Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniSki odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale. 7. julij 1976 LETO XV št. 12 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E DOGOVOR 0 TEMELJIH DRUŽBENEGA _PLANA_ Prehajamo v zaključno obdobje sprejemanja dogovora o temeljih družbenega plana razvoja občine in republike za obdobje 1976 1980. Ta dogovor je v bistvu povezava vseh samoupravnih sporazumov na področju gospodarstva in na vseh ostalih področjih, ki so neločljivo povezana z našim razvojem. Ker je sprejemanje teh dokumentov velikega pomena za naš nadaljnji razvoj, MORAMO sedaj ob sprejemanju sodelovati vsi, saj sprejemamo resnično plane naših lastnih delovnih organizacij in samoupravnih sporazumov, ki bodo osnova vseh družbenih dejavnosti. Zaradi tega nikakor ne smemo stati ob strani, kajti resnica je samo ena: samoupravni sporazumi bodo nadomestili dosedanje zakone in s tem tudi za okoli 10 % zmanjšali obveznosti, ki smo jih sedaj plačevali na osnovi posameznih zakonov. To pa pomeni, da nam ne sme biti vseeno, kako bomo obravnavali posamezne samoupravne sporazume in se na zborih delavcev odločali z OSEBNIM izrekanjem za pristop k sporazumom. Več kot enoletne razprave, ko smo dajali svoje pripombe, moramo sedaj oblikovati in se s podpi som ZAVEZATI, da bomo v srednjeročnem obdobju izpeljali tisto, kar smo že tolikokrat poudarili: povečati materialno osnovo s produktivnostjo in z načrtnim zaposlovanjem, ustvariti pogoje za razvoj otroškega varstva, šolstva, kulture, telesne kulture, zdravstva in vseh ostalih področij, ki so pogoj na eni strani za ekonomsko osnovo, na drugi strani pa za socialno varnost in samoupravni razvoj. Od naše samoupravljalske zavesti je odvisno, da bomo do roka zaključili postopke v občini in s tem omogočili, da bodo tudi v republiki podpisani vsi dogovori, kar pomeni zagotovilo, da bodo postavljeni cilji v srednjeročnem programu tudi uresničeni in z njimi tudi ves naš družbeni razvoj, ki bo v tem obdobju našel pravo mesto tudi v novem zakonu o združenem delu. f^bor za usklajevanje pri IS Predstavniki gospodarstva in samoupravnih organov na zboru pred razpravami o srednjeročnem planu MLADINSKA DELOVNA AKCIJA »BRDO 76« Občinska konferenca ZSMS Domžale je v letošnji program vključila tudi sodelovanje mladih iz naše občine v mnogih delovnih akcijah. Komaj je domžalsko-kamniška brigada, kot udarna, zaključila z delom v Kožbani, že je začela z delom ,.domača" brigada Slavka Šlandra na Brdu nad Ihanom. Nekaj nad 60 mladih iz osnovnih organizacij ZSMS in tabornikov je ob pomoči krajanov začelo s kopanjem jarkov za vodovod, po katerem bodo na Brdu kmalu dobili zdravo pitno vodo. Na otvoritveni slovesnosti je predsednik KO SZDL tovariš Okom pozdravil zbrane brigadirje. Vito Habjan — predsednik OK ZSMS Domžale — pa je spregovoril o pomenu mladinskih delovnih brigad v prvih povojnih letih, o proslavljanju 30—letnice prvih akcij in o tem, da tudi danes pričakujemo od mladih, da bodo s svojim delom dokazali svojo pripravljenost pomagati povsod tam, kjer bo to potrebno. Ob kulturnem programu, ki so ga pripravili brigadirji in Harmonikarski orkester Svobode Mengeš s pevcema in ob tabornem ognju, je minil prijeten večer med mladimi brigadirji. Delo poteka in o tem, da bo tudi uspešno zaključeno z izkopom preko 360 metrov dolgega jarka za vodovod, bomo še pisali v našem glasilu. Prisotna zavest, da delo krepi človeka, pa je zagotovilo, da bo akcija uspela! Iz tabora „Brdo 76" 27. JUNIJ - DAN SAMOUPRAVLJAVCEV Ideja, ki se je porodila v prvih bitkah organiziranih proletarcev proti izkoriščanju in bedi ter je pri nas pred 26 leti postala možnost, želja in revolucionarna potreba, je danes nenadomestljiv in trajen način življenja naših samoupravlja/cev. Na zasedanju ljudske skupščine Jugoslavije 26. /unija 1950. leta je tovariš Tito med drugim dejal. ,,S prevzemom proizvajalnih sred stev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja: TOVARNE DELAVCEM-ZEMLJO KMETOM, kajti to ni abstraktno propagandistično geslo, saj vsebuje enoten program socialističnih odnosov v proizvodnji . . . Zavoljo tega ga moremo in moramo uresničevati, če resnično hočemo graditi socializem." Ko jc dan kasnfr/e skupščina sprejela „ Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih" je Boris Kidrič - predsednik gospodarskega sveta - takole pojasnil težnje našega delavskega gibanja: „Ljudska oblast mora postati last delovnih ljudi, gospodarjev svoje sedanjosti in ustvarjalcev srečnejše prihodnosti. " Danes so te vizije postale vsakodnevna samoupravna praksa mi-Jijonov ljudi in ko se ob tem slavnostnem dnevu ozremo na prehojeno pot, na vse tisto, kar je bilo samoupravnega že med NOB in revolucijo, v naših proizvodnjih svetih, ustanovljenih takoj po osvoboditvi, v prvih delavskih svetih, ki smo jih delavci začeli ustanavljati že leta 1949, vemo, da je zakon o samoupravljanju potrdil že uveljavljene težnje, hkrati pa odprl možnosti za uresničitev delavska oblasti. Spomnimo se prvih negotovih korakov delavskih svetov, ko smo se šele začeli učiti samoupravne abecede in ko smo odločali le o enostavni reprodukciji ali pa samo o tem, da bomo udarniško delali. Te izkušnje smo v prvih letih že poznali in jih začeli leta 1953 prenašati v komune in v skupščine. Ni bilo lahko, nihče nam ni ničesar podaril. Letošnje praznovanje Dneva sa-moupravljalcev brez dvoma sodi v obdobje temeljitega in kritičnega preverjanja samoupravnih razmer, ter na podlagi osnutka zakona o (Nadaljevanje na 2. strani) VPIS POSOJILA ZA CESTE - stanje 25.6.1976 Organizacija Vpis| DOS. Termit 54 Mlinostroj 114 Helios 434 Lek 269 Papirnica 564 Tosama 639 Induplati 878 Trak ca Universale ca Filc Rašica To ko ca Oljarna Eta Žito d Melodija IE3 Hidrometal ■71 Opekarna Mengeš Slovenijales EH Mojca 105 Semesadike 37 GG Domžale 31 PTT Domžale 26 Pivovarna Union 10 Konšek 23 Gostinsko podjetje 10 Avtoservis 31 Mizarstvo Moravče 10 Tam iz 48 Kom.gospod.Mengeš 17 Biro 71 55 Komun. podj. Domžale 48 Varnost Mengeš 128 Osnovna šola Brdo 47 Osnovna šola Dob 20 OŠ Šlandrove brig. 60 OŠ Josip Broz Tito 51 OŠ Vencelj Perko 24 OŠ Mengeš 22 OŠ Moravče 29 OŠ Radomlje 41 Center srednjih šol 21 Posebna OŠ Homec 25 Glasbena šola 16 Poklicna šola 33 Služba skladov SIS 26 ZD Domžale 96 Biotehnična fakulteta 10 Delavska univerza 22 Dom počitka Mengeš 33 Dom počitka Domžale 17 VVZ Domžale 82 Postaja milice 19 Družb.polit.organizac. 17 Sava 36 LB - podr. Domžale 39 SDK 14 Skup. zdrav. zav. 9 SOb — uprava 127 Napredek 46 Sodišče, tožil.,sod. 31 Zora 11 Posebni račun SOb 129 KS Domžale 3 KS Vir 28 Farma Ihan 10 Emona - po I jedel j. 56 Vpis. znesek ■ l ■ j JSSSSS ■ ■mm 1.123.600 1.373.500 279.600 731.800 120.670 145.400 653.080 49.400 42.400 83.600 190.240 97.000 72.000 500.800 212.400 65.700 68.000 «m 50.200 16.400 52.000 15.840 59.200 15.800 100.500 15.200 121.000 80.200 204.660 99.000 45.600 133.600 97.800 47.300 52.500 56.300 86.600 46.800 61. 250 43.800 69.900 70.8001 230.000 (Nadaljevanje s 1. strani) združenem delu, se moramo dogovoriti za tak proces samoupravnega odločanja, da bosta delavec v združenem delu in občan resnično odločala o pogojih in rezultatih VPIS POSOJILA ZA CESTE Stanje 26. junija * Procenti so visoki, ker je bila pri razredu delavcev upoštevana zasedba delovnih mest leta 1974. »* Posebni račun pri skupščini občine, na katerega vpisujejo posojilo manjši.obrati in poslovalnice v občini Domžale. Glede na zbrane podatke lahko ugotovimo, da je bilo 26. junija stanje naslednje: A) GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO: — vpisovalcev 6.722 - vpisani znesek 11.187.574 din ali 78 %. KRAJEVNE SKUPNOSTI: — vpisovalcev 38 - vpisani znesek 108.700 din ali 3 % B) Vseh vpisovalcev 6.760 Vpisani znesek 11.269.274 din ali 81 %. Na osnovi zbranih podatkov Štab za vpis javnega posojila ugotavlja naslednje: 1. Povsod tam, kjer so začeli z akcijo v prvih dneh vpisa so rezultati zelo dobri, ali akcija zaključena, in manjkajo med vpisovalci samo delavci, ki so odsotni zaradi službenih potovanj ali bolniška 2. V tistih delovnih organizacijah, kjer so čakali z akcijo je stanje slabše in tudi poročila ne prihajajo tako, kot bi bilo potrebno. 3. Akcije v krajevnih skupnostih, v katerih vpisujejo posojilo kmetje, zasebni delodajalci in upokojenci, so v teku, vendar Štab nima konkretnih podatkov, ocenjuje pa, da bo tudi tu delo uspešno potekalo. 4. štab je pohvalno ocenil vse tiste, ki so presegli predvideni odstotek, saj so delavci pravilno razumeli akcijo vpisa posojila in jo tudi sponta- noi2ved,i- Štab za vpis posojila SO svojega dela. Letošnje praznovanje Dneva samoupravljalcev nas torej obvezuje, da spremenimo razmere in se dogovorimo za rešitve, ki so opredeljene v določilih osnutka zakona o združenem delu. Marjan Bolhar ljubljanska banka ~ podružnica Domžale ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1/ višji referent za analize kreditno denarnega poslovanja banke — 1 del. mesto 2/ višji referent za splošne posle — šef splošnih poslov 1 del. mesto 3/ knjigovodja za obračun osebnih dohodkov 1 del. mesto 4/ referent za dinarsko varčevanje — vodja pionirske hranilnice - 1 del. mesto Za našteta delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev, izpolnjevati naslednje zahteve: pod 1: višja šola ekonomske ali pravne smeri in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 2: višja šola ekonomske ali pravne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3: ekonomska srednja šola, ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in tri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 4: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in dve leti ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj vložijo prijave z navedbo svojih podatkov v roku 10 dni od dneva objave na odbor za medsebojna delovna razmerja pri LB podružnici Domžale MLADI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU vodstva 00 ZSMS čimpreje izvesti akcijo Vsak član ZSMS 10 din za POSOČJE. Vera Grošelj -. 