VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 19. AVGUST 1983
ŠTEV. 33 (2136)
Razgovor pri Žitku
„Teme)jito pretehtajmo našo politiko!"
Svečano odkritje partizanskega spomenika pri Peršmanu Poziv koroški in avstrijski potitiki, naj rešuje manjšinska vprašanja
„Aktuaini povod terja od nas, da naše poiitične pozicije, našo strategijo in taktiko temeijito premisiimo," je v svojem siavnostnem govoru ob nedeijskem odkritju spomenika s šentruperškega pokopaiišča pri Peršmanu v Podpeci poudarit posievodeči tajnik ZSO Marjan Sturm. .,Če v zadnjem desetietju vse naše resoiucije, vse peticije in vioge glede čiena 7 niso prinesie zažeienega uspeha, potem mora to biti za nas povod, da temeijito pretehtamo našo dosedanjo potitično koncepcijo."
Do tega zaključka je prišel Sturm Potem, ko je ugotovil, da smo koroški Slovenci po podpisu državne Pogodbe leta in leta na miren način terjali naše pravice, v zadnjem desetletju pa tudi s kako demonstracijo opozorili odgovorne, da slej ko prej terjamo izpolnitev določil državne pogodbe.
„Trezno in brez emocij je treba danes ugotoviti, da se kljub lepim nedeljskim besedam naš položaj kot narodna skupnost ni izboljšal, nasprotno, ravno zadnji dogodki okoli imenovanja novega nadzornika za dvojezično šolstvo so jasen indikator, da se je položaj celo poslabšal." Sturm je tudi opozoril na to, da se je naša integracija v avstrijske strankarske strukture izkazala kot cesta enosmernica, kajti kako je sicer razumeti odločitev Šolskih oblasti, ki niso samo ignorirale legitimno stališče obeh osrednjih organizacij, temveč tudi učitelja, ki so se dolga leta prizadevno trudili za razvijanje dvojezičnega Šolstva. Vendar pa iz tega ne gre Izvajati sklepa, da je treba zdaj začeti izstopati iz strank.
Na podlagi teh ugotovitev je Sturm zahteval temeljit pretres celotne problematike in predlagal, -.da v dobi enega leta kritično in samokritično ocenimo našo dosedanjo politiko, našo organizacijsko strukturo in na podlagi tega spremenimo, kar ne ustreza več današnjim potrebam".
Na svečanosti, ki se je je udeležila mimo številnih častnih gostov
množica bivših partizanov in antifašistov z obeh strani meje, je spregovoril tudi predsednik ZSO Feliks VVieser. Podčrtal je, da smo danes pred pomembno odločitvijo, ali bodo tri deželnozborske stranke sprejele ponujeno roko koroških Slo-
bodo porivali v kot, se ne smejo čuditi, če bomo glasni," je rekel predsednik ZSO.
Predsednik NSKS Matevž Grilc, ki je prav tako pozdravil zbrano občinstvo, pa je dejal, da danes nekateri na Koroškem spet mislijo, da lahko ravnajo z nami kakor svinja z mehom. Obsodil je dejstvo, da je ostalo zaupanje koroških Slovencev v politiko majhnih korakov brez vidnih uspehov. „Ker hočemo ostati verodostojni, se ne bomo pustili dalje voditi za nos," je rekel Grilc in pred bližnjimi razgovori z zvez-
Predstavniki ZSO in NSKS so se v sredo srečali na uradnem pogovoru z novim ministrom za pouk in umetnost dr. Helmutom Zilkom. Glavne teme razgovora so bila vprašanja šolskega nadzornika za dvojezično šolstvo, obvezne dvojezične vzgoje in obveznega dvojezičnega šolstva, dvojezične trgovske akademije ter pospeševanja celovite kulturne dejavnosti koroških Slovencev.
Glede imenovanja nadzornika so predstavniki osrednjih slovenskih organizacij protestirali proti predlo-
gu koroškega deželnega šolskega sveta ter opozorili na očitno nezakonitost razpisa tega mesta, nakar je minister obljubil, da bo na podlagi utemeljenih ugovorov preveril pravilnost postopka. Bilo je tudi ugotovljeno, da je na manjšinskem področju še vrsta odprtih vprašanj, ki čakajo kar najhitrejše rešitve.
Razgovora se je s slovenske strani udeležila šestčlanska delegacija pod vodstvom obeh predsednikov VVieserja in Grilca, poleg ministra Zilka pa je sodeloval tudi dr. Ro-senberger.
Prijavite otroke
k dvojezičnemu pouku
Do začetka novega šolskega leta je še nekaj tednov in prav ta čas lahko izkoristimo, da vsak v svojem domačem kraju, med sorodniki, sosedi in znanci poskrbimo za to, da bo jeseni čim več otrok na našem ozemlju prijavljenih k pouku v obeh deželnih jezikih.
Čas za prijave je v prvih desetih dneh novega šolskega leta.
Pomen in korist obiskovanja pouka je po eni strani v tem, da vsakemu otroku zagotovimo izobrazbo v njegovem materinem jeziku, po drugi strani pa ravno s tem najbolje prispevamo k medsebojnemu razumevanju in sožitju obeh narodov v deželi.
Zato izkoristimo prihodnje tedne in poskrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku!
Pred novimi podražitvami
Partizanski spomenik, ki so ga pred 30 leti razstrelili v Velikovcu, spet stoji — pri Perfmanu.
vencev in bodo z nami v politiki majhnih korakov pripravljene reševati odprte probleme, ali pa nas bodo poskušale poriniti v kot. „Vsi si želimo prvo pot, toda če nas
nim kanclerjem podčrtal, da je naše potrpežljivosti konec. Hkrati pa je koroške rojake pozval, naj pokažejo v narodnostnih zadevah tudi več civilne korajže.
(Več o prireditvi pri Peršmanu preberite na 8. strani!)
Šolska mladina se lahko še nekaj tednov veseli poletnih počitnic. Tudi doba dopustov traja še dalje. To velja tudi za politično življenje, ki je trenutno še precej v „zatišju". Vendar je to zatišje le navidezno, kajti vsaj na uradniški ravni je v polnem teku delo okoli državnega proračuna za prihodnje leto in tudi bolj ali manj pristojni politiki od časa do časa zavzamejo stališče k vprašanjem, ki so tako ali drugače povezana s tem področjem politične umetnosti.
Eno je že zdaj gotovo: z novim preračunom se nam obeta nov val podražitev. Dolgo časa je Avstrija veljala za „otok blaženih", toda v zadnjih letih je gospodarska kriza začela resno trkati tudi na vrata naše države in obenem z zaostrovanjem gospodarskega položaja je začel skokoma naraščati tudi primanjkljaj v državnem proračunu. Za leto 1984 se tozadevno obeta nov rekord. Po prvih ocenah oziroma predvidevanjih finančnega ministrstva naj bi bile potrebe in zahteve, ki bi jih morali upo-
števati, kar za 130 do 135 milijard višje od predvidevanih dohodkov. Koalicijska vlada namerava ta primanjkljaj znižati na 100 milijard — seveda, če ji bo to uspelo.
Vsako zmanjšanje primanjkljaja pa jasno na drugi strani terja povečanje dohodkov. Tozadevno je govora o najrazličnejših možnostih in poteh: o varčevanju pri izdatkih, o krajšanju določenih pridobitev (zlasti s socialnega področja), o zvišanju davkov in dajatev ter še o marsičem drugem, kar naj bi pomagalo krpati luknje v državnem proračunu.
Predvsem zvišanje davkov in dajatev pa obenem pomeni podražitve. Zlasti predvideno zvišanje prometnega davka bi povzročilo skok cen na najrazličnejših področjih, tako da je pravkar ugotovljeni relativno nizki narastek cen v zadnjem obdobju gotovo eden od zadnjih razveseljivih pojavov pred novim valom podražitev, ki ga napovedujejo delno že za to jesen, v vsem obsegu pa za prve mesece prihodnjega leta.
PREBEBiTE
Sejemska dogajanja v Celovcu in Kranju	str. 2
O pomenu
pisateljskih srečanj	str. 3
75-letnica SPD „Trta" vZitarivasi	str. 4
Spominski pohod na Jepo	str. 5
Tri desetletja Titovih Brionov
str. 7
Obnovljen je spomenik mednarodnega boja proti fašizmu	str. 8
n!iuHtii))[):i<ttt!!)!t:!i)<u):!)U[!)<i<)ttnMttint)!!i)!ii!i)i)U!))i)ii<]i!:i!<)!i:ii)u:iiiu[i)iinu<)Hiii)!)ii!Mtin<Mi]][]ti))ii!!)]:))ii:nt!:)tti!!)inttii])t)!i)t)t<i))i!!!))ttu)))!))t))i)))t)U)[ti:mi!mmm))m)]!im:mu:mumii!)n)i!)!i!):)i!:ni::uu!U)nuiiu
V
Povoh za razmišljanje daje zadnja odločitev deželnega šolskega sveta; vodstvo manjšinskega šolstva naj kr prešlo v Slovencem neprijazne roke. Sicer se je v manjšinskem šolstvrr že skoraj vedno odločalo mimo nas prizadetih, zdaj pa naj ki zgabili še nadzorstvo in administracijo. To je jasen signal, da na šolskem področja lahko pride do še kol; restriktivnih dejanj proti manjšini.
Pogovori na raznih ravneh diplomacije okoli manjšinskega vprašanja naših narodnostnih teženj v zadnjem desetletja niti za korak niso premaknili v naš prid. Po vsakem razgovora se je nekaj oketalo, do česar nikoli ni prišlo. Medtem pa je avstrijska protimanjšinska politika celo azakonila narodno diskriminacijo. 3'm o se proti tem nakanam mi sami dovolj aspešno hranit? V začetka in sredi sedemdesetih let, ko smo si izborili nekaj dvojezičnih tabel, se je zavest naših Ijadi dvigala, smo postajali bolj optimistični, toda naknadno vidimo, da je to kil le bolj sporadičen pojav. V narodno gibanje spet posega malodašje in re-
signacija. Pritiska, ki bi bil v oporo na diplomatski ravni, nismo izvajali zadovoljivo in načrtno, vlada in z njo povezana protimanjšinska strankarska enotnost razen nekaj izjem niso čatili trajnega sistematičnega in -organiziranega
se bi z naše strani širokoastno napredovala radikalizacija narodnega gibanja. Takega razpoloženja med našimi Ijadmi ni. Manjka namreč jasnih daljnoročnih predstav in načrtov o tem, kako bt vladi le odtrgali košček naših pra-
Za dolgoročno organiziranost narodnega gibanja
množičnega odpora proti diskriminaciji.
Dosedanji pogovori z vlado so samo ablažili naša prizadevanja po izpolnjevanja člena 7, asimilacija pa je medtem neovirano napredovala. Pomnožena dejavnost koroških .Slovencev v obliki samopomoči na vzgojnem, kaltarnem in deloma tadi na gospodarskem področja se sicer odlikaje po svojem kolikor toliko načrtnem delovanja, vendar ne more nadomestit; in popolnoma izčrpati naših prizadevanj po aresničevanja vseh zajamčenih pravic. Zato nam v tem frenatka prav nič ne pomaga, če
vic. Trajni neaspehi vodijo v resignacijo. Predpogoj za realizacijo daljnoročnih načrtov v narodnem gibanja pa ni sporadična angažiranost, temveč dosledna organiziranost celotnega narodnega življenja.
Kakor so tadi pravilne razne doslej prakticirane oblike samopomoči, tako pa vsebajejo tadi določene nevarnosti, ki bi lahko asme-rile naša pri zadevanja v privatizacijo in izolacijo narodnega gibanja. Vsak privatni slovenski otroški vrtec bo perspektivno dobil več pomena, če se bodo organizirali starši za javne otroške vrtce na celotnem dvojezičnem ozemlja.
Tahko rečeno, težje storjeno/ Toda, če tadi v tem primera velja, ponovno vidimo, da nismo delali v zadovoljivi meri za to, da bi se naši ijadje organizirali za jasno zastavljene cilje.
Omalovaževanje in opravičevanje, da naših ijadi ni mogoče organizirati, ker se bojijo za delovna mesta, bo našo narodno skapnost spravilo le še v večje malodašje. Tega se dobro zavedajo strategi protimanjšinske politike. Zadnji primer, ko šolska oblast hoče imenovati Slovencem neprijaznega ači-teija za vodjo manjšinskega šolstva, kaže, da se bodo restriktivni akrepi na šolskem področja še nadaljevali, če se neposredno prizadeti sami ne bodo oglasili. Čeprav je prizadeta celotna slovenska narodna skapnost, naj bi se oglasili predvsem tadi ačitelji. /n ravno v tem primera in v tej zaostreni si-taaciji na šolskem področja se vidi, da se v manjšinskem šolstva nič dobrega ne obeta, če se k manj-šmskema šolstva ne bodo organizirano oglasili dvojezični ačitelji/ Janko Malte
član izvršnega odbora ZSO

Lesni sejem v znaku žagarske krize
Slovo od dobrih prijateljev
„Žagarska industrija je v eni najtežjih kriz od konca vojne," je ob otvoritvi 32. tesnega sejma pred tednom dni reke) predsednik koroške trgovske zbornice Kart Baurecht. tn dejansko, prav pred kratkim je načrtovana in skienjena ukinitev žage pri Leitgebu v Sinči vasi boieče opozorita na to dejstvo, boteče predvsem za tam zapostene detavce. Ktjub temu pa zvezni minister za kmetijstvo Gunther Haiden na isti otvoritvi apetira na žagarje, naj razumejo poiožaj: ..Žagarska industrija bi moraia razumeti, da gozdar ob nizkih cenah omeji sečnjo iesa. Gozdarski obrati pa bi moraii razumeti, da žagarska industrija potrebuje izravnavo z uvozom."
Žagarska industrija, ki je v otvoritvenih govorih minuli petek zavzemala vidno mesto in ki so ji bila posvečena tudi strokovna zasedanja, je dejansko v hudi krizi. Minister Haiden si krizo razlaga takole: ..Lesarski in gozdarski industriji gre dobro, če ima gradbena industrija konjunkturo, v recesiji pa se manj gradi kot v konjunkturi. Položaj v gradbeništvu pa je v industrijskih državah privede) do občutnega nazadovanja porabe lesa vsake vrste."
Kot neposredne vzroke krize navajajo na eni strani močan padec cen pri lesu, posebno pri rezanem lesu iglavcev, kjer so cene v primerjavi s spomladjo 1982 padle za
20 %. Padec cen pa zvajajo predvsem na masivne uvoze lesa, ki jim stoji nasproti reducirana sečnja doma. Kajti, kot je rekel Haiden, padec cen je predvsem pri kmečkih lastnikih gozdov povzročil omejitev poseke, medtem ko so veleposestniki in državni gozdovi posekali več. Haiden pa je ugotovil tudi že rahle znake izboljšanja, saj je Avstrija v prvi polovici letošnjega leta izvozila za 18 "/o več rezanega iglastega lesa. Govoril je celo o rekordnih izvozih.
Vendar ne Baurecht ne Haiden ne znata imenovati pravega izhoda iz krize. Prvi govori o tem, da je treba izboljšati konkurenčni položaj
Tudi slov. gospodarstveniki na sejmu
domačih žagarjev, drugi pa postavlja nasproti stališča lesnopredelovalne industrije na eni in gozdarske industrije na drugi strani: „Na tej strani trdijo, da naši lesni uvozi ogrožajo domača delovna mesta v gozdarstvu, na drugi strani pa ugotavljajo, da so brez zadostnih uvozov ogrožena delovna mesta v lesni industriji."
Druga tema otvoritvenih govorov in tudi strokovnega lesnega sejma je bilo onesnaženje gozdov, ki ga poznamo danes bolj z nazivom „kis!i dež". V tej zvezi je minister Haiden govoril o 440.000 tonah žveplovega dioksida, ki se letno iz industrije spusti na gozdove, in je napovedal nekaj novih zakonskih predpisov, ki naj preprečujejo nadaljnje onesnaženje gozdov.
V sredo pa so si koroški politiki na licu mesta ogledali gozdove na južnem Koroškem. Člani deželne vlade in deželnega zbora so se v spremstvu novinarjev odpeljali do šentpetra na Vašinjah in do Dobrove, kjer so si skušali ustvariti realistično sliko o onesnaženosti naših gozdov.
