Stav, l^o Posamezna številka 20 stotiiiK v TFstfijVpeisK 13, aygysta 1B20 I5^ l jn ccio leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave S»ev. 11-57. Posamezna steviiKa zis stot:nK A vtj Jt- Posamezna Številke v Trstu in okolici po 20 statinl; — Oglasi se laiun.ijo t Sifckosti ene kolone (71 riri) -Oglasi trgove cv in e'-rtnikov r"r oo 40 osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1— 'glasi : -ili zav dev ;nm po L 2. — Mili oglas; po 20 siot. beseda, najmanj p2 L 2. — P^ss!. naročnin.- in rcklamacijc sc pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, vlica sv. FrančiSka Asiši:ega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon ursdr.lšt.rv i : uprave ll-TT. Trst !n Jadran o slučaju ofenzive zaveznikov proti Rusiji Pod tem naslovom je priobčil r-Giornalej d'Jtriie« z dne 11. avgusta d-epis iz Londona, j k4 razpravlja o predmetu, označenem v našlo-! vu, S ver a izve;?jji7a je priredil dopisat k s posebnim c;Vomii dve možnosti; v prvo, da zavez-rik! pohfclo Pcijski ra pCOTOč; v drugo, da se pripravijo ca verjetni slučaj, da ru ka vojska -preplavi Romunsko in Ogrsko. Nr —»-avah c ith o veh možncsl'h ni bile soglrsj coskin-i rngieškimi vojnimi poglavar,: mesec!: da bi namreč nič dragega ne oviralo sporazuma med Italio in Rusijo, razen vprašanja o ureditvi takozvane Julijske Benečije in razmerja med Italijani m SlovcncL Drasteč« so eri:misli do skrajnosti in mer'Jc, -da morajo ©o v-V 1 Dosezah s svojo reko; drugi pa so preidnejši in bi se v c hoteli izcgniii nevarnih - >,:|. Uspeh te pelitično-militarične kc^fe:c.-.-3 je b i cdloć'len za Lkyd Gecrgea. •di?. sc z v-em s vej'm možnim vpli« o m za vzem-! e z-a mirr? afnavo : u sko-p oljskega spo-:• . čssrav bi teka poravnava strašna < ; - č *>c? ševizeaa. b: državno avtoriteto Po :ska r.krćila v £ c1vide/, in bi cjunačlla b- c! 'O Nemčijo. L!«-vrl George je prišel vkljub vsemu temu z-kJ'včka: tuii će bi nro-gli prem ag "ti vse l ičr.e in gc-~rdrr-xe fcežkoče, bi stali pred o^mnim v orrč-njcm 1 -ko bi mogli dc:ansk: napadi Rug"o? N'> hi bila, če ibi prek o G: nkčga F- ed&rijdso vejsto) na Pc! kc. Ali .o -p~t zsr;r"jo skoro nepre-m3j5lj c tcžsaa. Te bi začele že v Gdanskern 5 rem, kje- je masa razkkdalcev :n uradnikov _ \ kljub W i bonu in Zvezi narode v — c si al a icmškć. ki že zdaj ovira pošiljanje vsake pomaci Pol.'ski. Pa tudi, če bi se izkrcanje v Carskem mo la zvesti, bi morale zavezniške < p ".tem p eko koridora, ki spaja Gd?nsko z VavJsvo in ki mu je prebivalstvo a-:: pra-+cl. ? r zaišza in bi sSjbotiralo z vsarr.' sred-itvi 'rk trasport. S'ednfe pa fci -bili tc ~r?.d :lrrte:;'čEO nalogo zrSčite ! * .Ali, ta kcr': or je stisnjen ir.ed i neai- f.!-:o -v r'sko, kar onemogoča ; ilatno strategi-no zašč::o. S ;a>a ruska konjenica ba .preprečila vok - k»murt'kaci.jo. Kdo pa mere vedeti, kr.ke šrls bi >i dovoljevali Nemci 7.a h**bto*n zrvr-niških čet?! 'Zveza -narcficv, ki je uitvarua s .^&oano državo G dar., ko ;n omenjen! j ,-__i____^.. L- t b dolžno b roniti ga. nima ms.cr sJev zr« to. Iz vseh teh razlogov bi „d ki ti VL.]. ei- ''^pećici, a preko G d: M koga ir,r Ha ;a£k: /.ved ene i so priš'i še cLo dveh cct . ■.v r,viirc?V: ćli bi poslsH zavezc'ki pomoč pre. o. Jujjcslavje in Avstrije, ali pa preko Črn.: r morja in Rcmur ske. Ta poslednja p jI p: b' bila najn ..-rečneja, ker je Romunska .^'romašnr nr Hezr. škrem materijalu in pr staaiščih ; :-cavanje r.?*mac:e kakih '00.000 mož, k b. b li :Tpc..!av3'c:c5an-:o za.m:'iva. Trebalo bi pred vsem ori. čljenjo n sodelovanja Itulire, ki pa ni rir naklonjena za vojno proti boljševizmu v posebnem, interesu F:-anc\e'in Anglije. Trebalo bi tudi privolitve Nemške Avsirire, a ta je 2e najboljših cfočm bi prva veliko bcJj oškodovala muralione, noge pa mate ";?lne intere-.e zaveznikov, l i druga •zzvala za r-;:h dcgcf.ke neizmerne pomembnosti za btdeče evropska ravnovesje. Dočim 1. bo4jševi<1 ' zm»^3 nad'Finsko zrušila vse tisto 1 ' " " • \'->rves'e, ki predstavlja ene " h fo-mv' angleške polit ke, bi-po • ..-r2ga nsd Romunsko in rjenc i . cvrnje ua Odrsko in Av:t*"ijo razb:lr. r" kc-e vso t/'sto balkansko uredbo, k^ker je ustvarila konferenca v Versa 'le^su, kar po oe bi bilo — po mnenju depisnika limsksga liv ta — na veliko škodo lUlija. Potem pa opozarja, da ;e Jugcslav'ja šc danes udmjenka An-jjlije in Frencije na škodo I'alije, a ni dvooi^, Ip pcsfaae julri politična edisjeaka Ru^je zopet ra škodo ilalije!! Že cdzvonja vel"ko dalc-\ar;e na bcJ^ševiški pcdla0 na majali Vt!av:;e in "talijanski vl^ii ne Jiiore lxli neznano prdzerr-ko boljše ško pr'p:avIjan*eT ki kcr'šča za se ilaliianoko - jugoslovenrlti položaj! Zr kijf.ćLje- Trebiš, opozoriti, da testo, pol ideologičito. p; 1 f ronci;elno. ki so je zamešali na t>asih na-• :dnih vrat ah cd "A-ilscnijr.- kega afarizma, postane poprej, nego si tai-1'r-o sprednja meja slovanskega vpada proti Jadranu in Sredozemskemu morja. Isti problem k? ga danes sporazum ne mere rešili, da bi zamogel vspe-r^pav" boljševizem, bo prepreča! . >o « tedaj kc definitivno -name krinko niircljubiia in komunizma! * * * Izvajanja lcndon>kega dopis-rka. rimskega so zanimiva poučna tem bolj, ker po več ni odgovarjajo d«j>t\c?n ter pcdkrepljajo naša izvajania i/, teh zadnjih Jni. Ugotavljajo, da je izdaten boj preti Rus ji izključen; di iteii ves versaillski mir pred popclnim pclo-mem; da nc spaja zaveznikov več nobena skrpna korist ali politična smer, ki je bila edini predpogo? zmage Zaveznikov nad osrednjimi vlr^Laii. Kdino, kar jim je ost?3o še skupnega, c — st ah pred Rusijo. Kar pa govori dopisnik o možnostih, ki bi 1.1 ognile /adeti naše pokrajine vsled spora inod zavezniki in Rusijo, posebej še o la^mer-yi n^rH Italijo in Jugoslavijo, je podkrepljeno .;>vi -jave.