2. junija 1976 jc bil v Domžalah posvet s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS v naši občini, katerega namen je bil pospešiti vključevanje mladih v javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Osnutek zakona so razlagali člani predsedstva in sicer so imeli razdeljen osnutek po poglavjih. Na posvetu je po uvodnih referatih, ki so vsaj delno približali osnutek zakona zbranim poslušalcem, bila razprava. Predsedniki in sekretarji so poročali o pripravah na javne razprave oz. O že izvedenih javnih razpravah. Zanimivo jc mogoče to. da so mladi ponekod sami izpeljali javne razprave (Dob), sicer pa so vključeni v odbore za organiziranje javnih razprav pri > izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata, žal pa ne povsod. Tudi prosvetni delavci so se vključili v razprave o osnutku zakona o združenem delu. Na sliki vidimo del prosvetnih delavcev Osnovne šole Brdo, ki skušajo predelati predvsem tista vprašanja, ki so za njih > zanimiva DAVČNE OLAJŠAVE ZA LASTNIKE OBVEZNIC Obveznice posojila za ceste imajo tak značaj, da so kupci teh upravičeni do davčne olajšave. V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo: — Po 2. točki 155. člena zakona o davkih občanov (Ur. listSRS, št. 21/74) se osnova za davek od skupnega dohodka občanov ZMANJŠA za znesek, ki gaje v letu, za katero se odmeri davek, vložil zavezanec v nakup obveznic, če je rok za vračilo sredstev daljši od treh let. — Olajšave zajemajo vse kategorije občanov, katerih skupni dohodek iz vseh virov, to je iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, pokojnin, obrtnih dejavnosti, intelektualnih storitev in drugo presega znesek, ki je pogoj za odmero davka od skupnega dohodka občanov. — Zavezanci bodo lahko uveljavljali olajšave ob predložitvi davčnih napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov v obliki zmanjšanja odmeme osnove v smislu citiranih določb (155. člena zakona o davkih občanov) za znesek, ki so ga v odmemem letu, torej tudi v letu 1976, vložili v nakup obveznic. V primerih, ko gre za že letos vplačane večje zneske posojila, bomo to upoštevali po predlogu zavezanca - pri akontaciji za leto 19?6. Almira ŽEMLJIC Prav zaradi tega je bil sprejet dogovor, da se obišče vse organizacije in sicer skupaj s predstavniki 00 sindikata in Zveze komunistov. Nekateri taki obiski so bili že opravljeni. Po zaključku razprave o osnutku zakona o združenem delu so bili mladi seznanjeni z vpisom posojila za ceste. Ponekod je akcija že stekla in mladi si moramo prizadevati, da bo tako povsod. Kratko informacijo o mladinskih delovnih akcijah so mladi sprejeli z velikim zadovoljstvom, kajti v naši občini ni bilo še nikoli tolikšnega števila brigadirjev, kot v letošnjem letu. Po prvih izračunih bo na zvezne, republiške in lokalno MDA odšlo več kot 100 brigadirjev iz. vseh sredin. V zvezi z mladinsko delovno akcijo POSOČJE 76 pa je bil sprejet dogovor, da morajo vsa V KRAJEVNI SKUPNOSTI DOB PRIPRAVE NA JAVNO RAZPRAVO V Krajevni supnosti Dob je bil na pobudo Krajevne konference SZDL, ki je nosilka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, sestanek izvršnega odbora in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev. Na sestanku so se domenili, da jc potrebno za pripravo javne razprave izvoliti poseben odbor. Odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, bo pripravil krajše izvlečke iz osnutka zakona o združenem delu, s katerimi bodo zbranim ljudem na zboru občanov in delovnih ljudi osnutek Zakona o združenem delu čimbolje približali. Na sestanku je bil tudi sprejet dogovor, da se mora za javno razpravo pripraviti tudi korenita ocena samoupravnih in delegatskih odnosov v Krajevni skupnosti Dob. Mladi v osnovni organizaciji ZSMS so že pripravili javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Izvršni odbor je sklenil, da bo zbor delovnih ljudi in občanov za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu proti koncu meseca junija. Vera Grošelj OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST V letu 1975 sc je nadaljevala samoupravna organiziranost raziskovalne dejavnosti na območju celotne republike, lako je prišlo do samoupravnih spora/umov o ustanovitvi občinskih, področnih in republiške raziskovalne skupnosti. Namen teh samoupravnih spora/umov jc v tem, kako približ.ati dosedanjo raziskovalno dejavnost predvsem občinam in I tem neposredno ludi delovnim organizacijam. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da so največ investirale v raziskave in razvoj delovne organizacije na osnovi pogodbenih odnosov z raziskovalnimi organizacijami. Poleg tega so bile narejene nekatere raziskave, ki so pokazale, da dajemo velika sredstva za raziskovalno dejavnost, vendar delovne orgar-Lacijc od teh raziskav ne dobijo tistega, kar bi morale- Pobuda, da se ustanovijo tudi občinske raziskovalne skupnosti organizirane tako. kot so ostale samoupravne inte-I esne skupnosti, to jc v dvodomskem sistemu, je osnovna misel, kako to področje pribliijti našemu [ospodarstvu. Za našo obči 10 na podlagi podatkov lahko ugotavljamo, da je dalo gospodarstvo v letu 1975 kar 569 milijonov SD za najrazličnejše raziskave, vendar pa je le malo raziskav bilo koristnih za varno neposredno proizvodnjo. Na drugi strani pa so analize pokazale, da jc inovacijska (izumiteljska) dejavnost v naših delovnih organizacijah bila prisotna, vendar pa rezultati niso bili vedno najbolj smotrno povezani ali pa posredovani ti .lim delovnim organizacijam, ki bi jih lahko vključile v svoj proizvodni proces. Na zadnji skupščini občinske izobraževalne skupnosti jc bilo ugotovljeno, da ta povezava v naši občini do sedaj ni bila takšna, kot bi morala biti. Zaradi tega so bile sprejete tudi naslednje naloge : ugotavljati in oblikovati jc potrebno slčupnc interese po raziskovalni dejavnosti v občini in jih posredovati izvajalcem: - zasledovati rezultate raziskovalnega dela in organizirati povezavo med izvajalci (raziskovalne organizacije) in uporabniki v okviru občine: - analizirati rezultate raziskovalnega dela v letu 1 975 in prenesti vse informacije in ugotovitve uporabnikom; povezati posamezne gospodarske panoge v občini z ustreznimi raziskovalnimi organizacijami v republiki in regiji; dosledno sodelovati pri programi-ranju družbenoekonomskega lazvoja občine kot celote; sodelovati pri izdelavi samoupravnih aktov o novatorstvu in izumiteljstvu v delovnih organizacijah in vse inovacije posredovati nazaj delovnim organizacijam, da jih bodo lahko koristile pri svoji proizvodnji. Brez dvoma bo občinska raziskovalna skupnost s sredstvi, ki jih daje gospodarstvo v občini, lahko tesneje povezala raziskovalno področje s področjem gospodarstva in s tem v obliki novih patentov in izumov omogočila posameznim gospodarskim panogam sodobni tehnološki razvoj. Z zborov delovnih ljudi in občanov v Krajevni skupnosti Ihan, kjer je tekla razprava o mnogih vprašanjih in o osnutku zakona o združenem delu SLOVESNOSTI OB OBČINSKEM PRAZNIKU NEDELJA, 4. julija 10. uri Odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Jožetu KLJANŠKU - VASJI v Moravčah SREDA, 7. julija 8. uri: Praznik Krajevne skupnosti Trzin Z otvoritvijo avtobusne postaje. SOBOTA, 10. julija 8. uri: Trim akcija „VSI NA KOLO" v organizaciji ZTKO in Zveze tabornikov Domžale. NEDELJA, 18. julija 16. uri: Šahovsko društvo Domžale organizira v Komunalnem centni občinsko šahovsko prvenstvo po poštnih okoliših. SREDA, 21. julija 20. uri: Prižig žare pri Spomeniku vstaje v Radomljah ČETRTEK, 22. julija Odkritje spomenika v Dražgošah SOBOTA, 24. julija 9. uri: Kegijaški turnir v Domžalah, ki ga organizira Športno društvo „Invalid" Domžale 8. uri: Košarkarski turnir mladinskih ekip v Domžalah 10. uri: Slavnostna seja skupščin občin Domžale in Kamnik v prostorih Doma v Kamniku NEDELJA, 25. julija 9. uri: Medobčinska proslava in parada v Domžalah ob 20-letnici delovanja Društva šoferjev in avtomehanikov Domžale 9. uri: Šahovski troboj v Komunalnem centru slovenskih ekip, ki tekmujejo v I. in II. zvezni ligi Otvoritev razstave Planinskega društva Mengeš in Domžale v prostorih Komunalnega centra pod naslovom MAKALU 1975. PONEDELJEK, 26. julija 10. uri: Slovesna otvoritev novega mostu preko Kamniške Bistrice v Biščah. 11. uri: Otvoritev novega otroškega vrtca v Ihanu 18. uri: Otvoritev razstave, ogled in izročitev prostorov Zgodovinskemu arhivu za območje občine Domžale na gradu Krum-perk ' TOREK, 27. julija 10. uri: Otvoritev novega dela VELEBLAGOVNICE, Turistične poslovalnice VIATOR, in poslovalnice LOTO — Loterijskega zavoda Ljubljana 17. uri: Nogometno srečanje v Jaršah med reprezentanco Domžal z eno izmed sosednjih občin SREDA, 28. julija 10. uri: Slovesnost ob zaključku del na KOLEKTORJU in polaganje temeljnega kamna za čistilno napravo v Studi PETEK, 30. julija •12. uri: Polaganje temeljnega kamna za gradnjo velikega proiz-vodnjega obrata PAPIRNICE Količevo NEDELJA, 1. avgusta 14. uri: Odkritje spominske plošče Antonu MAVSAR-ju -TOMOTU na Trnavčevi hiši na Rodici 15. uri: Otvoritev ceste skozi Jarše in gasilska prireditev pri Gasilskem domu v Jaršah V času od 22. do 27. julija Občinska strelska zveza organizira strelski šesteroboj na streliščih v občini Vabljeni OBISK NA KOZJANSKEM TRIM — VSI NA KOLO Domžalski taborniki organizirajo v sodelovanju z Zvezo telesno-kulturnih organizacij občine Domžale v soboto, dne 10. julija TRIM AKCIJO V KOLESARJENJU, ki je namenjena vsem kolesarjem v naši občini. Start bo v času od 8. do 10. ure pri osnovni šoli Josip Broz Tito Domžale. Tisti udeleženec, ki bo prevozil vse kontrolne točke in bo do 12. ure prispel na cilj, bo dobil TRIM značko. Ker je ta akcija v okviru ostalih akcij, ki imajo rekreativni namen, pričakujejo domžalski taborniki, da se je boste udeležili v čim večjem številu. Vabljeni! Delegacija občinske konference ZSMS, kateri se je pridružil tudi tov. Stane Marolt, predstavnik skupščine občine Domžale, jc skupai s predstavniki OK Ljubljana - (enter in Reke obiskala brigadirje na Kozjanskem. Slabo vreme nas jc spremljata vso pot do Šentvida pri Planini, kjer je v nekdanji šoli brigadirski dom, v katerem je za tri tedne našlo dom več kot 100 brigadirjev, ki so združeni v dve brigadi X. SNOUB, v kateri je 1(1 mladih iz naše občine in brigado pobratenih mest, v kateri so mladi iz treh republik. Mladi gradijo cesto, ki bo prebivalcem omogočila lažji dostop do domov na Kozjanskem. Pri tem jim pomaga tudi mehanizacija in brigadirji pri tem dosegajo zelo lepe uspehe Večkrat so že presegli normo, žal pa jim precej nagaja slabo vreme. Na kratko smo se pogovarjali tudi z brigadirji iz Domžal. Povedali so, da so z življenjem v brigadi zadovoljni, da se , kljub različnim narodnostim vsi zelo dobro razumejo, izdali pa so že tudi dva biltena, v katerih so opisali zgodbe in nezgode v brigadi. Spijo v brigadirskem domu, imajo lepo urejeno jedilnico, ie lepše pa jc urejena okolica doma. Veliko skrb posvečajo tudi izobraževanju in interesnim dejavnostim. Imeli so že predavanje o osnutku zakona o združenem delu. predavanje o ZSMS in ZSMJ ter druga predavanja. Veliko pozornosti posvečajo tudi kulturnemu življenju in športu ter rekreaciji. Žal seje bivši kulturni dom znašel v tako slabem stanju, da je onemogočena organizacija kulturnih prireditev v njem. Brigadirji iz naše občine so pridni in bodo z zelo lepimi vtisi zapustili Kozjansko. KOZBANA 76 6. junija jc na mladinso delovno akcijo KOŽBANA 76 odšla brigada SLAVKO ŠLANDER, katere organizator jc naša OK ZSMS, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzela tovarna LEK. V brigadi, ki šteje 40 mladih, jc 20 mladincev in sicer: 8 dijakov Centra ' srednjih šol, 1 iz Helios Količevoi 2 mladinca iz AVTOSERVISA, 1 iz TOSAME, iz OO ZSMS Vir so 3 mladinci, 1 jc iz IN Dl JIM .ATI, 2 dekleti sta iz SLOVENIJA LES, I je iz TOKO, 1 pa iz.OO ZSMS Domžale. Komandant brigade jc ARNUS Eranc V majhni vasici nc daleč od italijanske meje mladi v brigadi SLAVKO ŠLANDER in brigadirji iz Nove Gorice kopljejo jarke za vodovod. Delo je zelo težko ii zahteva ustrezno opremo, kajti svet j', tu skalnat in je potrebno miniranje Okoli 100 brigadirjev, ki delajo v I izmeni akcije, živi v stari šoli, ki jc it nekaj let zaprta, manjše število pa jih živi pod šotori. Mladi uspešno delujejo na vseh področjih, čeprav je njihove življenje zaradi precejšnje oddaljenost' delovišča od naselja precej naporno- Na otvoritvi akcije so se brigadirji i/ Domžal že predstavili s svojimi kultur nimi prispevki, na prvi brigadni kon terenci pa so izvolili tudi organe brigade. OK ZSMS Domžale bo skupaj / I.EK-om. družbenopolitičnimi organiza cijami in skupščino občine pripravila obisk. V 2. izmeno akcije KOZBANA 76 bodo iz Domžal odšle 3 dijakinje Centra srednjih šol- POSOČJE 76 Republiška konferenca ZSMS organizira ietos tudi mladinsko delovno akcijo POSOČJE 76, ki sc bo začela 27. junija. Mladi bodo na potresnem področju (Kobarid) pomagali odstranjevati ruševine, pomagali bodo pri obnavljanju hiš, pri ureditvi cest, kanalizacije. V prvo izmeno tc akcije bodo odšli tudi mladi iz naše občine in sicer 6, MA1ROVO 76 Zvezne mladinske delovne