Seveda pa je otvoritev sejma vedno tudi priložnost, da politiki povedo svoje o gospodarskem položaju na Koroškem. Tu je še posebej prednjačil deželni glavar Wagner, ki je ocenil, da se je gospodarski položaj v prvi polovici leta stabiliziral, vendar ni upanja na kmalušnje izboljšanje. Napovedal je rahlo naraščanje brezposelnosti, vendar je bilanco dežele
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dipi. ini. Feiiks Wieser je konec minuiega tedna v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii priredit srečanje, na katerem se je s čiani upravnega in krajevnega odbora ZSO v Žeiezni Kapii ter z zastopniki SPZ poslovi! od konzuia Aifonza Haberžnika in vicekonzuia Svetisiava Popoviča, ki zapužčata Ceiovec in odhajata v Beograd, kjer ju čaka nova siuibena doiinost.
Feiiks Wieser se je obema konzuioma zahvatii za veiiko zanimanje za živ-ijenje in probieme siovenske narodne skupnosti na Koroikem. Konzui Maberi-nik je zaradi njegovih Meviinih obiskov raznih prireditev in nožih rojakov med naSim ijudstvom posta) zeio priijubijen in spožtovan predstavnik generainega konzuiata SFRJ v Ceiovcu, je menii predsednik ZSO, medtem ko je o vicekon-zuiu Popoviču povedat, da je po svoji siuibeni obvezi nam koroJkim Sioven-cem po Jteviinih posredovanjih vrhunskih ansambiov odpri ceiotni jugosio-vanski kuiturni prostor. Obema konzuioma se je tov. Wieser zahvaiii za njuno močno angažiranje v smisiu vkijučevanja siovenskega živija v kuiturno-poli tično dogajanje v Sioveniji oz. Jugostaviji. Hkrati pa ju je prosii, da tudi na novih dipiomatskih zadoižitvah opozarjata na težnje koroJkih Siovencev.
Tako konzui Maberžnik kot vicekonzui Popovič sta v svojih posioviinih besedah izrazita, kako dobro sta se počutita pri nas na Korožkem in da njun odhod nikakor ne pomeni, da s KoroJko ne bosta več imeia stikov, saj ju bosta na nažo dežeio vezaii števiini prijateiji in iepa doživetja, pa tudi poiitična stvarnost, v kateri Siovenci na Koroškem živijo.
V znak zahvaie so predstavniki ZSO, SPZ ter Posojiinice Piiberk Maberž-niku in Popoviču izročiti spominska dariia.
Na 50. celovškem sejmu se predstavljajo tudi nekatere slovenske firme. Tako je prvič zastopana firma dr. Velika, ki ponuja protiatomski bunker francoske izdelave Anti-atom. Jekleni bunker v obliki podmornice, ki se da vkopati kjerkoli, daje prostora šestim do 24 ljudem, stane pa kar za celo enodružinsko hišo — od poldrugega milijona do štirih milijonov.
Prav tako prvič je na sejmu zastopana tovarna pohištva IPH iz Žitare vasi, ki v tično urejeni stojnici v hali 6 razstavlja svoje izdelke iz masivnega lesa. Ne gre pa pozabiti tudi sejemske restavracije Milene Breznik, ki je postala že kar tradicionalno shajališče bolj ali manj prominentnih sejemskih obiskovalcev.
Na sliki: V stojnici IPH Žitara vas so se dobili (z leve) tehnični direktor IPH Gortner, predsednik
Jugoslovanski dan na celovškem sejmu
V	okviru ietošnjega $0. ceiovškega zejma ;o biii nekateri dnevi :pet po-zebej v znamenju pozameznih zozed-njih držav, ki zodijo med tradicionaine zaztopnice na tej vzakoietni prireditvi. Tako je biia zreda pozeben .Jugozio-vanzki dan" ter je biio tega dne na zejmu zaziediti tudi iepo udeiežbo iz Jugoziavije, kakor jugoziovanzkih obi-zkovaicev — kijub še vedno veijavnem predpizu o poiogu — tudi zicer ni manjkaio.
V	zredo zo predztavniki jugoziovan-zkega gozpodarztva imeii tudi zvojo tizkovno konferenco, kjer zo zaztopnike tizka zeznaniii z zvojimi probiemi, pa tudi z žeijami in prediogi za pogiobi-tev zodeiovanja med obema državama. iztega dne zvečer pa je bii v ce-tovški trgovinzki zbornici ..obvezni" zprejem, ki zo ga tudi ietoz prirediti predztavniki generainega konzutata SFRJ v Cetovcu v zodetovanju z predztavniki gozpodarzkih zbornic Stovenije in Hrvatzke.
ZSO Feliks VVieser, kadrovski šef Filip VVarasch in tajnik ZSO Marjan Sturm.
ocenil kot izravnano. Zavzel se je za različne inovativne ideje, med drugim za to, da bi uvedli posebni koroški kvalitetni znak za proizvode iz Koroške.
Pri podatkih o industrijski produkciji pa sta Baurecht in Wagner poskrbela za malo zmešnjave. Wag-ner: ..Industrijska produkcija se je v zveznem merilu v prvih štirih mesecih znižala za 3,1 %. Na Koroškem je v istem času narasla za 1,8 odstotka." Baurecht pa je za koroško industrijo konstatiral nazadovanje:	„Njena produkcijska
vrednost je v prvem kvartalu nazadovala za 5,2 odstotka."
Nova italijanska vlada
negira Slovence in njihove zahteve
Po daljših pogajanjih za premostitev ponovne vladne krize je Italija pred nedavnim dobila novo vlado; v 38 letih je to že 45. vlada v povojni dobi, kar dovolj jasno priča o ..stabilnosti" strankarsko-politične-ga ustroja, ki povprečno na leto „porabi" vsaj eno vladno garnituro. Vendar pa sedanji vladi ne daje posebnega pečata omenjena pogostnost zamenjave državnega vodstva, marveč dejstvo, da vladi
Slovenska koroška podjetja na Gorenjskem sejmu v Kranju
Na letošnjem 33. Gorenjskem sejmu, ki je bii v času od 5. do 15. avgusta v Kranju, so se poleg Zveze slovenskih zadrug predstavila tudi podjetja mešanih družb na Koroškem. To je bila prva predstavitev slovenskih koroških podjetij v Sloveniji, kjer so v zelo prikupno urejenem prostoru predstavile svoje proizvode oz. svoje gostinsko-turistične ponudbe. Šlo je skupno za deset podjetij, ki v predelu južne Koroške zaposlujejo daleč nad 500 ljudi. Tu je treba še omeniti, da je v Kranju bila zastopana tudi koroška trgovinska zbornica, ki je predstavila koroško turistično ponudbo, zlasti možnosti zimskega turizma.
. V okviru Gorenjskega sejma so predstavniki gospodarskega odbora ZSO in NSKS priredili tiskovno konferenco, na kateri so zastopnike slovenskega tiska seznanili o gospodarskem položaju manjšine, ki želi postati enakopraven dejavnik na južnem Koroškem. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je v svojih izvajanjih poudaril, da ne iščejo posebne pomoči pri razvijanju gospodarstva slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ampak je pr! sodelovanju z Avstrijo oz. Koroško treba vključevati slovenske gospodarske strukture ter tako manjšini pomagati pri uveljavljanju in razvijanju njenih gospodarskih potreb. Nadalje je bilo povedano, da bi bilo umestno razviti neke vrste „acor-dino", za slovenska podjetja in ustanove, kot ima to Avstrija vpeljano za Južni Tirol.
Slavko Beznik, predstavnik jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu, je menil, da bi morala slovenska in jugoslovanska podjetja v Celovcu odpirati svoja predstavništva
ter v svoje trgovinske posle vključevati tudi slovenska podjetja na Koroškem. Beznik je nadalje dejal, da mejo ne smemo smatrati za nekaj, kar ločuje, ampak obratno, saj je prav na gospodarskem področju ogromno možnosti, ki omogočajo plodno sodelovanje. Ob tej priložnosti je seveda bila iznešena želja, da bi v okviru sejemskih sporazumov upoštevali tudi slo-
venska podjetja in zadruge. Končno pa je bilo tudi ugotovljeno, da bi širše vključevanje slovenskih podjetij v meddržavno blagovno menjavo krepilo socialno varnost naših ljudi, s tem pa tudi narodno zavest koroških Slovencev.
V okviru kulturnega sporeda je na Gorenjskem sejmu nastopil pevski zbor „Radiški fantje".
prvič v desetletjih po drugi svetovni vojni predseduje predsednik socia* listične stranke.
Vendar pa je novi premier Craxi moral že pri sestavljanju programa svojega koalicijskega kabineta in potem še posebej v razpravi o nje* govi nastopni izjavi vzeti na znanje, da mimo demokristjanov, ki so imeli doslej skoraj aboniran položaj vladnega predsednika, nikakor ne b° mogel vladati. Predsednik KD je namreč zelo jasno povedal, da se njegova stranka nikoli ni odpovedala in da se tudi ne namerava odpovedati vlogi stranke relativne večine, kar ji daje vlogo koordinatorja ter ji zagotavlja vodstvo in odločb len vpliv na italijansko politiko, b svojim vladnim programom pa prišel Craxi v „spor" s posameznimi strankami tudi zaradi konkretnih vprašanj, kar vetja tako za zunanjo politiko kakor še posebej za notranjepolitična področja.
Med tiste, ki s programom ir< nastopno izjavo nove italijanske vlade ne morejo biti zadovoljni, spa* dajo tudi Slovenci. Vladni predsednik Craxi je v svojem govoru v po* slanski zbornici zelo obširno jn konkretno spregovoril o položaju in vprašanjih južnih Tirolcev ter fran* coske manjšine v dolini Aoste, to* da niti besedice ni našel za slovensko narodnostno skupnost — prav ravno ta manjšina (ali prav zaradi tega?!) upravičeno opozarja, da so bile njene zahteve doslej naj manj upoštevane.
Zato so Slovenci nedvoumno iz razili svoje razočaranje in svoje ne zadovoljstvo ter novo vlado in nje nega predsednika ponovno opoz° rili na obveznosti, ki jih ima do njj država. V njihovo podporo pa se ) med razpravo o zaupnici Crax jevi vladi oglasil tudi predstavm tridentinsko tirolske ljudske stran Sergio Fontanari, ki je obžalovS' da o Slovencih v tržaški, gorički ' videmski pokrajini ni govora v vla nem programskem dokumen _ Poudarit je, da bi bilo pravilno t di tej manjšini, ki s svojimi zna čilnostmi pripomore k bogatitvi žavne stvarnosti, zagotoviti zas to za obstoj in razvoj.
Ob 110-letnici rojstva koroškega pesnika F. Ellerja
Pred 110 leti (10. avgusta 1873) se je rodil koroški pesnik Fran Elier. Zato je umestno, da se ga ob lem jubileju spomnimo in ga kratko Predstavimo našim bralcem.
Dr. Fran Eller, po rodu Ziljan (sin slovenske učiteljske družine pri Mariji na Zilji), po poklicu jurist, redni profesor na ijubljanski univerzi, je pretežni del svojega razmeroma dolgega življenja (umrl je leta 1956) preživel v Ljubljani. Kljub temu pa je ostal zvest svoji ožji domovini Koroški, ki jo je ljubil in nosil v srcu svetal spomin nanjo. O tem pričajo njegove pesmi, s katerimi smo se seznanili nekoliko bolj šele po vojni, ko smo jih lahko prebrali tudi v naših revijah (Svoboda) m koledarjih. Pisati jih je začel že kot dijak beljaške gimnazije, Poglobilo pa se je njegovo zanimanje za besedno umetnost v študijskih letih na Dunaju. Tam se je družil z mladimi slovenskimi umetniki - modernisti. Da se je zanimal za mo-
„pa je ni dežele, ki se z našo meri z belimi vrhovi, modrimi jezeri, pesmi ni nad našo, da bil bi
zvok ji slajši, mimo solz do vriska skok
ji bil bi krajši..."
Morda pa bi dandanašnji bralca bolj pritegnile njegove otožne, včasih celo temačne pesmi, v katerih razmišlja o otroštvu, o minljivosti sveta in človeka ...
pramrak razbil je luč v samoti trepet vaš zrem trepetajoč iver, o zvezde,
tlim med vami ..."
Otožnost, ki večkrat veje iz Eller-jevih pesmi, je najbrž pogojena v njegovem značaju. Sodobnik in prijatelj Ivan Cankar je v nekem svojem pismu zapisal, da je Eller „ne-navadno pohleven človek in naj-
FRAM ELLER:
Koroški psalm 137
Ob rekah v neprijate)j:ki deieli :mo daljni v :užnih klonili v vezčh, pa :o veleii nam z očmi na zmeh:
..Zapojte tu, kakor doma :!e peii!"
Kako bi peli vam na tujih tleh!
Maj trezk nam zmane čela, izgoreli v goltancih bi jeziki zdreveneii, če zabimo rodine v hudih dneh. —
Mil Me, to nizmo mi: v polnoč in v zimo prodani, mi za tujca kri cedimo in pezmi — bol koro!ka v njih trepeče —
mu pevamo pokorno na ukaz ...
O, pa te rdimo ne, ko nam rezgeče drhai in plozka zvitkoma v obraz.
1940
derne umetniške struje dokazuje tudi njegova razprava, v kateri nastopa kot vnet zagovornik svobodne (moderne) umetnosti. Samostojno pesniško zbirko je izdal na pobudo Otona Župančiča šele leta t947, to je zbirko Koroške pesmi, M prinaša 60 pesniških tekstov; razdeljujoče pesmi, nežne lirske izpo-^6di, med njimi jih je največ z narodnostno (domovinsko, ožje korono) motiviko. V njih opeva svojo ^ubezen, nikdar pozabljeno „Koro-domovino", njene lepote, doline, bele vasice, gozdove, planine...
blažja duša na svetu". Verjetneje pa je njegov elegični ton posledica bolečine zaradi izgubljene „domo-vine Koroške", h kateri se v svojih pesmih vedno znova vrača kot „njen izgubljeni sin, brezdomec".
Nasploh se je o Ellerjevih pesmih v slovenski javnosti malo pisalo, ostal je nepoznan in ni želel priznanja za svoje pesniško delo. Najlepši spomenik mu je vsekakor postavil akademik France Gorše in ga uvrstil med zaslužne koroške kulturne ustvarjalce.
M. J.
Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA $ Ml IN KULTURA * Ml IN KULT
Ob jubileju SPD „TRTA"
Ponesimo skupno voljo in optimizem povsod tja, kjer kujemo načrte za uspehe v narodnem obstoju
ProMietao r/rajtvo, $ Miojrai Je/ovcajeai /zpr/čnje no/jo po ^%/-tKrn:/? ^vo/?o)č:a^Z? v raz?af?*<iZ? ae-
f?M^Opr%VwT? Ol/aCHOV 7Mf:Z r/ufMM
H%ro^o77M, or//:^iijejo ur/Zae Z?n-
77MHP, r/fTao^MtZČaf /a pdfMOtiČHC
ai:7f/aosr: :z	;a r/^a^i-
a;ga MM. Zgor/cnia^o oZ?Jo/?je 7J /ef prer/^Mu/jg nepretrgano vez %^r;'v:z<zd;e a%ro:/ae zavest: a%!;:Z? /)a& na s/e; prej porre/?ae?a ^e-/n na /jMi/s^o-prosuetaeai področja.
na
ao-po/:7:cao :a ^a/farao afrnosjčro terja/a od Mače jjad^e prosvete raz/iČMe pr;je?Me v ZiM/tMiaeai de/a, P: pa v /?/stva svojega Mače/Mega :'zZ?or/:sM /M zMačaja v ce/otMeM! o/*do/?ja M/ spiraiear/o. Če ponds/Z-aio, da je /efa 790#, v /eta asta-MovZrve Mače osredMje s/oveMs^e ^a/farMe orgaMZzacZje Ma ččoro-s^eia, ce/ovč^o sodZčče zavrMi/o v s/oveM$^e?M jezZ^a v/ožeao tož/?o, pofeM: je pač to zgovoreM do^az, da se jezZ^ovMZ ZM MarodMosfMZ spo-rZ v o/?<7oZ?;:r 73 /ef Mače/Mo MZso prav MZč sprerMeMZ/Z, ^o/Z^or so se, sawo v č^odo ^oros^/Z? i/oveMcev.
