GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. $56 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SREDA, 21. AVGUSTA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Nenehno upadanje prometa tez Trst Češkoslovaška prehitela Avstrijo . Nazad uje zlasti dovoz iz zaledja O razvoju prometa skozi tržaško luko imamo na voljo uradne podatke za prvih šest mesecev tekočega leta. Na podlagi teh si lahko ustvarimo dovolj jasno sliko o prometu v prvem polletju 1963, še posebno pa, ako te podatke primerjamo s podatki o prometu v lanskem letu. Slika ni prav nič razveseljiva, •aj nam kaže, da gre promet po poti navzdol. Mislimo, da se ta slika mnogo ne spremeni, čeprav upoštevamo tudi razna stavkovna gibanja v pristanišču, ki so gotovo prizadela vsaj v manjši meri sam promet. Danes se bomo omejili na navedbo suhih podatkov, ne da bi se spuščali v razglabljanja, kje so vzroki tega nazadovanja. Pripomnimo naj le, da je vsaj v preteklem polletju Avstrija zgubila svoj primat kot najboljš] klient tržaškega pristanišča; vsaj trenutno jo je namreč presegla češkoslovaška. Tako je promet po železnici z Avstrijo dosegel okoli 274.000 ton, s Češkoslovaško pa 291.000 ton. V prvem polletju letošnjega leta je promet skozi tržaško luko (po morju) znašal 2,495.348 ton (lani 2,606.970); nazadoval je zlasti odvoz po morju, in sicer od 725.639 ton v lanskem letu na 632.515 ton, medtem ko ni bila zguba pri dovozu po morju tako občutna. Lani smo imeli namreč 1,881.331 ton prometa, letos 1,862.833 ton, to je okoli 20.000 ton manj. V PROMET Z ZALEDNIMI DRŽAVAMI PO ŽELEZNICI Razdobje januar- februar Dovoz 1962 Odvoz (V TONAH) Skupaj Dovoz T963 Odvoz Skupaj °/o Notranjost Italije 162.211 103.494 265.705 105.223 150.145 255.368 23 50 Avstrija 171.072 355.093 526.165 147.405 123.723 274.128 25.25 češkoslovaška 93.897 94.268 188.165 42.163 248.374 290.537 26,72 Zah. Nemčija 23.529 82.452 105.981 31.923 71.547 103.470 9.49 Jugoslavija Poljska 22.791 7.604 30.395 33.573 10.105 43.678 3.96 1.683 98 1.781 1.695 287 1.982 0,18 Romunija 1.840 249 2.089 546 377 923 0.08 Madžarska 5.381 14.913 20.294 17.730 42.402 60.132 5.52 Švica 6.114 25.783 31.897 — 28.746 28.746 2,58 Ostale države 13.122 3.232 16.354 22.109 4.307 26.416 2,39 Skupaj 501-640 687.186 1,188.826 402.367 683.109 1,085.476 Promet z zaledjem po železnici se vedno razvija nekako Vzporedno s pomorskim prome- tisoč 687, aprila 12.772, maja 11.420 in junija 6.146 ton. Avstrijski promet je dosegel 25,2, tom. Upadel je torej tudi pro- češkoslovaški pa 26,7 odsto vse-~—;-= — -3- ga prometa po železnici. Promet z Zahodno Nemčijo je upadel za malenkost, z Jugoslavijo se je nekoliko dvignil, precej ie napredoval tudi promet z Madžarsko. Razvoj prometa po cesti Podatke o železniškem prometu z zaledjem je treba dopolniti s podatki o prometu po cestah; ti so pa znani samo do me- met po železnici, ki je letos dosegel 1,085.476 ton (lani 1 milijon 188.826). Nazadoval je občutno dovoz iz zaledja, to je izvoz iz zaledja v čezmorske države skozi Trst, in sicer od 501 tisoč 640 ton v lanskem letu na 402.367 ton v letošnjem, medtem ko smo glede uvoza v zaledne države skozi Trst ostali Približno pri starem — _ letos 683.109, lani 687.186 ton. Omenili smo že zanimiv pojav, da Se je namreč Avstrija že tako!: seča aprila. Promet po cesti se oddaljila od Trsta, da jo je v j razvija ugodneje, kar_ pomeni. Prometu presegla češkosiova-ij te zamisli ne zadostovali morda skladi 4 do 6 milijard dolarjev; sklad, na katerega bi se oslanjala nova plačilna enota, bi moral biti pravzaprav neomejen, kakor bi morala biti neomejena njegova moč, da ustvarja nove rezerve. Načrt za uresničenje nove zamisli bodo verjetno postavili že na sestanku Mednarodnega denarnega sklada, kf bo proti koncu prihodnjega leta. Med vladami vodilnih zahodnih držav so se o tem vprašanju že posvetovali. Vodja inštituta Brookings In-stitution v Washingtonu, gospodarstvenik Walter Salant je s svojimi strokovnjaki po nalogu gospodarskih svetovalcev predsednika Kennedyja že izdelal načrt, ki naj bi ga izvedli za zagotovitev večje stalnosti valut, zlasti pa ameriškega dolarja. Ameriški vladi predlaga profesor Salant odločne ukrepe. Tako naj vzame iz valutne rezerve, ki znaša danes še okoli 15,6 milijarde dolarjev, 12 milijard, ker to kritje v zlatu ni nujno potrebno. Ta denar naj Amerika porabi za poravnavo poslov, zaključenih v tujini. Salant meni, da bo Amerika primanjkljaj v plačilni bilanci do leta 1968 lahko popolnoma odpravila. Sedanji mehanizem za poravnavo mednarodnih obvez je treba izboljšati. Ustvariti je treba poseben sklad, iz katerega bo mogoče vzeti denar za kritje naraščajočega primanjkljaja v svetovni trgovini. Vse države naj od svojih valutnih I rezerv prispevajo v ta sklad. Profumu je sledil Chedding-ton, moralnemu škandalu s hudimi političnimi posledicami za konservativno stranko, «roparski napad stoletja» na vlak z dvema milijonoma in pol funtov šterlingov (štirimi in pol milijardami lir). In ves svet je dvignil kamen,- Poglejte jih puritanske Angleže, kako so propadli njihovi ministri — Profu. mo je bil namreč minister narodne obrambe — kako se spravljajo z dekleti dvomljive preteklosti in s temi sestajajo po dvorcih demoralizirane angleške aristokracije na prave orgije v temni noči, čeprav so vrh vsega poročeni. Kakšno državno upravo, pošto, železnico in policijo morajo imeti ti Angleži, če jim roparji lahko ustavijo poseben vlak, ki vozi milijarde, in odnesejo čez dve toni papirnatega denarja, ne da bi počil strel, ne da bi kdo izmed roparjev odnesel vsaj bunko na obrazu. Z vseh strani je padalo kamenje po Angležih, vsi so videli smet v njihovem očesu, bruna v svojem lastnem pa ne. Le redki si je upal zaklicati: «Stojte, kaj pa pri nas? Ali je pri nas kaj bolje? Med takšne, ki jim gre toliko večja čast, štejemo tudi tistega italijanskega karikaturista, ki je v dnevih ko je Profumova afera zasmradila London, v karikaturi postavil svoj avto na londonsko ulico in čez njega zapisal: «Zdi se mi, da smo v Rimu-*. Mislite, da podobnih afer, škandalov in roparskih napadov ni drugod po svetu? Le karikaturistov, ki bi si upali namesto «London» zapisati ime glavnega mesta svoje lastne držav?, je prav malo. Profumov je gotovo tudi drugod dovolj, verjetno pa manj Wardov, ki bi začutili v sebi toliko sramu — ker je bil vmešan v nečedno Profumovo afero in obtožen zavajanja deklet — da bi si sam vzel življenje tik pred sodbo, kakor je to storil mazač Stephen Ward. Ne vem tudi, ali so obtoževal-ci angleške državne uprave in policije pričakovali, da bo Scot-land Yard (angleška tajna policija) že šesti dan po napadu na vlak prišla na sled storilcem in rešila nekako desetino bogatega plena (okoli 450 milijonov lir). Kakšno srečo imajo druge policije po svetu? Ali jim drugod občinstvo tako pomaga pri zasledovanju zločincev, kakor na Angleškem? V čem je sicer napad na vlak pri Cheddingtonu res tnapad stoletja*? Morda je res, da so ga iznajdljivi časnikarji tako krstili, da bi senzacija bolj vžgala pri bralcih. Mislim pa, da so nekatere okoliščine, ki so spremljale napad, res spričevalo dosedanjega stoletja. Kdo je vendar izvršil napad? To ne morejo biti roparji, če so strojnika z zavito železno palico samo udarili po glavi in ga zvezali, ne pa ubili,- hkrati pa so njegovemu pomočniku ponudili cigareto in pripomnili, da jim je žal, da so strojnika morali pobiti na tla. To so nravi gentlemcni — tako so jih označili celo nekateri poročevalci — in pomočnik je sprejel cigareto res od gentlemenov. To je pečat stoletja, da namreč nimamo poguma, da bi zločinca imenovali zločinca čeprav izvrši zločin. Sodimo ga rajši po cigareti, ki nam jo ponudi. Ne samo, da ga ne označimo za to, kar v resnici je, temveč človek dvajsetega stoletja sprejme od njega še cigareto! Prepogosto so v naših očeh zločinci, kršilci zakona in morale gentlemeni, ki