DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
V	MARIBORU
IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1937-1938
V	MARIBORU IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
V	MARIBORU
IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1937-1938
V	MA KI BOKU IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
MARIBORSKA TISTA RNA 1). I)., MARIBOR; PREDSTAVNIK STANKO DETELA, RAVNATELJ
Proslava praznika zedinjenja.
Praznik zedinjenja troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadordevičev, se je tudi letos proslavil na najsvečanejši način.
Oh 10. uri so se zbrali učenci in učenke pod vodstvom gg. profesorjev v telovadnici, kjer se je vršila šolska proslava državnega praznika
1.	decembra. Proslavo je otvoril direktor zavoda s primernim nagovorom o pomenu 1. decembra, pozdravil vse navzoče, posebno pa starše učencev in učenk, ki so se odzvali vabilu v velikem številu. Nato je odpel pevski zbor pod vodstvom prof. Mirka pevske točke po sledečem sporedu: 1. Državna bimna. 2. Malat: Ptički, češka narodna. 3. Svi-karšič: Oj te mlinar, koroška narodna. 4. Žganec: Cin can cvrg udan, medmurska narodna. 5. Zajc: Pjesma slavulja. 6. Adamič: Huda zima, goriška narodna. 7. Mokranjac: Na ranilu, srbska narodna. 8. Adamič: Zabučale gore, po slovaški narodni «Tečie voda, tečie«. 9. Kimovec: Domovina, bela golobica.
Griša Koritnik: Domovini. Deklamira Anica Zaberl, uč. lil. b razr.
Pavčič: Stara pesem. Izvaja na klavirski harmoniki Zdr. Čebular, uč. lil. razr. — Vedral: Scherzett za I violine. Izvajajo Mirko Lešnik, Beno Berglez (II. r.), Adolf Berglez iu Leon Mikek (III. a razr.).
Slavnostni govor je imel nast. g. Rud. Rakuša, ki je izvajal:
O domovinski ljubezni in dobrem državljanu.
Draga mladina!
Današnji državni in narodni praznik je posvečen domovini Jugoslaviji, naši svobodi in državni samostojnosti. Vsi ljubimo Jugoslavijo, toda domovinska ljubezen tli v nas navadno podzavedno in treba je posebnih okolnosti in posebnega povoda, da vzplamti do najvišjega navdušenja. Zadostil je že, da živi človek nekaj časa izven meje svojo domovine. Mogoče je bil doma mlačen na prani njej, toda v tujini zavrača ognjevito vsak napad na domovino, v svoji odmaknjenosti se mu zdi prekrasna, pograbi ga hrepeneti jo, ki stopnjuje domovinsko ljubezen do strasti. Gregorčič je pel:
Saj pač dovolj ognjena Ijubav do doma ni nobena, ki strastna ni!
Če />reti domovini zunanja nevarnost, takrat navdušenja ni treba netiti, ker se samo vname. Francoski pesnik Paul Velery je spregovoril ob sprejemu maršala Petaina v francosko akademijo naslednje besede o ljubezni, ki jo je leta 1914. sprostila ogrožena domovina: -»Mnogo ljudi se je v srcu čudilo, da tako ljubijo svojo domovino. Kakor občutimo v
nepričakovani bolečini naše telo, tako nam je nenadni pojav vojne jiri-kazal in dokazal resnični obstoj domovine, tega neizrekljivega nečesa, lega neobrazlozljivega občestva, ki ga ne označuje niti rasa. niti jezik-, niti zemlja, niti korist, niti zgodovina; ki s liči strastni ljubezni, veri, tistim čudovitim lastnostim, ki dvignejo človeka tja. kamor ni znal, da se laliko povzpne nad samega sebe. Domovinski čut je mogoče, sličen bolečini, ki zgr<d>i in pretrese pred našimi očmi celo najmočnejšega, najbolj filozofičnega, umstveno najsvobodnejšega človeka.«
O francoskem državniku Clemenceauju, možu jeklenih živcev in jeklenega srca. ki ga pač pridevek »Tiger« najbolj označuje, pravijo, da se je razjokal od globokega ganotja, ko je slišal ob izbruhu vojne »Mar-seillaiso«. On. brezbožni k in najhujši skeptik, je z vsem svojim bistvom veroval v dušo domovine ter celo nosil je s seboj vrečico prsti domače zemlje.
V	zgodovini najdemo nešteto primerov žrtvovanja za domovino, posebno takrat, če je domovina radi vojne v nevarnosti. Resnični in globoki patriotizem je silnejši od vsakega drugega čustva. To ni zgolj fraza, temveč neštetokrat dokazano dejstvo. Zavest državljanske dolžnosti, primeri zvestobe, nesebično žrtvovanje, vse to so točke, v katerih se vjenia patri otični ideal z najvišjo osebno etiko. Stritar nam označit je resnično domovinsko ljubezen v preprostih, toda lepih besedah: Sveto služim ) sveti domovini!
Ne more biti dvoma, da so vaša srca, draga mladina, polna najnež-nejših čustev do domovine in njenega vladarja kralja Petra II. Kjer govori čustvo, navadno ni prostora za suhoparna razumska razglabljanju, toda i'i ste sedaj višješolci in boste v življenju sestavni deI narodove inteligence. /ato se mi zdi potrebno, da govorim z vami o domovini in domovinski ljubezni tudi z razumskimi razlogi. Moje besede so v prvi i-rsti namenjene vam, ki stojite na pragu mature in s tem na pragu življenja.
Sola in dom vas nedvomno vzgajata k pravičnosti, o d g o-v o r n o s t i. s o c i a I n e m u m i š I j e n j n I e r m o r a I n i h r a-b r o s t i, torej lastnostim, ki so granitna osnova dobrega državljana in prave domovinske ljubezni. Toda v domačem krogu, v družbi, v časopisih in drugod boste naleteli na mnenja in nazore, ki vas bodo osupnili in ki vam mogoče omajali vero v dobronamernost in vdanost drugih državljanov, če se ne boste že zgodaj navadili strogo razlikovati med političnim udejstvovanjem in nad njim stoječim domoljubjem ali patriotizmom. Vsaka politična stranica ima drugačen nazor o državi, o njeni organizaciji, o njenih nalogah in njenemu namenu. V vsaki strank i živi drugačna zamisel družabne kulture. Vsaka hoče svoje ideje in ideale širjati, z njimi zmagati. Zato mora priti do prerivanj, često do hudih trenj, katerih vi kot državljani ne boste samo opazovali, temveč se jih lcot polnoletniki tudi udeleževali. Gotovo je pravica in celo dolžnost vsakega zavednega državljana, da deluje v kaki stranki, toda za mene tukaj je važno, da vam vtisnem prav krepko v spomin pravilo, da stoji pojem državljan nad pojmom stranke, torej nad vsem tistim, kar vas bo često neprijetno dimilo in skušalo mogoče omajati vaše prepričanje, da mora biti domovina vsem enako draga. Pojmi domovinska ljubezen, državotvornost in slični morajo biti vzvišeni nad dnevno poli-
liho, ker bi sicer njih vsebina nalilcovala milnim mehurčkom, ki se krasno lesketajo, toda se razblinijo v nič, če se jih dotaknemo. Skušajmo si torej pridobiti jasno sliko o pojmu dobrega državljana in resnične domovinske ljubezni.
Ugotoviti moram /ned vsem, da ne boste postali dobri državljani že samo zaradi tega. ker se ličite d r ž a v o z n a n s t v a. Kajti logično ui bili potem najboljši državljani juristi, ki imajo največ znanja v tej stroki, liila bi to ista miselna napaka, kakor da bi bil tisti najboljši kristjan. ki zna najboljše katekizem. Povdarjam, da je važno in potrebno, da ste dobro podkovani v državoznanstvu, toda domovinska ljubezen ni vprašanje znanja, temveč vprašanje nravnosti.
Nadalje je	treba pribiti,	da tudi vaša	g o	s p o d a r s	k a v z g o j a
še ni jamstvo dobrega državljana, lies je,	da	vas vzgajamo k točnosti,
poštenosti, vztrajnosti, obzirnosti, marljivosti, delavnosti, poklicni sposobnosti itd. Vse to so lastnosti, ki so prav potrebne, toda niso še zadostne. Priznati si morate, da se zmožnost in delavnost lahko družita z brezobzirnim pohlepom po premoženju ali časti. Mi vas vzgajamo za življenjski gospodarski boj zato, da se v okviru celokupnosti uveljavite ter s svojim strokovnim znanjem koristile narodu in v podrejenem pomenu sebi. Kajti poslati zmagovalec nad drugimi zaradi slave, moči in premoženja, nima za celokupnost nobenega pomena ter je tudi mnogo lažje, kakor premagati samega sebe, kar cesto zahtevajo javni interesi. Vidimo torej, da je strokovna naobrazba važen, toda ne odločujoč čini-tidj,	če hočemo	poslali dobri	državljani.
Mogoče je	pa najboljša	pol do dobrega	državljana	politična
naobrazba. Nedvomno je slednja potrebna, ker gradi na zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vrednotah narodnega razvoja. Če še pridamo, da bodi politično vzgojen človek pravičen, odgovoren, socialno misleč in moralno krepak, potem dobimo sliko idealnega državljana. Pri tem [ta ne smemo spregledati, da politična vzgoja ni isto kakor strankarska vzgoja. Zagrizen st ran kar ne pozna drugih idealov ko svojih, vedno misli, da ni mogoče doseči državotvornosti drugače kakor po njegovi poti. Pravi državljan pa ve, da temelji življenje v državi na medsebojnem sporazumevati ju, da so interesi posameznika najbolj oču-vani z izenačevanjem interesov vseh. Jedro politične naobrazbe se da strnili v kratek stavek, ki si ga dobro vtisnite v spomin: Človek k o t državljan m o r a b i t i v d a n e m s p o r u z m o ž e n. d a z m a g a v n j e m drž a v I j a n n a d sir a n k a r j e m i n u d e-leže n ceni. Vidimo, da ta objektivnost ni nič drugega kakor nravnost.
Važno je nadalje spoznanje, da je red v državi največje važnosti. To je eno najdragocenejših in najtežje pridobljenih izkustev, ker se le prerado pozablja, kako strahoviti so bili gospodarski, verski in ustavni boji v raznih državah. Če pravimo, da je zgodovina učiteljica človeštva, potem je res eno: v ljudeh je večna težnja, da bi se med seboj tolkli, in prav tako močna težnja, da bi se med sabo pogodili in spravili.
V	teh nasprotnih težnjah se vrši razvoj kultur in pred vsem razvoj držav. Nemogoč je večen mir med državljani. Toda pravi državljan si bo slavil nalogo: če že morajo biti Iren ja, naj bodo čim bolj človeška, a spravljivost naj bo bolj in bolj prostovoljna.
b
Spet se torej vračamo k že dognanemu dejstvu, da je m o r a I u a moč najboljši pogoj dobrega državljana. Za vas, draga mladina, nudi šola prilike, da vadite svoje moralne sile. Izpolnjevati svojo dolžnost, se prostovoljno prilagoditi in podredili šolski zajednici, služiti skupnosti, bili obziren do sošolcev, bili pripravljen tudi za nrostovoljne žrtve ter vedno dvigati pr<ipor moralne hrabrosti v tej skupnosti, to niso samo lefte lastnosti za vse. temveč tudi za vsakega državljana. V Sidru in Interesu imate priliko, da gojite odgovornost za svoje početje, kajti,
o	d g o v o r n o s t je o s n o v a s v o h o d e, ki naj bo stožer moderne države. Vsako vaše skupno in z veseljem opravljeno delo. vaše prostovoljno podrejati je izvoljenim tovarišem, vsako vaše delo, ki naj služi duševnemu, moralnemu in tudi socialnemu napredku vaših součencev, vse vaše dejanje in nehanje bodisi pri šolskem pouku ali izven njega, ki krepi vaš čut odgovornosti in vašo moralno silo, vse to je cementna podlaga za dobrega državljana. Na lej podlagi bo tudi teoretični pouk v dr zavoznanstvu rodil dobre uspehe, ker so tla zanj pri prav! jena.
Kdor se pridruži in podredi kakršnikoli zajednici in najvišja zajednica je država se mora zavedali, da je njen obstoj možen samo takrat, če vlada v njej p r avičnost in d o b r o n a m e r n o s I. Toda težko ju je izpolnjevali, ker sta v večnem nasprotju s sebičnostjo. Država, v kateri bi vladala popolna pravičnost, bi bila idealna tlržara. Sokrat je učil someščane, naj bodo d o b r i, kajti biti dober je pomenilo zanj, biti p r a v i č e n. Toda hitro spoznamo, kako težko je pravilno in pravično soditi v mnogih vprašanjih, kajti odnosaji v današnji državni zgradbi so tako zapleteni, da tudi najvišja razumnost in vsa dobronamernost ni vedno zmožna, pravilno so<liti o političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Take sodbe posameznika so že radi tega težke, ker odločajo pri večini ljudi čustva, ki jim tudi nadarjen človek ne more odoleli. Ne morem vam zato dovolj pri poročali, d(t lastne sodbe o javnih zadevali motrite vedno z nezaupanjem, ler da ste v teh točkah vedno skromni glede lastne bistrovidnosti in pameti.
Zato pa je treba tembolj gojiti čut o d g o v o r n o s t i. Čim važnejše je delo, tem večja mora biti odgovornost, čimbolj bo razširjena zavest odgovornosti, tem lepše bo sožitje državljanov. Toda odgoior-nost velja tudi v tem smislu, da vztrajamo na tem, kar smo enkrat spoznali za pravo in dobro. Ni znak moralne hrabrosti, če dopuščamo krivico iz preračunane previdnosti ali iz osebne udobnosti. Vzporedno s lo pomanjkljivostjo gre navadno še druga: Maš državljan v splošnem ni zmožen, da bi mirno poslušal in prenesel drugačne nazore v političnih, verskih in socialnih vprašanjih. Najogabnejše zmerjanje, obrekovanje ali celo maščevanje so normalni odnosi. Nam Slovencem manjka v teh delikatnih vprašanjih predvsem finejšega h u m or ja. Tudi v tem pogledu bi se lahko učili od Angležev. Na tamkajšnjih šolah imajo tako zvane »Debating Clubs«, za katere velja pravilo: Najučinkovitejše orožje v govornih bitkah je humor, ki ne žali. govorica, v kateri se zrcali spoštovanje do nasprotnika. Ion. ki naj bo vedno viteški. Jasno je, da take debate vzgajajo res disciplinirane državljane.
