do 20. ure, samostan Mekinje Kulinarična delavnica Prigrizki iz kvašenega testa
Obvezne prijave na info@samostanmekinje.si do zapolnitve mest, prispevek za udeležbo 5 evrov.
Torek, 21. maja, ob 18. uri, samostan Mekinje Coaching delavnica Zadovoljni v poklicu
Obvezne prijave na info@samostanmekinje.si, prijavnina 10 evrov, delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav.
Četrtek, 23. maja, ob 18. uri, samostan Mekinje Moški lahko jokajo in ženske lahko imajo dolg jezik
Predavanje, udeležba je brezplačna.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 7. maja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Transgrancanaria 2019 ali "ultrabluz" po kamniško
Predavanje Miha Lindiča in Matjaža Šerkezija
Torek, 14. maja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predavanje Zdrava prehrana
Predavanje organiziramo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Kamnik v okviru evropskega projekta Krepitev zdravja za vse.
Torek, 21. maja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predavanje Dejavniki tveganja - z meritvami
Na delavnici boste prejeli ključne informacije o dejavnikih tveganja in pomenu vzdrževanja ciljnih vrednosti za izboljšanje svojega počutja.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 15. maja, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Naši mejniki
Odprtje razstave o bojih za severno mejo in Maistrovih borcih iz kam-niško-domžalskega območja avtoric Alenke Juvan in dr. Vlaste Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor
Sobota, 18. maja, od 10. do 18. ure, vse enote
Medobčinskega muzeja Kamnik Mednarodni muzejski dan
Ob mednarodnem muzejskem dnevu je vstop v enote muzeja prost.
Sobota, 18. maja, ob 18. uri, grad Zaprice Večer brazilskih duetov
Ajda Stina Turek - vokal, Gerson Eguiguren - vokal, viola, Marko Čepak Maki - kitara, Vid Ušeničnik - percussion

n 8 mi
SNOVIK
KAJ: Voden pohod po 3,2 km dolgi Bosonogi poti
KDAJ: Sobota, 11. maja 2019
KJE: Začetek ob 10.00 v šotoru pri Termah Snovik
Obvezna je predhodna prijava na info@turisticna-zveza.si do ponedeljka, 6. 5. 2019. Kotizacija znaša 15 €/osebo (dobrodošlica, popoldansko kulinarično razvajanje ter vodenje po Bosonogi poti). Plačilo kotizacije bo mogoče le v gotovini na dan prireditve.
Bosonoga pot je bila proglašena za
najboljšo tematsko pot 2018.
INFORMACIJE IN NAKUP: Terme Snovik - Kamnik d.o.o. I T: 01 83 44 100 I E: info@terme-snovik.si I I: www.terme-snovik.si
Sreda, 22. maja, ob 19. uri, grad Zaprice Neverjetne gore
Predstavitev skupnega projekta muzejev na Gorenjskem bo predstavila Janja Železnikar, muzejsko-planinsko transverzalo pa Jelena Justin iz Gorenjskega muzeja Kranj. Sledilo bo predavanje Franceta Malešiča: Velika planina - alpski biser.
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Ponedeljek, 6. maja, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice: izlet s kolesi po Istri
Za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
Četrtek, 9. maja, ob 17. uri, Makadam - Dnevna soba Ustvarjalnice v Dnevni sobi
Kreativno druženje za otroke in mladino. Udeležba je brezplačna.
Četrtek, 9. maja, in sobota, 11. maja, ob 20. uri, MC
Kotlovnica
Katzen Kabaret
Brezplačne vstopnice bodo na voljo tri dni pred dogodkom v MC Kotlovnica med 17. uro in 20.30.
Nedelja, 12. maja, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice: izlet v Škocjanske jame
Za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
Četrtek, 16. maja, ob 17. uri, Makadam - Dnevna soba Ustvarjalnice v Dnevni sobi
Kreativno druženje za otroke in mladino. Udeležba je brezplačna.
Petek, 17. maja, ob 19.30, MC Kotlovnica Kickoff Variete #3
Predstavlja se kamniška ustvarjalna mladina. Vstop prost.