akcije MAIROVO 76, ki je v Makedoniji, se bodo udeležili tudi 4 mladi iz naše občine in sicer so to mladinci iz OO ZSMS Moravče. Na akciji, ki sc začne sredi julija in traja mesce dni, bodo urejali poti. BRDO 76 Podpisan jc bil samoupravni sporazum o mladinski delovni akciji BRDO 76. Izvedeni so bili že zdravniški pregled i, v zvezi z postavitvijo tabora že potekajo koordinirane priprave s tabor ni k i in oddelkom za !,() in DS ter Občinsko konferenco ZSMS. Akcije sc bo udeležilo okoli 60 mladih iz občine, pri njej pa bodo sodelovali tudi vojaki iz kasarne Maršala Tita. SAVA 76 2 gojenca Dijaškega doma iz Domžal sta odšla na mladinsko delovno akcijo SAVA 76, ki se jc začela 14. junija in bo trajala mesce dni. Vera Grošelj DELOVNA AKCIJA NA TROJANAH Letos praznujemo 30-letnico prvih mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji in se v duhu spominjamo na prvo delovno akcijo, ko so mladi iz vse Jugoslavije žc leta 1946 zasadili krampe in lopate na železniški progi Brčko Banoviči. takšne in podobne akcije so se zatem vrstile vsa povojna leta. S tem smo mladi na svoj način pomagali pri izgradnji porušene domovine, obenem pa krepili bratstvo in enotnost med narodi. Poleg tega pa je delovna akcija tudi velika šola samoupravljanja. Tudi letos se vrstijo po Sloveniji in Jugoslaviji številne delovne akcije, pa najsibo zvezne, republiške ali lokalne- Tudi mladi s Trojan smo želeli dati svoj prispevek k praznovanju 30-lctnice mladinskih delovnih akcij. Odločili smo sc, da bomo v ta namen organizirali enodnevno lokalno delovno akcijo. Kot smo sc domenili, smo tudi naredili. Z delovne akcije na Trojanah, kjer skrbijo za čisto okolje V soboto, 29. maja smo mladi že ob sedmi uri prišli iz vseh koncev, eni « krampi, drugi z lopatami in motikami. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Trojane nam jc odredil delo. Urejali smo okolico Gasilskega doma, ki je za naš kraj središče družbenopolitičnega in kulturnega, včasih pa tudi zabavnega življenja. Poleg tega smo popravili (Nadaljevanje na S. strani) KAKO RAZREŠUJEMO PROBLEME ODSOTNOSTI Z DELA Samoupravni organi: Delavski svet, Odbor za medsebojna razmerja -sedaj Odbor za splošne zadeve, Poslovni odbor — sedaj gospodarski odbor ter Izvršilni odbor sindikalne organizacije so že do sedaj občasno obravnavali problem odsotnosti z dela, ki v tej organizaciji ni ravno nizek. Ta odsotnost se je gibala 1. 1975 v poprečju 7,5 %, brez odsotnosti zaradi porodništva. V tem odstotku je sicer všteta tudi odsotnost zaradi nege družinskega člana, vendar ta ni visok. sindikalnega sveta tov. Bolhar, Zupanek in Gabrovšek, so poleg navedenih problemov ugotovili tudi, da smo do sedaj daleko premalo napravili na področju preventive. Treba je namreč organizirano pristopiti k rešitvam, ki so bile nakazane in nam pri tem ne sme biti žal sredstev za tako veliko in humano delo, saj je najpomembnejše preprečiti nastanek bolezni, t. j. ukreniti vse potrebno, od delovnega mesta do privatnega življenja občana - delavca, da bi mu ohranili zdravje. Mnenja so bili tudi, da nam je najverjetneje zastarel sistem organizacije in še bolj sistem financiranja zdravstva. Vrednotenje dela zdravstvenih delavcev na vseh ravneh ni ustrezno in ne spodbudno. Tudi zavarovanec ima premajhen vpliv na trošenje in razpored sredstev, ki jih v ta namen odvaja. Del udeležencev razprave o delovnem času v TOSAMI Vsi omenjeni organi so sicer res pogosto razpravljali o odsotnosti, vendar kakih večjih uspehov do danes še niso dosegli, ker je zadeva predvsem strokovna in potrebna angažiranja zlasti zdravstvenih delavcev in ostalih strokovnjakov s tega področja. Na razširjenem sestanku Izvršilnega odbora sindikata, katerega so se udeležili tudi predstavniki republiškega sindikata tov. Sintič, Erbežnik in Tavčar in občinskega Vsi ti in drugi problemi pa nam povzročajo tudi motnje pri uveljavljanju zdravstvenih uslug zavarovancev. Na tem sestanku so bili sprejeti tudi sklepi o omenjeni problematiki, ki bodo služili celovitejši analizi zdravstvenega stanja v Sloveniji, ki se pripravlja v sindikatih, delovne organizacije pa naj bi vodili pri njihovem organiziranem in strokovnem delu na tem področju. M. P. [ Kjš i hidrometal KOVINSKO iN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge (Nadaljevanje s 4. strani) nekatere steze in očistili odtočne kanale na krajevni cesti. Ob sončnem vremenu in obilni malici je dopoldne hitro minilo in malo utrujeni smo končali z delom in počitek do večera sc je kar prilcgel. Za zaključek akcije smo imeli pripravljeno izobraževalno predavanje o I.O in družbeni samozaščiti, nato pa bavo s plesom. Vendar pa je utrujenost le premagala mladostno zagnanost '-. smo sc po krajši debati ob zabavni glasbi razšli vsak na svoj dom z zavestjo, da smo tudi mi dali svoj prispevek k letošnjim mladinskim delovnim akcijam. Menim, da smo tako dostojno počastili jubilej in upam, da bodo podobne akcije v bodoče še bolj pogoste in da bo udeležba mladih še bolj množična. Janez Kušar PRAZNOVANJA V DOMU POČITKA MENGEŠ ki so peli našim zdomcem po vsem svetu, tudi v Avstraliji, so tudi nam zapeli par slovenskih narodnih pesmi. Ce povemo, da je bilo lepo, še vedno ne moremo z besedico „lepo" povedati vseh občutkov, ki so nam jih pripravili štirje fantje z ubranimi glasovi in s slovensko narodno pesmijo. Lepa hvala tovariši in še na svidenje! Naslednjega dne smo zaključili naše praznovanje tudi s spominom na 100-lctnico rojstva našega velikega pisatelja Ivana Cankarja. Nastopila je pisateljeva sorodnica tov. Ivica Cankarjeva, koncertna pevka, ob spremljavi na klavirju prof. SUve Kraševec. Spored je dopolnil mladinski zbor Osnovne šole Matije Blejca v Mengšu. Vsem, ki ste nam na tako prisrčen in human način posredovali praznično razpoloženje majskih dni, lepa hvala in še na svidenje! Pungerćar Janez ZAPAŽANJA OR PODRAŽITVI CIGARET Vodstvo Doma počitka Mengeš vsako leto organizira za vse pokretne oskrbovance izlet v naravo. Letos smo sklenili, da bomo ta izlet povezali s praznovanjem rojstnega dneva tov. Tita na ta načir, da bomo obiskali njegov rojstni kraj Kumrovec- Povabili smo tudi tov. Pepco Blejčevo. večkratno prvakinjo harmonikarjev, ki vsako leto tekmujejo ta Pokljuki, da je s svojo vedrostjo ir s harmoniko poskrbela, da smo vsi skupaj veselo prepevali ves čas vožnje- V Kumrovcu smo si najprej ogledali novozgrajeni dom, ki je s svojo posrečeno arhitektonsko gradnjo v ponos ne samo rojstnemu kraju našega maršala, temveč vsej naši domovini. Nato smo si ogledali rojstno hišo tov- Tita. Lepo vreme je dalo obeležje našemu razpoloženju, ki ga je še dvigala harmonika naše Pepcc tako, da je Božičeva mama dejala, da ie sedaj zares srečna, ko je videla hišo našega tov. Tita. Na povratku smo sc ustavili v „Atomskih toplicah" in marsikateri je potihoma pomislil na lastno revmo in trganje, pa !'.aj, ko smo morali domov, saj za zdravljenje v teh toplicah je treba denarja. Domov smo prišli veselo razpoloženi, kot iz najlepše veselice. Čez dva dni so nas obiskali štirje fantje, ali na kratko kvartet SAVSKI VAL iz Ljubljane. Lepo ubrani glasovi, Ob podražitvi cigaret je dolžnost, da občinske komisije obiščejo gostišča in popišejo zaloge. Seveda se popišejo le tiste zaloge, ki jih gostinci predložijo. No, tudi ob zadnji podražitvi 19. maja so se komisije odpravile na delo po Domžalah in okolici, v upanju, da bodo gostinci pozabili na otroško igro ,,skrivalnic". Na prvi pogled naj bi bilo tako: popisni listi zalog izpolnjeni, podpisani in nič več! Povsod ni bilo tako, igra skrivalnic pa izgleda, je za nekatere prijetna. Tržni inšpektor in komandir PM sta v letečem pregledu dan po popisu ugotovila: - povečane zaloge cigaret - večja zaloga cigaret v stanovanjskem delu; - večja zaloga pod točilno mizo, • kjer so drugače prti in ostali drobni inventar; večja zaloga cigaret v košu za odpadke; - zaloge cigaret so naenkrat dobile skladiščni prostor na podstrešju- Nek mlajši gostinec pa je v stilu srednjeveških vitezov vrgel rokavico pred inšpektorja. Kako je bila rokavica pobrana, pa poglejmo? Pri kontroli zalog so le-te izkazovale višek cigaret, torej v nasprotju s popisom, ki je bil NAJSLAJŠA PIJACA V VINOTOČU Kot je splošno znano so gostišča med drugim postavljena tudi zato. da se človek ,,odžeja" na kraju samem, vinotoč pa zato, da nabaviš od enega litra dalje za kakršnekoli pijače. Da vselej ni tako in katera pijača je slajša, ilustrira naslednji primer: Tržni inšpektorji so v oktobru lanskega leta, konkretno 23. ob 6,30 uri zjutraj, opravili kontrolni pregled poslovanja enega izmed vinotočev v Mengšu. Ob prihodu sta bila v poslo\nem prostoru dva moška in vneto gasila žejo s pelinkovcem in slivovko. Ker sta se čutila motena, sta po prihodu inšpektorjev takoj užaljeno zapustila lokal. Pri nreglertu seje odkrilo, da se je vinotoč pravzaprav spremenil v gostišče, saj to "-e pod točilno mizo našle odp'le steklenice žganih pijač in to: - rum - v steklenici še 1 dl, - vinjak - v ste! lenici še 0,7 1, - pelinkovec - v steklenici še 0,5 1, - encian - v steiclenici še 0,8 1, opravljen dan popreje. Vrli vitez je najprej izjavil, da so bile cigarete verjetno založene - seveda v najbolj temnem delu lokala, -kmalu za tem pa je izjavo spremenil in zatrjeval, da so bile kupljene še isti dan, t.j. ob pregledu inšpektorja okoli 13. ure v trgovini. V ta namen je čez nekaj časa predložil paragonski blok z datumom 20. maj in ustreznim zneskom ter vneto zatrjeval, da je to dokaz, za višek cigaret na zalogi. Tržni inšpektor tej izjavi ni mogel slediti, zato je obiskal omenjeno trgovino ter ugotovil, da ob 13. uri ni bilo na zalogi cigaret, da pa je navedeni ob tem času kupoval sveže meso v znesku 8I4.40 din in drugo blago v znesku ]3X.d0din. Predloženi paragonski blok je sicer res izkazoval kupnino za cigarete, vendar je te kupil kuhar ,.na preizkušnji" ob 17,30. uri. v času ko je tekel razgovor z gostincem. Pod tako težo dokazov je ..mladi vitez" klonil in goljufijo v celoti priznal. Zadevo bo zaključil sodnik za prekrške po določilih 3. odst. 7. čl. odloka o oblikovanju prodajnih cen za cigarete, v katerem je predpisana minimalna kazen v znesku 10.000 din, z besedo deset tisoč 00/100. biandv v steklenici še 0,9 h Poslovodkinja je to dejanje opravičevala, da toči na drobno zaradi zahteve strank. Verjetno, ker je v vinotoču slajše!? Kaj pa zahteva zakon? Gospodarske organizacije so dolžne posloveii v skladu z, registracijo, to je v konkretnem primeru, prodajati alkoholne pijače. N", okrožno juvno tožilstvo je na predlog tržne inšpekcije v svojem obtožnem predlogu obtožilo gospodarsko organizacijo in poslo-vodkinjo, okrožno gospodarsko sodišče pa razsodilo, da so navedeni prekršili ddcS&i 73. čl. zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in kaznovali: 1. obdolženo gospodarsko organizacijo z denarno kaznijo 20.000 din, 2. obdolženo poslovodkinjo s 500 din. Poleg tega pa še zaračunalo stroške postopka v višini 2.000 din. Sodišče na koncu ugotavlja, da sta kazni primerni stopnji družbene nevarnosti. Iz vsega povedanega sledi, da ni najslajše odžejati se v vinotoču, če je v bližini gostišče! SREČANJE PO 31. LETIH Srečanja nekdanjih političnih zapornikov, intemirancev in izgnancev se je udeležilo veliko tovarišic in tovarišev, ki so v spominih obudili nekdanje poti V Domžalah je bilo 12. junija srečanje nekdanjih političnih zapornikov, intemirancev in izseljencev naše občine. Srečanje je pripravila Komisija pri občinskem odboru ZZB NOV z namenom, da se srečajo vsi tisti, ki so morali v času NOB preživeti določeno obdobje v taboriščih