Ne moremo si tudi predstavljali pravega državljana, ki nima v sebi cula za avtoritet o, ki ni vzgojen k spoštovanju. S tem nočem reči. da moramo bili slepi napram pogreškom nosilcev avtoritete. Imeti
moramo moralno moč, grajati jo. Toda ideja avtoritete mora biti v nas globoko zasidrana. Nemogoče je kakršnokoli delo v skupnosti, kjer ni podrejenosti vodilni misli, kjer se nadrejenost ne pri pozna. Slavni francoski pridigar Bossuet je izrekel tri duhovite paradokse: »Kjer laliko vsakdo dela. kar hoče, ne more nihče delali, kar hoče: kjer ni nobenega gospoda, je vsakdo gospod; kjer je vsakdo gospod, je vsakdo suženj. <
Najvišja avtoriteta v vsaki monarhiji je kralj. Vem, da ljubite našega mladega kralja iz vsega svojega srca. Toda da boste spoznali, kaj pomeni skozi stoletja utrjena avtoriteta, hočem navesti angleški besedi »the King«, ki sta živ dokaz državljanske vzgoje vsakega Angleža. S tema dvema besedama izrazi Anglež ob napitnicah kralju kot reprezentantu države vso čast, ki mu gre kot nositelju državne misli, pa naj si bo govornikov odnos do raznih problemov velikega imperija potem že kakršenkoli. Angležem, ki so si v stoletni borbi priborili svojo občudovanja vredno ustavo, je prešla avtoriteta kraljestva tako v kri in meso, da vstane Anglež širom ogromnega imperija ob zvokih kraljevske himne ter gologlav in molče izkazuje svoje spoštovanje. Enostavni in kratki »the King« veže angleško samozavest s čustvom avtoritete. — Cul spoštovanja pa nas veže tudi do vsake druge avtoritete, bodisi v dru žirii. v šoli, v vladi, v parlamentu, v religiji. Seveda so nosilci avtoritete ljudje z vsemi prednostmi in slabostmi. Toda kdor čila govore angleških parlamentarcev, se bo čudil, koliko dostojnosti in obzirnosti je lahko povezano z najhujšo kritiko.
Dober državljan mora imeti razvit tudi nacionalni čut. Nacionalno čustvo bi lahko vzporedili s čustvom osebne vrednote. Pri lem zaidemo seveda laltko predaleč. Vidimo samo naše vrline;, pri drugih narodih pa samo slabosti in pomanjkljivosti.
Vendar lahko rečemo, da naš človek ne pozna ogabnega šovinizma, ki zastruplja v dobi nacionalizma toliko ljudi na svetu. Nacionalizem ni sovraštvo, nacionalizem je ljubezen do lastnega naroda in spoštovanje do drugega. Naše stremljenje bodi izenačenje nacionalnega čustva z vse-človesko solidarnostjo za pravico in enakopravnost med narodi. Toda kakor moramo odklanjati plehki kozmopolitizem, prav tako si moramo biti v svesti, da je nemogoča prava nacionalna zavest brez globokega spoštovanja vseh vrednot, katerih nosilelj je narod sam. Te vrednote pa morajo biti v nas samih nakopičene, dati nam morajo moč, dati nam morajo ponos in krepko hrbtenico, ki je prav pri nas, ki smo živeli tako dolgo v nesvobodi, žal redka. Prava, resnična, globoka in moralna samozavest je temelj nacionalnega čuvstva.
Poleg slovenske zavesti, ki je zasidrana v domačem krovu, v slovenski zemlji in slovenskem jeziku, v naši literaturi, v naših običajih, v naši zgodovini, je treba gojiti tudi čustvo jugoslovanstva. Jugoslovanstvo ie sinteza srbstva, hrvatstva in slovenstva. Z zedinjenjem Slovencev, Srbov m Hrvatov je bil ustvarjen močen sltupen okvir, močna jugoslovanska dr zava. I7.sv veliko in dobro v naši preteklosti in sedanjosti tvori idejo jugoslovanske države. Ni resnega državljana, ki bo to idejo zanikal. Naša država je mlada, zato ne pozabimo, da izhaja državljanska zavesi pri starejših državah iz stoletnih navad in iz čuvstev, ki so z njimi povezana. Ker smo bili vsi Jugoslovani skozi veke skoraj vedno nesamostojni, je ena najvažnejših skupnih potez hrepenenje f>o svobodi. Z ustvaritvijo
Jugoslavije je ta res uresničen: Postali smo svobodni in Jugoslavija je čuvar te svobode in neodvisnosti ter zaščitnik našega narodnega obstoja. Usoda nam je naklonila državo, ki po svoji mednarodni legi, po svojih prirod nih lepotah, po svojem naravnem bogastvu nudi vse pogoje za srečno in veliko bodočnost. Zavest, da smo Slovenci. Srbi in Hrvati kljub vsem zgodovinskim zaprekam po čustvovanju našega naroda in po mislih naših najodličnejših mož višja narodna skupnost, ter dejstvo, du smo pod vodstvom narodne dinastije Karadjordjevičev lastniki in gospodarji te države, nam daje jamstvo za srečen razvoj in napredek naše države. Ne pozabimo pa, da se države ne izgrade v nekaj letih, temveč dolga leta v mukah in težavah z naporom vseh državljanov. Ne bodimo zato nikdar pesimisti, temveč glejmo z zaupanjem v bodočnost.
Državni praznik, ki ga danes slavimo, je simboličen praznik. Današnje praznovanje je manj razumska zadeva kakor zadeva čustva in srca. Kazum nam pove. da naša država mora biti močna, ker le močne države lahko uspemo branijo svojo samostojnost. Čustvo pa živi v lepotah naše oz,e m s,rse domovine, v delih naših pesnikov in pisateljev, naših umetnikov m znanstvenikov, v junaških borbah naših prednikov, predvsem pa v narodni folklori, v narodni duši. Čim tesnejša je povezanost vsakega državljana z dušo naroda, iz katerega izhaja, čimbolj je zasidran v večnih narodnih vrednotah, tembolj je razvit njegov državljanski čut, temveč ja bo	njegova	domovinska	ljubezen. Tak državljan	je	zmožen	največ-
P i ~itci. zmozen	je dati domovini tudi samega sebe.	kakor	pravi	pesnik:
/i(i dom,	če treba, je trpeti,
če treba,	tudi zanj umreti.
V. slavnostna akademija.
Dne 1!. maja	se	je vršila javna slavnostna akademija, ki je
/e . po redn od obstoja trg. akademije, ki so jo priredili zavodovi učenci in učenke v proslavitev 1801etnice rojstva našega prvega pesnika
V	alf mina \ o d n i k a. S to akademijo v zvezi je bila tudi svečana razdelitev nagrad za najboljše strokovne izdelke učencev, ki so jih razpisali prijatelji zavoda. Letošnja akademija je v vsem svojem poteku pokazala ponovno vrline dijaštva tega zavoda v vseli smereh kulturnega udejstvovanja ter marljive prizadevnosti, pa tudi mnogo dobre volje ter smisla za uspešno, sigurno nastopanje pred javnostjo. Potek proslave same je bil sledeči:
V	polnem Talijinem hramu so se zbrali številni prijatelji in podporniki tega zavoda, ga popolnoma napolnili in z zanimanjem, pozornostjo ter priznanjem sledili slikovitemu sporedu, ki se je razpletal na odru. 1 otem, ko je zavodov mešani pevski zbor uvodoma odpel državno himno, je spregovoril slavnostno besedo Lutar Karel. uč. IV. razr.. ki je v jedrnato zgoščenih obrisih izluščil iz splošno kulturnega okvira tedanje dobe pomen Valentina Vodnika za naše kulturno življenje ter očrtal njegov pomembni lik. predočil širino in globino duha Valentina
Vodnika, za čigar lHOletnico rojstva je Drž. trg. akademija v Mariboru priredila slavnostni Vodnikov večer. Ubrano, usoglašeno so zazvenele nato štiri Vodnikove pesmi, ki jih je pod mojstrskim vodstvom priljubljenega zborovodje prof. g. Vas. Mirka odpel zavodov dijaški mešani pevski zbor. Zbor poje z zanosom, skladno in prodorno.
Sledil je baletni nastop osmih zavodovih učenk pod vodstvom zavodove gojenke Ljud. Z i 111 i č e v e, učenke IV'. razreda. Nežno, strnjeno in brezhibno so izvajale »Polko« ter bile deležne zelo toplega aplavza.
V	Nušičevi enodejanki »Nahod« se je pet zavodovih gojencev oziroma gojenk uspešno preizkusilo v odrski spretnosti. Vsi so pokazali obilo smisla za odrski nastop, v središču uspeha in priznanja |>a je bila Hermina C v i r n o v a, učenka IV. razreda. Tudi igralci so bili za svoj uspešen ter zabavno prijeten nastop deležni viharnega im iskrenega priznanja.
Šestero učinkovitih narodnih pesmi je zaključilo pestri spored ter je mešani pevski zbor tudi v tem zaključnem akademijskem delu pokazal vse svoje vrline.
Po krasno uspeli slavnostni akademiji je bila v spodnji kazinski dvorani svečana razdelitev nagrad, ki so jih razpisali zavodovi prijatelji r.a najboljše strokovne izdelke gojencev. Najlepši dokaz za skrbno vnemo zavodovega dijaštva je okolnost. da se je prijavilo za lo nagradno tekmovanje 34 dijakov ter dijakinj. Direktor zavoda, gosp. Peter M o-d i c, je otvoril razdeljevanje nagrad s primernim nagovorom, v katerem je pozdravil vse navzoče zavodove prijatelje, sporočil mladini tople pozdrave zadržanega predsednika mariborske občine dr. A. Juvanu, starše in podpornike, imenoma tudi navzoče zastopnike Združenja mariborskih trgovcev, med njimi zborničnega svetnika gosp. Šereca kot zastopnika zbornice za TOI. kot zastopnika predsednika združenja trgovcev v Mariboru podpredsednika gosp. Karla Jančiča, predstavnika Sa-veza nabav, zadrug, narodnega poslanca dr. Jančiča in tajnika Združenja trgovcev v Mariboru gosp. Skazo. Nato je gosp. ravnatelj Modic v prisrčnih izvajanjih predočil navzočim marljivo vnemo zavodovega dijaštva, ki je s svojimi strokovnimi izdelki povedalo več, kakor še toliko laskavih priznanj. Zbornični svetnik gosp. Serec je v svojih toplo zajetih besedah naglasa! pomen temeljite strokovne vzgoje ter izobrazbe, podpredsednik Združenja trgovcev v Mariboru, gosp. Karel Jančič, je spodbujal mladino k pridni vestnosti, nar. poslanec dr. Jančič je kot predstavnik Saveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu podčrtal krasen razvoj zavoda v zadnjih letih, polkovnik g. Cvirn pa je v zanosno temperamentnih izvajanjih izrazil gosp. ravnatelju Modicu ter vsemu prof. zboru Drž. tfg. akademije najtoplejšo zahvalo in priznanje staršev za očetovsko skrbno vzgojo ter oblikovanje mladih src in duš.
Potem, ko se je po razglasitvi nagrad zahvalil še zavodov gojenec Viktor Dasko, učenec IV. razreda, v imenu nagrajencev, je bil zaključen oficielni del večera.
Pri nagradnem natečaju za najboljšo obdelavo razpisanih tem je tekmovalo 34 učencev in učenk. Od teh so dobili nagrado sledeči dijaki ni dijakinje:
Za temo »Trgovina in zadružništvo« (Ustanova Združenja trgovcev v Mariboru) I. nagrada din 300-	Kolar Elfrida, učenka 111. 1)	razreda,
II. nagrada din 200 Bajec Teodor, učenec IV.	razreda,	III.	nagrada
din 100 Dasko Viktor, učenec IV. razreda.
Za temo »Vpliv tujskega prometa na trgovino«. (Ustanova M. Oseta.) I. nagrada din 300.— Valenčak Vladimir, učenec III. razreda, II. nagrada din 200 Šentjurc Mira, učenka I. razreda, lil. nagrada din 100 Srebotnjak Božena, učenka II. razreda.
Za temo »Pomen slovenske trgovine v Mariboru«. (Ustanova Ferd. Pinterja.) I. nagrada din 300 Faninger Tatjana, učenka III. razreda,
II.	nagrada din 200 Gradišnik	Mirko, učenec I.	razreda,	III.	nagrada
din 100— Škerl Marjola, učenka	I. razreda.
»Poljubna tema s področja zadrugarstva«. (Ustanova Saveza nab. zadr. drž. uslužb., Beograd.) Od 14 tekmovalcev je nagrajenih S učencev (učenk) po 150 din in to: 1. Dobrajc Anton, III. razred, Cvirn Hermina,
IV.	razred, Jakopič Zvonimir, II. razred, Ostrouška Marija, III. razred, Polanec Alice, IV. razred.
Od »Putnika« v Mariboru so bili nagrajeni trije učenci (din 150'	)
in sicer: Zorčič Alojz, IV. razred, Berglez Beno, II. razred, Cvirn Hermina, IV. razred.
Iz ustanove J. Hutter so bili nagrajeni z večjimi ali manjšimi zneski kot priznanje za dobro obdelavo tem: Ostrouška Marija, III. razred, Klavora Slava, Svenšek Maks, Pregrad Ivan, Cvilak Davorin, Štefanec Franjo, Kralj Radomir, Čerpes Justina, Močivnik Vera.
Spored svečane V. koncertne akademije je bil sledeči:
1. Državna himna.
2. Slavnostna beseda. Govori dijak Lutar Karol.
3. Štiri Vodnikove pesmi, izvaja dijaški meš. pevski zbor irg. akademije.