jih premnogi celo občudujejo. V naših zaslepljenih očeh niti ni važno več, kaj kdo dela, temveč, kako to dela. Zamerimo mu le, če ni pri svojem zlodejstvu pokazal do-dovolj elegance in spretnosti ter je bil neroden. Tat, goljuf, obrekovalec ali izkoriščevalec, lahko krade, goljufa, obrekuje in izkorišča, važno je le, da je tako spreten, da se ne da zasačiti. Kratko, ne razlikujemo zla od dobrega, ali vsaj ne vemo kje teče meja med zlim in dobrim. Kako naj potem zatiramo zlo in se borimo za dobro, za pravičnost in pravico? Indro Mon. tanelll je te dni nekje zapisal: Kako naj zatremo mafijo, če pa smo sami «mafiosi»? /jniln\ fllMl 1IIHI \«nr/ PO s* iTV JEDRSKE ELEKTRARNE PREDRAGE? Vodja socialnih demokratov v Italiji G. Saragat je izzval ostro polemiko s socialisti in republikanci zaradi svoje kritike proti graditvi elektrarn na atomski pogon, češ da so predrage. Po njegovem mnenju pomeni to po nepotrebnem zapravljati denar, ki bi ga lahko bolje naložili v druge namene oziroma graditev elektrarn na drugačen pogon. Proti Saraga-tu so se dvignili republikanci pa tudi socialisti. Prizadetega se je čutil zlasti republikanec La Mal-fa, bivši minister in pobudnik načrtovanja. Pravijo pa tudi, da je Saragat hotel zadeti Fanfa-nija pa tudi socialista Lombar dija. Saragat je v listih izjavil, da ni proti jedrskemu raziskovanju, nasprotno, Vsedržavnemu inštitutu za jedrsko liziko bi bilo treba nakazati več denarja, da bi lahko uspešnejše izvrševal svoje naloge, drugo je vprašanje ekonomičnosti jedrskih e-lektram. MEDNARODNA TRGOVINA Zanimive razstave v Padovi NAPETO OZRAČJE NA JUŽNEM TIROLSKEM. Na nove u-strahovalne napade na Južnem Tirolskem so italijanske varnostne oblasti odgovorile s poostritvijo ukrepov za ohranitev reda in varnosti. Listi poročajo, da je v gornjih predelih, to je v dolinah Tauferertal in Ahrn-tai razporejenih okoli 10 tisoč mož, ki pripadajo varnostni policiji, karabinjerjem, padalcem in alpincem, oziroma carinski straži. Od petka na soboto so neznanci položili razstrelivo pri 12 električnih opornikih med vasmi Gais in Villa Ottone. Trije oporniki so bili močno poškodovani, osem pa manj. Varnostni organi so odkrili v okolici Bočna v grmovju 40 kg dinamita in 50 metrov vžigalne vrvi. Italijanski listi domnevajo, da sta v nevarnosti tudi bivši senator Raffainer in nekdanji poslanec dr. Togni Ebner, ki obsojata atentate. Po Južnem Tirolskem so razširili brošuro nemškega profesorja Klue-berja, ki skuša opravičevati nasilje v borbi za pravice manjšin. Širili so jo tudi ljudje od pokrajinske uprave v Bocnu, ki je v glavnem v rokah Nemcev. Prof. Klueber je te dni v južno tirolskem glasilu «Dolomiten» objavil pismo, v katerem orani svoje gledišče, uredništvo pa takšne poglede odločno zanika. HRUŠČOV NA OBISKU V JUGOSLAVIJI. Predsednik sovjetske vlade Nikita Sergejevič Hruščov je včeraj v spremstvu svoje soproge Nine prispel na beograjsko letališče na zasebni obisk. Jugoslovanski tisk posveča temu dogodku na uvodnem mestu veliko pozornost ter zlasti naglasa prizadevanje Hruščo-va za utrditev miru po svetu. Tako na primer piše ljubljansko «Delo»: «Ko pozdravljamo predsednika sovjetske vlade, pozdravljamo politika in politiko, ki sta nam simpatična, ker ne zanikujeta naših najbolj osnovnih interesov, naše želje in pravice po miru in življenju«. AMERIŠKO-SOVJETSKI SPORAZUM O SODELOVANJU V VESOLJU. Ta sporazum je bil podpisan že lani (8. junija), zdaj pa sta Sovjetska akademija znanosti in Ameriška agencija za letalstvo in vesolje izdelali podrobne določbe za izvedbo sporazuma. Državi si bosta medsebojno izmenjavali vreme-r.oslovske podatke ter obvestila o poskusih za prenašanje radio - električnih signalizacij po satelitih; sestavili bosta tudi magneticni zemljevid Zemlje. PUŠKE SEJEJO SMRT. Španska vlada je sporočila, da sta bila v soboto ustreljena anarhista Francisco Granades Gata m Joahim Delgado Martinez, ki sta bila obsojena na smrt zaradi terorističnih atentatov. Smrtna kazen je bila izvršena v ječi Carabanchel. Poročilo agencije Reuter pravi, da so dobro obveščene osebe mnenja, da ustreljenima ni bilo sojeno po postopku, ki bi ga zahtevala tako ostra kazen. Vlada je odbila prošnjo za pomilostitev. Anarhista sta živela dolgo časa v Franciji, kamor sta se zatekla po končani državljanski vojni. Bila sta člana mladinskega gibanja proti Francu »Juventu-des libertarias«. Obtožnica pravi, da sta prejšnji mesec nar meravala postaviti dve bombi v Madridu. To obtožbo sta zanikala, vendar sta priznala, da sta prinesla v Španijo razstrelivo. Proti izvršitvi obsodbe so protestirala razna mednarodna gibanja, med njimi tudi Mednarodna zveza svobodnih sindikatov, — Radio iz Havane, glavnega mesta Kube, je sporočil, da so v soboto v pokrajini Las Villas ustrelili tri Kubance, ki so bili v ameriški vohunski službi. To so bili Rolando Matheos Paz ter brata Emanuel in Francisco Marrero Castillo. Bila sta v službi protirevolucionarjev, ki so se izkrcali na Kubi 22. julija. Kubanski radio trdi, da so bili iz-vežbani v vohunski službi v A-meriki. V Padovi bodo od 14. do 20. oktobra priredili v velese j em-skih prostorih dve zanimivi razstavi, ki bosta posvečeni poslovanju ustanov za javne usluge in za notranje prevozništvo ter skladiščenje. Razstava »Javnih uslug« bo pod geslom «La cit-ta moderna« (Sodobno mesto). Na ogled bodo najraznovrstnej-še priprave in mehanska sredstva za čistočo. V okviru razstave bodo tudi predavanja in zasedanja, na katerih bodo predstavniki najvažnejših italijanskih ustanov zlasti severne Italije, med njimi tudi Trsta, razpravljali o mestni čistoči, o prehrambenih centrih (centrale za mleko, trgi in klavnice), o vodovodih, plinskih napeljavah, javni razsvetljavi, o anagraf-skih in volilnih poslovalnicah, o higieni in zdravstveni službi ter o javni vzgoji. Zlasti bodo poučna predavanja o sodobnih pripomočkih za uničevanje mestnih smeti. Razstava bo zajemala najrazličnejša motorna vozila za pobiranje, odvažanje in u-ničevanje smeti. Veliko zanimanje vlada za specializirano razstavo o notranjem prevozništvu in skladiščenju. Razstavili bodo vsakovrstne premične žerjave, lokomotive, vozove s pločevinastimi in jeklenimi posodami za prevoz ma- sko šele razvijajo, kakor Tum zija, Libanon, Mali, Mehika in Gvineja, Gana, Irak, Sudan in Nigerija, Liberija itd. Letos bodo na sejmu organizirali posebno razstavo pod geslom »Azija -Afrika - Jugoslavija«. Sejem bo obsegal 475.000 kv metrov; največjo površino bo zavzel splošni sejem blagovmn vzorcev. Tudi letos bo v sklopu jesenskega velesejma več posebnih razstav, tako »Teden usnja in obutve«, »Razstava pomorskega in rečnega gospodarstva«, v turističnem paviljonu bo razstava »Lovski turizem Jugoslavije«. Uprava velesejma pripravlja še nekatere druge manjše razstave GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Manj železne rude iz tujine Proizvodnja železne rude v Italiji se je v prvih štirih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani znatno skrčila; upadel je tudi uvoz iz tujine. V dobi januar-april 1963 je proizvodnja italijanske želez ne rude znašala 303.136 ton proti 356.031 tonam v istem času lani (14,9 odsto manj). Tudi v razdobju januar-april lanskega leta so zabeležili 11,9 odstotni padec v primerjavi s prvo tretjino leta 1961. Padec proizvodnje pripisujejo ne toliko zmanjšanemu povpraševanju po železni rudi, kolikor povečanim stro- teriala, dvigala, prikolice, pale- g^om za delovno silo; posledica te, tehtmce, nadalje razne ele,,- j ^ a je previsoka cena domačih trične motorje, akumulatorje, - projzvodov v primerjavi s po- odpremnike električne energije, elektronske opaže in drugo. Jugoslavija na tujih sejmih Kakor znano organizira jugoslovansko udeležbo na mednarodnih velesejmih Zavod za gospodarsko propagando v inozem stvu. Jugoslavija se bo v drugi polovici tega leta udeležila naslednjih mednarodnih velesejmov: v Torontu (z razstavo na 200 kv. m) od 16. avgusta do 2. septembra; v Izmiru (Smirni) od 30. avgusta do 20. septembra na površini 800 kv. metrov; v Damasku od 25. avgusta do 20. septembra na površini 1950 kv. metrov; v Frankfurtu od 25. do 29. avgusta na površini 180 kv. metrov; v Solunu od 1. do 22. septembra na površini 1680 kv. metrov, v Brnu od 8. do 22. septembra na površini 670 kv. metrov, na Dunaju od 8. do 15. septembra na novršini 550 kv. metrov; v Koelnu od 25. septembra do 1. oktobra na površini 20 kv. metrov; v Offenbachu v septembru na površini 100 kv. metrov in v Tunisu v oktobru na površini 700 kv. metrov. 