GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XX. JUNIJ 1991___________________[[ 9 (\ 7\ S ________________Št. 6(219) Hura, počitnice so tu. Tudi prvi sodelavci so že zasedli počitniške zmogljivosti. •4 XV Novi izdelki, inovacije, tehnične izboljšave V dirki proti E92, da bi ujeli vsaj zadnji priklopnik, je vsako bližanje več vredno kot izbiranje. Primera je sicer iz balinarskega sveta, drži pa kljub temu. Nima smisla razpravljati o zaspanosti in inovacijski lenobi dolga leta socialno preskrbljena zaposlenca, tega so polne vse revije in časopisi, ki nase v novi stvarnosti kaj dajo. Colorjevci smo prej črno poprečje kot svetle izjeme. Tudi aktivni marketinški prijemi vodstva, ki so obljubljali soudeležbo v obliki cvenka pri vsakem koristnem predlogu, niso obrodili vidnejših sadov. Zato se v uredništvu zavedamo, da z uvedbo nove stalne rubrike v “Zvitorepcu" ne bomo napravili revolucije in spravili v tek mogočni uspavani možganski trust. Morda smo se ob ideji tolažili in si vlivali korajže, pa bo vsaj kdo vzel za koristne informacije, opise in orise o novih izdelkih, ki jih razvijamo, o tehnoloških rešitvah in ne nazadnje, o znanju, ki tako “visoko" kotira v tej naši medvoški kotlini. Ob tem bi kot urednik rubrike INNO-VA povabil vse pismene zaposlene, da vsak mesec v času od plače do 20. dne zasujejo uredništvo s prispevki ali predlogi. Honoriramo precej ugodno! Darovalce objavljamo v mastnem tisku! ef Tečaji tujih jezikov Konec šolskega leta pomeni konec učenja tudi za nekatere Colorjevce. Zaključil se je namreč tako tečaj nemščine kot angleščine, ki so ju slušatelji skoraj celo šolsko leto obiskovali kar pri nas v sejni dvorani. Angleški tečaj je uspešno zaključilo štirinajst delavcev, čeprav je bilo v začetku dvajset slušateljev. Tečaj je vodila profesor Tamara SAVNIK. Tečaj nemščine smo organizirali s sodelovanjem agencije VITEZ A. Poučevala pa je profesorica Petra KOLAR. V začetku je bilo “NEMCEV" štiriintrideset, zaključnega testa se je pa udeležilo štiriindvajset slušateljev. Vsi tečajniki, ki so v letošnjem šolskem letu prebrodili vse težave in zagri- zeno vztrajali do konca, želijo v jeseni nadaljevati svoje učenje. Tudi obe profesorici sta že obljubili nadaljnje sodelovanje. Torej — vsem še enkrat iskrene čestitke, v poletnih mesecih se pošteno odpo-čijte, v jeseni pa NASVIDENJE! Pričetek proizvodnje smol v novem obratu Nova sinteza nared! Čeprav nam bo ostal mesec februar 1990 vedno v spominu zaradi požara obrata sinteza, pa bomo že lahko zapisali nov datum v zgodovino Colorja: Otvoritev povsem novega obrata sinteze. Čeprav so se časi spremenili in bo sama otvoritev predvsem delovno zabeležena, pa vendar... Ker smo vas sprotno obveščali o dogajanjih pri graditvi sinteze, v prejšnji številki predvsem slikovno, pa smo se tokrat obrnili na najbolj odgovornega, in sicer Voja Jevtiča, dipl. inž. kemijske tehnologije, vodjo obrata IV. — proizvodnje umetnih smol. Takole nam je pripovedoval: “V novi sintezi bo zaposlenih do 32 delavcev, seveda po novi zasnovi organizacije. Nekaj ljudi bo novih, saj vodenje zahteva višje strokovno znanje, pa upravljalna funkcija, procesna... Plan izobraževanja je bil narejen že lansko leto, tako, da se izvaja permanentno: od samih osnov