Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem dela stane 10 Din. — Naročnino Slane M Din /a celo leto, r.n inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserote in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 2« 02. 1'ošlninu plačana v gotovini LJUBLJANA, 14. NOVEMBRA 1934 LETO 47 — Stev. 46 O j^f*© Vmzne naloge Katoliške akeile V začetku letošnje«-« leta (1934) je bil naslovil sv. Oče Pij XI posebno pismo na kardinala patriarha v Lisaboni, kjer priporoča med drugim posebno sledeče naloge: >,Nobcno delo, ki je možno in koristno krščanskemu življenju se ne sme izključiti iz programa Katoliške akcije. Toda poleg vsega, so nekatero naloge posebno nujne, ono namreč, ki odgovarjajo bolj širokim in bolj občutnim potrebam. Med temi je danes pomoč delavskim slojem, ne snmo duhovna pomoč — ki mora biti vedno prva — ampak tudi mnterijalna pomoč. Pomagati jim moremo materijalno po onih ustanovah, ki jim jo poseben namen, da ustvarjajo načela so-cialne pravičnosti in evangeljske ljubezni. Dn sc množice ljudstva dajo tako zlahka zvoditi spretnim in zlobnim prevratnikoin, tega je pogosto kriva nevednost v verskih rečeh. Zato pa je med važnimi nalogami Katoliške akcije, da se nje člani zbirajo okrog svojih dušnih pastirjev in jin« pomagajo poučevati v temeljnih resnicah otroke, «rcladlnn in odrasle, Katehetskemu apostolstvu je odprto najširše polje za udej-stvovanje. Druga stvar, ki se mora zanjo Katoliška akcija zavzeti s posebno skrbjo, pa so dobro knjige, listi, zlasti dnevniki. Za dobre se štejejo oni listi, ki ne samo ne nasprotujejo naukom sv. vere in načelom krščanske morale, ampak so tudi glasniki teh naukov in teh načel. Vsakdanja izkušnja priča, koliko vzgojno moč imajo dobri listi; priča pa nam to tudi neizmerno zlo, ki ga slabi listi sejejo, zlasti med mladino. Zato pa je nujno potrebno, da se slabim listom ustavljamo z dobrimi. Katoliška akcija naj skuša doseči, da se bodo v krščanske družine odprla vrata listu, ki je veren glasnik naukov sv. Cerkve. Dobro urejevali list in tak, ki naj bi izrinil močne nasprotne liste, pa zahteva v sedanjem času velikih sredstev. Zato moramo za dober list delati z združenimi močmi. Združijo naj se plemenite sile vseh vernikov za prospeh obče koristi; če je treba naj obči koristi žrtvujejo posamezne in krajevne interese; žrtvujejo naj vse, kar zahteva tako v»i«*# stvar, kot ie doBer kftteBMr dnevnik. (Bogoslovni vestnik 1934.) Naš gospodarski pmgfmm Ves svet je velika zaokrožena gospodarska celota, kjer dobi, ali bi vsaj lahko do-iiilo človeštvo vso gospodarske dobrine, ki jih potrebuje. Manjše gospodarske eelote so navadno tudi države. Toda že tu vidimo, da imajo lo malokatere države vsaj vse Klavne stvari, ki jih njih prebivalstvo potrebuje. Nekaterih stvari pridelujejo in pridobivajo več, drugih pa zopet manj, nego jih potrebujejo. Navezano so zato na to, da s sosednjimi in drugimi državami blago izmenjujejo: tisto, ki ga imajo sami odveč izvažajo in zamenjujejo za tisto, ki. ga imajo premalo in ga morajo torej uvažati. To jo mednarodna trgovina. Vsa mednarodna trgovina ne vrši po nekem načrtu. Vsaka država gleda, da sta si izvoz in uvoz v ravnotežju, a po možnosti, (ln država čim več izvozi in čim manj uvozi, kajti s tem sc množi narodno bogastvo. Zlasti zadnja leta gledajo vse države na to, da ne uvažajo po nepotrebnem in da otežijo uvoz blaga, ki se prideluje ali izdeluje doma, oziroma bi se lahko pridelovalo i« izdelovalo. Zato pospešujejo doma vse svoje naravne gospodarske moči, to se pravi: skušajo podpreti pridelovanje in izdelovanje Potrebščin, za katere je danih le količkaj Pogojev, da jim teh ni treba po nepotrebnem uvažati. Istočasno pa tudi pospešujejo pri- delovanje in iadelovanje takih stvari, za katere »o dani ia prav posebno ugodni gospodarski pogoji. Ce se izdala in pridela teh stvari preveč, pospešuje potem njih izvoz v one države kjer jih manjka. Smorreno urejevanje vseh teh stvari imenujemo gospodarska politika. Kakor je torej vsaka država neke vrste gospodarska celota, tako Imamo pa tudi v državah samih pogosto pokrajine, ki so zopet nekake gospodarske celote same zase, ker se od drugih razlikujejo po zemljepisni legi, po značaju površine, po podnebju itd. Vzemimo n. pr. Dalmacijo, ki je ozek, kraški pa« zemlje, ležeč ob morju in z milim nadmorskih podnebjem. Za poljedelstvo je lo malo plodne zemlje. Ker travnikov ni, ne moro biti živinoreja, kar pa zraste po ka-menitih bregovih, je pa najprimernejše za rejo ovae. Zaradi ugodnega podnebja kaže po plodni zemlji najbolj gojiti vinsko trto ter oljke in fige. Jako važen činitelj je tam doli ribištvo. Končno je ntorjo tu'li nnjugod nejša vozna cesta za promet z drugimi državami. Slienega značaja nima nobena druga pokrajina naše države, zato jo Dalmacija, oziroma vse Primorje nedvomno lepa gospodarska eeloia zase. Ali Vojvodina z velikim delom Hrvaško! Nepregledne ravnine z jako plodno zemljo. Kakor nalašč za velike njive, na katerih dobro uspevajo vse vrste žita. Ni pa tu ne gozdov in ne rud, zato je to ozemlje izrazita poljedelska pokrajina in tudi z njo se v tem pogledu ne more primerjati prav nobaua druga pokrajina naše države. Kdo na svetu bi mogel najti n. pr. med Dalmaeijo in Vojvodino le najmanjšo »ličnost. Taka gospodarska enota jo tudi Slovenija. Hribovita, malo ima večjih ravnin, ležeča že prav v Srednji Evropi s katero ima tndi dovolj prometnih zvez, ima dovolj premoga in vodnih sil, ki sta najvažnejši pogonski sili modernega gospodarstva, pve-obljudena s kulturno visoko stoječim prebivalstvom enega jezika, vere in zgodovine. Torej zopet zaokrožena celota. In kako izgleda ta v zgolj gospodar-,k'.'in pogledu? Velika poljedelska posestva po vojvodinskem vzorcu so pri nas nemogoča, zato je tista malenkost ravnih tal razdrobljena v nešteto majhnih njivic in posestvec, na katerih skuša pridelati kmetič vsakega nekoliko, kar rabi pač za dom. Velika vet i >a gorate in hribovite površine je pa pokrita z gozdovi, pašniki, travniki, sadovnjaki iu doloma tudi z vinsko trto. Poljedelstvo je torej preneznatno, da bi moglo preživljati vse prebivalstvo, niti vseh kmetov 110! Pač pa vrže, oziroma bi nam lahko vrgla živinoreja ter gozdarstvo, lepe dohodke. Toda tudi to bi še ne zadostovalo, zato je navezan naš narod prav zelo se na obrt in nn industrijo. Tudi v gospodarskem pogledu je Slovenija zaokrožena gospodarska enota, kjer se vse gospodarske panoge tesno prepletajo, prehajajo ena v drugo in se dopolnjujejo. Kmet ie navezan na industrijo, kateri daj« tiste svoje hčere in sinove, ki jih ne more zaposliti in preživeti na svojem majhnem posostvecu, a delavstvu prodaja tiste pridelke, ki jih ima za prodaj. Industrij^ je prav življenjsko navezana na to našo zemljo, kajti iz nje črpa svoje najvažnejše življenjske moči: inteligentno delavstvo, les, pogonsko silo itd. Tu ima precej kupcev in dobre prometne zveze na vse strani. Slično je z obrtnikom. Naše gospodarstvo je torej zaokrožena enota, kjer je ena panoga odvisna od druge, kjer koristi uspevanje e e panoge tudi drugi. Obrt in industrija (trgovina seveda prav tako) imata v kmetu najštevilnejšega in najzanesljivejšega odjemalca, saj vemo, da bi na koncu vseh koncev iic v skrajni sili samo kmet še lahko živel biez vseh drugih stanov, a noben drugi stan ne brez kineta. Lahko trdimo, dn bi so niti ena panoga slovenskega gospodarstva ne mogla ločiti iz skupnega okvira. Če že ne bi popolnoma propadla, bi bila pn vsaj prav bistveno oškodovana. Vsak slovenski človek ima zato največji interes na čim lepšem uspevanju vseh do- ■ OOMOUOH«. dne 14. novembra "h*.«, RAZGLED PO SVETU ' Ohrmenm nts dan mim V m-deljo. dno 11. novembra ob 11 dopoldne naj bi si biti vsi ljudje priklicali v spomin svetovne rajne te številke žrtev: Ki milijonov ljudi je pai^o; li) milijonov ljudi je biio raujeaili; T milijonov ljudi je bilo pohabljenih; il milijonov sirot in milijonov vdov je ostalo po vojni. 1(1 milijonov ljudi pn je bilo pregnanih iz hi-.' in doma. Vsi stroški vojne so znašali grozno vsoto Mi bilijonov francoskih frankov. Ce bi hotela smrt imeli parado svojih irtev, |K)tem bi le korakale, bataljonsko urejene, »1 dni in 81 noči neprestano pred ujo. Ce pa bi si podali v vojni padli vojaki vseh narodov roke, bi Ivorili verigo, ki bi obsegala pol zemlje. Ali naj prihodnja vojna ustvari verigo mrtvecev, ki naj obseže vso zemljo? Dfotame mehišk-h framazonov AVSTRIJA h Razno. V Slovenjem Šuiihelu spravil Uit v župuišče. Pograbil je v*\J je našel: obleko, perilo, fotografski 2 ari z verižico in 60 šilingov gotovine ?' pred tedni je zginil župnikov pes, J ,. SkoSklolu je umrl Valentin Wurz«t mri Koblnr, v Vernbenru pa Klabakovn mati _ V Novi V tisi je preminula Krotnlkova mati — Kmetijska šola v Wolftd)ergii prihodjj, loto vsled nezadostnega števila ,„•,.,IW bo vee otvorjens. — Daviea se j* (»ojavil. s pričet koin mraza v celovških ;>, im-Ija>kib šolah. Križ v spomin rajnega kcucli-rjj Dnilfnssa sc blagoslovili 2. novembra t j v Žrelen. - V Reljakn .':<• tovorni ;i vt„ ,u niurti iNivozil +1-1. perico Marijo Kratiiit NEMČIJA . s To in »i»«. Opozicija v pr, :.>taul«vi£ »•ris vi je zuiugula in bo moral iii-zavili ;to| dr. M iii K' r odstopili, U rudniki, i, -o voiiii boj proti opoziciji, »o bili raz•••>••),] m> : jili dolžnosti Pri volitvah v nclulauji | iieiiiško-južno-vzbodtii Afriki jc prulinemiki i stranka znimialu z dvotretjinske večino. Po I t"li vulitvuli j,- verjetno, da si- U ta bi rit | nemška kolonija pridružila jnžno afriški i zvezi 'bivši hiiisk- H-publitii.l. S :.-i« 1*1 tiilo /.a vedno izkljiic-i,o. da hi t;i k :<-1 prišla tMid Neiučijo. FRANCIJA I s Nova vlada. Vlada u. Diinnicnroea jt | podala ostavko, ker ji večina purlaiiieu!« ri i izrazil« zaupanja z irlnsovanjem za | meniho ustave. Nova vlada, k: jo je M>t»-vil i-Ia ud i u. ima bolj levičarski značaj ia} poznavalci razmer prorokujejo kratkotrajni življenje. . .. poročilih iz Mehike je C-alles. ki je lejan-i-:i organizator najnovejše gonje proti ■saioli-!-.' iVrkvi in predvsem proti krščanski , /.goji •». ik. nedavno imel v (iuadalajnri go-,or. v kaierem je izjavil, da je treba še preklalo t■ < ico duhovnikov, ki se brnijo z »/goji- t ok. odstraniti. Cerkev iu njeni w«-vi-znil > Mirijo zadnjo postojanko lamserva-! -. i-."v. jo .ic treba zavzeli, šole je treba - 'i i vsakega veiskega vpliva. ! • i/.iava ni prav nič presenetila kaln > Mehiki in tudi ne katoličanov v i" i državah Callesovo mnenje o kr-1 i ._>oji je bilo ic davno znano /ailo i ko hujše presenečenje, ko se je iusiauik v Mehiki Daniels pridružil i i. Oauiels je namreč obiskal neko -olo. Ob tej priložnosti je izjavil, da i .....' :lles povsem ptav. ko je dejal da n. Iiu osvojiti otroka. S leni jc govoril v.-eli ameriških patriotov, posebno l;i sloje na odgovornih mestih. Po od-.islopu katoliškega liska sc skuša Daniels iik ia način liraniti. da trdi, da .jc samo splošno izjavil, češ, da ima bodočnost tisii. Ui iiua mladino na svoji strani. Katoliška revija Amerira- sc s to izjavo nc zadovoljuje in zahteva, nuj sc poslanik, ki bi se liil moral zavi-dali. kaj govori, takoj odpokliče. Jezuit Kcniiv jc nedavno prepotoval Me 11 i ko. da bi proučil novi šolski ustroj, ki -o ga uvedli revoluciiiarji. P;itcr navaja v svojem poročilu reči. ki jih v listih sploh ni mogoče nulisiiili. lievnlurionurji so uvedli povsem boljsi-v išlie učne načrte. V Mexico-C'i-l.vjn je zvedel, da vodijo šolske otroke v po-i nduiš:iiro kjer morajo prisostvovati porodit .Na Ia način jim ubijajo svoje prosvetiteljstvo. Učiteljstvo i/. Matamorosa v državi Ta-ukaulipas je slavilo zbornici strašen predlog. tJ-ilelji sn ziihtevali. naj bi vlada dala postregli ise škofe in duhovnike, češ. da so državni izdajalci t v i so podrejeni svetemu očetu, dni so nasprotniki napredka mehi-kanske.ra pniletnrinta. ?Jrtve za tujski promet drugod ' ' i niku Boj za tujca- peroča podpred-I ; ■ aške zbornice dr. Oberthor v lz-v.-.