Aa/tarMo-prosvetMo de/ovaMje „7*rte" je v o^do^ja 73 /er ea-^rar /?o/;, dragZč spet ama; aspeč-Mo Z?Ma;/o ZM razvZja/o ^a/farMo pos/aMStvo Mačega Maroda. ččadar pa je MepreMe/?OM!a Mapredajoča asZwZ/acZja terja/a od Mas vedMo več sa^staMce v ^oja za MarodMZ obstoj Za jZ a/siao ZMa/Z stopZrZ eaotao ZM orgaMZzZraMo MasprotZ, fa^rar se je čZrZ/o v MačZ/? vrsta/? wa/odačje Za s?ao z zapostav/ja-a;eai ^a/taraega de/a vse Z?o/; ogroža/Z tadZ ajeao /?Zstvo, ajeao a^tZvMO MavzoČMOst v draž/?Z. Po-tZs^a/Z s Mio jo v zaprte s^apZae, ^Z so v svojeai o/?čat^a ogrožeaosM zga/?/ja/e zaapaaje do dražbe Za do aapred^a v Marodaeai gZ^aaja. 7*a-^o aarodaostao podobo kažejo 30. Za 60. /eta. Zaaača/Z saio se Z?o/; aa po/?ožae že/je, da Z?o aaa: ae-^do aarodao eaa^opravaosf poda-rZ/ Z?rez aačega a^tZvaega doprZ-Mosa v prZzadevaajZ/? za aresaZče-aje zajaaičeaZ/? pravZc. Zato saio v tZstZ /azZ zaosta/Z tadZ v ^a/tarZ Za saio se že aevarao predaja/Z asodZ resZgaacZje Za ^apZta/acZje.
V o/?do/?ja 73 /et je vsa^a časov-zareza z aieajajočo se draž/?e-
Po/ZtZčaZ g/avo/?o/, ^Z ga je po-vzročZ/a ta^a aarodaa ^oasteDc:';7i, aZ vzdraaiZ/ saaio ^rZtZčaZ ai/ajčZ rod ^oroč^ZZ? ^/oveaeev teaiveč ta-dZ aarodao ae^pog/j/ve Za za ^o-dočZ razvoj ^oroč^ZZ? ^/oveacev za-s^r/djeae a^tZvZste v prosveta:/? dračtvZZ? aa podeže/ja. Zča^or s?ao sZ v te/? /etZZ? vsa^o dvojezZčao ta-Z?/o z a^t:'vaZ?a Z?ojeai prZZ?or:7Z Za ae ZzprosZ/Z, ta^o je zače/o prodirat:' v zavest aačZZ? /jadZ po/ago?aa tadZ spozaaaje, da s: Z?oaio prZzaa-aje aačega jezZ^a pred o/?/astai: pr:Z?or;/Z /a/?Z?o saiao z a^tZvao Za laaožZčao ra/?o v javaostZ. Vzpo-redao z aačo Z?o/j rad:^a/ao v/ogo v aarodaeia Z?oja v o/?/Z^Z saiao-poiaočZ je ras/o tadZ ^a/tarao žZv-/jeaje. 7a razvoj je zaačZ/ea prav za ŽZtaro vas.
OZ? 73-/etae?a ja/?;'/eja „Trte" /a/?^o za/?e/ež;aio, da so žZtrajs^Z prosvetači' po ^rajčeia zatZčja v 70.
/etZZ? do/?ro razaaie/Z zaaiaeaje časa Za vzg/edao požZvZ/Z Zta/tarao de/o. NZ ras/o saaio čtevZ/o pevs^Z/? Za jo/^/oraZZ? s^apZa, vzporedao s teai — to je pa če pose/?ao razvese-/jZvo — je aaračča/o čtev:7o s/ovea-s^ZZ? v/og, aas/ov/jeaZZ? aa oZ?č:a-s^e Za drage javae aprave. Pa pro-svetaa o/?aov:tev je Z?e/ež:7a sčaso-aia tad: aspe/ie aa čo/s^e?a področja, ^jer je aaračča/o čtev:7o prijav ?b dvojezicaeaia poa/?a. „Prta" je ravaa/a vzg/edao predvseai v zadajZZ? /etZZ?, ^o je s/oveas^eaia je-z:Pa pre/to ra/?e aa vač^eai odra prZpoaiog/a do ave/jav/jaaja v javaostZ. /čar so /?;/: v s/oveas^ZZ? ce-/ovč^ZZ? pZsaraa/? de/oaia če praza: ape/Z, se je že pra^ticZra/o v ŽZtar: vas:. $ teai Ziočeai saaio poadantZ, da je „7*rta" Z?Z/a z ra/?o s/ovea-s^ega jezZ^a v javaostZ včasZZ? Z?o/j dos/edaa ^ot pa s/oveas^e osredaje
orgaaZzaeZje v Ce/ovea.
OZ? 73-/etae?a jaZ?:7eja „Prte" ajeao de/ovaaje ^aže, da ^a/taa aZ sZaoaZai za revččZao, če zaaaio prZ-Z?/:ževatZ proZ?/eaie aarodaega za-tZraaja Za ^a/taraega astvarjaaja drag drageiaa. Po aiedseZ?ojao po-vezovaaje terja zaradZ težavaega aarodao-po/Ztičaega po/ožaja od vse/? v ^a/taraeai astvarjaaja aktiva:/? poseZ?ea so/Zdaraosta: odaos, ^Z ga od/Z^ajeta s^apaZ Zateres Za s^apaa vo/ja. Po je aaravaZ posta/at aačZZ? prZzadevaaj v časa, ^o ?aed aas adarjajo raz/ZčaZ Zateres: s^apZa Za posa?aeza:^ov, raz/Zčae vZzZje, včasZZ? aasprotajoča sZ vo/ja. Pa/tarao-prosveta: de/avcZ „Prte" so tad: v teai aač/Z tZstZ aiZa/aiaai s/?apae vo/je, ^Z je edZaa /a/?^o začetek ^a^rčae^o/Z a^cZje. TVarod-aa eaotaost zadoZ?Zva v ŽZtarZ vas: Z?oa^retae oZ?/Z^e, se oZ?aese, postaja vzg/edaa, čeprav /jadje raz/Zč-a:Z? Zateresov, aazorov Za predstav včasZZ? tadZ tež^o govorZjo o s^ap-aZZ? zadeva/? v s^apaeia jezica. Verjetao se aied dragZai ae^ater: če ae aiorejo otrestZ Zdeo/oč^ZZ? predsodkov, kadar je govora o s/oveaskZ pretek/ostZ, o aaseat partZzaastva. Z(er je v teai o/?do/?-ja s/oveaska ka/tara doseg/a svojo aajvZčjo ravaa Za je Zzžareva/a aaj-več optZaiZziaa Za aez/oai/jZve živ-/jeajske vo/je, /?:' s/Zka ka/taraega de/a v ŽZtarZ vasZ Z?:7a /e če ko/j ZzvZraa, če Z?Z s/oveaska Z?orZ?eaa peseai tadZ aa pros/av: aač/a svoje od/Zčao aiesto.
Lepo arejeaZ prostor: /jadske čo/e, kjer je k:7a pros/ava 73-/et-aZce, je oZ?Ztkova/ca daja/a o/?ča-tek, da je to ,,ka/taraa stre/?a" dračtva. V tej Z?Zč: — v javaeai čo/skeai pos/opja — aZ Z?:7 saiao spored pros/ave dvojezZčea, v tej Z?ZčZ je tad: doaia aač s/oveaskZ jezZk, vsZ prostor: so s s/oveaskZ-?a: ozaakaai: tad: aradao s/ovea-skZ. Da Z?Z kZ/o tadZ dragod tako, sZ kZ č/ovek zaže/e/. Da kZ tad: dragod aačeaia s/oveaskeaia jezZ-ka poaiaga/Z Zz aačZZ? „prZvata:Z?" ka/taraZZ? dvoraa v javaa pos/opja. Zato sZ sežiaio v roke Za ok jakZ-/eja „Prte" poaesZaio skapao vo-/jo Za optZaiZzeai povsod tja, kjer kajeiao aačrte za aspeke v aarod-aeai okstoja.
Janko Malie
Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULTURA * Ml IN KULT
M letošnji jeseni se bo zvrstilo kar ^oje pomembnih srečanj pisateljev, j^onec avgusta bo na Obirskem že 5 srečanje pisateljev manjšinskih barodov, ki je že od vsega začetka ^°ma in v širši, lahko rečemo mednarodni javnosti, našlo dober od-biev. Sredi septembra bo v Štatenbergu jubilejno - 20. tradicionalno ječanje slovenskih pisateljev; v za-netku oktobra pa Društvo slovenjih pisateljev v Ljubljani in podružnica DSP v Mariboru prirejata ^ Radencih 29. srečanje pisateljev alpskih dežel, torej tudi z mednarodno udeležbo.
Čeprav že samo navajanje prire-'tev potrjuje pomembnost takih /ečanj, je prav, da se o smislu J'teh vseeno malce zamislimo, szlogov za to je več: mnogi taka Ječanja kategorično odklanjajo, fngi so spet mnenja, da so snide-.13 besednih ustvarjalcev zelo kontna. Najbrž imajo že pristaši sre-jnj prav, saj sicer do takih prire-dev ne bi prišlo, če bi vsi biti proti ^ seveda tudi pisatelji. Vseeno pa jtih ni malo, ki pravijo, da so taka /sčanja odveč, da je to gola po-. 3ta sredstev, ker k razvoju pisa-d'ieve osebnosti in njegove ustvar-
jalnosti nič ne prispeva. Mnogi so celo mnenja, da to počenjajo samo tisti, ki se kot umetniki ne uveljavljajo dosti in da zategadelj rabijo taka srečanja, da javnost o njih piše, se z njimi ukvarja. Takšno mnenje zastopajo tudi nekateri slo-
meni, da ima edino tisti prav, ki je proti srečanjem.
Subjektivna mnenja je treba upoštevati, nikakor pa ne kaže zapirati oči pred dejstvi, ki upravičujejo pravilnost pisateljskih srečanj. To ne velja zgolj zaradi tega, kar je tu
ostaja v zaprtem prostoru, ampak najde odmev med preprostimi ljudmi, ki imajo odnos do književnosti - mnogo, mnogo več, kakor to nekateri mislijo. Kdor ne verjame, naj pride na Obirsko h Kovaču, pa bo videl, kako zelo znajo ti ljudje pri-
Misli o pomenu pisateljskih srečanj
venski koroški pisatelji. Po svoje imajo najbrž prav, posebno, če trdijo, da je v literaturi merodajna le kvaliteta dela, ki ga posameznik ustvari. V tem oziru se takim stališčem lahko pridruži vsak. Toda prav zaradi tega pa je nujno treba postaviti vprašanje, ali nimajo pisateljska srečanja tudi drug pomen? Odgovor je povsem enostaven: Seveda! Pisatelj na srečanjih verjetno ne išče prostor za ustvarjanje novih besedil, temveč na takih zborih išče dialog s svojimi kolegi, z njimi obravnava probleme, s katerimi se ob svojem umetniškem snovanju srečuje. Pa menda nihče ne bo trdil, da to ni potrebno? Za posameznike morda res ne, a to še ne po-
zapisanega, namreč, da je izmenjava izkušenj silno potrebna, ker ob takih srečanjih pride tudi do navezave prijateljskih vezi med raznimi pisatelji, ki nenazadnje posamezniku koristijo za doseganje širšega radija dometa njegove literature.
Povrnimo se k pisateljskemu srečanju na Obirskem, ki bo letos potekalo v znamenju malega jubileja — 5. srečanja po vrsti. Tu menda ni treba posebej navajati, da se s tem srečanjem identificirajo tudi domačini, ki imajo priložnost spoznavati pisatelje raznih narodnih manjšin in prisluhniti njihovi besedi — in že to je vredno, da pisatelji prihajajo na Obirsko, ker njihova beseda ne
sluhniti umetniški besedi — tudi tisti, ki se ji pravi moderna. Zato je zelo nepremišljeno trditi, da je to, kar počenjajo ljudje v pevskih zborih, folklorah in še kje, neke vrste larifari, brez pomena za napredek naše kulture, razvoj našega naroda. Morda je ob tem komu dolgčas in mu celo gre na kozlanje in se na vse požvižga. Toda kaj bi bilo, če se bi ti ljudje folklori odpovedali, ali se ne bi s tem odpovedali tudi naši materini besedi, ki je prav naši književnosti dala toliko novih, izvirnih besed, ki plemenitijo našo književnost? Saj prav to vzbuja občudovanje osrednjih slovenskih revij in časopisov! Ali ne bi bito čudno, če bi utihnila slovenska pesem,
umolknila naša beseda, ki daje okvir naši slovenski narodni legitimaciji.?
Prav zaradi tega je treba podpreti srečanja na Obirskem, v Štatenbergu in v Radencih, da bodo pisatelji in mi z njimi razmislili o naši literaturi, naši besedi in pesmi, šegah in navadah, ki so skupni slovenski kulturni zakladnici prispevale toliko dragocenega, da bi bilo zelo zgrešeno, če bi naše narodno blago dajali v nič. Ob tem mislimo tudi na novitete slovenske književnosti na Koroškem, katere toplo priporočamo, da jih vsak prečita in o njih razmišlja.
Lok pričujočega razmišljanja je morda malce provokanten, nikakor pa noče biti destruktiven, ampak obratno. Piscu teh besed je enako pri srcu slovenska umetniška beseda, kakor vsakdanja govorica, ki vre po naših vaseh. Predvsem pa to, da bi ta naša beseda nikdar ne utihnila, da bi ostala živa in našim pisateljem in pesnikom dajala še mnogo gradiva za njihove umetniške izdelke. V tem smislu tudi absoluten DA za obirsko in vsa druga pisateljska srečanja.
J. Z.
SPD „Trta" v Žitari vasi proslavilo 75-letnico obstoja
Kadar eno izmed krajevnih društev praznuje jubiiej obstoja, je to za domačine in širšo okoiico pomemben dogodek. Tako je biio tudi pretekio nedeijo v Žitari vasi, ko je Siovensko prosvetno društvo „Trta" vabiio na prosiavo 75-!etnice obstoja.
Ljudje so prihajali od blizu in daleč, da z žitrajskimi prosvetaši praznujejo društveni jubilej. Posebno so to obeležile kulturne skupine sosednjih društev ter pihalni orkester tovarne papirja Radeče iz Sovenije, ki je pred začetkom proslave in po zaključku le-te navdušila s svojim nastopom pred žitrajsko osnovno šolo. Tako je predsednik jubilejnega društva Mirko Ogris poleg gostov iz Slovenije pozdravil še mešani oktet SPD „Dani-ca" iz Šentvida v Podjuni, mešani pevski zbor iz Šentlipša in Plazniška dekleta. Jubilejno društvo pa so zastopali moški pevski zbor, otroška ter mladinska folklora in društvena glasbena šola. Prišli pa so tudi številni častni gostje, katerim je predsednik izrekel dobrodošlico, imensko uradnemu svetniku Avguštinu Kebru, direktorju tovarne papirja Radeče Janezu Zahrastniku ter predstavnikom političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. Med gosti je bil tudi dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik, generalni konzul SFRJ Marko Kržišnik,
avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern in drugi.
Številni obiskovalci, ki so napolnili avlo žitrajske ljudske šole, so z velikim užitkom sledili kulturnemu sporedu, ki so ga izvedle zgoraj imenovane kulturne skupine. Izredno razveseljivo je, da v Žitari vasi v zadnjih letih doživljajo velik preporod kulturnega delovanja s katerim so odgovorni pritegnili izredno lepo število mladine. K tej dejavnosti so prispevali kulturni delavci Jozej Starc, Slavka Kukoviča, Irena Brežjak in Heidi Markitz, seveda pa tudi vsi odborniki, posebno pa številni pevci in pevke, člani folklornih in drugih skupin. Za nastop gostujočih skupin so bili odgovorni Hanzej Kežar, Janez Petjak, Pepca Weiss in Irena Brežjak.
K jubileju in uspešnemu delu društva sta v imenu KKZ in SPZ čestitala dr. Janko Zerzer in dr. Janko Malte, čestitali pa so tudi gostje prijateljskih društev iz Dravograda in iz Črne na Koroškem.