poliestrskih smol, spremljanje in proces reakcije, spoznavanje procesne opreme ter obrata kot celote. Obiskali smo tudi tujo firmo s podobno tehnologijo, tako, da nismo ničesar prepustili naključju. Seveda bomo to znanje sprotno dopolnjevali, pa tudi vsako leto osveževali. Tehnologija bo približno enaka dosedanji, z nekaj tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami bo omogočena bolj kakovostna in hitrejša proizvodnja. Kakovost bo bolj enakomerna (uniformna), proizvodni časi se bodo zmanjšali. Značilnost proizvodnje bo priprava materiala zunaj obrata. Pri šaržiranju bomo uporabljali črpanje, sipke surovine iz vreč, kontejnerje za tekočine, transportirali pa bomo z viličarji na podeste. Seveda bo potrebno organizacijske rešitve sprotno dopolnjevati, če se bo to tako pokazalo. Celoten projekt sinteze je koncipiran na maksimalni varnosti. Upoštevani so bili vsi protipožarni ukrepi. Izpeljali so jih strokovnjaki Inštituta “Jožef Stefan", varnostna analiza naš obrat nam je v veliko pomoč. Vsi možni scenarij so vgrajeni v sam projekt, za katerega trdim, da je zelo v redu. Volumenska kapaciteta je približno enaka prejšnji. S skrajševanjem proizvodnega časa pa se lahko količine povečujejo. Obseg proizvodnje je standarden, in sicer gre za poliestre, poliole in alkide." Kaj pa ekološka plat investicije? “Podobno kot za varnost je poskrbljeno tudi za ekološko plat: ZELO STROGO! Gre za zaprt sistem, tako, da ni emisij v okolje: ne plinskih ne tekočih. Vse je tako prirejeno. Zelo strogi inšpektorji so že opravili svoje delo in niso imeli pripomb, torej je vse v redu. Seveda pa je stvar zaposlenih, da bo vse tudi tako v praksi, v kar pa ne dvomim. Hladni zagon je takorekoč že v teku, po programu sledi že vroči preizkus naprav — s segrevanjem vode (ne še reakcija), prva prava šarža pa naj bi bila narejena že v začetku julija meseca." Za Voja Jevtiča ni počitka. Povsod je zraven, sam brat pa je bil ob našem obisku ena sama velika delavnica. Skupine varilcev, montažerjev, pa tudi “lepotilnih" tehnikov se je mudilo tod, toda, ko bo šlo zares, bo ljudi manj, pač pa več aparatur, ki bodo beležile vsako spremembo, šarže se bodo menjavale in težko pričakovana proizvodnja bo stekla. Srečno Vojo in sodelavci! Aktivnosti široke potrošnje v I. polletju ’91 Odhod prvih počitniških lastovk — letos pretežno na politično manj razgreti severni Jadran — predstavlja nekakšen “time-out“ po prvem polčasu eskalacije širokopotrošnih tržnih akcij. Da, eskalacija je prava beseda; če že lanski obseg tržnih aktivnosti predstavlja bistven premik v primerjavi z leti 88/89 ali še dlje nazaj. In tako je prav! Veljajo pa tudi ocene, če bi se s takšno zagrizenostjo lotili tržišča široke potrošnje pred desetimi leti, bi doslej na tem področju plasirali preko polovice proizvedenih premazov. Običajno je pač tako, da te vse težja gospodarska situacija, konstantno padanje standarda in še kaj, počasi a zanesljivo spametuje in prisili k drugačnemu odnosu do trga. No, letos smo trgu imeli kaj pokazati in dejansko lansirali bistvene novosti, ki pa bi v nekih boljših časih lahko še bolj zablestele. Lahko rečemo, da na relaciji do potrošnikov obvladujemo zadeve na propagandnem, prezentacijskem in strokovno-tehničnem nivoju. Stremeti