~ki jo .je ru^ki pov«ren:k za vnarje civuri, Cičerin, sporgčil rimski vladi že pred rciki ter tako dala oretentnam zahtevam primeren poudarek. Ni nam r.aaso, kako staHšće neja nd možno otsodčti brezni avosti in kratko- zavzema rcaša centralna, vlada v Beigradu. vi-žaosti politike itnir^siikih državrakov rta- Znano pa aam je, da so se najimljSt naši sinovi bojevali v jugcslovenskih legijah v Rusiji za dosego idealov redinjenja našega naroda in zmage pravice nad krivico. Ob rlrani čeko-siovEških legij so se tudi naše legije ^vdaleaale v Rusiji boja proti flajh-ujšenrv, Uror^u. Kekor češke legije, tako so pa tudi naši prostovoljni vejščaki v Rusiji odložili orožje, ko se je pokazalo, da se je pričel državni red v Rusiji kolikor toliko konsolidirati in ko so prenehali cilji, z-1 katere se je naš človek boril, učinkovati s svojo agiftatorično silo. Znano.naon jo nadalje ludi, da nikakor ni naš narod navdušen za naddjne krvaprelitje, zlasti ne, če nc gre vare vati lastnih pravic in podpreti lootnlh za-htor. Absurdno H bilo, da bi hotela naša država igrati vlogo orožnika na vzhodu Evrope na ljubo Ra tereti, v kateri je zaisopar.Tt Uidi Italijo, in slušati mer da celo ukaze kake ekse-kutive. bodisi v Rimu bcdLsl v Parizu. Vloga, ki jo nam namerava odkazati Entcnta, ne bi bila prav nič častna za zmagovitega srbskega vojaka, pa ludi nc za hrvatski in slovenski narod, ki nima prav nobenega povoda, da bi sfcciri! r. vej emu bratu Rusu na'mf^lo krivico. Kaj zahteva ententa od -nas? Ali hoće za-ssditi smrtno sovraštvo med nas in Rusijo? In komu na ljubo? Gotovo Je v korist Italiji, ki ve, da> da močna Rusija cb naši strani smrtni udarec njenim zahrbtnim .namenom proti vaši državi! Mi pa vemo, da dosežemo v;e. če 'bomo dosti previdni in si ne bomo i slvanjali sovražnikov tam, koder nam je rskati najbolj naravne zaveznike.* pren? našemu narodu rea zasedenem ozemlju. Kar se pa tiče opazke dopisnika, da ti bilo na šivcdo Italije: če se Jugoslavija tudinja* pciiiiićno Rusiji, -moramo že reči, da te njegove logike ne moremo razumeti. Od i talijanske strani sc vendar trdi vedno, da ni nobene "vire za dobre odnosa;e med Italijo in Ru-oij'o! Mi pa menimo, da bi bilo na korist Italije, če bi si na la način pridobila dobre c>:d-nošaje tudi z Jugoslavijo. L>op;snik Irdi tudi, da boljševizem izkorišča •oedanii po!oz2<1 med Italijo Jugoslavijo. Kdo pa je r .rti več zoJcri :I f? puiožaj in o.mo-;eč ! trico izkoriščanje ? Mari ne vsa tista r'tupocijska pcl'tilta, ki jo je obhodil tudi či-oe in, ki menda tudi za Ito'Iijo nekaj pomcr.ia?! V e> obupni notranji in zunanji politični položaj Italije je ne'zogibna pccledica nje brez gla'\e, rjeotooie in neiskrene zunanje politike, ki si je uitva-riia s=ovražn:ke tam, kjer bi lahko mela pisatelje in je tako izgubila \ cr- vpliv, lahko imela ćn uveljavljala ob pametni -oiit ki. Od tC'di prihaja, da mora z nervoz-.vkati izhoda iz s^e-pc 4.1ice. v katere so pogrnil razni Oriandi. Sejnini. Scialoje in tudi GioIitHji. • • • Z czlrom na vabljive klice entente. maj bi Jugo^avija rla po kostanj iz žrjavice za druge, e značilen odpor vsega jugoslovenskega časopisja, ki se odločno temu upira. Tako piše n. pr. »Slov. Narod: z dne 6. avgusta: »Neposredno pritiska ententna diplomacija na ftašo vlado v Belgradu, aa^h£ podpa*la nje- lago mednarone oarganiza-erje, z eno besedo: ne težnje proti sovjetski Rtasiji z orožjem v j Zanikanje vseh načel, {to katerih je mogoče določiti gotove odnošaje. Ta vlada je že večkrat izjavila, da priprorvlicna, podpirati dogovore in obveze z ireezemskur.i državami, čeravno niso *i!aaTii odvovoraei incli niti od im mi Francijo in Hngliio u politiki nasproti Rusiji Priznala KFsnsslGao yia3o — Smsrlkt! z&fcieva razorožitev Rusije daleč namena, da bi te dogovc/e in obvezo spoštovali. Razen tega so izjavile < d/o. v orne osebe, b doleicr i'i pa i.c nalog eo izvrši, streljajo poroke i'- V in /los'avljajo prebivalstv - /Ji sc, d.i ; i . i : nastanil v 5;closlok-_ Notranja žirahovlada na Pcljsk r-. LALSANNF. 12. Poljski begunci, ki i" s. : -kii na švicarsko ozctnlie i« iijcd katerimi i", i . -haia tudi par vplivnih sociiaHstov, pripoved e grozni notranji str !ioviadr r.a Foljskc r. i" ' > | se preganjajo komunisti in vsi list*, ki o o. n» simpatij z.t komunistično stranko. Ječe polne in ro/ntki. ki vodijo krir po cole i ' nikov, ro v veliki zadregi, kam bi jili spra. !i V-'. 1 prenapotnjenosli jee, jc vlada r-klenila d -vse jetnike na poznanjsko, l.ier Li esno\ i »>-grorana koncentracijska taborišča. Poscbn • . • pri ■""•njajo Jtidje tako da ro p.V.-o. . i t'.n. \ r.> -t redit. f!;;sk< -poljska zadeva pr^d fraacoski:- • i -. iVttom. PARIZ. i'. (S) Ministrski f.vt, ki -.e j. r. v-1 .n--: uft %5poldn«- pod predscdniitvur.' "••.'ici ■ •' bavil l vnanjitn položajem, a pos- • z b:li nobenega odgovora na šo not? od 5, v- r., gusta, in ker smo izvede!:, Ja b do vaši od- j sko-poljsko zadevo, poslanci prišli k našim predstražam iu da | S0MUNSKA N£ PUSTI WRA>i KL.U J V VOJSKE SKOZI SVOJ C OZEXl / s - t - n - skega predsednika lokom .njegovega bivanja v Luccrnu. FRANCOSKO POROČILO O PRIZNANJU WR A N GELOVL VLADE. PARIZ, 11. (S.) Agencija Ha vas poroča, da jc francoska vlada dala navodi'a francoskemu zastopniku v Londonu, naj nc ;.topi šc v Ltike s Kamc- LIoyu Gcorge ne verjame, da je r rsnciia priznala Wrangelovo vlado... LONDON II. ,'5.) Dolnja zbornica. Donaid 'lac Leon, voditelj liberalne neodvisne stranico in pwsiaiiec /usquilbove stranke, je izjavi?, ć javil .vr-*t Reuterjevo agencije, objavljena v eCerr>'': lisrtih, da Francija sklenila priznati nevim in Krasinom, zastopnikom:-, sovjetske vlade. Vpoštevajoč vojaške uspehe in utrditev vVraagclo-vc vlade kakor tudi obliko njegove uprave in njegovo spoštovanje ob ve.: ruske države, jc francoska vlada sklenila priznali vlado južac Rusije ! ot dejansko vlado. V Sebasiopol se pošlje poseben francoski diplcrnatičer. .^gent z laslovom \isokcga komisarja. Program vlade flenerala \\'ran<>cla. PARIZ, 11. (S.) Glasom neke vesti cgencije Ba-*.as, se smatra vlada južne Ru:-ijc kot r.a?lopnicc> ruske državne ideje in ima svojo temelje . sledečih r.ačeiih: 1. Pravica ijudsiva, d^ potom svobodno izražene volje določi obliko vlade. 2. Civilna in politična ravnopravnost vseh državljanov in nedotakljivost oseb. 3. Podelitev zemlje v popolno last tistim, ki jo obdelujejo. 