-.jili :ijornice.. o izdatkih posameznih <11 "iv x" tujsko propagando. Po teh podatkih izda Nemčija vsako leto Propagandi za Ini. ki premet 10 milijonov mark; Ilalija daje liii-ko-prometni pisarni -Enit? letno i) inili-|imov lir, poleg tega pa dobiva ia pisarna še od"gospodarskega ministrstva 1.5'milijona lir, mučili n:is|Midarskih panog. Boj eni: scoslMi-dais.e panoge proti drusi, boj onega stan« proti iliiijieuiu je brez velike škode za v«' skupn j iieinotfoč. Slovensko Kospodarst vo je nc'0 -ljiva celota iu enota. Koristi iu uspe-vnuje euegra so korisli vseh, :i škoda enetta je škoda v.seh. Kuj nujno sledi iz tejfaf Vsi Slovenci hi morali imeti kot celota tudi skupen in enoten ter jasno začrtan načrt za čim lepše uspavanje našega gospodarstva, ali z dru-tcimi besedami: Slovenci nujno iu neobhodno potrebujemo jasen idovenaki gospodarski program, zu katerega uresničeuje bi morali prav vsi zastaviti prav vse svoje sile. Sedaj ga nimamo, kujti vsak vleče na svojo stran, večina i«i sploh nikamor in to je s ' ^ izmed važnih vzrokov, da je gospodari..],., kriza pri uas danes 5c orav posebno hudii. -- Si 2' od hotelov 2."). od železniškega ministrstvu 0.6 milijonov lir in poleg tega še prispevke od posameznih mest in letovišč ter zdravilišč. Francija i/da /.a tujsko propagando okoli 150 milijonov dinarjev. Belgija nad 22 milijonov dinarjev in celo mala Avstrija skoraj 10(1 mi-lijonov dinarjev. Češkoslovaška jc dosedaj izdajala na leto 3 milijone K',-, vsled splošnega šledenja pa je bila ta vsota znižana na 2 milijona Kč, kar dr. Oberthor nad vse obžaluje. V Jugoslaviji se ne izda za tujsko propagando niti primeroma .tako velika vsota ko v drugih državah. Tudi eden vzrokov, da se pri nas ne razvija tujski promet v za dostni meri. BANKA^BARlicH iS Rne Latauettc, ©dpremii« den«c v fMaosUavlu« najhltr«,« in po n.jboljSeofJKf Vrši vse bančne posle najkalantneje KOflUA-. JI. MM^U Um,ell« fRlVrils IaC,,,!e: - pQi'1>17'0 b^pla«no nase fak. naknzrii™ Pošliite naročnino! POLJSKA s Opozicija v poljskem parlamentu i> napadla /.uiiaujega ministra Borka, če«. prezira zaveznike, ki so pripmucirli k svobodi poljskega naroda. Neki član vladno*« bloka jc izjavil, dn jc Poljska w nadalje zvesta svojim zaveznikom, da pa ae B»* 11 [i h-ti, da b: se Poljski ' iiriznavala saM pravic« do politike v predsobi. Tako je- " Poljski ministrski predsednik Kezlovvski » sprejel odposlanstvo Ukrajincev, - kalen® se je razgovarjul o gosix«l;ir.skili vIira»' njih. Sin-cjeuiu pripisujejo ; "'lit i*1, men. ŠPANIJA s Značilna izjava voditelja španskih M tolieauov. Gil Ilobles je dopisniku nflk«K» francoskega list« z ozirom ua težko1* Španiji, izjavil sledeče: >Mi nismo stran»» katoličanov, ampak stranka, ki temelji »a katoliških načelih, ki jih hoče oživetvorl Mi si iR, ž,!iiii)0 noben« moči v državi. pa k hočemo doseči le to, da bo drža > a uiočno vlado, ki se bo opirala na ,ll00"",|'_ stalno večino iu ki bo laliko brezskrlmo vladala v mejak republikanske usiave. Mi čemo nobene diktatui-e katerekoli olilij« najmanj pu vojaške, ker mi h»10 ,n f , nemo demokrati. Ljudje mislijo, dn ho«* mi režim spremeniti, to j« usodna na?8 SCokor pravkar za »a d 8 i sneg v. » . i r Če ravnate s perilom po Schichtovi metodi, ne ostane na njem niti sled nesnage. Tudi ne more: zakaj Ženska hvala razkroji nesnago čez noč tako, da drugo jutro s Schichtovim terpentinovim milom z lahkoto operete perilo! fS To je vse delo, če perete po SCHICHT0VI METODI ST. a v-s* IsteVl ______ _______ tajti mi hočemo ustavni režim samo pod->reti in utrdi K.« Udečkarski pojmi o državljanski svo- lotli. V Madridu v Španiji je bil izbruhnil [eneralni štrajk socialističnih dolaveev kot irotest proti vladnemu odloku, ki dovoljuje .1111 i zborovanja katoliške delavske mladine. Merkurjem so katoliške delavske organi-;acije trn v i>eti. Da bi se le silno raznrno- Predsednik republike jo dal zapreti v nje (ra sina. Pri zadnjem uporu v Španiji e slal v prvih vrstah puntarjev 22-Ietni sin predsednika republiko Alojz Zamora. Slu-Sil je kot vojak pri svojem polku blizu Sa-ragose in je vojake z govori spodbujal k Dporu. Ko je ministrski svet razpravljal o (•evoluciji, je sam oče kot predsednik republike, zahteval, da sina vtaknejo v zapor In ga obsodijo po zakonu. ANGLIJA s Se že »razorožujejo«, Angleška vlada je na predlo« admiral itete sprejela sklep, lin /.gradi na otočjih Tihega morja in v okolici svojih avstralskih misestev 20 novih najmodernejših letališč za vojaška letala. V ta namen je sklonila nadalje, da bo takoj zgradila zračno vojsko, ki jo lxi sestavljalo 50 letalskih eskudronov (okrog 500 letal) najmodernejših bombnih letal, ki jih bo namestil!! na imenovanih opira liscih v Tihem iu Južnem morju. Letališča bodo tako obsežna, da bodo lahko sprejela 211 letal, nadalje hodu imela velika skladišča za bencin in petrolej ter močnejše letalske garnizijo. V poštev pridejo: otočja Fidži, Tonga, Norfolk, Solomon in Paupn. Državni ]>odtajnik za vojno mornarico bo takoj odpotoval, da sc sporazume z raznimi doniinljonskimi vladarji glede skupnega postopanja pri zgradbi teh pomorskih letalskih trdnjav, ki so potrebne za obrambo angleških posestev v Tihem morju. Bombna lelala, ki bodo nosila posadko 6 mož ter bodo opremljena z velikimi strojnicami, so že naročena pri angleških tvrdkali. LITVA s Od resnega do smešnega ie samo ko» rak. V Litvi gojo silno mnogo gosi, katere izvažajo celo v druge države. Zadnje čase Pa je gosji izvoz zastal, gosi ostajajo doma ln kmetje ne vedo, kaj hi z njimi. S tem vprašanjem se je začela pečati tudi litovska vlada ter sklenila več pripomočkov, med katerimi je prvi tu-le: Državnim uradnikom se naroča, naj za svojo porabo kupujejo gosi. V ta namen je izdelan cel načrt. Po tem načrtu bo vsak uradnik dolžarn kupiti za svojo mizo — v teku leta seveda — toliko gosi, kolikokrat po uto litov plače ima. Ce ima kdo 3000 litov mesečne plače, bo moral pač vsak ilau jesti gosjo pečenko. AMERIKA __ s Izid volitev v ameriško narodno skupščino je po zadnjih podatkih sledeči: demokrati, ki jim pripada državni predsednik Roosevelt, 317 mandatov, repnblikanci 102, Poljski delavci 3 in naprednjaki 7 mandatov. Izidi glede 18 mandatov še niso znani. — Pri senatnih volitvah pa so dobili: demokrati 69. republikanci 23. naprednjaki 1 in poljski delavci 1 mandat Negotovi so še trije mandati. s Drobiž. V Clevelandu so umrli: 58-letni Jožef Germ iz vasi Cesta pri Dobre-polju, 9fl-lfitnl Jožef Mesnik iz Laz v fari Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejSe hrane, da ostane lelo odporno proli prehladom in boleznim Zato jo priporočljivo, da zajlrkujete Mirim Ssalbao, ki je zelo hranljiv iu okrepčujoč. Zavitek Mirim Icateaea za štiri osebe velja samo Diri 1 — Krka, in 46-letni John Bruss iz Planine pri Ilakeku. -- V Svvandele je odšla v večnost Marija Mistek r. Vesel iz Sušne pri Ribnici, — V Sheboyganu je zapustil solzno dolino Janez Pozttn iz Podvrha pri Sv. Lenartu. DROBNE NOVICE Samo 65 bojnih ladij ima Rusija in šo te iz predvojne dobe. Grška In Albanija sta edini državi v Jivropi brez radio postaj. Italijanska fašistična stranka ima po uradnih podatkih 850.000 članov, za 340.000 več kot lani. Vse katoliške ccrkve je dal zapreti guverner mehiške države Cisajula, Med ujetimi španskimi uporniki je tudi sin predsednika republike Louis Zainora. Ta gotovo ne bo obešen! 3599 vagonov grozdja je do kanca oktobra izvozila Bolgarska. Koliko mit 119 hiš je upepelil požar v italijanskem mestu San Stefano. Angleška delavska stranka jc pri wid-njih občinskih volitvah zmagale, tudi v mnogih škotskih mestih. Umrl je v Franciji 90-letni baron E. Rotsehlld, starosta bankirske rodovine Rot-schildov. Pravo ime atentatorja Georgljeva je Veličko Kerin, rojen v Kamenici na Bolgarskem. IAJ JE NOVEG Kmetje in cene Vit-.'in cenj. listu, v št. 45, v uvodnem članku poti naslovom: Kam vodijo razmere ■kmetu?, blagovolite popraviti primerjavo vžii> ilio z mlekom. Pred vojno sc je prodajalo mleko po 211 vinarjev liter, in po deželi nc je prodajal liter mleku i>o Ifi vin. ■ inž sera imel pred vojno v .Mostoii trgovino in smo prodajali zavitek, 10 škatlic vžigalic, po 11 vinarjev, v mestu so prodajali zavitek vžigalic po 12 vin, Ako je kmetica prinesla mleko v mesto, kateremu je bil dovoz popolnoma prost, ga jc prodala za 21 vin. liter. Nazaj grede se je ustavila z vozičkom v predmestju pred trgovino in je dobila zn iztrženi denar za liter mleku 20 škatlic prav dobrih vžigalic in je doplačali! saino 2 vinarja. Po deželi so sc prodajale vžigalice nekoliko višje, in sicer: zavitek 10 škatlic j>o 12, 13 in najvišje po 14 vinarjev. Mleko se jt; po deželi prodajalo povprečno po 16 vin. Torej j« kmetica prejela na deželi zn 1 liter mleka 10 škatlic in 2. 3 ali 4 vinarje nazaj. ' hines prodajajo nilekurice mleko v Ljtib-ljr i po Din 2.— in morajo pri tem trpeli še užitnimi, tako da ne dobe danes zu 1 liter m ;u niti celih 2 škatlic slabili vžigalic. .Va kmetih kc prodaja mleko privatnikom po Din 1.25 do največ Din 1.50, torej dobiš za t liter mleka eno in četrt škatlice, ali iKildrugo. V mlekarne na deželi ga pa prodajajo po 75 par tlo 1 Din, to se pravi: 1 liter mleka daš za trifetrt škatlico, ali v iiii iboljšem slučaju za I škntljeo vžigalic. Sedaj jiu poglejmo, koliko je zaslužil pred vojno trgovec pri vžigalicah in koliko il.'i"-,'s. Malo trgovcev je bilo, da niso vzeli it- 'ga zaboja vžigalic, to je 50 velikih zavitkov ali 5000 škatlic. Cel zaboj je pred vojno stal !K1 kron. Ako jc trgovec celo savitke, to je po 10 škatlic prodajal, je. iz-vžil v Ljubljani za zaboj 120, 130, 140 kron. domisliti moramo, da se je prodalo mnogo 'živalic na drobno in se je škatlica prodajala po 2 vin. Kakšni krasni dobički so bili to! Nam se sline cedijo, nko pomislimo za nazaj! Trgovec je zaslužil pri vžigalicah po 20, 30, 40 do 100%. Danes pa stane" tak zaboj, s slabšo kvaliteto vžigalic, 4750 Din. Med trgovci so bele vrane oni, ki bi danes kupili cel zaboj. Trgovec mora danes nabavljati vžigalice le pri glav. založniku tobaku. kjer plača za zavitek 95 Din. Torej zasluži borih pet dinarjev ali 5% kosmatega dobička. Pred vojno jc bil redek krnet, obrtnik ali trgovec, kateri je bil rabljen od davka- Pri vsaki priredili mineralni vodi dBBMSBfc je glavno, koliko ima raznih zdrsvil-WmgmHH nih sestavin: Mm več jih ima, več veljal ttadenski Zdravilni vrelec jih ®|F ima preko 2U, poleg težkih kovin, ki so bile v njem ugotovljene Innslro leto in katerih nima nobene druga mineralni) voda v Jugoslaviji. Zato pa je Htulemki Zdravilni vrelee s« zdravje tako koristen iu tako izbornega okusa. Primerjajte analizo drugih mineralnih vod z Ua- . deuako, pa se boste takoj odločili ter odslej vedno In povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte objirno brofiuro o Kadenski nri upravi Zdravilišča Slatina Radenci. I rije, danes so pa bele vrane doticui, ki niso I bili še l-ubljeni. Pred vojno sc je vse nekako skladalo: cene kmetskih pridelkov s ceno obrtniških, industrijskih izdelkov ter z davčno odmero. Danes sc pa ne skladajo ne z enim ne z drugim. Davkarije zahtevajo svoj delež neizprosno. Industrija se je odela r, debelim zaščitnim plnM-ein, ki gn niti voj-j ska prodreti ne more. Poti tistim plaščem j -e zbirajo naši žulji, kateri gnilo umetnini i potoni preko naše meje v žejie iieiiasiluih tujcev in domačih pijavk. Bilance delajo ' take, dn izkazujejo večno zjriibn in pliičujo | le malenkosten davek. 2ni, da javnost ne smo vedeti, ker drugače bi že zdavnaj sama obračunala z njimi. Koliko i-o gorostnsiiej ših primerov bi 55a gospodarski svet« se zopet toplo zavzema »Trgovski list«. Piše, da bodo šele z »Gospodarskim svetom« naše gospodarske sile združene in da šele z njimi dobimo podlago za uspešno gospodarsko delo. »Trg. list« zahteva, da se člani »Gosp. sveta« ne imenujojo, ampak svobodno volijo od gospodarskih organizacij,' da bodo tako v »Gosp. svetu« dejanski predstavniki našega gospodarstva. d Kmečki magasin, nova mamifaklurna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet! d Že 75 siromašnim otrokom je botrovala. V varaždinski bolnišnici je zaposlena kot bolniška sestra gdč. Bara Kovač, ki opravlja službo že 7 let, V teh 7 letih |e do sedaj botrovala že 75 siromašnim otrokom, ki so prišli na svet v bolnišnici iu katerim ni nihče drug hotel biti boter. Ona je bila zmerom pripravljena botrovati in je vsakemu krščen-cu podarila vso detinsko opremo. Pač redek zgled v današnjih časih! d Mesto Karlovec, ki ima svoje ime po nadvojvodi Karlu, namerava spremeniti svoje ime v Zrinjski grad. d Ceno tramvajskim vozovnicam jc sni-žala sarajevska občina. Takoj se je dvignil promet. d O nevzdržnih cestnih razmerah na progi Maribor—Sušak je razpravljala te dni tudi tujsko-prometna konferenca v Belgradu. d Zopet je pričela x obratovanjem to-I varna čokolade sSana« v Hočali pri Mariboru. Je že nekaj lot počivala. d Cmureški železniški most med Jugoslavijo in Avstrijo je bil do polovice, ki je avstrijska, že pred daljšim časom obnovljen. Letos so prenovili še jugoslovansko polovico mostu. d Nova podzemeljska jama. Posebna četa domačinov — Notranjcev se je pred dnevi odpravila v Dobec, občina Begunje pri Cerknici. Raziskovalci so si postavili za cilj, da temeljito preiščejo • jamo Gaberco v hrib« nad Dobcem. Jama se je raziskovalcem pokazala v vsej svoji kraški jamski krasoti. Jamarji so naleteli na izredno krasne kapnike. Napravili so tudi več fotografičnih posnetkov d Pri nagne«ju k maščobi, protinu, sladfco-sečnosti izboljšuje naravna »Frani-Josefeva« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. d Ni vedel, koliko je tmel denarja. V vasi Bočkinci na Hrvatskem je sredi preteklega meseca nekdo vlomil v hišo kmeta Lovra Bočkinca. ki je žive! v hiši sam s svojo ženo. Ukradena je bila velika vsota denarja. Stari Bočkinee še sam ni vedel, koliko denarja ime! doma, sodil pa je, da mu je tat odnesel okrog 400.000 Din v gotovini in knjižicah. Za neznanimi vlomilci so orožniki uvedli temeljito