H. Ipavec: Ilirija oživljena,
A. Foerster: Zadovoljni Kranjec (po ponarodelem napevu),
A. Foerster: Mej spomenik (po ponarodelem napevu),
L. Belar: Dramilo mojih rcjakov.
1. I,. Laska: Polka. balet, izvaja osem učenk trgovske akademije pod vodstvom učenke Zimičeve Ljudmile.
5. Branislav Nusič: NAHOD, enodejanka, prevel K. A., režira Pavle Kovič.
O s e I» e: žena.................................Žaberl Ana
mož ...................................Živko Aleksander	/	učenci (ke)
njena mati.............................Cvirn Hermina	trgovske
njen oče...............................Valenčak Vladimir	\	akademije
sobarica...............................Ostrouška Marija
6. Narodne pesmi, izvaja mešani pevski zbor:
Čez tri gore (E. Adamič),
Barčica je zgrajena (H. Savin),
Češi me, češi (A. Andel; zagorska),
Dil dil duda (J. Vrbovški; medmurska),
Pojdem na Iirvatsko (E. Adamič; prekmurska),
Pesem nagajivka (A. Konoščenko; ukrajinska).
Petje vodi profesor Vasilij Mirk.	Pri klavirju	dijakinja Bäuerl? Matilda
in dijak Vodeb Ljuhau.
Po prireditvi je v spodnji kazinski dvorani razdelitev nagrad, ki so jih razpisali prijatelji zavoda za najboljše strokovne izdelke učencev in so p. 11. gostje vabljeni,
da prisostvujejo svečanosti.
Mladina Drž. trg. akademije v Mariboru je na svojo V. svečano akademijo lahko ponosna, saj je pokazala, da je idealna, sposobna in da stremi vedno navzgor v korist narodu in državi.
Ravnateljstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje /druženju trgovcev v Mariboru, predsedniku Združenja trgovcev gosp. Milošu Osetu, zborničnemu svetnikji g. Fr. Pinterju, veleindustrijalcu v Mariboru gosp. J. II ii t ter j ii, Tujsko-prometni zvezi »Putnik« v Mariboru in Savczu na-bavlj. zadrug drž. sluz. Beograd, ki so nagradili učence in učenke za obdelavo razpisanih tem, gosp. prof. Mirku, ki je vodil pevski zbor, vsem učencem in učenkam zavoda, ki so pripomogli do krasnega in razveseljivega uspeha V. slavnostne akademije in vsem onim, ki so ma-terielno podprli to lepo dijaško prireditev.
Stanje profesorskega zbora na koncu šol. 1. 1937/38.
| Tek. štev.	Ime	/vanje	Skupina	Službe (lobu 28. VI. 1 1 ...		nu 938 .1	Poučeval je	C l> cs C l_ P	Razrednik j	Opomba
i	Modic Peter	direktor	IV/1	23	10	13	tr IV trg 11 kuj 1	6	—	
2	Mirk Vasilij	profesor	V	18	8	14	zp v v«eh razredih zg 1, 11, 111 ul)	18	lila	
3	Škof Fran	pred., nč.	VI 1	27	3	4	kem v vseh razredih tr 1 anal, vaje IV	20		
4	Kakuša Rudolf	pred. lic.	v	25	7	28	n lila, IV Rt v vseh razredih utr IV	21	IV	
5	Celar dr. Josip	profesor	VI	15	9	12	sh v vseh razredih fr I, IV	18	—	
(i	Struna Alojz	profesor	VI	14	11	28	kn H, 111, IV dop v vseh ravredih	20	—	
i	Šilc J osip	profesor	VI	9	8	12	m in por v vseh razredih tr 11, III b	19	—	
8	Kralj dr. Vladimir	profesor	VII	9	7	28	sl 11, 111 b, IV n 11, lllb zg IV	19	—	
9	Degen Friderik	profesor	VIII	4	7	28	trg I p III ah, IV nek III ah, IV n 1	21	—	
10	Arko Karel	suplent	—	2	7	-	rti 1, lila fr 11, lil ah	18	—	
Služitelj: Zorč Franc, služ. 1/3. Službena dolia: 30 let.
Obči načrt za trgovske akademije.
Tek.	Predmet	Kra-	Kazred				Skupaj
šl.		tice	I.	M.	ni.	IV.	
1	Nauk o trgovini		trg	2	2			4
2	Knjigovodstvo s kont. deli . .	kn	2	3	3	3	11
3	Trg. korespondenca 		ko	—	2	2	2	6
4	Trg. računica		tr	3	2	3	2	10
5	Matematika 		m	3	2	-		5
6	Politična računica 		por	—	—	2	2	4
7	Trgovsko, menično, čekovno,					2	5
	stečajno in poni. pravo . .	l>	—	—			
8	Narodna ekonomija s financ, in				2		5
	cariništvom 		nek	—	—		3	
9	Kemija s tehnologijo in blago-znanstvom 		ke	3	3	2	3	11
10	Gospodarska in nacionalna geografija 		z	2	2	2	2	8
11	Zgodovina trgovine z občo in						
	nac. zgodovino 			2	2	2		8
12	Slovenski jezik 		sl	3	3	3	3	12
13	Srbskohrvatski je/.ik		sli	2	2	2	2	8
14	Francoski jezik 		f	4	4	4	4	16
15	Nemški jezik 		11	4	4	4	4	16
16	Stenografija 		st	o	2	1	1	6
	Skup	a j • •	32	33	| 35	35	135
							
Neobvezni predmeti.
V	šolskem letu 1937/38. so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti:
1. Strojepisje v dveh oddelkih po dve uri na teden za 1\. razred. Poučeval je gosp. H a k u š a Rudolf.
2. Analitične vaje v dveh oddelkih po dve uri na teden za IV. razred. Poučeval je gosp. Škof Fran.
3. Češki jezik v enem oddelku po eno uro na teden. Tečaj je obiskovalo 16 učencev(nk). Poučeval je vodja češke šole, gosp. I) r I y F.
Seznam učnih knjig
ki so se rabile v šolskem lelu 1937/1938.
Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica.......................I. IV.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih
šol, I. del.......................................... 1.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih
šol, II. de!.........................................II.
Graf enauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih
šol, III. del .......................................III.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih
šol, IV. del ........................................IV.
Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva . . . II.—IV.
Srbohrvaščina: Slavko Raič, Srbsko-hrvatska čitanka . I. II.
F. Petračič-F. Miler, Čitanka za više razrede srednjih
«kola ................................................HI.	IV.
Francoščina: Dr. F. Šturm, Francoska vadnica, I. del . . I.
Dr. F. Šturm, Francoska vadnica, II. del...................II.
H. Južnič. Franc, vadnica, IV. del........................III.
Hudolf Južnič, Francoska vadnica, V. del...................IV.
I. Dimitrijevič, Franc. trg. korespondenca................III.
Dr. Milivoj Stojšič, Francusko trgovačko dopisivanje IV.
Nemščina: R. Medenica, Nemačka čitanka, III. ileo ... I.
H.	Medenica, Nemačka čitanka, IV. deo....................II.
V.	Kralj, Gramatička čitanka njemačkog jezika . . III. IV.
Sv. Jovanovič, Nemačka trg. korespondencija I. i
II.	deo..............................................II.	IV.
Ekonomska zgodovina:	Bohinee-Kranjec-Savnik, Občni
zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih šol ...................................................I.
Geistbeek-Pavičič, Opča geografija za višje razrede
srednjih i njima sličnih škola........................II.
J. Brdjanovič, Ekonomska geografija za više razrede
sred. i stručnih škola (provizorna knjiga) ... II. III.
R. Perovič, Kraljevina Jugoslavija.........................IV.
M. Šenoa, Geograf, atlas za sred. škole ili Šenoa-Kozen
Ekonomska zgodovina: Krošl, Zgodovina trgovine . . . I. III.
Krošl-Petelin, Pregled občne zgodovine (pomožna
knjiga) .............................................1.—III.
Miladinovič-Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trg.
i	kulture, III. deo, isto IV. deo....................I\.
Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju I. IV.
Matematika: Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI.; Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred sred. šol.............................................II.
Sodnik, Logaritmi..........................................II.
Politično računstvo: Mohorovič, Kratka upu ta u političku
aritmetiki! sa pomočniim tablicama...................III.—IV.
Trgovsko računstvo: Černe, Tehnika poslovnega račun-			
stva, 1. in II. del		I.	II.	„
H. Kaludjeric, Trg. računica		II.	111.	11
karlovie, Praktične vežbe iz trg. aritmetike ....	III.	IV.	m
Ekonomska geografija: Geislbeck-Pavičič, Opca geogra-			
fija za više razrede sred. i njima sličnih škola . .	I.	II.	11
Nauk o trgovini: Skripta		I	II.	11
	II.	IV.	**
Knjigovodstvo: Ivo Dutkovid, Uvod v trg. knjigovodstvo	I.II.III.		11
S i č ,■ Teorija bančnega knjigovodstva		IV.		
Menično trgovsko in konkurzno pravo: Vrbanič, Mjenično			
pravo kraljevine Jugoslavije (in skripta) . . .	III.	IV.	11
Narodna ekonomija: Bcloševič, Politička ekonomija,			
II. deo 			III.	IV.	11
Kemija s tehnologijo: Vladen, Anorganska kemija in kem.			
	I	IV.	11
Vladen, Organska kemija in organska kein.			
tehnologija		II	IV.	11
Blagoznanstve: Franc Verbič, Blagoznanstvo, I. in II. del
Lj. Hadžič i ing. Milan Vladen, Poznavanje robe sa
"J* • *		* 	p. 	- - 	 j tehnologijom za trg. akademije		. III.	IV. „
Stenografija:	Novak, Slov. stenografija, 1. in II. del . ,	1.	IV. „
Robida,	Sten. čitanka		. H-	11
Rakuša,	Slovarček okrajšav		1.	II. „
Strojepis: R.	Rakuša, Strojepis		. IV.	
Letopis za šolsko leto 1937/1938.
Dne 26. avgusta 1937 ol> 16. uri se je vršila seja celokupnega prof. zbora, na kateri se je določil razpored popravnih, razrednih in privatnih izpitov. Izpiti so se vršili od 27. do 31. avgusta.
Završni izpit v septembrskem roku se je vršil od 2. do 4. sept. 1937.
Vpis dijakov se je vršil dne L, 2. in 3. septembra.
Otvoritvena seja za šolsko leto 1937/38 je bila dne 4. septembra °b '/sil. uri.
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je direktor Peter Modic udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici.
Redni pouk se je pričel dne 7. septembra in gg. razredniki so v svojih razredih razložili in tolmačili disciplinski red, objavili urnik, dali pojasnila glede učbenikov in drugih šolskih potrebščin.
Dne 21. septembra je bil pouka prost dan radi žalne svečanosti *a T. G. Masarykom, osvoboditeljem češkega naroda. (Ib 9.30 uri so se zbrali vsi učenci(nke) s profesorji v dvorani, kjer je imel prof. dr. Kralj komemorativni govor o T. G. Masaryku.
Dne 27., 28. in 29. septembra 1937 je nadzoroval šolo načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Momčilo Hojic.
Dne 9. oktobra ni bilo pouka radi žalne službe božje. Žalnemu
cerkvenemu opravilu v stolni cerkvi je prisostvovalo dijaštvo pod vodstvom gg. profesorjev, nato se je zbralo v šolski dvorani, kjer se je vršila komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom T. Zediniteljem. Žalni govor je imel prof. Degen Friderik.
Zdravniški pregled za učence(nke) I. razreda se je vršil dne 18. oktobra ob 8. uri v tukajšnji šol. polikliniki.
Dne 16. oktobra se je vršil I. roditeljski sestanek, na katerem je prisostvovalo 32 roditeljev. Direktor zavoda je poročal o pomenu sodelovanja doma in šole pri vzgoji mladine.
Dne 30. oktobra se je vršila proslava »Jadranskega dneva«. O pomenu Jadrana je govoril Lab Martin, učenec III. a razreda.
Dne 2. novembra pouka prost dan. (Verne duše).
Dne 11. novembra se je proslavil dan miru s primernim predavanjem v 4. učni uri z dvominutnim molkom.
Dne 1. decembra ob 10. uri se je vršila proslava državnega praznika
1.	decembra (glej poročilo I. december«).
Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 2. januarja zaključno.
Dne 19. januarja je predaval zadnjo učno uro g. Bruno Ilerzl
o	temi: »Doživljaji in opažanja v Indiji .
Praznik sv. Save se je proslavil dne 27. januarja v prostorih »Uniona«, kjer so prisostvovali učenci(nke) mariborskih srednješolskih zavodov. Pevski zbor te akademije je sodeloval na tej proslavi s tremi pevskimi točkami.
Zaključek I. polletja je bil 31. januarja 1938.
Dne 4. februarja je bil pouka prost dan — Stroßmayerjev dan.
Dne 6. februarja ob IS. uri je bila v veliki dvorani »Uniona« svečana akademija P. J. S. luk. srednješolskih zavodov v proslavo spominu Dr. J. J. Stroßinayerja, velikega narodnega buditelja in mecena. Slavnostno besedo je imel Lab Martin, učenec TIL a razreda. Pevski zbor te akademije je odpel pesem: A. Bukoreščljev: II. kitka ot blgarski narodni pjesmi pod vodstvom g. prof. Mirka v veliko zadovoljstvo navzočih.
V dneh 15., 16. in 17. marca je nadzoroval pouk v vseh razredih inšpektor za strokovni pouk g. M. Presl.
Dne 22. in 23. marca je nadzoroval pouk inšpektor ministrstva trgovine in industrije g. Š. Štuk.
Velikonočne počitnice so trajale od 15. do 26. aprila zaključno.
Dne I I. maja st' je vršila v tukajšnjem Narodnem gledališču V. slavnostna akademija v zvezi z razdelitvijo nagrad, ki so jih razpisali prijatelji zavoda za najboljše strokovne izdelke učencev (glej poročilo »V. slavnostna akademija«).
Dne 21. maja pouka prost dan (majniški izlet').
Dne 25. maja se je zaključil pouk v IV. razredu, v ostalih razredih pa 10. junija.
Dne 7. junija so se pričeli završni izpiti pod predsedstvom direktorja zavoda.
Dne 28. junija razdelitev spričeval po razrednikih.
V šolskem letu 1937/38 je bilo 12 sej celokupnega prof. zbora, začetkom vskega meseca pa so se vršile seje razr. uč. odborov.
Naloge iz slovenskega jezika.