Nedelja, 19. maja, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice: izlet na Kamnitega lovca
Za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
Četrtek, 23. maja, ob 17. uri, Makadam - Dnevna soba Ustvarjalnice v Dnevni sobi
Kreativno druženje za otroke in mladino. Udeležba je brezplačna.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 11. maja, od 11. do 12. ure, otroško igrišče Lovilci sanj
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 12. maja, od 11. do 12. ure, otroško igrišče Vodne slike, slikanje s prsti
Delavnica je primerna za vse starosti. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 18. maja, od 10. do 11. ure, otroško igrišče Izdelovanje priponke
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 18. maja, od 12. do 14. ure, otroško igrišče Ustvarjalna delavnica s štampiljkami
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 19. maja, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod
Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 19. maja, od 10. do 12. ure, čebelnjak v parku Prikaz čebelnjaka in degustacija medu
Plača se vstopnina v park. Predstavitev je brezplačna.
Nedelja, 19. maja, od 10. do 12. ure, čebelnjak v parku Izdelava panjskih končnic
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Petek, 24. maja, od 16. do 17. ure, vhod v park Evropski dan parkov
Evropski dan parkov bomo obeležili z brezplačnim strokovnim vodstvom po parku. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava na prire-ditve@arboretum.si.
Kamnicanfcß petek, 3. maja 2019
7
Zahvale
DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA - ATELJE NAROBE SVET
Torek, 7. in 14. maja, ter četrtek, 9. in 16. maja, od 18. do 20. ure, Atelje Narobe svet Z glino je fino
Na dveh zaporednih srečanjih bomo izdelali posebne glinene zalival-ke - za vrt, dom, balkon. Delavnica je namenjena odraslim. Cena za obe srečanji skupaj je 30 evrov. Rezervacije 041 540 342 ali mojca. zalik@gmail.com
SLOVENIA ECO RESORT
Sobota, 11. maja, od 10. do 23. ure, Slovenia Eco Resort
Godič Golaž Open 2019
Prijavite se lahko na: info@sloveniaecoresort.com
ZDRAVILNI GAJ TUNJICE
Ponedeljek, 13. maja, od 14. do 18. ure, Center za krepitev zdravja Kamnik Zdravje za vse
Potrebne so predhodne prijave.
TERME SNOVIK
Sobota, 4. maja, od 9.30 do 22.00, Terme Snovik Zdrava zabava
Delavnice za otroke in odrasle: vodena telovadba, ustvarjalne delavnice, voden pohod, kulinarična delavnica, gozdna kopel, snopki, čemaž, rajanje s Palčkom Snovičkom in še marsikaj.
Sobota, 11. maja, od 10. do 15. ure, Terme Snovik Klepet na Naj tematski poti leta 2018
Vabljeni na voden pohod po 3,2 km dolgi bosonogi poti, ki je bila lansko leto na Dnevih slovenskega turizma razglašena za najboljšo tematsko pot leta 2018.
ZDRAVSTVENI DOM KAMNIK
Petek, 17. maja, ob 9. uri, samostan Mekinje Kulinarični dogodek Moj zajtrk
Različnosti v kuhinji slovenskega in ameriškega naroda pri pripravi zajtrka
PSPD LIRA
Petek, 24. maja, ob 20. uri, samostan Mekinje Grajski večer s PSPD Lira
DRUŠTVO SV. JAKOBA
Petek, 17. maja, ob 19.30, Dvorana Frančiškanskega samostana
Miha Hribovšek: Camino z besedo in sliko PGD ŠMARTNO V TUHINJU
Sobota, 11. maja, ob 20. uri, športno igrišče v Šmartnem
Gasilska veselica z Dejanom Vunjakom
Pravilna izbira lokacije, priprava zemljišča in sadik sta poleg gnojenja, rezi, namakanja in varstva ključni za dober pridelek. Znanje, strnjeno na enem mestu, je uporabno tako za tržne pridelovalce kot tudi za ljubiteljske lastnike le nekaj dreves ali grmov.
Značilne lastnosti lupinarjev ob njihovem pravočasnem pobiranju, sušenju in skladiščenju.
256 strani, 170 x 235 mm, brošura
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
21
* Poštnin»
Gorenjski Glas
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
ZAHVALA
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
ker vedno v tvojem srcu je.