preiskavo, ki jo Je te dni kronal uspeh. V Novi Gradiškl so orožniki opazili v neki gostilni sumljivega človeka, ki je dobesedno razmetaval okrog sebe denar. Prijeli so gs in našli pri njem 77.000 Din v gotovini in ve« vložn ih knjižic. Sprva je tajil, ko so ga pa na licu mesta v Bočkincib začeli zasliševati i z navzkrižnimi vprašanji, jo priznal. Vlomi-! lec je 29 letni Jakov Dragič, bivši finančni i stražnik. • d 3« požarov je že bilo to leto v Sisku. d Pod predsedstvom dr. Antona Korošca i je bila 6. novembra v Belgradu seja ožjega ! odbora Glavne Zadružne zveze v kraljevini ; Jugoslaviji, na kateri je bilo sklenjeno, da se I letošnji redni občni zbor Glavne Zadružne zvez« vrši 2. decembra v Zagrebu. Kongresa ■ Glavne Zadružne zveze letos ne bo. d Narodnosoci&itatične stranke je ponujal ! Slovenski ljudski stranki. Dne 6. novembra se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem razprava proti Jožetu VokaČu, železniškemu uradniku v Mariboru, zaradi razža-ijenja časti. Tožil ga je Kudolf Tumpej, bivši predsednik Zveze jugoslov. nacionalnih' železničarjev. Vokač je na občnem zboru zveze očital, da je Rudolf Tumpej pred leti, ko je narodno-socialistična stranka na Kranjskem likvidirala in prešla k Žerjavov! SDS, ponujal narodno-soclaliaiičnc stranko aa bivšem štajerskem po narodnem poslancu gosp. Zebotu bivši Slovenski ljudski stranki m 20.000 Di» — Obtožencu g. Vokaču se je dokaz resnice posrečil, nakar ga je sodnik oprostil. Gosp. Tinnpej pa je bil obsojen na plačilo vseh sodnih stroškov. d Pri ishijasu sledi na kozarec naravne >Franz-Josefove< grenčice, popite zjutraj na tesče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d Se vedno cvetoče jagode. G. Pucko iz Pobrežja pri Mariboru je nabral pri Vur-bergu šopek cvetočih jagod. d Občina v Križevcih se je pogodila s svojimi upniki. Občina bo izplačala v šestih mesecih svojim upnikom samo 55 odstotkov tega. kar je dolžna. d Zgradarino je davčna uprava v Subo-tici odmerila na 7 milijonov Din. to je za pol milijona niže. kakor lani. V Jugoslaviji torej še obstoje davčne uprave, ki odmerjajo tudi nižje davčne osnove. d Izbrano žitno seme bodo delile vse banovine kmetovalcu!, ki so jim vremenske nesreče uničile posevke. Dravska banovina dobi v ta namen 70.000 Din. Banovina nakupi žita in ga razdeli med prizadete. Po sledeči žetvi bo moral vsak prejemnik državnega žita plačati od države prejeto žito. kakor bo cena ob žetvi v letu 11(35. d Cene kruha so znižali te dni v Novem Sadu. Sedaj stane kilogram črnega kruha 1.50. polbelega 2 in do 2.50 Din. d Opozarjamo cenjene čitatelje, ki bolehajo na boleznih srca. jeter, ledvic, žolčnih ii) želodčnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrelec, ki je tudi izborita pijača sam zase ali pomešan z vinom d Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je po mnenju časopisa .Tempst mogoč, ker se je sedaj baje tudi Italija prepričala, da ni računati z razpadom Jugoslavije. d Francoski in angleški časnikarji so i ugotovili, da so se na Madjarskeni v raznih ! krajih ob jugoslovanski meji vežbaii gotovi ljudje za vpade v Jugoslavijo. d 150 naprav za razsvetljavo vagonov v vrednosti en in pol milijona zlctov natnervajo jugoslovanske železnice naročiti na Poljskem. d Delavski dom z^rade z Drvarju v Bosni. V označeni namen je sarajevska Delavska zbornica odkupila neko nedovršeno stavbo, ki je bila namenjena za hotel. d V državno pletarsko šolo v Ptuju je sprejetih 25 gojencev iz raznih krajev dravske banovi". Spomenik t kralju Aleksandru i. s j .......... inarsejskim žrtvam so postavili pre«t marsejsko borzo, blizu tam, kjer se je zgodil zločinski umor. Spomenik kaže doprsna kipa kralja Aleksandra (na levi) in francoskega zunanjega ministra Rarthouja tna desni). NESREČ1 d tiospodar-ko poslopje je uničil požar posestniku Avgustu Kraj.tmanu v Jelenčah, obč. Pesnica pri Mariboru. d Kozolec je pogorel posestniku Mihaelu Tratniku v Zadobrovi pri Dobrunjah. d V-e je pogorelo do tal posestniku Fr. Zelenki v Braslovcih pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. d Mala šupa je zgorela čevljarskemu mojstru v Zgornji Zadobravi. d Sledovi neznane nesreče. Te dni je prispe! na pregled v delavnico državnih železnic v Mariboru salonski vagon dvornega vlaka. Ko so začeli s pregledom, so naleteli na strašno odkritje. Kolesa vagona so bila oškropljena s krvjo, na ogrodju osi pa so še bili prilepljeni kosci mesa. Dognali so. da ni bil na progi od Zagreba do Maribora nihče povožen. Nesreča, o kateri pričajo grozni znaki, se je morala prigoditi kje spodaj v južnem delu proge. d Roko si je zlomil pri delu v mariborski tovarni Elirlich 41 letni delavec Ivan Mere. d Tramvaj je do »mrli povozil v Osjeku obče znanega denarnega pismonošo Milana Devica. d Nevarno -e je poškodoval 43 letni železničar Franc Erjavec iz Skok pri Mariboru. Stroj mu je zmečkal na tračnicah stopalo desne noge. d V mlaki so našli mrtvega užitkarja Fr. Geča v Zamušanih pri Ptuju. Verjetno je, da ga je zadela kap. nakar je omahnil v mlako in utonil. d Huda nesreča pri razkuženju parnika. Jugoslov I.lovd. lastnik parnika Kraljica l-«v na slanike. Slika iz loke » Severne,,. mor;u. k.e: .edaj nalagajo ogromne množine sla :n jih razpošiljajo po vsem svetu O' j Kitaj-ki maršal Ciangkajšek je n« res čudežen i način ušel -mrli. Sa njegov posebni vlak ie bila , vriena bomba, ki je ubila dva uradnika in nje«0" J »ega spremstva, medtem ko je maršal ostal nepoškodovan Marije', je zn letos umaknil parnik iz prometu do prihodnje sezone in ga dal razkužili. Za to delo so bili določeni trije delavci. Ha/.kUženje so opravljali s strupenim plinom tiunom. Pri tem delu so nosili seveda maske. Maske pa so bile najbrž slabše kakovosti, ker «1, pn/jV.i^ale plin. Vsi trije delavci so utrpeli /.uradi tega huda zastrupljenja s ciunom. l.ilcii od njih, 4C letni Djuka Djuričič, je med prevozom v bolnišnico umrl. ostala dva pa liosla najbrž ozdravela. d .še dve nesreči. Oni pelok se je pripe-i i la pri rudniškem skladišču v Krmelju na dolenjskem huda nesreča, ki bi kmalu zahtevali! življenje 11 letnega dečka. Posestnik Strnad iz Brunke se je peljal s svojim sinom /, volmi po cesti. Vola pa sta se »plašila in oče in sin sla padla pod voz. Oče je dobil le male poškodbe po obrazil, sin pa je dobil liudo notranje poškodbe ter si je zlomil obe nogi \ slcgiut Neznvoslnega dečka so prepeljali v novomeško bolnišnico. !,<> malo jo upanja, da bi ostal pri življenju Prej ta :lnn |)» je v liojenku pri Krmoljti podivjan bik. podrl neko žensko na' cesti ter jo hudo poteptal. Ženska si jc /lomila roko NOVI GROBOVI d Vsi boste prah. pepel. V Hibliici jc zaspala v Gospodu 75 letna Marija Maležič roj. Adamič. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl si rojili podjetnik, i JO letni diplom, tehnik Tone Kremžar N1 Kranju jc zapustila solzno dolino Marija Sifrer roj. Soklič. trgovčeva soproga. — V Pobrcžju pri Mariboru so pokopali Marijo Koti — Na Količevem pri Domžalah je umrla Marija Jereb roj. Kobil--ck. — V Stožieab pri Ljubljani je odšla v večnost 61 letna Helena Cunder. —■ X Zreeah je umrla Marija Pokoruy roj Stadler. — V Zibiki je zaspal v Gospodu 7(1 letni Založnik Martin. — V blaženo večnost .se jc presolil g. Bertold Hartel, župnik v Vuvti vasi V Sostreni pri Ljubljani so pokopali Ano Pa joti. V Kamniku so položili v grob dr. Rudolfa Sclniiidta, starešino okraj, sodišča v Radečah. — Na Savi pri Litiji jc odšla po plačilo k večnemu Sodniku Marija Sakotnik. mali šol. upraviteljice mi Savi. — V ljubljanski bolnišnici je umrla Marija Jerman, doma i/. Dolenjega jezera pri Cerknici. — V celjski javni bolnišnici je odšel k Gospodu po večno plačilo kurat v pokoju g. Matija Ljubša. — V Ljubljani so umrli: Bogiea Marčan, Ana, Majnik roj. Jiivan, absol. jurist Rudolf Pod-, par, uradnik Jože Magister, žel. poduradtiik v pok. Karel Hribernik. 80 letna Marija Likar in zasebnica Marija Kunej. — Naj počivajo v mirni d Trije bratje so umrli v enem tednu. V Spod. Lukencu pri MdRronogti je v družini g- Antona Fistra iztrgala zahrbtna bolezen v enem tednu tri krepke sinove; najstarejšemu i1' bilo 24 let. Tudi oče leži smrtno bolan. DOBRO cnvo „ k Knjiga o lepem vedenju, spisal Urbanus. ' iclja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, struna 1932. Stane 50 Din, vez (»4 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nova izdaja je popolnoma prilagojena novim imme-fam. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih iniit človek do družbe. Skratka: knjigo o lepetn vedenju mora poznati vsak človek, če noče veljati pri soljudeh za nevednežn ali neoliknticii. ^"jif?a bi morala imeti častno mesto v_vsaki slovenski hiši. Nn razpolago je tndi cenejša — skrajšana izdaja, ki slano samo 10 Din. Ali so oilulne bolezni ozdravljive! To nad vse važno vpra atije zanima naravno vse, hi bolehajo na astmi, katarju na plhiHh, zastarelem kašlju, /usluženJu. dolgotrajni hripavo»tl in hrlpl. pa doslej niso našli zdravila. Vsi tnki bolniki dobe cd nas popolnoma brezplačno Knjigo s slikami, izpod peresa gosp. dr med. (Ju.tmaima, bivšega šet-zdravnika v zavodu za tinzenkuro, o temi „flli so pijuCnc bolezni ozdravljive ?\ Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svt je bolezni, smo se odloČili v interesu sploSuega blagra odposlali to knj go na zahtevo popoluoimt zastonj in poštnine prosto. Napisati jc samo dopisnico (frankirano z Din 1*75) in jo odposlali na PUHlrtANN A «©., smUN 595 MOggelstrasse Nr. 25-35b. Odobreno od ministrstva socialne politike, »an teisko odelenje S. Br. 2Wb od 12. Xli 193:» Zaščitenim kmetom fin no\ Kakor sto že brati, je izšla glede zaščite kmečkih dolžnikov nova uredba. Sedaj je zagledal beli dati tudi pravilnik in jo mogoče vsakemu kmetu to vprašanje končuo-veljavno urediti. Kogar .ie denarni zavod ali zasebnik kot upnik že priznal za zaščitenega po uredbi, mora s 15. novembrom 1.1. I plačati 6% obresti za svoje zaščitene dolgove denarnim zavodom, zasebnim upnikom 1.5% obresti. S tem jo do prihodnjega nibrti izpolnil svojo dolžnost. Kdor pa z iipnikj še ni uredil vprašanja. ali je zaščiten ali ne, naj v interesu npnika iu sebe to sedaj takoj stori. Od pristojne'občino naj zahteva uradno potrdilo po novo predpisanem obrazcu in ga predloži upniku. Potrdilo je sedaj kolka prosto. O postopku pri morebitnih sporih bomo pozneje svojim bravcem knj napisali. Za sedaj pa opozarjamo kmečke dolžnike le na dolžnost, (la plačajo pravočasno prvo obveznost, ki obsega si'da.i le obresti. Za vse dolžiiike-kmete, ki svojih dolgov do sedaj niso imeli • redu glede na obresti, velja, da so sc vst« zaostalo obresti, ki ne presegajo triletne dobe, pripisalo glavnici. Prav lako so M' prišteli glavnici vsi postranski, neplačani stroški (iz tožb. vknjižb, opominov itd.). Na ta način sc je glavnica povečala. Da boste vedeli, pri čem ste, naj so vsak kmečki dolžnik pobriga, koliko sedaj njegov dolg na glavnici znaša. Od te povečano glavnice ima letos plačati denarnim zavodom (>%, zasebnikom 3.5% obresti. Ako kdo do 15. novembra 1S134 ne bi plačal svoje obveznosti na obrestih, bo gotovo dobil opomin. Pa če ga tudi ne dobi, mora vedeti, da je skrajni rok za plačilo 38 dni po terminu, to je do 15. decembra 1934. Kdor bi v tem času ne plačal, ga upnik takoj naslednji dan lahko toži in s tožbo prisili, da plača. Stroške tožbe plača dolžnik. Ce bi moral upnik tri zaporedne obroke izterjati sodnim (prisilnim) potom, izgubi dolžnik zaščito in ga Itiltko potem vsak čas upnik požene za celotno terjatev, V bodočih letili obroki prav tako kot letos zapadejo v plačilo 15. novembra vsakega leta. Plačevati se pa morejo do tega dne poljubno in v vsakem znesku, kakor pač kdo more. Samo, da je do določenega dne obrok za dotično leto v celoti plačan, pa je laliko dolžnik brez skrbi. Zu plačilo letnih obrokov denarni zavodi nc bodo hoteli sprejemati hranilnih knjižic. S knjižicami se zadnje čase vse preveč slepari, zato naj na plačilo z njimi nihče ne računa. Zavodi so odšteli denar v gotovini, zato gn hočejo tudi v gotovini nazaj, da sami lahko svojim vlagateljem v gulo-vini vloge izplačujejo. Le tako je pošteno in tako mora biti! Lesno gospodarstvo Jugoslavije Arnold Hirth iz Zagreba piše mod drugim: Lesno gospodarstvo Jugoslavije jc bilo pu zvišanju italijanske carine v zagati. V zadnjem času so pa tozadevne tožbe utihnile in moremo opazovati stalno boljšauje. Najbolj razveseljiv je pogled na Orient, kjer smo prodrli v Egiliet, Palestino, Sirijo in celo v Perzijo. Dalje snto pričeli prodajati v Južno Ameriko, posebno v Argentino. Kupčija z Grčijo in Turčijo je tudi postala prav živahna. Kljub vsem neprilikam ,ie Italija še zmeraj naš najboljši odjemalec lesa; nadaljnjega zboljšanja pričakujemo od bližnje trgovske konference. Izvoz lesa v Španijo je bil do vpeljave dovoljenih uvoznih količin zadovoljiv; upamo, da bomo dosegli nove zadostno visoke uvozne koli- čine. Trgovina s Francijo je bila letos kaj | slaba, a se tudi drugi dobavitelji tozadevno pritožujejo. Švica je bila dober odjemalec ' našega hrastovega lesa. Napeti oduošaji z Ogrsko postajajo boljši. Tudi domači odjem j je bil primeroma še dosti dober; največja , ovira pri stavbnem delovanju jo dobava I kreditov. Pohištvena industrija je bila do-' liro zaposlena: Jugoslavija izdeluje sedaj že j najfinejše predmete in je pričela tudi že I izvažati. Tudi papirna industrija je imela i razmeroma dosti dela.Prepričan sem, da sc bodo kreditne razmere v bodočem letu ! /.boljšale, in tedaj se bo jugoslovansko , stavbno gibanje dvignilo na nepričakovano višino. Vobče so izgledi v bližnjo bodočnost i prav dobri. »Spoštuje" že, ampak dol ne bo nič Clarence J. Brown, republikanski kandidat za guvernerja države Oliio, je izjavil, du je odločno nasproten zahtevi, da bi se iz drž. zakladov podpirale katol. šole. »Jaz imam,« je izjavil Brown, »največje spoštovanje za katoliške zavode in šole, toda se bom boril z vsemi silami, »da laki zavodi, ki so sicer zasebnega ztlačaja, no dobe nobene podporo od države. Ves davčni denar, ki prihaja v državno blagajno, se mora uporabiti samo za javne šole.