I. razred:
1. Kaj me je privedlo na trgovsko akademijo?
2. France Prešeren: Povodni mož. (Razbor balade.)
3. Katera knjiga me je dosedaj najbolj zanimala?
4. Moje pravice in dolžnosti.
5. Fran Gestrin: Pesem o prepelici. (Oznaka lirske pesmi.)
6. V planinah.
II. razred:
1. Kako beremo dramsko delo?
2. Pismo staršem o življenju na šoli in v mestu.
3. Razbor moderne drame.
4. Oton Zupančič: Kiš (obnova).
5. Potovanje nekdaj in danes.
6. Pomen in potrebe tujskega prometa pri nas.
III. a razred:
1. a) Gospodarstvo in kultura; b) Prosvetljenska doba iti nje pomen za kulturno in narodno življenje.
2. Promet nekdaj in sedaj.
3. Človek sam s seboj.
4. Avtarkija v narodnem gospodarstvu.
5. Vpliv zemlje na značaj naroda.
6. Kakšno naj bo moje delo za narod.
III. 1» razred:
1. Oton Župančič: Geslo.
2. Promet nekdaj in danes.
3. Prosvetljenstvo in romantika.
4. Delavnik in nedelja.
5. Gospodarske osnove narodne zavesti.
6. V. Vodnik: »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava!«
IV. razred:
J. Pomen leposlovne knjige za poslovnega človeka.
2. Pomen reklame za trgovino.
3. Če bi zadel glavni dobitek?
4. Osrednja misel »Dume«.
5. Oton Zupančič: Predaj se vetrom, naj gre, kamor hoče . . .
6. Gospodarski imperializem in mali narodi.
Zbirka učil in knjižnice.
A.	kabinet za kemijo s tehnologijo in blagoznanstvoni.
Varuh: nast. Škof Fran.
Zbirka vsebuje:
1. Fizikalnih aparatov (4 modele).........................................86
2. Aparatov za kemijo, posod, cevk itd....................................89
3. Zbirk za kemijo, kem. in meh. tehnologijo in blagozn...................26
4. Projekcijskih slik....................................................650
5. Projekcijskih filmov »Rothschlold«.....................................>0
6. Tehnoloških in mikroskopičnih slik.....................................56
7. Stereoskopičnih preparatov ...........................................'57
8. Vzorčnih knjig......................................................... 1
9. Mikroskopičnih preparatov .............................................70
10. Ambulančna omarica.................................................... 1
11. Raznih rudnin, kamenin in okainenin 30 predalov.
V	teku šolskega leta sc je zbirka povečala za 3 fizikalne aparate, 7 aparatov za kemijo z raznimi posodami in za 2 mali zbirki svinčnikov in peres tvrdke L. & C. Hardtmuth, Zagreb.
B.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka.
Varuh: prof. Vasilij Mirk.
Podarilo je prosvetno društvo »Tabor« v Ljubljani Etnografsko karto Julijske krajine, Beneške Slovenije in Zadrske pokrajine.
Na posebnih obrisnih zemljevidih so nekateri učenci in učenke po dobrih predlogah narisali 12 zemljevidov za zemljepisni in zgodovinski pouk in sicer (v oklepaju njihova imena): 1. Narodi in jeziki na Zemlji (Hladnik Štefka in Klavora Slava, III. b), 2. Vere na Zem Iji (Bajec Teodor. IV.), 3. Geološki zemljevid Evrope (Lešnik Mirko, II.), 4. Vegetacija Evrope (Kunej Leopold, II.), 5. Narodi in jeziki Evrope (K1 i-ček Jožef, III. a), 6. Vere v Evropi (Fatur Slavko, TL), 7. Gostota prebivalstva v Evropi (Petelin Slavko, II.), 8.	11.	Štirje zemljevidi o
odkritjih in kolonijah: zemljevid španskih in portugalskih kolonijalnih posesti do 1598 ter zemljevid o višku holandske kolonijalne oblasti okoli 1642 (Cvirn Hermina, IV.), zemljevid francosko-britanske kolonijalne perijode do 1754 ter zemljevid o prevladovanju angleške kolonijalne oblasti okoli 1785 (Palouc Klodvig, IV.), 12. Razvoj kolonij v XIX. in XX. stoletju (Hladnik Štefka in Klavora Slava, III. b). Učenec Bajec Teodor je razen tega dokončal zemljevid gpstote prebivalstva na Zemlji, ki ga je v glavnem že svoječasno pripravil bivši učenec te akademije Murko Albert. Vsem bodi izrečena tudi na tem mestu prisrčna zahvala.
Kupili smo samo priročni zemljevid: Obremenitev železniških prog Kraljevine Jugoslavije v letu 1935 (založba oblastnega odbora Udruže-nja jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani).
Zbirka šteje zdaj 88, sicer med njimi za polovico že zastarelih stenskih zemljevidov, 25 priročnih kart ter 35 tabel, slik in drugih učil.
C.	Strojepisna zbirka.
Varuh: nast. Rudolf Rakuša.
Zbirka se tekom šolskega leta ni spremenila. Obsega 16 pisalnih strojev, rotacijski razmnoževalni aparat »Rolo 9« in »Opalograph«. Vsi stroji so v dobrem stanju.
Č. Učiteljska in dijaška knjižnica.
Varuli: Prof. Kralj dr. Vladimir.
Učiteljska knjižnica šteje 1535 knjig. Tekom leta se je nabavilo 61
novili knjig. Od teh je po strokah:
1. Leposlovje ...................................................162
2. Zabavno slovstvo...............................................44
3. Lit. zgodovina.................................................50
4. Pravo .........................................................87
5. Blagoznanstvo ................................................108
6. Revije.........................................................91
7. Zgodovina......................................................91
8. Geografija ....................................................81
9. Spretnosti....................................................112
10. Slovnice in slovarji..........................................209
11. Korespondenca .................................................57
12. Knjigovodstvo .................................................87
13. Računstvo ....................................................117
14. Nar. gospodarstvo .......................................„	.	239
Skupno. .	1535	knjig.
Dijaška knjižnica šteje 291 knjig.
D.	Trgovinska zbirka.
Varuh: profesor Degen Friderik.
Trgovinska zbirka obsega razna učila, ki so potrebna za nazoren pouk v trgovinskih vedah, kakor trgovinstvu, knjigovodstvu, ekonomiji ter pravni disciplini. Poleg številnih obrazcev ter tiskovin ohsega ta zbirka tudi tri steklene omare, ki so razobešene na hodniku in vsebujejo razne važne obrazce iz poslovnega življenja.
V	tem šolskem letu smo sprejemali tole trgovske časopise ter re-vije: Trgovski list, Jugoslovenski Lloyd, Privredni pregled, Ekonomista, Zadružni Vestnik, Trgovsko-gospodarski leksikon, Bilanco, Narodno blagostanje, Ekonomsko-finansijski život, Narodno privredo, Gozdarski Vestnik, Buletine N. B., Razvoj privrede v Kraljevini Jugoslaviji,
1	ehniko in gospodarstvo ter tečajnico Ljubljanske borze.
Leposlovne revije:
Dobivali smo tele leposlovne revije: Sodobnost, Mentorja, Novo Evropo, Jadransko stražo, Glasnik stručne nastave, Ljubljanski zvon, Popotnika, Biblioteko za fizično kulturo, Dejanje, Obzorja, ISaš dom, Dom in svet, Naša krila, Deutsche Kurzschrift ter Službeni list Dravske banovine.
F. Podporna knjižnica.
Varuli: Arko Karel, suplcnt.
Podporna knjižnica je bila do letošnjega leta priključena učiteljski in dijaški knjižnici. Letos pa se je formirala kot samostojna knjiž-
nica, ki šteje sedaj 318 knjig, od teli je novo nabavljenih		117	in sicer:
17	izvodov: A. Oven, Češki učbenik 	za	din	170 —
4	„ Dr. J. Pretnar, Franc.-slov. slovar 11. . za	11	480'
20	„ Jovan J. Babič, Književni ogledi 11. . za		200'
5	„ J. Dimitrijevič, Franc. trg. korespon- dencija .... za		150'
20	,, Ivo Dutkovič, Uvod v trg. knjigovodstvo 1.	 ... za		600'
3	,, Ivo Dutkovič, Dvostavno knjigovodstvo II. . . . za		120.
20	,, F. Degen, Menični slovarček .... za	11	320'
8	,, V. Černe, Tehnika poslov, računstva I. za	11	100'—
20	„ I. Dutkovič, Arbitraža i burzovni poslovi II.	 za	11	200.
	Skupaj. . .	din	2.640'
Za	nakup teli knjig se je uporabil znesek din 2.000		ki ga je
naklonilo šoli Združenje trgovcev v Mariboru in znesek din 500—, ki ga je podarila ga E. Desnica, Košaki.
Darovalcem bodi izrečena tudi na tem mestu prisrčna zahvala!
Dijaška združenja.
A.	»Sidro« združenje dijakov trgovske akademije v Mariboru.
Poverjenik: profesor Degen Friderik.
Delovanje »Sidra« je bilo tudi v tem šolskem letu zadovoljivo in plodonosno, saj je isto društvo priredilo dokaj predavanj, šahovski turnir, lahkoatletski miting, organiziralo vsakoletno tradicionalno slavnostno akademijo v tukajšnjem Narodnem gledališču. Število članstva s<‘ je povečalo v tem letu od 135 prejšnjega leta na 182 članov in članic.
Dijaška knjižnica šteje 291 knjig, kar znači povečanje za 56 knjig od lanskega leta.
Denarni pr o met:
Redni dohodki....................din	3.453'33
V.	slavil, akademija............... 5.003	skupno din 8.456 33
Izdatki:
a) redni ...............din 2.052 58
b) V. slav. akad.................... 1.805 50 skupaj din 3.858 08
Gotovina . . . din 4.598'25
je naložena pri PII.
Na občnem zboru 2.5. maja je bil izvoljen tale upravni ter nadzorni odbor: Valenčak Vlado, 111. razr., predsednik; Čebular Zdravko, II. razr., podpredsednik; Mraz Maks, III. a razr., blagajnik; Jereb Nada, III. b razr., tajnica; Robnik Nada, I. razr., tajnica 2; Kuluir Štefan, III. a razr., predsednik kulturno-znanstvene sekcije. Odborniki: Dobrajc Anton. Mikek Leo, Erjavec Jože, Gradišnik Bogomir, Turic Leop., Šentjurc Mira, Pregrad Ivan, Potočnik Filip, Hoebiniiller Vera. — Revizorji: Ostrouška Marija in Gajšek Stanislav.
B.	Pomladek Rdečega križa.
Poverjenik: suplent Arko Karrl
Pomladek H. K. je imel v šolskem letu 1937/38. 73 članov. Ti so sodelovali pri vseli akcijah H. K., zlasti pa nabirali ob priliki tedna H. K., protituberkuloznega tedna in prodajali srečke R. K.
Denarni promet: Dohodki ........................................din	612 25
Izdatki....................................... 498 —
Saldo ........................................ 114’25
Vloga naložena	pri H. P..................................... 250 —
Odbor je imel v tem šolskem letu 2 redni seji in 2 občna zbora. Na zadnjem, ki se je vršil dne 12. maja, je bila izbrana sledeča uprava:
Predsednik: Lampret Janko (III. a r.), podpredsednik: Hladnik Štefanija (III. b r.), tajnik: Lovrenčič Olga (II. r.), blagajnik: Kolar Elfrid.i (III. b r.). Odborniki: Potočnik Filip (III. a r.), Vesenjak Eliza (III. b r.), Fatur (H. r.) in Golinajer (L r.).
C.	Pomladek Jadranske straže.
Poverjenik: prof. Šilc Joško.
P. J. S. šteje 111 članov
Denarni promet: Dohodki .....................................din	1.271 58
Izdatki .................................  „	23508
Saldo pri Interesu« d. d....................................  din	1.036 50
Od tega zneska se je votiralo članom IV. r. din 600— za podporo Pri ekskurziji. Tako znaša čisti saldo din 436 50, ki je naložen pri »Interesu d. d.«, dijaški zadrugi.
V	tern šolskem letu so se vršile 3 redne seje. 31. oktobra se je vršila v II. 1. proslava Jadranskega dne. Uvodno besedo je imel g. direktor, nakar je učenec III. a 1., Lab Martin, predaval o gospodarskem pomenu Jadrana.
2.	marca se je vršil sestanek podmladka s pestrim sporedom.
P. J. S. je naročen na reviji »Jadranska štraža« in »Mrtva straža«.
Na občnem zboru, ki se je vršil 2. maja, je bila dana razrešnica stari upravi. Po čl. II. pravil J. S. se bo volila nova uprava v začetku naslednjega leta.
C.	Poročilo 104- podružnice F. S.
Poverjenik: prof. Šilc Joško.
Število članstva sc je v letošnjem letu povečalo od lanskih 17 na 67.
Saldo pri »Interesu d. d.	« 1. sept. 1937 		. din	10'
Dohodki med letom			17201
	Skupaj. .	. din	182 01
Izdatki med letom . .		. din	18’95
Končni saldo naložen pri	»Interesu d. d.« 		• ')’)	163*06
Pri Dravski oblasti F. S.	znaša v breme podružnice .	. din	24'25
Premoženje podružnice		. din	13881
Na občnem zboru dne 2. maja je bila stara uprava pohvalno razrešena in izvoljen za prihodnje leto sledeči upravni odbor: predsednik: Gajšek Stanislav, III. 1.: tajnik: Lah Anton, III. 1.; blagajnik: Srebotnjak Božena, II. 1.; v nadzorni odbor pa Valenčak Vlado, 111. 1. in Veržun Adolf, II. 1.
D.	Pevski zbor.'
Vodja: prof. Vasilij Mirk.
V pevskem zboru, ki ga je ustanovil jeseni 1932. leta profesor Mirk, je v tem šolskem letu sodelovalo 37 pevcev in 36 pevk, skupno 73. Pevski zbor je odsek »Sidra«. Gojil je petje v moškem, ženskem in mešanem zboru in je bilo H vaj z moškimi, 9 z ženskimi glasovi in 38 skupnih vaj, vseh vaj torej 55. Pevske vaje so se vršile večinoma v prostorih 1. dekliške meščanske šole. — Kakor izhaja iz kronike, je pevski zbor nastopil na praznik narodnega zedinjenja, na svetosavski proslavi, na Stroßmajerjevi proslavi pomladkov J. S. in na šolski Vodnikovi proslavi 11. maja.
