Podjetjem ostajajo znatno večja sredstva Uporaba nove uredbe je najobčutneje vplivak na sklade podjetja. Lani je pod-jetje po računskem zaključku za celo leto od*vedlo v sklad za samostojno raz-polaganje le 1,250.000 din, a to je bil zne-sek, ki ga »Nam-a« plača za trimesečno najeninino za svoje prostore. Ta ni om<>-gočal kakršne koli veoje inodernizacije. V 1. 1957 kaže že polletna bidanca, da bo podjetje v tem pogledu v precej ugod-nem položaju. S Krcpitvijo sklada za sa-mostojno razpolagainje bo moglo podjetje rešiti nckaj svojih problomov. Nekoliko so se povišale tudi plačc oseb-ja. Delarski svet je sklenil, da bo za pla-če izločil 3 odstotke realiziratiega bruio prometa. Lani je ta odstotek znašal 2.S5 od&totka. Stevilo v »Narni« zaposlenih de-lavcev in uslužbencev se v primerjavi z lanskim letom ni spremenilo. »Nauiai ima danes zelo dobro organi-zirano in ekspeditivno službo za dajanie potrošniških kreditov. Število kupcev, ki so se poslužili kredita, se jc v primer-javj z i. 1996 povečailo v prvem trome-sečju za 97 oclstotkov, a v drugetn za 75 odstotkov. Porast prometa v 1. 1957 ie znašal pri železnini in raznih aparatih 149 odstotkov, pri kozmekiti 84 odstotkov, pri manufakturi 43 odstotkov in konfek-ciji 25 odstotkov. Med problemi, ki jih mora kolektir re-šiti v bližnji prihodiiosti, spada tudi bolj-ša in modernejla razsvetljava prodajnih prostorov, smotrnejši razpored prodajal-nih pultov, ki mora omojročiti ustTarja-nje zalog, reševanje vprašanja skladišča, a tudi zgraditev novega posJopja z drn-g-imi invcstitorji. Načrte za to novo po-slopje že pripravljajo. Poslopje bo po-daljšek sedanj&ga tako, da bo sku.paj z ujim tvorilo coloto. S tem bo Ljubljana dobiJa v središču mesta veliko in modtr-no urejeno velcblagovnico, ki bo ustre-zada tako po zmogljivosti kakor tudi po lzbirL Veletrgovinsko podjetjc ¦s.Prehrana« je imelo v prveru polletju 1.675 milijon din prometa. Pri tem je realiziralo nekaj raanj kakor 24 mi.lijonov dohodka. Za <>sebne dohodko jc šlo 21 milijonov, za kritje negafivnih razlik 2.5 milijona, dru-go pa za davek zvezi. Direktor podjetja >P'rehranaf prari o tein: >Bistvena razlika v primerjavi s prejš-njim staojem je ta, da smo prej imeli odrejcn plačni sklad, sedaj pa lahko la sklad povečamo in razširimo. Toda plačni sklad jc trdba tndi ustvariti. V naši stro-ki so marže ^elo nizke, konkurenca je močna +a'ko, da imamo težave tudi po uovi uredbi. V naši polletni bilanci je bilo odvedeno približno 3 milijone din za premije, nagrade in place iznad plač po tarifnem pravilniku, toda delavci in ivslužbenci so dobili samo nekaj več ka-kor 50 odstotkov enomesečne plače nad rednimi plačami. Drugro smo izp!s".ili za nadurno delo. Z enakim številom osebja kakor t lanskem letu smo uspeli sedaj povečati promet od 1.5 milijona na 2.5 milijona din na vsakega delavca in uislužbenca.« Tudi podjetjp »Sadje-zelenjara«; je ime-lo v prvem polletju za 215 odstotkov večji promet. Pri prometu 238 milijonov din je ustvarido nckaj nad 10 milijonoT din do-hodka. Od tega je šlo za izplačilo oseb- nih prejetQjk