širom Evrope. Vse navzoče je v imenu komisije pozdravila predsednica Ana Testen in jim zaželela prijetno počutje in podoživljanje prehojene poti v času vojne in povojne graditve. Predsednica Komisije Ana Testen med pozdravnim govorom Na podlagi številk lahko ugotovimo, da je bilo v času vojne v izgnanstvu 450 ljudi in od tega 125 v koncentracijskih taboriščih in to s celotnega območja naše občine. Slavnostni govor je imela sekretarka Občinskega odbora ZZB NOV Dragica Kolenc, ki je orisala težko pot vseh izgnancev in med drugim poudarila tudi naslednje: „Morda včasih nevede bolj poudarjamo samo tisti del natega narodnoosvobodilnega boja, ki je povezan s partizanskimi enotami, da pišemo in govorimo o uspehih bojnih čet, bataljonov in brigad, pri tem pa pozabljamo na množico tistih, ki jih poznamo pod eno samo besedo aktivist. Toda resnica je samo ena: partizanska vojska bi se ne mogla uspešno bojevati skozi štiriletno obdobje, če ne bi imel široke pomoči pri ljudeh, ki so ji skušali povsod pomagati, ker so v svoji notranjosti čutili prav isto željo po svobodi in človeka dostojnem življenju kot samo borci Globoko v srcih zapisana ljubezen do domovine in od dela izmučena roka sta spoznali utrip časa in upornosti, ki se je širil v skrivnih organizacijah Osvobodilne fnmte. Zveze socialistične mladine in protifašistične ženske zveze, ki se je zlila v organizirane narodnoosvobodilne odbore." V nadaljevanju govora je poudarila misel, da moramo gledati upor slovenskega naroda tudi v tem, da je sovražnik hotel z nenehnim iz- seljevanjem in mučenjem pripraviti vsakogar do tega, da bi se podrejal njegovi volji. Ko je govorila o strahotah zaporov in taborišč je orisala težko pot tistih, ki so bili nenehno na pragu smrti in njihovo vero v življenje in vrnitev v domači kraj. „Toda v ljudeh je ostalo neomajno upanje, da ni sile na svetu, ki bi mogla zlomiti in dokončno ubiti hrepenenje po svobodi Niti gole stene jetniških celic, niti negotovost pred zarjo novega dne, niti odurne psovke niso strle ljudi. V Dragica Kolenc med govorom, v katerem se je spomnila na težka vojna in povojna leta teh barakah, na razpokanih ustnicah, v izmučenih telesih, se je rodila pesem, tako domača in človeška, ki je hotela v melodijo vtikati vse tisto, kar ni bilo mogoče glasno povedati," je v mislih nadaljevala govornica. Koje govorila o svobodi in doživetjih v teh časih, je opozorila na to, da so zaporniki bili nosilci tudi obnove porušene domovine in da so bili vedno pripravljeni pomagati ljudem povsod tam, kjer je bilo to potrebno. Govorila je tudi o tem, da so bili rešeni mnogi problemi, vendar pa ostaja še nedorečeno vprašanje ravno izgnancev in izseljencev, o čemer potekajo razprave v /.vezni skupščini. Svoje misli je zaključila s tem, da bi bila taka srečanja v bodoče še zaželjena in da bi lahko doprinesla k temu, da bi posamezniki še bolj aktivno posegali v tokove našega samoupravnega življenja. V KULTURNEM PROGRAMU so sodelovali dijaki Dijaškega doma, ki so pod vodstvom to-varišice Kovačeve pripravili s Cankarjevimi besedami povezano trpljenje političnih zapornikov, intemirancev in izseljencev. Poleg tega so v programu sodelovali tudi pevci Pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal z narodnimi in partizanskimi pesmimi, deček in deklica v narodni noši pa sta prisrčno zapela Prešernovo pesem Železna cesta. V prijetnem vzdušju, saj je bilo na srečanju zbranih 155 tovarišic in tovarišev od najstarejše 88-letne Bregarjeve mame do tistih, ki so kot otroci bili v taboriščih smrti, je bilo izraženo prepričanje, da bodo ponovna srečanja še organizirana, saj so spomini dovolj živi in se ni- Kakšno jc stanje v gostiščih na območju občine v večernem času, so si inšpcktoiji ogledali 12. junija. Na nočni obhod so Se odpravili tržni in sanitarni inšpektor, inšpektor dela in pomoćnik komandirja 1'M Domžale. Akcija jc imela namen ugotoviti spoštovanje zakonitosti izven rednega delovnega časa in to na področju cen, poslovnemu času, osnovnem zdravstvenem in higienskem minimumu, zaposlovanju delovne sile in JRM. Pregledanih jc bilo 8 gostišč in veselični prostor. Od 20. do 2. ure zjutraj so bile ugotovljene naslednje kršitve: veselica ni bila prijavljena inšpekcijskim službam kot to določa odlok in zakon; izrečena mandatna kazen skupaj 200 din; - razobešen cenik ni popoln, nekatere cene niso evidentirane; izrečena mandatna kazen skupaj 200 din; - v 3 gostiščih je izrečena takojšnja prepoved opravljanja dela 4 delavcev zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda proti lastnikom so vložene prijave sodniku za prekrške; kakor ne morejo strniti v en sam dan odnosno v eno samo srečanje. To misel je izrazil tudi član predsedstva občinske konference ZSDL tovariš Janko Cotman, ki je pozdravil tovariško srečanje. N. V. v 4 gostiščih s 7 delavci ni sklenjena predpisana pogodba o delu oz. ni registrirana proti lastnikom so vložene prijave sodniku za prekrške; pri tuji delovni sili se ugotavlja prekoračitev delovnega časa. Svojevrstno predstavo jc zopet uprizoril nek mlajši gostince. Skladišče za živila jc spremenil v garderobo. Dober tek in na zdravje s priokusom po ženskih torbicah! Kaj dela šef kuhinje Alpe Adria pri privatniku, inšpektorjem ni znano, verjetno bo to skrivnost uspelo razvozljati sodniku za prekrške. Pri zaračunavanju vstopnine sc ta vrli gostinec poslužuje tudi nedovoljene „MOLŽT. . Od 24. do I. ure, ko bi lokal moral biti zaprt, zaračunava 50 din vstopnine, inšpektorja jc seveda prepričeval, da jc najbolj pošten med poštenimi, po soočenju s NN obiskovalcem pa je prijetno zabrusil : „Drugič pa ne boš prišel noter..."!, kot v ameriškem podzemlju. Aleksander K LIN AR Kdo je odgovoren za takšne ruševine sredi Domžal? To ni povzročil potres, temveč malomaren odnos lastnika do hiše, ki jo upravlja več različnih gospodarjev, če sploh lahko govorimo o gospodarjenju! NOČ IMA SVOJO MOČ... LETO I -št. 7 JD DOMŽALE, 7. julij 1976 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ IZ DELOVNIH SEJ IZVRŠNEGA SVETA PRI SKUPŠČINI OBČINE Iz poročila, ki ga je pripravil izvršni svet za zadnjo sejo delegatske skupščine, smo lahko razbrali, da ima izvršni svet široko področje dela, ki zajema obravnavanje gradiv za seje delegatske skupščine in vrsto zadev, ki so v njegovi pristojnosti. Glede na to, da se izvršni svet redno sestaja in tudi sprejema vrsto zadev, ki so zanimive in pomembne za delovne ljudi in občane, bomo skušali v SKUPŠČINSKEM POROČEVALCU poročati o tistih zadevah, ki jih člani sveta obravnavajo z vso odgovornostjo. Raznovrstnost zadev je zelo velika, zato bomo skušali s povzetki odgovoriti na marsikatero nerazčiščeno vprašanje in tudi KRITIČNO posredovati zadeve, ki so širšega gospodarskega in tudi družbenega pomena. V tem obveščanju bomo skušali biti čim bolj poljubni in domači, saj bodo vse informacije namenjene našim bralcem. Tako bomo lahko dosegli večjo obveščenost, predvsem pa stalno sledili vsem dogajanjem v občini na najrazličnejših področjih dela in življenja. Tako je izvršni svet na predzadnji seji med drugim razpravljal o ustanovitvi SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI O VARSTVU PRED POŽAROM, ki naj bi v naši občini bila čim preje ustanovljena. V razpravi o samoupravnem sporazumu in statutu je prišlo do širše razprave o teh aktih in določilih, na podlagi katerih naj bi ta nova SIS zaživela in tudi uspešno delala. Osnovno izhodišče za delovanje je potrebno brez dvoma iskati v samem pojmu DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, kajti požarna varnost je njena neločljiva sestavina, saj izhaja od znanih dejstev: gašenja požarov, ki nastajajo zaradi naravnih vzrokov, sprejemanja potrebnih preventivnih ukrepov, kar pomeni odstranjevanje nevarnih žarišč in ne nazadnje onemogočanja dela tistih, ki bi namerno hoteli uničevati družbeno lastnino. Naslednje vprašanje, ki je bilo v razpravi, je način financiranja. Možnih je več oblik, to je od določitve prispevne stopnje na podlagi odloka, ali pa na osnovi samoupravnega sporazuma. Razprava o tem vprašanju je pokazala, da bi samoupravni sporazum bil lahko tista oblika, ki bi ob doslednem izvajanju zbudila tudi širše zanimanje za samo delo na tem področju. Ravno tako sta predstavnika iniciativnega odbora Aleksander Rihtar in Marjan Trobec opozorila tudi na odprto vprašanje poklicne čete (brigade) za območje občine Domžale in Kamnik. Kljub temu, da imamo v delovnih organizacijah ustanovljene industrijske gasilske enote in dobro usposobljena ter opremljena gasilska društva v vsej občini, nastaja določena vrzel, ki izhaja iz same industrije (kemična) in gradnje večjih stanovanjskih sosesk. Glede na to, da statut določa dvodomno skupščino - zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, je nujno potrebno poskrbeti tudi za ustrezno kadrovsko sestavo. V zboru uporabnikov morajo najti svoje mesto tudi varnostni inženirji in tehniki, ker gre za širši družbeni interes, ki ga ne smemo skrčiti samo na tiste, ki so neposredno zadolženi za požarno varnost v delovnih organizacijah. Ravno tako se tu odpira tudi vprašanje povezanosti z že obstoječimi štabi oziroma enotami civilne zaščite v krajevnih organizacijah in organizacijah združenega dela. Brez tesne povezanosti ne moremo pričakovati takšnih rezultatov, saj gre za sprotno reševanje zadev na področju, ki se medsebojno prepleta. Razprava je potekala tudi o sedanjem načrtu varstva pred požari in o tem, da je potrebno sprejeti tudi takšen program, ki bo zajel celotno problematiko in odpravil vse nejasnosti na celotnem območju občine. Na podlagi razprave je izvršni svet sprejel naslednje SKLEPE IN PRIPOROČILA: 1. Izvršni svet podpira ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom in nima pripomb na samoupravni sporazum in statut. 2. Izvršni svet priporoča vsem delovnim organizacijam, da resno pristopijo k obravnavanju osnutka samoupravnega sporazuma in statuta požarne skupnosti Domžale. 3. Izvršni svet priporoča BIRO 71, da določi primerno lokacijo za morebitno ustanovitev poklicne gasilske enote v Domžalah. 4. Ko bo pripravljen program SIS za požarno varnost, bo izvršni svet ponovno razpravljal o tej problematiki. ODLOK O POSLOVNEM ČASU V TRGOVINAH Izvršni svet je razpravljal tudi o odloku o poslovnem času v trgovinah na območju naše občine. Sindikalne trgovske organizacije so namreč predlagale spremembo delovnega časa v sobotah in to z utemeljitvijo, da bi se stanje zaposlenih v trgovini lahko občutno izboljšalo, če bi bile trgovine v soboto popoldan zaprte. Člani izvršnega sveta so ob tolmačenju predstavnikov trgovine posvetili veliko pozornost temu vprašanju ravno zaradi tega, ker je to vprašanje širšega pomena in o katerem bi morali razpravljati oziroma dati svoje mnenje tudi delovni ljudje in občani. Glede na to je izvršni svet mnenja, da naj javna razprava pred sprejemom odloka v občinski skupščini izoblikuje takšna stališča, ki bodo pogojevala na eni strani zahteve delavcev v trgovini, na drugi strani pa preskrbo prebivalstva ob sobotah. Razprava je nakazala tudi vprašanje „dežurnih trgovin" predvsem v večjih središčih in opozorila na nedorečeno vprašanje „dežurne" poslovalnice tudi ob nedeljah. Zaradi tega objavljamo v Uradnem vestniku predlog odloka z namenom, da ga obravnavajo vsi zainteresirani in da posredujejo svoja stališča delegacijam, ki jih bodo lahko posredovala na zasedanju delegatske skupščine, ko bo razpravljala o tem odloku. OGLAS Biotehniška fakulteta, VTOZD živinorejski oddelek, Groblje 3 pri Domžalah. objavlja prosto delovno mesto KEMIJSKEGA ALI ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA - priprav nika za delo v mikrobiološkem laboratoriju. Pogoji: uspešno končana srednja tehniška šola kemijske smeri ali zdravstvena tehniška šola laboratorijske smeri. Prijave sprejema Biotehniška fakulteta, VTOZD Živinorejski oddelek, Groblje 3, Domžale štirinajst dni po objavi. RAZPIS Helios kemična industrija Domžale, Ljubljanska 114, n. sol. o. TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, b. o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta večjega števila TRANSPORTNIH N DISCNIH DELAVCEV SKLA Poeoji: priučitev 1 mesec, poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati za zasedbo navedenih delovnih mest lahko podajo pismene ponudbe ali pa se osebno /glasijo v kadrovskem oddelku podjetja, Domžale, Ljubljanska 114, v 8 dneh po objavi. URADNI LETO IX - št. II Domžale, dne 9. julija 1976 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA D O M 2 A L E ^98514798459^9 (Nadaljevanje zli. strani) na področju poklicnega napredovanja na področju kulturne bogatitve in zorenja, na področju družbenega udejstvovanja). Kako naj bivši alkoholik nadoknadi velikansko izgubo? Po 10., 20. 