4. Delež za delavce na dobičkih podjetij. 5, Združitev raznih delov Rusije v prostovoljno zvezo. 6. Vzpostavitev proizvodne moči Rusije z Širokim poljem za zasebno podjetnost. 7. Formalno priznanje mednarodnih pogodeb sklenjenih od bivših ruskih vlad s tujimi državami. Amerika. nI priznala Wrangela. PARIZ, 12. (S.) Agencij.-. Havas je dobila iz Wa-shingtona vest, da Francija še ni obvestila vlade Zedinjenih držav, da misli priznati vlado generala Wrangcla kot dejansko vlado za južno Rusijo. Dasi je ameriška vlada naklonjena akciji Francije, ni pripravljena pri/nati nobene ruske .lade kot dejansk.% dokler rc nc razjasni položaj. bodo tam čakali prihodka našega odjposlanstva, smo .poslali dane a parlament nrcr * v. p j -rarzu-mejo z vašim novelj:iikon. Ruski odposlanci v Kadenju LONDON, 11. (S.) »Evening Slandart r-^c, »fa so ruski odposlanci odpotovali včeraj v Kodanj na krovu neke tcrpcdelovkc C'i-i no- j .__________ sijo seboj izjavo angleške vlade in no!a Ka- j fJjOšiiifllK W KOf?!!^ menovega in Krasina o zavezniškem .stuhsou '...J ,u * r JJ , rf . nasproti naako - poljskemu vorašanju. UfilC? — MStuilBK Gfcorgcom m Hi!I:rnnd9m LONDON, 12. iS.) Morning Posi- je ilcb'Ia PARIZ, \?. (S.J RointKiiko vlja, da je neresnična vest, da Runur i _ stala na zavezrfiške pre-dlcge g: cjv. ;:trc prehoda WrangeIovian četam Jia .peti v C :i-licijo slvozi svoje ozemlje. • • garala Wrangela kot vlado če. facto-. . .-••.r.tr jo viprašal Lloyda Georgea, »aj izjavi, H je la ve^t resnična in ali je francoska vlada v čezaj Uoydu Georgeu la .svoj sklep. _ pošte va jo č včerajšnji Lioyd Ge^rgeov go-zr v uclnji zbornici — je pripomnil Ikmald " tre Leten — bi ta vest ne magla biti resnična; 'a če je resnične:, bi imela za posledica nov zzlzžz.' Ta nov dogodek bi povzročil potež-zč ■ /a konferenco, ki mera skleniti oni zlošn' po katerem tako vroče hrepeni es svet, Čc Francija namerava zavzeti to -laiišče — je pripomnil govornik — bo morala ostati na tej poli sama; Velika Britanija se :;e -me povleči v vojaško (pustolovščino, ka-;era konec se ne nvore predvidevati. I>onald Mac Leon je zaključil, poudarjajoč, Ja smatra, da je izrazil mnenje vseh Arf-jkrcv. Lloyd Gerrge mu je odgovoril lako je: >Šc pted pri o e sem čital vest v večernjh listih. Vesrt rna je zelo presenetila. Nisem dobil .rkakega uradnega ali drugačnega sporoči la -slefs; tega francoskega koraka. »Foreigu Of-fice". (vrrrje ministrstvo) ve ničesar o tej ve ti. V Foreigu Office« so bili presenečeni, kakor sem bil tudi jaz, ko sem izvedel za to vest iz večernih listov Se le pred pol ure. Nas minister vrtanjih stvari je teVoj povprašal v .iForeigu Office- in izvedel, da lom ne vedo. ničesar. Obrnili smo se na francosko poslaništvo, toda tudi enta ne ve ničesar. Jaz nc morem verjeti v resničnost te vesti. V nedeljo sem imel čast razpravljati z Millerand-om, ki ;e tudi francoski mir.iiter vnanjih >tvari; razpravljala sva o -položaju, toda ni bilo govora o tem. da bi ^e predložilo konferenci vprašanje pol'skemu vprašanju: priznanja vlade generala V/rangela. Znano je — je nadaljeval Llryd George t— da : tališče francoske vlade na-pr. Wrangelu ni enako stališču Francozi .-e ak !iačin zavezniki niso razpravljali o vprašanju priznanja Wranglove vlad«. O različnosti mneni naše in f-ancoske v.1 ara glede ruskega vprašanja s:vo razpravljali zelo •ctd.krito, in zaradi te «'a ne mer eni verjeli, da bi bHa veari, ki Ameriško stališče nasproti Rusiji Na vprašanje itulijrnskc vlade, kakšno sla-! šče zavzame Amerika nasprot: rusko-polj-skemu pras-inju, jc dala ameriška- viad# ta le odgovor: WASHINGTON, 11. (S.) M-nlstrstvo vnanjih stvari jc v tozadevnem spcroti'u tako le določilo stališče Zedinjenih držav nasproti Poljaki sa pritožujejo proti kozakom. VARŠAVA, 10. (S.) Listi priobčnjejo podi:;*-ao- sti, ki prihajajo iz poljskih krajev, ki *o jih -/.--sedli zanesljive vesti, d:« je bil .Oči f ozvr.n fr n- Rusi. Mesto Brody je vslcd tOdncvne i asedbe po coski problaščencc v vnunje nt-ni trsi. o, !.;ei' Rusih popolnoma oplenjeao. Kozaki r.o imeti u- iroL-l ; :go\or >: lordom Cttrz nem. Li.*! *jri- radno pooblastilo, da lahko plenijo tri ure na dan. peminja, da lahku pr:d»» vsi cd zadrgi dog, ;'- Glasom poljskih listov pravijo izpovedbt -tnogih j koy y p.ar jnc|l do .^c;cra st Ua::ka n.e:'« ; n- židovskih dri., m, oa so bile posiljene ženske in I .... . ,__ „ „• • . -«-.........i i , . . . t , . ... -v .,. glesKMu ;n brancosum m nistr&kun reUsoc - celo dvanajstletne deklice. J\ozaki :-o l oseklt s i , . . A .... Kt sabljo nekega otroka v zibki. Okoli šezdeset po!j-j®kom v ah v skiii vojakov, ki so sc borili z nadčloveško hrabro-j P»vi, da ^ v tem laeaju r.k.iro , ...v. i. stjo proti boljševikom, so bili zmagani • umorjeni. bo Lloyd (Jcorge pedal v Inji a njihova telesa se ne dajo prepoznati Pcljs&e čete [ zbornici na pone Jei; ki e;. 2 z:.0 a t' 'tj K ' — Poslanec Cosoitini porota v ifaliiansAl z&ornki o neznosnem stani j u zasecie?i^m ozenuj • Italijansko cacijonalistično časopisje tukajšnje in v italijanskem kri'jcjtvu je ogorčeno protestiralo in šc vc-dno prcteiMra. če sc govori o preganjanju jtrgcsIov^iiL^cga življa na zasedenem ozemlju, govori c izrabljanju svobode, ki jo je baje prinesla lial:j> v te kraje, s strani jugoslovenskcga prebdvalstva in zahteva, naj oblasti nastopajo.,., odločneje. Tako nacijonalistično ća;;opis.jc in ž '.vitn tudi oblasti, ki se iz njega informirajo o razmerah v zasedenem ozemlju. Soci jal Is Lično časopisje in ž njim oocijaiistična stranka ^ta zavzela v tem vprašanju nekoliko bolj -odkrito stališče še le v zadnjem ča- u, k a so pcsta'e razmere v zasedenem ozemlju naravnost aibikanske, ? da se je o teh razmerah zače'» govoriti tudi v italijanski zbornici, je fcllo treba, ca zgori prej nekoliko j u goslo v e n sk i h poslopij, in da se < gro- i tudi obstoj socijalno dem nk-c^i oni h ustanov in sploh življenje vsega prebivalstva v zasedenem ozemlju, ki nima na prti i h široke Italijan-sk'_ Irobojnicc in v gumbnici znrk