moramo vsaj na ohranitvi najmanj se- danjega nivoja kvalitete premazov ter izboljšanju kvalitete embalaže v tehničnem smislu. Pač pa bomo morali izboljšati zadeve na področju organizacije in kvalitete spremljajočih storitev, kjer so se pričele kazati resne razpoke. Razlogi so med drugim prav v kvantitativni širitvi plasmaja, ki jo s kadrovsko zasedbo pri obstoječi organizaciji komajda obvladamo. Po domače bi se temu reklo (na rob razglabljanjem o “tehnoloških viških"), da zaradi širine široke potrošnje, na področju servisne in spremljajočih storitvenih dejavnosti delamo pravzaprav v pogojih “tehnoloških manjkov". Vsako stihijsko delo, organizacijske zablode in posledično slabi medsebojni odnosi pa vodijo do kolapsa kvalitetnega poslovanja. Vendar o konkretnih primerih kdaj drugič — pa poglejmo, kaj se je dogajalo pri tržnih aktivnostih. Na področju široke prodaje smo si za letos zastavili cilj plasirati na tržišču 34% proizvodnje premazov, torej dobro tretjino fizičnega obsega, kar pri začetku leta veljavnih cenah predstavlja vrednostno 27 % ali več kot četrtino finančnega obsega. Koliko bomo v tem uspeli, ni odvisno le od nas samih, vsekakor pa je pol leta že dalo določene rezultate, o čem nas bodo marljivo obveščali analitiki. Poleg novih video-reklam ter intenzivnih propagandnih dejavnosti, ki pa tu niso opisane, lahko tržne aktivnosti razdelimo na tri osnovne skupine: 1. ) Udeležba na strokovnih sejmih in razstavah 2. ) Izvedba strokovnih seminarjev 3. ) Prodajne akcije s svetovanjem Ad.l.) Najbolj obiskana spomladanska sejma sta bila Gradbeni sejem v Gornji Radgoni v času od 1. do 5. aprila ’91, ter “Alpe-Adria“ v Ljubljani, ki je bil letos v dveh letih — tu smo bili v delu z motom “Svoboda bivanja" v času od 9. do 13. aprila ’91. V okviru obeh sejmov z izrazito tehničnim poudarkom je potekala tudi ra- dijska propagandna akcija z odgovori v živo na vprašanja strank po “vročem telefonu". Na obeh sejmih smo prvič prezentirali praktičen pomen in proizvodnjo nijans po UNICOLOR-sistemu, čigar izdelke (Colomin UNI in Sinkolit UNI) smo s popustom prodajali v okviru sejemske ponudbe, kar je bila za obiskovalce svojevrstna atrakcija. Na “Alpe-Adria“ smo na enak način vključili tudi COLO-MIX-sistem za pripravo avtoreparatur-nih emajlov, prodaji pa dodali že standardne spreje s Syntol-avtolakom. Namen sejemske prodaje seveda ni v bogvekakšni “tonaži", temveč vzbuditi pozornost in interes za nov artikel. Da nam je prav to uspelo, priča podatek, da smo na obeh sejmih imeli za 40.000,00 din prometa, kar bi pri cenah v redni maloprodaji zneslo trikrat toliko. Če natančneje pogledamo količine in vrste na sejmu prodanih artiklov (217 litrov Colomina UNI, 86 litrov Sinkolita UNI, 61,5 kg COLOMIN emajlov in vsega 25 kosov Syntol-avtolak sprejev), pridemo do sledečih zaključkov: — Z “UNICOLOR-jem“ smo zadeli “žebljico na glavico"; pravi užitek je bilo gldati zmajevanje nejevernih strank, kako se jim pred očmi utopija spreminja v stvarnost, medtem ko smo jim v pičlih treh minutah izdelali katerokoli od 740 nijans, izbrano pri razstavnem pultu! — S “COLOMIX-om“ rahlo zamujamo — morebiti za leto ali dve, o čemer priča le petina prodane količine v primerjavi z “Unicolorjem", temveč tudi stranke, ki