« Tako se godi katoliškim šolam, kjer samo »spoštovateljk katoliških šol odločujejo pri davčni upravi. 1 Poduk. Oče: »Pred tvojim odhodom na nni- j vorzo ti ponovno svetujem: štedljivost in skromnost.« — Sin: *Bodi brez skrbi, snj sein zc doslej zelo sledil s skromnostjo in bil skromen v štcdlji\ osti.< Ssrass VA jIKJMOLJL"H<, 'In* K. novembra YX'A. MORDA NE VEŠ, da obuj aort £e*ije takrat, kadar je zvita j nt4rk' o vreme; da imajo U' d srs^ne«* " eekMerili 4eifUs za nesrečo, če si oL- mlaja Jase o5?riči, #li pa nohte porezali: Ha izdejnje neka ameriška tovarna radio «parate, k j b&uio h czBtimeiio» da v^f- mevi. kolikor ga pridni vajo na An- fleik''m in Irskem. m- daleč De zadostuje za rilje /ahiev .ko®*imif®4a- Samo po t-a četrt poveječa, cvčjegra inmeta h; prišlo na o«jw in leden. Aato pa motajo uvažati tako velikanske m »oži ne me* a* kajti znano je, da Angleži veliki Imesnih jedi (zato pa je tudi petina Angležev bol-niii na želodčnem in *•*>% fiega me*a porabijo \airi; 'la največ a* to*i>oliijitftov zakrivi nezgode * dru?eui letu stoječa poklica. Prvo leto zelo pazljivi in previdni, nato pa *!edi čas. ko preveč zaupajo mamini *e!»i itobjo f>» še premalo :A ČIŠCEN3E IU OBNAVLJANJE &ČR¥i je PLANIMKA idravilai faj dober regulator. — Radi tee* oiinkuje 6 — 12 tedemko rdr«Tijta.e s Pfc aA-itjtm BAHOVEC izredno dobro: pri obotemili »čna kisline In heme- rotclth uiaU zttf), ^n obc.enjth lex«r, vri nervozi in živčnih boieznth. Zabteva.te v tekaraih izrecno Pi ASISBA rai BABOVEC m> Dia 20- paket ki v*ebu.e uao tedaj pravi PLAKISEA-hij, kadar je paket iapri in ples-hran ter nosi nutov: LEKARNA M r. B«N39i{ — LJUBLJANA tsr, aisb: te.odčnl prebavi ln zaprta, pr. c-em ir, nerednem delovanju či ves;a m napeto ti te prš omotic:, giercboiu, nespečnost Katl Bfg f. br U! 15. Vil f.u r>'i'>:iu * 25 letih okoli lijarde dinarjev izdatkov za poglobitev Temze; da jt biio lani v angleških totarnali i nezgod, od teh fes s smrtnim izidom; da so lansko leto Angleži uvozili 12 miiijo nor cfiitoi 'adja: 3 mi-reke .. . av».r»«Kj ieta.ee Kuig«ford-i>mith | v o*v:ru na iev;j je med hudimi viharji junašao preletel i t. ocean, kakor «mo že poročali. Ko pa je priletel v Kalitornijo. kjer je upal, da ga bodo sprejeli t.fi zmagovalca in junaka, je bil hudo presenečen. Na lelališču ga je poleg častilcev čakal tudi sodni e rutor, ki mu je zarubil letalo zaradi 2750 dolarjev, katere je letalec dolžan RADIo da so v neki manšesterski tovarni plavili v delavnice zvočnike in izkazalo se je. dj -o v fesu, ko je godba igrala, napravili več izdelkov; da <0 londonsko poslansko zbornico pr..'eli popravljati žc leta 192*, a bodo gotovi šele ie;a 1941.; .ih so % Bolgariji 1160 malim nn->iom in va-sfin izmenjali krajevna imena, ki so doslej no. «fi aebolgarska imena, sedaj pa so jih poboU garili; da se vinogradniki na I- rancoskem. ki imajo svoje vinograde ob velikih .isfaitiruiiih cestah. pritožujejo, da ima vino oku- po teru: e-čen; da boata največja anjleška parnika. Maje-sik tii Bercngharia inorala pribodiiio zimo uo-čivati v pristanišču, ker ui naročil za pn-va. žanje potnikov; da je neki trgovec v Pragi iznašel polkcv iz gumija, o katerih trdi, da so desetkrat bolj trpežne kot jeklene, ui da konjem ne pohi: da je angleški ekspresni vlak. kateremu pravi ljudstvo »Leteči Skoti, v 88 vožnjah prevozil "3.000 kilometrov, ne .5;> Nac. ura, 1<>.55 Jedilni list, program /i petek, 20 Pravna ura, 20.20 Radijski or. ke.,1,-, 21.30 ('.'as, poročila, 21.50 (iiire solo. — petek, 16. nov.: II šolska ura. 18 Pota sodobne diplomacije, t S JO Radio orkester, 18.41) Literarna ura, 19 Nacionalna ura, 19.25 Radijski orke-s ' r, 19.55 Jedilni list, program za soboto, 20 n« iz Zagreba, 22 (""as, poročila, 22.(5 Radijski orkester. — Sobota, 17. nov,: 18 O patentih, 18.30 l'lo'/e, 18.50 I runeošeina, 19.20 Nacionalna ura, 19.50 Jedilni list, program za nedeljo, 20 Zunanji politični pregled, 20.20 Slov, nar. žalne premi, 20,40 Radio orkester, 22 Klavir in harmonij. — Nedelja, 18. nov.; 1 Telovadila, 7.30 Resna glasba, 8 Poročila, 8.15 Klavir, 8.45 Piošče, 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos iz franč. cerkve, 9.45 Plošče, 10 Zakon o zaščiti delavcev, 10.20 Plošče, 10.40 Resni spevi, 11.40 Mladinska ura, 16 O perutninamtvu, 16.30 Pri Hrastovih — drama, 20 Nacionalna ura, 20.45 Jedilni list, program za ponedeljek, 20.30 Orgel, koncert, 21.30 Cas, poročila, 21.50 Radio orkester. — Ponedeljek, 19. nov. (8 Zaro-kc in poroke Slavoncev, 18.20 Radioork., 18.40 Slovenščina. t9.10Nac.isra J9.35 Zdravil, ura, 19.55 Jedilni iist, program za torek, 20 Prenos opore iz Zagreba. — Torek, 20. nov.: H šolsk« ura, 18 Goapodinjska ura, 18.20 Otroška ura, 18.40 Nemščina, 19.10 Nac. ura, 19.35 Plošče, 19.50 Jedilni list, program za sredo, 20 P renos iz Belgrada, 22 čas, poročila, plošče. — Sreda, 21. nov.: 18 Pl<*5če, 18.20 liukarešt. 18.40 Pogovora poslušalci, 19.10 Nacionalna ura, 19.35 Plošče, 19.50 Jedilni lisi, program za čelrtek, 20 Koncert, 21.30 Na ros! ne žalostinke, 22 Čas, poročila. Radio orkester. 8' po DO »Vojskovanje je človeško življenje na zemlji.< (Job, 7, 1.) Mi vsi smo stražarji, postavljeni od kralja nebes in zemlje, vsak na gvojem kraju. Zaspanci bodo obsojeni k večni smrti. >Vsak kristjan mora biti stražar svojega lastnega srca, zakaj vaš sovražnik hodi okrog, kakor rjoveč lev,< uči sv. Peter. Vsak gospodar, gospodinja mora biti stražar svoje hiše, da je sovražnik ne pohujša in se v nje ne vseli. »Kdor za svoje, zlasti tu domače ne skrbi, je vero zatajil,« Ponesrečen vlom. (žuže.mberk.) \ .soboto, dne 3. novembra sto hodila po žu-iemberškom trgu dva mlada »brezposelna« in prosila navidez podporo, v resnici pa ogledovala, kje bi se dala kakšna blagajna uspešno oavrtati. Narisala sta si kar načrt Žužemberka. V nedeljo, 4.. nov. pa sta se pripeljala z motorjem v bližino Žužemberka. Motor sta skrila v ovinkih pod trgom in sta šla na delo. Poskusila t u .srečo v pisarni g. notarja, pa ju je zaslišala Vavptova Rezka, ki ima stanovanje poleg pi; larne. Skočila je skozi okno in obvestila ljudi in orožnike. Vlomilca sta skočila bosa ven; ene-ta je orožnik vjel, drugemu se je posrečilo pobegniti. Vjeti vlomilec se piše Frane Štangel in je doma iz okolice Novega mesta, pobegli, ki-se piše Mrvar, je hotel rešiti motor, u ni znal voziti. Ha/.reza i je aktovko in zavil bose noge ter rinil motor do Dolnjega kota. Tam m> gu dohiteli šmihelski sejmarji in so ga hoteli prijeti, a je pobegnil v bližnji gozd. Drugi dan je bil aloglasni vlomilec Mrvar, ki je tu
  • o znižanih cenah. Celo večina zidarjev je dc-ola en šiht zastonj. V nedeljo, 4. noveniib™ smo slovesno blagoslovili kaipelo in v slavnostnem sprevodu prenesli vanjo kip sv. Terezike. G. dekan Skubic je v župni cerkvi blagoslovil krasni ki.p te moderne svetnice in imel ob tej priliki krasen govor. Nato se je razvil mogočen sprevod na Hrib. Vernikov je prišlo ogromno število. Zlasti je bilo nenavadno veliko mož in fantov, med njimi 84 kongreganistov, ki so bili tisti dan sprejeti v družbo. Pred kapelico jc imel domači g. župnik K. Škulj slavnosti primeren govor, v katerem jc pohvalil navdušenje ljudstva za dobro stvar in izročal vse v varstvo sv. Male Cvetke. Lepa slovesnost bo vsem ostala še dolgo v spominu. Iz zagrebške torbe. (Zagreb.) V nedeljo se je poslovil od svojih Zagrebčanov č. g. Hladnik Janez. Vsekakor novica, ki v zagrebšlko torbo spada, ker je on bil besednik te »zagrebške torbe«, ki je seznanjala domovino s slovenskimi razmerami v Zagrebu. Morda bo kdo radoveden zakaj in kakot" Saj veste, da take stvari saimo škofje vedo, drugi pa včasih zmotno ugibajo. Zagrebško torbo pa bo nosil odslej častiti g. Jože Gregorič, ki je te dni prišel v Zagreb, da si bo tn na univerzi kaj koristnega pridobil, pa bo tudi dušno pastirstvo zagrebških Slovencev vodil. Taka vam je ta stvar. »Kranjce je »Kramjc«! Janez gre pa Jože pride. V nedeljo smo rekli »Z Bogom«. So nekateri modrovali, da ne gredo več k Sv. Roiku. Seveda niso mislili zares. V nedeljo jih bo, tako upamo, zopet vse videti pri Sv. Raku, da bodo Ako bi dremali in molčali... Zgode in nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Fatur Z vinom zalijejo novo zuanstvo, potem zaropotajo noži in vilice. Prvi odneha slikar in se zamakne nekam predse. Prijatelja ga vprašujeta, a slikar prosi venomer: »Pustita me!« Mališ ugane, da tlači, umetnika .skrita skrb, a Didjovu ni všeč, da se zaglablja lisičje oko v Verbana, zato vprašuje: »Vi ste torej gospod Mališ, pisar pri prokuri? In slu so otresli za danes morečega mestnega zraka?« »Tako je, gospod doktor.« Didje pomežikne in vpraša: »Kako pa, (la u/ivate sam majnikovo lepoto?« Mališ vzdihne: »Moja trmoglavka ni hotelu danes 7, menoj. Ostala je rajše pri svojem eebru.« •Te vaše dekle perica?« se zanima Didje. Vinjeni Mališ mu zatrjuje: »Perica je, •tli poštena. Pa visokomerna je kakor kaka kneginja.« Didje mu potrdi: »Gotovo je marsikatera perica več vredna kakor kaka domišljava knesinja.« Pri tem ošvrkne s pogledom Verbana, ki ni slišal. Mališ pa hiti: »Slabo bi pristajalo, fe bi ubogi pisar mislil na knoginjo.« . Didje ga udari po rami: »Tako pamet bi Mlel tudi drugim. Kar jo previsoko, je nevarno /.& naš vrat.« Pila. sla na /xlravje poštene perice. Mali-eeve lisičje oči so legle vkup, srce jra je pelo "lavo svojega dekleta: »Kada me ima, gospod. Pa je vendar huda... Veste — lugova sopara. Pa jo vendar obsipavam z darili...« »Kaj?« se začudi Didje. »Vi ste torej Premožni?« Mališ pomežikne: »Ni potreba. Vsak teden kake uhane nli zapestnico...« Didje se čudi: »Kaj vrnara! Zato je treba vendar dosti denarja. Povejte mi, kako naredite, da ni treba do.nar.ia?,> Omamljeni Mališ jeclja: .».Te ze-ze-lo pre-| proK-sto.« Prestrašen odpre o iii, glav« mu j pade na mizo in zasmrči. Didje se nasmehne: In vino veritas!* Škoda! Zvedel bi bil tajnost.« Vstane in stopi k tovarišema, ki ogledujeta nebo. »Pijan jo kakor čep,« se smeji Didje, »Treba ti je bilo ojiojiti ubogega fanta.« Resno 11111 oponese Verba.11. »Kaj bo ž njim? I Poglej! Vihar pride. Hitim domov!« »Poravnajmo račun,« pristavi Rado in izvleče mošnjo iu prebira drobiž. »Tako delajo na kmetih,« se posmehuje Didje iu vrže z bahaško kretnjo tri zlate na mizo. Rado zardi. Verbau pokaže Mališa. Didje skoči po stopnicah, se vrne, naloži Mališa na rajne 111 se vrne: »Spravil sem ga v gostilničarjevo spalnico.« Odšli so. Gostilna je ostala prazna. Pod večer se vrne gostilničar, pobere denar, pospravlja in mrmra: »Prav v teli letih bi moral biti moj sin. Kdo je neki ona poroga? Pa kaj se mučiš, Tireta, Saj vidiš, da ne uide grehu, kdor se zveže z njim. Zdaj živini pcfšteno. Šest let. Pa pride nesreča: mož, ki živi v Parizu pri svojem bratu, grofu Furtinu. Ta mož, gospod Purtiii, bi moral' postati naslednik svojega brata, brata, ki ga razjeda tajna bolezen. Pa bratova žena ima sina iz prvega zakona. I11 grof bo zapustil grofijo temu svojemu pastorku. Gospod Fur-tin jo računal na grofijo. Po kaj pride nocoj sem? Bojim «9 ga....« Dež se vsuje, bije po strehi, tema postaja. Gostilničar zakuri, čaka pri vratih ki gleda, ' V vinu je resnica! kako narašča, reka. Ves moker prijaha Fur-tin. Gostilničar ga pozdravi, mu pomaga s konja. Fui-tin se usede k ognju in veli: »Konja v hlev! Si sam, kakor sem ti naročil? — Dobro, posslušaj!« Tireta se vstavi pred ognjiščem in motri z zlatom obilno prešito suknjo gospoda Fur-1 t.ina, njegove solne, zapete z zlato zaponko, ' svilene nogavice in visoko počesane, napra-šene lase, lepo kito z modro pentljo. Saj je, kakor da bi bil stopil ravnokar iz salona. »Vreme mi kar prav pride,« kima Fur-tin. »Imaš vrt? Pojdi na vrt in izkoplji jamo!« »Jaaa-mo!« jeclja Tireta. »Pa — kaj — pride v jaaa-mo?« »Kaj neki? Truplo mojega sovražnika.« Se surovo zarezi gospod Furtin. »Truplo?« ponavlja Tireta, »pa kje je — truplo?