F. Poročilo za poslovno leto 1937/38. »Interesa« d. d.
Poverjenik: Struna Lojze, prof.
V minulem poslovnem letu smo stremeli za tem, da povečamo poslovanje družbe. To se nam je popolnoma posrečilo. »Interes« razpolaga sedaj z zadostno gotovino, tako, da mu bo odslej naprej omogočeno kupovati blago samo proti gotovini.
Z reklamo smo povečali zanimanje dijaštva za bančni oddelek. Uspeli je bil ta, da se je promet tega oddelka potrojil, vendar pa še dale č ne dosega prometa blagovnega oddelka. Skupni promet v tem šolskem letu je znašal din 308.000 — ter je največji v obstoju naše družbe.
Prav tako je bilo letos tudi največje število delničarjev in to 197 z enakim številom delnic in din 4.925’— vplačanega delniškega kapitala.
Na občnem zboru dne 16. maja je bila izvoljena nova uprava s predsednikom tovarišem Praprotnikom Marjanom na čelu.
1.	Gotovina			1.	Del. glavniea		5.000"—
	po Mag. knjigi		1.742-50	2.	Rezervni fond		1.814"24
2.	Denarni zavodi			3.	Delkredere fond		150"—
	Pošt. hran.	1.547-20					
				4.	Ekskurz. fond		255"50
	Pos. Nar. dom	4.517"77					
	Kmet. pos. d.	65 —	6.129-97	5.	Upniki		
					a) hran. vloge	2.945-25	
o.	Kimese		275-—		h) tek. računi	4.184"—	
4.	Valute		3-20		c) knjigarne	594"10	7.723"35
5.	Dolžniki			6.	Depotne vredn.		3.350"—
	na začasnih rač.		4.214-50	7.	Čisti dobiček		
(j.	lilago				a) prenos iz 1.		
	a) na zalogi	6.689-35			1936/37.	12"68	
	1») v konsign.	«5‘—	6.754-35		h) letošnji	5.331-50	5.344" 18
7.	Premičnine	1.150-25			/		
	5°/o odpis	57\50	1.092-75		/		
8.	Depotne vredn.		3.350"—		/		
9.	Nevpl. glavnica		75"—		/		
			23.637-27				23.637"27
							
V M a r i I) o r u dne 30. aprila 1938.
Izgube. Izkaz izgube in dobička z dne 30. aprila 1938. Dobički.
1.	Stroški		320"71	1.	Prenos iz 1. 37.		12-68
2	Obresti		22-39	2.	Ulago		
3.	Odpisi		57’50		a) popusti	5.272-88	
4.	Čisti dobiček		5.344-18		h) dob. na bi.	422-17	5.695-05
				3.	Provizija		35-25
				4.	Valute		1-80
			.r).744"78				5.744-78
							
V M a r i 1> o r n. dne 30. aprila 1938.
Za knjigovodstvo:	Za	upravni odbor:
Hvala Marija, IV. I. s. r.	Dasko	Viktor.
Nadzorni nastavnik: prof. Lojze Struna.
Dasko Viktor, predsednik in ravnatelj. IV. 1.
Gruber Viljem, IV. I.	Praprotnik Marjan. 111. 1.
podpredsednik in vodja bančnega oddelka.	vodja blagovnega oddelka.
Člani:
Šumer Karel, IV. 1.
Hvala Marija, IV. I.
Polanec Alice, IV. 1.
Ilajec Teodor, IV. 1.
Gračner Hildegarda. III. b. 1.
Cvilak Martin, II. 1.
Nadzorni od 1) o r:
Luthar Karel, IV. I.
predsednik.
Č lani:
	I.ali Marlin. 111. a. 1.	.Dobrajc Anton, III.	a. 1.
	GnilSck Olga. IV. 1.	Pregrad Ivan, 11. 1.	
	Brutto bilanca	»Interesa« d. d.	
	z dne 30.	aprila 1938.	
	Računi	Dati	Imeti
1.	rn Magajne		. . 61.289 50	59.547-
2.	rn dispozicij 		5.418	5.418
3.		3.350	3.350
4.			11.095 48
5.	rn popusta 			5.272 88
6.	ril dolžnikov 		. 29.351 '75	25.137 25
7.	m blaga 			42.16602
8.	rn delkredere fonda . . . .		150'-
9.	rn upnikov		. 40.140 85	40.73495
10.	rn obresti 		18991	16752
11.	rn stroškov		401 73	81'02
12.	rn tekočih 		9.71291	13.896'91
13.	rn lievplačane glavnice . . .	.... 1-250'	1.175'
14.	rn valut 		36' K)	35-
IS.	rn riincs 		1.940'	1.665
16.			57*50
17.	rn hranilnih vlog		7.777 19	I0.72244
18.	rn ekskurzijskega fonda . .	4.10267	4.358'17
19.	rn rezervnega fonda . . . .		1.8142 4
20.	rn provizije			35'25
21.	rn nagrad 		700	700
22.	rn izgube in dobička . . . .	1.564‘83	1.52001
23.	rn del. glavnice			5.000’—
24.	rn koiisigniranega blaga .	65	
25.			15.433 03
249.532*67	249.532*67
Saldo 1. maja 1937............................din	1.109 68
Nakazila tekom posl. leta 1937./38.	9.733'—
livigi tekom posl. leta 1937/38................„	9.100
Stroški in tiskovine.............................................  195	18
Saldo dne 30. aprila 1938 .....................................  1.547	20
din 10.84268	10.84268
V	Mariboru dne 14. maja 1938.
Šolski fond.
Stanje fonda iz prejšnjega leta..............................din	2.847	20
Dohodki v šolskem letu 1937/38................................„	1.359	70
Imovina pri PH na dan 28. junija	1938 ...................din	4.206	90
Društvo „Šola in dom“ v Mariboru.
Društvo želi ustvariti najtesnejše slike med šolo in domom ter podpirati mladino, starše in šolo pri vzgoji in pouku.
Tesno zvezo med šolo in domom tvori tukajšnja »Pedagoška centrala«, ki je priredila tudi letos in z velikim uspehom zaključila ciklus aktuelnih vzgojnih predavanj. V letošnjem šolskem letu je pričela izdajati »Roditeljski list«, poljudno vzgojeslovno glasilo o vseh vprašanjih domače in šolske vzgoje mladine.
Dne 16. oktobra 1937 se je vršil 1. roditeljski sestanek, na katerem je predaval g. direktor Modic prisotnim 32 roditeljem o domači in šolski vzgoji mladine ter opozarjal starše na nevarnost, ki preti mladini 0(1
prevratnih elementov.
Darila.
V	šolskem letu 1937/38. so naklonili zavodu za podporo revnim
m pridnim dijakom sledeči zasebniki, zavodi in društva:
1. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podelila petim dijakom zbornično štipendijo po 500 din
(glej nagrade)....................................................din	2.500
2. Združenje trgovcev v Mariboru je podelilo trem dijakom nagrado za najboljše sestavljene naloge iz narodnega gospodarstva v skupnem znesku.................................„	600
3. Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru je podelil trem dijakom za razpisano temo »Vpliv tujskega prometa na trgovino« ..............................................................  600
Prenos . . . din 3.700’—
Prenos . . . din 3.700	—
4. F’. Pinter, veletrgovec v Mariboru, je podelil treni dijakom za razpisano temo »Pomen slovenske trgovine v Mariboru«.............................................................  600	—
5. Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru je darovala za najboljše sestavljeno temo »Pomen tujskega
prometa na	trgovino«	vsoto........................................  200
6. Savez nabavljačkib zadrug drž. službenika, Beograd. je podelil petim dijakom za obdelavo tem s področja zadrugarstva	nagrado	po	150 din....................................  750
7. J. Hutter, veleindustrijalec v Mariboru je naklonil
zavodu .............................................................  5.000
Od tega zneska se je uporabilo letos za nagrade v letošnjem nagradnem tečaju din 600	, za ekskurzijo ma-
turantov pa din 1000' ostali znesek pa je namenjen po želji darovalca z a n a g r a d e pri b o d o č e m nagradnem natečaju.
Za V. slavnostno akademijo
z dne 11. maja so darovali revnim in pridnim dijakom sledeči dobrotniki:
Dr. Al. Juvan, predsednik mestne občine	Maribor , ,,	500'
Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru . . .	,,	500'
Doctor in drug, Maribor 				500'
»Unio« društvo s o. j., Maribor ....		250'
Tvornica za dušik, Ruše			200'
Industrija papirja in lepenke, Sladki vrb		200'
Zlatorog« v Mariboru			100'
Freund Viljem, tvornica usnja			100'
I5ala. Borovo			100'
Fock Ignacij, industrijalcc v Kranju . .		100'
Posojilnica«, Maribor			100'
Benko Josip, narodni poslanec			100'
Budnik Mežica 			250'
Adalbert Gusel, Maribor 			250'
	Skupno din 13.500’—	
Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena tudi na tem mestu prisrčna zahvala!
Ekskurzije.
V	šolskem letu 1937/38. so si dijaki ogledali razna podjetja in razstave.
Dne 6. do 16. julija 1937 desetdnevna ekskurzija maturantov pod vodstvom g. prof. Degena v Sarajevo—Dubrovnik—Kotor—Split Maribor.
Dne 28. septembra ogled tovarne Hutter in drug, Maribor, po IV. razredu, pod vodstvom nast. g. Škofa.
Dne 23. oktobra sc je vršila ekskurzija 111. a in 111. It razreda poti vodstvom fjfr. Škofa in dr. Celarja v Štore in Celje, kjer so si ogledali tamkajšnje tovarne.
Dne 25. oktobra je vodil prof. Degen 111. b razred na sodnijo, kjer sta razkazala in razložila zemljiško knjigo g. Kopic Fran in g. Meznarič Matija.
Dne 28. oktobra se je vršila enodnevna ekskurzija IV. razr. pod vodstvom nast. g. Škofa Fr. v Varaždin, kjer so si ogledali tovarno Tlionet Mundus in Tivar, v Čakovcu pa tovarno Braco Granner in podjetje k Vajde.
Dne 29. oktobra so si ogledali učenci(nke) zavoda poti vodstvom gg. razrednikov sadno razstavo v prostorih »Uniona«.
Dne (). novembra ogled plinske razstave pod vodstvom gg. razrednikov.
Dne 30. novembra ogled sokolske razstave v Narotlnem domu po
II.,	111. a in IV. razredu poti vodstvom g. prof. Strune ob priliki 30-letnice obstoja Sokola-Matice v Mariboru.
Dne II. decembra se je vršila enodnevna ekskurzija III. b razreda v Ruše poti vodstvom prof. Šilca. Ogled tovarne za dušik.
Dne 24. do 29. januarja so si ogledali tlijaki(nje) Župančičevo razstavo v tuk. stud. knjižnici pod vodstvom prof. Arka in tir. Kralja.
Dne H. februarja ogled paroinlina Franz«, tu, po IV. razredu pod Vodstvom g. nast. Škofa.
Dne 1. marca ogled tukajšnje mlekarne Bernhard po IV. razredu poti vodstvom g. nast. Škofa.
Dne IS. marca so si ogledali učenci(nke) zavoda kuharsko-kulina-rično razstavo v prostorih »Uniona«.
Dne IH. marca enodnevna ekskurzija III. a in IV. razreda poti vodstvom g. nast. Škofa v Ruše in Falo, kjer so si ogledali tovarno za dušik m elektrarno.
Dne 20. marca ogled kulturnega filma »Češkoslovaška v vojni in miru« po učencih zavoda poti vodstvom gg. razrednikov.
Dne 6. aprila se je vršila enotlnevna ekskurzija lil. b razreda pod vodstvom g. prof. Šilca v Rogaško Slatino, kjer so si ogledali obratovanje zdravilišča in steklarno v Sv. Križu pri Rogaški Slatini.
Dne 7. aprila se je vršila enotlnevna ekskurzija III. a razreda poti vodstvom g. prof. V. Mirka v Hrastnik in Trbovlje, kjer so si ogledali steklarno in obratovanje rudnika.
Dne 9. aprila ogletl Mestne plinarne po 1. razredu poti vodstvom K- nast. Škofa.
Dne 13. aprila se je vršila enodnevna ekskurzija IV. razreda pod vodstvom g. prof. Strune v Ljubljano, kjer so si ogledali Ljubljansko kreditno banko. Tobačno tovarno, narodni muzej in Galerijo slik.
Dne 13. in 19. maja ogletl Mariborske tiskarne po lil. a in III. b razredu poti vodstvom gg. prof. Strune in Škofa.
Dne 20. in 21. maja se je vršila dvodnevna ekskurzija II. razretla pod vodstvom gg. prof. Škofa in Arka v Zagreb, kjer so si ogledali razno tovarne in prisostvovali borznemu sestanku na zagrebški borzi.
Dne 20. in 21. maja dvodnevna ekskurzija III. b razretla poti vodstvom g. prof. Šilca na Golico in Bled.
Dne 21. maja se je vršil majniški izlet dijakov zavoda v bližnjo okolico Maribora.
Dne 21. maja enodnevna ekskurzija 1. razreda pod vodstvom g. prof. Degena v Celje, kjer so si ogledali razne znamenitosti v mestu.
Desetdnevna ekskurzija maturantov tega zavoda se je vršila pod vodstvom g. nast. Rakuše na Jadran v času od 30. junija do II. ju lij j. Smer ekskurzije: Maribor—Bos.Brod Sarajevo- Dubrovnik Kotor Lovčen- Cetinje Split—Zagreb—Maribor.
Dijaške ustanove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podelila z rešenjem štev. 30*3 od 21. februarja 1938 za tekoče šolsko leto pet ust.i-nov po din 500— sledečim učencem: Čibej Zdenko, učenec I. razreda; Jakopič Zvonimir, učenec II. razreda; Dobrajc Anton, učenec 111. a razreda: Dasko Viktor in Luthar Karel, učenca IV. razreda.
Nagrade.
Za letošnji nagradni natečaj so bile razpisane sledeče teme:
1. Od	Združenja trgovcev v Mariboru: »Zadružništvo in trgovec«
3	nagrade	v skupnem znesku din 600’	. Za nagrade je tekmovalo	6
učencev(nk).