že poznajo “Standoxove“ in druge mešalne sisteme na domačem trgu. Častna rešitev bi bila v takojšnji uvedbi dvo-komponentnih metalik-lakov! — Za Syntol-avtolak spreje bi veljal prav nasproten moto, kot je “bo-gatstvo nians" — na sejmu je bilo na voljo osem nians, pa še od teh le pet reparaturnih. Ker se COLOR ni nikoli potrudil razširiti asortiman sprejev, jim preti izumiranje v pozabi. Poleg obeh omenjenih sejmov smo bili tudi na Spomladanskem sejmu v Zagrebu, prav tako s predstavitvijo široke potrošnje, le da je bil ta sejem naravnan bolj komercialno. Vsem dežurnim, tako veteranom kot še posebej novim močem iz maloprodajne trgovine, komerciale in razvoja gre hvala za priložene žulje, da smo sejme kljub organizacijskim težavam vsaj na zunaj briljantno izpeljali. Ad.2.) V okviru predstavitev novosti (Unico-lor, Colomix) ter standardnega asorti-mana in uporabe naših premazov smo organizirali in izpeljali naslednje strokovne seminarje oz. srečanja: — 4.—6. 1991: Distribucijski center Chemo v Dicmu pri Sinju; seminar za poslovodje in prodajalce zasebnih in družbenih trgovin — 8. 5. 1991: Kranjska gora — semi- nar v soorganizaciji s firmo Tik-kurilla/Finska za arhitekte, projektante, trgovce-grosiste in gradbene finaliste — 14. 5. 1991: “Granit" — Slov. Bistri- ca — seminar za vodje poslovnih enot — 30. 5. 1991: Kranjska gora — Semi- nar za poslovodje in prodajalce Na večini srečanj smo izvršili ankete, ki bodo v pomoč našim poslovno-pro-izvodnim usmeritvam. Ad.3.) V marcu, aprilu in maju 1991 pa so potekale eno ali večdnevne prodajne akcije po trgovinah v vsej republiki, na katerih smo imeli svetovalne dneve z demonstracijami uporabnosti vseh naših izdelkov za široko potrošnjo: CHEMO — Jesenice, Velenje, Murska Sobota, Novo mesto, Radeče NAMA — Lj./Ježica, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Kočevje, Škofja Loka MERKUR — Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Radovljica KEMOMETAL — Nova Gorica JEKLOTEHNA — Maribor METALKA — Ljubljana KZ Lesnina/Mavrica — Dolenji Logatec KURIVO — Ljubljana C.I.T. — Jesenice, Kranj, Izola Novotehna — Ribnica Alpkomerc — Tolmin SISTEM UNICOLOR Drogerija — Idrija Kovinotehna — PC Hudinja/Celje Letos smo tovrstne akcije praktično potrojili; če ne bodo dale želj enih rezultatov, bo to izključno posledica rapid-nega padca kupne moči ter izpadov izplačil mesečnih prejemkov. Najsi gre za goriške, štajerske ali gorenjske regije, marsikje smo srečavali ljudi, čakajoče na plačo ter na nabavo osnovnih življenjskih potrebščin in živil, pri čem so barve žal v zadnjem planu. O tem, kaj smo se na promocijah in dežurstvih naučili in namučili, slišali in videli, kaj nam svetujejo, mislijo ali zamerijo tako naši kupci kot tudi prodajalci, pa kaj več v prihodnji številki! A.G. • • • Športna skupščina Kemijski Športno drutšvo COLOR Medvode je še vedno aktivno. Sicer aktivnosti in članstvo že nekaj let upada, vendar je še kar nekaj rekreativcev, ki del svojega prostega časa prežive v krogu svojih športnih prijateljev. V maju se srečamo na športni skupščini, kjer predsedniki sekcij poročajo o preteklem delu in načrtih za naprej. Planinsko-smučarska sekcija je bila v tem letu brez predsednika, kar se je poznalo pri realizaciji zastavljenega