40 držav na zagrebškem velesejmu Letošnja jesenska prireditev zagrebškega velesejma bo od 7. do 22. septembra. Doslej se je za jesenski sejem prijavilo 40 držav, to je štiri več kakor lani. Verjetno prispejo še nove prijave. Med novimi državami je zlasti več takšnih, ki se gospodar- nudbami iz inozemstva. To prihaja tembolj do izraza v tem, da se izvoz železne rude iz inozemstva nenehno veča. V prvih štirih mesecih preteklega leta je v primerjavi s prvimi štirimi meseci 1961 napredoval za 28,2 odsto, med 1962 in 1963 pa za 16 odsto. IZVOZ SVILE IZ ITALIJE POVEČAN Italija je v mesecu juliju letos izvozila 18.000 kilogramov svile, v istem mesecu lani pa je izvoz znašal 16.650 kilogramov. V prvih sedmih mesecih teko-1 če ga leta je znašal 154.850 kg,: PRED ZBOLJŠANJEM NA TRGU PREVOZNIN «L’Avvisatore marittimo» (Genova) priobčuje mnenje tvrdke R. Morasso & Co. o gibanju prevoznin. Tvrdka je mnenja, da se da na podlagi lahkega zboljšanja, ki se je pojavilo v prejšnjem tednu na trgu s prevozninami na Sredozemlju in v Perzijskem zalivu, sklepati, da se bo zboljšanje v prihodnjih tednih še utrdilo. Položaj na ameriški obali je ostal neizpre-menjen. prispejo v Trst 27. avgusta ter 5., 17. in 26. septembra. OKREPITEV POMORSKIH ZVEZ MED TRSTOM, SEVERNO AMERIKO IN INDIJO. Francoska plovna družba Fras-sinet iz Marseilla, ki vzdržuje redno pomorsko zvezo med Ti-renskim morjem in Severno A-meriko, je pred kratkim pričela pošiljati svoje ladje tudi do Trsta. Tako se je 18. avgusta zasidrala v naši luki trg. ladja Douala, na katero so vkrcali raznovrstno blago za Severno Ameriko (proti Quebecu, Montrealu in drugim severnoameriškim pristanom do Milwaukee-ja in kanadskih jezer). — Po krajši prekinitvi rednih plovb zaradi notranje preureditve indijske družbe Scindia so njene ladje zopet pričele pluti na redni progi Bombay-Trst. «JADROLINIJA» bo konec septembra okrepila promet na redni progi Trst - Pirej - Hera-klion - Ghition - Calamati (Grčija). Na tej progi pluje ladja »Lastovo« vsakih petnajst dni. Odslej bo to vožnjo opravljala tudi ladja «Istra», tako da bo pomorska zveza med našim mestom in grškimi pristanišči od konca septembra dalje tedenska. Jadrolinija je tudi sklenila vzdrževati redno progo (vsakih deset dni): Benetke - Trst -Reka - Pirej - Salonik - Istanbul - Izmir z motornima ladjama »Umag« in «Uovik». Ladje LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 12. avgusta zapustila pristanišče v Dakarju in odplula proti Cona-kryju, Temi, Takoradiju in Abid-janu, kjer se bo zasidrala 6. septembra. Ladja »Bohinj« je 20. avgusta odplula iz St. Vincenta proti Genovi, nakar bo 1. septembra dospela v reški pristan. »Bovec« se je 14. avgusta zasidrala v Buenos Airesu. »Zelengo-ra» je v polovici avgusta odplula iz St. Vincenta proti Jadranu. »Kraljeviča« je 11. avgusta priplula v Abidjan. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija« 1. septembra; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit« 15. sep- tembra ; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Uljanik« 1. septembra: Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Radnik« 25. avgusta. Prihodi v Trst: Motorna ladja »Uijanik« iz pristanišč Daljnega vzhoda 27. Pripravljanje 7-letnega načrta CENE NA PIRANSKEM TRGU Sadje in zelenjava sta na piranskem trgu precej draga. Breskve prodajajo na drobno po 140 do 150 dinarjev za kg, češplje po 80, grozdje po 200 do 250, celo za fige so prejšnji teden kmetice zahtevale po 200 dinarjev; jabolka gredo nekako po 80 dinarjev, hruške po 100 do 120, paradižniki po 50, kumare 50, zelje 50 in ohrovt 80 din. Med prodajajo kmetje po 600 dinarjev. Vedno več motornih vozi! Iz statistike, ki jo je izvedla vlstem'razdobju°7retek'lega le-ta pa 107.000 kg. Strokovnjaki ugotavljajo, da se v poletni sezoni — torej v času dopustov — položaj na trgu s svilo vsako leto poslabša. Letos vlada trenutno največje zanimanje za posebno zmes surove svile in za italiano), je razvidno, da je bilo v aprilu letos vpisanih v javni seznam za motorna vozila (Pubblico registro automobi-listico) 118.600 novih motornih vozil, se pravi 33,4 odstotka več kakor v aprilu 1962 (88.884). Za- svojevrstne svilene zapredke a- j beležili so 45,3 odstotka napred- zijskega izvora. Največ italijanske svile so v juliju uvozile Združene države Amerike, in sicer 8.450 kg, tem sledita Nemčija s 6.300 in Francija z 2.600. PROIZVODNJA TOBAKA SE KRCI Italijanska proizvodnja tobaka je v prvih štirih mesecih letos precej nazadovala, medtem ko je v dobi januar-april 1962 pokazala jasen napredek. Letos je dosegla 18.773 ton, od tega 16.874 ton cigaret, v preteklem letu pa je bila za 8 odsto višja. Izvoz tobaka se je znatno skrčil (za 53,7 odsto v primerjavi s preteklim letom), zato pa se je povečal uvoz (52,3 odsto). To pomeni, da se poraba tobaka v Italiji nenehno dviga. ka v proizvodnji avtomobilov, 38,7 odstotka napredka pri proizvodnji tovornjakov, 28,7 odstotka pri prikolicah, 5,8 odstotka pri motornih kolesih, 19.3 odstotka Dri motornih kolesih s prikolico in 100,0 odstotkov napredka pri cestnih traktorjih. Le pri avtobusih je prišlo do 3,7-odstotnega nazadovanja. Po prvih štirih mesecih tekočega leta je bilo skupno vpisanih kar 406.801 motorno vozilo; od tega 297.752 avtomobilov,’ 834 avtobusov, 27.278 tovornjakov, 2.327 prikolic, 6.058 motornih koles, 14.288 motornih koles s prikolico in 264 cestnih traktorjev. V istem razdobju lani so zabeležili 324.842 novih motornih vozil, kar pomeni 81.959 vozil ali 25,3 odstotka Obilna žetev v Jugoslaviji Prve cenitve letošnje žetve I pridelek je znašal na hektar kažejo, da je bila letina dobra. | približno 36 stotov žita. Pri oce- Računajo, da znaša skupni pridelek pšenice in rži okoli 4,3 mil. ton, to je več kakor je dala doslej najboljša letina 1959.; po vsem tem bi bil pridelek za skoraj 1 milijon ton večji kakor lani. Največji del pridelka odpade na področje Vojvodine in na SR Srbijo s proizvodnjo 2,7 milijona ton; na področju SR Hr-vatske znaša pridei.-k okol. 1 milijon ton, ostal; odpade na druge republike. Tako u?oden rezultat glede nrideika pšenice in rži je bilo mogoče doseči z ukrepi, ki so jih sprejeli za pospešitev proizvodnje pšenice. Značilno j e namreč za letošnjo pro zvodnjo, da je bila vsekakor polovica s pšenico zasejane površine v okviru družbeno-orga-nizirane proizvodnje, to je proizvodnje na družbenih posestvih in proizvodnje družbenih gospodarstev ob sodelovanju (kooperacij) s zasebnimi pridelovalci. Razumljivo, da se na socialističnih posestvih uporabljajo bolj sodobna agrotehnična sredstva, zato so uspehi na njih večji. Socialistična gospodarstva so dala na površini okoli 360.000 hektarov okoli 1,3 milijona ton pšenice, povprečen njevanju tega uspeha ie treba tudi upoštevati, da so bile površine zasejane z visokorodnimi sortami pšenice; seveda so k temu uspehu pripomogle tudi razmeroma ugodne vremenske razmere, čeprav niso bile te v za časa setve in neposredno pred žetvijo povsem zadovoljive. POLEMIKA MED KATOLIČANI. Katoliški časopis »Temoi-gnage ohretien«, glasilo francoskih razumnikov, je zapisal, da so naloge novega papeža »težke in velikanske«. Novi papež ne sme za Janezom XXIII razočarati; prehoda med papeževa-njem Janeza XXIII in Pavla VI