Predsednik Mirko Ogris je v svojem govoru med drugim dejal, da so se v žitrajskem društvu dobro zavedali, ko so pred tričetrt stoletja ustanavljali svoje društvo, da bo treba trdo delati in da tudi danes vedo, da uspehov ne bodo želi ob praznovanju, marveč le ob vztrajnem delu. Zato se je predsednik Ogris posebno zahvalil vsem prosvetašem, ki kot amaterji — brezplačno — vlagajo mnogo truda v njihovo kulturno-prosvetno prizadevanje. Zahvalil pa se je tudi občini Žitara vas, tovarnama Obir in IPH za finančno podporo ter družini Rutar, ki je društvu dolga leta dajala na razpolago svojo dvorano.
Posamezne točke dobro pripravljenega sporeda sta povezovala Anica Urank in Peter Korpič, ki sta v obeh jezikih orisala tudi 75-letno zgodovino društva „Trta".
K uspeli jubilejni proslavi SPD ,,Tr-ta" v Žitari vasi iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnjih desetletjih želi slične uspehe. Številna mladina, ki je v nedeljo sodelovala, daje upanje da bo v Žitari vasi slovenska kultura donašala trajne sadove.

r
	7	r & M Ji
		
^ H# & Mars		
PREREDITVE
Planinski odsek SKD v Giobasnici vabi na
PLES ENOTNE LISTE
v soboto 20. avgusta 1983, ob 20.30 uri v gostišču Koren v Kajzazah pri Bilčovsu.
Igra ansambel ,,Oglarji"
Na sporedu sta žrebanje vstopnic in srečolov.	Priredteij: EL Biičovs
POLETITE Z YUGOTOURSOM V DUBROVNiK.
MLIN! AL) SREBRENO!
Se nikdar niste imeli take ponudbe! Cena je enotna za vse tri kraje na bazi dvoposteljne sobe in polpenziona.
september avgust oktober
7 dni	S 2.100.—	S 1.800.—
14 dni	S 3.200.—	S 2.700.—
V ceno je vključen prevoz iz Celovca do Ljubljane-aerodrom in nazaj, avionski polet iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj, prevoz iz letališča Dubrovnik do privatne namestitve in nazaj, polpenzion, turistična taksa. Plaža za kopanje približno 300 metrov od Vaše vile.
Prijave sprejema
Yugo)Ours, Pfarrplatz 5, 2. nadstr. Celovec 3^ 042 22/56649
Klub prijateljev lova vabi člane, njih družinske člane, znance in prijatelje narave na
..POHOD NA SVINŠKO PLANINO
Zberemo se v nedeljo 21. avgusta 1983 ob 9. uri na Dejkšah pred cerkvijo. Vsak naj prinese s seboj obilo dobre volje, kai okusnega za pod zob in ne pozabite predvsem ,,tekoče hrane"!
Po pohodu se spet vrnemo na Djekše, kjer bo naš član in lovec Tonej Wa-rasch pripravil utrujenim okrepčilo. Na pohodu sodelujejo tudi člani Kulturnega društva iz Velikovca. Ob slabem vremenu prireditev odpade!
Ema Hudi in Karl Perč (slikarja iz Globasnice) razstavljata od danes naprej do 23. avgusta v GALERIJI TINJE.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 18. avgusta 1983
Za 100	din dobite	16.00	šil.
Za 100	din plačate	20.00	šil.
Za 100	))r dobite	1.15	šil.
Za 100	tir plačate	1.24	šil.
Za 100	mark dobite	693.50	šil.
Za 100	mark plačate	709.80	šil.
IZLET NA PECO
v nedeljo 21. avgusta 1983
Odhod ob 5. uri zjutraj od gostilne Soštar v Globasnici. Ob slabem vremenu bo izlet preložen na nedoločen čas.
Katoliška mladina Sele vabi na
SREČANJE
Z GLOBAŠKO MLADINO
v soboto 27. avgusta 1983 ob 15. uri v Selah.
Spored:
15.00	nogomet Sele - Globasnica
17.00	dekliški nogomet Sele - Globasnica
19.30 mladinska sveta maša nato družabno srečanje
Alpski klub „Obir" vabi na
II TEKMO KOSCEV
v nedeljo 28. avgusta 1983, ob 14. uri pri Jerebu (na Jerebovi seli). Za razvedrilo bodo poskrbeli domači vi-žarji Berti, Samci in Otmar.
V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 11. septembra 1983 ob istem času.
Udeteženci delovne akcije na sedežu ZSO
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm sprejel na sedežu ZSO udeležence mednarodne mladinske detovne akcije pri Peršmanu in jih seznani! s problematiko naše narodne skupnosti.
Iz dejavnosti SPD „Jepa-Baško jezero"
v Ločah
Še nudijo topli sončni dnevi številnim letoviščarjem okoli Baškega jezera obilo počitniških užitkov, toda poletna sezona se vendarle vztrajno in nezadržno nagiba h kraju. Nekateri jih že željno pričakujejo, drugim zopet se bo bežna, vmesna bilanca zdela še nezadovoljiva in bodo še nadalje po vseh močeh moledovali za gosti ali bolje za njihovim cvenkom. Pa bodisi tako aii tako, od pristojnih mest je slišati, da je celotni tujski promet nekam nazadoval, toda v znosnih mejah, kar privede do že zelo udomačene krilatice: če ne bo hujše — no bo že ...
Nedvomno si tudi društveniki SPD „Jepa-Baško jezero" delamo neke vrste obračun iztekajoče se sezone. Res, da ni bilo osrednjega folklornega večera, v Ločah sicer že tradicionalne prireditve za tujce, ki je obenem zrcalo društvenega delovanja, pač pa so bili trije, zelo dobro obiskani folklorni večeri pri Pušniku, na katerih so sodelovali plesalci iz Sel, domači tamburaši in delno tudi otroški pevski zbor. V povezavi je Irena Černut na kratko seznanila goste s slovenskim življem na Koroškem, ki skozi dolga stoletja kljubuje vsem viharjem in hoče tudi v naprej še ohraniti svojo narodno zavest ter svoje kulturne dobrine. Slej ko prej, da hoče biti most na sečišču treh kultur in treh narodov. Videti je biio, da so ti večeri našii dober odmev, saj so poleg razvedrila seznanili marsikake-ga letoviščarja tudi s koroškim dejstvom, čigar omembo je le težko najti v neki oficielni brošuri.
Poleg tega so tamburaši sodelovali tudi na drugih prireditvah in se prav dobro postavili na takozvani ..Kulturni areni" bekštanjske občine. Tudi otroški zbor ne počiva, dobiva vedno več samozavesti in ga bo treba še močneje vključevati vkulturnodelo.
Dokaj zanimivo je bilo tudi srečanje s profesorji in dijaki gimnazije iz Braunau-a na začetku poletja. Ob izletu na Bleščečo planino in na bekštanjski grad smo seznanjali goste z našo okolico, z narodnimi
RAZSTAVA
.ARHITEKTURA NA ŽILI
v prostorih Posojilnice na Ziljski Bistrici je odprta do 30. septembra 1983. Arhitektura na Žili teži za tem, da sili svoje prebivalce k medsebojnim stikom, tako da ziljska naselitvena oblika nasprotuje v svoji celoti razselitvi.
Razstava je odprta ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure.
Ogled razstave toplo priporočamo!
in gospodarskimi problemi, predstavili smo jim naše mlade pevce in našo pesem — eno in drugo zapeli tudi skupno. V večurnem, prostem razgovoru so spoznavali položaj slovenske manjšine na Koroškem, o kateri doslej delno niti vedeli niso. Nič koliko vprašanj so stavljali, čudili se temu in onemu, njihova vedoželjnost je bila presenetljiva. Da pa vse ni bilo le prazno mlatenje slame smo izvedeli iz dopisa — kako vehementno so dijaki po* sredovali, tukaj dobljena spoznanja sošolcem in tudi drugim ljudem v domačem kraju.
Zares, želeti bi bilo kar največ podobnih stikov z mlado generacijo, kot je bila ta, prav iz Braf-nau-a.
Rožek -
kulturni praznik
V nedeljo zvečer je Kulturno društvo „Pcter Markovič" iz Rožeka vabilo na folklorni večer, ki so ga oblikovali tamburaši iz Hodiš, folklorna skupina iz Sel, moški pevski zbof SPD ,,Borovlje" in domači otroški zbor. Tokrat je bila to druga društvena prireditev (prva lansko leto) za t*j' riste in priznati je treba, da so ) rožeški prosvetaši dobro pripravni; tako da je bila dvorana na Muti pr' Voschitzu v Rožeku premajhna, o^ bi sprejela vse ljudi. Poleg domač*' nov se je nedeljske prireditve udeležilo mnogo turistov, ki so tako tme' lepo priložnost spoznati delček ku'-turnih dobrin Slovencev na Koroškem. Kot ponavadi se je prireditve udeležil tudi rožeški župan Herbert Schiller in ob tej priložnosti počastn imenu občine goste, ki so si že dese tič izbrali rožeško občino za svoj do pustniški domicil.
Prireditev je bila dvojezična, P^ vezavo pa je imela simpatična i"'^ redno prizadevna tajnica Margit Le jak, ki ji gre vse priznanje za uspe šen potek te turistične prireditve.
V pozdravnem nagovoru je PT sednik Franc Kattnig med drug*m poudaril, da ima rožeški župan go razumevanja za kulturno dejavn v občini in mu izrekel zahvalo.	^
Vse točke programa so bile ° ."R. izvedene in zato bile deležne vth" ^ nega aplavza. Med številnimi gost' ^ bili, kot že omenjeno, rožeški zup Herbert Schiller, župnik Niko Mark^ predstavnik Slovenske prosvetne z ze Jozej Mečina in številni drug' stopniki javnega življenja.	,
Kulturno društvo ,,Peter Mar vič" v Rožeku uspešno orje Ro ^ kulture na svojem območju m skrbi za naraščaj, kar je še prav P^ sebno pomembno in kar sc pri""' terih društvih na žalost zelo za marja. Nedeljska prireditev je pokazala, da je iskra, ki je rnnog^ ^ tlela, vzplamtela v lep paimen, kt sme več ugasniti. Za to bodo v^eka ^ skrbeli rožeški prosvetaši, kar prep.. Ijivo dokazujejo s svojim vsakda J kulturnim delom.
Spominski pohod na Jepo
vrh in urnih nog vodi po) navzdol. Morda žulijo koga čevlji, drugega spe) muči žeja, saj je med)em postalo le precej toplo, kar vsakemu pa se občutno mehčajo kolena in to poredno tudi privede do nezgode nekega planinca iz Mežiške doline. Izpahnjena noga — z muko ga privedejo kolegi do „Berte"; tukaj pa se zopet enkrat izkaže kakšno prijateljstvo, tovarištvo brez razlike na iezik, narodnost in podobno, vlada med planinci. Oskrbnik Bertahutte Joset Schumak, sam vnet ljubitelj gora, takoj uredi prevoz ponesre-
čenca z vozilom do avtobusa na Kopanje. Zares lepa gesta.
Pot s Komnice do naše koče ni ravno prijetna, saj se spušča deloma zelo strmo, po grabnu, katerega poleg vsega ovirajo še številna, od neurja izkoreninjen drevesa. Vsekakor se vsakdo oddahne, ko zagleda kočo nad Ari-hovo pečjo in pospešenega koraka hiti tja, da se odžeja in se nato bolj ali manj izmučen, nekoliko odpočije. Vino, pivo, šampanjec — nič tega, samo da je mrzla voda — tekne božansko. Oranžada in čaj odžejata stotine grl; še kak izdaten prigrizek — pozabljeno je vse — napori, vročina in kmalu se vrne zopet veselo razpoloženje. Sledi kratka spominska svečanost pred kočo v kateri tov. Danilo Kupper govori o pomenu opravljenega pohoda, ki je posvečen vnetemu planincu, rodoljubu in prvemu gospodarju slovenske planinske koče Jozeju Miklavčič-u, ki je pred tremi leti zapustil svoje ljubljene gore, od katerih se ni ločil, niti ne v visoki starosti. Govornik je omenil tudi kratko zgodovino prve slovenske planinske postojanke na Bleščeči planini ter izrazi) željo, da bi ta pohod našel svoje stalno mesto v našem planinstvu, bil naj bi poklon pokojniku obenem pa manifestacija, od njega zasnovane, rodoljubne dejavnosti, ki naj bi jo prenašali tudi na bodoče rodove. Ob pesmi in sklepanju novih prijateljstev je čas hitro minil in kaj kmalu je krenila množica zopet proti Kopa-njam. Se majhno okrepčilo v gostilni, še nekaj zadnjih pomenkov in že so zabrneli avtobusni motorji.
Ko smo se v večernem mraku razhajali smo bili polni lepih vtisov tega dneva, čutili smo tudi zadoščenje in ponos, da lahko nadaljujemo Jozijevo delo: da še naprej ohranimo njegove stezice, ki so od nekdaj bile.
F. C.
Preteklo nedeljo so Slovensko planinko društvo Celovec, SPD „Rož" iz .ent;akoba, .Jepa-Baško jezero" iz Loč KD „Peter Markovič" iz Rožeka pri-'sdili prvi spominski pohod na Jepo. Posvečen je bil spominu starostu slo-^oskih planincev na Koroškem Jozeju %lavčiču.
Ob lepem, sončnem jutru so se na Tepanjah zbirali planinke in planinci jMojših pa tudi zrelejših let za ta po-"°d. Veliko jih ;e bilo in tudi iz so-^dne koroške regije onkraj meje se je "(hvalo lepo število gostov, ki so pri-kar s štirimi avtobusi ter osebnimi "°lili. Tako se je kar imenitna kolona "dpravila po običajni poti proti Ber-."hiitte in le nekateri redki, ki jim te-ali zdravstveno počutje ni do-^[jevalo take ture, so mesto nje kre-Proti Bleščeči planini. Veselo razpoloženje je vladalo povsod, živahen 'ozgovor je tekel kot lahno žuboreč po-Ocek in vmes kak prešerni smeh se je ! Ptičjim žvrgolenjem čudovito zlival v iolranjo simfonijo planinskega sveta. Tu P tam se je navezalo novo poznanstvo, (Menjavale so se razne novice, govo-'o o tem in onem in le kadar je šla , sza malo preveč navkreber je postalo "Oti tiho, slišati ie bilo tedaj le težko Mpenje hribolazcev. Glavnina je tako ("'ožmemo še polna svežine dospela ,o .Berte", marsikako potno čelo ali premočena srajca pa je vendarle Fjjčalo o tem, da prehojena pot tudi ni promenada. Po kratkem počitku Morebitnem krepkem požirku iz ču-
te odprava zopet v celoti združe-A nadaljuje svojo pot in ta postaja Ulagoma le bolj in bolj naporna. Sonje sicer že visoko, toda sveži, gor-
te
veter ne da občutiti preveč toplote
loko je hoja, izvzemši napornega *Penjanja, vsekakor prijetna. Res, da (("hod na Jepo ni ne vem kakšen alpi-'shčni podvig, vendarle sprehod za °bavo pa tudi ni in če enemu in .^9emu blizu vrha le že precej pe-"io moči, je to razumljivo. Ob teh zad-
Mednarodnem prehodu na Ljubelju so pred nedavnim otvorili novo KOM-j^SOvo zgradbo, v kateri je menjalnica, bife in turistični servis. To je vseka-P' velika pridobitev za turiste.
njih naporih je dobro spoznati pravega, žilavega planinca, ki prej ko slej enakomerno hodi svojo pot od onega, manj vajenega, ki se vedno spet ustavlja, se pogosioma ozira nekam skeptično proti vrhu kot bi okleval: ali bom ali ne? No slednjič je tudi zadnji na vrhu in razgled izza nad 2000 metrov poplača ves trud, kakor tudi že sama zavest, da si dosegel cilj, rodi osrečujoče občutje. Rožna dolina tam spodaj, Drava, Baško in Vrbsko jezero, vasi, polja, cerkvice, mesto Beljak in mogočna veriga gorovja Tur na severu, šte-
vilni skalnati vrhovi s kraljem Julijcev, zasneženim Triglavom na jugu, vmes globoko zasekane doline — taka podoba se nudi očesu. Planinski svet je prečudni svet! Tukaj vlada mir, svobodno zadiha človek v brezmejni prostosti in vsak tujec, ki ga srečaš tod se ti zdi brat. Ure in ure bi bilo uživati čar gora, toda prekmalu je treba misliti na povratek. Z majhno otožnostjo zapustiš
Na Ljube!ju
nova KOMPASOVA postovatnica
Letno srečanje bivših pregnancev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 18. septembra 1983 s pričetkom ob 14. uri pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru svoj
REDNI OBČNI ZBOR ki bo tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM
ki ga bodo s svojim nastopom popestrili tudi domači prosvetaši.