članstva bojevniške zveze«. t Toda končno je tudi italijanska zbornica V nanj- ministrstvo Izjavila, da /ednjene | sKšala vsaj nekoliko re-nice o resničnih raz-cVžave verujejo v zediajer o, svobodno Ln semo- i merah v zasedenem czcnrlju, in to nam \ prasanvj tudi pri najboljši volji v krotkem č-su svojega bivanja v teh kra.jih. kajti če bi J bil mogel so objavili večerni l«ti, resrJčna. Ce H bil MUlerand nameraval priznsrti vlado geaerala Wrangela kot južnerusko v lzdo -de facto-, bi bit o tem obvesti zastopnike zavezniških držav, Li so se biii nalaš* sestali, da razpravljajo o celem vprašaju. Sklepati moram torej, da lu-ora biti v objavljeni vesti kaka nesrečna napaka, in smatram, da je bila la vest objavljena brez dovoljenja francoske vlade. ZAKLJUČITEV ANGLEŠKE ZBORNICE OD-GODENA ZARADI RUSKIH DOGODKOV LONDON, 11. (S.) V očigled ruskim dogodkom in nastelemu položaju je dolnja zbornica sklenila odgoditi svojo zaključitev za počitnice. Prihodnji ponedeljek se bo vršJa seja. Tudi LIoyd Gecrge, ki je nameraval odpotovati danes na .počitnioe v Lucern. je odgcdil svoj odhod na prihodnji leden. Z ozirem na vesti, da se bo LJoyd Gccnge sestal v Luecmi z nemškim vnanjim ministrom, izjavljajo uradni krogi, da je dogovorjen doslej samo sestanek z Giolittijem in da se ne more predvidevati, ali bo še kdo drug posetfl angleškega in-lnistr- poli'tika aiaše vlade grabila v -a : -c;lBtva v svrho oJejsivitve tuga načela. ZecLjnjene države nc vidija r'kakršne nadlž- ge v naporih hekaterib krt^rv v vrbo skJe- ustvariti popobio stko obupr.m in nezaslišanih nit ve premirja jued Ru^jo in Poljsko, toda razmer v zasedenem ozemlju, bi bila nočejo se, vsaj začasno, udeležiti premimih zalit?, poslušajoč njegovo poročilo. a a ica bi lise; sanj na podlagi razkosanja odklanjate cfce državi. V- začetku ruske rev nib držav zosledovai itjen naklonjenostjo ri impatijo sitev vpra Rus'Je, zid, ki ga «cgo ga jc itak s-kragšala, da se svet ne »graza nad toliko... kulturo, kakor gotovo zgra-clucijc jc narod, Zedine-1 ža nad njo vsa kulturna Italija. Toda tuii sli-jen razvoj s prijatel^to! ka, ki jo je p:, kazal poslanec Cc^-.ttmi vsvo- I jem govoru cb priliki razprave o odobritvi zaradi naporov ruskega naroda v svrho obnovitve državnega! »aintgenmainske pogodbe, čeravno prebleda, življenja na pci'lagi ljudje vlade. Vlada Ze- dovolj jasno kaze gledalcu, ki ima vsaj nekoliko doijenih i'-ržav želi še vedno pomagati ruskemu narodu, čeravno globoko obžalujejo, da je Rusija odpovedala v najbolj kočljivem čas« vojne in se podvrgla nesrečnemu :niru Brest-Utovskem. Nota pravi nadalje, da so Zed:r.jene države popcfacma fazumele, zbi narod ni :iikakcr odgovoren. Zedinjer.c države vztrajajo pri sv}oji neomajni veri v ruslci nared, v njegov plemeniti duh in njegovo 'm dočnest. Zed:njene države ne gojc niti najmanjšega dvoma o tem, da bo ruski narc.i našel v: ho d Lz sedanje anarhije, iz svojega Jrpljenja in bede. Dejstva, o katerih ni nobenega dvorna — nadaljuje nola ministrstva v nar jih stvari — so ža«l, prepričala viado Ze-činjecih držav, da te-meiji sedanji režim v Ru/;: na podlagi zanikanja vseh načel časti in dobre vere in vseh pravil, navad in dogovorov, ki tvorijo poi- odprtc oči, kaj se godi pri nas. Posnemljemo v nastQp*.icm uekoliko cjkinkcv :/. njegovega govera, Id ga jc obinvil včerajšnji Li; v : alore* v celotnem besedila«: Po kratkem uvodu, v katerem jc izjavil, da. je za aneksijo za-edenega Primer keg i i držkom poznejše odločitve o pripadnosti posameznih krajev, ker ca bi sc r.a ta način moglo vsaj sanirati de'an prinaša škodo in nevarnost najslabšega pravnega stanja, je omenil pcslaflec Cosat&nr, kako se jc prejšnje navdušenje za Italijo-.csvoboditeljico* izpremenilo v • ogorčenje, ki jc doseglo višek vsake ljudske potrpežljivosti. /' nikane so b:le- poteptane so bile najčistejše tradicije našega državnega življenja, r.rjvi'ja načela šega režima: čaščenje svebede. pravičnost nasproti potlačenim manjšinam. S predla se jc nizka politika kontrole rad misLfo, dbčenja. trpinčenja in neza iišaneg.i preganjanja. O pravila so s.e ustavna jamstva, divjalo se je z drakcuskim' naredbami, okrutnimi !caznii:i:, vojnimi sodišči. Na mesto pravice do svob i j se jc postavila samovolja fciričev in kom?:-sarjev. Rabil se je poželjivo avst-ri' .'..i zakon, ko je bil svobodomorcn, in se je zanikal.: r je-gova raba, ko je branil državljan:'.: Govornik jc nato očital vladi, se je J:'* jala informirati od manjšine, ki jc m!;d:,j n«.-obešala črnorumone avstrijske zastave ai.i >\ > jih hišah, podpisovala avstrij-ka vojna ' jila in napivala avstrijskim uspehom, a je sedaj vsa navdušena za Italijo, i>i je nada);: a; »Tem ljudem je dodala racij' n.ilisti'na : is • vornost -iemno fašislovske in arditovske o' -mor.te, ki bi sc hoteli pola-titi Lr.;»ov :-: na-,il.jcit in izzivanji. Oni re trpijo in bran-j), ker o zadnji ostanek i/ginelih pxtnjotčnil*. manifestacij, in njihovi čini v Julij ki Ben. či;; dosegli višek v Škodo socijalistov v plenjerju in razdevanju Delavskih domov in v ' vod j Slovanov tekom julijskih nasilj. Tu početja sc nc morejo razumeti drugače. neg<» pre '■•:> ,'a-vivši, da j h je policija odobravala in podupirala - » t'oslanec Cosat'ini smatra, da so v pf. i vr^.1* krive Juh razmer vojaške oblasti, ki paSujvjo' še sedaj v zasedenem czemlju k; so smatrale rđa bodo s trpinčenje m iu preganjanj :rn uničile socijalisic in vpcpeiil'.- Slovane z i-tu lahkoto, »s katero predpostavljale »'a b;r:lo poitalijaočile dc/eto, razdeljujoč leta';c v - vv! o izpremembo krajevnih imen ■ Govornik je opisal dogodke po za cdl Primorskega, omenil brezštevilne vojaške naredbe in prečital naredbo j' jncralskegu portu nik« Pel i ti j a d i R ore to cd 29. novembra 10!8 , .s katero se nalagajo kazni do 8 let 7.:.