114         Fr. Albrecht: Spev proletarcev. — Radivoj Peterlin: Sneg kopni.
Fr. Albrecht:
Spev proletarcev.
SL
-as je rodil granitni trdi tlak velikih mest, širokih cest, nas je plodil dušeči, vlažni mrak, — naš otec glad je, majka nam bolest.
Mi vsi v prokletstvu smo zaplojeni, mi vsi rojeni smo v prokleti dan, mi — sužnji gladni — smo obsojeni, da sipljemo bogastvo v skopo dlan . .
•v
A naš je svet! Cez vse strani smo zasejali ta svoj sužnji rod: da, kadar mi zamahnemo s pestmi, se stresa zemlja, odgovarja svod;
da, kadar mi zapojemo svoj spev, se v bajonetih mesta razblešče, v nebo grmi njegov srdit odmev, v foteljih starci plešasti medle . . .
-» <-
Radivoj Peterlin:
Sneg kopni.
jSneg kopni —                         Zeleni
Že od juga veter piše,               trava v polju in tam v gaju
solnce pne se vedno više,          poje slavec, kakor v maju
vrba kraj vode brsti,                  vse cvete in vse diši,
grud globočje, širše diše —       a pomlad ne čaka naju,
kaj da tebe, draga, ni?              torej hiti, ljuba, ti !
Čas beži — Kukavica v logu kuka, modra sova v duplu uka, šoja v vejah se smeji: „Vsi smo svatje davno tukaj, toda le — neveste ni."