programa izletov. Šli so samo na en izlet. Ta sekcija je tudi organizator smučarskih tekem, ki pa so letos odpadle zaradi pomanjkanja snega. Najboljši pa so sodelovali na občinskih sindikalnih tekmah v Kranjski gori. Tekaška sekcija je z manj člani kot običajno, predvsem — žal — brez članic, bila prisotna na vseh tekih. Colorje-va “trojka" je uspešno nastopila na Partizanskem maršu v Ljubljani. Kegljaška sekcija je dosegla zelo lep uspeh — 1. mesto posamezno in 1. mesto ekipno na občinskih tekmah. Naša Kata je bila res v odlični formi v pravem trenutku na pravem mestu. Jamarska sekcija stalno raziskuje slovenske jame in odkriva lepote nam nepoznanega sveta. Strelska in teniška sekcija sta precej popustili pri aktivnostih. Odbojkarska in košarkarska sekcija imata v telovadnici v Preski 2-krat tedensko rekreacijo. Nastopili so v trim ligi, kjer sodeluje 11 ekip. V načrtu imajo tudi medsektorske igre. Šahisti so se udeležili hitropoteznega turnirja v Rogaški, kjer se je odlično izkazal Fadil. Uspešno so sodelovali tudi v Puli na državnem sindikalnem prvenstvu. Načrtujejo tudi ustanovitev šahovskega kluba s stalnim prostorom v klubu upokojencev. Predsednik Marko se je vsem predsednikom zahvalil za poročila. Opozoril je na probleme vedno manjše aktivnosti in izrazil upanje, da bomo zdaj, ko je izvoljen spet popoln izvršni odbor, bolj množično sodelovali na športnih akcijah. Pohvalil je Aljeto kot najboljšo športnico leta — na občinskem namiznoteniškem tekmovanju je zasedla 1. mesto. Najbolj prizadevnega športnega delavca Franeta pa bomo ob prvem razpisu predlagali za podelitev Bloudkovega priznanja. Vsem, ki ste kakorkoli športno aktivni, velja vabilo, da se nam pridružite pri teku v naravi, na smučeh, v telovadnici pod košem ali za odbojkarsko mrežo, na teniškem igrišču, na kegljišču, ali za šahovsko mizo. Predsedniki sekcij vam bodo rade volje dali informacije o vsem, kar bi vas zanimalo. Predsedniki sekcij so: planinsko smučarske Zoran Paniko tekaške Franc Burja kegljaško balinarske Andrej Kunstelj, Bogdan Stopar jamarske Jure Zupanc strelske Franci Krelj teniške, namiznoteniške Mimi Jamnik odbojkarske in košarkarske Roman Žavbi nogometne Bojan Škulj šahovske Fadil Lushtaku krožek V letošnjem letu smo ponovno izvedli kemijski krožek za učence okoliških osnovnih šol. In kaj pomeni krožek za učence: OSNOVNA ŠOLA HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE-PRESKA Datum: 12. 6. 1991 Ing. Franc Petek Spoštovani Iskreno se Vam zahvaljujemo za strokovno in potrpežljivo vodenje naših učencev, vključenih v kemijski krožek. Že vrsto let opažamo rezultate vzornega sodelovanja naše šole z Vašo delovno organizacijo in še posebej z Vami. O tem pričajo dobri rezultati naših učencev na tekmovanjih v znanju in pri oblikovanju raziskovalnih nalog s tega področja, prav tako pa tudi načrtno usmerjanje učencev v poklice kemijske stroke. Upamo, da boste tudi v bodoče našli čas in energijo za mentorsko delo z našimi učenci. S spoštovanjem Ranatelj Božidar Orešnik Vida B.R. 1 I I Planinski izleti ’91 I 1 :W o 0° Sonblick (turni smuk) — Jože 1 :g 17. — 18. 8.: Rombon — Anica 1 8: s*:*: CU OO 1 VO Kofce — Zoran I14- 9" Repov kot—Planjava—Kamniško sedlo — Frane ig; 19. — 20. 