-pora onim, ki bi •.; kakršnimikoli r.: i s L v i škodili koristim. Iti se odnašajo ra vojaški in »po-i tični položaj zasedenega ozemlji;, in onim, k; bi prekršili naredbo cd 24. novembra ;ilcde javnih ebcfovanj, zbiranj, obhodov itd., por j -čal je o nezaslišanem pes topazi u "vijne^a sodišča, Ji i kaznuje zaradi najnedolžnejsiJi prestopkov s ka7nin}i, katerih nc dovoljuje niti italijanski kazenski zakonik; govoril je » vojaških informacijskih uTadih. ki '> sprejemali anonimne založbe, na podlagi katerih je bilo interniranih brc/številno oseb, ki sc Sc edej niso vse vnilc domov in o zaporih v Kavtvu, v tržaški ulici Tigor in jezuitskih zapcr'h, k:t• terih stanje, jc dokument irrmcte i.a kulturni1 narod.« Po ostrem govoru na račun oblžslj, k' v iinonu Italije teptaj v svob do tiska, trpoiablja-joč za plenitve avstrijske zakone, ki jih dovoljujejo, a za razsodbe voja?kc -Tarcdbe, ki so Lclj okrutne, in po odločnem protestu prot: zaliranju socij.;!"-ličnega gibanja in aretaciji vcdiielja socijalistične stranke v Puli Po.Iuja, je govornik prešel na spcoijelr.o vprašanje preganjanja j:?goplovenskcga prebivalstva na zasedenem ozemlju. -»Naša dolžnost je — je Kim tL »EDINOST« ŠUt. IM V Trsio, dne 13. avgusta 1920 Izjavil poslanec Ccsatliai — Ludi za cenc, da si s tera naprtimo bedasta nacijonsLstiema obrekovanja, da s tega mesta Ovadimo Še hnj-ia preganjanja, katerih žrtev je jugcslovcnsko prebivalstvo. Naše cblarti so kazale nckaj časa gotovo neko širokcsrčnost, katere so se Slovani razveselili, tcda bilo je veliko obljub, ki sa niso izpolnile, in Slovani r o sc pritožili. Toda to je bilo v cen t rumu vodilnih in odgovornih krogov. Ti niso mogli ccseči, ca bi jih izvrševalni crgcni razumeli; tako se ■je v splošnem videl v vsakem S'.cvanu špijon, sovražnik. V>led lega vsa pclitrka preganjanja in terorja, ki je postajala postopno in sama cb sebi toliko bclj srdita, kal;ker so sc večale težkeče pri reševanju jadranskega vp-ašanja. V slovan--£ih krajih ne ebitere ne zakenj, nc svebeda, ne pravica: tam je s?to velja krajevnega- površnika, občinskega komisarja, brtf^Tirjs, z~d-n;e£?i orožnika. Nc priznavajo se organizacija prepovedujejo se .-.es-iarki, preganjajo .se učitelji, izvršujejo se neupcavrčenp hišne preiskave in se tlela ncsilje na vsakem jamstvu. Naredbe £ledc neupravičene posesti vojašk.h predmetov, v deželi, koder je teknil vojni vihar, C£;3jo izgovore za aretacije v masah. Na;bol» barbarska nasilja ereinikov, ki so prišla cele dc neopravičljivega umora, so na dnev-neai redu. Medtem se š'ri, grozno s\arilo, no-izp.c šljiva vaša ct:cdba, po požgan:h 'sirskih gozdovih hajdušlvo z ropi, napadi in ropanjem. Čo r.e pristanete na predlog za samoodločbo, •ki vsm ga predlaga socijzlis-tJčra sli. p'na, o^ibajle se vsaj ustvarjanju povodov za bodoči vreiantizem , vir, žal, neizogibna vojne! Uredite te bo, da oslone na tej itrrni čim ma-r.iše moleče števflo tujerodnega naroda, a onim, ki bedo vključeni v ic meje, priznajte lojalno in s poštenimi nameni isto s/ebedo kakor jc imamo m:, pravico do gojenja r-;il*o-vega jez ka v lju^r.kih in sredn«:'i šolah, do ra:be njihovega jezica -pri iV.oparJu poslov in na sodiičih, rpcrii^te j h «kalior tcd-ržavljarc. In če kcčeie .ugroruli mr r\e in res tati deke z svojega obžalcvrr-ja zaccdi stor:enc|a nasilja na življenji državljanov, zaradi požiga in c?lenUve demov, oJi uničenja k rižnic t-n organizacij — za Slovane rn za sociit.l :ie: ki so bili žrtve — ''?jte oJ"kcdnino za krivično škode, ki o demokratičnem avstrijskem vc-t Inem zakonu, rai zbriše opomin na . izjemne s:ar;e, raj cdrer.'i amnestijo, če ros hoče doke zat\ da se ni varal, kder je v njem videl chnc\ ielja države, in ie zaključil, cmenjcj-"č, da se / hal ji p.cjlaša kot največje maščevale z£cdovirte kcnec habsburškega cos'-ritva: Pc-krbite, da se nc po ki.kcr, žal, mno- gi obtožujejo, da se je ubil samo fantasma, č~ se je odgnala iprikazen, a da smo pc^edovcl' in vzpostavili, kar je blo na »ljej najbelj 0J5-sovraženega: teptanje svobode, okrutne kazni, policijsko tlačenje, militaristično nasilje, t!2čcn;e narodnih manjšin. < Medla vlika raz.ncr v zasedenem ozemlju, kakor rečeno, leda dovolj jasna, da se more nad njo zgražati ves kulturni svet! Sforna odpotoval iz Bcnatck v Milan BENETKE. 12. (S.) Grof Sforza, miniiler vnarjlh stvari, je cdpoloval v M lan. Y fiene'.kah . c je minister Sforza sestal s češke* .ovašk'm mini--trsk:m predsednikom Tu arjam. Glclitti odpotoval v Ti'rin R!'A, 11. Drr.c. cb 20 jc odpotoval ministrski predsednik C -i: i. t i v T urin. Na postaji so ^r* pozdrav li \>i ministri in tajniki, ki sc r.a-hs::jo v Rimu. Itii!i2ns!(3 oireffi: r H iimlito! LJUBLJANA, 10. Župan. t v o na Jesenicah je dc':i!o pc pešti iz Iialiie cd vojašie^a gc-c'\.: fičnega inštituta v Flcicnci, ki je del generalnega širba, okrožnico, v kateri se v uprav laško surovem tonu zahtevajo vojaški pedoiki o prebivalstvu in o možnostih vojaške na^:.o't e na Jesenicah in v imenoma na-»ict h pedebč nah. Kako je prišlo do le izzivajoče ckrcžnice, še r p< asnjene. Nejbcij verjetno je# da ima vc :ški geografični inšt tut leznamc ali zem-' vida, na krterih je najlepši del naše Gc-renj-ke že pri'vlcpljen k ltal'j?. Kak -!cbo poučen uradnik je poslol na pediagi teh izkazov ali remi; a vido v poziv' tudi r.a gorenjske občine k. or na one v okupiranem ozemlju. Italijani torej računajo na Bch:nj—-Bled—Jesenice! VZPOSTAVITEV DIPLOMATSKIH CDNOŠAJEV MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. DL" J, 11. (S.) Jugcslovcnsko diplomatsko zz- ' 7- i.tvo na Dur.r.ju sporoča, da jc stopila v ve-> j:l^c^'.ainsl-ia pogodba in da jc jugoslovenska d kril? v kratkem vzpostavili uradne odno-'•'!' Avstrijo ter i stanovili poslaništvo na Dunaju. V ta a^c-n je imenovala 21 s\ojc£a zaslopnika po«laniškega svetnika Zankovića, ki je bil doslej predsednik jugoslovenskega diplomatskega zastopništva na Dunaju. Madžarska zanika vesli o mobilizaciji BUDIMPEŠTA, 10. Madžarska vir da je zanikala vesti o madžarski mobil zaciji. Stavka peš inih nradnikov ra Dunaja dokon oana DUNAJ, 12. (S.) Stavka poštnih uradnikov, preplašena v ponedeljek opoldne, se je dokončala danzs- V . mnc-J'h ločkeh se ie dcsegsl -pinzum. O ncdaijrjih tclkah se bodo vrš la pcg2jar.