Vsakoietni DAN IZSELJENCEV je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja. Zato poskrbimo, da bo prireditev tudi letos prepričljiva manifestacija zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najbolj usodnem obdobju naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati velike žrtve. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci; še posebno pa vabimo mladino, ki mora zvedeti resnico o trpljenju in boju svojih prednikov, da bo lahko nadaljevala njihovo delo.
V nedeljo 18. septembra se torej srečamo na DNEVU IZSELJENCEV pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru!
Zveza slovenskih izseljencev
V Šentjakobu gobarski muzej
V Rožu smo bogatejši za novo atrakcijo. V Šentjakobu v Rožu so pred nedavnim otvorili stalno razstavo gob ali bolje rečeno gobarski muzej, ki ima svoj domicil v občinski hiši. Tu seveda ne gre za prave gobe, marveč za modelčke. Kar 90 sort gob najdete v tem muzeju. Producent teh umetnih gob pa je uradni svetnik Heinz Zindler iz Rožeka. Leto dni je rabil, da jih je izoblikoval. Sedaj so.razstavije-ne v steklenih vitrinah.
Znani izvedenec za gobe Sper-din, ki si je ogledal gobarski muzej, je bit navdušen, še prav po-
Dober turizem
Cel svet doživlja gospodarsko krizo, ki se kaže tudi v turizmu. Poročila o rasti nočitev v posameznih občinah vedno bolj izostajajo, razlog za to so slabi nočitveni rezultati. Ena redkih izjem, kjer se lahko hvalijo, da imajo boljšo tujsko sezono kot lansko leto pa je območje Klopinjskega jezera, kjer so v mesecu maju presegli lanskoletno število nočitev kar za 50 odstotkov, v mesecu juniju pa za 6,7 odstotka. Tudi za mesec julij so dobri izgledi, da bo več nočitev kot lansko leto v istem času.
sebno zaradi tega, ker je Heinz Zindler bil nekoč njegov šolar.
Gobarski muzej v Šentjakobu v Rožu ni samo turistična atrakcija, marveč tudi izredno koristna ustanova, ki služi prebivalstvu za boljše spoznavanje gob. Sploh je tako, da gobarstvo uspešno združuje prijetno s koristnim, saj uživanje gob lahko znatno obogati in popestri našo prehrano.
Otvoritveno slovesnost gobarskega muzeja je popestril pevski zbor iz Podgorij.
iščem žensko, ki je poštena in ijubi delo na kmetiji ter je pripravijena, da deii z menoj dobro in siabo vse živijenje! Star sem 36 tet in sem posestnik iepe gorske sončne kmetije. Sem nekadiiec in poštenjak ter preproste narave.
Resne ponudbe poštjite pod šitro „Podjuna " na uredništvo Siovenskega vestnika, 9020 Kiagenturt/Ceiovec, St.-Rup-rechter-StraBe 19/!V
Po 91. letih znova veliko planinsko slavje na Golici
(A^doviti, razgledni 8°ri Gotici
s-A m), na sončni strani tik nad Je-U^mi, so prebivalci zaprašene in ^L^icnc Doline pod Mežaklo že žeto v davnih časih prip:sa!i izred-t^ pomen. Tja v zeieno, cve in razgledne robe Koravank med (2139 m) in Stolom (2236 m), 3^" ? velikim hrepenenjem nenehno Hip^i kmetje, rovtarji, gozdarji, pa-1 A ''1 železarji. Tam so zrli iz oči !;t) .toplemu soncu in svežemu zra-b,;' jim ga je v dolini življenjsko pt^njkovalo.
planinska postojanka na Ri-itij? (1582 m) med Hetelovo Golco 1^} tvavko je bila zgrajena pred 91.
2H. avgusta 1892. Tedaj je bilo So 'olici veliko planinsko slavje, ki t(oJ Ha udeležili številni prebivalci iz M * di obeh strani meja. Golica je ijl ^tlaj dalje prijazno sprejemala ste-navdušene ljubitelje narcisnih littj ^ 't< enkratnih razgledov po Do-jhl;"t Prek nje na čudovit skalni svet ^ih Alp.
^I^dca je kmalu postala stičišče le-'d in ilegalnih izletnikov, prek
Golice so vodila skrivna pota članov društva prijateljev prirode, katere so navdušeno vodili zagreti ilegalci.
Starosta slovenskih planincev in častni član SPD Franci Kadilnik je prvi postal veliki ljubitelj Golice, z besedo in dejanji je navdušeno propagiral gradnjo slovenske planinske postojanke na vrhu Golice, za katero je pcklcnil celo 3.000 kron, kar je bilo za tiste čase izredno velik denar. Jeseniško planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. aprila 1903, torej pred osemdesetimi leti, je navdušeno pozdravilo to pobudo in že takoj po ustanovitvi začeto načrtovati gradnjo slovenske planinske postojanke v tem enkratnem okolju. Za delo so prijeli, kljub velikim težavam in vsem mogočim naporom vsi Rovtarji in z njimi tudi vsi Dolinci. Kadilnikovo kočo na vrhu Golice so planinci z Jesenic slovesno ziročili namenu 18. avgusta v drugem letu obstoja SPD Jesenice leta 1905. To je bilo izredno veliko in pomembno slavje ljubiteljev in obiskovalcev naše, jeseniške Golice, veliki dobrotnik te planinske posto-
janke pa je sam pribil na kočo ime Kadilnikova koča. Obe, spodnja in Kadilnikova koča na vrhu Golice, kakor tudi mnoge druge po Karavankah — Prešernova koča na Stolu, Valvasorjev dom pod Stolom, koča na sedlu Mlinca in one pod Kepo, so bile dolga leta most med prebivalci iz obeh strani meje. Narodnoosvobodilni boj je zahteval tudi na vrhovih Karavank svoj veliki davek. Obe koči na Golici sta zgoreli in bili uničeni pred štiridesetimi leti 13. junija 1943.
Slovenski planinci so več let zahtevali obnovo goliških planinskih postojank. Marljivi ljubitelji gora z Jesenic, plavžkih, jeseniških in javor-niških Rovtov so z izredno ljubeznijo in velikim delovnim poletom prijeli za krampe in lopate. V goliških gozdovih so znova zapele sekire in plen-kače. Prod tremi leti so si zadali obvezo, da bodo na žalostnih ostankih in pogorišču spodnje Koče, na Rigel-nu, do osemdesetletnice obstoja svojega planinskega društva zgradili novo plan nsko postojanko. Dela so stekla m ob izdatni pomoči delovnih kolektivov (Železarne) in drugih gospodarskih organizacij ter štev.lnih pridnih, delovnih rok so dela kljub trenutnim težavam tekla vsa zadnja leta.
Kar se je mnogim zdelo težko ali
celo nemogoče, so jeseniški planinski navdušenci zmogli in pokazali ter tudi dokazali, da imajo v sebi še toliko ljubezni do gora, da zmorejo nemogoče spreminjati v mogoče.
Na Golici, pod Krmarico na Rigel-nu se že kažejo veličastne oblike novega planinskega doma, ki stoji prevzetno na najlepšem razglednem mestu zelene, cvetoče in razgledne Golice. Številni ljubitelji Golice težko pričakujejo veliko delovno zmago in nov planinski praznik po 91. letih, ko je bila na Rigelnu slovesno odprta prva spodnja koča na Golici.
Slovesna otvoritev nove koče na Rigelnu pod Golico bo ob zaključku letošnje jubilejne sezone, osemdesetletnice rojstva PD Jesenice, ki je pokrivalo ves tedanji kranjskogorski sodni okraj (19. aprila 1903 — 4. septembra 1983) in devedesetletnico organiziranega planinstva v Sloveniji (1893 do 1983). To bo vsekakor velika delovna zmaga jeseniških planincev, ki so letos že povečali in obnovili ter moderno uredili planinsko postojanko Pod Špičko (2010 m) med gorenjo Trento pod Pelci, Srebrnjaki in Jalovcem.
Slovesno otvoritev kletnih in spodnjih, pritličnih prostorov spodnje koče na Golici (1582 m) na Rigelnu, bo-
do jeseniški planinci predvidoma izvedb v nedeljo 4. septembra.
Nova, mogočna spodnja koča na Golici bo izredno lepo urejena in bo to reprezentančna planinska postojanka z enkratnimi razgledi proti vzhodu, jugu in zahodu s triglavskim pogorjem v ospredju.
Nova spodnja koča na Golici je velik dosežek jeseniških planincev in številnih delovnih kolektivov in organizacij združenega dela. Trenutno bodo urejeni le kletni prostori in pritličje, kjer bo zimska soba, kuhinja, sanitarije in razgledna jedilnica.
Nadstropje bodo jeseniški planinci uredili in dogradili pozneje. Tu bo soba za oskrbnika in več dvo- in tro-posteljnih sob s sanitarijami. Pod streho pa bo urejeno prostorno skupno ležišče, kjer bo lahko prenočilo preko dvajset skromnih planincev.
Izredna pridobitev nove spodnje koče na Golici so tudi številni razgledni balkoni na vzhodni, južni in zahodni strani z mogočnimi razgledi.
Novo goliško planinsko postojanko so začeli graditi in urejati v izmeri 8,5 XI 5,60 m lani 15. junija in je zahtevala velikih, skrajnih naporov številnih prostovoljnih delavcev in organizacij združenega dela.
/z Že/ez4r;<z
Steklenica mleka
—	Mihec, pojdi po mleko! mi je rekla nekega večera mati.
—	Joj, ko je pa taka tema! sem zajavkal.
—	Vzemi steklenico in pojdi! je rekla odločno.
—	Kaj če bodo že spati?
— Spali že ne bodo. Če bodo vrata zaprta, pa pokliči...
Strah me ni bilo, vzel sem litrsko steklenico in jo mahnil. Znal sem že žvižgati ter sem požvižgaval kot ptički podnevi. Po glavi pa mi je rojilo, zakaj me mati tako na moč goni z doma, ko kaj takega ni bila njena navada. Bo kaj dobrega skuhala?
Noč je bila lepa in jasna, meseca je bila že skoraj polovica na nebu. Včasih mi je kak netopir sfrfotal prav nad glavo, da so se mi lasje naježili. V vasi je bilo vse tiho in mirno, ljudje so se spravljali spat in tu pa tam je zacvilil kak pes.
No, česar sem se najbolj bal, se je zgodilo. Prišel sem, našel hišo v temi in vrata zaprta. Obstal sem ter nisem vedel, kaj naj storim. Ali eno sem vedel, da brez mleka ne smem domov; mami sem vedno rad ustregel. Tako sem nazadnje sklenil, da jih bom zbudil.
Začel sem klicati služkinjo, ki me dolgo ni slišala, a ko se je prebudila, me ni hotela prepoznati.
— Kaj jaz vem, kdo si. Kar pojdi, od koder si prišel! mi je zagodrnjala in se najbrž zavalila na drugo stran.
Užaljen velikan
Ko $o v naš/Z) ^raj/Z) še ž/ve/Z ve/ZAan/, se je eJen ZzmeJ nj/Z) spopr/jate/jZ/ z ne&Zm kmetom. Varova/ je kmetovo ž/v/no, ^o se je pas/d na p/an/m, [M paz;?, Ja se a; preveč pr/ZJ/ža/a MevarrHfM čerem ;n prepaJom. Zato pa je Zd/a kmetova živina naj/epša Ja/eč naokrog in ^ra-ve so in a Ja ja/e m/e^a, Ja n/ veJe/ ^am z njim. Po paš/ je prihaja/ ve/i^an vsa^ večer ^ p/an-šar/cam pog/eJat, Z?o/Z^o so namo/z/e. Pog/eJa/ je v vsa^o ^ang/o /n /z vsa^e posrka/ ne^ohTo m/e^a. Ker pa je /J/ strašno kosmat, /na je v vsa&o posoJo pa J/a J/a&a z obraza. Po je je-zZ/o p/anšar/ce, še /?o/j pa šineta.
„ZagoJe/ ma jo /)om, Ja Zrn pomni//" je nekega večera Jeja/ &met Zn prZ/Z/ vsa^Z ^ang/Z močnega žganja.
Ve/Z^an je prZše/, sr^a/ Zz ^ange/ Zn še/e prZ zaJnjZ spozna/, &aMno ma je ^met zagoJe/. ZVamršZ/ je o^rvZ Zn jezno vz^/Z^nZ/.*
„A//e^o je matZ, žganje pa norec sveta/ Kmet, ne tZ ne tvoj stan me ne Zmsfa nZ^o/Z več vZ-Je/a/"
/n res ga nZ vZJe/ nZZiče več.
(Koroška narodna)
Znova sem začel vpiti in razbijati po vratih ter ji praviti, da sem Mihec in da sem prišel po mleko.
Julka, kakor je bilo ime služkinji, je zdaj vstala, odprla vrata in začela sitnariti.
— Kaj vraga kolovratiš ponoči okrog bajte? Poslednjič sem vstala, capin, da veš!
Vzela je steklenico in mi nalila posneto mleko; pri hiši smo pravili, da je to siromašno mleko. Vseeno sem se ji zahvalil; njej se je dobro zdelo ter mi je rekla, naj le še pridem, in zaklenila vrata.
Nazaj grede me je znova prevzela lepota noči. Zagledal sem se v nebo. Všeč so mi bile zvezde, ker so tako migljale, a tudi mesec jo je urno rezal za mano. Bolj sem spešil, bolj je hitel tudi on.
Ko pa sem tako skakal po cesti, so se mi zapletle noge, da sem telebnil, kakor sem bil dolg in širok. Steklenica mi je zdrknila iz roke, zletela po zraku in zadela ob cestni kamen; razletela se je na sto kosov.
Nekaj časa se sploh nisem upal dvigniti, ni mi šlo v glavo, kako bom prišel domov brez mleka! Skobacal sem se do steklenice; mleko se je razlivalo po cesti, a robovi steklenice so ostro štrleli. Kaj naj rečem doma? Nazadnje sem sklenil, da bom povedal, kako je bilo.
Mati je zastokala, ko je zvedela, da bo ostala brez mleka. Najbolj jo je jezilo, ker sem ji razbit zadnjo steklenico. Rekla je, naj ji do nedelje pripravim triindvajset dinarjev, dvanajst za steklenico in tri za mleko, in me nagnala brez večerje spat. Bil sem vendarle vesel, da me ni nabunkala, kajti imela je trdo žuljavo roko.
Zleze) sem v posteljo in sklenil, da bom prodal zajca. In tako sem drugi dan prodal sosedovemu veliko zajkljo, za katero me je že dolgo nadlegoval; dobil sem šestdeset dinarjev.
Stekel sem v trgovino, kupil za dvajset dinarjev litrsko steklenico in prinesel mleko. Nesreča je bila popravljena. Pač še več!
Ko sem videl, da ljudje kupujejo pravo kavo, sem jo še jaz kupil — za mater.
— Kava? se je začudila zvečer. Kaj pa steklenica in mleko?
— V hiši na mizi je.
Mati me je pohvalila; opazil sem, da je bila ganjena, a tudi, da ji je bilo težko. Začela je govoriti, da smo pač siromaki in da je vsaka stvar, ki jo imamo, dragocena ...
Kljub vsemu sem bi! dober gospodar: na zimo sem imel kar dve zajklji in v kleti tri koše korenja, ki sem ga nabral na že pospravljenih njivah. Ko sem po večerih hodil po mleko, sem bolj gledal pod noge, nesreča se ni ponovila.
Drago Kamer
Mostovi-vezi
A/ostov/	LaZt^o
so	so
mojstr/	že
Zg	star/
prewost/tef	a//
zaprek,-	še
Jeroč/Z)	not)/.'
pOtO^OV,	/)efons^Z,
g/oZm^ZZ?	^anzn/tZ,
sotesk	je^/en/
N	fer
razpenjen//)	fčasZ/?
reE	tKj/ /esen/.
d	ji/?
nteJ	povezajejo,
vsem/	v
naj/epš/	s^apnost
so	zJražajejo,
t/sfZ	razpet/
mostov/,	^ot
	ž/v/
Jraž/jo	mavr/ce
/jaJstva Zn	/oZ: oJ
naroJe	srca
vsega	Jo
sveta,	srca/
Strahovi v mlinu
V Gradcu je ob Lahinji stal mlin, v katerem je vsako noč Strašilo. Strahopezdljivi mlinar se je izselil iz mlina. Gračani pa so se jezili, ker niso mogli mleti debelače in pšenice v domači male-nici. Zato so tistemu, ki bi pregnal strohove iz mlina, obljubili za plačilo zapuščeni mlin in najlepšo gradaško deklico za ženo.