« »Pride,« se krohota Furtin. »Naročil sem ga ob osmih.« »Pride živ — in vi hočete?« »Si preveč radoveden, Tireta. Pojdi in izkoplji jamo, potem zveš.« »Pa kaj ste tako gotovi, da bo ta, ki pride umrl? vpraša Tireta in postavi lopato v kot. »Gotov sem, kolikor je človek gotov, da zmaga v dvoboju.« Furtin ga premeri porogljivo. A gospod Tireta se oddahne. Pa kaj si mislil stari prijatelj. Petnajst let sva bila skupaj, sem umoril kdaj koga? Saj res, pusti lopato in poslušaj: Od danes naprej se spremeni najino življenje. Bi radi živeli v Parizu? Nimate pravice? Ste mrtvi? Pa je žc osemnajst let od tega, kdo bi vas prepoznal. Seveda ne pojde v Pariz Tireta, ampak gospod Martin. To je primerno imo za grofovega upravitelja.« »Upravitelja?« strmi Tireta. »Da,« pravi Furtin. »Toda vsaka reč se mora priboriti, zaslužiti. Zato sem naroči1 8" Stran M* lam pozdravili nove?« gospoda. — Kdo bi -rcs-nil. koga smn ta teden videli t Zagrebu? Tepn ae uganete vsi skupaj. To je bi! g. svetnik Jane? kalan, oče zagrelfkih Slovencev' On je priče! slovensko -luibo božjo pri Sv. Roku. lis j? prišel gledal, kaj vendar delamo, da tako dolg i ne začnemo pri sv. Roka. Pa je potolažen odšel! — še od iisk^ra žužcoibprškega razbojnika šiauglja. On je obupal nad siromašnimi slovenskimi blagajnami iu jo udaril proli jugu. Par ji-i-U-fiv s nvcjmi pajdaši je napravil ludi v Za-grt bu. Najbolj uspešno delo so imeli v \ rap-čah pri Zagreins, kjer so odnesli 21 jsirčkov, kateie b.- ::;!i treba delati j>.t. i-j. Razno. (Glažuta.i - - v •. i.p.-oninib Adeisperi:o. in gozdov 1« /i.na-a delavska naselbina, zato -r otl nas redko Laj sliši. Vi:i:l.,r včasih kaj it-jH-gu doživimo. Ju imamo kapelico S. Jezusovega. ki nam vsaj za -..i" nadomešča župno cerkev. Nedavno -fi)o tu imeli žalno opravik> /.a pokojnim kraljem, ki g.t jc i/vršil g. /upnik k. -škulj. I drle/ili -o m-•-n vsi delavci in tu r noli grofica iu p roi Aner-per;:. >večanosi ae jc i- mu in resno izvršila. — Glažiitu j,- zadnje čase •M.ii- lite preccj spremenila. Imamo ccio ia--i !»rni šolo. v k.neri podutiije naši: otroke grofu -i Auersprrg. ki /-talno bita meni nami in *>(* jt i'iko naučili slovenski. tla lahko dosega v - prav dolov uspehe, kar so pokazale i/kuš-i< otrok pred učiteljem. (I. grofic« -e /rio za-n:-tit Itttii za reveže iu bolnike: tudi kapclico ..t oskrbuje. V li čjlažutarji plemenito gospo 1 t tt«-o iti spoštujemo, ker vidimo, kako -t-nt- : :io žrtvuje /a nas. t Ivan Junša. Išmartno pri Liliji.) V* muz; liti je -lit mimo nas žalostna v, -t. | t! it;t- i-- zapustil dobri rojak Ivan Jailša, c-in ai -" cloltri mamice Pavle jaiiša-tovc i/ l-tja. / fs. leti ie odšel zdrav v podčastniško šolo v M .ril:')-. I/ Mariboru je bil nato |x>slau v Cučuk. .t • 'j v luzln. odkoder je prišel kot nodnarednik nafti k 4 bateriji '>. art. polku v Banja Luko, k jer je služil do svoje prerune smrti. Objokovan t. 1 -i-'j:- ljubljene matere, sestric in brata, je b-l t. kopan ttii banjalu''kem vojaškem pokopa--Ine tft. oktobra. Ves čas svojega živI it-nja i- bi! vdan svoji tnitteri in Bogu. Previden .- Pavlu, sinu moje »vakilljc, da pride sein. Saj veš. da bi moral bili juz dedič po svojem bratu. Pa je naredil oporoko v prid tii.ifii, tu.icu. ki je -živel ves čas. kar je postala njegova častihlepna mati grofica Furtin. na Antilskih otokih. Nisem ho klanjal in hlinil toliko časa svakinji za to; boril s<-i'i s,, j.., posestva svojih dedov. Daj. Ti-reta. trči na zdravje grofa Fnrtina! 1 turi je za pljučnico... In prosil nio je na Miirtni postelji odpuščanja... Premagal sem se... Pisal wini v imenu grofice, da uaj pride mladi grof domov; Obljubil sem, da mu boni oče... Zdaj hočem poravnati krivico. On ali jaz... Pisal sem mn, da mu moram.sporočiti važne zadeve, tla se ne sme oglasiti |trej doma |>ri nas, tam tla -e vršijo velike priprave za sprejem____ 2. Dež ijonelutva, plamen ua ognjišču ob-lizuje zadnje poleno. Trkanje vzdrami Tireta iz težkih dvomov. Ali naj posvari mladega gospoda in umrje potem pod mečem gospo-da Furtina, ali mesto upravitelja! In iskal bo lahko ženo iu sina. ^Posveti vendar!- veli Furtin, skoči k vratom in .jih odpre. Tireta prižge svečo, a pade mu iz rok, ko zagleda mladeniča na vratih. Saj jc vendar prav tak kakor oni rdeči, ki jc bil i>o-prej tn z onim porogljivcem. Ali sc je tisti vrnil? »Odložite plašč gospod!« sili v mladeniča Ftirtm. »Naloži, Martin, na ogenj, da sc osuši in ogreje gospod.« Pavel, sin Furtinovc svakinje, sc obotavlja. Tako čudno ga gledata moža! Vrni sc! mu pravi srce, pa že ga potlači uslužni gospod v stol prt ognjišču in tišči vanj: 'Vem. rln ste nestrpni. Nisem gospod Furtin, n, 1LKVMOL.TTB. dne H. novembra I Ml, svetimi tolažili zaposli: po 'dveletni tt /ki in zavratni lioleziii -voje ljubljene sorodnike, svojim tov ar. še« pr ,->lku jc bil v/.glcden vojak in tov.-.riš. P:'; : Hen te bil 1 udi prt svojih predstojnikih. Hodi »m lahKa žemljica' + Marija Malcžič. Ribnica.) Nemila -airt se je (»glasila v drnžiui Maležičevi. p. d. pi i Malcnskih v G*reuji \a-i. ter iztrgala i/, njih srede njihovo mater Marijo Malcžič. ki je dosegla častitljivo sluront r+ U l. K ti,, v domači fa-li in i/ven nje ni |)<>-/ual te blage in v zgledne žene in matere? V življenju je okusila mnogo razočaranj iu bridkosti, \ - udar ni obupala iu klonila, ker je vso moč črpalii v molitvi iti presv. Lv hai istiji. /tt svoje številne otroke je / v so materinsko nežnostjo -krbelit iu jih lepo v/dajala p" k r-šč-ititskili načelih, katerim -ti v.-.i /vesti o-iali. \ času svetovne vojne je tudj njo ztitlelit brirl-kit ustida, kti s,, jmi vrsti mlhujali njeni sinovi tla vojno. I oila njena goreča molitev je pomagala. tla s,, se srečno vrnili / bojnih poi^att. \ teh briilkih ča-ih so se /lasti številni begunci v svojih s:iskah / ttspt-hom obračali lin to lihtgti ženo in bili deležni pod njeno sirelio go-to-Ijabju i 11 tM>.l|>ort\ Mnogi teh revežt v bj /tt;'li pove lati. kolikokrat |ili je rešili! gladu in pomanjkanja. Noben siromak ui odšel od hiše. ne da bi bil deležen podpore in tolažbe. Zato so jo vsi vzljubili, ker so jo po/uali kot dobro, krepostno. radodarno ženo. Po vojnj je ludi to dobro ženo obiskala španska bolezen in jt, priklenila na jxistelj. Od tega časa je lunogo pretrpela, vendar je uprav / Jobovo potrpežljivostjo prenašala bolezen, dokler je Vsemogočni ni )>o-kli' ,! k Sebi |hi plačilo. — Dolca vrsta pogreb-eev. kol jih pri nas navadno ne vidimo. ie spremljala rajnim na božjo njivo. Wi so i-kre-110 molili: Uog ji osiol,ti-a prejeli svete zakraiiiciilc /a (Ic-ego svetoletiiili odpustkov. Za vse svetnike -u s."- pridružili mus. kini iiuli ostali verniki, tako tla je skoro >\.-i žtipuija sprejela sv. obhajilo in (irinesla » t,.m tolažbo vernim dušam. Le |)Oeuinnt> pt» tej poti naprej. H.-iiiiii. I Prečna.| /'.t- od julija meseca ni organi.«'..1 - •■ ni. Sla novim je za njega je sedaj pripi avtj. 1.0. j.t n'aiio j .a št* ae. i'ti ii' župljaui. koukureučiii inlbu pred-\,-t* 111 — imeli toliko tiolire volje, tla bodo -Močili primerne dohodke oritaiiislu, tla Imi mogttčt- v-aj Božič že dobili oraimsta'.' Ali naj bo vedno le ve-liki petek ? V Ločnem je naredil llarovec Anton vzornu lejHi gospodarsko [lostopjc. posebno sti svinjake. Kdor more naj .-i jih ogleda iu tudi saiii t:iko naredi. Bog daj. tla bi se packi in živina lepo redili. — V Lokah je umrla Stl let stara Muru Ma-riia. Dolgo let je z brodom prevažala čez Krko ljudi in tovore. Vse jo je sj.ištovulo. Kila j'1 zelo dobra krščanska mati. Pogreba se jr u-lelež .-t-lo mnogo ljudi. Bog ji tlaj nebesa! 2nlu-liiu ve«t. (Ponova vas.) Po dolgi in mučni bolezni j« dne T. noveiulir« umrl Trontelj .lanez, ponestniški sin v Orovem. Njegov mrtvaški oder je bil okrasen 7. mnni/oštf vilnim belini cvetjem ler olulan z venci. Pogreli blagopokojnega je bil 1>. novembra. Ker je bil flan gasilnega društva Ponova v.-ir. so ga ludi ga-ilri sfiremljnti na njegovi zathtii poli. Društvo itiu in ■■l.l "I..............'I ....................................... Inota vaše matere. Pomorcni vatli do sreče: Da sc izognete neljubemu zakonu. w vrnite k svoji Leli. ue da hi videli svojo mater. A' Havrn počakate 1111 denar, ki vam g« jmšl/e vaš stric, se vrnete k Lc'i in pišete svoji materi, da se od rečete radi Lolr premoženju. Grof vam pa jiošlje vsako lcl« tako vsoto, da vam bo življenje lahku. ► In če odklonim velikodušno ponudbo dragega strica?« vpraša Pavel z roko nn meču. Saj ue odklonite' sc umika Furtin. Pa recimo, da odklonim.« Neodločen molči Furtiu. Tireta gleda s strahom mladeniča in Mališ na stopnicah si nc upa dihali. Kar potegne Furiiii meč i" zakriei: »Tvoja škoda. Pavel.« -Veni, da zmagate vsakega,« se bridko nasmehne lnliitlenič. -Klicali ste me sem. ti« me umorite. Lažn.iivcc ste. hinavec in morilec!' Meča sta sc križala, borlvcn iHlskakova-la, napadala. Pavel izhi.je slednjič Furiiii« meč iz roke. stopi nanj in inV: Prisezitc. gospod. Ha mi ne pridete nikdar več prcil oči.« vPrisežern. da te ubijem.« tuli Furtin. Mrzlo izpreleti Pavla. Zc misli zlomiti Furt 1 nov meč 111 preliosti lažnjivo dn^o. Pa Pavel ;te plemenit in hrene meč Furtmii pred noge. Ztlajci zleti Pavlu meč iz roko. Furtin zavpije: Poberite meč!« Pavel se skloni. Tedaj krikne Martin iij zatuli Mališ; Furtin jc hi! zabodel Pavlu mcc v hrbet. Pavel pade, se dvigne, zastoče: 11°«' Mati! — in se zgrudi na tla. »Mrtev jc!« sc sklone nad njim lurtin m obrit5s meč. - Mrtev je!: ponovi Mnrtin 1" nek čuden glas vztlihnč zn njim: Mrtev .to-' Stcv. 46. »DUMOL.TUB«, dne 14. novembra 1984. Stran 561 poklonilo ludi nagrobni venec. Svoja mlada lela je preživel doma. Po odsluženem vojaškem kader-skem roku je vstopil v orožniško službo, katero pu je moral zaradi bolezni pustiti. Doma se je sprva nekoliko pozdravil. Čez nekaj časa pa je začel zopet bolehali ter m: jc mučil tri leta na bol-niSlii postelji. Pokojni je dovriil 30 let. Naj mu bo domača žemljica lahka I Igra. (Preska pri Medvodah.) l'o težko pričakovanem času se je zopet dvignila zavesa z našega odra. Igrali so dramatizacijo Savinškove povesti Izpod Golice? .Dasi večinoma novi igralci, so se dobro odrezali in želi obilo priznanja. Kljub deževnemu vremenu se je dvorana napolnila do zadnjega kotička, mnogi pa so se morali vrniti, dasi, so prišli uro daleč in ie več. Na željo občinstva se bo igra v nedeljo 18. t. in. ob 15 ponovila. Ka f kvari naše zobe? Doslej je splošno prevladovalo prepričanje, da ,e sladkor tisti činitelj, ki povzroča prezgodnje gnitje in razpadanje človeškega zobovja. Ta vera " -/.oživim l>o gosposko. Podpiral bom umetnike in odpiral roko revežem.« Ugotovitve ge. Mellanby na prvi pogled osupnejo izobraženca, ker so naravnost porazne za hrano, ki od nje živi večina ljudi. A tudi drugi poskusi so pokazali, da imajo najboljše zobovje tiste živali, ki jim hrana sicer dovaja mnogo vitaminov, a nobene žitne vrste. Kruh in oves sta lorej največja sovražnika zdravih zob, a ker je človeku skoro nemogoče živeti brez žita, je najbolje, da si zobe redno čisti, da ne ostanejo drobtine med zobnimi vrzeli, zakaj na ta način se 9ostoj in pomislil Smrt /e gotova in ne Izogneš se /t. KaI bo takrat s Tvojo družino ? Morda prideš o lela. Za delo nesposoben bo* u nadlego drugim. In končno: Ka/ boš dal svojemu sinu, ka/ svoji hčeri, kadar si bo gradila lastno ogn/lšče? »Pa grofica?« vpraša Martin zbadljivo. Furtin izpije čašo vina in se nasmehne: »Ženska, ki je pu-stila sina od sebe, da si pridobi naslov grofice, nima dosti materinske vesti. Potolažim jo z laskanjem in zabavami. Revne sorodnike ima, slikarja Ver-bana in njegovo sestro Metko, pa jima ne pomaga. Sicer moram paziti na tega slikarja; slišal sem, da je zaljubljen v Križko kneginjo, v ono, ki je bila namenjena grofu Furtinu. Ker sem pa zdaj ,iaz grof Furtin, je namenjena meni. Da, Martin! Ne glej tako debelo! Poročim se z mlado deklico. Želim si poštenega družinskega življenja.« »Pa kneginja in njena hči? lil tista dojilja?« je radoveden Martin. Kneginja je silno ponosna in bo dala svojo hčer grofu,« poudari Furtin, »hčerka bo ubogala, kakor je navada pri nas. Kaj je s listo Suzano, ki jo vodi kneginjfi povsod s seboj, ne vem. Doženeni, kaka skrivnost je to, pa imam orožje v roki. Še neko drugo zvezo ima kneginja, ki je ne razumem. lielec, trgovec s platnom, je nekak zaupnik one Suzane bivše kneginjine dojilje in kneginje. Belce jc bil poprej ua kmetih in samo kneginja ga je spravila •• Pariz. Platno zn slike prodaja.« »Ali je nemara v zvezi tudi .s slikarjem, nečakom grofice.'?« vpraša pozorno Martin. Furtin se udari po kolenu: »Razvozljal si vozel, Martin! Vidim, da mi slediš in razumeš. Zdi se mi, da je Kirgener v takšni zvezi z Belcem, 'da jemlje na up od njega.« »Razumem,« kima Martin. »Pa mislite, gospod Furtin, da redarstvo ne bo zasledovalo, kje se je ustavil gospod Pavel in kam je zginil?« »Dobro, Martin!