-a v petek, ko se sestane ministrski svet. Hi: na preiskava v neasskea konzulata v Tabrizu. BEROLIN, 11. (S.) rekeliko perzijskih policijskih agentov jc vdrio v nemški kcnzu'at v Tabriza in sc polastilo orožja in n-unicijc, ki £C je nahajala v konzulati'. Konzvl jc bil nloslavljen. Nemška vlada je naložila svojemu zastopniku v Teheranu, naj izrazi perzijski vladi svcjc nezadovoljstvo. Agitacije za mcdceroduo siavko pomorsliuh dtLvrcv. BRUXELLES, 11. {S.) Po pcrccilih listov so predlagali belgijski zastopniki na rrednarodnem zberovanju pomorščakov naj sc odredi splošno mednarodno stavko, ako nc bo esemerni delavnik sprejel v zakonodajo posameznih držnv. Iz»d državnozborskib volitev na Danskcnr. KOD AN J, 10. (S.) Izid državffozborskih vclilev jc ta-le: konservativcev 14. radikalcev 3. socijalni!! demokratov 19 in liberalcev 31. Prejšnji državni zber jc imci IS konservativcev. 12 radikaicev, 15 socijalnih demokratov in 27 Hberalccv. Uradne ci.-.is žitu ne IVanm« kem. PARIZ, 11. (S.) Bil jc ebja\ ijen odlok, ki določa najvišjo ccno pšenici, ki r.e prekašati ICO rrankov za kv:ni<>!. Pc protfif aKjmok: se p . >-caa v Westirankfor!»:. WESTFRANKFORT, 10. (S.) E:?- jc arciir-.i'--10 cs^b, ki oo b'ic ornačcr.e V:ct sokrlve pri zadrjih rrctiitalijanskih aeircns'racijah. Od 9. t. m. naprej ni bilo r.obtnejja dnigiga nereda. Čete nadzcrujc-io dalje iujski del mesta. Politične vesti Angl ji in Iz Pariza js.vlj:jo: »Liber- le^ piše, ca so se c dr.cšr^i med' AngPjo in Ita-iio v zadnjem čissu precej ohladili. An^IeSka \!oda čimdrdje po-gceteie izraža svojo nezado-iart^siki vladi. Acgl/ja jc pokarala Italijo, :'a je idaia trurški naciijcjtalisiičri vedski Kemaia paše orožje tr municijo, kakor to bdijo. Drugi ukor angleške vlr.de kara Italio, ker 'iaiijar.vka vlada ni odgovorila na angleško r.oio, ki zc b :.c v a, naj Italija i::aa ;vc;e nazi-ranje o predlogu skl'caaja mednarodne konference v Len deti u, ki ti se bavila z vpraša-r jam, ki so ga izzvale diskusije ruskega čmpe -rja, edneono o \p,raš-r.ju sovjetske Rusije. Kcnčao zavlačuje ital janska vlada tudi še "•cdpis mirovne pogccbe s Trrč'jo in se obotavlja :zpolnrti obveze glede vtniive Doaoka-r.ega Grč ji. Vse t z Ar.^I:;i ni všeč, posebno se-d.:i, ko ima*pclre roke d-ela s sovjetsko Rusijo, ki ji ra plastem 0.2-šega sle. cnskega ljudstva!! Čudimo cs t:, da še človek s tako inteligenco, s kakrtnjo sc rrcrc po-rsšati Passigh*, 7aicta k trditva-", ki. jih i=pcdb:,"a-jo dogodki slehernega da:j in r.a vsakem c£\v. c'a "c rairrcč rai, cacijonalizcr? rrav r:č rs razlikuje ^d iLalijacskcga, da nas meče v en Los s — iasc:-stii Pripominjamo Sc, d?, jc tudi ccdrug Re^^nt pritrjal Passigii,u. Prva točka dnevnega reda jc bila razprava o »sosvctovalstvu in o uredci J'jlii-ske'Benečije«. Poročevalca je priporočal, r.a j socijalisti, iz načolniL in stvarnih razlogov m vstopijo v sosvetova?sivo,« kar je bilo sprejeto. Sklenili so, da je tekom meseca dni izdelali — pc-icg drugih — nalašč na poročila o »nacijonalnem problemu« (p-cročevalca Callin in Re^'int) in o •šolskem problemu^ (poročevalca Tttfr.s in Fevel). Teh dveh poročil pcročil bomo pričakovali z velikim zanimanjem. — Sprejeta je bila tudi ojstra resolucija za odpravo vojnih sodišč. — Predsedoval je sodrug dr. Turna. Obžalujemo le, da ni nič razvidno iz poročila v »Lavoratoru«, je-li imel dr. Tuma slovensko besedo za slovenske sodruge: je-li tako praktično varoval eno tistih pravic, o katerih jc govoril Passigii?! Birale vests Odlok o stanovanjih rKonec. — Glej ^Edinost* od 10., 11. in 12. t. m.) 37. Civilni komisar za Trst in okolico ima, v svr-ho rekvizicije prostorov in njih oddaje v najem rovprašcvalcem v zmislu prejšnjega člana, pravico dati, v slučaju potrebe, popolnoma ali deloma izprazniti opremljene pirostore, ki niso v rabi radi tega, ker so last ali v najemu oseb, katere so žc dlje časa odsotne iz Trsla. Civilni komisar mora pa ukreniti potrebno za varstvo pohištva s tem, da postavi za odsotnega oskrbnika v zmislu in na podlagi pričujočega člana. Oskrbnika imenuje pristojna okrajna sodnija na zahtevo civilnega komisarja. — 38. Nc morejo sc smatrati za prazne in nerabljene, z ozirom na'rekvizicijo, tisti prostori, ki so kakorsibodi zasedeni na podlagi pogodeb, katere niso še bile predložene v potrdilo, predvideno v čl. 28. pričujočega odloka. Ostanejo pa v veljavi kazenske posledice, o katerih se je goverilo v istem (23.) članu. — 39. Preden se rekvizicija izvrši, mora civilni komisarijat obvestiti odsotnega lastnika o zahtevi po rekviziciji s priporočenim pismom in s potrjenim prejemom. Lastnika je treba obenem povabiti, naj sporoči svoje ugovore v tej stvari v 10 dneh po naznanitvi, ako sc lastnik nahaja. v kraljestvu. Naj sc mu tudi zatrdi, da se bo po preteku tega roka rakvizicija izvršila izvršila brez nobenega czira. — 40. Pri obvestilu, o katerem jo bila beseda v prejšnjem članu, naj civilni komisar povabi odsotnega, da mu podrobno obrazloži, ako se misli upirati zahtevati po rekviziciji, vzroke svoji odsotnosti iz Trsta, in da mu ravno tako označi rok, v katerem se bo mogel povrniti, slednjič, da mu navede vca dejstva, ki utemeljujejo njegovo izjavo, da sc misli povrniti v Tr~t. Civilni komisar v Trstu bo imel ukreniti vse potrebno, da se overijo izjave odsotnega. — 41. Odsotnemu ni dovoljeno, da bi sc izognil rekviziciji, prositi, naj sc pustijo nerabljeni prostori za njegovo rabo, češ da jih ima sam namen dati pozneje v najem drugim osebam. — 42. Civilni komisar za Trst in okolico naj zavrne prošnjo odsotnega in naj izvrši rekvizicijo v riučaju, o katerem je bila beseda v prejšnjem članu. Poleg tega pa i tudi še v nastopnih slučajih: a) ako sc ugotovi, da je cdsotnost neupravičena, a izjava o stalni povrnitvi v Trst neresnična in neutemeljena; b) ako je rok do poteka najemninske pogodbe, ki jo je sklenil najemnik ali podnajemnik, krajši od 6 mcseccv. O rekviziciji sc mora odsotni nemudoma obvestiti, a cn sc ima, v zmislu čl. 39., pravico pritožiti na glavni civilni komisarijat. — 43. Določbe tega poglavja sc lahko razširijo z naredbo glavnega civilnega kemisarijata tudi na drugo občine na Primorskem. — III. poglavje. — O pritožbah in kaznih. — 44. Proti odredbam glavnega civilnega komisari-jata, ki bodo izdane v svrho izvršitve pričujočega odloka, ni dopuščena nobene pritožba. Proti od-I redbarn civilnih komisarjev, ki jih izdajajo pri izvr- ševanju odloka, so dovoljene pritožbe ničnosti na glavni civilni komisarijat za Primorsko. Te pritožbe se imajo predložiti, izvzemši določbe čl. 39. ir 42. v desetih dneh, računajoč od dneva naznanitve dotične odredbe. Proti presodbi glavnega civilnega komisarijata ni dopuščeno nobeno nadajlnje postopanje. — 45. Prestopki proti določbam pričujočega odloka bedo kaznovani cd civilnega komisarja za Trst in okolico z zaporom do 14 dni a5 pa z globo, ki jc za prestopke proti čk 23. od 3CC lir do 5CGC lir, za prestopke proti čl. 30. 