Takrat je v polrazpadli bajti na bližnjem Kučarju živel mlad drvar, ki ni imel drugega ko zdrave roke, bistro pamet in toliko poguma, da se je odpravil v gradaški mlin preganjat strahove.
Prvo noč, ki jo je drvar prebedel v mlinu, je točno opolnoči prišel v malenico strah, grda kosmata ter rogata spaka, ki je zamomljala:
,Hm, hm, tukaj pa po človeku diši! Gorje ti, človek, ako te dobim v pesti!"
PAMETNE MISLI
#	Z dobrim se hudo povračuje.
#	Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda.
#	Jabolko ne pade daleč od drevesa.
#	Prepovedan sad najbolj diši.
#	Graditi je težko, rušiti lahko.
#	Pomlad in mladost sta si podobni.
#	Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce.
#	Več velja učena glava kot kup zlata.
#	Napuh hodi pred padcem.
#	Ne veseli se vselej ta, ki se smeje.
#	Bolje je nositi suh dežnik, kakor mokro obleko.
#	Veliko je poklicanih, malo izvoljenih.
#	Za plemenito srce je ves svet domovina.
#	V družbi mladih se ne stara.
#	Dosti je učenih, a malo izkušenih.
#	Z lažjo se ne pride daleč.
#	Ni vse za vse ljudi.
#	Skromnost je lepa čednost.
#	Za druge moraš živeti, da živiš za sebe.
Mladec pa je potegnil iz torbe svirel, i° "P stavil k ustnicam in zapiska! tako lepo, d° j strah pričel divje plesati po malenici. Drvar 1^ piskal in piskal prav do zore, dokler ni plešo spaka utrujeno odmotoglavila iz mlina, kare se ni vrnila nikoli več.
Drugo noč je prišel v malenico drugi nagnusni in kosmati ter smrdljivi stvor, ki ni podoben ne kozlu ne oslu, in zagodrnjal:
''	'	' '	'	človeku diši! Gorje '
jre!<
.Hm, hm, tukaj pa po človek, ako te dobim v pesti!"
Mladenič pa je tako lepo zapiskal na svi da je strah kar onemel. Poslušat je in poslvs ' nazadnje pa zaželel:	. ..
.Daj, še mene nauči piskati na svirel, pa '' ljubim, da ne bom nikoli več prišel v mlin dtos' ' .Mene že nisi prestrašil!" se je zasmejal "''N, .Zaradi mene lahko prideš semkaj vsako " Piskal ti bom na svirel, ti pa boš plesal vrtel."
.Saj rie znam plesati," je potožil strah.	-
.Takšne čevlje imam, da boš lahko piska! ^ svirel in se v njih vrtel," mu je odvrnil dr .Ce hočeš, ti oboje dam: čevlje in svirel."
.Pa daj!" se je razveselil strah.	Lj
Mladec pa je pograbil plenkačo in zabil dolge žeblje v vse štiri tace, da je le-ta t" brez svireti izginil iz mlina, kamor se ni P° nikdar več.	.. :g
Tretjo noč je prišel v malenico tretji strah, ime! na rokah dolge, predolge nohte, in se
krohotal:	rorje
.Hoho, hm, hm, tukaj pa po človeku diši' L) ti, človek, če te dobim v kremplje!"
Takrat pa je drvar tako !epo zapiskal rta ret, da je strah obstal na mestu in poslušati zadnje pa zaprosil:
,$e mene nauči piskati na svirel, pa ne nikoli več prišel strašit v ta mlin."
.Mene že nisi prestrašil," je odgovoril P°9 ,g.. ni drvar. .Zaradi mene lahko prideš semkaj ^ ko noč. Ce pa že hočeš, da te naučim P'3	^
ti moram prej porezati predolge nohte na ' da boš lahko s prsti ubiral lepe pesmi na sv'
.Pa daj, če je potrebno!" je privolil strah-In drvar je vzel klešče ter pričel strah" predolge nohte s prstov. Ni bil z delom iov, ko je trah, naveličan bolečin, ušel iz ^ niče, kamor se ni vrnil nikdar več.	^
Tako je pogumni drvar pregnal strahove iz ^ lenice, da je poslej lahko v miru dan Gračanom mlel pšenico in debelačo.
Na sončnem vrtu je cvetela vrtnica. Sonce jo je vsako jutro prijazno pozdravilo. Vrtnica je vračala pozdrave prijatelju soncu z ljubkim smehljajem. Neko jutro pa se je sonce vznemirilo. Lepa, ljubezniva vrtnica je venela. Njeni cvetovi so žalostno povešali glavico. Brž je poslalo žarek na zemljo, da poizve, kaj Se ji je pripetilo.
Svetel žarek jo je vprašal: „Ljuba vrtnica, zakaj veneš in zakaj si tako žalostna?"
Vrtnica je vzdihnila: „Kaj bi ne bila žalostna in nesrečna! Črv mi objeda listje in noče se splaziti dalje."
Sonce se je užalostilo zaradi tolikšne nesreče. Reklo je: „Ne bom več sijalo vse dotlej, dokler ne bo vrtnica rešena svojega sovražnika." Skrilo se je za temen oblak.
Vreme je postalo pusto, mračno in brez toplote. Veter se je vznemiril, močno zapihal in vprašal: „Oče sonce, zakaj ne siješ?"
Sonce je žalostno odgovorilo: „Mo-ja prijateljica, dišeča vrtnica, je zelo nesrečna. Črv ji objeda listje. Dokler bo tako nesrečna, ne bom sijalo."
„Tudi meni je žal lepe vrtnice," je zašepetal veter, „zato ne bom pihal, dokler bo vrtnica v nesreči." In veter je utihnil.
Ptičica v gozdu se je čudila, zakaj veter ne piha. Vprašala ga je: „Dragi veter, zakaj si se tako umiril, zakaj ne pihaš?"
„Lepa vrtnica je zbolela. Objeda jo črv in sonce od žalosti nad njeno nesrečo noče več sijati. Tudi jaz ne bom pihal, dokler vrtnica ne ozdravi."
Ptičica je žalostno zažvrgolela: „Vrtnico imam rada, zelo mi je žal,
zelo malo. Zaprosila je košato drevo: „Prosim te, dragi hrast, daj mi nekaj želoda, da ne bom pozimi lačna."
„Ne morem ti ustreči, četudi te imam rad," je odgovoril hrast.
„Zakaj ne?" je vprašala veverica vsa začudena.
„Lepa vrtnica je zelo nesrečna," je zašumelo drevo. „Ve!ik črv ji že dolgo objeda listje. Vsi smo zato zalost-
ji je tudi, kaj so sklenili: sonce, veter, ptičica v gozdu, hrast in ona. Rekla je: „Ne bom delala, dokler ne bo vrtnica zopet srečna."
„Če je tako, pa tudi jaz ne bom plavala," je odgovorila raca in odracala na dvorišče. Tam je srečala belo kokoško.
„Ljuba raca, zakaj si tako žalostna?" jo je nagovorila kokoška.
Kako je kokoška pomagala vrtnici
(Po angleški pravljici) ni. Od same žalosti sonce ne bo več si-
zato ne bom več pela, dokler ne bo zopet srečna."
Staro drevo je radostno vprašalo ptičico: „Kako to, da si se že vrnila? Zakaj ne letaš in ne poješ, saj še ni noč?"
..Dogodila se je velika nesreča. Črv lepi vrtnici objeda listje. Zaradi te nesreče sonce ne bo sijalo, veter ne bo pihal in jaz ne bom pela, dokler ne bo vrtnica zopet srečna."
„To je pa res žalostno," je dejal hrast. „Tudi jaz ne bom dajal želoda, dokler bo vrtnica nesrečna."
Priskakljala je veverica, da bi nabrala veliko orehov. Našla jih je pa
jalo, veter ne bo več pihal, pticica v gozdu ne bo več žvrgolcla in jaz ne bom več dajal želoda, dokler ne bo vrtnica zopet srečna."
„Jaz pa delala več ne bom," je odgovorila veverica. „Kar vrnila se bom v svoje gnezdo v starem votlem drevesu."
Na poti domov je veverica srečala raco. „Dobro jutro, veverica," jo je pozdravila raca. „Zakaj pa danes ne delaš?"
Veverica je povedala raci o nesreči, ki je doletela ubogo vrtnico. Povedala
„Joj," je zagagala raca. ..Vrtnica, ki jo imamo vsi tako radi, je zelo nesrečna. Vsa je ovenela, ker jo uničuje črv. Ker je vrtnica v tako veliki stiski, od same žalosti nočejo delati ne sonce, ne veter, ne ptičica v gozdu, ne hrast in ne veverica. Tudi jaz ne bom plavala, dokler vrtnica ne bo zopet srečna."
„Nesrečna vrtnica se mi res smili," je zakokodajsala bela putka. „Ali vprašam te, kaj bo pomagano vrtnici s tem, ko ste vsi njeni prijatelji prenehali delati? Če hočete vrtnico osrečiti, morate, zanjo kaj koristnega storiti. Pojdi z menoj!"
Kokoška in raca sta hiteli k Stara kokoška ni spregovorila no ^ besede, niti toliko ni utegnila, jo pozdravila, z drobnimi sve^^
očmi je pregledala vse vrtnične ^ Stopila je naprej, hlastnila s kl)U in pogoltnila debelega črva. , ep-„Tako, draga račica," je xak ^ dajsala kokoška, „!e poglej, kaK pomagala vrtnici, da bo zopet s ^ Poleg tega sem imela res okusen daten zajtrk."	^ti
Vrtnica se je vsa srečna o soncu. Nasmehnila se je od venk če. Sonce je začelo sijati. . , « je „Če bi bilo le malo pomish 0'.^i reklo sonce, „bi bilo lahko s sv žarki sežgalo črva."	.< « je
„Jaz bi ga bil lahko od p""" .'^i-zašepetal veter in začel zopet P ,,Če bi bila pametna, bi lahk°^ „ jp lepega mastnega črva za zajtr <
agagala
raca
zapela ptičica.
„In jaz tudi," je z odracala proti mlaki.	s.ln^'
Hrast je stresel s sebe plono ^ oba? Veverica ga je marljivo nabirala-^ ^ hrast in veverica,
sta st zete'"', . p-bila tudi onadva mislila, kako magala nesrečni vrtnici.	jc
Pametna stara bela kokoška molčala.
Tri deset) et j a Titovih Brionov
Najvišja spomeniška kategorija za otoke miru in neuvrščenosti, ki bodo
odprti tudi za turiste
..Prepričan sem, da mu je reziden-^ na Brionih skupaj z okotico naj-°°'j 'prirasta k srcu. Najraje je bivat ^ Vangi in bedet nad razvojem vse-^ otočja," poudarja Titov mtajši sin nteksander Mišo Broz. Nemara je P*^v na otočju Brioni (ati Brijuni), ^stavtjenem iz dveh nekoiiko večjih '"etiki in Mati Brijun) in dvanajst "*3njših otokov, vetika Titova tjube-^n do narave, do varovanja in od-ijj)vanja kutturno-zgodovinske dediče, prišta najbotj do izraza. Tu so odkriti številne stedove iz prazgodo-'nskega obdobja, obstajajo pa tudi ostanki in spomeniki iz rimskega, ^odnjekrščanskega, bizantinskega in eneškega obdobja. Toda Brioni so tesnično prišli v svetovno zgodovino t*o osvoboditvi, ko je predsednik Tito,
Brioni so postali mesto občasnega bivanja predsednika Tita od marca 1949. To so bili vse do 29. avgusta 1979, ko je Tito z ietaiišča v Puii odpotoval na 6. konferenco neuvrščenih v Havano. Prva brionska Titova rezidenca je bila viia Jadranka, zgrajena pred zadnjo vojno in obnovijena ieta i947. Natanko pred tremi desetletji pa je to viogo prevzela Beia viia. Leta 1957 so zgraditi viio Brionko, ki je pozneje sku-Paj z Jadranko bila namenjena za domovanje tujih državnikov.
' junija 1947, prvič stopit na njiho-T tta; torej dve Teti po osvoboditvi neposredno po prenehanju angto-nteriške uprave za Puto in okotico. ^ nastednje leto, 25. maja 1948, so stanoviti upravo otočja Brioni, ki ^ko [etos slavi 35. obtetnico.
Otok Vango, ki ob Vetikem Brionu
teži zahodno tik je zdaj z njim
združen s pešpotjo, je Tito prvič obi skal teta 1952. Ko je odkrit naravne lepote tega otočka, ki ga je že tedaj krasit bujen gozd sredozemske črnike, se je odtočit, da otok Vanga postane njegov brionski dom. Sedaj ga sestavljajo dve skupine pritličnih hiš. V njih so potekati mnogi Titovi pogovori s tujimi državniki, v njih so Nehru, Naser in Tito s sprejetjem ,,Brionske dektaracije" t. 1956, teto dni po ban-duški konferenci in pet let pred prvo konferenco neuvrščenih v Beogradu, postaviti temetjni kamen zgodovine sodobnega sveta — gibanju neuvrščenosti. Natanko pred tridesetimi leti so na Vangi najprej postaviti senčnico, ob kateri so nato zgraditi tako imenovani ribji salon in druge prostore potrebne za dnevno bivanje. Sčasoma so urediti še delavnico, fotografski tabo-ratorij, vinograd in sadovnjak s kletjo ter vinoteko v njej. Zgradbe obkroža park izvirnega rastlinja, v njihovi bti-žini pa je zativ, v katerem se je Tito najraje kopat.
BRIONI: SVETOVNI KULTURNI SPOMENIK
Pred kratkim je pokrajinski zavod za varstvo spomeniške kulture z Reke izdal odločbo nastednje vsebine: Jugoslovansko spomeniško območje kitovi Brioni" z zgodovinskimi kraji in napravami kutturno-zgodovinske in gradbeniške dediščine z neposredno okolico in akvatorijem — je kulturni spomenik in je zategadelj vpisan v register kulturnih Spomenikov."
Ta listina predstavlja prvo stopnico v razvoju Brionskega otočja, ki ga nameravajo prihodnje leto s posebnim hrvaškim zakonom razglasiti za nacionalni park in spomeniško območje „Titovi Brioni".
ZANIMANJE ZA VSE, KAR JE BILO POVEZANO S TITOM
Že za časa Titovega živtjenja so v Beogradu odprli muzej 25. maj v stavbi, ki so jo Titu darovali Beograjčani ob enem izmed njegovih rojstnih dnevov. To hišo so takoj uredili za stalno razstavo predmetov, ki so jih Titu podarili doma in na tujem. Muzej pa je kmalu postal pretesen, zato je v njem razstavljen le del darov.
Za vse, kar je povezano z imenom in delom Josipa Broza Tita, se naši delovni ljudje in občani ter tuji obiskovalci izjemno zanimajo. Zato so se odločili, da v Beogradu, v okviru hiše cvetja, odprejo memorialni cen-
ter in tako omogočijo ljudem, da se neposredno spoznajo s Titovim delom. V sestavi tega centra na Dedinjskem in Topčiderskem hribu so hiša cvetja, zasebna rezidenca, muzej 25. maj, muzej 4. julij in arhiv s knjižnico. Enakega memorialnega pomena je tudi otok Vanga s Titovim domom in Beto vilo na Brionih, ki posebej pritegujejo delegacije neuvrščenih dežel, da vidijo kraj, kjer je bila tako rekoč rojena neuvrščenost.