30. letih pijančevanja je telesno in duševno oslabel, ni vajen načrtnega in vztrajnega dela, izgubil je samospoštovanje in samozavest. Tega protislovja zdravljeni alkoholik kljub dobri volji ne more rešiti sam. Rešitev zanj je klub, kjer bo ob sodelovanju svojcev našel razumevanje, prijateljstvo in konkretno pomoč. Pri tem nam mora biti jasno, da ne zdravimo le alkoholika, temveč vso njegovo družino, ki je v večini primerov že popolnoma razdejana. Izkušnje kažejo, da svojci v procesu zdravljenja nemalokdaj predstavljajo večji problem kot alkoholik sam. Mnogi namreč menijo, da se jih zdravljenje ne tiče in da je to stvar alkoholika. V bolj zapletenih primerih zdravljenje brez sodelovanja širšega okolja (delovno, krajevno) ni uspešno. Klub zdravljenih alkoholikov skrbi predvsem za svoje člane in se kot organizacija ne podaja v širok samostojen boj proti alkoholizmu. V ta boj posega le preko posameznikov, ki nastopajo kot strokovnjaki ali predstavniki v družbenopolitičnih organizacijah interesnih skupnostih. OZD ... . . Hkrati klub od vseh teh institucij pričakuje pomoč in podporo. V pravilih KZA piše med drugim tudi to, da je delo kluba javno in da klub seznanja javnost o svojem delovanju z občasnimi poročili in poročili na letnih skupščinah. Ker poročil nihče ne zahteva, interes za letne skupščine kluba pa je bil do sedaj minimalen, smo nepozvani sklenili obvestiti občane o obstoju kluba in o njegovi redni letni skupščini. KAJ JE POKAZALA SKUPŠČINA? 4. letna skupščina KZA Domžale, ki je bila sklicana 27. 3. 1976 v prostorih Temeljne telesno-kulturne skupnosti v Domžalah je neovirano potekala po pripravljenem programu: Ne bi se izgubljali v posameznih točkah programa, zato pa se potrudimo, d? bomo podrobneje spoznali probi""1", katerim smo na skupščini posvetili največ časa in besed. Že pri pregledu navzočih smo bili ponovno razočarani, ker seje skupščine udeležilo le nekaj redkih predstavnikov OZD domžalskega območja. Prisotni so bili predstavniki Papirnice Količevo, Indu-plati Jarše in Heliosa. Kot predstavnika družbenopolitičnih skupnosti na nivoju občine in družbenopolitičnih organizacij, sta se udeležila skupščine le tov. Jernej Lenič, predsednik SOb Domžale in tov. Anton Dolenc, predsednik sveta za socialno politiko in zdravstvo. Vabilom so se v velikem številu odzvali člani in terapevti klubov iz raznih krajev naše repub like. Če upoštevamo, da smo na skupščino povabili vse OZD, družbenopolitične in druge organi- zacije v domžalski občini, je bil odziv več kot porazen. To nam daje jasno sliko, kakšen je odnos širše družbe do problema alkoholizma. Očitno se še ne zavedamo dejstva, da alkoholizem ne načenja samo zdravja posameznikov — alkoholikov in njihovih družin, temveč razjeda in slabi celotno dnižbo ter zmanjšuje njeno produktivno moč. Na posvetovanju koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v začetku tega leta so poudarili, da je boj proti alkoholizmu boj za povečanje storilnosti, boj za humanizacijo družbe in za večjo varnost delovnih ljudi in občanov. V razpravi, ki je sledila tem ugotovitvam, se je še nadalje izoblikovala slika odnosa delovnih organizacij do lastnih delavcev alkoholikov in zdravljenih alkoholikov. Kakor se družba nasploh obnaša do alkoholikov, tako so tudi v delovnem procesu do njih popustljivi. Mnogim ,.pogledajo skozi prste" tudi pri hujših napakah in prekrških. Sploh se ne menijo za to, daje v tem času lahko alkoholik v odnosu do svojih svojcev in občanov že prav nečloveški. Kadar je mera polna, so tudi v delovnih organizacijah pripravljeni do neke mere sodelovati pri pripravi alkoholika na zdravljenje. Na žalost pa je problem zanje rešen takoj, ko se delavec strezni in disciplinira. Pozabijo, da kot abstinent kljubuje neki družbeni klimi in da številni odpori v družbi lahko za osamljenega zdravljenca predstavljajo nepremostljive pregrade na poti njegove rehabilitacije. Sodelovanje sodelavcev in nadrejenih je potrebno že med intenzivnim zdravljenjem. Še pomembnejšo vlogo ti dejavniki prevzamejo v rehabilitaciji, saj morajo poleg razumevanja in pomoči sčasoma nuditi uspešnemu zdravljencu tudi občutek zaupanja, varnosti in enakovrednosti. Zdravljenec se mora zavedati, da ga delovna organizacija spremlja na poti rehabilitacije in da je pozitivne spremembe pripravljena ustrezno nagraditi. Sodelovanje s področnim klubom je osnova za takšno obravnavanje zdravljenih alkoholikov. Večje delovne organizacije bi lahko v okviru svojih možnosti organizirale skupinsko delo z alkoholiki pod vodstvom posebej usposobljenih terapevtov. S tem bi bistveno pripomogli k hitrejšemu odpravljanju in preprečevanju alkoholizma v naši družbi. Obenem bi razbremenili zdravstvene ustanove, katerih specialnost je zdravljenje alkoholikov (Škofljica, Dispanzer za alkoholike na polikliniki); njihove kadrovske in prostorske zmogljivosti pa so že zdavnaj preskromne. Podobno kot OZD in družbenopolitične organizacije kažejo premajhno voljo za sodelovanje s klubi ZA tudi socialni delavci. Vemo, da skoraj 80% njihovega dela predstavljajo družine alko- holikov, zato je ta pojav zares nedoumljiv. Nemalokdaj jim uspe alkoholika pripraviti do zdravljenja, odpovedo pa pri rehabilitaciji in resocializaciji zdravljenih alkoholikov. Predlagamo, naj bo sodelovanje s klubom ZA službena dolžnost socialnega delavca. Le-ta naj obiskuje klub, da bo stalno povezan z zdravljenci in svojci in aktivno sodeluje v procesu rehabilitacije. Razpravljali smo tudi o širši družbeni akciji v boju proti alkoholizmu. Bilo je postavljeno vprašanje koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu. Leta 1973 je skupščina SR Slovenije sprejela akcijski program boja proti alkoholizmu, ki ga je predlagal republiški koordinacijski odbor. Program predvideva organizacijo koordinacijskih odborov pri Občinskih konferencah SZDL, v OZD in v KS ter izdelavo akcijskih programov boja proti alkoholizmu na vseh nivojih. Krajša razprava nam je razkrila, da v domžalski občini nismo naredili nič. Vzpodbudno je deloval predlog tov. Antona Dolenca, da v najkrajšem času skličemo posvetovanje za okroglo mizo na nivoju občine, kjer bi sodelovali vsi zainteresirani. Na tem sestanku naj bi v celoti spoznali problem alkoholizma v občini in nakazali smernice delovanja koordinacijskih odborov. Bolj mimogrede smo se dotaknili tudi problema zaposlovanja alkoholikov. Na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah čaka na zaposlitev okoli 30 alkoholikov. Delovne organizacije jih odklanjajo. Tekom razprave se je izoblikovalo stališče, da bi Zavod za zaposlovanje v sodelovanju s socialno službo, službo medicine dela v ZD in z delovnimi organizacijami napotil alkoholika na zd ravljenje in mu dal potem možnost zaposlitve pod posebnimi pogoji. Večji del časa smo na skupščini posvetili notranjim problemom kluba. Izhajali smo iz neljubega dejstva, da vse več zdravljencev — tudi z daljšo dobo abstinence — zapušča klub. Pri obravnavi tega pojava moramo upoštevati, da klub lahko uspešno dela le pod določenimi pogoji: 1. terapevtske sestanke naj vodi spreten, izkušen in strokovno usposobljen terapevt ali terapevtska skupina (zdravnik, medicinska sestra, socialni delavec, psiholog); 2. za terapevtske sestanke je potreben primeren prostor; 3. najprimernejše število v skupini je 15-20. Klub z večjim številom članov naj bi se razdelil v manjše skupine — in spet smo pri problemu prostora; 4. sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, itd., o čemer smo že pisali; 5. redno finančno vzdrževanje kluba, kar bo v bodoče skrb zdravstvene skupnosti. V KZA Domžale delajo trije terapevti: zdravnik in dve medicinski sestri. Zaradi preštevilnega članstva smo se odločili za ločitev skupine v Radomljah, kjer brezplačno gostujemo v prostorih Krajevne skupnosti. Tako trije terapevti vodijo še vedno številen klub in manjšo skupino. Če bi nam uspelo pritegniti k sodelovanju še enega zdravnika, enega ali dva socialna delavca ter po možnosti psihologa, bi formirali dve terapevtski skupini, ki bi lahko uspešno vodili 2 — 3 skupine. S tem bi dejavnost kluba nedvomno bolj zaživela, možna bi bila pogostejša in popolnejša obravnava posameznika. Tudi pasivnejši člani bi lažje našli priložnost, da se vključijo v razpravo na sestankih, da razkrijejo svoje težave na poti rehabilitacije. Člani naj bi čim več govorili o sebi, kajti le tako bi izboljšali vzdušje v klubu. Na uspešnost kluba vplivajo tudi razne formalne rešitve, kot so primeren prostor, čas sestankov, uvidevnost ostalih koristnikov prostora in še kaj. KZA Domžale gostuje v prostorih Temeljne teles-no-kultume skupnosti. Cena uporabe prostora je bila do aprila 1976. leta 50,00 ND na uro, sedaj pa je že 100,00 ND na uro, kar znese na leto več kot 1 milijon starih dinarjev! Ob tem moramo vedeti, da je edini stalni vir do hodkov kluba članarina in da so dotacije neobvezne in neustrezne porabi. Poleg tega je prostor, ki je namenjen sestankom, pogosto zaseden, tako daje prav KZA tisti,ki mora improvizirati sestanek v hali ali celo v prehodnem prostom. Pod takimi pogoji ne more biti govora o kakšnem pristnem vzdušju. Take neurejene razmere imajo najbrž precejkrat za posledico recidivo zdravljenca, ki mu nismo pravočasno pomagali prebroditi krize, ali pa naveličanje do neke mere rehabilitiranega zdravljenca, ki zato enostavno preneha obiskovati sestanke. Predsednik SOb Domžale tov. Jernej Lenič je po ostri razpravi pokazal razumevanje za zahteve prisotnih na skupščini in se obvezal, da bo pomagal klubu za primeren prostor. Skupščino smo končali s pozdravi, priznanji in zahvalami tako, da je jubilejni sestanek poleg delovnega vzdušja dobil še slavnostni navdih. V ozračju je ostal apel javnosti, ki še vedno ni zavzela jasnih stališč do družbenega zla velikih razsežnosti. Danes še vedno bijejo bolj ali manj uspešen boj proti alkoholizmu posamezniki -entuziasti, katerim dajejo vzpodbudo in potrdilo za njihovo družbeno koristno delo rehabilitirani člani klubov. Zato v bodoče želimo in pričakujemo večji odziv, razumevanje in sodelovanje celotne družbe. Odbor IZVRŠNI ODBOR SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE razpisuje ŠTIPENDIJE , za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1976/77 iz solidarnostno združenih sredstev organizacij združenega dela in ustanov iz območja občine Domžale. Na razpis se lahko prijavijo le učenci in študenti, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale. Dohodek na družinskega člana ne sme presegati za učence, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča 3.300 dinarjev, 2.400 din za vozače, ki stanujejo zunaj kraja šolanja ali 2.000 din, če se šolajo v kraju stalnega bivališča, za študente pa 3.600,2700 oz. 2.300 din. Pravilno izpolnjenemu obrazcu „PROŠNJA ZA ŠTIPENDIJO" (DZS 1,65) je potrebno priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo; — prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — mnenje šole; — za otroke kmetov in obrtnikov mnenje krajevne skupnosti; — za poročene študente mnenje skrbstvenega organa; — potrdilo organizacije združenega dela ali druge ustanove, da ni bila odobrena kadrovska štipendija (za vse kandidate, ki se bodo šolali na gimnaziji pedagoške smeri, v šolah za zdravstvene in tehniške poklice ter na šoli za vzgojiteljice in za bodoče pedagoške poklice ter na šoli za vzgojiteljice in za bodoče pedagoške poklice na višješolskih in visokošolskih zavodih); — kandidati, ki že prejemajo kadrovsko štipendijo, pa morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Potrdila o dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na leto 1975, prav tako tudi podatki o višini otroškega dodatka za prosilca. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz navodil za izpolnitev obrazca. Obrazec „Mnenje šole" dobe prosilci pri Skupnosti za zaposlovanje Domžale, Kolodvorska 6. Obrazci „Prošnja za štipendijo", pa se dobe v vseh knjigarnah. Štipendije bodo podeljene po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli prosilci, ki so v slabšem materialnem položaju in dosegajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi zahtevami dokumenti in prilogami sprejema SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE, Kolodvorska 6, do 31. 9. 1976 za srednješolce oz. do 30. 10. 1976 za višješolce in visokošolce. Prošnje, ki bodo posredovane po tem roku, bodo obravnavane šele v februarju 1977.1eta. Prošenj brez zahtevanih dokumentov oz. dokazil ne bomo obravnavali! IO skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini DOMŽALE STABILIZACIJSKI UKREPI NA PODROČJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je na seji, dne 11.6. 1976 sprejel naslednje stabilizacijske ukrepe na področju štipendijske politike v naši občini, ki veljajo za šolsko leto 1976/77: 1. Prosilci za štipendijo, ki odklonijo kadrovsko štipendijo v organizaciji združenega dela ali v kakšni drugi ustanovi in zaprosijo za štipendijo iz sklada združenih sredstev, do te nimajo pravice. 2. Vsak prosilec za štipendijo iz sklada združenih sredstev se mora izkazati s potrdilom, da ni uspel pridobiti kadrovske štipendije, ali pa mu je bUa le-ta odbita. 3. Štipendisti, ki bodo imeli ob koncu šolskega leta negativen učni uspeh za stalno zgubijo pravico do štipendije iz solidarnostno združenih sredstev. 4. Štipendisti s popravnimi izpiti, štipendije za julij in avgust ne bodo prejeli, če je vzrok v premajhni prizadevnosti pri učenju in izpolnjevanju šolskih obveznosti. 5. Služba družbenega knjigovodstva - ekspozitura i Domžale naj opravi j; poostreno kontrolo pri nadzoru nad odvajanjem 0,5 % od bruto osebnih dohodkov delavcev za sredstva za štipendije. 6. Družbenopolitične organizacije v občini in Kadrovska služba SOb Domžale, naj poostrijo kontrolo nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. 7. K samoupravnemu sporazumu o štipendiranju v občini mora pristopiti še ostalih 8 organizacij oz. ustanov, ki tega do sedaj še niso storile. 10 skupne komisije je tudi sklenil, da bo pri obravnavi novih prošenj na razpis štipendij za šolsko leto 1976/77 zaradi pomanjkanja sredstev za štipendije moral upoštevati poklicne sposobnosti vsakega posameznika, poleg ostalih kriterijev, ki jih določa samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE v šolskem letu 1976/77 v naslednje izobraževalne oblike za odrasle: — dvoletno administrativno šolo — 1. in 2. razred, — Tehniško tekstilno šolo — 1. in 3. razred, — osnovno šolo za odrasle — 7. in 8. razred, — krojno-šiviljske tečaje - začetne in nadaljevalne, — strojepisne tečaje, — gospodinjske tečaje, — tečaje nemškega jezika - začetne in nadaljevalne, — tečaje angleškega jezika - začetne in za predšolske otroke, — tečaje za snažilke, — tečaje za skladiščno poslovanje, — tečaje za voznike viličarjev, — tečaje za upravljala- „S" naprav, — tečaje higienskega minimuma, — tečaje tehniškega risanja, — Ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom. Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, KOLODVORSKA 6/1. Informacije lahko dobite po telefonu, številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene posamezne oblike. Delavska univerza Domžale LETOVANJE PRIZADETIH OTROK V PIRANU Skupnost otroškega varstva je dodala delček k prizadevanjem Društva za pomoč duševno prizadetih otrok občin Domžale in Kamnik. Namenila je sredstva za letovanje 11 otrokom prizadetih ter 9 staršem le-teh, ki so jih spremljali. Sredstva niso velika, večji so rezultati tega letovanja, ki je edinstven v SR Sloveniji. Da smo šele sedaj pričeli s; to obliko dela pa kaže na našo premajhno pozornost do te kategorije otrok, ki niso in ne smejo postati neproduktivna delovna sila in se voditi z moto: „iz teh otrok pa se ne da narediti nič." Delo s starši pa je eden od porokov za to, da bo iz otrok slabših osnov, ki jih ima za start v življenje, izenačil kolikor mu njegova prizadetost to dopušča. Strokovni delavci - defekto-logi ter socialni delavci temu načinu grupnega dela posvečajo že dalj časa pomembno mesto. Vendar pa so vedno prisotna denarna sredstva. Uspeli smo izpeljati letovanje otrok v starosti od 4- 15 let srednje prizadetih za določeno število. Uspelo nam je tisto, za kar so se načrtovalci bali, kako bodo sprejeli starši napotke strokovnjakov, praktikov za delo staršev s temi otroci, v SR Sloveniji. Da smo šele sedaj pričeli s to obliko dela pa kaže na našo premajhno pozornost do te kategorije otrok, ki niso in ne smejo postati neproduktivna delovna sila in se voditi Program je obsegal vsakodnevno zaposlitev za obdobje od sobote 29. maja do sobote 5. junija 1976, ko se je kolonija vrnila iz letovanja. Ob zaposlitvah je zlasti zanimiv način dela z otroci ter starši, ki je (Nadaljevanje na 14. strani) Resnično humana skrb za invalidne otroke, ki so s starši preživeli nepozabne dneve ob morju EKSKURZIJA V SELŠKO IN POUANSKO DOLINO V sredo, 12. maja 1976 smo imeli poučno ekskurzijo. Pot nas je vodila iz Doba proti Kranju, kjer smo si ogledali Prešernov gaj. V stavbi, kjer je danes Prešernov muzej, je pesnik preživel svoja zadnja leta. Ogledali smo si te prostore in kustos muzeja nam je zanimivo orisala Prešernovo življenje. Pot smo nadaljevali v Selško dolino, v partizansko vas Dražgoše. Vreme je bilo čudovito, zato tudi dobrega razpoloženja ni manjkalo. Vas se razprostira na prisojnih policah pod strmim robom Jelovice. Kako lep je bil pogled v dolino, kjer se vijuga majhna, a čista Selška Sora. Napotili smo se proti Bičkovi skali. Želeli smo zvedeti od domačinov, kako se spominjajo tridnevne bitke, ki jo je bojeval Cankarjev bataljon z Nemci januarja 1942. leta. Kot nalašča smo ob gozdni poti srečali prijaznega Franca Jelotriča. borca, kije sodeloval v tej težki bitki. Bilje ravno pri delu - žagal in pripravljal je les za prodajo. Takoj je bil pripravljen, da nam pove svoje spomine pa tudi kakšno je življenje v vasi danes. Pozimi leta 1942 so Nemci v vasi napadli Cankarjev bataljon. Partizani so zasedli položaje nad vasjo, Nemci pa so prodirali proti njim. Ob Bičkovi skali, ki jc dbbila ime po dveh bratih - parti- zanih, so partizani tri dni odbijali napade premočnega sovražnika, nato so se umaknili na Jelovico. Nemci so potem ustrelili 18 moških prebivalcev iz vasi in vas požgali. Po vojni jc bila vas obnovljena. Zgradili so novo šolo in cerkev. Danes je v vasi okoli 60 hiš, pred vojno jih je bilo 80. GLavni vir dohodkov so gozdovi h. živinoreja. V poljedelstvu najbolj uspeva krompir. Ljudje se vozijo na delo v Železnike in Skofjo Loko. Učenci po štirih letih nadaljujejo šolanje v Železnikih. Se veliko zanimivega nam jc povedal. Hvaležni smo se poslovili ter odšli proti avtobusu. Popoldne smo si ogledali enega najstarejših mest na Slovenskem Skofjo Loko z muzejem v gradu. Poljanska dolina s Poljansko Soro sc ne razlikuje močno od Selške doline- Po njej teče Poljanska Sora, ki sc s Selško združi v Skofji Loki. V tej dolini se jc na Visokem rodil pisatelj Ivan I avčar, Ob njegovem domu je spomenik in grobnica. Proti večeru smo prišli domov, malo utrujeni, a polni novih vtisov in spoznanj. Učenci 7. b razreda OS Dob OGLAS Nujno iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Domžalah ali bližnji okolici za dobo do treh let. Cenjene ponudbe javite na naslov. Delavska univerza Domžale, telefon 72-082. cev, jc nato brala odlomke Cankarjevih del, največ iz zbirke Moje življenje. Poleg tega so prebrali tudi tekst iz Hlapca Jerneja in to iz tistega poglavja, ko se Jernerj odpravlja iskat resnico po svetu. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Jožeta Naroločnika zapel več domačih in umetnih pesmi in to na dokaj solidni višini Z obiskom na tej proslavi pa v nobenem oziru ne moremo biti zadovoljnu Slab obisk je vplival tudi na izvajalec, da niso nastopili s takim zagonom, kakor bi sicer, čc bi bila dvorana povsem zasedena. Za uspešno rast estetske in umetniške vzgoje posameznika ne more biti odgovorna lc šola, temveč mora nujno priskočiti na pomoč tudi dom. Starši si morajo prizadevati, da bodo odprli in poglabljali zanimanje in ustvarjalno hrepenenje svojega otroka. Starši bi morali prirojene sposobnosti, kot so veselje do deklamira nja, igranja, petja, slikanja, folklore in ostalih dejavnosti, z veseljem podpreti. Za učence je tovrstno udejstvovanje razvedrilo, ki pa je hkrati povezano s poukom, kjer se učenci pod strokovnim vodstvom seznanijo s potrebnimi zakonitostmi iz teorije posameznih umetnost i. Starši bodo morali zaradi tega v prihodnje bolj upoštevati in ceniti voljo ter prizadevnost svojih otrok. Dolfe Prešeren Med obujanjem spominov na dogodke iz časa vojne. Današnji mladini je potrebno prikazati vse veličine naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije (Nadaljevanje s 13. strani) zajemal govorne vaje, ročno vzgojo, ritmična vzgoja, spoznavanje številnih pojmov itd. V popoldanskem času je bil pomemben razgovor strokovnih delavcev — praktikov s starši. Pri vsem tem programu se je uporabljal tudi didaktični material. Na koncu pa se je izvedla tudi anketa, ki bo služila pri pripravi nadaljnjih programov dela s starši in otroci. Za izvajanje tega letovanja gre vse priznanje Društvu za pomoč razvojno motenim otrokom in vsem strokovnim delavkam, ki so vodile to letovanje. To obliko pa bi veljalo samo še razširiti in izdelati širši program dela s temi otroci. S tem bi morda celo zmanjšali številc otrok, ki letujejo na Debelem Rtiču, Kraljevici, Rakitni, Izoli in Savudriji, ali dosegli še kakšen dolgoročnejši cilj. Janez Pernuš ŠE ENA PROSLAVA OB 100-LETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA Pred zaključkom šolskega leta so v Kinodvorani v Domžalah imeli učenci Osnovne šole Vcnclja Pcrka zaključno prireditev, na kateri so sodelovali reci-tatorji in mladinski pevski zbor. Namen prireditve je bil prikazati, kaj vse so dosegle posamezne sekcije Šolskega kulturnega društva, ki je bilo ustanovljeno v preteklem letu. Istočasno pa naj bi proslavili 100 letnico Cankarjevega rojstva. Na začetku prireditve je ravnatelj