32. in 35. od 600 dc 10.CC0 lir, za prestopke proti čl. 27. od 2C00 do I2.0CO lir in za prestopke proti čl. 28. cd 1CC0 do 1C.0C0 lir. — 46. Pričujoči odlok ima pctac-pravno veljavo začenši z dnevom njega priobčitve v uradnem lislu za Primorsko. — Trst, 4, avgusta 1920. — Glavni civilni komisar: Mosconi. Iz trla^kaga žšullenja K zadnjim uraerem. Vse mesto se nahaja še vedno pod viiskom aretacije Dc V tisa in Pcnnc'te. pictvcznega edvetnika. Oba lahkoživca sla zaprta v t:l. Coroueo. kjer se vrsi tudi nj-ju zasliševanje. Odločno zanikata, tla bi bila ona morilca Davanza. P.a%*no tako je zaprla tudi ljubica Dc Vitisa, A delija Giidelli. ludi ona jc biia zaslišana. Misli se, da se ni nikakor udeležila umora riti sleparij, ki jih je zagrešil njen ljubavnik. Radi tega bo ta vesela frajiica najbrže v kratkem spet na svobodi. Kolikor se tiče umora v ul. Ghcga, se mora reči, ca se ni zgodilo ničesar značilnega in važnega na poli k odkril ja zločinca ali zločinke. Tajinstveno osebo Beatrice Tomas, tisto veselo žensko, ki jc bila tisto usodepoino noč v trgovini z rajnkim Ma-rellijem in ki mera vedeti, kdo in kako jo i/vršil umor, oblasti pridno iščejo, ali do sedaj zastonj. Zalrluje sc pa, da jc policija na pravi poti in da "•a ji bo v najkrajšem času posrečilo najti ta ključ do cele tajne. Sairomor z žepnim nožem. Dvajsetletni Štefan Kosič se jc že nckaj č"sa lečil v tukajšnji boini-i'nici pri Sv. Magdaleni. Ker jc bila niegova bolezen neozdravljiva jefika. mu seveda ni šlo na bcl;o. Kosič si jc bil svest svojega položaja, kar fa jc gnalo v obup. Včeraj ob 6 zjulrai je vzel žepni nož in si je prerezal z njim žilo na vraiu, keleč pc^peiiti sicer neizogibno smrt. Takcj so rr.u pritekli na porac.č, toda nesrečni bolnik je vedar izkrvavel in umrl. Pokojni jc bil oženjen in rjegeva žena leži v isli bolnici tudi od jetikc. Avfocrobilnc gane sla nesla na hrbtu po Ro-colu prešle noči neki Viktor Parovcl in Karel Erajnič oba iz Rocola, Molino a vento. Nesreča pa je hotela, da so ju zasačili rocolski orožniki, ki so ju seveda vprašali ne saino kam neseta tc gume, temveč predvsem odkod jih imata. Ker niso dobili zadovoljivega odgovora, so aretirali oba. Preiskava, ki so jo uvedli orožniki takoj drugi dan, je ugotovila, da so bile gume last Karla Brana, ki ima garažo v Rocolu. Gospodar garaže je izjavil, da so gume njegove in da mu jc zmankalo še drugih šest in en magnet vreden 3000 lir. Aretirana sta priznala tatvino treh gum, ki so jih našli pri njiju, dočim sta rekla, da nimata nič opraviti z drugimi tatvinami v rečeni garaži. Nesreča s kolesom. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico karrncseka Vincenca Stacula, doma iz Medeje v primorski Furlaniji. Imel je razne rane po telesu, med katerimi je bila najtežja na hrbtenici, ki mu je bila zlomljena. Nesrečnež se jo peljal na kolesu po mostu na Toru. Nasproti mu jc prišel voz in moral se mu je ugniti. Pri tem je prišel tik ob mostno ogrado. Ta pa jc bila zelo nizka. Radi t^ga sc je Stacul prekucnil čreznjo in padel v hudournik. Kami:on je povozil na nvramarski cesii nekega Viktorja Pangerca iz Škorklje — Sv, Peter št. 99. Pangcrc jc bil ranjen na čelu in jc moral v bolnišnico. Nesreča pri delu. Lud o viki Okruss siari 29 le l, stanujoči v Rojanu — Scala Santa št. 2C0. jc padla deska na glavo, ko je delala v Silosu. Odpeljali so jo v bolnišnico. Padec s tramvaja. Ko jo hotela izstopiti Helena Soris iz tramvaja v bližini sv. Andreja, jc padla ter si zvila desno nogo. Odpeljali so jo v bolnišnico. /azstreljiva. Le v cerkveni blagajni v Kerkov-cih so dobtii Lir 340 drobiža cerkvene miloščine ki je bila ravno pobrana iz cerkvene puščice in se je imela zamenjati pri domačih. To -.0 orožniki odnesi", da jo zamenjajo v Kopru. Vsled tega je nastala v razgretih možgan-h nekaterih Kcprščanov dcmišlija 'n -i i, da ]2 imel g. dekan Skcrfcec Lir SO if ' tega' drobiža za Jugoslavijo in da so ga eirali. To domišljijo je menda razbebnal v svet tudi Piccolo«. Za tisKoonl sklati „ — Žigman Marija, Koče 5 L. rti* DAROVI — Za Pipčarjc nabrali fantje ta pravi v Črr.er.i-vrhu 18. julija 25 lir. borzna ^areešte. Tečaji: Trst. 12. avgusta 1920, Jadranska banka , 490 Gerolimich 19^0 Cosulich 532 Libcra Triestina 74 i Lioyd 2115 Lussino " 23C0 Martinolich 373 Occania 4S0 Prcmuda 565 Tripcovich 5" 5 Ampclea . 6?li Cement Dalmatia 336 Cement Spalato 390 Krka 50: Tuja valuta r.a tržpčkem t.ga: Trst, 12. avgurta 1920 Ncprcpcčatcnc krone 9.C L'— 10.50 avstrijsko nemške krone 9.tO— 9 80 čehoslevaške krcnc 36. 37. , dinai ji 64.- 66.— lcji 45.- 45.50 marke 43.50— 47.— dolarji 19.6C— 19.SO" francoski franki 142.50— 143.— švicarski franki 323.— 335.—- angleški funti papirnati 71.50— 72.50 rublji 23. 27. - V .. .. , - -^>7 ; *'- K |§gj : Zadruga trgovskih in svobodnih obrtev v Idriji naznanja tužno vtst, d j je njen načelnik, g spo 1 • Okndrm Priffg&iii Crgsve; in pose^'nik v Sd?i>i dne 7. avgusta 1920, kot žrtev svojega poklica izdihnil svojo blago dušo. Pii:)oročamo ga v trajen spomin. IDRIJA, 8. avgusta 1920. ODBOR. '''mM J^Li OCilLJiSI UREDNIK s potrebno izobrazbo, zmožen v samostojnem delu, dober poznavale: tržaškega mesfs in življenja, sc sprejme takoj v službo. Plača pc dogovoru. Kje, pove uredništvo Edinosti« oc. 10—12 in 18—21. KUPUJEM vreče in cunje. Babic, Molin graadc št. 20. ' H" IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Uf. Chiozza 50, pritličje levo. 115 _ Je.