Predsedstvi SFRJ in SRH, izvršna telesa federacije in Hrvaške ter občinske skupščine Pute so že večkrat razpravljali o „uporabi" Titovih Brionov v turistične namene. Hkrati pa je tudi tokrat treba povedati, da je v vseh dosedanjih razpravah prevladalo mnenje, da na Brionih kaže nadaljevati z dejavnostjo, ki jim je dala poseben pečat tako v mednarodnih kakor tudi v notranjepolitičnih in gospodarskih odnosih. Na Brionih se je gradila in dograjevata samoupravna Jugoslavija. Da bi ohranili
Rekordna prijava vin
za vinski sejem v Ljubljani
Za letošnji vinski sejem v Ljubljani, ki bo že devetindvajseti po vrsti, je bilo prijavljeno rekordno število vzorcev vin, namreč kar 1521 iz 24 držav vseh celin. Prvi del sejemske prireditve, namreč mednarodno ocenjevanje, je bil že opravljen. Komisija, ki jo je sestavljalo 21 strokovnjakov iz 14 držav, je podelila 197 velikih zlatih medatj in 341 zlatih odličij, 5 vzorcev pa je razglasila za ..Šampion 1983". Daleč največ velikih zlatih medalj, namreč kar 94, so prejeli avstrijski vinogradniki, ki so v močni mednarodni konkurenci osvojili tudi dva naslova „Šampion" od skupno petih. Jugoslavija je dobila 16 velikih zlatih medalj, Avstratija in Italija po 14, Portugalska 12 in Zvezna republika Nemčija 10.
Obenem z ocenjevanjem vin je potekalo tudi ocenjevanje žganih pijač in brezalkoholnih sokov. Zgane pijače je ocenjevalo 7 degustatorjev iz 5 držav ter so podelili 3 naslove ..Šampion 83". Prejeli so jih Fructal-Alko iz Ljubljane za naravno žganje iz hrušk ..Viljamovka", Žup-ski Rubin iz Kruševca za „Vinjak III" in Distilleria Aquileia iz Ogleja v Italiji za sladki sadni liker iz hrušk „Crema Pera". Za ocenjevanje sadnih sokov pa je bilo prijavljenih 60 vzorcev iz 3 držav ter so podelili 7 naslovov „Grand prix", ki so vse osvojila domača podjetja.
Drugi del vinskega sejma - velika mednarodna razstava s pokušnjo vin - pa bo od 29. avgusta do 3. septembra na tjubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Posod, kjer je Tito delal, ustvarjal in počival, so ostali plodovi državniške dejavnosti, njegove ljubezni in skrbi za človeka ter naravo. Ko je jeseni 1979 obiskal Bugojno, je od svojih sodelavcev zahteval uresničitev naslednje želje:
„... Nikoli nisem menil, da tisto, kar mi je bilo darovano v naši deželi in tujini, pripada meni. To je last moje dežele. To ni moje in zategadelj ne sme pripadati niti mojim naj-bližjim ..."
vlogo in pomen Brionov kot mesta ustvarjanja jugoslovanske in v dobršni meri svetovne zgodovine zadnjih desetietij, so na zadnji konferenci neuvrščenih v New Dethiju sprejeli pobudo jugoslovanske delegacije, da Brioni postanejo kraj za sestajanja vidnih politikov, znanstvenikov in drugih osebnosti iz neuvrščenega sveta. Ta srečanja so načrtovana pod skupnim imenom „Tito — sodobni svet — neuvrščenost".
Prvo od teh srečanj bo od 26. do 28. septembra, ko bodo pripravili že enajsto okroglo mizo dežel v razvoju o gospodarski in politični enakopravnosti v sodobnem svetu.
POLETI PRVI TURISTI
V dosedanjih razpravah so izoblikovali predlog, da bi Brione odprli tudi popotnikom. Prehodno obdobje naj bi pomenila to poletje in jesen, medtem ko bi prihodnje leto što zares. Organizatorji predvidevajo, da se bodo s pridobitvijo prvih izkušenj v turističnem poslovanju tako usposobili, da bodo lahko prihodnje leto hkrati sprejeli več kot 60.000 domačih in tujih izletnikov.
Brionsko otočje pa ima tudi možnosti za izdatne prihodke od ribolova v tako imenovanem območju okrog otoka, ki je zelo bogato z ribami, za zaslužek s prodajo cvetja in sadik okrasnih rastlin, divjadi in živatskega naraščaja iz treh zootoških vrtov na otokih, s prodajo spominkov in od drugih dejavnosti.

RADIO — TELEVIZIJA
ss	A V S T R ! J A 1
E	PETEK, 19. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
^	— 9.H) Instrukcija: latinščina
,, 45 instrukcija: angleščina — 10.00 In-n^^ija: angleščina — 10.15 instrukcija: , 9'eščina — 10 50 Prišel je kot tujec — Gospoda Dick in Doof — 12.15 Naš
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Kraij ^ 'h ritmov — 16.40 Kremenčkovi — 17.25
—	17.55 Otrokom za iahko noč — i/7* Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Stike ^strije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ko-
**- 21.20 Made in Austria — 22.10 Re-in šport — 22.20 Nočni studio —
^ Poročita.
20. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 tn-pl ^')o: angteščina — 9.20 instrukcija: an-
—	?35 tnstrukcija: tatinščina — tij '"st'ukcija: angteščina — 10.05 instruk-
*otinščina — 10.20 tnstrukcija: tatin-3^.^ **" 10.35 Stike iz Avstrije — 11.00 Od-^ * Rudotfom Buchbinderjem in Erichom
—	11.30 tgramo na ftavti — 11.55 studio — 13.00 Uredništvo — 15.00
brez pomembnosti — 16.15 V džungti 4„. *<hana — 17.00 Gradbišče — 17.30 Proti
—	17.55 Otrokom za tahko noč —
^	krat sedem — 18.25 Otimpijada
4^^'ktoro na Dunaju — 19.00 Stike iz 1)^.Južne Tirotske — 19.30 Čas v !(,**'" šport — 20.15 Caterina — 21.50 Pa-
HA, *- = 11 C0 Ura tiska — 15.00 b'ez pomembnosti — 16.15 Vtisi iz ijjr	— 16.45 Lesena kukavica — 17.15
i(j ura — 17.20 Fjodorjeve pustotov-17 40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev M; _ -,p QQ	j: Avstrije — 19.30
s''ki in šport — 20.15 Leonard Bern-
21.30	Barnstabte ati Nekdo na pod-^ " ^ 3° šport — 23.00 Poročita.
"EDEUEK. 22. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 ^O^dSotske otroke — 9.30 TV kuhinja — tijt, 'istrukcija: tatinščina — 10.15 instruk-^*^t'nščina — 10.30 Bosa grofica — 12.35 ti,Jr^kovi — 13.00 Uredništvo — 15.00
—	16.20 Aubrey animation — 16.30 je vse — 17.00 Za predšotske otro
nesreče — 17.30 Otroška kome-^ 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 % .^S<ha divjina — 18.30 Mi — 19.00 — 19 30 Čas v stiki — 20.15 ^'jski šport — 21 10 čarovnik — 22.00 23 30 Poročita
' 33. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Za pred ' 9^ otroke — 9 50 tnstrukcija: tatinščina \)t tnstrukcija: angteščina — 10.00 tn-%^'to: tatinščina — 10 15 tnstrukcija: ta-** 10.30 Dve dekteti in Dootinova ^	12 05 Ftorjan, prijatetj cvetite —
12.10 Ponedetjski šport — 13.00 Uredništvo
—	15.00 čarovnik iz Oza — 16.40 Aubrey animation — 17.00 Za predšotske otroke —
17.25	Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Top cat — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Argumenti — 21.30 Panorama
—	22.20 šport — 23.20 Poročita.
SREDA, 24. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 tnstrukcija: tatinščina — 9.50 tnstrukcija: angteščina — 10.05 Latinščina — 10.20 tnstrukcija: tatinščina —
10.35	Zena brez pomembnosti — 11.45 Argumenti — 13.00 Uredništvo — 15.00 Družinski svet — 16.00 Družinsko živtjenje nočnega tovca — 16.15 Naše vetiko mesto — 17.00 Nagradna uganka — 17.30 Čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 tn na tubi piha Huber — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Das Riesenrad — 22.00 Evropsko prvenstvo v ptavanu in skokih v vodo
—	0.00 Poročita.
ČETRTEK. 25. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 tnstrukcija: angteščina — 10.15 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Das Riesenrad — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 15.00 Družinski svet — 16.00 Kotan poizveduje — 17.00 Za predšotske otroke
—	17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Napete pustotovšči-ne ob zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi —
18.30	Mt — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Atomski fizik J. Robert Oppenheimer — 21.15 Naš kozmos — 22.00 šport — 23.30 Poročita
A V S T R ! J A 2
PETEK, 19. 8.: 18 00 Kutturna zgodovina obtačit — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Prerezi — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21 20 Potitika v petek in Deset pred deseto — 22.20 Zadnji s trdnjave Gambte — 23 45 Poročita.
SOBOTA, 20. 8.: 16.00 Dva krat sedem —
16.25	Športnt popotdan — 18.25 Nogomet — 19 00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Kjer je cerkev naredita zgodovino — 20.15 Kratjica Etizabeta — 22.25 šport — 22.50 Shaft — 0.25 Poročita
NEDELJA, 21. 8.: 14.30 športni popotdan —
18.30	Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Večer s Tomom & Jerryjem — 21.00 Dektici in Dootin ova banda — 22.35 Dinastija — Denverski ktan — 23.20 Sto mojstrovin — 23 30 Poročita.
PONEDELJEK, 22. 8.: 17.35 Kompas — 18 00 Znanje danes — 18.30 Ljudje s Korsbaeka
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Korenine — 21.10 Kaj je ostato od krščanskih sociati-stov? — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Konj sanj — 0.15 Poročita.
TOREK, 25. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Orientacija — 18.30 Ljudje s Korsbaeka — 19.30 čas v stiki — 20.15 Zabavna oddaja — 21.05 Monaco-Franze — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 24. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Ljudje s Korsbaeka
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Umor v stotnici
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zadnja tuknja — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 25. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Ljudje s Korsbeaka — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Datti, daiti — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
H		JUGOSLAVIJA
H		PETEK, 19. 8.: 18.15 Poročita — 18.20 čez tri aore: Oktet
Hoja — 18.50 Tarzan — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Obupanec, ameriški fitm — 21.15 Zrcaio tedna — 21.35 Umor v Texasu — 23.05 Dnevnik.
SOBOTA. 20. 8.: 16.15 Poročita — 16.20 Tarzan — 16.45 Neko potetje — 17.25 Mogočno morje — 18.25 Edvvard ni ga. Simpson, angteška nadatjevanka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 P. J., ameriški fitm — 21.50 Zabava vas Zeha Deovič — 22.40 Poročita.
NEDELJA. 21. 8.: 9.35 Poročita — 9.40 2iv žav, otroška matineja — 10.30 Kapetski kresovi, nadatjevanka — 11.45 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.15 Poročita — 15.55 Poročita —
16.00	Rim: EP v vaterpotu — Jugostavija : Nizozemska, prenos — 17.00 športna poročita — 17.15 Joe Dancer - Ukana z opico, ameriški fitm — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Danes v neki hiši, češkostova-ška nadatjevanka — 21.30 Stobi, 1. det dokumentarne oddaje TV Skopje — 22.00 Studio je odprt, zabavno gtasbena oddaja — 22.20 športni pregted — 22.50 Poročita.
PONEDELJEK. 22. 8.: 18.10 Poročita — 18.15 Modro kot pisano, otroška nanizanka — 18 45 Zdravo, mtadi — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Namištjeni botnik, predstava Mestnega gtedatišča Ljubtjana — 21.55 Dnevnik.
TOREK, 2$. 8.:18.10 Poročita — 18.15 V znamenju dvojčkov — 18.30 Nacionatni ansam-bet iz tndije: Gamaha — 19.00 Knjiga —
19.15	Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 živtjenje Bertioza, francoska nadatjevanka — 20.55 Čtovek in zemtja: Narodni park v Daimietu
—	21.20 Stovenska tjudska gtasbita in godci — 21.40 Dnevnik.
SREDA, 24. 8.: 18.15 Poročita — 18.20 Ruko-veti — 18.40 Mozaik kratkega fitma: Po-gted na Atene, grški fitm; Tajska, tajski fitm — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 19.55 Zurich: Mednarodni atietski miting, prenos
—	22.45 Dnevnik.
ČETRTEK, 25. 8.: 16.59 Propagandna oddaja — 17.00 Rim: EP v vaterpotu — Jugostavija : Romunija, prenos — 18.05 Poročita
—	18.10 Tradicionatni svet istamskega izročita: Znanje o svetu, angteška dokumentarna serija — 18.40 TV kaseta — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Tednik — 21.00 Tom, Dick in Harriet, angteška zabavna serija — 21.50 Ohridsko potetje '83 — 22.25 Dnevnik.
barometer — 23.15 Ob domačem ognjišču.
TOREK, 2$. 8.: 4.30 Poročita — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8.05 Za šotarje — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 V korak z mia-dimi — 16.00 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 0.05 Nočni program — gtasba, vmes poročita.
SREDA, 24. 8.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci —
9.35	Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — 15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00
—	19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambtom Borisa Franka
—	20.00 Koncert za besedo — šepetanje —
22.30	Zimzetene metodije — 24.00 Poročita.
ČETRTEK, 25. 8.: 4.30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet — 8.05 Za šotarje — 8.35 Mtadina poje — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 14.20 Koncert za mtade postušatce — 16.30 Obvestita in zabavna gtasba — 18.35 S kontrabasistom Budistavom Vidrihom — 19.45 Z ansambtom Stavka Žnidaršiča — 20.00 četrtkov večer —
22.30	Večerna podoknica — 24.00 Poročita.
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 19. 8.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8.05 Za šotarje — 13.50 čtovek in zdravje —
15.15	Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi —
16.35	Vrtitjak — vmes Napotki za turiste —
19.00	Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Stovenski sotisti in ansam-bti — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 24.00 Poročita.
SOBOTA, 20. 8.: 4.30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet — 9.05 Matinejski koncert — 12.40 Voščita — 13.30 Voščita — 14.05 Gtasbena panorama — 15.15 Vrtitjak — 16.00 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 — Zunanjepotitični magazin
—	18.30 Mtadi mtadim — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Mtadi mostovi — 20.00 Sobotni zabavni večer — 24.00 Poročita.
NEDELJA, 21. 8.: 5.00 Poročita — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši — 11.00 Poročita — 14.20 Humoreska tedna — 16.20 Popotdanski simfonični koncert — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci
—	20.00 V nedetjo zvečer — 22.00 Poročita
—	tz naših sporedov — 23.00 Poročita —
23.15	Disko, disko — 0.05 Nočni program. PONEDELJEK, 22. 8.: 4 30 Poročita — 6.10
Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktuatni probtemi marksizma
—	9.35 Napotki za naše goste iz tujine —
12.00	Poročita — Na današnji dan — 14.05 Zborovska pesem naših narodov — 15.15 Voščita — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z ansambtom Ludvika Lesjaka — 20.00 Pop
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 19. 8.:14.10 Koroški obzornik — tz kutturnega živtjenja.
SOBOTA, 20. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 21. 8.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 22. 8.: 1410 Koroški obzornik — Zborovska gtasba.
TOREK, 23. 8.: 9.30 Takote pojemo — 14.10 Koroški obzornik — Popevke na tekočem traku.
SREDA, 24. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z . . . — Naša beseda: J. Messner
—	21.00 Koncert stovenskih tjudskih pesmi in gtasbit.
ČETRTEK, 25. 8.: 14 10 Koroški obzornik — Družinski magacin.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskth organizacij na Koroškem,
7020 Celovec, Gosometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechter-StraOe 19/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42056 sindok a.
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. 0 42 22 / 52 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Obnovljen je spomenik
mednarodnega boja proti fašizmu
Spomenik partizanskim borcem s Svinske p!anine, ki so ga jeseni 1953, torej pred 30 [eti, na pokopališču v Šentrupertu pri Vetikovcu razstretiti še vedno neznani storiici, zdaj stoji pred Peršmanovo domačijo v Podpeci nad Lepeno. 83 protihitierjanskih borcev, pripadnikov osmih evropskih narodov, ki so padii na Svinški pta-nini, je končno dobito svoj primeren spomenik, hkrati pa je iz razstreijenih kosov zopet sestavijena skutptura tudi simboi partizanskega boja proti hit-ierjanskemu režimu na koroških tieh in njegovega mednarodnega, narode združujočega značaja. (Naj omenimo, da je prvotni, !eta 1947 odkriti spomenik izdeta) akademski kipar Marjan Matijevič, ki je po vojni deiovat na Dunaju in Gradiščanskem. Bii je učenec stavnega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča, čigar stoletnico rojstva smo obhajati prav ta teden.)