« si mane roke Furtin. »Preudaren mož si. Sam pojdem k gospodu Sartinesu. Zakaj pa imamo Emoneliete? Koliko popotnih zgine v nočni tmini Pariza. zobje najbolj uničujejo, G. Me!lanby Se nadalf« proučuje vprašanje, ki ga je načela, ke« noče storiti nobenih prenagljenih sklepov, dasi je bistvo vprašanja že danes popolnoma jasno. Kmetov odgovor. Krnel slikarju, ki slika na njegovem travniku zimsko pokrajino: »Kaj pa slikate?« — »Slikam to, kar vidim, odgovori ponosno moderni slikar.c — .-.Kajo bi pogledali, kar slikate, mu odgovori kmet.« Dobro! Pavel je prišel, se ustavil v hotelu sv. Antona, zahteval konja — in zginil... Tam pri nas se pripravljamo na slovesen sprejem. Jutri dopoldne pričakuje Furtino-va palača mladega gospoda. Nastalo bo veliko razburjenje, čakali bodo par dni, teden. Trupla ne bodo našli; so ga pač vrgli Emu-šeti v svoje skrite jame...« Obmolknil je za čas pa nadaljeval: »Pridi kmalu, Martin; potrebujem zveste im razumne duše.« »In kaj naj naredim z gostilno?« vpraša Martin. »Ogenj pokonča in zakrije vse,« odgovori Furtin. Kmalu sedi Martin-Tireta sani pri ognjišču, stiska pesti, se srdi: »Grof! In jaz njegova sluga. Poročiti se hoče z nedolžnim dekletom? Ne boš! Sem še jaz tukaj. Vse povem ubogi materi. Izdajte me redarjem! Uboga moja Lucija, moj sin, kje sta? Tisti mladenič ima Lucijine poteze. Hahaha, gospod grof! Imeti me hoče pri sebi, da me nadzoruje iu me spravi s poti. Gospodar bom. ne sluga. Nisem sežgal listin, ki bodo pričale. Tu je krstni list ubogega mladeniča, tu je njegov častniški patent, tu potrdilo, da je bil vzoren vojak in človek, vso podpisano od vojaškega poveljnika na Marti-nikn.« Martin ogleduje Pavlovo in Lelino sliko in solze se mu ndero po licu. Ogenj ugasne. Kaj ni udarilo ob vrata? Beži, Martin! Uboga duša hoče. da jo maščuješ. Beži! Dotiplje se do sveče, hiti v spalnico in se začudi neredu ua postelji in v omari. Zasveti se mu — oni pošteni mladeniči! Hitro se preobleče, teče v dežju po škopnik slamo. Zo približa svečo slami — kar sliši, kako žveltajo čevlji, ki so polni vode. Martin odrvenl. Zdaj udari ob vrata: »Hej. gostilna!« mlad glas kliče. ffli treba posebne modrosti, da razumeš tole: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je s svoilm „Ka-ritas"-zavarovanjem poskrbela, da deset- in desettisočl brezskrbno zro iivlienlu v oči. In Ti še vedno nisi med njenimi zavarovanci I ? Obrni se na naslov: ,Karllas", Ljubljana, Ma• sarykova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). Ne odlašaj s prepo-trebnim zavarovan/em/ Steam a* -ci iaotean O* SetUi «» .»sfflB.i a ar 7—k KauKL "»—ia-sf : w»3.e a srv -» menjat . •* e- »U J« :: „a » '" - lir lian aiii--lfi 1.3 EI--13 1 .'n ie- srihk - 12- a—. ci t--' . oascB- ima. * t?- ms ae"t - •li ~ m iraanll JL: rsaj še : ;.-reaa '."sna ua; aw» 3 kOii. -a»«a »JT-. i-ao^i. imsa mimu Sara« « »*» J>*au«4. t « jr m ' . u» J«;-:> JOT? ?1 .*' rJ.Htt-'- v l&^TJrf e " T Mnenam T»WM u »•«» iaiiiacfeUi . l— iu ii..-, ,t ti* , _ri.il. T i-i. -.11 ilti r tttil-* 1 U. ■Iliuinrni iar • .jc — *° lit ai cm jsak '-r-. »«4 iaa i '4- -Mi !• i- 3 I, i " -i- ČH. "3>*3'- J m irrj- 3 •• .T gagin -3L. ' ^-J-.— e eseaa. a -Mtcstaus .».TI£ J..llUMnim r- sso«4 STaCi I*- JSOiIbi 3!S !M i lrtli.«K. I a ■sin -i. »»• ro >«R'. -n-M ■'!:■«» t.-- ftru s uzik ■• f »» i « iKaiaan »rfa » J,. -. . .^p ?r»ša 3»«** a ie sna w :ic it-CTiSi. j swa„ * T". ---«ru >.i, wt t«*fn» a .-sj. -»33 i»c3 . M-ITT- iminrj.n •a.5- in« j« -t-." -ur-7 : jer u s,:. 3k »~ * ■-■* š;.-^ w h 3 »:iaa. Mliri iMMh S-r«fJL « iin 75 rt-- tat uSaaar 1* 1 143 t- * « ',S 1 -rupina. r»3'ia. - Jttf-1 Z Ti 11" muc : r- ». . lii fSil ir~ 131 r* 13 14' i^V'. ; r.,- n-T »3taa i ia u t-3.11 : :'HHBl:. rt 3llifcft.i i ■nrr iaar - nin m - ia. »"-n .1 rsmai .=!ai r». J- 1E "- »• a a n. * -* " ■'" —.i. ■ » -ffr-- »s i.®" > * 3B ti »•«« i«3*, r-'^' >< - ^ ■"■ ■- r. .i j u Itn ite* Surot ?»■':• i.!i.ia. Vts* i' hnii TTV*!£«• • i* friiinfiha t-i.iT« • ... - n «"-iri.ia - IIITr-Hion Z-f-Iia« Ofc S niriii-me «acM I--t n-*!a.-, * a > «-»*- m mi «II ai T "AiT- auc-sui '-iilSLiaa. stmueui iun-_afaa» trta. T.i »pomnil «#a> «jr»'V«aa i »^h i rtnacrii aris—43 in aa - -i-i-n cažia '-•ač-.j. irtini i r^n« 1; -nnu. - fc-M :i J 'ij '* ^»i.i 7 ; fn. '^ ■■'j;; TrrW ?r fnfrn: «» T?*T :T-TT-T • -- ..-3 L: a.'' i. i; L tt-';.!. I" t J i rska i;,a. ur-«. ia »i:f ? nt v va.ua miiif tii jedaa pc u- i-TJ IfT.iU 3'ffiSUMZ ITiLT V»I»TT4 «3 ir»TTta5 »neti« .3 anEi u »KI ■ — WWcr'5aa •i i -iaa;x. '"a.i nMaai* ia >«sa;i Zla-iiuK - . n;*1. -''I 1*7 14.1 .i .t-f.-. i. l-i '.'■ - . :- arrs n .* ?r » rjH-a »&•:.. » I a >i:i n i-®frr«as «•> uhki ; - •. , ^ .^i- 1;.. ini^ii i"■'".'-* ?! ?'« t^a-J n-af- weu „,„-„.«, pandiaaia. u. veaseaa. J ruta. tu •» :-.»• xa_n'i« i1 i* ^ir 'i. i.* ^ - i^. -« pa "na. ta - » 34LIUII£i i'i iiiis". 3 Tia.iarmiii 1 - i ]- ,>. wg» • ■ autr w j^sra n !«> ,.• 7r« t (-a 1 ^ J liif^Tin 'n'"*:*" ^! - ,: !a MBa * n-L-i •■n—mrmt..ii t.a.i «b ■ '•■:.i. 1:jiHfB4-jri; •n9lofi»'< 5n « i.-it 1» «yrft3 . strifras. J tu' n-« » -m a 'Tf ♦ 'VLHt: It » 3T»» al iT tmaiir&mliija j^htj-h »11 ia -r-j j«Hi-r» u-. ia a jmmcC * : A ;» bil «sr ..r s» a i .1 7«! ^ 4-' jjfcicr-^H-k:! 14 Ziaa,tu XI;,. ... »ia*- «Liai ?awilira L Sir»t lu&asa Ca :m ireifcatS srn isn rt : «<31 ' > itn. zi^rj » r-'.'im itn It Jp i« žazr.r_ ^ai m iauer Ew»«k u sarti iHrak. >'a Vsias« air«jHI tik'*k U KJC-i« W- - lifcl .« I .v * « utisl f■nor ' u- T rs«! -v,V- »3H&' ta -^UI rr-tii. a. 7 ytsrži hiAJL la Vi 1« jnpocaik aa--p i. „ 'l-'-&r. IMBJB&e 30 •"""lii- i J.-. TfarrSs ttS» •vtTOH.I -t®, i.-sjti -;a r-aSBf f":-* -» rJ « "»•«. T'*^? asftit#? l!*;6ak la plašč ■.i- 1 ia. pust; smLjiHIef: i star acrjB^« Ux.rw ■-! 1;■ .31 --"ii; P-r-e--. -"»h> ^ta«-•"» taibic ;•» ina;«. »1.-C3- iil serurt. ST« 1 -5« p^Mt. 1 ;« » .»"-ifjT-j. '.»»ns, €2f3J»r. staj ziibfc. &< »siaa i .-t* jcainea.' .Uh. 4a«-ji 1 i: j« ni m. . iaa_ 13*- pa -^npe ?••'«• t :mč ia ■ 'jiMse iaa M«. tsai. "-»ii 3«i«f-*a_ .""a«-a»ii »■»«». *<•. ia aoft fi-r .fin» * 1« »•m * Kjtrsa «»a» ailnete-n::.:«. a t*-rjije. ^»lil «> >mswr«aKi ia x:suhbl inru. ie pnt jJt-K^ ?sfe lauirri. "«c « 3 +aai tHošias trii. 24*: at 5« ji-a^-.ta; a 3r,»f itjti SeaKrhiaa -*mLS ... sa-a». rtnannrm: st ~z..m "ra- : .11 Mter M Sta > lti»»fn 2S jrrt 7a«'Mti. -■3 saftfsaar aata, -1 k." ii 'aa K? i »fcca: fcrA. at** k* SSartScra aa. ataai; luc- •* i« tnvr-jhats »«* uiJatfeiiši, is .mar-« ^s« — r Stasan 3» ->n.'i S^K 7P«. toafe -a asi«r.mš« JBeitB«; se ~3$z3šazs£. Mafctt n«; -a-^-£ '-fa Sosžr 9« «a«K3t n »» Ftmieisss. vvtjL -i» «» ukradli -rjsME. fe- je jcw>' ¥ jea. isan -ifuu -ia je is ;«t 3mir»'4. ia liraaiit« Ta "a*. _ it: m »iptirjia 1iania is Mr.-^i. ii ;ff aoUetCR* Pi-rjs -a. Sača, ia. ša jpijca^iatio • PjL.ti.iii71 ^feiši ia sr-jiui gss- ■fT^sca. 'a '.a.+ ia. iCStaiia. T«-Hg«aa »krbstj m an» ia » -J«!«; šs^U ia 31. ia. 4- .ft 3at. ■ Ssc ara-a -lara. Sa"^ >#icarc ji j« lapt^ji; ici jMorsai. ia a»9«rai Dvi;* iaaa 'atTfe. Ti j m ie AziTaž ta i. »■ 3jartir-.^ i- T^it^a. ia "^siitfin pa. -j* «L3i snifeisf Ali at 1.) laše ufucs iasa: Zoi« >jaa.v ln ;•» - aei,sa- t ii3i mnr-nt ia nžoc a rsiiiae: -.Pa inaiai >saiaifa. V*S- ii ie ia ia» t.ti.i i>u itj-i Ofcta«a i»«!ar-a kar ujmj ?ci ul*.. V -** isSa—'ia;-* JTL fis^c-I^ca-.^-.-»Š »i«jiiKir»-: r.i- • n-j-ei ibiC« i iemL c « iaiiir s«!.-.--. «: ;ac lis«® lačna.«" ■utisi. ia Teaerž. cn -v-id. 3. i>n:«: lije- jBjfftsA- ^r^.tiuita. sc*:/!!;!. -v. 11. mii|C-i Tertsia. •SrriTOT i-es:.; Ia. a^ai iišša aa 3«««! ia » ajespi"' išn-ek jaT i5J ifcts-1* a 'ufcusia. -fflulaj- aa u^oa >aka>:-a. it jc-r. Be at iu'a5 S^lt: ia>pfcs 1 a ll*l|SL >0>i grafom T miai. ^ jriiirc. a SP-a*. j^aaa-i poaaaaafe* j* kmanML «M;r 'a • •,• iMar * v t^oaai .* >- :ai,i-T Al: .1 't: * Tarasa »Ua a Bjisp an*-' 31 ii laiiTl itf lii rtt« pr-3t» ?'i fScatai Jaftr- SsJec. fa. ;« --- iar. Para; * st r n* m JJ^ijiaii asttiin .5«». tti »r »•ai .V. ia ieAis .afu u.- V» :« tr^-i-ipoditraa. £* !e fikrs' U -1 as feii ri la si ae IJJ« frčali rinili. se " ■ --'i iti4.7 jciifaiii. -Tr^ls;—3' »P»*t —931 tt« T*-i" ia; -« ate- r® jrajssc.' iSe »r:.3 če aaaie vi jetos« < *at«s sečej«? p«; '■a j s«ao M. »Dat;«i r.-.-ča stfraies •9l akiKt i Sfcnfc a j« ^j^as.? ->"'-iVi: —----- • • - - i 1« rs! i t nda ia s-Vt-e nua ifc i'«iii».'i.'.. •-"•>?' : 31. ii ritrraii si Boji orjakov v morju Mornarji, ki vozijo z ladjami čez Atlantski ocean, vidijo večkrat, kako se sredi morja odigravajo strahoviti boji med prebivalci morja. Tako pripoveduje očividec, ki se je vozil & parnikom v Ameriko kol navaden delavec na tovornem parniku sledeče: Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem nastopil službo. Sobice je začelo prav/ar udarjati skozi sivkasto soparno ozračje in morje je ležalo liho in. mirno. Stari in počasni tovorni parnik se je s težavo rinil skozi bleščečo se morsko gladino. Niti najmanjša sapica ni razgibala morja, ko sem naenkrat opazil, kako nedaleč pred nami kipi morje. — Skoraj vsa posadka, ki je mogla pustiti svoje delo, jc prihitela skupaj in strmela na čudovito bojišče, kateremu smo se bližali. Morje, ki je bilo mirno, je začelo že valovati skoraj podobno tako, kakor če vržeš kamenček v vodo, samo da so bili valovi neprimerno ve. ji. V središču teh krogov pa je krvavelo morje v velikanski površini in se penilo. Že smo opazili, kaj se dogaja. Sredi morja sla se srečala riba suličarka iu kit ter se spopadla. Hoj, ki smo ga videli, je bil boj za življenje. Kit krvavi že iz najmanjše rane in kri, ki mu teče, bi napolnila lahko sode. Zato je bilo morje ol.rojJ in okrog bojišča vse krvavo iu vse raz-penjeno. Med penečimi valovi se je zibal kit .sem in tja, padal z ene strani na drugo in poskušal vedno znova, da podobno kakor mala podmornica, zbeži v morje. Kljub temu. da je bil napadeni kit štirikrat večji kot požrešna suličarica, ki je bila dolga le pet metrov, ji ni mogel uiti. S svo',:m nad meter dolgim in ostrim nožem, s katerim ga je obdarila narava, sc je zaganjal zdaj z leve, zdaj z desne v orjaka in mu rezal pri živem telesu ogromne kose mesa s teiesa. Kit se je branil, kobkor se je inogcl. Bil je s svojim repom po moriu s tako silo, da so se dvigali več metrov visoki valovi. Ves čas pa jc skušal potopiti se v globino, za'-:aj kit prenese take morske globine, v kateri suličarka že zdavnaj pogine. To je suliča-ka tudi vedela, in kadar se je pripravljal kit, da bi se po'opil, se jc suličarka že pred njim potopila in se nato z neznansko hitrostjo, kakor živ torpedo, pognala proti njemu in mu zopet izsekala ogromen kos mesa s trupa. Včasih pa se je kitu posrečilo, da se je piavočasno umaknil in morski divjak, ki se je pognal s tako silo skozi vodo, je švignil visoko iz vode, vendar je bil tako okreten, da se je okrenil že medtem, ko je padal po zraku in zopet zadel svojega smrtnega sovražnika. To dolgem boju jc začel kit omagovati. Vedno počasneje je udarjal po vodi, pogosieje je poskuša! potopiti sc v globo-čino. Parnik je krožil okrog bojišča, sovražn ka pa se nista zmenila zanj. Veiino bolj pogosto in brez-obzirneje napada suličarica. Kar naenkrat zopet švigne visoko v zrak, mnogo previsoko, V zraku izgubi ravnotežje in pade vznak z velikim ploskom v vodo. Preden ima sul čarica čas, da se obrne in znova napade, kita že ni več. Potopil se jo v globino, kjer si ho pozdravil rane, ki mu jih je zadal strašni boj. Še druga dva smrtna sovražnika se večkrat srečata v morju in nihče ne bi verjel, s kakšno besnostjo in divjostjo se spopadeta. Tulnjev je več vrst. Večje vrste teh prebivalcev morja odlikuje čudovita vztrajnost, hitrost in pogum. V svojem potepuškem življenju po morju so nepreračunljivi. Tisoče in tisoče kilometrov prepotujejo brez vsakega razloga, izvojujejo na poti nešteto boiev in ostanejo večinoma zmagovalci. Večkrat se celo zgodi, da prodrejo iz ledenega morja ob južnem in severnem tečaju daleč v toplo podnebje. Celo na francoski obali so jih našli, prav tako pa v A v.s K X-liji v pristanišču glavnega mesta, v Sidnevu. Morje ob avstralski obali pa kar u rgoli morskih psov, teh največjih in najstrašnejših morskih roparjev. Med tjulnji iu morskimi psi pa vlada menda sovraštvo od pamtiveka. Tjulenj kar pobegni, če zagleda v bližini morskega psa. V bližini pristanišča v Sid-neyu so opazovali z neke ladje, kako se je igral v plitvem morju tjulenj, se p;ekopicaval, potapljal .-,1 solnčil, Bil je ogromna žival, star samec, kateremu se je poznalo, da je prebit že marsikaj. V bližino ladje pa sta zašla tudi dva velika morska psa in sta iskala odpadkov. Ko ju je tjulenj opazil, ' se je zakadil kot izstreljen v morje in zdivjal na I oba sovražnika. Tjulnji plavajo z neznansko hitrostjo Več kol 40 morskih milj preplavajo v eni uri in Zato je razumljivo, 'a je bil naenkrat v bližini morskih psov. Za ladjo se ni niti zmenil. Morska psa sta bežala kar najhitreje sla mogla. Tik pod gladino morja sta bičala s svojima repoma vodo in se poganjala naprej. F.den se je skril pod ladjo, drugega pa je že napadel tjulenj. Bliskovito ga je napadel in ga zgrabil za hrbet, nato za trebuh, in kadar je zadel, je vedno iztrgal velikanske kose mesa z živega morskega psa. Sunkovitim napadon tjulnja se morski pes kljub temu, da ima najulraš nejši gobec med vsemi morskimi roparji, ni mogel ubraniti. Morski pes ni prišel niti do sape. Niti enkrat ni mogel sam napasli in le malokdaj se mu je posrečilo, da se je izmaknil smrtonosnim udarcem. Komaj pičlo minulo za tein, ko se jc začel spopad, je že plavalo mrtvo in razcefrano truplo morskega psa po gladini. Tjulenj pa je izginil. 