Janez Ulčar podravil navzoče in prikazal Ivana Cankarja kot misleca, umetnika in revolucionarja ter kot glasnika proletariata, ki ga je Cankar politično osveščal. Učenka jc v klenih besedah seznanila navzoče s Cankarjevim življenjem in predvsem prikazala Cankarja -umetnika, ki si je izključno s pisateljevanjem služil trdi kruh v takratni slovenski dobi. Skupina učen- Tudi letos so ob zaključku šolskega leta dijaki Tehniške srednje usnjarsko-galanterijske šole prikazali svoje praktične izdelke na razstavi, ki je bila v predverju Komunalnega centra. Tako je še ena generacija zaključila šolanje in bo s svojim znanjem lahko uspešno delala v delovnih organizacijah 0RISKALI SMO KOROŠKO Dijaki Centra srednjih šol so pod vodstvom prof. Milene Miloševičcve obiskali tudi zamejske Slovence. Pot jih jc vodila najprej v Celovec, kjer so si ogledali zgodovinske zanimivosti in tudi slovensko gimnazijo v Celovcu. Ravnatelj gimnazije jih je prisrčno pozdravil in jih popeljal po šoli, saj je tudi umetniško zanimiva zaradi tega, ker je okrašena s slikami slikarja Valentina Omana. Nato jih je seznanil tudi s poukom na sami gimnaziji ter življenjem in delom na šoli. Nato je dijake pot vodila ob Vrb-skem jezeru do Vrbe, kjer so v slovenski restavraciji, ki jo vodi slikar amater Lrnest Arbeitstein ogledali tudi razstavo njegovih eksponatov. Nadalje jih je pot vodila na Gosposvetsko polje in nato do Oospc svete in do gradu Velika Ostrovi-ca, od koder se razprostira čudovit pogled daleč po koroški zemlji. Na poti po Koroški smo srečali veliko slovenskih turistov. Prepričan sem, da izletniki, ki obiščejo Koroško na ta način neposredno izpodbujajo zavest naših zamejcev, da niso osamljeni in pozabljeni. Povsod, kjerkoli smo imeli priliko, smo navezali stike s koroškimi Slovenci, s katerimi smo sc raz-govarjali o vseh problemih, ki jih danes tarejo. Povsod smo slišali isti refren: „V državi nimamo oboji državljani enakopravnosti. Slovence na Koroškem zatirajo in jih hočejo na silo iztrebiti! Ali bomo tako močni, da bomo vzdržali? " Menili smo, da se nikakor ne smejo podrediti in da morajo ohraniti potrpljenje, ki je pogoj za uresničitev 7. člena državne pogodbe, čeprav nanjo čakajo že več kot dve desetletji. Koroški Slovenci ne smejo omahovati in ne smejo nikakor drobiti svojih sil, marveč jc nujno, da nastopajo enotno iti se žilavo borijo proti demagoški neofašistični želji po dcslovcnizaciji. V vsakem oziru morajo koroški Slovenci premostiti trenutno neskladje in sc ne smejo odvrniti od politike medsebojnega zaupanja. Žalostna pa je le ugotovitev, da smo na vsej poti le redko kje naleteli na dvojezične krajevne napise. Brczdvoma je bil izlet zelo poučen, ker ga jc tovarišica Miloševičcva skrbno pripravila. Na vsej poti nam jc namreč posredovala najvažnejše podatke s področja zgodovine, narodopisja, gospodarstva in kulturne dediščine naših prednikov in političnega življenja koroških Slovencev. Dolfe Prešeren ZADNJA NOVICA Štab za vpis posojila za ceste je sporočil,da je bil v torek, 5.julija ob 12.uri vpisani znesek v višini 14.231.000 N din, kar predstavlja 100% od predpisanega zneska. Ker posojila še niso vpisali nekateri delavci, zasebni delodajalci in upokojenci, poziva štab vse, da izpolnijo to svojo moralno obvezo in s tem pripomorejo, da bomo zbrali čim več sredstev. Štab za vpis posojila PRIREDITVE, IZVAJANJE GLASRE IN AVTORSKE PRAVICE Kadarkoli in kjerkoli se izvaja glasba ali književnost (igre ne spadajo v ta delokrog) javno, javno je vsako izvajanje, ki presega družinski krog - je treba upoštevati določbe zakona o avtorski pravici. Za takšna izvajanja glasbe (bodisi žive ali mehanične, torej na raznih prireditvah koncertih, proslavah, akademijah, komemoracijah, veselicah, zabavah, silvestrovanjih, pa tudi v raznih lokalih gostinskih, trgovinskih, po klubih, tovarnah, čitalnicah . . .), je treba: 1) imeti dovoljenje 2) plačati avtorski honorar; 3) izročiti seznam izvajanih del spored, program. Vse te obveznosti je dolžan urediti in izpolniti prireditelj -organizator, ki je pravzaprav uporabnik takšnih avtorskih del (ne pa morda izvajalci godba, ansambel, pevci, harmonikar, folklorna skupina, ti so zavezani samo takrat, kadar so sami organizatorji, to je, kadar v svojem imenu in za svoj račun prirejajo takšno izvajanje glasbe). Za veselico, ki jo organizira neko gasilsko društvo in na kateri izvaja glasbo ansambel X. mora torej vse te obveznosti urediti gasilsko društvo, nc pa godci, čeprav ima z njimi na primer takšno pogodbo, kajti Zavod za varstvo avtorskih glasbenih pravic ZAMP čigar naloga je po zakonu(da skrbi za zakonitost pri takšni uporabi glasbe (male avtorske pravice), bo vedno terjal izpolnitev obveznosti s strani organizatorja. Nemogoče je, da bi se mogel organizator obračati na vsakega posameznega avtorja, čigar delo naj bi na njegovi prireditvi izvajal. Ti avtorji živijo navadno drugje, laliko v drugih državah tuje avtorje moramo prav tako varovati, kot domače. Zato so po svetu zastopniške organizacije, ki so po medsebojnih pogodbah, pa tudi včasih po notranji zakonodaji pooblaščene, da zastopajo v zgoraj omenjenem smislu vse domače in tuje avtorje glasbe, književnosti, koreografije, kadar- koli njihova dela javno izvaja v kakršnekoli namene, tudi v primerih, ko ni nobene vstopnine, prostovoljnih prispevkov, ko celo izvajalci brezplačno nastopajo. Odločilno je, da je onzanizator uporabil njihova dela oziroma, da so bila javno izvajana v prostorih, ki niso družinski, od tega imel določeno, včasih gmotno, včasih pa samo idealno korist (na primer na proslavah), zato je pravilno in pošteno, da tudi avtorju - ustvaritelju glasbenega ali književnega dela nekaj za to plača. Seveda se pa avtorji oz. njihova zastopniška organizacija ZAMP - pri tem ozirajo, da po svoji tarifi (sedanja v Ur. 1. J. 46/75) določajo nižje zneske oz- odstotke za ,.nekomercialne" primere. Da lahko zastopnik potem izplača tako zbrane honorarje, mora organizator, (ki naj to seveda zahteva od izvajalcev - godbe), izročiti tudi seznam izvajanih del, ki mora imenoma navajati dela in avtorje. Takšnega seznama ni treba predložiti samo za radio in TV v raznih prostorih, pač pa ga je treba za gramofon avtomat in magnetofon ter za vsako živo glasbo. ZAMP jc zelo neljubo, če mora zoper kršilec (ki izvajajo brez dovoljenja, brez plačila avtorskega honorarja in brez izročitve sporeda) izvajati sankcije, z ovadbo javnemu tožilstvu, sodniku za prekrške, z odškodninsko tožbo oz. zaračunati dvojni znesek honorarja, ali pa zahtevati pri skupščini občine prepoved vsakršnega nadaljnjega izvajanja nepoštenemu uporabniku organizatorju. Zato priporočamo, da te obveznosti z razumevanjem pravilno in pravočasno izpolnjujete in da vsak primer vnaprej prijavite ali na ZAMP, Ljubljana, p. p. 3, ali pa zastopniku za našo občino L rancu Novaku, Domžale. Toneta Tomšiča 4, telefon 72-349. Odbor OR 70. ORLETNICI ORSTOJA GD STOR Stobljanski gasilci so v nedeljo 13. junija 1976 praznovali 70. obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. To jc že kar dolga doba! In koliko je bilo v tem času narejenega v dobrobit tukajšne požarne varnosti, koliko truda je bilo vloženega, koliko prostovoljnih delovnih ur, kdo so bili tisti vodilni ljudje, ki skozi vsa te leta niso hranili svojih moči samo, da bi gasilsko društvo v Stobu napredovalo in uspešno opravljalo svojo humano nalogo, o vsem tem in še več smo slišali na tej prireditvi v kroniki, ki jo je podal predsednik društva Dovč 1'rancc. Zato so že na dopoldanski seji društva prejeli najbolj zaslužni priznanja in odlikovanja, za katere jim iskreno čestitamo, saj vemo, da so ta priznanja in odlikovanja obenem priznanja za vse člane društva tja za 70 let nazaj. Ob tej priliki so se spomnili zaslužnih že umrlih tovarišev. Ob praznovanju 70. obletnice obstoja društva so Stobljani danes odprli lepo novo dvorano za zbore in seje članstva, ki so jo prizidali k prejšnemu gasilskemu domu in jo okusno opremili. Na ta uspeh so resnično lahko ponosni. Tudi drugače so Stobljani kar dobro opremljeni za opravljanje požarnovarnostne službe in se tudi po operativni plati močno prizadevajo, da bi pokazali vso svojo pripravljenost. Na tej slovesni prireditvi jih je pozdravil ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA V PAPIRNICI Papirnica Količevo je skupaj z Delavsko univerzo Domžale organizirala začetni tečaj nemškega jezika. Vsi zaposleni v Papirnici so imeli možnost, da se vpišejo v tečaj. Delovna organizacija bo gradila nov obrat, za kar je nujno potrebno znanje nemščine, ker bo v teku same gradnje tesna gospodarska povezanost z nemškim dobaviteljem opreme. sredovalno sredstvo, ki poganja človekove ustvarjalne sile in omogoča razvoj različnih oblik človeške družbe. Za tečaj nemškega jezika se ie na začetku prijavilo veliko kandidatov, vendar so nekateri zaradi pomanjkanja časa ali drugih objektivnih razlogov kmalu prenehali z obiskovanjem tečaja. Vseeno jih je ostalo za tri skupine. V prvi je predaval prof. Marjan Čuden, v drugi in tretji pa tovarišica Kristina Sekoranja. Tečaj se je začel februarja in je trajal do sredine meseca maja, to je 80 ur po audio-vizuelni metodi. Začetni tečaj nemščine je kbnčalo 38 slušateljev. Ob zaključku tečaja so vsi prejeli potrdila o uspešno opravljenem Udeleženci tečajev nemškega jezika v Papirnici Količevo Živimo v ča?u, ko se vse bolj zavedamo, da n;.m je z.ianje tujih jezikov v življenju nujno potrebno za sporazumevanje med seboj, na potovanju, kjer si s spoznavanjem drugih dežel in narodov širimo duševno obzorje. Govor je posebna človekova sposobnost za sporazumevanje. Z njim utrjuje človek svoje izkušnje in jih podaja drugim. Razen tega izraža z govorom tudi, kaj hoče in kaj občuti. Jezik je po- tečaju. Vsi, ki so končali tečaj, so sklenili, da bodo jeseni obiskovali nadaljevalni tečaj in tako izpopolnili svoje znanje. Veliko slušateljev je tečaj obiskovalo zelo redno, z vso požrtvovalnostjo in z zanimanjem sledilo učni snovi ter se izpopolnilo v konverzaciji. Vsem, ki so končali tečaj, iskrena čestitke! Kristina Sekoranja dolgoletni nekdanji predsednik Obč. gasilske zveze Domžale Martin Andrcjka, ki jim je čestital k dosedanjim uspehom in jim zaželel še lepše uspehe tudi v naprej. Pozdravil jih je tudi Marjan Slatnar. predsednik operative pri ObGZ Domžale. Lepe in številne narodne noše ter domžalska godba so še povzdignile veličastnost samega praznika. Želimo Stobljanskem gasilcem Se v naprej veliko delovnih uspehov v požarno-varnostni službi in kličemo vsem mladim, da se jim pridružijo v čim večjem številu! Se enkrat iskrene čestitke ob 70. obletnici obstoja! Nace Vodnik KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Kino Domžale: 29.6. - 1.7.1976 3.7.- 5.7.1976 6.7.- 8.7.1976 10.7. - 12.7.1976 13.7. - 15.7.1976 Kino Radomlje: 29.6. - 1.7.1976 3.7.