ne sme biti, temveč samo nadaljevanje Janeza XXIII. V naslednji številki je časopis priobčil več pisem, v katerih pisci obžalujejo, da se kronanje papeža še vedno vrši na način, ki ni več sodoben, temveč sodi v stare čase; ti obredi ne ustrezajo novemu duhu Cerkve, ki deluje sredi sodobnega sveta. Časopis »Concretezza«, ki ga iz- daja v Milanu založnik Rizzoli ter je pisan v katoliškem duhu, obžaluje pisanje francoskega lista ter pripominja, da so papežu Pavlu VI dragoceno tiaro, ki so jo uporabili pri kronanju, darovali verniki iz Milana, kjer je sedanji papež poprej služboval kot nadškof. OD KOD SCOTLAND YARD Po roparskem napadu na vlak, ki je vozil okoli 2,5 milijona funtov šterlingov (okoli 4,4 milijarde lir) iz Glasgoiva v London, zelo mnogo pišejo o an. gleški policiji ^.Scotland Yard». Zakaj se ta policija, ki se bavi predvsem z zasledovanjem zločincev, imenuje tako? Dolgo je bil njen sedež v Ulici Scotland Yard v Londonu, v novejšem času pa so ga premestili v Ulico New Scotland Yard blizu reke Temze. Glede proizvodnje pšenice ob sodelovanju z zasebnimi pridelovalci — to je na površinah, ki so lastnina zasebnih pridelovalcev s katerimi sodelujejo socialistična gospodarstva ali zadruge — naj omenimo, da je bil pridelek slabši kakor na družbenih posestvih (okoli 22 stotov na hektar), vendar je doprinos teh za zvišanje jugoslovanskega povprečja zelo pomemben, ker je to leto sodelovanje (kooperacija) zajelo nad 600.000 hektarov, to je dvakrat večjo površino kakor leta 1962. Pridelek na teh površinah je v skladu z uporabo agrotehnike in z ustreznimi naložbami (investicijami) na posamezne površinske enote, ki so manjše kakor na družbenih posestvih. Za setev so uporabili čez 200.000 ton semena visokorodnih vrst pšenice in okoli 850.000 ton u-metnega gnojila, kar je manj na hektar kakor so uporabili na socialističnih posestvih. Tako so na površinah zasebnih pridelovalcev, ki sodelujejo s socialističnim sektorjem, pridelali skupno 1,3 milijona ton pšenice. če k temu prištejemo še pridelek na družbenih posestvih, dobimo skupno 2,6 milijona ton. Pomen sodelovanja zasebnih pridelovalcev s socialističnimi gospodarstvi, predvsem z zadrugami na podeželju ni samo v tem, da prispeva k znatnemu povečanju proizvodnje, temveč tudi k povečanju tržnega viška. posestvih, oziroma na posestvih zasebnih pridelovalcev, ki sodelujejo s socialističnimi gospodarstvi, ker je uporaba semena, kakor tudi drugih sredstev ogrotehnike mnogo šibkcj ša. Glede na to, da so te povr šine še vedno visoke — okoli 50 odsto vseh površin, zasejanih s pšenico — je jasno, aa predstavljajo zasebna gospodarstva nadaljnje rezerve za povečanje pridelka pšenice v Jugoslaviji. ČEHOVIN manj. Proizvodnja avtomobilov je v prvih štirih mesecih letošnjega leta napredovala v primerjavi z istim razdobjem lani za 42,0 odstotkov, proizvodnja avtobusov je napredovala za 5,4 odstotka, proizvodnja tovornjakov za 25,2 odstotka, prikolic za 12,1 odstotka, motornih koles s prikolico za 19,3 odstotka in cestnih traktorjev za 21,8 odstotka. Proizvodnja motornin koles pa se je skrčila za 24.263 ali 18,2 odstotka. Iz teh podatkov sledi, da je bilo v prvih štirih mesecih le-ta 1963 postavljenih v promet povprečno čez 100.000 motornih vozil na mesec: od teh 73,19 odstotka avtomobilov, 0,21 odstotka avtobusov, 6,71 odstotka tovornjakov, 0,57 odstotka prikolic, 15,75 odstotka motornin koles, 3,51 odstotka motornih koles s prikolice in 0,06 odstotka cestnih traktorjev. PODRAŽITEV AVTOMOBILOV V FRANCIJI Francoske tovarne SIMCA, RENAULT in PEUGEOT so povišale ceno svojim avtomobilom za 1,3 do 3 odsto. Odslej bodo avtomobile vrste Simca 1000 prodajali po 6.450 frankov, Dau-phine po 5.990 frankov in Peugeot 404 »berlina« po 10.000 frankov. Podražitev utemeljujejo sklicujoč se na povišanje mezd in na podražitev surovin. POCENITEV BENCINA V ŠVICI Prejšnji teden se je bencin v Švici pocenil za 7 stotink pri litru. Nova cena znaša 7,64 švicarskega franka (1.100 lir), super pa bo stal 8,14 frankov (1.172 lir). Cena je torej še vedno izredno visoka ter bo gotovo še znižana, ko bo dograjen novi naftovod iz Genove v Ai-gle, kjer gradijo že veliko petrolejsko čistilnico. Ljubljana, julija PRIPRAVE SEDEMLETNEGA NAČRTA že nekaj mesecev potekajo priprave za izdelavo sedemletnega plana gospodarskega razvoja, ki naj bi nadomestil sedanje pet — oziroma štiriletne načrte. Po splošnem mnenju je to ena izmed najbolj važnih nalog predstavništev organov, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah po sprejemu nove u-stave. Danes bi bilo težko podati kake zaključne sklepe v zvezi s tem delom, ki ga opravljajo številne komisije strokovnjakov in razni organi v sodelovanju s predstavniki gospodarskih zbornic, čitamo sicer lahko že o nekaterih okvirnih vsotah, ki bodo v prihodnjih sedmih letih po novem planu vložene v razne gospodarske dejavnosti kot nove investicije, med njimi npr. v promet toliko in toliko, v gostinstvo in turizem nad dve sto milijard in podobno. Za sedaj bi se dotaknili enega morda najbolj načelnega vprašanja, ki ga je treba rešiti v prihodnjih letih, vprašanje gospodarskega povezovanja, to je integracije in kooperacije. ZA VEČJO DONOSNOST PODJETIJ V našem gospodarstvu se vedno bolj pojavlja vprašanje čim večjega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Znano je, da je bilo po vojni zgrajenih mnogo novih tovarniških objektov, od katerih lahko nekatere štejemo med velikane, ki so najmodernejše opremljeni, a na drugi strani ne dajejo od sebe vsega, kar bi lahko. Njihova proizvodnja zaostaja za njihovimi zmogljivostmi, cesto pa so dragocene naprave le del no izkoriščene. Tudi je bilo zgrajenih mnogo enakih obratov na raznih krajih, katerih skupne zmogljivosti presegajo domače potrebe. V svojem nastopnem govoru po ponovni izvolitvi za predsednika republike je Tito opozoril na to vprašanje in omenil, da bi bilo v prihodnje morda potrebno nekoliko zmanjšati nove investicije in poiskati vse mož nosti za izkoriščanje sedanjih možnosti. Pri tem je opozoril na nujnost povezovanja industrijskih podjetij, da bi se povečale količine izdelkov s specializacijo in podobno. Poleg tega je opozoril, da bi se morali v posameznih primerih povezati tudi s tujimi podjetji in z njimi sodelovati, ker v mnogih primerih domače zmogljivosti presegajo tisto kar je potrebno za domače potrebe. Posamezni organi, zlasti gospodarske zbornice, pripravljajo v zadnjem času analize za gospodarske dejavnosti v zvezi z možnostmi gospodarske integracije. Ob koncu leta lahko pričakujemo prve študije na tem področju, ki nam bodo brez dvoma odprle popolnoma nove poglede na naše Gospodarsko dogajanje in odkrile številne možnosti za boljši gospodarski razvoj. Nekateri konkretni primeri integracije doma in v tujini so že znani in rode ugodne rezultate. Taki primeri so na področju motorne in elektroindustrije, na področju avtomobilske industrije in drugod. Sodelovanje teh industrij presega meje države, kar dokazuje, da s svojim delom in izdelki lahko konkuriramo tudi najbolj razvitim industrijam v tujini in se jim postavil0mo ob bok s svojimi izdelki. Sedemletni gospodarski načrt naj bi pomenil korak naprej v gospodarskem razvoju in v spremembi gospodarske strukture države, ki je še ne dolgo tega veljala kot industrijsko zaostala in pretežno agrarna država. LETOŠNJA LETINA IN TOPLOTNI VAL Letošnja letina obeta v vseh pogledih zelo dober pridelek. Poročila s posameznih žitorod-nih območij države govore o izredno dobrem pridelku pšenice in rži in zlasti o izredno visokih količinah pšenice, ki dosega ponekod tudi do 50-metr-skih stotov na hektar. Posebno velja to za pšenico iz italijanskih semen, ki so jih začeli sejati v zadnjih letih na velikih površinah tako, da je sko-rc spodrinila vse druge sorte pšenic. Tak hektarski nridelek nomeni tudi v mednarodnem pogledu visok dosežek, še posebej za naše