2. Od predsednika Združenja mariborski!) trgovcev k- Miloša Oseta: »Vpliv tujskega prometa na trgovino« — 3 nagrade v skupnem znesku din 600—. Za nagrade je tekmovalo 7 učencev(nk).
3. Od zborničnega s. F. Pinterja: »Pomen slovenske trgovine v Mariboru« v skupnem znesku din 600'—. Tekmovalo je 8 učencev(nk).
4. Od veleindustrijalca g. J. llulterja	v Mariboru: Poljubna tema	iz
narodnega	gospodarstva. Tekmovalo je 9	učencev(nk) - 3 nagrade	v
skupni vrednosti din 600’—.
5. Od Saveza nabavlj. zadr. drž. sl., Beograd: Poljubna tekma s področja zadrugarstva. Tekmovalo je 14 učencev(nk). Nagrajenih je bilo 5 učencev(nk) po 150 din.
Za najboljšo obdelavo razpisanih tem je tekmovalo 34 učencev in učenk. Od teli je bilo nagrajenih 14 učencev(nk).
10 učencev in učenk je bilo nagrajenih z večjimi ali manjšimi zneski kot priznanje za dobro obdelavo tem od »Putnika« v Mariboru (din 150 —) in iz ustanove J. Ilutterja (din 600	).
Od tekmovalcev ni bilo nagrajenih 10 učencev(nk).
Nagrade so bile izročene ob priliki V. slavnostne akademije, ki se je vršila dne 11. maja v Narodnem gledališču. (Glej poročilo: »V. slavnostna akademija«).
6. Od Protituherkiilozne zveze v Ljubljani je bil nagrajen z din 100 Kralj Radomir, učenec 111. a razreda, za literarni sestavek: »Roj proti jetiki«.
V	tekočem šolskem letu je liilo na tukajšnji šolski polikliniki sistematsko preiskanih 47 (lijakov.
Kadi notranjih bolezni sc je zglasilo 14 dijakov, radi bolezni ust, nosa in grla II, radi bolezni zob 32, radi kirurgičnih bolezni 4, kožnih 3 in ostalih bolezni 13.
Popis in redovanje učencev.
po opravljenem popravnem izpitu v avgustu 1937.
Popravni izpit so položili:
I. razred: Detela Črtomir, Kunej Leopold in Lorenčič Olga.
II. a razred: Kavdek Alojz, Kliček Josip, Zalokar Boris in Zorka
Krik.
II. b razred: Pireher Marija, Sorroviia Malilda, Škorc Josipina in Večnik Margareta.
III. razred: Bajec Teodor, Markovič Zofija, Zimic Ljudmila in Zorci č Alojz.
Privatni in dopolnilni izpiti v avgustu 1937.
1. Dopolnilni izpit za prestop v III. razred sta polagala 2 kandidata:
a) Paller Ana, abs. Drž. dvorazredne trgovske šole v Čakovcu, je položila izpit v času od 28. do 30. avgusta 1937;
b) Zorič Josip, absolvent Drž. dvorazredne trgovske šole v Šibeniku, ni položil izpita. Polagal izpit v času od 28. do 30. avgusta 1937.
2. Dopolnilni izpit iz nacionalne skupine sta polagala 2 kandidata:
a) Šiftar Emerik, bon. nast. vin. sadjarske šole v Mariboru, je položil dop. izpit iz nacionalne skupine za IV. razred v času od 27. do 30. avgusta 1937 z odobrenjem kr. banske uprave v Ljubljani, VIII. No. 6.181/1 z dne 14. sept. 1936;
b) Kenk Miran. abs. zvezne trg. akademije v Gradcu je položil dop. izpit iz nacionalne skupine za IV. razred v času od 30. do 31. avgusta 1937 po odobrenju kr. banske uprave v Ljubljani, Vlil. No. 5663/1 od 26. avgusta 1937.
Dopolnilni izpit iz nacionalne skupine za završni izpit sta nolagala kandidata Šiftar Emerik in Kenk Miran v času od 2. do 4. septembra 1937 po odobritvi zgoraj citiranih odlokov kr. banske uprave. Oba kandidata sta izpit položila.
1.	Privatni in dopolnilni izpili v juniju 1938.
1.	Gyöfi Šlefan je položil dne 27. maja 1938 dopolnilni izpit za prestop v Ul. razred na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 2944/1 od 3. maja 1938.
2. Gönc Ludvik je položil dne 27. maja 1038 dopolnilni izoit /a prestop v III. razred na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 2945/1 od 3. maja 1938.
3. Mejavšek Miroslav je	položil	dne 27. maja	1938 dopolnilni	izpit
za prestop	v III.	razred	na	osnovi	odobritve	kr.	banske	uprave	VIII.
No. 3059/1 od 9. maja 1938.
4. Tretjak Franc je položil dne 27. maja 1938 dopolnilni izpil za prestop v III. razred na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 1964/1 od 24.	marca 1938.
5. Trobec	Adalbert je	položil dne	27. maja 1938 dopolnilni	izoit
za prestop	v IH.	razred	na	osnovi	odobritve	kr.	banske	uprave	VITI.
No. 1963/1	od 28.	marca	1938.
6. Žigart Ivan je položil dne 27. maja 1938 dopolnilni izpit za prestoj) v III. razred na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 1414/1 od 8. marca 1938.
7. Mirnik	Bogdan je položil izpit čez tvarino za	III.	razred	z zadostnim uspebom v ča&u od	28. maja do	2. junija 1938	(kr.	banska	upra-
va VIII. No. 3058/1 od 9. maja 1938).
8. Rudolf Zmagoslav je položil izpit čez tvarino za III. razred z zadostnim uspehom v času od 28. maja do 2. junija 1938 (kr. banska uprava VIII. No. 3114/1 od 14. maja 1938.
9.	Štefančič Drago je položil izpit čez tvarino za III. razred z dobrim uspehom v času od 28. maja do 2. junija 1938. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 1302/1 od 16. februarja 1938).
10. Tretjak Franc	je položil izpit	čez tvarino za	III. razred	s prav
dobrim uspehom v času	od 28. maja do	2. junija 1938.	(Odlok kr.	banske
uprave VIII. No. 1964/1 od 24. marca 1938).
11. Trobec Adalbert je položil izpit čez tvarino za 111. razred z dobrim uspehom v času od 28. maja do 2. junija 1938. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 1963/1 od 28. marca 1938).
12. Žigart Ivan je položil izpit čez tvarino za III. razred z nezadostnim uspehom v času od 28. maja do 2. junija 1938. Popravni izpit iz polit, računstva. (Odlok kr. banske uprave VITI. No. 1414/1 od
8.	marca 1938.
13. Ban Albin je položil izpit čez tvarino za IV. razred z dobrim uspehom v času od 27. maja do 2. junija 1938. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 1835/1 od 12. marca 1938.
14. Kranjčič Josip je položil izpit čez tvarino za II. razred z nezadostnim uspehom v času od 30. maja do 4. junija 1938. Popravni izpit iz	nauka o trgovini.	(Odlok kr. banske uprave	VIII. No.	2443/2
od	21. aprila 1938.)
15. Sušnik Srečko je položil izpit čez tvarino za II. razred z nezadostnim uspehom v času od 30. maja do 4. junija 1938. Popravni izpit iz nemškega jezika. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 989/1 od 11. februarja 1938.)
16. Vahtar Dušan je položil izpit čez tvarino za 11. razred z. nezadostnim uspehom v času od 30. maja do 4. junija 1938. Popravni izpit iz matematike. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 2943/2 od 1 1. maja 1938.)
17. Hvalič Vladimir je položil izpit čez tvarino I. razreda z nezadostnim uspehom v času od 30. maja do 4. junija 1938. Popravni izpit iz tr};. računstva. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 2325/2 od 21. aprila 1938.
18. Krajnc Tilka je položila izpit čez tvarino I. razreda z dobrim uspehom v času od 30. maja do 4. junija 1938. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 6508/2 od 23. oktobra 1937.
V začetku šolskega leta vpisanih Naknadno vpisanih	...
Razredi
25 23
2512:5 27
II
II la
II Ih
34
IV
14 23
Skupaj
»1 103
m
194
Vseli vpisanih
2523
25 23
— 34
14 23
91 i 103
194
0<1 vpisanih je hilo:
novincev.............
ponavljalcev . . .
24 23 1
24 23
— 33
14 23
89 | 102 2 i 1
191
3
Zavod so zapustil i:
radi prestopa na drugo šolo . odstranjeni iz zavoda po § 31 odstranjeni iz zavoda po čl. 44 radi opustitve šolanja .... radi holezni......................
t. 6
Zavod je torej zapustilo
- 1
Število učencev(nk) na koncu š. 1
24 23
25 20
- ]33
14 23
90 I 99
189
Starost učencev(nk) Rojeni leta	1922	.
„	1921	.
„	1920	.
„	1919	.
„	1918	.
„	1917	.
„	1916	.
preko 21 let starosti
. 15 let 16 . 17 . IH . 19 . 20 . 21
Skupaj
24 23 25 20
1 — li 4 4 7 4 7
3 3 I 2
13
13
13
16
14 10 10
1
21
5
15
24
18
11
3
9
33
14 23
90	99
34
18
28
40
32
21
13
3
189
Narodnost učencev (nk):
Jugoslovani.............
Nemci...................
23 22 1 1
24 1
li 3
201 1
!i3
12:21 2| 2
85 i 93 5 (i
Skupaj
24 23
25
20
33
14(23
90 i 99
178
189
Po veri: Him. kat.
24 22
20
25
Pravoslavni
Evangeliki
33
12 23 II 1
80
1
3
98
1
Skupaj
24 23
25 20
33 14 23
90	99
184
2
3
189
				Razredi							Skupaj		
	I		II		lila		Illb		IV				ca a, s
	m	ž	Ul	ž	Ul	ž	Ul	ž	m	ž	m	ž	m
Koditelji učencev (nk): javni nameščenci		6	10	6	9	9			26	6	17	27	62	89
Privatni nameščenci 		!	4	3	1	2		-	3	1	3	7	11	18
Trgovci in imlustrijalci		8	2	7	6	6	—		1	4	1	25	10	35
Obrtniki		2	1	5	3	5	—	-	2	1	1	13	7	20
Kmetovalci	*		_	—	1	1	2	—	-	1	1	1	4	3	7
Delavci		—	2	3	—	1	-	—	—	-	—	4	2	6
Svobodni poklici		—	1	—	-	1	-	-	-	-		1	1	2
Drugi poklici 		7	3	-	-	1	-	—		1	-	9	3	12
Skupaj . . .	24	23	25	20	27	-	—	33	14	23	90	99	189
Itoililelji učencev (nk) stanujejo:													
V Mariboru		8	10	13	13	9	-	—	20	8	14	38	57	95
V obeli mariborskih srezih		9	9	5	2	9	—	-	■ 7	2	4	25	23	48
V drugih krajih dravske ban		7	3	7	4	8	—	—	6	4	4	26	17	43
V ostalih krajih Jugoslavije		-	1	—	1	—	-	—	-	—	1	—	3	3
V tujih državah		—	—	-	-	1	—	—	-	—	-	1	—	1
Skupaj . . .	24	23	25	20	27	-	—	33	14	23	90	99	189
Uspeli učencev(nk):		1											
Odličen		—		—	-	2	-	—	2	1	1	3	4	7
Prav dober 		2	8	—	4	—	—	—	4	1	1	3	17	20
Dober	 		11	10	15	9	11	—	—	14	6	14	43	47	90
Zadosten		3	4	2	1	6	-	-	9	5	4	16	18	34
Izdelali so . . .	16	23	17	14	19		-	29	13	20	65	86	151
Niso izdelali		1	_	—	1	2	—	—	2	—	1	3	4	7
Popravne izpite imajo 		7	-	8	5	6	-	—	2	1	2	22	9	31
Razredne izpite imajo 		-	—	—	—	—	—	—	-	-	—	—	—	—
Izgube pravico šolanja		-	—	—	-	-	-	-	—	—	-	—	—	—
Neocenjeni 		—	—	—	—	-	—	—	--	—	—	—	—	—
Skupaj . .	8		8	6	8	-	-	4	1	3	25	13	38
Vseh . . .	24	23	25	20	27	—	—	33	14	23	90	99	189
Klasifikacija učencev(nk) na koncu šolskega leta 1937/38.
I. razred.
Razrednik profesor Degen Friderik.
Odličen uspeh:
1. Wrelzl Gcrmuna, Hoče
Prav dober uspeh:
2. Brenčič Ivan, Ptuj
3. Erjavec Jože, Novo mesto
4. Hladnik Zofija, Hajdina
5. Jerič Ivana, Gaherje (Gorica)
6. Kotnik Berta, Maribor
7. Šentjtirc Mira, Slovenjgradec
8. Škerl Marjola, Maribor
9. Tomažič Elfrida, Maribor 10. Zencovich Ivana, Pivola
1 I. Živko Ana, Maribor
Doher uspeli:
12. Bervar Berta, Osijek	23.
13. Čibej Zdenko, Ricmanje pri Trstu	24.
14. Ferlinc Eleonora, Maribor	25.
15. Gohnajer Pavel, Ljubljana	26.
16. Gošler Elizabeta, Carin-Bihač	27.
17. Gradišnik Bogomir, Slovenjgradec	28.
18. Jelenko Maksimilijan, Ruše	29.
19. Kögl Antun, Karlovac	30.
20. Lorber Karl, Dravograd	31.
21. Markovič Smilja, Krnješevci (Zemun)	32.
22. Narat Katarina, Radvanje
Puli Slavka, Guštanj
Senica Josip, Žalec
Stermšek Marjeta, Dunaj
Sešek Ferdo, Ptuj
Šiško Maksimilijan, Ljutomer
Šuligoj Ciril, St. lij v Slov. gor.
Vesel Mira, Hoče
Zorko Vilibald, Košaki
Žibert Blanka, Haštanj (Brežice)
Žigon Darinka, Brežice
Zadosten uspeh:
33. Ingolič Jože, Sp. Polskava
34. Jurca Milena, Maribor
35. Kravina Franc, Ptuj
36. Piščanec Roza, Sv. Lovrenc
Dr. p.