V 79. letu se je za vedno poslovila dobra žena, mami, mama, prababica, tašča in teta
Marija Novak
roj. Kramar, iz Zg. Tuhinja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani. Sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, gospodu župniku in vsem ostalim, ki ste pomagali ali darovali ob njenem slovesu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel. Bolezen iz tebe vso moč je izpila.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Janez Petrič
(1958-2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Hvala LD Motnik - Špitalič, GRS Kamnik, PP Kamnik, Čebelarskemu društvu Kamnik, društvu Sever, društvu Maksa Perca, Avto moto društvu Kamnik in zdravstvenemu osebju. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
Nekaj dni po svojem 94. rojstnem dnevu je tiho zaspal naš dragi ata
Alojzij Bec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem, znancem ter članom Zveze borcev in Društva izgnancev za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi dr. Šečer Dolenc in sestri Jani za dolgoletno zdravstveno oskrbo ter skrbnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik za pomoč in nego v zadnjih tednih njegovega življenja. Zahvaljujemo se Tomažu Plahutniku za čutno odigrano glasbo na citre, pevcem kvarteta Grm za lepo odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi KPK. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili ob njegovem slovesu in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
www.pogrebnik.si
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47
ZAHVALA
Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš, zdaj nič več te ne boli, a dom je mrzel in prazen, odkar te več med nami ni.
V 73. letu nas je zapustila naša draga mami, žena, tašča, babi in prababica
Jožica Sivec
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sorodnikom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in hvala vsem vam, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni Marec 2019
ZAHVALA
Življenja krog... Za letom leto se vrsti, lepota, blišč, trpljenje, jok. Življenja nerazumni krog občutiš, vidiš - in te ni. (Elka Podbevšek)
V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, žena, babica in prababica
Jožefa Zupančič
roj. Sušnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala UKC Ljubljana. Hvala Marinki Mošnik za ganljive besede slovesa, hvala pevcem za sočutno petje ter praporščakom ZB Lukovica in Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni April 2019
ZAHVALA
Če bi solza mrtve obudila, ne bi tebe, draga mama, črna zemlja krila.
V 94. letu se je od nas poslovila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
Frančiška Žagar
Žagarjeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, dar za cerkev in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni sestri Cvetki za nego v njenih zadnjih trenutkih. Hvala patru Franciju Seničarju za lepo opravljen obred, g. župniku Antonu Prijatelju za obiske na domu, pevcem s Šentur-ške Gore, nosačem, Slavki in Mirjam Slevec za vso pomoč in prebrane besede.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat HVALA in našo MAMO ohranite v lepem spominu.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi
104
petek, 24. maja 2019 Kamničanj^
Kamničan
Prišla je pomlad
Kamnik - V deželi nakupov Qlandia so aprila organizirali različne dogodke, ki so obiskovalce razvajali v duhu kulina-rike, mode, podarjali so nagrade, zabavali najmlajše. Modno pozno popoldne ste tako lahko preživeli v družbi znane modne dame, ki ima tudi v spletnem okolju močan vpliv na tem področju, Tjaše Kokalj Jerala. Obiskovalci so se z modnimi zapovedmi kolekcij omenjene dežele nakupov za pomlad in poletje 2019 spoznali še na malce drugačen, dinamičen način. Kot manekeni in manekenke so se predstavili plesalci in plesalke plesne šole Libero, modno druženje pa je spretno povezovala in dopolnjevala ravno tako modna navdušenka, Ula Furlan. A. B.
Tjaša Kokalj Jerala in Ula Furlan
Vlak z vražjimi Dunking Devilsi
Nedavno se je muzejski vlak s posebnim vagonom, kjer so akrobati skupine Dunking Devils izvajali svoje vragolije, ustavil tudi v Kamniku. Z »vražjo vožnjo« so fantje napovedali prihajajoči spektakel.
Alenka Brun
Kamnik - Dunking Devilsi so se odločili, da 90-minu-tni spektakel Dunking Devils LIVE, ki ga bo ljubljanska Hala Tivoli gostila 17. in 18. maja, predstavijo ljudem in medijem na malce drugačen način. Odločili so se za posebno vožnjo z muzejskim vlakom in parno lepotico, kjer pa ni manjkalo postankov in mini akrobatskih šovov ter posledično seveda adrenalina.
Pot so začeli na železniški postaji v Novem mestu, nadaljevali do Trebnjega, v Višnjo Goro, Grosuplje. Na ljubljanski železniški postaji je živahen šov pospremila še tiskovna konferenca. Vlak je vožnjo nadaljeval do Črnuč, Domžal in osrednje železniške postaja v Kamniku, kjer se je v večernih urah adrenalinska zgodba zaključila. Tu se je zbralo precej ljudi, predvsem mladih. Vsi so bili v pričakovanju obljubljenih akrobacij znamenitih Dun-
Akrobatske vragolije, ob katerih je gledalcem zastajal dih ...