razmere, kjer je bil pred vojno pridelek povprečno komaj do 12-metrskih stotov na hektar. Sedanji izredni usnehi veljajo seveda za velika družbena posestva, ki so opremljena z vsemi agrotehničnimi sredstvi. Zanimivo je omeniti v tej zvezi, da je zadnji toplotni »val«, ki je zajel vso Jugoslavijo, posebno pa žitorodne kraje tik pred žetvijo, povzročil precej škode in vplival na znižanje pridelkov žit. Po prih’1""1'-' računih strokovnjakov Zvezne gospodarske zbornice bo zaradi tega do 30.000 vagonov manj pridelka žit. To pa je že velika škoda, ki kljub vsemu ne bo vplivala, da letošnje leto v tem bili letos mnogo boljše pripravljeni nanjo, kolikor ni v posameznih primerih letošnje razmeroma slabo vreme, posebno zima, ovirala nekatere gradnje na področju turizma. To velja za številne turistične in gostinske objekte na Koprskem in drugod. Obenem z delom na tem področju v času, ko se bliža višek sezone, pa je že govora o prihodnji sezoni. Pa ne samo govora, temveč tudi dela se na tem Pri tem naj omenimo naglo gradnjo nove in edinstvene avtomobilske ceste od Kranja na Ljubelj, kjer poteka delo v naj večji naglici. Tako je tudi z odsekom ceste proti Bledu. —žj— Z letalom v Afriko (Nadaljevanje s 1. strani) človekov um ne minjje Mystere - poslovno francosko letalo Preostali del pridelka, to je okoli 1,6 milijona ton, pričakujejo s površin, ki jih. zasebni pridelovalci obdelujejo sami Pridelek na teh površinah je precej nižji kakor na družbenih V prejšnji številki smo kratko poročali, da je velika ameriška letalska družba Pan American Airways naročila pri francoskih tovarnah Generale aeronautique Marcel Dassault in Sud-Aviation kar 160 letal tipa «Mystere - 20». Vsako letalo stane 4 milijone novih francoskih frankov; kupčija je bila torej sklenjena za 640 milijonov frankov (1 frank velja 127 lir). Zdaj so znane tudi podrobnosti o tem letalu tipa Mystere-20. Prve uspešne poskuse z letalom Myst6re-20 so napravili v začetku maja tega leta. Letalo je bilo v zraku 10 ur ter letelo z brzino 900 km na uro, in to v višini 10.000 metrov. Gre za takoimenovano poslovno letalo, ki ga uporabljajo zasebna podjetja oziroma njihovi predstavniki. Kljub temu bo doseglo veliko brzino (900 km na uro), in sicer tudi zato, ker bo letelo tako visoko. Graditelji letala so upoštevali, da letenje v višinah 6 do 7.000 metrov nj tako ekonomično in poleg tega zahteva uporabo mask za' vdihavanje ogljika. Da bi se temu izognili, letijo piloti rajši nižje, čeprav se. s tem izpostavljajo večjim nevarnostim zaradi slabših meteoroloških (vremenskih) razmer. (Prejšnji ponedeljek je strela udarila v francosko potniško letalo, ko se le dvignilo iz Lilla proti Lyonu; življenje je zgubilo 19 ljudi, rešil se je samo en otrok). Da bi se izognili I tem vremenskim oviram, so graditelji prišli do zaključka, da je bolje zgraditi letalo, ki bi letelo v višinah 10 do 12.000 metrov; v tej višini ni več oblakov. Poleg tega je letalo zgrajeno tako, da potnikom ne bo treba uporabljati mask z ogli-kom. Letalo «Mystere-20» bo vzelo s seboj lahko 6 do 10 potnikov. Opremljeno bo tudi s posebnim radarjem. Spuščalo se bo lahko na razmeroma kratkem tiru. Razstavljeno je bilo tudi na XV. letalski razstavi v Bourgetu. Med razstavo se je pogosto dvignilo na poskusne polete, ki so se jih udeležili poleg francoskih tudi tuji strokovnjaki. Po ameriškem načrtu pripravlja tovarna »Lockheed« potniško letalo, ki bo letelo s hitrostjo 3200 km na uro. Takšno letalo bo lahko v dveh uiah in pol preletelo razdaljo med Parizom in New Yorkom. S seboj bo lahko vzelo 120 do 125 potnikov. Izdelano bo do leta 1973. ki ti ponujajo svoje usluge ali te moledujejo za bakšiš. če ga ne boš popolnoma prezrl, kakor da ga sploh ne vidiš ne slišiš, ti bo takle sledil tudi kilometer daleč. V »sosednjem«, sicer kakih 1700 km bolj južno ležečem glavnem mestu Sudana, v Kartumu, ni o tem niti sledu. MNOGO ČASNIKOV V Kairu in Kartumu te bo presenetilo, koliko, arabsko piša pogledu ne bi bilo po 1. 19591 n*h časnikov se ponuja v pro najboljše. TRGOVINA IN PRESKRBA Zelo dobro letino obeta tudi sadje in zelenjava, s čemer pa so že sedaj težave. Kljub izredni letini namreč trgovske organizacije ne zalagajo trga mnogo boljše kot v slabih letih in povzroča tako stanje med pri zadetimi seveda veliko nevoljo. Tudi cene sadju in zelen iavi niso povsod v sorazmerju s pridelkom, da o kakovosti na trg prinesenih pridelkov često ne moremo govoriti. Krivdo za tako stanje vale na nesposobnost trgovine, pa tudi na promet, zlasti železniški, kjer primanjkuje prevoznih sredstev, to je vagonov. Železniškim prevoznim podjetjem so bila odobrena velika sredstva, da bi čim prej nabavila zadosti vagonov in drugih vozil. Zanimivo pa je, da se v trgovini rade ponavljajo napake, kadar ie dobra letina, kot bi trgovin* delala po načelu, da je boljše imeti manj dela in dosti zaslužiti, kot pa služiti potrebam državljanov, kar je pravzaprav njena edina naloga v socialističnem gospodarstvu. Med turistično sezono je zelo govora tudi o tem vprašanju. Splošno prepričanj e j e, da smo da ji in koliko ljudi vidiš, da jih berejo. Kar čudno se zdi, da se spoznajo v tej, stenografiji podobni pisavi, ki je vrh tega pisana v samih soglasnikih. Kkw b nk vj br-1 č b vm j-z p j sl tkw? (beri: Kako bi neki vi brali, če bi vam jaz pisal tako?) Sicer je pri arabšč ni zaradi posebnega jezikovnega us c roj a ne-koliko lažje kot pri indoevropskih jezikih; pa vendar! Najpomembnejši v Kairu so menda dnevniki Gumhurija (republika), Al Ahram (piramide, na-glašaj na zadnjem slogu) in Al Ahbar (izgovarjaj, prosim, «h» in naglašaj na zadnjem zlogu', beseda pomeni »poročila, novice«; al akbar ima drug pomen in je tu nesmisel). Naj s tem v zvezi omenim, da so skoro povsem izginile tuje jezične (angleške ali francoske) označbe ulic in trgov; tem očitnejše so zato arabske označbe. Isto velja seveda za table na javnih poslopjih. Pa še eno zanirmvost nai o-menim, ker se boste ob njej začudili: prvič sem to pot naletel v hotelu na dve natakarici; prej sem videl streči v restavracijah in v sobah samo moške. (Nadaljevanje sledil Dr. D. Skr. IZ ŽIVLJENJA «Te dni v Trstu vdihavamo bolj zrak vdanosti v usodo (resignacije) kakor upanja». (Romano Sancin-«Progresso liberalen) Dosegel boš srednjo starost, ko bo vse tvoje vežbanje previdnost. * * * Lepe navade so mišice duše. Cim bolj jih uporabljamo, tem bolj se bodo razvile. * * * Laže je služiti dvema gospodarjema kakor brzdati dva služabnika. DOBER RIBOLOV Italijanski zavod za statistiko poroča, da so ribiči v prvih šti- rih mesecih letos nalovili v morju in lagunah (vštevši tune), 444 964 stotov rib, to je 1,8 odsto več kakor v istem času lani. RIJ E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. Ure in i> plnninel HOTELADRIA* ANKARAN vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! -lova Gore Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina BElE© BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE S. P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VPLAČANIH L I R 180.000.000 GLAVNICA LIR 600.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKREO SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ST. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 SPOCARSKEGA ZDRUŽENJA lili im Novi prispevki INAM in INPS Urad za socialno zavarovanje je z okrožnico št. 787 od dne 7. avgusta 1962 sporočil, da se bo s 1. julijem 1963 prispevek za socialno zavarovanje povišal od 24,45 odsto na 27,25 odsto. Uradni list («Gazzetta Ufficia-le») z dne 1. aprila letos je objavil zakon št. 329 od 26. februarja 1963, ki določa, da morajo biti kmečki delavci deležni u-godnejših pogojev s strani zavoda za zavarovanje proti boleznim INAM. Da bi našli kritje za to zboljšanje, pobira IN AM od 1. julija letošnjega leta od delodajalcev dodatni solidar- nostni prispevek v višini 0,58 odsto plače vseh delavcev, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju proti boleznim. Navajamo podrobnejše podatke o prispevkih m odbitkih od mesečne plače: Prispevek, ki ga mora delodajalec plačati ustanovi INAM od bruto plače: prispevek za vzdrževanje delavskih domov: uradniki 1,05 odsto, delavci 1,05 odsto (od tega 0,35 odbitka od uslužbenčeve plače); razne oblike socialnega zavarovanja: u-radniki 27,25 odsto, delavci 27,25 odsto (od tega 7,60 odsto odbitka od uslužbenčeve plače): družinska doklada: (najmanj 500 lir dnevno, največ 2.000 lir oziroma mesečno 53.500) uradniki 17,50 odst. delavci 17,50. Prispevek, ki ga mora delodajalec plačati ustanovi INAM: skupno uradniki 6,95 odsto, delavci 9,65 odsto (od tega 0,15 odsto odbitka pri uslužbenčevi plači). Odtegljaji v breme uslužbenca: INAM 0,15 odsto Razne oblike soc. zavarovanja 7,60 « Vzdrževanje delavskih domov 0,35 « Skupno 8,10 odsto Prispevek delodajalca za vajence: Za vajence, ki so deležni zavarovanja INAIL: 242 lir na teden. Za vajence, ki niso deležni zavarovanja INAIL: 162 lir na teden. DOBRA SRCA ZA MAKEDONCE Nabiralna akcija za ponesrečence v Skopju se še vedno nadaljuje. Dne 13. avgusta je jugoslovanski generalni konzul Janhuba obiskal prostore Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Ul. Geppa, kjer je osrednji center za zbiranje prispevkov. Toplo se je zahvalil predstavnikom SKGZ -in sploh vsem tržaškim Slovencem, ker so tako solidarno priskočili na pomoč makedonskemu ljudstvu s prispevki v blagu in denarju. Slovenska kultumo-gospodarska zveza dalje nabira denarne prispevke (oblačila, odeje, posteljnino in podobno je že odposlala v Skopje). Nabiralno akcijo so organizirali tudi duhovniki po župnijah na Tržaškem in Goriškem; prispevki se zbirajo pri Dušanu Jakominu v Skednju, Prof. Peter Šorli od Sv. Ivana je nabral okoli 69.000 lir, župnik Mario Cosulich pri Sv. Jakobu pa čez 90.000 lir. POMOČ V NESREČI Paul Landy opisuje v londonskem časopisu «Statist» veliko škodo, ki jo je potres v Skopju povzročil makedonskemu gospodarstvu, katero se je tako lepo razvijalo. Pred letom dni mu je makedonski minister Romanov razlagal velike načrte za gospo darski razmah. Zdaj ga je pisec zopet obiskal. Minister mu je izjavil, da je potres skoraj Popolnoma pretrgal srčno žilo makedonskega gospodarstva. Toda Romanov je dodal: Še nikdar nismo tako močno čutili, da bi izven jugoslovanske federacije ne pomenili nič. KRUŠNA CENA OSTANE V GLAVNEM NEIZPREMENJENA. Za včeraj predpoldne je pod-prefekt Pasino sklical sestanek predstavnikov tržaških pekov, inšpektorata za prehrano in prizadetih organov, da bi se dogovorili glede bodoče cene kruha. Oblasti vztrajajo pri zahtevi, da ostanejo cene običajnim vrstam kruha (po 88, 110 in 120 hr) neizpremenjene; to naj ni Veljalo tudi za kruh, ki se prodaja po 140 lir. Tudi cena kru hu, ki se prodaja po 160 in 180 lir, naj bi ostala pod nadzorstvom. Oblasti so pripravljene Pristati na povišek cene (za 20 lir pri kg) pri finejših vrstah kruha. Policija je prijavila nekatere peke, ki so na lastno Pest povišali ceno kruhu. Nekateri peki so tudi povišali ceno Pecivu. ŠTUDIJSKI SESTANEK O PROMETU. Na tržaškem vseučilišču bo od 26. avgusta do 14. Septembra IV. mednarodni študijski sestanek o organizaciji Prevozništva v državah Evropske gospodarske skupnosti. Docenti teh držav bodo predavali o pomorskem in letalskem prometu ter o naftovodih. Uvodno Predavanje bo imel belgijski Poslanik Schaus, ki je istočas no član komisije EGS in predsednik komiteja za prevozništvo v državah članicah EGS. O BEGUNCIH. Dne 30. septembra se bo v našem mestu začelo mednarodno zasedanje organizacije AWR, ki se bavi s proučevanjem begunskega vprašanja. V tej organizaciji je včlanjenih 15 evropskih in ameriških združenj, ki skrbijo za begunce. POTRESI PO VSEM SVETU. Po hudem potresu, ki je razdejal glavno mesto Makedonije Skopje, so se šibkejši potresni sunki še nadaljevali; v Južni Ameriki so pred dnevi zabeležili močne sunke, ki pa na srečo niso povzročili velike škode, zlasti pa ne žrtev, ker je do njih prišlo v neobljudenih krajih; velik preplah je bil tudi v glavnem mestu Japonske Tokiu, kjer so se zamajali najvišji nebotičniki. Potresne sunke so zabeležili tudi po Italiji; v soboto 17. t.m. ob 3.33 zjutraj se je zemlja tresla tudi v Trstu, potres je bil srednje jakosti. Njegov epicenter pa je bil oddaljen od našega mesta kakih 265 km v jugozahodni smeri. IZNAJDLJIV FANT. Nadebudni trinajstletnik si je omislil svojevrstno goljufijo, da bi zlahka prišel do denarja. V mestni četrti Borgo San Sergio je obiskal petnajst družin in jim dejal, da bo naslednjega dne župnik blagoslovil njihova stanovanja. Pri tem je zahteval predujem 50 ali 100 lir. Policija še ni zasledila mladega goljufivca. Sodotni UTRINKI SOCIALNI UTRINKI TOBAK ŠKODUJE ŽENSKAM. Pred nedavnim je bilo pri ustanovi Carlo Erba v Milanu mednarodno zasedanje strokovnjakov za ženske bolezni. Zdravniški izvedenci so razpravljali o vzrokih ženske neplodnosti. Prišli so do zaključka, da neplodovitost često povzroča kajenje; nikotin namreč prepreči redno delovanje ženskih rodil. Zlasti je to opaziti pri nervoznih ženskah, ki jim že samo duševno stanje more preprečiti spočetje. MNOGO OTROK V VZHODNEM TIROLU. Na Vzhodnem Tirolskem (zahodno od Koroške Lienz) je v družinah še vedno mnogo otrok. Tam niso družine s 15 in celo 20 otroki posebna izjema. To se seveda pozna tudi v šolah. Profesorji^ so ugotovili, da je v družinah učencev obrtne šole v Lienzu povprečno po 5 otrok, v družinah učencev na kmetijski šoli pa po 18 otrok. V Lienzu živi danes 12.000 ljudi. Ker se število prebivalstva razmeroma naglo dviga, ima'občina velike skrbi glede stanovanj. NASE SOŽALJE Mirko Obad V ponedeljek je na zagrebški kliniki umrl Mirko Obad iz Trsta, ki mu je bilo komaj 54 let. Njegovi bližnji znanci so sicer vedeli, da boluje za hudo boleznijo že delj časa, vendar so upali, da bo še kljuboval. Rajni je bil v samem Trstu in na našem Krasu — rojen je bil v Sa-ležu ter je bil več let zgoniški župan — znana osebnost v gospodarskem in kulturnem življenju. Udejstvoval se je zlasti v gospodarstvu. Bil je delj časa tajnik Slovenskega gospodarskega združenja, pa tudi predstavnik založništva našega lista. Bil je na glasu nadarjenega, izobraženega in preudarnega delavca, ki se je moral s svojim prijaznim nastopom prikupiti vsakomur, ki je imel z njim opravka. Gimnazijo je študiral v št. Vidu pri Ljubljani, v Ptuju in Mariboru; študiral je na pravnih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu, ker mu fašistične oblasti niso dovolile vpisa na italijanske univerze. Med vojno se je pridružil osvobodilnemu gi banju ter se po zlomu fašizma naselil v Trstu. Njegova smrt pomeni za nase kulturno in gospodarsko življenje res veliko zgubo ne samo zaradi njegove vztrajne in um ne dejavnosti, temveč tudi zaradi širine njegovega duha in njegovih pogledov. Milan Gerlanc, 43-letni trgovec, ki je živel že dolgo let v New Torku, je prišel obiskat starše in sorodnike na Konto-vel; med izletom na Mangart se je odtrgala skala in ga potegnila v globino, kjer je na mestu obležal mrtev; pri padcu z motorjem je izgubil življenje Franc Logar iz Vremskega Britofa pri Divači; 33-letnega električarja Oskarja Jacobinija je usmrtil električni tok pri delu. Zaradi bolezni so umrli: Viktor Canziani iz Krogelj; 51-letni kmetovalec Mirko Primožič iz Zgornjih Oslavij pri Gorici: 83-letna Katarina Risk roj. Pete-jan iz Sovodenj; 72-letna Marija Žerjal por. Brana iz Boršta; Mila Hrovatin vd. škerlavaj z Opčin; 55-letna Marija Stepan por. Repič; 83-letni trgovec Franc Canciani-Kocijančič, Anton Stepančič, Žiberna Štefanija por. Grimaldi, vsi iz Trsta; 76-letna Ivanka Kastelic por. Borut iz Skednja; trgovec Anton Jež od Domja; 84-letni kamnosek Franc Uršič iz Sovodenj; 66-letni Edvard Zavadlal iz Gorice, ki je pred 7 leti pogoltnil paličico