37. Robnik Nada, Sv. Jurij ob Pesnici
38. Teršavec Štefanija, Studenci
39. Zcilliofer Hinko, Beograd
Popravni izpit imajo:
40. Erker Ernest, Črešnjevec (ne)
41. Jurgec Franjo, Št. 11j v Sl. gor. (ne)
42. Mlekuž Feliks, Maribor (mat)
43. Orešnik Emil, Maribor (zem)
44. Požar Boris, Maribor (ne)
45. Vavpotič Anton, Marenberg (ne)
46. Živec Zdravomir, Krčevina (franc)
Ponavlja razred:
47. Rakovec Ivan, Ljubljana
II. razred.
Razrednik suplent Karel Arko. Prav doher uspeh:
1. Klobasa Erna, Maribor
2. Koblar Ema, Gorica (Italija)
3. Seršen Anica, Veržej
4. Srebotnjak Božena, Sv. Peter v S. d.
5. Bäuerle Matilda, Maribor	17.
6. Berglez Beno, Vuzenica	18.
7. Brecelj Darinka, Žapužc (Italija)	19.
H. Cvilak Davorin, Jarenina	20.
9 Čebular Zdravko, Mislinje	21.
K). Drofenik Štefanija, Poljčane	22.
11. Fatur Slavko, Maribor	23.
12. Frelih Danica, Maribor	24.
13. Goli Herman, Leoben (Nemčija)	25.
14. Grisold Zlata, Maribor	26.
15. Ilecl Vilibald, Maribor	27.
16. Jakopič Zvonimir, Gorje pri	Bledu	28.
Kos Kudolf, Maribor
Krajnik Cvetka, Žužemberk
Lebar Marijan, Brežice
Močivnik Vera, Kuta
Pernat Hrabro, Sv. Lovrenc na Poli.
Potisk Frida, Maribor
Potočnik Ivan, Brezno
Pregrad Ivan, Maribor
Kepolusk Zofija, Dolič (Konjice)
Stampacb Teodor, Celovec (Nemčija)
Štefanec Franc, Šalovci
Vodeb Ljuban, Maribor
29. Lorenčič Olga, Kamnica
Zadosten uspeli:
30. Petelin Alojzij, Slov. Bistrica 31. Turič Leopold, Maribor
Popravili izpit imajo:
31.	Detela	Črtomir, Maribor (zem)	38.
32.	Dohovišek Oton, Maribor (ne)	39.
33.	Kunej	Leopold, Jesenice (trg. rač.)	40.
34.	Lapuh	Anica, Maribor (trg. rač.)	41.
35.	Lešnik	Mirko, Maribor (fr)	42.
36.	Lorber	Ivan, Žice (Maribor I. br.) (fr)	43.
37. Pleterski Herta, Celje (fr)
Pschunder Margareta, Maribor (fr) Schober Kita, Muta (fr)
Tomažič Ivan, Zg. Bistrica (st) Veržun Adolf, Črneče (Dravogr.) (ne) Vračko Edvard, St. lij (st)
Žiberna Dragica, Štorje pri Sežani (Italija) (fr)
Ponavlja razred:
44. Vesel Marija, Podravska Slatina Med letom zapustila zavod:
45. Samastur Marija, Sp. Polskava
46. Kraner Ana, Maribor
Neocenjeni:
47. Zarnik Vladovita, Trnovo (Italija)
14.
III. u razred.
Razrednik profesor Vasilij Mirk.
L Dobrajc Anton, Ponikva
Odličen uspeli:
2. Praprotnik Marjan, Koroška Bela
Doher uspeh:
Detiček Albert, Studenci	9.
Gajšek Stanislav, Slovenjgradec Hmelj Franc, Kadeče	10.
Jäger Helfried, Maribor	11.
Kuhar Štefan, Markiševci (M. Sob.)	12.
Lah Martin, Ponikva	13.
Lampret Janko, Janžev vrh pri Rib-nici na Poli.
Mikek Leon, Loče (Konjice)
Mraz Maksimilijan, Maribor Potočnik Filip, Črna pri Prevaljah Valenčak Vladimir, Velenje
Zadosten uspeh:
Iliade Franc, Sv. Jurij ob Pesnici	17.
Janžekovič Ladislav, Studenci	18.
Kaudek Alojzij, Družmirje pri Šošt.	19.
Kliček Josip, Pobrežje Kumer Gustav, Maribor Mišič Vojmir, Maribor
Popravni izpit imajo:
20. Berglez Adolf, Vuzenica	(fr)	23.	Može Miroslav, Dolenja vas pri	Se-
21. Kralj Radomir, Trst (por)	nožečah v Italiji (ne)
22. Lah Anion, Laško (fr)	24.	Zorko Erik, Leihnitz v Nemčiji	(fr)
25.	Živko Aleksander, Košaki (nek)
Ponavljala ra z red:
26.	Sraj Josip, Idrija	27.	Zalokar Boris, Ilirska Bistrica
III.	I) razred.
Razrednik profesor Jožko Sile.
Odličen uspeli:
1.	Hladnik	Štefanija,	Sv. Andraž v II.	2.	Kolar Elfrida, Radvanje	pri	Marii».
Prav dober uspeli:
3. Gračner Hildegarda, Rigonce pri L).	5.	Sešek Vera, Ptuj
4. Kaučič Hildegarda, Sevnica ol> Savi	6.	Vesenjak Elizabeta, Moškanjci
Dober uspeli:
7. Berglez Julijana, Pragersko	14.	Jereb Nada, Ljubljana
8. Čerpes Justina, Maribor	15.	Klavora Slava, Maribor
9. Faninger Tatjana, Maribor	16.	Lovec Josipiua, Maribor
10. Goršek Franja, Laško	17.	Ostrouška Marija, Pulj (Italija)
11. Grmek Antonija, Koper (Italija)	18.	Paller Ana, Dolnja Lendava
12. Ipavec Slava, Gaberje, Dol. Lendava	19.	Velikonja Božena, Žalec
13. Janžekovič Adela, Maribor	20.	Žabcrl Ana, Bistrica pri Rnšah
Zadoslen uspeli:
21.	Cetin Šarlota, Maribor	25.	Lešnik Milena, Sv. Vid	pri Ptuju
22.	Hocluniillcr Vera, Beljak	(Nemčija)	26.	Potisk Erna, Maribor
23.	Knez Hildegarda, Maribor	27.	Rozhaul Zora, Sv. Vid	pri Ptuju
24.	Krivec Areta, Polule pri	Celju	28.	Škorc Josipina, Sisak.
29.	Žula Milena, Maribor
Popravni izpit imata:
30.	Makoter	Emilija,	Pragersko (ne)	31.	Vauda Dragica,	Maribor	(trgov,	iu
men. pravo)
Ponavljala razred:
32.	Sorrovia	Matilda, Mekinje pri Kanin.	33.	Žura Nela, Trst
Izstopila	tekom	leta:
34.	Pircher	Marija,	Maribor
IV.	razred.
Razrednik pretim. nastavnik Rudolf Rakuša.
Odličen uspeli:
1.	Dasko Viktor, Maribor	2.	Polanec Alice, Edling (Nemčija)
Prav dober uspeh:
3. Hvala Marija, Trbovlje	4.	Luthar Karel, Sebeborci, M ur. Sob
5. Raje«; Teodor, Lozice pri Gorici	15.
6. Božič Dagmar, Cclovcc	16.
7. Brecelj Marija, Zapuže	17.
8. Cvirn Hermina, Maribor	18.
9. Dujec Marija, Trst	19.
10. Frangež Elizabeta, Bobcva	20.
11. Grabner Marija, Maribor	21.
12. (»ril Marija, Mürzzuschlag (Nemčija)	22.
13. Gruber Viljem, Pula	23.
14. Jaki Olga, Trst	24.
Jug Emil, Postojna Klančišar Elica, Maribor Kocjan Adela, Maribor Kuhar Vida, Črna Orel Milena, Maribor Sekula Mariina, Maribor Svenšek Maks, Ribnica na Suiner Karel, Slov. Konjiči Voršič Mara, Kočevje Zorčič Alojz, Ptuj
Pohorju
Zadosten uspeh:
25. Frangeš Ida, Pragersko
26. Heričko Pavel, Dunaj
27. Kalitovic Magdalena, Vrutka
28. Krajnc Kristina, Šmartno ob
29. Lah Adolf, Sp. Polskava
30. Läufer Josip, Maribor (ČSR)	31. Markovič Zofija, Dunaj
Dreti	32.	Plečko Ivan, Maribor
33.	Zei Dušan, Trst
Popravni izpit imajo:
31. Gnilšek Olga, Maribor (fr)
36.	Ziinič Ljudmila, Celje (fr)
35.	Palouc Klodvig, Gaishorn (zg)
Ponavlja razred:
37.	Otoničar Vita, Črnomelj
Završni izpiti v septembrskem roku 1937.
V	jesenskem roku ni bilo novih kandidatov, temveč so se vršili samo popravni izpili za one kandidate, ki so liili v junijskem roku odklonjeni na tri mesece. Prijavila sla se dva kandidata in sicer I iz trs*, rč. in 1 iz slov. in trg. rč. Izpit sta položila oliadva kandidata, ki se je vršil od 2. do 4. septembra.
P o d a t k i o kandidatih:
1. Čoh Ljuba, roj. 25. XI. 1917 v Zagrebu, hči Stjepana, restavratorja, položila izpit z zadostnim uspehom.
2. Hervatin Cita, roj. 5. nov. 1917 v Pulju (Italija), hči Antona, pol. straž, v p., položila izpit z dobrini uspehom.
Završni izpiti v junijskem roku 1938.
a) Ministrski razpisi:
Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo z rešenjem I. Br. 14184/N od 4. maja 1938. za min. odposlanca direktorja te akademije g. P. .1. Modica.
b)	Razpored izpita:
Pismeni izpit: od 7. do 13. junija, listni izpit: od 17. do 23. junija.
c)	[/.pitni odbor:
Predsednik: Modic J. Peter, direktor.
Podpredsednik: Mirko Vasilij, profesor.
Člani izpitnega o d 1) o r a :
za slovenski jezik prof. dr. kralj VI.;
za francoski jezik prof. dr. Celar Jos.;
za nemški jezik nast. Rakuša Rudolf;
za knjigovodstvo in dopisje prof. Struna Lojze;
za trg. računstvo dir. Modic Peter;
za pol. računstvo prof. Šilc Jos.;
za kemijo s tehnologijo nast. Škof Fran;
za zemljepis prof. V. Mirk;
za pravne predmete in narodno ekonomijo prof. Degen Friderik.
e) Pismeni izpiti.
I.	Iz slovenskega jezika:
Tehnika in gospodarstvo.
2.	Iz francoskega jezika: a) M. Bogdanovič: Textes frangais: Les vases du Japon (p. 31). h) Iz korespondence: Komisijska prodaja hlaga (prevod iz slovenščine v franc.).
3.	Iz nemškega jezika: a) In die slowenische Sprache zu übersetzen: Benjamin Franklin an einen jungen Freund. (2., 3., 5. und 6. Absatz 30 Zeilen.) h) In die deutsche Sprache zu übersetzen:
Antwort auf den Antrag eines Agenten.
Wien dne 9. aprila 1938.
Gospod
Franc P o ž a r,
Maribor.
Prejeli smo Vaš cenjeni dopis z dne 6. t. m. in smo pripravljeni Vam predati naše zastopstvo na tamkajšnjem tržišču. Iz gotovih razlogov pa si še pridržujemo dokončno odločitev do 22. t. m.
Pogoji, s katerimi delamo z vsemi našimi zastopniki, so naslednji:
1. Dovoljujemo komisijo 3—6%, ki se ravna po ceni artikla. Izdatke za porto itd. povrnemo. Obračun za zaključene posle se izvrši četrtletno.
2. Z vsako pošiljko novih vzorcev dobite natančne predpise o maksimalni in minimalni ceni. Višina Vaše provizije zavisi od prodajne cene.
3. Oskrbeli boste vnovčenje računov do din 1000 —. Za fakture, ki presegajo to vsoto, dobite posebna navodila.
Pripravljeni pa bi bili Vam prepustiti celotni inkaso, če nam lahko nudite zadostno jamstvo. V tem primeru hi Vam dali '/2% prov. Pričakujemo Vaš cenj. odgovor ter beležimo
z odličnim spoštovanjem Langer & Co.
4.	Iz trgovskega tl o p i s j a :
Jože Simončič in Peter Kopriva ustanovita javno Irg. družilo z namenom, da izvršujeta pod skupnim imenom Kopriva & Simončič trg. posle, trgovino z deželnimi pridelki na drobno in debelo, izmenjavo vseh poljskih pridelkov za ostalo blago itd., na Pesnici pri Mariboru.
Sestavi:
1. Časopisni oglas.
2. Prijavo in prošnjo na obrtno oblast.
.i. Ponudbo raznim tvrdkam za dobavo poljskih produktov po najnižjih konkurenčnih cenah.
4. Prošnjo na podružnico Ljubljanske kreditne banke v Mariboru za otvoritev kontokorentnega kredita do din 100.000’—.
5. Vprašanje na Valjčni mlin d. d., Čakovec, pod kakimi pogoji bi dobavljal razne vrste mlevskih izdelkov in če hi sprejemal v zameno žito, ki ga dobi pri zameni. Mesečno bi potreboval mlevskih izdelkov do din 100.000'— (datumi poljubni).
5.	Iz knjigovodstva:
Na podlagi dane bilance otvori amer. žurnal ter knjiži naslednje slučaje v skupni vrednosti po preteku 1 leta:
1. Po sklepu občnega zbora se pokrije izguba z rezervnim fondom.
2.	Tekom	leta	se	je izplačalo za dnino din 350.000—.
3.	Tekom	leta	se	je izgotovilo za 1,150.000’ gotovih izdelkov.
4. Surovin in pomožnih tvarin se je nakupilo tekom leta za 1,296.350'—
5.	Tekom	leta	je	bilo konsigniranega blaga za din 180.000’	po	lastni
ceni, prodajna	oz. limitna vrednost din 220.000’—. Stroški	pri	kon-
signaciji so znašali din 8.700’—■.