10.: «10.11.: 1 Bohinjske planine — Dubček Kranj—Škofja Loka — Momir ■ P Vse dodatne informacije in navodila bodo objavljena v naši oglasni deski, jljijij $8 Ne pozabite se ozreti! $g Čas ie dobrina, ki jo je treba izkoristiti To je bil smisel predavanja prof. dr. Staneta Možine v enodnevnem seminarju na temo organizacija dela, ki je bil v sredo, 12. junija v sejni dvorani. Vodilna nit njegovega predavanja so bila razmišljanja o času kot vrednoti, organiziranosti posameznika in skupine ter uspešnega vodenja. Že na začetku je omenil, kako se človek na koncu svojega delovnega dne večkrat vpraša, kako je izkoristil dan in ne more verjeti, da je “zapravil" toliko ur kljub utrujenosti oziroma občutku, da je delal ves dan. Človek dobi vtis, da je bil zaposlen, vendar se lahko vpraša s čim. Ugotavlja, da bi vse to zmogel, če ne bi bil moten. Misli si, da če hoče, da je stvar dobro opravljena, je najbolje, da jo stori sam. Tako si naloži delo, ki ga večkrat ne zmore. Predavatelj je ugotovil, da je vsa ta utrujenost in preobremenjenost posledica neorganiziranega dela. Zelo pomembno je, da si vsako delo, ki ga moramo narediti, načrtujemo in organiziramo. Kako si delo lahko organiziramo? Za to ni nekega univerzalnega recepta. Zelo pomembna je priprava in kontrola dela. Ločiti moramo kreativno in rutinsko delo. Ločiti je potrebno pomembno delo od nujnega in razvrščati naše delo glede na čas, ki nam je na voljo. Če je naše poslanstvo pomagati delovni organizaciji pri doseganju njenih ciljev, moramo določiti prednostne naloge. So tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultate. Če na primer delovno naročilo ni izpolnjeno, moramo ugotoviti vzrok, pregledati stanje, da je metoda dela pomembna, vendar je potrebno upoštevati čim manjše stroške tega dela. Seveda brez jasnih ciljev, kaj želimo doseči, ni nič. Če nastopijo problemi, je najpomembneje, da jih sproti rešujemo, spremenimo stvari, ki so v naši moči. Ko pridemo do opisa proble- ma,moramo poiskati vzrok, da lahko ukrepamo oziroma damo predloge za odpravo le-teh. Če pa stvari ne kontroliramo pri izvajanju, lahko ostanemo le na pol poti. Pri izvajanju delovnih nalogov nastopi problem odgovornosti in odločanja vseh udeleženih pri neki nalogi. Pomembna je odločitev, delitev dela, zadolžitve, izvajanje in kontrola. Mnogi v podjetju se pritožujemo, da stvari ne potekajo kot bi morale. Predavatelj je svetoval, naj se obnašamo bolj teamsko v interesu podjetja. Večkrat manjka sodelovanja, odkritosti in zaupanja. Vse to se da naučiti in ustvariti, če smo dovolj motivirani. Prav gotovo moramo najprej spraviti v red sami sebe in nato organizirati delo svojih sodelavcev. Predavanje je bilo zelo poučno, saj je bila upoštevana tudi humanost v vodenju in organiziranju dela, saj humanost vsebuje tudi avtonomnost in upošteva voljo drugih. Menda so za jesen predvideni še nekateri seminarji za izobraževanje zaposlenih v našem podjetju. Upam, da bodo prišli še strokovnjaki, ki bi nas znali motivirati in nas vzpodbuditi k učinkovitejšemu delu. Smotrno bi bilo, da bi se seminarja udeležili vsi povabljeni, saj nas je bilo v tem terminu le 60 % glede na pripravljena mesta. Ali nas bi bilo res več, če bi se zbrali na prosto soboto? Nekateri udeleženci tega seminarja niso bili prvič na takem predavanju. Bili so tudi na boljših, so rekli. Eden izmed udeležencev pa je pripomnil, da ti taka predavanja dajo bolj malo, če sam nimaš prirojenih sposobnosti in občutka za organizacijo. M.K. V spomin Alojzu Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata... Dr. F. Prešeren Mementomori Alojz Hodnik je bil marljiv delavec in dober prijatelj. Sam mi je nekoč zaupal, da je imel težko mladost. Rodil se je 20. 