V nedetjo, ko je Zveza koroških partizanov vobita na ponovno odkritje obnovtjenega spomenika, je pri-šta nešteta množica od dateč in btizu, s te strani meje in z druge strani, pri-šti so bivši borci, prišta je mtadina, prišti so domačini, Stovenci in nem-Škojezični Avstrijci, da manifestirajo svojo povezanost s tradicijo upora proti fašističnemu terorju.
In prišti so števitni častni gostje. Žeteznokapetški župan Atbin Juvan je zastopat dežeinega glavarja Wag-nerja in je v njegovem in svojem imenu pozdravit zbrane v obeh dežetnih jezikih. Prišti so predstavniki dipto— macije. Tako kot )947. teta, ko so v Vetikovcu odkrivati spomenik ob navzočnosti predstavnikov zavezniških sit, Sovjetske zveze, Vetike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike, je Zveza koroških partizanov tudi na ponovno odkritje povabita predstavnike bivših atiiranih sit. Veteposta-nika ZDA in Vetike Britanije sta se opravičita, francosko vetepostaništvo je postalo telegram, osebno pa sta pri-
šta k Peršmanu vicekonzula sovjetskega veteposlaništva Igor Binjenov in Viparij Danitcev. Prišta sta gene-ratni konzut SFRJ Marko Kržišnik in konzul Atfonz Naberžnik.
Prišti pa so tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Avstrije in iz Jugoslavije, da ne omenimo vseh, ki bi jih pravzaprav bito treba omeniti. V svojem pozdravnem govoru je sekretar republiškega odbora Zveze združenj borcev Stovenije Marjan Lenarčič med drugim dejat, da je današnji botj slovenske narodne skupnosti za njene pravice tudi boj za demokratično Avstrijo. „Zato borci pričakujemo, da bo končno izpotnjen tudi tisti čten državne pogodbe, ki bo dokončno uredit potožaj in pravice sto-
Velkastni spomenik, visok skoraj tri metre, bo simboi koroškega partizan stva in njegovega mednarodnega značaja.
venske narodne skupnosti v Avstriji. Ob tem se zavedamo, da stovenska narodna skupnost v Avstriji pomembno prispeva h krepitvi in poglabljanju vsestranskega sodelovanja na obmejnenm območju in tudi med obema sosednima državama. Ta njena vtoga je neprecenljiva in je ni mogoče z ničemer nadomestiti," je poudarit Marjan Lenarčič.
Prav tako z bučnim aplavzom so navzoči pozdraviti besede predstavnika avstrijskih partizanov Maxa Mu-chitscha, pozdrave itaiijanskega partizanskega združenja ANPI pa je prinesel Luigi Raimondi.
Vse, ki so prišti, med njimi so biti seveda tudi številni predstavniki slovenskih organizacij, je v imenu prireditelja pozdravit Teodor Domej, ki je imet na skrbi tudi gtadek potek svečanosti.
Ponovno so se ob tem izkazati tudi pevci žeteznokapetške „Zarje", prav tako recitatorji mtadinci, ki so izvajati posebej za to pritožnost napisani recita] Valentina Potanška. Pa tudi mtadinski zbor „Boris Kidrič" iz Ce-tja, ki je s pesmijo spremljat samo odkrivanje veličastnega, skoraj tri metre visokega spomenika, je pokazat, da obvlada partizansko pesem.
Vsekakor ne gre pozabiti priznanj, ki jih je podelit predsednik ZKP Janez Wutte-Luc vsem, ki so prispevati k postavitvi spomenika, pa tudi ne predsednika Zveze slovenske mladine, ki je podetit častne diptome mladincem, ki so s prostovoljno delovno akcijo pomagali urejati Peršmanov spominski dom in njegovo okolico.
Uradni del svečanosti je s prisrčno pesmijo zaključita mladinska skupina „Kindertand" iz Štajerske, ki tetuje ob Zabtatniškem jezeru.
Še pozno v popotdan pa so se obiskovalci lahko pomenili in poktepe-tati v družbi prijateljev na tovariškem srečanju, kjer so za pijačo in jedačo poskrbeti žeteznokapetški prosvetaši.
Partizanski boj je bii več kot samo boj za eno aii drugo državo
Ko je v svojem govoru na slovesnosti pri Peršmanu orisal kratko zgodovino partizanskega gibanja na področju Svinske planine, je tov. Marjan Sturm dejal, da so enote na Svinški planini postale sprejemna baza za avstrijske antifašiste-de-zerterje iz nemške vojske, predvsem pa za prisilne delavce, ki so se priključili koroškim partizanom. V dejstvu, da so se na Svinški planini boriti proti nacističnemu režimu pripadniki osmih narodnosti, pa je zajet tudi en del bistva koroškega partizanskega odpora, namreč tistega, da so se v tem delu Evrope znašli v odporniškem gibanju tovariši iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Poljske. Sovjetske zveze in še kdo.
„)n ti tovariši niso spraševali po tej ali oni državni pripadnosti, po tej ali oni državni meji in ne nazadnje po tem ali onem svetovnonazorskem prepričanju," je naglasi) govornik. ..Združevala jih je usodna potreba po skupnem boju proti režimu, ki je ogrožal vse narode Evrope v njihovem nacionalnem, kulturnem in družbenem obstoju. Tega bistva koroškega partizanstva pa nobeni Pusti, Feldnerji in drugi ne morejo izničiti s primitivnimi argumenti o boju za to ali ono državo. Partizanski boj je bil namreč več kot samo boj za eno ali drugo državo in mejno vprašanje se je odprlo šele proti koncu vojne, in sicer prav zaradi logike nacizma na Koroškem, ki tukaj ni hotel priznati svojega poraza ter je na vse mogoče in nemogoče načine skušal ohraniti svoje pozicije."
Govornik je geslo o svobodni in nedeljivi Koroški dokumentirano prikazal kot oporoko koroškega gauleiterja Rainerja, tistega torej, ki je uporabil vsa genocidna sredstva za iztrebljenje koroških Slovencev. Toda ves povojni politični razvoj na Koroškem kaže, da je ta Rainer-jeva oporoka, prirejena novim druž-
benim pogojem, bila in je še danes zelo živo navzoča v odnosu do koroških Slovencev, ki smo prav zaradi tega, ker vemo, kako je nastala ta parola, tako občutljivi.
Vendar pa bi se vprašanje odnosov med koroškimi Slovenci in nemško govorečimi sodeželani pod določenimi pogoji lahko reševalo mirno in brez konfliktov, je naglasil tov. Sturm. Na to dimenzijo odporniškega gibanja v Avstriji in na Koroškem je pred nekaj tedni ob 20-letnici ustanovitve Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju opozori) podpredsednik OVP in dunajski podžupan Erhard Busek, ki je v svojem slavnostnem govoru dejal: Tukaj je tudi zabeleženo — in to je važna oporoko avstrijskega
analizi polpretekle zgodovine s strani predstavnika OVP v primerjavi z njegovimi strankarskimi tovariši tu na Koroškem, ki so ostali na duhovni ravni provincialne parole o svobodni in nedeljeni Koroški," je dejal govornik. „Koliko več zna-čajnosti in resnice izžareva ta Bu-sekova ocena vojnega obdobja v primerjavi z brezznačajnim taktiziranjem njegovih koroških kolegov!"
V nadaljnjem izvajanju je govornik zavzel stališče k aktualnim dogodkom, o čemer poročamo na drugem mestu. Ob zaključku pa je ugotovil, da koroški Slovenci nismo tako šibki in brez hrbtenice, da bi nas določeni krogi lahko izigravali in izrinjali. Vendar moramo kritično ugotoviti, da je med nami še preveč verbalnega tovarištva ob
Velika množica ljudi, med njimi Številni Častni gostje, se je odzvala povabilu Zveze korožkih partizanov.
osvobodilnega boja nam mlajšim — da je bilo pač premalo pravičnih, da bi nasilje trajalo morda manj dolgo in bi bili številni tisoči umorjenih rešeni, če bi bilo več pogumnih in če bi vsi tisti, ki so nacistično diktaturo notranje mrzili, imeli tudi medsebojno zaupanje, da bi se o tem izjavili.
..Kakšna intelektualna globina v
nedeljskih govorih in premalo dejanskega tovarištva v vsakdanji praksi. „Ce bo spomenik pripomogel k temu, da bomo oživili vsaj frontovskega duha, vsaj nekaj tistega zagona, elana in tovarištva, ki je iz bivših partizanov in starejših tovarišev v usodnih dneh napravil nove ljudi, potem se za našo bodočnost ni treba bati."
V. srečanje pisateljev
narodnostnih manjšin oziroma skupin
Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem, Slovenski PEN-cenler in Koroški PEN-kiub tetos spet organizirajo zdaj že tradicionalno
SREČANJE PISATELJEV NARODNOSTIH MANJŠiN OZ. SKUPiN ki bo v času od 26. do 28. avgusta pri Kovaču na Obirskem. Prireditev bo obsegala naslednji spored:
V	petek 26. 8. se bodo udeleženci zbrali v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer bo ob 19. uri skupna večerja, ob 20.30 uri pa literarno branje.
V	soboto 27. 8. se bo pričel delovni spored pri Kovaču na Obirskem. Ob 9. uri bo udeležence pozdravil Valentin Polanšek, ki bo spregovoril tudi o letošnji temi srečanja .Pišem za...". Ob 10. uri bo sledil glavni referat Jurija Kocha z naslovom „Zakaj pišem — misli ob branju Sartra" in ob 11.15 uri bo Burany Nandor razgrnil svoje misli o temi letošnjega srečanja. Po kosilu bo Petru Krdu govoril o romunski književnosti v Vojvodini in ob 15.30 uri je na sporedu predstavitev literarne revije „m!adje", in sicer v luči situacije, kakršna je dve leti po izidu takoimenovane ..črne številke" mladja. Po večerji pa bo še literarni večer pri SPD „Trta" v ljudski šoli v Zitari vasi".
V	nedeljo 28. 8. bo najprej ob 9. uri diskusija o prispevkih, nato bodo nanizali izsledke in kritike, čemur bodo sledile zaključne besede. Ob 11. uri bo še literarno branje pri Kovaču na Obirskem in po skupnem kosilu se bodo udeleženci spet poslovili.
Vsi, ki jih zanima literarno ustvarjanje pripadnikov narodnih manjšin, so na tem srečanju tudi letos
prisrčno vabljeni!
Brani me pred prijateljem pred sovražnikom se bom sam
Dr. Vg/eHtir; /wz^o gotovo wi wis-/I/, L%M?;0 sovraštvo Mg en; fn LgMno ../j^LezeM" Mg dragi stran;' s; Lo nakopa/, ^o je v t;roA^ew Lgto/iš^eM; tedMi^a „Prasent" oLjgvi/ dg/jši članek o treMMtnfTM položaja v narodnopolitičnem oziroma manjšinskem vprašanja na Koroškem. Njegova dokaj stvarna ocena je namreč Izzvala Izredno živčno reakcijo deželnega glavarja Wagnerja, ki avtorja očita, da njegove agotovltve mejijo na kado oLre^ovgMje. Wg;;Mer očitno ne more prenesti kritične kesede na račan nerešenega manjšinskega vprašanja ;n še zlasti ne na račan Izrazito protislovenske aradne politike v deže/i,' na taka opozorila, pa naj kodo še tako podkrepljena z grgaTMCMti In nelzpod-klfnlml dejstvi, reagira živčno In z „n!zk!m! adarcl". Okenem pa postaja naravnost smešen, ko skaša javnost prepričati, kako da je kaje prlljak-Ijen povsod In pri vsek, kar sega celo tako da/eč, da avtorja Inkriminiranega članka vakl na skapnl Izlet po jaž-n! Koroški, kjer naj ki se verjetno na lastne oči In lastna ašesa prepričal o IjakeznI In vdanosti, ki jo Ijad-stvo te deže/e goji do svojega vladarja.
Izvozno-uvozno podjetje išče
USLUŽBENKO z znanjem slovenskega jezika.
Zaželeno je tudi znanje angleškega jezika.
Informacije: tel. 0 42 27 / 38 80
Toda prav tako kot IVggMerjeve pade je treka z določeno previdno^) jemati tadl laskave kesede, ki jm j /nzkn v okramko oLjgvi/ namesti deželnega glavarja KnaJ/. Ok Mji/? ^ človek namreč spomni pregofC^ „kranl me pred prijatelji, pred vražnlkom se kom sam". Če ki k" Kna/In resnično toliko za pravd^ aredltev vprašanj v zvezi z ^ vodstvom manjšinskega šolstva, L" tem ki mora/a njegova stranka v " . že/nem šolskem sveta pač glasov^ proti socialistom — tako pa je ^ paj z njimi In s svokodnjak! , noma Ignorirala tozadevne predlog okek osrednjlk organizacij In sk«r ^ z ostalima strankama ponovno . vi/a Izraziti protlmanjšlnskl trlstrankarskega pakta.
KMgJ/ovg okramka /nzka je vse več prozorna, da je ne ki spregddj* * kaj mn ne gre za slovensko ^ sknpnost niti za posameznega ^ venca,- gre mn za to, da ki njegov stranka Izkoristila ngodno prdozn^, In v šo/stvn dokl/a novega „crf?e% JaM^cioMgrjg na položaj, kjer je desetletja doslej de/ova/ „rdeč" clonar. Kajti na nokenem drag področjn kot v šo/stvn ni tako s/edno nrejen strankarski proPO' točno Imajo do/očeno, ko/Iko nadz nlkov, ravnatejev In drnglk
MgrjcvM:org/'ifi„rdeči/7"iM^o/i^e/
sme kttl ,,črnik", nekaj mest pa ^ rezervlranlk tndl še za tretjo . Iz deže/nozkorske trojice. Le v ?%a^ šlnskem šo/stvn ta nepisani zg^e" ve/ja, zato posamezne stranke Ša;o prav na tem področjn Izklh sekt v korist, /n v to smer očitno J tndl KMg//ov ..spodrsljaj", ko se vencem v korist za/etava v Wagne /
Todgtojc/oMgvidezMo.-^ertrrr^
tovo ne grezgiMferese^/nv""^, marveč zgo/j za koristi /astne stra"
Prvo igro v koroški ligi spremljata smola
SAK-Magdalen 0:1
V soboto so nogometaši Slovenskega attetskega ktuba prvič nastopiti v Koroški ligi. Igra se je odvijata v Magdatenu pri Beljaku, rezuttat pa je bit 1:0 za domačine. Naši igralci so imeti res smoto, saj so dobro igrati. Nasprotnik je s prostim stretom v 70. minuti doseget go). Stre) je šet tik mimo „zidu" v vrata. Vsi napori, da bi izenačiti so biti zaman.
Ktjub (pičtemu) porazu pa so biti naši navijači, katerih je bito kar precej, žeto zadovoljni z igro. Naši igrat-ci bi tahko zmagati, saj so dobršen det igre imeti v rokah. Zeto dobro sta se obnesla oba nova igratca Šišič in Dimitrijevič. Oba bosta imela še dosti pritožnosti pokazati kaj znata, kar seveda vetja tudi za ostate igratce.
Izguba igre proti Magdatenu še dateč ni atarmni znak, temveč samo opomin, da se je treba proti novim nasprotnikom v koroški tigi presneto dobro pripraviti ter jih ne pod oziroma nadcenjevati, oboje je narobe.
Še bo mnogo iger in naši fantje bodo imeti še dosti pritožnosti pokazati kaj znajo. Ktjub izgubi prve igre jih
- "m v!'"
je treba dostedno podpirati tn J 'Up vati morato, da bodo novo
v tej višjitigiprevihratizVj^ -p
mestom na testvici. Pri tern važno vtogo navijači, ki naj ^
SLOVENSKI ATLETSKI KLL<S vabi na prvenstvene tekme
v nedeljo 21. avgusta 1983
ob
Igrišče: Koschat
Prisrčno vabljen'
SAK — Brnca/Furnitz
SAK „pod 23" - Brnca
'-iK^'
večjem števitu spremljajo svoje & na tekme širom Koroške. . ^ gjdjj Po prvi igri v koroški t'g! A ^ na 11. mestu, kar pa ne pove. Dejstvo je, da je v
Še"''
seveda
tej %
ro'"'"
ime! SAK več šans kot pa nasp