6. Gotovih izdelkov je bilo prodanih tekom leta za din 1,116.000"— na up.
7. Trasiranih menic je bilo za din 450.000’—, vnovčenih pa za din 485.200'—.
8. Vnovčenih je bilo za din 580.000 dolžnih terjatev v gotovini, po denarnih zavodih pa za din 250.000’—.
9. Strojev je bilo kupljenih za din 260.000— na up. Na račun teli terjatev pa sc je plačalo din 165.000’
10. Na dvomljivih dolžnikih se je odpisalo diti 50.000’ —, ki so sc pokrile z delkredere fondom.
11. Čisti iznosi prodajnih računov so znašali din 211.500—.
12. Upnikom se je izplačalo tekom leta din 1,145.000'—
13. Poslovni stroški so znašali tekom leta 137.000’-—.
14. Surovin in pomožnih tvarin se je porabilo tekom leta za din
1,285.000.—.
Za upnike in dolžnike vodi posebne račune.
Pri računih stanja vzemi za končno bilanco salde bruto bilance Zaloga gotovih izdelkov znaša din 350.000’—.
Zaloga poluizdelkov na računu proizvodov pa znaša din 771.800’—■. Zaloga surovin in pomožnih tvarin znaša din 246.350’—.
Pri strojih in nepremičninah sc odpiše 10%.
S e 8 t a v i: i. bruto bilanco,
2. Čislo bilanco,
3. Izkaz izgube in dobička,
4. Zaključi žurnal!
Aktiva.
Bilanca z dne L VI. 1938 se glasi:
Pasiva.
1.	Golovina . . .	Din 273.100.	[. Del. glavnica	. Din 2,000.000.
2	Denarni zavodi	r>oo.ooo.	2. Rez. fond . . .	. „ 550.000.
3.	Dolžniki . . .	418.500.	3. Delkredere	. „ 75.000.
1.	Rimese	165.250.	4. Upniki . . .	740.000.
S.	Neizpl. dividenda	31.000.	5. Gotovi izdelki	. „ 318.400.
6.	Surovine in poni.			
7.	Stroji in ostale			
8.	Nepremičnine	„ 718.000.		
	premičnine . .	550.000.		
	tvarine . . . .	235.000.		
9.	Izgulia . . . .	„ 220.450.		
		Din 3,399.000.		Din 3.399.000.
. din 25.000’ . „ 31.000' . „	9.000'
29.000'
din 12.000'
„	58.85020
„ 8.000' 6.800'
6.	Iz trgovskega računstva:
1. Zaključi sledtči tekoči račun po Schärovi metodi z obrestnim številom za 1% z dnem 30. junija pod sledečimi pogoji: 5% kontra 3%, \% provizije in stroški din 50—.
1/1 Prenos salda . . . Val. 31. XII.
1.	IV.
17.	lil.
29.	IV.
25.	IV.
28.	VI.
23.	IX.	.	.	„
16.	VII.	.	.	„	10.000'
5.	X.	.	.	„
2. London kupi na borzi dne 12. junija:
200 kom.	delnic	Mineš Trepča po...............................45/8
200 kom.	delnic	Mineš Zletovo po..............................35/6
200 kom.	delnic	Mineš kopaonik po.............................25/8
Običajna kurtaža in borzni prometni davek!
3. Kolika je zlata pariteta v jugoslovanskih dinarjih za bolgarske leve, ko se nakuje iz I kg čistega zlata 92.000 bolgarskih levov, odnosno din 37.735 85; tečaj za bolgarske leve je danes v privatnem prometu
0.48. Koliko odstotkov znaša ažio?
4. Oferta za špirit glasi: »Ponudim Vam I vagon špirita la. raf. 10.000 1% po din 8— za l 1%, tab. 1—III, brez državne trošarine od moje tvornice v cisternah ali v železnih sodih«.
Kolika je prodajna cena za 1 liter špirita pri jakosti 94.5, če znaša državna trošarina 25 din, banovinska trošarina 20 din in občinska trošarina 5 din od 1 lil stopnje, dalje rež. stroški 12%, za dobiček se računa 18 %?
5. Koliko stane 1 kg čistega zlata v Mariboru, ako v New-Yorku zlato notira z 6% premijo, a 1 dolar slane 43.44? (na celote).
7.	Iz političnega računstva:
1. Posojilo din 20,000.000—■ se mora amortizirati v potili lotili s koncem leta plačujočimi anuitetami, ki rastejo od lota do leta za 6% pri 3% ohr. meri. Sestavite odplačilni načrt.
2. Nekdo ima din 30.000— naloženih v denarnem zavodu ter vlaga štiri leta koncem vsakega leta po din 5.000—, od začetka sedmega leta do incl. desetega lota pa dviga po din 4.000—; koliko znaša njegova vloga koncem 15 leta, če se računa 3% ant. obrestna mora?
3. V koliko lotili so glavnica posodmori pri 6% oltr. meri?
4. 291etna oseba sc zavaruje tako, da ji zavarovalnica izplača ob doživetju 40. leta glavnico din 50.000—; če bi pa prejo umrla, dobijo isti znesek izplačan njeni dediči. Koliko znaša letna premija tor rezerva koncem 10. lota zavarovanja?
5. Zakonska dvojica (mož jo star 30, žena 25 lot) sc zavarujeta tako, da zavarovalnica izplača preostalemu zakonskemu drugu glavnico din 100.000— koncem lota, v katerem bi eden umrl. Koliko morata plačati ob sklopu zavarovanja? (3 in pol %). Izračunajte tudi rezervo koncem petega lota!
Seznam kandidatov (inj), ki so polagali zavržni izpit v junijskem roku 1938.
H	Ime in priimek	Očetovo ime in poklic	Rojstni kraj in datum	Uspeh pri za-vrš. izpitu
1	Bajec Teodor	Ivan, orož. nar. v p.	Lozice p. Gor. (It.), 14. IV. 1919	dober
2	Božič Dagmar	Karel priv. uradnik	Celovec, Avstr., 1. VIII. 1917	dober
3	Brecelj Marija	Franc, železn. usl.	Zapuže pri Vipavi (It.), 30. IX. 1919	dober
4	Cvirn Hermina	F rane, podpolk. v p.	Maribor, 14. V. 1917	odkl. na 3 m. iz pol. rar., in prava
5	Dasko Viktor	Alojzija, prodajalka	Maribor, 7 VIII. 1919	odličen
6	Dujec Marija	Franc, polic, nadstr.	T rst, 22. IV. 1918	dober
7	Frangeš Ida	Anton, železn. usl. v p.	Pragersko, 29. VIII. 1919	zadosten
8	Frangež Elizabeta	Franc, posestnik	Bohova pri Hočah, 17. X. 1918	dober
9	Grabner Marija	f Ernest, priv. uradnik	Maribor, 30. I. 1920	dober
10	Gril Marija	f Franc, v. davč. kontr.	Mürzzuschlag (A.), 20. VIII. 1919	prav dober
11	Gruber Viljem	Franjo, železn. uradnik	Pula, Italija, 7. V. 1918	odkl. na 3 m. iz narodne ekon.
12	Heričko Pavel	Pavel, obrtnik	Dunaj, 12. V. 1917	dober
>CC H	Ime in priimek	Očetovo ime in poklic	Rojstni kraj in datum	Uspeli pri za-vrš. izpitu
13	Hvala Marija	Alojz, rudniški vpok.	Trbovlje, 4. 11. 1915	prav dober
14	Jaki Olga	Franc, »rezki tajnik	Trst, 5. VI. 1919	dober
15 16	Jiifj; Emil	Mihael, polic. det. v p.	Postojna, Ital., 5. IV. 1918	dober
	Kalitovič Magdalena	t Nikolaj, in/., drž. žel.	Vrutka, Csl. R., 9. VII. 1919	odkl, na 3 m. iz slov. jezika
17	Klančišar Angela	Emil Gorjak, obrtnik	Košaki pri Marii)., 25. 1. 1916	oilkl na 3 in. iz knjigovodstva
18	Kocjan Adela	Franc, žel. podurad.	Maribor, 4. XI. 1920	dober
19 20	Krajnc Kristina	Alojz, učitelj	Šmartno o. Dreti, 29. X. 1917	odkl. na 3 ni. iz prava
	Kuhar Vida	Janko, šol. upravitelj	Črna pri Prev., 5. III. 1920	dober
21	Lali Adolf	Jožef, železn. v p.	Sp. Polskava, 2. I. 1918	dober
22	Läufer Josip	Josip, trgovec	Maribor, 24. 11. 1921	dober
23 24	Luthar Karel	Karel, posestnik	Sebeborci (M. S.), 26. IV. 1918	prav dober
	Orel Milena	Franc, nadz. pol. ag.	Maribor, 28. V. 1920	dober
25	Plečko Ivan	Ivan, trg. poslovodja	Maribor, 10. XI. 1916	dober
26	Polanec Alice	Josip, pregl. fin. k. v p.	Edling (Kor., Av.), 19. V. 1918	odličen oprosč. ust. izpita
27 28	Sekula Martina	Dr. Josip, zdravnik	Maribor, 31. VIII. 1919	dober
	Svenšek Maks	Josip, orožn. nar. v p.	Kibnica na Pob., 2. VII. 1917	dober
29	Sumer Karel	Martin, trgovec	Konjice, 3. IX. 1919	dober
30	Voršič Klara	Franc, v. sodni oficijal	Kočevje 18. I. 1918	dober
31	Zei Dušan	Herman, strojnik drž. žel.	Trst, 8. I. 1919	dober
32 33	Zorčič Alojz	Alojz, pos. mlina	Breg pri Ptuju, 5. III. 1919	dober
	Pan Albin, priv.	f Ludvik, kamnosek	Pobrežje pri Mar., 14. febr. 1918	prav dober
				
Naznanilo o začetku šolskega leta 1938/39.
A. Popravni in razredni izpili.
Popravni in razredni izpili se bodo vršili v času od 29. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski.
Prošnje za dovoljenje popravnega izpita je treba predložiti ravnateljstvu do 25. avgusta. Prošnjam je treba priložiti letno izpričevalo, kolkovati se morajo z din 10'—-, razen tega še kolek za din 10— za dovoljenje izpita.
Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Samo, ako dokaže z zdravniškim izpričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme polagati najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave v Ljubljani.
H. Dopolnilni izpili.
Dopolnilni izpit opravljajo absolventi dvorazrednih trgovskih šol z završnim izpitom, ako želijo prestopiti v tretji razred trgovske akademije. V to svrbo se prijavijo ravnateljstvu v času od 20. do 25. avgusta s predpisano prošnjo, kolkovano z din 10'—, a priložiti ji morajo še po din 30— v kolkih za vsak predmet ter izpričevalo o završnem izpitu leta 1937. Dopolnilni izpit se opravlja iz francoskega jezika, matematike in kemije v času od 27. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski.
Učenci, ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu in želijo nadaljevati študij na naših akademijah, morajo polagati dopolnilni izpit iz predmetov nacionalne skupine, t. j. iz slovenščine, srbohrvaščine, nacionalnega zemljepisa, nacionalne zgodovine in stenografije ter iz onih predmetov, ki se jih niso učili. Tudi ta izpit se opravlja v času od 27. do 31. avgusta.
C. Vpisovanje.
Vpis učencev in učenk se bo vršil 1., 2. in 3. septembra od 8. do
12.	ure.
V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so v šolskem letu 1937/38. dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in ki nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Oni, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko akademijo kot redni dijaki. Oni, ki imajo ob vpisovanju več kot 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave v Ljubljani. Učenci, ki prihajajo iz V. ali VI. razreda srednje šole kot repetenti s slabimi ocenami in slabim vedenjem, se v nobenem slučaju ne morejo vpisati v trgovsko akademijo.
V trgovsko akademijo se sprejemajo samo dijaki iz šolskega okoliša, t. j. v smislu tozadevne ministrske naredbe, iz naslednjih mest in srezov: Dolnja Lendava, Dravograd, Gornjigrad, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Murska Sobota, Ptuj, Slo-
venjgradec in Šmarje pri Jelšah. Šele za temi se smejo vpisali tudi dijaki iz drugih srezov.
Dijaki, ki žele vstopiti v prvi razred trgovske akademije, se morajo osehno javiti v spremstvu starišev v času od 25. do 28. avgusta med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu, predložiti z din 10— kolkovano prijavo na vzorcu, ki ga dobe v ravnateljevi pisarni in oddati izpričevala o prejšnjem šolanju ter krstni list. Dne 29. avgusta ho posebna komisija izbrala potrebno število učencev in učenk, ki se sprejmejo v prvi razred, njihova imena pa bo ravnateljstvo objavilo naslednjega dne na uradni deski. Taki učenci se potem lahko vpišejo v gori navedenem roku in dopolnijo takso na prijavi s kolkom din 40 —, odklonjenim učencem pa se vrnejo dokumenti radi eventualnega vpisa v drugo šolo.
Za vpis v ostale razrede zadošča izpričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu; prijavo kolkujejo z din 50—. Kdor pride iz druge akademije, mora imeti na izpričevalu pravilno odobritev šolskega direktorja.
Č. Šolnina.
Vsak dijak, ki je sprejet na zavod, plača pri vpisu šolnino po naslednjem pregjedu:
če znaša davek na leto:
nad	din	800'-	do	<1 i ii	1.000'— . .	. . din	100'
11	11	1.000'-	- do	11	3.000' . .	• • 11	150'—
11	11	3.000'-	- do	11	5.000 — . .	• • 11	200'-
11	11	5.000'-	do	11	6.000'— . .	• • 11	350'
11	11	6.000-	- do	11	7.000'— . .	• • 11	400'-
11	11	7.000-	- do	11	8.000'— . .	• 11	500'—
11	11	8.000'-	- do	11	9.000'— . .	• 11	650'—
11	11	9.000'	- do	11	10.000'— . .	• • 11	800'—
Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev učenca. Ako šolajo roditelji več otrok, se plačuje za prvega popolna šolnina, za ostale otroke le polovica šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj nego 800 dinarjev davka na leto.
Poleg šolnine mora vsak dijak plačati pri vpisu din 20— za zdravstveni fond.
D. Pričetek šolskega leta 1938/39.
Pouk se prične dne 9. septembra ob 8. uri.
V	Maribor u dne 28. junija 1938.
RAVNATELJSTVO.