80 sekund za tem, ko je izginil tjulenj, pa ie priplavalo na vrh drugo truplo morskega psa. Bilo je prav tako razmesarjeno, krvavo in brez življenja. Počasi je priplaval iz globine tudi tjulenj, ne da bi se bal bližine ljudi, in je izginil med pečinami na obrežju. Bog v nas So ljudje, ki govore samo to, kar jim Bog narekuje. Pri vsaki besedi se lahko sklicujejo Nanj, ker vedno prisluškujejo njegovim nagibom. So ljudje, iz katerih prihaja neko svelo sozvočje. Njihov jaz se je umaknil, da je napravil prostor božjemu mišljenju. Vedno so pripravljeni, da govori Bog po njih; sprejemajo božji ritem, čutijo utrip božjega srca. Božji vir teče skozi njihovo dušo. So kakor harfa božja. Stopiti moramo v svet globine svoje duše, kamor posvetni šum ne sega. Naša duša mora v sveti tišini sama z Bogom, t. j. v molitvi spoznati, kaj Bog govori in kako Bog govori. Naša duša mora pripoznati božji glas in ga ločiti od glasu soljudi, od glasu strasti, od glasu narave. Bog je v nas, če se delo naše duše ukloni njegovi volji, če so naše želje po njegovi volji, če soglašajo naša nagnenja in občutja z njegovimi zakoni, če je božja volja postala naša volja, ki se ji nikoli več ne upira, ampak prosto ili 7. veseljem vrši božje zepovedi. Tako božje volje ne zaznavamo več kot nekaj tujega izven nas, ampak ie postala naše edino poželenje. krega: »Grd si, papa! Nočem, da se gospodična joku. Bom jokal tudi jaz.« Belec se ustavi in lahno pobledi. zinili. Metka, vsa solzna, širi roke, dn objame dečka, Katn ga vabi: »Pridi, biser dečkov!« »Gospodična!« stoka Belec. »Nisem bolel...» Molči, popa!« ga prekine deček. Gospodična ti ne bo ilaln tistegii denarja; dovolj g« imnš doma,« »Tako ho, Janček,« prit rdi ves skmšen Belec. »"Prodal bos gospodični, kar hoče,« ukazuje deček. Molku ustavi s poljubi dečkove ukaze in vzdihne: »Mojemu bratu trda prede. Ko bi hotel nekdo, bi lahko živel samo za umetnost.« Bogataš se sramuje svojih sorodnikov,« privzdihne Kata. Belec pogleduje pismo, premišljuje in vpraša: »Gospodična ni več huda name? In vi, gospa Kata? In ti, sinček moj?« »Ti ;;i inoj dobri papa!« ga pohvali Jan-ček v Metkinem naročju. Metka moli trgovcu roko. »Ker smo prijatelji,« pravi Belec, »vam sinem izkazati uslugo?« >• Uslugo f« Metka je hladna. »Je to dokaz, da mi odpustite?« se užali Belca »Slabo hi mi prlstojalo,« strese Metka svoji dolgi kiti, »hiti ošabna napram upniku mojega brata...« Ali,« pojasnjuje Belec, »majhen znesek uu posodo ni nakiika sramota, posebno če vitin povem, dn ta denar ni moj, ampak ,ic delež našega ljubega Boga?« Začudeno ponavljata Metku in kata zadnjo trgovčeve besede. Belec se pa vsede. in pripoveduje slovesno: »Kitko je bil dal Bog' ubogemu kmeti-skoinu človeku priliko, da je izkazal dvema osebama veliko uslugo, o kateri ne ve živa dnšn. Prva je zelo visoka gospa. .To šestnajst let, kur molči. Prišel je bil v Pariz človek i s praznimi rokami, ona visoka gospa mu je I bila daln dvanajst tbtoč liver, da začne 1rgo-' vati. Namenila mu je tudi modro ili jietično i ženo. Prvi dve leti je šlo dobro. Potem pa niso plačevali ne kupci, ne tatje, iu požar. Slu .it; dota in vsota visoke gospe. Neki dan gre človek h kneginji Križki. Ta gn sprašuje, zakaj jc objokan, ter pokliče Suzano, ki spravi vse iz njega. Smejali sta se mu, mu dali mošnjo iu kneginja je rekla: »Ce ti bo potreba, pridi še.« Domov grede jo premišljeval, kako lil priklical božji blagoslov na svoje delo. Kar se oglasi IKileg njega berač: »Za delež ljubega gospoda Boga.« Dogovorila sta se z ženo, da bosta dajala polovico svojih dobrot za reveže. Zdaj imata kar določeno vsoto v tu namen. Nobenih sitnosti in nesreč ni več. Nejgova hiša je najbogatejša v ulici sv. Denisa, deček in žena sta njegova velika sreča, volili ga bodo v mestni zastop...« V zadregi gledata Metka in Kata za dobrim človekom. »Delež ljubega Boga,«, leži na mizi. Petsto liver. Kata je. rešena skrbi. Nato vstopi stari slikar, oguljen in suh ko trlica, in vpraša iki svoji navadi za gospoda Verbana. Metku pokrije mizo za pet oseb. Kmalu priropočejo mokri do kosti. Metka sili brata, naj se preobleče, Kata pu se loti Divljora, ki ot.ro.su svoj trioglati klobuk ob rampi in ji nemarno odgovarja. Kata gre za Radoni. Metka jo v zadregi, premiku posodo po mizi. »Kajne, da vam je. neprilično, da o,stilnem?:! vpraša Didjc. »Moj brat je gospodar.« odgovori tiho deklica. »Ali!« sikne Didjc. »Pa jc tudi gospodar, da sprejme Radota? Ta vam je. gotovo bolj prikupen?« so upokonči deklica. »Ne vem, zakaj me žalite neprestano,« in si otevo solzo, da je no hi videl Verhan. Didje je znan kot dober bojevnik. Ko sedejo za mizo, se spomni Metka tetinega pisma. Verhan skoči s pismom v spalnico in se vrne takoj. Poljubi sestro: »Dobre novico!« »Dobre?« ponavlja neverno Metka. Vfičcrjajiuo!« pravi Verhan in pritegne krožnik k sebi. »Ste lačni. Obešen?« vpraša prijazno starega slikarja in prime krožnik, da ga napolni. Pa mu poči v roki in Kata prebledi: »Nesreča!« Verhan se glasno zasmeje, Metka polni gostom krožnike. Njena drobna roka si; trese. Didje in Bado se spogledala. Verban zabava med večerjo svoje goste, pogleduje kratkima svojo sestro in ji reče. ko se poslovi ix) črni kavi: »Počakaj me! Povem ti veselo novico.« Didje in Rado se spogledujeta. »Ali si kaj nahodil in nabral, Verbau?« strese Didjc glavo. »Pri sv. Mavru si bil žalosten, zdaj pat« »Mar ne smem biti zvečer vesel,« se začudi Verhan. »Če sem bil žalosten vos dan? Sicer pa, pozno je. Rado je, truden in Obešen dremlje.« Didje dvigne svojo prazno kupico: »Jaz presedim lahko vso noč v veseli druž-bi!« Verbau spremi Didjera in Obešena do vrat in se poslovi nežno od njih. Oba objame in gleda, kakor da ju vidi poslednjič. »Tu lii nekaj prav,« mu potrka Didje na čelo, »preveč si ljubeznjiv, prijatelj Verban.« Verban vzdihne, zapre vrata in stopi v obeduico, kjer pospravlja Katn, in povabi Radota s seboj. »Pa pridi tudi ti, Katn, ko dokončaš svoje delo,« naroča stari ženi, ki mu je nadomeščala mater. V vsako hišo Domoljuba! LtHlHSH O««!«" smsumi. • C, t »s l JS * A. VRK55S (Nadaljevanje.) SSSK je bila zgrajena najprej na medBebojni pogodbi štirih takih republik (.RSFSR, USSR, BSSR in ZSFSR). ki je bila kondnoveljavno odobrena meseca januurjs 1, 1924 Naslednje leto sta bili potem iz dveh poprejšnjih ruskih gubernij organizirani še TurkSSH in UzSSR., a 1. 1929 se je končno od UzSSR odcepila kot samostojna zvszna republika še TadSSR. V! SJ £ SČ u. xr K U. i S as X CC 05 JtC 2S t cn cr: rs 5 > i « » £1 i ? a Toda niti te zvezne republike niso vse <• notne, temveč sta RSFSR in ZSFK sami zase zopet le federativni republiki, ki sestojita iz več i h samostojnih republik. Tudi tu se prav lepo kaže boljševiška narodnostna politika. Kjerkoli so namreč čutili iz političnih razlogov potrebo, povsod so dovolili in organizirali iz ozemlja dotične narodnosti novo narodnostno repu b Li k o, ki je na videz čisto samostojna. Tako so bile n. pr. že 1. 1930 organizirane v okviru 1. Ruske si«:, teder. sovj. republike še naslednje avto-u o m ne republike: a) Baškirska, b) Burjatska, b) Dageetun, c) Nemška republika ob Volgi, č) .lakutska, d) Karelija, e) Kozaška (poprej Ktr?iš':"\ f) Krimska. g) Tatarska. h) Čuvaška. II. V okviru ZakavkaSke soc. feder. sovj. rep. pa naslednje avtonomne republike: a) Aserbejdžistan. b) Armenija. c) Georgija. Razen eh avtonomnih republik okviru posameznih s veznih republik zvaua a v t o n o m n a ozemlja, lastne državnosti kakor avtonomne na videz uživajo le obširno samoupravo. Tako so obstajala tedaj razen zgoraj navedenih avtonomnih republik v RSFSR še naslednja avtonomna ozemlja: Čerkesko, Inguško, Kabardinislto. Kalmiško, Kara-Kulpasko, Kara-čajsko-Cerkesko, KirgiSko, liomiško, CeremiSko. Severno-osetsko, Ojratskn. ("točensko in Votiaško. V zadnjih štirih so pa obstojale v že 1. 1980 še tako ki nimajo značaja republike, temveč lotih so bila nekatera teh uvlouomuih ozemelj puvzuig-njena »e naknadno v avtonomne republike, poleg njih pa organizirana še nekatera nova avtonomna ozvuilja. V tem pogledu se je SSSR stalno izpreminjala iu neprestano bo se pojavljali novi ttarodiči ali ozemlja, ki so zahtevali svojo samostojnost in ki jo jim sovjeti tudi niso navadno odrekli (1. 19111 je n. pr. Štela SSSR vseli državnih tvorb 47), To neprestano gibanje je vodilo do vedno novih in novih razkrojev in združevanj, reform in poizkusov, ki so postajali časih celo nevarni. S*de zudnjih par let se je to gibanje precej umirilo iu Moskvi se je posrečilo ukrotiti vse ter jih prisiliti k podreditvi. Uvedli so obširno birokratično odv isnost vseh od Moskve, upozicijonalce so pa znali zadušiti Kakor bomo še pozneje videli, ima kljub navidezni avtonomiji in lastni državnosti posameznih ozemelj in republik dejansko vso i n edino oblast v rokah RSFSR. oziroma le njen vodilni del. to je Velikorusija. ki tudi po površini in številu prebivalstva daleč prekaša vse druge. Ona obvladuje popolnoma vse ostale sestavne dele in predstavlja nekako Brusijo v SSSR, dočim ima n a v i d e z n a s a m o s t o j n o s t posameznih zveznih republik pred vsem propagandni pomen za sosednje inozemstvo. Velikorusija je ir.prvu ohranila tudi nekdanjo carsko nižjo politično upravno razdelitev v guberui.ie (vseh je 32 pod carji jih je obsegala vsa tedanja Rtisi.ia 101), okrožja, okraje (812) mesta in kroetiSke o!ifine (pod carji jih je biio v vsej Rusiji 16.720). Sovjeti pa za vzdrževanje tolikega upravnega stroju niti niso imeli dovolj zanesljivega osebja, zato so izvedli od 1 lf'21 do 1980 obširno ti p r a v n o r e f o r ui o . večino teh upra vnih edinic odpravili in osnovali namesto prejšnjih gubernij posebna zaokrožena Gospodarska ozemlja (v RSFSR jih je 14). a občine n<> združili v velike (v RSFSR jih je namesto lfi.000 le še 2000). Tudi nekatere zvezne republike so ttvndle novo upravno razdelitev (USSR je n. pr. razdeljena v 41 okrajev in še © M05K!" o sinusu. M«wt.i»».rtp. avtonomno republiko Moiduvijo). RSFSR pozna končno razen vseli navedenih političnih upravnih edinic (republik. avton. ozemeij itd.) končno še tako zvana n ea v t o-li o m n a o zemlja (Uralskn ozemlje in ozemlje Dalj-niega Vzhoda) ter u e ž e I e (Severni Kavkaz in Sibirija j RAZNO Piuče in brezpoiH lnosi V Nemčiji h* vedno boli ponavlja mnenje, da brezposelnosti krut leg drugih vzroku tudi previsoke plače To trdi tudi glasilo nekega nemškega zavodu v Berlinu, ki uživa svetoven v.b.ej radi svojih važnih ugt--a. | da se plače kolik • mogoče take urin m ia j more čim največ de!;" rei i dobiti dela in prinisni h i dohodkov za živiien-t. - Glavni vzrol brc:::-i msti m padanja aein-j skil. jiiat j m je ea.' nc» j neurejena iu foreznaibor-I stveiia konkurenca v -,»h panogah industrije \' <-podietia nabavljajo sv t, iti lin; delajo ceneje n--" delavni ■/ rokami. t> w proizvodnji: ji večja ii: hitrejša. m »ečis konkurtti cr je mogoča ak: it ! deta za one. ki želijo dela ! in ki jih edino delo mori preživljali, • »dno manj. brezposelno«' pp vedra večja Izračunano it, dn k na svetu točasim nad odstotkov delovnih in:.:-i več, kakoi jih sednnii rsd potrebuje, ua sedanji način obrata 1 industriji 1 To število -e bo se ved: množilo, dokler si svei rabo pametno ui pravično uredil svojega gospodarskega redi. Predor poti najvtro evropsko gore. Med Irancijri in Italijo e domenjeno, da zgradijo pori Mont Blanrom. ki it najvišja gora v Evropi, predor iz ene države v druge Predor bo v višini 1212 m ir, bo dol? 12 km. Stroški zanj b'>';' znašali 61) milij. tratil-,.' . ki jih bosta krili obe državi sorazmerno Pred: r bo imel obliko dveh 1> čenih rovov, ki bosta na vsak kilometer zvezano s prečnim rovom. Promet bo torej enosmeren. Sredi gor« bo v goro vklesana avtomobilska postaja, v kateri bo jwsU> vala tudi carina. SOC.OOO ordaiMžiranih delavce*- marksistov ic ta ias v Belgiji: 100.000 mani kot leta tS?,l F.ua za smeh. »No, kako jc, ko si oženjen?« — »Ko sem se ženil, som ja2 jaz govoril, ona je pa poslušala. Ko sem sc oženil je ona govorila in s®111 jaz poslušal. Zdaj pa govoriva oba, sosedje pa poslušajo.