king Devilsov. Šov se je zgodil na posebnem odprtem, ploščatem vagonu. Dunking Devilsi so navdušili s premeti, skoki, zabijanjem žoge in tudi s pridihom akrobacij »pričakuj nepričakovano«, ki so pri gledalcih ob progi povzročile zadrževanje diha, potem
pa vzklike navdušenja in ploskanje. Po končanem šovu so se fantje podali med ljudi, se fotografirali z oboževalci in nasmejano še zadnjič povabili na praznovanje svoje desete obletnice. V cirkuško-akrobatskem spektaklu poleg energičnih Dunking Devilsov maja v
Hali Tivoli lahko pričakujemo še skupine Artifex, Flipping Art, LED motion, duo Kamikazete in zadnjo zmagovalko oddaje Slovenija ima talent Tjašo Dobravec. Obljubljajo pa tudi tuje nastopajoče. Pričakujete lahko, da vam bodo točke, ki jih boste videli, vzele sapo.
Povprečna poraba goriva 7,3 - 4,9 1/100 km, povprečne emisije CO2 166 - 129 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG / EURO 6 BG / EURO 6 W. Emisije NOx: 0,0665 - 0,0358 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00027 -0,00002 g/km. Število delcev: 2,24 x 1011 - 0,01 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov. www.avtocerar.si
Nikoli ni prepozno za velike spremembe.
Novi
SEAT Tarraco.
Zakaj ne zdaj?
To je novi veliki SUV za velika doživetja. Odkrijte več z digitalnim kombiniranim instrumentom. Širite okvirje svojega življenja z do 7 sedeži. Prevozite razdalje z 20" aluminijastimi platišči.	J
Edina meja je vaša domišljija.	■
SEHT
Avto Cerar d.o.o.
Perovo 23, 1241 Kamnik, T.: 01 839 50 40, info@avtocerar.s
Kamniški starodobniki navdušili
Širši mednarodni javnosti so bila v okviru Sejma lova in ribolova v Gornji Radgoni predstavljena tudi štiri starodobna vozila Društva starodobnih vozil Kamnik, ki so s svojo dovršenostjo, lepoto in predvsem izjemnim občutkom lastnikov za restavriranje predstavila dejavnost in smisel ohranjanja tehnične dediščine, ki jo podpira tudi Občina Kamnik.
Dora Mezek Kukec
Gornja Radgona - V okviru 11. mednarodnega sejma Lova in ribolova v Gornji Radgoni od 12. do 14. aprila je v organizaciji Zveze starodobnih vozil Slovenije (Zveza SVS) potekala 5. mednarodna razstava starodobnih vozil pod nazivom Avto moto klasika. Na razstavi se je predstavilo 24 društev iz Slovenije in sosednjih držav v dveh razstavnih halah in na zunanjem razstavnem prostoru sejmišča. Društva v okviru Zveze SVS so razstavila svoja vozila in predstavljala napore, da bi ohranili našo tehnično dediščino na področju avtomobilov, motorjev, koles in kmetijske tehnike.
Društvo starodobnih vozil Kamnik so zastopala izjemna vozila: replika Ford T letnik 1919 Marka Kvedra, Dodge Roadster letnik 1924 Draga Kukoviča, Donnet Ze-del C16 letnik 1926 Lojzeta Lenčka in Buick letnik 1927 Saše Benedika. Posebnost tokratne razstave je bila replika vozila Ford T. Gre za unikatno vozilo, ki ga je la-
Društva starodobnih vozil so navdušila na sejmu v Gornji
Radgoni. / Foto: Janez Kukec Mezek
stnik v celoti izdelal po originalnih načrtih z izjemnim občutkom za obdelavo, saj je v večini izdelano iz lesa. Razstavljena vozila so bila deležna občudovanja in zanimanja obiskovalcev ter ostalih razstavljavcev, društvu pa sta bili podeljeni priznanji s strani Pomurskega sejma in Zveze SVS. Najlepše pa je doživetje in občutke ob ogledu razstavljenih vozil povzela direktorica Pomurskega sejma, ki je izjavila, da se ob pogledu na vozila kamniškega
društva počuti, kot bi bila na prizorišču svetovne razstave avtomobilov v Ženevi. Na svojem razstavnem prostoru je društvo v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Kamnik, ki je prispeval informativno gradivo o Kamniku in njegovi okolici, promoviralo tudi lepote naše občine in možnosti obiska. Tudi ta predstavitev je naletela na veliko zanimanje in jo bo treba ohraniti pri naslednjih predstavljanjih vozil kamniškega društva na različnih prireditvah.