o-čal, zdaj pa so ga komplikacije te nezgode spravile ob življenje; 57-letni Giulio Scocchi je iz žalosti, ker mu je pred 10 meseci umrla žena, napravil samomor; umoril se je tudi 54-letni begunec Emilio Crevatin iz begunskega taborišča na Opčinah, ki je bil duševno bolan. MANJ NEMCEV NA ZAHODNI OBALI JADRANA. «Corriere della sera» poroča iz Milano Ma-rittime, to je letovišča, ki je nastalo leta 1912, da so pričeli Nemci zapuščati to letovišče; v manjšem številu prihajajo tudi v ostala letovišča na italijanski obali Jadrana. Milano Maritti-ma so vprav že opustili. Iz kakšnega vzroka, ni povsem znano. Dejstvo je le, da so iz javnih lokalov izginili nemški napisi, namesto Nemcev prihajajo zdaj tja Francozi. POSLOVALNICA »KVARNER-EXPRES» V MILANU. «Privredni pregled« poroča iz Opatije, da bo turistična agencija «Kvarner-Expres» v Opatiji v kratkem odprla dve novi poslovalnici, in sicer eno v Milanu, drugo v Zagrebu. Poslovalnica v Milanu bo odprta že 1. septembra. Povezala se bo s potniškimi agencijami v Italiji ter bo organizirala 10-dnevne izlete italijanskih turistov v Jugoslavijo. A-gitirala bo tudi za razvoj lova v Jugoslaviji. Poslovalnica v Za grebu bo pospeševala razvoj do ma-čega turizma, sprejemala bo tudi tuje lovce, ki bodo prihajali v severna hrvatska lovišča. USTANOVITEV ITALIJANSKEGA ZDRUŽENJA POTOVALNIH AGENCIJ. Po razpustu Vsedržavnega združenja potovalnih, turističnih in plovnih agencij ANAV (Associazione Nazionale Agenzie Viaggi), do katerega je prišlo med nedavnim letnim zasedanjem Italijanske zveze za trgovino in turizem (Confedera-zione Italiana del Commercio e del Turismo), so ustanovili Italijansko združenje potovalnih a-gencij Al A V (Associazione Italiana Agenzie Viaggi). Ta ustanova bo zajemala vse potovalne, turistične in plovne agencije, včlanjene pri krajevnih trgovinskih združenjih, katere sodijo v sklop Italijanske zveze za trgovino in turizem. kultura in /rvfenfe Ob Kolbičevi likovni razstavi ...izraz plemenitega človeka, ...zelo lepe, čudovite slike, ,„«Teloh» je čudovit, ...slike izražajo vedrino in nežnost u-metnika, ...mnogo nam se svi-dja, ...su izvanredni, ...molta realta ed espressione, ...sehr beindrueckt. še in še bi lahko navajali, so pa že te kratke besede, ki so jih vpisali v spominske liste obiskovalci umetniške razstave v pritličju Mestnega muzeja v Piranu dovolj zgovorne. Poleg 17 akvarelov in pero-risb je razstavljenih še nekaj plastik v glini in bronu. Akvareli nam prikazujejo razne motive iz Slovenskih goric in Pirana ter nekaj cvetja. O skulpturah (motivi materinstva, Pio-nirji-graditelji, Razmišljajoče dekle s klasom itd) naj spregovori vpis neznanega obiskovalca: »Skulpture mlade srečne mame z otrokom so izredno žive in dopadljive.« Tudi splošni vtis prepustimo obiskovalcu: »Slike presenečajo s svojo svežino, neposrednostjo in širo-kopoteznostjo. Razodevajo zrelega umetnika, človeka frapira bogastvo barv, ki razodevajo intenzivni notranji žar, ki človeka namah pritegne in osvoji. Umetnik je ustvarjal hitro in krepko, vendar pa zna biti tudi zelo nežen (Potonke, Marija Snežna...). Med najbolj uspelimi so: Pogled na Piran, Marija Snežna in Ulica v Piranu. U-metniku sem hvaležen za izredni užitek«. Delo —- najpopolnejša izkaznica človeka, nas je torej moč- no zadovoljilo, pa si oglejmo še ci, dirigenti in orkester «Mira-: delavca! j mar« dosegli lep uspeh, vendar Gabrijel Kolbič, sin viničar- ni bil ta takšen kakor, na pn-skih staršev iz Slovenskih goric, mer v dvorani tržaškega Avdi-se je z veliko pridnostjo in tr- torija, _ kajti v zaprtem prosto- dim delom prebijal skozi svoja mlada leta, da je dosegel diplomo Akademije likovne u-metnosti v Pragi. Danes deluje kot profesor risanja na srednji šoli v Mariboru. Mož je skromen, skromen tako, da se nam je le s precejšnjo mero vztrajnosti posrečilo dobiti nekaj podatkov o njem, o njegovem delu. Kot član skupine mariborskih umetnikov je razstavljal svoja dela skupno z dru^mi. Doma: na Reki, v Slovenjgrad-cu in Ptuju. V tujini: v Green-wichu (Anglija) in Malmoeju (švedska); tod je ostalo nekaj njegovih del. Tudi samostojne razstave je prirejal: V Mariboru in Celju, letos pa pri nas v Piranu, kjer je — kakor smo že omenili — žel lep uspeh. In svoje najdražje delo, čudoviti «črni teloh« je daroval žrtvam katastrofe v Skopju... Piranski domačini, pa tudi turisti so izrazili željo, da bi ga kmalu zopet radi videli! Mi Ko Tržaške ljudske popevke v Kopru V soboto, 10. avgusta je barko vij ansko Prosvetno društvo v sodelovanju z ljubljansko televizijo ponovilo festival slovenske popevke pod naslovom «Ko lun’ca plava čez Miramar« na Titovem trgu v Kopru. Koncert so prenašali po televiziji. Udeležba je bila tako velika, da so udeleženci skoraj napolnili Titov trg. Tudi v Kopru so pev- ru se laže ustvari neposreden stik med nastopajočimi in ob činstvom. Motila je tudi ostra razsvetljava v smeri od Lože preti občinstvu. Premnogim u-deležencem se je koncert zdel prekratek — trajal je okoli 1 uro — ker bi bili radi še poslušali pevce in orkester. Sicer ni bila vstopnina visoka (300 dinarjev za prva mesta, 159 za druga in 100 za stojišča). tftmmp (kruzeirov za 10 kg) TRŽIŠČA 29.7.63 7.8.63 19 8 63 178 'A 180 5/a 180 V* 123 Vi 121 ‘A 121 Vi 31.— 31,— 31,— 114,75 115,37 115,25 11,25 11,25 11,50 12,75 13,50 13,50 22,50 22,50 22,50 79,- 79,- 79,- 185,— 185,— 185,— 35,25 35,15 35,05 33 Vi 33,- 33,— 234 Vi 234 V« 234 Vi 895 '/2 906 Vi 905,— 75 V« 75 Vi 76 Vi 65 V% 65 Vi 67 5/a 1298,— 1338,- 1350,— PAPIR TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000, srednje vrste 20.500-22.000, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 21.500-23.000, finejši 2729.000, trikrat klejen papir 28.500-31.000, papir za registre srednje vrste 22.500-24.500, finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26-28.000, finejši 31-33.000, velina za kopije 44.500 do 46.500, risarski papir 51.500-55.000 lir za stot. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 0,200 kg 210, v škatlah po 1/2 kg 185, po 1 kg 175, po 5 kg 160, po 10 kg 155 lir kg, v tubah po 200 g 49 lir tuba, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 0,200 kg 225, po 1/2 kg 200, po 1 kg 190, po 5 kg 175, po 10 kg 170 lir za kg, v tubah po 200 g 52 lir za tubo. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70, 800-830 g450-460 lir kg, 700-730 g 400-450 lir, vreče za krompir nove 300-30 g 450-460 lir kg, rabljene 120-125 lir vreča, rabljene vreče za otrobe 100-110 lir vreča, blago iz jute 450-460 lir kg. SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Tržaški trg je dobro založen s sadjem in zelenjavo, vendar pa niso kupčije preveč živahne. Tudi na našem trgu se čuti odsotnost prekupčevalcev. Razen tega so tudi nekatere zelenjavne trgovine še vedno zaprte zaradi počitnic. Navajamo cene za kg v nrodaji na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): Rdeča pesa 50-140 (80-220), zelje 40-75 (80-98), kumarce 30-60 (60-120), čebula 25-60 (48-98), fižol v stročju 140-200 (220-360), svež fižol 85-100 (140-29 ), sola. ta 50-300 (100-580), melanzana 15 90 (48-140), krompir 23 40 (48-78), paprika 45-180 (90-340), paradižniki 15-100 (48-160), zelen radie 60-500 (120-680), bučice 60-200 (88-340); pomaranče 250-350 (360-480), limone 150-250 (280-420), lubenice 20-100 ( 48-160), hruške 30-100 (60-200), breskve 10-120 (48-240), grozdje 60-100 ( 98-240) lir za kg. tttnlk KMEČKE ZVEZE Na kmečkem taboru je bilo živo VALUTE V MILAN” 7.8.63 19 8.63 A me: dolar 620,55 620,25 Kanad dolar 569,50 569,75 Nem marka 155,75 155,77 Francoski fr 126,60 126,55 švicarski fr. 143,76 143,78 Avstrijski šil. 24,04 Funt št. pap 1738,— 1736,— Funt št. zlat 6250,— 6250,— Napoleon 5700,— 5700,— Zlato (gram) 716,— 715,- Dinar ' 100) — Trst drobni 73 debeli 69 BANKOVCI V CURIHU 19. avgusta 1963 ZDA d dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 12,00 Francija (100 n fr.) 87,- Italija (100 lir) 0,685 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr ) 13,- Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (ICO b fr.) 8,47 švedska (100 kr) 82,- Nizozemska (100 goid.