1. 1947 v Mokronogu. Ko je dopolnil 7 let, mu je umrla mati. Kot siroto so ga ločili od sestre in brata in ga oddali “služit11 na kmetijo. Po odsluženem vojaškem roku se je Lojze zaposlil pri železnici, od koder je prišel 29. 1. 1969 v naše podjetje. Najprej je delal kot pomožni izdelovalec lakov in razredčil, leta 1974 je opravil izpit za voznika viličarja, potem je vozil surovine za obrat Sinteza, vse do katastrofalnega požara. Njegove pridne roke pa tudi v prostem času niso počivale, saj je družini zgradil lep in prijeten dom. Lojze je bil predvsem človek in dober sodelavec in bojim sem, da bomo take ljudi vedno bolj pogrešali, tako kot pogrešamo tebe prijatelj Lojze. Kuret Jure, vodja obrata IV. Tečaj za izprašane gasilce NOV SODELAVEC V mesecih aprilu, maju in juniju smo skupaj z “Donitom" organizirali dva tečaja za izprašane gasilce. Najprej so bili na vrsti vodstveni delavci sinteze, na drugem tečaju pa smo usposabljali druge mlade ljudi. Upam, da jim je kaj koristilo. Upam tudi, da bodo tistim, ki bodo tak tečaj opravljali v oktobru in novembru povedali, da je to dovolj zahtevna snov, da se je ne splača “špricati". V takem primeru se lahko zgodi, da bo ta nadebudnež tečaj ponavljal. Tisti pa, ki teh tečajev in izpitov ne bodo hoteli opraviti, naj v pravnem oddelku povprašajo kakšne sankcije so za njih pripravljene. Če se ne morejo spomniti, kaj so podpisali, ko so prišli v “Color“, naj si spomin osvežijo z listanjem po Pravilniku o varstvu pred požarom. Na svidenje jeseni! J.Š. Matjaž Križaj: “Prihodnost ima proizvodnja...46 Mesto direktorja zunanje trgovine je pred nedavnim v našem podjetju prevzel Matjaž Križaj, dipl. oec., 35-letni Škofjeločan. Pred tem je delal v firmi Intertrade Ljubljana, tudi v zunanji trgovini, in sicer pri posredovanju prodaje ladij, nazadnje kot vodja oddelka. “Za Color sem se odločil po desetih letih službe v ’Intertrade’-u. Uvidel sem, da se tod nimam več kaj naučiti, delo v proizvodnji pa mi manjka. Za Color sem vedel že prej, da je sodobna firma, posel je približno enak, svoje izkušnje pa bom lahko s pridom uporabil. Verjamem pa tudi, da je bodočnost predvsem v proizvodnji in ne toliko v trgovini", nam je pripovedoval ob obisku. Trdi, da se je že v začetku dobro “ujel" s sodelavci, da ima dober občutek, da pa se zaveda, da težav ne bo manjkalo. “Vidite, težave so v pomanjkanju dinarjev, s plačili v tujino, skratka cela paleta jih je, kjer mi bodo dosedanje izkušnje še kako prišle prav. Upam na najboljše!" Srečno, Matjaž! Upokojila se je... Iz razvoja je odšla v pokoj dolgoletna sodelavka Anica Pevec. Slovo je bilo prijetno... ■:*:*:*>:*Xy:y:y:v;y;y:v.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.y.v.v.v.;. COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. '>x*x*>>x\vv>>xvwxv:\\%%\sy:\\s\y:y:y;y.y.y.y.v.y.x.\v