« OROBTINE Hoja i» značaj. Način kako hodiš in stopiš j« .flo važen za (istega, ki študira tvoj značaj. Evo nekoliko primerov, ki so jili postavili veščaki v tem vprašanju. Brzi hod je vedno dokaz odločnega človeka. Takšen značaj pa je tudi često razburljiv. Slučaji, ko vzkipi za malenkost, niso redki. Tisti, jii stopa na prste, se rad čudi in divi, je pa tudi molčeč in tajinstvena prikazen. Rariresenec poka-zuje svojo čud na zunaj s tem. da vihra okoli. Vse drugače se drži zaskrbljen in nesrečen človek, ki (tod? sklonjeno in stopa s kratkimi, nervoznimi koraki. Umerjen hod in dolgi koraki pokrmijejo umerjenega človeka, ki vse premisli in ve, kaj hoče. Kaj značilna je tudi hoja zarotnikov. Njihov korak je jedva slišen, okoii ust p« jim igrs čuden nasmeh. Ponosen človek stopa mirno in lahko, roke in noge so mu iztegnjene, gleda naravnost in se nikoli ne umakne v stran. O nemškem župniku v Trieru pripovedujejo, da si je vselej vedel pomagati, kadarkoli je bil v zadregi za denar. Neki večer se je odpravil v kavarno, kjer je bilo mnogo odličnih mož, ki so se po tvoji navadi zabavali. Prišel je med nje, prekini! igro in zastavil vsem zbranim 'ežko uganko, "kdorkoli mi ie ne reši, plača pol Tke v blagajna aa mizi, izkupiček dobi neka uh -ga žena v prvem predmestju.«. Uganke ni mogel nobeden rešiti. rade volje so vsi prispevali v blagajno, že iz radovednosti, kaka bo rešitev uganke. Župnik pa molči in tudi sam priloži pol marke li nahrani soli in pravi: »Tudi jaz ne vem rešitve uganki.« Neki londonski mehan k je nedavno izumil in ponudil angleški vladi svojo brzostrelno puško za rabo pri armadi za pešce. S to puško je mogoče oddati 1.100 strelov v eni minuti. Papc/. u neznanem delaven. \ ča,ii po-vc-tovnuj na socialnem tednu kanadskih katoličanu! ! Montrealu j«1 bilo prečitano pismo sv. Očrta nadškofu \ Q"ebeeku, e Papež govori v njem o Neznanem vojaku, ki so mn \ vseli deželah postavili spomenike v počastitev požrli o. vidnih n ncziiiinili .zaslug /a doluoviuo. Toda hije „c tudi litij na področju dela. ki zahteva mnogo žrtev, a te bodo čislale z;p zmerom neznani'. /.lasti pa v današnjih težkih časih svetovne gospodarske krize. V vrsto Ncznanoga delavca sodijo množice, brezposelnih, ki gledajo z brezupom v srca svoje prjsilno brezdelje, zaka j |irc-raili bi delali, da bi vzdrževali sobo in svojce. Nc sinemo pozabiti, da imajo ti Neznani delavci nodotukl jivo pravico do dela in .sicer do dc!;i. j..i hi bilo tako plačano, Ha bi se mogli gospodarsko in nruvno razvijati v zadovoljne državljane in domobraiiitelje. S pravico do dela jc v zvezi dolžno«! državnikov iu odgovornih politikov, da poiščejo sredstev in potov, kako dati v sem neznanim delavcem zaposlitve in kruha. Slon maščevalec. V berlinskem zoološkem lila imajo f> let staro slonico, ki je povzročila, da je bil ni c li paznik in čuvaj pdpn.ščen iz službi'. Krotilec jc pri lickem gostovanju v Pragi najel češkega paznika, naj spremlja slona v Hcriipi. Pridno pa jc. no vi- paznik odpotoval nu Nemško, je doma na češkem poceni nakupil mnogo tobaka, ki ga je hotel vtihotapiti ua •Nemško. Tega pa ni mogel izvršiti, ker jc nekega dne slonica našla paznikov o tobačno zalogo iu požrla ves tobak kakor slaščico. Zaradi tega jc bil paznik ves divji iu je v svoji jezi ugriznil žival v konec rilcu, kjer je edini kraj na slonoveut telesu, ki slona lahke boli. Slonica tega ni (»zabila in se je mid paznikom maščevala. Kadarkoli je paznik prišel v njeno bližino, je žival iztegnila svoj rilec, prijela paznika in sj začela tlačiti,v žrelo. Kadarkoli i1' slonica nastopala v cirkusu in ji' nje« paz- nik. prišel zraven, ni več poslušala krotilca, ampak je škilila le za paznikom, da bi ga zopet kaznovala. Zalo jc krotilec končno moral odpustiti paznika brez odpovednega roka in dobiti drugega spremljevalca za žival. Odpuščeni paznik pa jc vložil tožbo pred delavskim sodiščem in zahteval odškodnino. Delavsko razsodišče pa je odločilo, dn sc jc sloa 'po pravici branil se nadalje sodelovati s tako togotnim paznikom, lako jc slon pred sodiščem dobil zadoščenje proti človeku. Kaj izdnja stihi« in v lažno oko. Znani starogrški rek pravi, da je oko zrcalo duše. V prejšnjih časih so namreč mislili, da izhaja iz očesa, oziroma zenice nekakšen duševni ogenj, ki eo mu pod nekimi pogoji pripisovali celo mague&ki učinek. Resnica pa je. da ta ogenj ne izvira iz zenice, temveč iz roženice, ki je prozorna in odseva zunanje predmete, pri čemer sodeluje tudi naravna vlaga očesa. Snhotna roženica se ne leskcče niti od daleč talko močno, u fe je vlaga preobila, tudi ne. Preveč solza napravi oko kalno. Hailo-stno razpoloženje, ki povzroči živahnejši krvni obtok :n boljše izločovalivo delo očesnih žlez, daje očesu naravno veJji sijaj, nasprotno pa ga dela motnega. Pri tem pa sodeluje še cela vrsta činiteljev, ki sestavljajo v svoji skupnosti tisto duševno igro, ki j: pravimo govorica ofi. Pri vsem odločuje pri lem pob g vlage rnženice velikost zenice, ter barva Sa-rejviee intenziteta odseva. Očesni žar pri južnjakih in orienlalcih izvira od tega, da imajo temnejše očesno ozadje, ki močneje odseva svetlobo. O'i s širrako . Iprlimi zenicami se svetijo bolj živo nego oči i zoženo zenico. Odtod navada nekih žeiifsk, da si z alropinom razširjajo zenice. Ti navada pa skednje vidu. Kakor vidimo, nima .sijaj oči po večini nobenega opravika z duševnim ž.ivljeniem. Oči «o čarobno ogledalo, ki često&rat odseva laž. To laž povečujejo še drugi činiklji, kakor oblika oči iu oblika razpotka med vekami. Malone okrogel raz-porok povečuje očesno jabolko v-saj na videz zelo močno in daje trem. če .so temne, značaj gazelinih in aiiHlopnili oči. Podolgovat in ovalen razperek pa daje očem spet drug značaj. — Prevelik raz-pitrek /enači tičiuiik iiog.leda ia mu daje nekaj strmega .(buljeiV rti). Tudi trepalnice imajo za izraz oči svoj pomen. Temne, dolge trepalnice učinkujejo v.*c drugače nego svetle in kratke. Koke}-iie dame znajo izrabiti vse te posamezne činiielje :n še dragu, kakor na pr. pobešenje glave, da.dosežejo .svojimi očmi čisto določene vti.se. Seveda pn izražajo oči lahko nehote vso lestvico duševnih razpoloženj; od skromnosti, ponižnosti in žalosti pec -.očutja do rndositl, jeze itd. Na vrluincii gere Everest, v himalajskem gorovju. ki je najvišja gOra na svetit, je zrak tako redek, da bi moral človek pri vsakem koraku desetkrat dihniii. Kcliko las imamo na glavi. Ako hoče kdo povedati. kako neštevilnokrat mu je žal zaradi kake stvari, potem pravi, da mu je žal, »kolikor las ima na glavi*. Da je to precejkral, je dognal neki znanstvenik. ki je prešlel lase na raznih glavah in ugotovil, da so lasje različne barve različno gosti. Naštel ie na posam-jznih glavah: plavili las 140.400, kostanjevih 109.440, črnih 102.060 iu rdečih 88.470. Kdor v toeiKMt teti številk ne verjame, naj se sam prepriča! /.biika ! in poi milijona metuljev. Na Angleškem je timil James Joice.y, ki so ga imenovali kralja metuljev. Ksliiia strast tega zelo bogatega moža je bila, loviti metulje, jih naravnost umetniško preparirati in jih shraniti v svoji ogromni zbirki, katera Je napolnjevala več velikih dvoran. Le ona zbirka nn svetu ima še več metuljev. James John Joicey jih je imel v svoji zbirki poldrag milijon. Da jih je dobil, jc skoro vsako leto potoval po širnih morjih, po Avstraliji, Južni Ameriki, srednji Afriki in Tovarna obratuje z domačim kapitalom, zaposluje domače delavstvo in domače uradniitvo. imamo svojo ovčjo farmo in izdelujemo plašče in obiske iz prave domače volne! - Smo nasprotniki vsakega frazarenja in sc zatekamo raie k dejanjem. Zato bomo prodajali od 11. do 24. t. tu. novo dospele moške hubertus plašče, vseh velikosti, po Df» 235. Bili. nisi 270, Di« m,- Vabimo tudi eeoj. dan«, da si ogledajo ia pomeri io naše damske plašče, gospode pa opozarjamo na naše specialne športne obleke. — Dovoljujemo si Vas opozoriti, da pri naročanju daril aa svojo lieco Miklavžu ne pozabite, da Vam lahko postrežemo & dobrimi in cenenimi otroškimi plaščki in oblekcamL — Veselilo nas bo, ako nas boste poselili in se prepričali, da vse to, kar govorimo in pišemo, niso prazne besede, s katerimi naj bi Vas zbegali in Vam morda prodali nekaj črnega za belo, Prost ogled in kritika. Zastopstvo »Sok©« oblek za Slovenijo: Ivan Kos Prodajalne »S O K O« oblek: Ljubljana: Sv. Petra cesta 23, Celovfka cesta 63. - Kranj: Glavni trg 102. Oiverirae Mkuovamfara: Maribor: Anton Po«, Aleksandrova c. 27 - Celje: Fišer in drog, Kralja Petra c,22. Din 19'—, 21— otroški Din a«'—, .13'— dekliški Din So-—, 84>'— fantovski Din U6>"—, S9'—- ženski Din 66'—, 8-a ' «u.-iiX F'; ptafcucst ;;«».»£.« 2 staai. 5i C ta. ««ko« m *4 aa.ik rfrar»ik»r ia rim tat.j tmtriiailu ffe»»t«i •■»«« sred«,, iSiiiicu št 17 pcši* ao >Ftt*sa< df.io.i^ Zagreb t-78. 8» m iibj a ,ii,lat Vi iisajAa lia^itata. Tiafcarna xs!jt U-m?»W» * ?<4ia« čf w <*»• «ir.i.-r. setdte »»»ua;« kitajsk«* ;*• atčaiii A«!. tiMM fs a»JiB«j«ni ms*si ati ft^jc-s. dna r»eiek jo »t *i«:"iiee oo**«* B,».t !*!♦>»> snii ia ft jtrsrsiic ruii." ::io i«?:«}. Pšsetr xt aoi« ♦iina.ce je misi-oaa- f-:j»f Wi ki j*. O ',-»! Tli t-ftl <»r3*ii rtiH-- Btiv.j 'S*' ,> o em r». nihuA* i*a: 1 »re * e i«» ».» »m rt tu ke s — >ui;f s (jf^r- r»tt* 1 Pc sna si ocd.eta SiBžSž! .Ker 5 ymti.. nato ie loti sate h ie ostaiih ia tmila.« iroh-rfe :a smeje v?s »bor. Niradaje zjoote zrfrarmk, naj odprejo 'X': 0«:i « ro. obraz* k> s --1 r L nekateri >i v« kar toplo p:ip>jrotamo. ★ Gledališki rataateij: >Velikaaske oiorije i»> um prtreiith ia, saj «e pl »fcj;-3. k ij ca rt ičruu porod7« Ifn1«: »R?kei «e» da ne bom prej« peL .r ae » p|.<»V;a»je».« 3 . :, --l ain^aa jsa toisdror ■i . » HeUt * »«»:: Ci*proti lifMitai i -- :i -i za.re-.ife r po: ii tor--ii ia ..'. 3»<.iIo da [ i--- m i« »irjiil Dotenik ter »ei«t 1.1 prizmi Novo otrnui* Aectunvi fgo«>A« t - 1 i0.1---1 1 ja 31.1^*, 9 «l' u - t - i-.iti £aa*.U r t : -.r. C-n* ■ »: ji Btp r 3T. 1 tr.^ 1.: Fr :>!? a m ntJ* rt 1K - J««««* - ^aifjinttAa r» Ms £1 .' ■ - - " -- j. A C •j«« BUk»«ii itii:; ^a >*»M«si» Osaat* <«• iatri«v.«:.a kakarit-i. »ae {f»*c»Aii-. SBRpak tmii * *«!» drtnk p<-r.knk a. p? rtchjtstiE« 3>*£a. t,.^ -' r. ... . ^sii. taj,. f-cbočecip. ftfe tarik; e«?. -Haaj^ke zrtiie. «r. k-*aii;}fce ht,uxr. {a. i,a i oa reč. iMjaa« - K>rJa pc fcci u • « *i*ii"-€rt po mii«-< inbif SnTi.n- rs»a«. n.*an ia:r,is.i- I tHlit ™ rr tM. » Si se r. : * spi.- ^mit.- v.—.t—- t (.—. li jt-- t : aajrrt« -t ta .uii satmo« it t »ij-raro. •£» f •» i« ajrt t *5*Taaa» n4., Si T«. Kraij. j -■L."1;T. 3i«i trd i-j -r js ; rut w3w« ia ihitUjm t«- m rt'!- ima * ' II" lai^al-ojKia. ;» a.f* «>i Sdaro«** ia*..« *»:<>=» 1W. a-aiet tw,r »M Sir^a« r-aa«. * r. S ■ 3ri. i.-« * «,.c«t Jttailiiform itn(i »rsi-»ia: pa ti* 4iasct t»Sf> 'tatii*^ »L>»atife frapoi. JugigH ra;» ms Saštj Trf.5irec -a rti^aE roka. pa O. »t own.;. M*!*: k in&a iertrtats, paS pa ž trgj r^.t.--l sttc^easn iotraisjiii^ --*r_ taks Mali ocfiasrtilc 'mti jro-' «ii- J »? - . ,j ^ n»r 1 ' Vi rvv« • . . :t ~ p« «01 a" uWifr>T-»rt> -C:i JtE :** o ' ip«f- q*3*!O* «cit*>mm i < ?«*«e«to. BS^tilSS arJlittn ottraja !a v sai-m o^teoisataiki ir-n-isi Nj^Iovv upravi D 310 juha pol it 12'ar «,uiiJo — Pooc-lte a ra»t j{k> u>oi u^«c foi »Mesart It 12572 11 p aa. , t a Kfkinki Mitt, sst'.o rabiieo. jroJa. A. UiriitlEo Strun-tt t«j 12 p. £>)JwvTa pri Ll»bl aai fmsin P>»#tTt 12 ia* r,i : i ov, iot^r T:ooera.i 1 t >uha. h.r*sfc>T jcšsJ S fAov, aa iipi soio -ai Segi I UTO !1 S lM P«rTM> _ Enfenktfi Hffsia fcštea1.!: rfariai iioj iprua. - Htira ia «ta«OT»a,w t htšt. Aioja L.-.t*: ia ,ar. &>»-kt!* 104. .'Vil a 1 l«iar it-.fcra r?fesa."iEa. A. Pretier. Sv. P< tra testa i A Fsit? Ifisa ^-inifi1. t « •? v 1 kač tj-rf-r., jikc . >.- 1 iflT 20 D n Z; v-3s k sat p/- tun e a -/»r; a« Tr-J' Vfl !B!3'0 r^ u-t Mattvi Kruieii, Lof. pc-Va Si; {ia Lfi 13-15 lelwca ra km>i-a ,Je * M r>? m - u .'. r K ti S. Dev Mar. v Pc u Filtiili M £111 rai no>, enotam UiJi na brani ne »ojižire. N.slov v uprsvi >lh; tooljuba< pol U 1253». 4 leta š ara, itobra mleka-rica po tel, iu na eroitai. ViitB»rc štev 22 pri Lin bi tam. Šn!'ap. pe^s^lM s rejroein iskoi Anton Ureaeij PMndaja vas St Vi 1 pri Si fiu ISlHlBt sffflil ^Tki Ptaff sa 2000 D n « ijsrsSi Cilinder a 2K0 Din in ieri>ki ta Ar? Oin. v-?; skcro novi, pr>ia=i. GraJajka S. llStJB drob- • t krn > Focodbe s na- ve-Jtso f. rt* es «,tnt« >a i^ijsrsJto JC^fireS to. v»r«'lje prt Sama: iat ftM^ HfHslllg iK »Oi«« v araacje .....— pri Laa S'»c>t » Uučrati-o .Vajvetji ^l'>^ek na *vete. > Pekiu^u, z|av. Ti*'m m'-:-! Kil-ij-ke. mv:',* 'i:., i. ./altft ki čki»f-k. ki %e smatra m nai.evjepa na sten To je Korejec ("in-Kukoej. Iti ^teie le[ jn visok 2 metra 74 centimetroT. Ta (r.-,!j«t zemljani namerava kreniti ««!aj po siciu iB H razkazovati radovednežem — «*vc /a denar,! Odklonil je vse ponujake. ki 50 mu iioteli iiitj: ii.ilužr.i pn vy ta vi Benaiadae« pot .anja ji' ?eve pri delitvi blagajne, nam bo ba st. Metoda kot ce posebno verjetno. V newa?nmli je tvoj denar, £e ga držiš doma. Roparji prežijo za najmanjšim: prihi a nki. Zaupal denar domačim hranilnicam! Nalagal svoje: prihranke v HRANILNICO DRAVSKE BANOVINI prej Kranjska hranilnica v IjubUani. Z-anjo Jamči ram Dravska banovina a vsem premoženjem iu rso da*£no močjo. D*. Gntgmg Pc&fe C.-tir.i. ILmiLtk -i'jyfosioT».*jk.s t»l»r»oi IUr«l W