- H Strah pred spominskimi napisi. Na zvoniku v Lindaru, pri Pazinu, jc bil vklesan na spominski plošči napis: »Na čast i slavu Božijul:štfn-stanju, prodam po zelo ugodni ceni. UL Ralfir.c-ria 5, II n., vrata 8. 1 GLASOVIR skoraj nov in dobro ohratiitn p'rodam po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimr izijaler, Kršan Islra. 102 PIANINO glasovir kupim. Mirodiinica Ži^-u, Trsi ulica XXX. oktobra 8. 8J ("S; psa nemške re:a--tc \ as ne (Stichclha; r) Pes jc do!godr.k rtjav, star 15 mesecev i i čuj* na ime „Lord"'. Na ovratniku ima ljub jans o marko. — Kdor ga dovede 1: s:niku Alo ziju Goriup na Prošeku, dobi 100 lir n?grn lc. obstoječe iz 2 lii.š št. 8 in 9. — Hiša št. 9 je pripravna za go-tiino; z gospodarskimi poslopji in 18 zemljiškimi parcelami. Pogoji se dobe pri lastniku Mm Pcrlisutu u PODLJSTFK Argast Šcnoa. — Pesi. M. .Čci 9 v*5> nl«cra dovolil v svoji župniji, da bi kdo drv;«; propovedjva! mesto mene. a propovccli ni-f:ir r ;iso\al iz kahih nemških knjig, marveč ser.- ■ »tdno sestavljal samostojno. Ko sem se cglcJ-l malo, kako sloji lo Jalicvo. kaki so ljudi-. v njem, sem govoril svojim novim župljanom pr o prepoved o obljubljeni deželi in o »vzor-\~asi-: iar!agal sem, da si mere vrlina človeka žc % tem zp.časnem življenju na tej zemlji graditi mal raj. podoben onemu, ki ga čaka v večnosti. Govoril t cm o čednostih ljudstva, o ljubezni, o čistosti ta redu; govoril sem proti napačnostim, proti pi etivu, kleveti, laži, duševni lenobi; govoril sem, kaj je poglavarstvo delžno občinstvu, a ljudstvo poglavarjivu; govoril sem tudi o tem, kaki naj bodo ljudski prosvetitelji itd. Nova moja čreda, lo je. ljudstvo, me je pcsluialo kaj pozorno, lo razlaganje tnu jc celo zelo ugajalo, ali jalSevaška ari- l s'.ckracija rac je začela jezno gledati, kakor p!smo-j uki Jezusa, ko jc govoril v sinagogi. Videl sem, kako jih jezi, da na propovcdnici ne navajam samo besed svetega pisma in svetih očetov, marveč da z živim primerom iz ljudskega življenja tolmačim vzvišeni pomen svetlih besed; jezilo jih jc, da stavljam asc pod rešeto. Prikazal sem jim sliko uzernega sela, a oni so seveda videli, da ta opis nikakor ne cdgcvarja Jalievu, niti ne rdečemu nosu tajnika Mišocija, a niti ne smradni šoli gospoda Siliča. Po prvi propevedi so še molčali nekako, ali ko so opazili, da je druga samo nadaljevanje, so iz zasede zagnali krik name in po vsem kraju so kričali, da govorim kakor kak luteranski duhovnik.« Jaz sem vse to slišal, ali ne slišal, pak sem po svojem srcu in razumu dalje delal in učil. Sedaj so začeli tudi ogenj sipati na-rae. Najprej naš velc-vredni učitelj g. Silič, ki jc stalni dopisnik :Puč-kega Lista« iz Jalševa. Največ piše seveda o tem, kako bi trebalo učiteljem povišati plače. Sedaj pa je začel naenkrat pisariti o uzorni opravi jalic-vaški. kujoč pri tem v zvezde — tajnika, ki da je zopet podaril siromašni deci pet goldinarjev. Potem je začel udarjati po nasprotnikih občinske u- pravc. ki da le s frazami zavajajo ljudstvo, a tam da ni lo nič drugega, nego opozicijonalno gobezda-nje, ker je tajnik Mišoci lojalen človek, popolnoma udan vladi, in tako dalje. Nočem vas dalje nadlegovati.« je naenkrat 'prenehal dobri župnik sredi govora. »Samo da veste. Udarjalo sc bo po meni, iipalc so sc name Laži, kričali so, da sem puntar. da zavaiam neuko liudstvo; hoteli so, da mene duhovna oblast odpravi s tega mesta. Brezuspešnost je bilo vse njihovo besnilo; ostajal sem trd, nepremičen, vršil seni svojo dolžnost, šel za svojim ciljem — ali samo v svojem krogu in poklicu; dalje nisem hotel poseči, kakor sem drugje, da bi povzdignil narodno in socijalno življenje, da bi zbra! vso inteligenco tega kraja v eno složno hrvatsko kolo.« sFrava grehota!^ sem rekla na lo župniku. »Naveličal sem se.« je odvrnil starček, »umaknil sem se va-sc. Živini na strani. Kaj? Ko človek poln dobre volje prinaša drugim iskreno srce svoje, oni ga pa prostaški odbijajo, ko vsako tvojo najlepšo, najplemenitcjšo namero zvračajo in jo tolmačijo za hinavstvo, napačnost, spletko — eb, tedaj naj gredo z Bogom! Četnu dajati kaj od izobilja svojega srca?! Tako sem se »vlekel na stran od naše in- teligence in zahajam samo med ljudstvo. LjudsUo — da! To jc, hvala Bogu, meje, kolikor je more imeti svečenik v rokah; in mislim, da jc po kako zrnce moje besede zadobilo kal; tu bi seveda tudi šolnik mogel veliko delali, ali pustimo to — prepričate se sami. Ne bodi vam žal, da sem vam govoril tako dolgo propoved; veste vsaj, kje stojite in s kom imate opraviti. Za eno bi vas vendar prosil. Nc posnemajte mnogih naših učiteljev, ki sc radi ponašajo na izpraševanjih, koliko znajo otroci zgodovine, fizike, anatomije, in kaj vem, česa še, v resnici nc znajo ne prav citati, nc pisatl-hovnik sem in starec, ali odločen prijatelj napredka, to je, realnega; tajveči nasprotnik pa sem komedije in Potemkinovih slikanih vasi, o katerih ste gotovo čuli.« . . Tako me jc poučeval stari župnik in solze so mi prihajale na oko. ko sem sc mu zahvaljevala na o-četovskih nasvetih in na iskreni brigi. Pri ločitvi mi je ponudil roko in rekel blago smehljaje se: Pojdite le, junakinja mlada, idile naravnost k svoji zmagi; jaz sem vaš zaveznik, in če vam bo treba tolažbe, sveta, pridite le k meni! Bog blagoslovi vaše delo!« TVnlie.l Od. gU/.: K 3 ),0»0.lK)0. Rezerve K 10,0>0 u)0 Pelgrad, Celje, Dubrovnik, Dumj. Kolor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mctkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TUST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloga na lmnilne knjižice ter jih obrestuje po 3'.'27 a v baneogiro prometu po 8 /0. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (s."fes). • Bančni prostori v Trstu se nahajajo: uh Cassa dl Rlsparmlo, ul. S. NUolo Telefon : Stev. 1403. 179 i. 267G Blagajna posluje od 9 do 13