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 eg funt) 6,40 Jugoslavija (100 din) 0,50 Avstralija (1 av. funt) 9,55 Na mednarodnih trgih s surovinami so v preteklem tednu zabeležili lahno dviganje cen činu, cinku, svincu, bombažu, juti, koruzi in kavi. Neizpre-menjena je ostala cena bakru; nazadovala je kavčuku, volni, žitu, kakavu in sladkorju. KOVINE Cena bakru je na londonskem trgu ostala neizpremenjena navzlic temu, da se je svetovna proizvodnja te kovine v juliju povečala za približno 4.000 ton in dosegla 308.274 ton. Zaloge so narasle za 26.293 ton in so konec julija znašale že 436.806 ton. Cena činu se v Londonu še dviga zaradi stavk rudarjev v Boliviji. Prav tako na londonskem trgu napredujeta cink in svinec, Združene države Amerike so v juliju prodale 99.027 ton, kar pomeni 4.401 tono več kakor v juniju; tolikšne količine cinka niso prodale v enem samem mesecu že od junija leta 1959. Predvidevajo, da bo v avstralskih rudnikih svinca prišlo do stavk. TEČAJI (16. avgusta; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 2341/4; cin proti takojšnji izročitvi 8531/2 (903); svinec 54 5/8 (661/4); cink 68 5/8 (75 5/8). NEW VORK (stotinka dolarja za funt): baker 31,00 (29,68); svinec New Vork 11,250 (11,250); cink Saint Louis 12,905 (12,905); aluminij v ingotih 22,50 (22,50); antimon Laredo (dolar za tono) 32,50 (32,50); lito železo 63,33 (63,33); Buffalo 63,50 (63,50); živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 182-185 (182-185). KAVČUK Cena kavčuku je skoraj na vseh trgih padla. Prodaja presežkov se nadaljuje. Velika Britanija je v mesecu juliju razpe-čala 747 ton kavčuka. Strateške zaloge znašajo trenutno samo 7,150 ton. Ameriška »General Services Administration» je v juliju prodala 6.109 ton naravnega gumija, mesec poprej 6.643 ton. TEČAJI. LONDON (v penijih za funt): vrsta RSS proti ta kojšnji izročitvi 23 5/16—23 3/8 (2015/16—211/16); vrsti fumč in cotelč proti takojšnji izročitvi 23 5/8—23 11/16 (21 1/2—21 in 5/8). SINGAPUR (v penijih za funt): 79 3/8—79 5/8 (70 3/8— 70 5/8). NEW VORK (stotinka dolarja za funt): 25,20 (25,85). VLAKNA Cena bombažu se je na new-yorškem trgu dvignila. Ameriški pridelek cenijo na 13.984.000 bal in je za 6 odstotkov nižji od prejšnjega. Računajo, da znašajo plantažne površine 14.856.000 akrov (ali 772.512.000 arov), se pravi, da so se v primerjavi z lanskimi skrčile za 9 odstotkov. TEČAJI. NEW VORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35,15 (35,15); volna vrste suint proti takojšnji izročitvi 131,8 (133,5), vrste tops proti takojšnji izročitvi 170 (171). LONDON: volna vrste 64’s B (v penijih za funt) 108,1 (118,5); juta vrste First marks (funt šterling za tono) 106 (105). SAO PAULO: bombaž v državni pogodbi št. 5 (v kruzejrih za kg) proti takojšnji izročitvi 42,50 (41,50). ANTVVERPEN: volna avstralskega tipa (v belgijskih frankih za kg) 1411/2 (161). ŽIVILA Cena kavi se na newyorškem trg^i drži čvrsto Zahodna Nemčija je odobrila mednarodni sporazum za trgovino s kavo med 21 državami. Finska in Etiopija pa tega še nista storili. Cena sladkorju je tako na londonskem kot na r.ewyorškem trgu zopet padla. Perzija je kupila večje količine sladkorja po cenah, ki so nižje od cen na trgih. Strokovnjaki v Havani računajo, da bo med leti 1965 in 1970 kubanska proizvodnja sladkorja dosegla 8 do 9 milijonov ton, ker bodo nasade sladkornega trsa povečali za 259.000 hektarov. Menda bo letošnja proizvodnja sladkorja na Kubi znašala samo 3,5 milijona ton, kar bi pomenilo 1,3 milijona manj kakor lani. TEČAJI. NEW VORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v septembru 22,15 (22,58); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v septembru 33,84 (33,74); sladkor proti takojšnji izročitvi 6,65 (7,40), proti izročitvi v septembru 6,75 (7,23). ŽITARICE Cena žitu je v splošnem nekoliko padla, medtem ko se je cena koruzi malenkostno dvignila. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): žito proti izročitvi v septembru 179 5/8 (180 7/8), pro-ti izročitvi v decembru 185 1/4 (186 5/8); koruza proti izročitvi v septembru 1231/8 (1215/8), prot) izročitvi v decembru 112 7/8 (1118/8). Proizvodnja svinca se krči Italijanska proizvodnja svinca, tako svinčene rude kot svinca v kosih, je v prvih štirih mesecih letos nekoliko popustila. Proizvodnja svinčene rude je od 23.289 ton, v prvih štirih mesecih lanskega leta zadrknila na 15.990 ton v letošnjem letu, kar pomeni 31,4 odstoten padec. Proizvodnja svinca v kosih (14.455 ton) se je letos skrčila za 7,1 odst. v primerjavi s prvi-mi 4 meseci lanskega leta. Oši-bel je tudi uvoz svinca in njegovih zlitin: v prvih štirih mesecih tega leta se je v primerjavi z istim razdobjem lani skrčil za 42,2 odst.. Kmetijska zadruga v Trstu je tudi letos priredila v Prosvetnem domu na Opčinah Kmečki tabor, ki je že peti. V zaključnem govoru je dejal predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič: «Samo kmetje nimajo svojega .svetnika’, na katerega se lahko obrnejo s to ali ono prošnjo. Imajo ga čevljarji, imajo ga brivci, karabinjerji, posamezni vojaški oddelki, kot na primer topništvo. Kmet mora lastno usodo zaupati le muhasti letini, ta pa je redkokdaj res u-godna. Zato naj imajo kmetje vsaj svoj praznik — Kmečki tabor.« Mi pa dodamo še to, da je gotovo največja tovrstna prireditev na Tržaškem; saj se je V. kmečkega tabora, ki je trajal od velikega šmarna do nedelje zvečer, udeležilo na tisoče meščanov in vaščanov (od Miljskih hribov pa do štivana), Slovencev in Italijanov. Med temi je bilo mnogo izletnikov iz notranjosti Italije in vojakov; te je gotovo vabila posebno plesna zabava. Doslej je bil vojakom vstop tukaj prepovedan, letos pa so imeli prost dohod, saj kmečki tabor ni političnega značaja. Predvsem ima namen predstaviti širšemu občinstvu naše prizadevne in napredne kmetovalce, hkrati pa poskrbeti zanje nekaj zabave. Kmetje so pripravili okusno razstavo povrtnin in sadja, tako solate, paradižnikov, krompirja, krmilne pese, korenja, čebule, zelene, melancan, repe (posebno debelo repo je prikazal Purič iz Velikega Repna, duhoviteži pravijo, da repa gotovo ne bi bila tako debela, ako bi jo dogojili v Malem Repnu...). Valentin Švab iz Trsta je dal na ogled nič manj kot 1,27 metra dolgo bučo, ki je pritegnila pozornost slehernega obiskovalca. (Običajni duhoviteži pa zopet modrujejo, češ, take buče naj bi prodajali na meter, ne pa na kilogram). Mario Gracogna iz Milj je razstavil pšenico. Bilo je seveda vse polno sadja. Razstavljene so bile tudi lepe vaze za rože in lične pletene košarice. Dr. Ferruccio Corazza in Borut Kodrič sta prikazala posebno gnojilo za gnojenje mlade solate v toplih gredah. Kmetijska zveza je nagradila sledeče razstavljalce: Jerman Ivan 10.000 lir, Švab Valentin, Scheriani (Škerjanc) Justo in Poljšak Miro vsak po 5.000 lir; Debeliš Alojz, Leban Anton in Prodan Karlo pa po 2.500 lir. Diplomo za udeležbo je z* ' ~iea podelila vsem ostalim, Karlu Valentinčiču, Grgiču iz Padrič, Stoperju Josipu, Gracogni Mariju, Šturki z Repentabora, Lazarju, Šturki z Repentabra, Lazar-Repna, Kodriču Francu, Kodriču Borutu in dr. Ferrucciu Co-razzi. Kmetijska zadruga je priredila tudi zanimivo razstavo kmetijskih strojev in orodja. Prikazala je traktorje, sejalne stroje, kosilne stroje, brane, stiskalnice, manjše lesene kadi in druge posode za grozdje italijanskih tovarn Sbuelz, Lombardini, Nib-bi, Rondine, Effepi, Sametto, C. T. Emme in nemške izdelave (Deutz). V okviru kmečkega tabora je bilo tudi slikarsko tekmovanje «ex tempore«, ki se ga je udeležilo kakih trideset, povečini mlajših umetnikov. Prvo nagrado v znesku 45.000 lir vsak sta