- 4.7.1976 6.7 - 8.7.1976 10.7. - 11.7.1976 13.7. - 15.7.1976 Kino Mengeš: 29.6. - 1.7.1976 3.7. - 4.7.1976 6.7. - 8.7..1976 10.7. - 11.7.1976 13.7. - 15.7.1976 ZELENO SONCE, amer. b. vv. ROBINZON KRUSO, angl.b. vv. POTOVANJE, it.b. TARZAN IN ČRNI PANTER, šp.b.CS. BLIŠČ IN BEDA HOLLYVOODA, amer. b. ZAPELJIVECamer, b. VELIKA PUSTOLOVŠČINA, fr. b. PUŠČAVSKA, it. eg. b. CS. AMAZONKE, it. fr. b. ŠTIRI DNI V PEKLU, fr. b. DOGODEK V AVTO CAMPU, fr. b. JOE IN MARGHARITO, it. b. 24 UR LE MANSA, amer. b. BILI KID, amer. b. BEG V ZLOČIN, nem. b. Med svečanostjo ob 70-letnici Gasilskega društva Stob USPELI PEVSKI REVIJI Zveza kulturno prosvetnih organizacij Domžale je v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela 1. maja priredila v Osnovni šoli Dob in Osnovni soli Janko Kersnik Brdo nadvse uspeli reviji pevskih zborov. V Osnovni šoli Dob so nastopili: Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Jožef Virk Dob, ki se je pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca prvič pred; stavil na reviji zborov. Za njim so nastopili Oktet Tosama Domžale, ki ga vodi Avgust Potočnik, Moški pevski zbor gasilcev Rudolf Božič Radomlje pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta, Moški pevski zbor Prosvetnega društva Tine Kos Moravče pod vodstvom zborovodje Mira Capudra, Stobljanski oktet, ki ga vodi Karel Leskovec in Mešani pevski zbor Domžale pod vodstvom zborovodje Jožeta Naraločnika. Uvodoma je poslušalce, ki so zasedli avlo Osnovne sole Dob do zadnjega kotička in nastopajoče pevce pozdravil Eredsednik Občinskega sveta ZKPO lomžale Slavko Pišek Nastopajočim je zaželel čimveč uspeha. Za tako lep obisk se je zahvalil organizatorju Prosvetnemu društvu Jožef Virk Dob in vodstvu šole, ki je z razumevanjem odstopilo avlo šole in tako omogočilo izvedbo revije tudi v tem predelu naše občine. Ob koncu je predsednik ZKPO izročil zborom sliko pisatelja Ivana Cankarja, zborovodjem pa šopek cvetja. V Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo, ki je bila nadvse uspešen organizator druge revije, kar gre nedvomno zahvala ravnatelju Tonetu Kosu, so pa nastopili: Mladinski pevski zbor Osnovne sole Janko Kersnik Brdo pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta, Moški pevski zbor KUD Janko Kesnik Lukovica pod vodstvom zborovodje Peregrina Capudra, Dekliški pevski zbor ZKPO Domžale pod vodstvom zborovodje Jožeta Naraločnika, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta, Oktet bratov Pirnat ki ga vodi Tone Juvan in Mešani pevski zbor DKPD Svoboda Mengeš pod vodstvom zborovodje Tomaže Habeta. Šola je dala reviji poudarek že s tem, da so pred šolo plapolale zastave. Šolska avta je bila polno zasedena. Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik ZKPO Slavko Pišek in poudaril velik pomen teh revij. O pisatelju Ivanu Cankarju, katerega 100-letnico rojstva letos praznujemo je spregovoril ravnatelj Tone Kos, Cankarjevo črtico Greh pa je podala učenka osnovne šole Milena Petan. Razveseljivo jc predvsem dejstvo, da na območju občine deluje toliko zborov in oktetov, s čemer se ne more pohvaliti skoraj nobena slovenska občina, in da je nastopilo toliko pevcev in da kvaliteta nastopajočih iz leta v leto tako hitro raste, za kar pa se je zahvaliti neumornim zborovodjem in prizadevnim pevcem, ki večer za večerom pridno prihajajo na vaje- Zato tudi številni gledalci tako v Dobu, kakor tudi na Brdu niso štedili z aplavzi in tako dali priznanje vsem nastopajočim za njihov trud. Lepa slovenska pesem bo tako v tem prelepem predelu naše slovenske zemlje še dolgo živela. Tone Ravnikar Stobljanski oktet uspešno nastopa na posameznih srečanjih in tako širi lepo in prijetno domačo pesem PRIJETNA NASTOPA DOMŽALSKIH PEVCEV V petek, 28. maja sta se nam predstavila z letnim koncertom dva domžalska vokalna ansambla. Oba vodi Jože Naraločnik, kar pa žal na programih ni bilo napisano. Prvi nam jc zapel dekliški zbor ZKPO Domžale. Z veseljem lahko ugotavljamo, da tudi mladi ljudje najdejo čas za amatersko delo in se predajajo čistim lepotam umetnosti. To je bilo čutiti tudi iz devetih pesmi enaindvajsetih deklet, ki sestavljajo ta vokalni ansambel. Vsa pohvala pripada nedvomno pevovodji, ki jc s svojim resnim delom pri mladinskem zboru na osemletki uspel pridobiti pevke za nadaljnje sodelovanje- Njihov spored so v glavnem sestavljale narodne pesmi. Zbor odlikuje dobra izgovorjava in natančno podajanje glasbenega materiala, žal pa še premalo časa deluje, da bi dosegel boljšo zlitost in prožnejši ter širši dinamični razpon. Vseh devet pesmi so vzorno zapele, posebno pa so izstopale zadnje štiri: mehko zapeta Mozartova A ve verum, pri poslušalcih toplo sprejeta ruska narodna Večerni zvon ter Ježeva priredba Po jezeru, ki je bila skoraj pretrd oreh (intonacija). Upajmo, da bo v prihodnji sezoni zbor okrepil soprane, ki so v določenih trenutkih zveneli malo medlo, medtem ko so alti svojo nalogo prepričljivo izpeljali z dokajŠno mero muzikalnosti. Vsekakor obetajo, da bodo kmalu med vodilnimi sestavi te zvrsti v Sloveniji. • Po odmoru so zapeli člani Mešanega pevskega zbora Domžale. Zbor bi se s svojimi 33 člani bolj upravičeno imenoval komorni. Z veliko mero truda jim je uspelo ohraniti zvokovno ravnotežje med glasovi, kljub temu, da so samo štirje tenorji nasproti desetim basom, katerih zvok je bil od vseh glasov najboljši - toplo zlit, nevsiljiv, pa vendar dovolj fundamentalen. Spored so pričeli z Gastoldijevo skladbo Amor v čolnu. Ena sama skladba renesančne glasbe jc vsekakor premalo, da bi si ustvarili sodbo o z mogljivosti ansambla za petje pesmi tega stilnega obdobja. Jasno pa je, daje bil sopranski vibrato v tej pesmi preveč očiten. V pesmi Alojza Mihelčiča Polje, nas jc spet razveselil s svojim dobrim solom Nejko Pirnat, prav tako pa ni zaostajal Lap Rok v Mokranjčevcm II. Rukovetu. V Ipavčevi pesmi Ej tedaj je zbor že prešel začetno nesproščenost. V nadaljevanju so nam predstavili štiri narodne, katere so bile od pesmi do pesmi boljše. Posebno toplo so bile sprejete narodna v priredbi Vinka Žganjca Mura, Mura in Adamičeva priredba primorske Nocoj se mi je sanjalo. Poslušalci so nastopajoče nagrajevali z dolgotrajnim aplavzom. Po uspešnem zaključku, pevci so končali z narodna Spetptičke pojo v priredbi Matije Tomca, so nagradili poslušalce z Vipavsko in pesmijo Rož, Podjuna, Žila. Topel aplavz, ki jc napolnil dvorano domžalskega Kina je bil dokaz, da jc možno tudi ob preprostejših, toda kvalitetnih pesmih, najti dovolj glasbenega užitka in da trud prizadevnih pevk in pevcev obeh zborov ter dirigenta Jožeta Naraločnika ni bil zaman. prof. Tomaž Habe 20 LET MATURE V Domžalah so se 28. maja zbrali dijaki, ki so maturirali na Gimnaziji Kamnik leta 1956. Tega srečanja so se udeležili tudi nekdanji profesorji in to doktor Avguštin Lah, Marija Bohinec, Dana Mišic, Jožica Vrtačnik, Vera Frbežar, Ivan Zika, Zvone Verstov-šek, Jašo Kordič in Branko Šinkovec. V sproščenem razgovoru so bili obujeni mnogi spomini na čas pred dvajsetimi leti in na leta, ki so popeljala nekdanje dijake v nova okolja in novo življenje. Prijeten je bil občutek ob teh spominih, saj je bilo čutiti, da je nekdanja vez med profesorji in dijaki ostala pristna in prisrčna in da so vsi skupaj našli zadoščenje ob spoznanju, da hodijo po poteh, ki so jih spoznali v času skupnega bivanja. > Ob študentski pesmi „Gaudea-mus igitur..." in ob spominih nekdanjega dijaka so bili ti spomini še bolj prisrčni in tudi samo vzdušje je bilo zelo primerno. 20 let pravzaprav ne pomeni veliko, vendar v življenju nekdanih profesorjev in sošolcev se je spremenilo marsikaj, čeprav je ostala med njimi še vedno prisrčnost in želj po skorajšnjem snidenju. Na srečanju pa so se spomnili pokojnih profesorjev Jožeta Sluge in Slavka Erbežarja ter dijakov Eve Miheli čeve, Silva TumŠka in Radota Koželja. Grenak jc bil spomin na ljudi, ki so bili tako tesno povezani med seboj, pa jih nikdar več ne bo na podobna srečanja. Vsi so izrazili željo, da bi se vsako leto srečevali, saj se nabere toliko novih stvari, da jih v enem samem večeru ni mogoče povedati. Profesorji in nekdanji maturantje ob 20- letnici mature. V prednji vrsti od leve proti desni profesorji: Marija Bohinec, Jašo Kodrič, Frbežar Vera, Ivan Zika, Dana Mišic, dr. Avguštin Lah, Zvone Verstovšek, Jožica Vrtačnik in Branko Šinkovec Mešani pevski zbor Domžale sodi med tiste zbore v naši občini kise solidno predstavljajo na koncertih in prireditvah V arhivu Gimnazije Kamnik smo našli sliko, na kateri so slikani pred 21. leti dijaki takratnega sedmega razreda skupaj s profesorji ( RDEČE R02E" IZ KUD JANKO KERSNIK Zelo prizadevna gledališka skupina K lil) Janko Kersnik iz Lukovice je letos uprizorili igro „Rdečc rože". Ker prika-:ujc tO delo boj delavcev za svoje prt-ice in boj proti kapitalistom po I. svetovni vojni, spada tudi v sklop poča-tilcv našega velikega literarnega ustvarjalca in socialista Ivana Cankarja. Igro 90 uprizorili petkrat: dvakrat v Lukovici, gostovali pa so v Zalogu pri Komendi, v Lazah pri Tuhinju in v Stahovici pri Kamniku. Režiser Miha Andicjka je uporabil klasično sceno za ljudske igre. Delal je s samimi mladimi igralci. Zcio dobro, kar profesionalno, jc igral Slane Dolinšck podravnatclja Eilderja. Dobra sta bila •kot vedno) pri izvajanju svojih vlog tudi Niko Urbanija in Milan Grošelj. Pri ženskih vlogah je izstopala Lojzka Pc-stator, precej dobro pa sta igrali šc Verica Birk in Vidka Ocrar. Nastopali so šc: Ione Clostič, Miran Pezdirc. Marija Avbclj, Lojze Capuder, l ranci Capuder, Niko Capuder. Ione Capuder, Miha Andrcjka, Miklavž Pipp in Janez Koc-jančič. Scpctalka jc bila Ivanka Capuder. Spotoma bi še spregovoril o odnosu okoličanov do gledaliških prireditev v Inkoviški dvorani. Obiskovalce je treba pohvaliti le, kadar nastopajo domači igralci. Takrat napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Ko pa kaka gledališka skupina gostuje v Lukovici, sc človek vpraša odkod in zakaj sc jc vzelo 10 do Ml ljudi, če pa vemo, da jc v okolišu LEP PRAZNIK V SOLI RADOMLJE Pionirji Osnovne šole Radomlje so že drugič gostili svoje vrstnike iz Osnovne šole Marija Bistrica iz občine Donja Stu-biea v Hrvatskem '. Zagorju, lani , ko so naši pionirji obiskali svoje vrstnike v Mariji Bistrici, so sklenili, da bodo letos podpisali listino o pobratenju, zato jc bilo letošnje srečanje šc bolj slovesno. V petek, 14. maja so goste - 60 pionirjev in 6 učiteljev praznično razpoloženi pričakali naši pionirji in učitelji. Po izmenjavi prvih pozdravov in pri petju spominskih srčkov s posvetilom o pobratenju, smo vsi skupaj krenili v Kul- turni dom, kjer smo imeli slovesnost ob pobratenju obeh pionirskih odredov. Najprej jc zapel mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje, pod vodstvom prof. Tomaža Habcta. nato pa je za predsedniško mizo svečane konference obeh odredov sedlo predsedstvo sestavljeno iz vodstev obeh odredov. Pozdravni govor je imela predsednica našega odreda, ki je na koncu pozdrava predlagala konferenci, da se oba odreda pobratita. Predlog jc bil z dolgim aplavzom bratstvu in edinstvu naših narodov in narodnosti soglasno sprejet. Sledi čitanje LISTINE POBRATENJA v obeh jeziki, nato pa slovesen podpis listine. Odreda stil si v znak pobratenja izmenjala zastavi odredov, nato pa je predsednica pionirjev iz Marije Bistrice prebrala pozdrav našim pionirjem in sc zahvalila za prisrčen sprejem z željo, da bi bile vezi vedno tesnejše in čimbolj pristne. Zopet vsa dvorana vzvalovi z vzkliki bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Za konec je zaplesala še naša folklorna skupina pod vodstvoir Majde Lipovšck, zaključila pa jc gimna-stična VTsta naŽih pionirk z izredno dovršeno gimnastično vajo pod vodstvom učiteljice telesne vzgoje tov. Mrša Marije. Vsi smo nato v sprevodu krenili v šolo, kjer so gostje večerjali in izročali darila našim pionirjem, nato pa so jih gostitelji pionirji odpeljali domov, kjer so se sklepala nova poznanstva in tovarištva. V soboto zjutraj pa so se začela športna tekmovanja v košarki, rokometu za fante in dekleta ter no.....».-tu. nekaj tisoč zrelih in zdravih ljudi. Cc si predstavljamo, da jc odnos (neodnos) občanov v drugih krajih tudi tak, kot v Lukovici, sc lahko gledališki skupini samo čudimo, da gre sploh kam gostovat (zelo lepo se sliši, da predstavimo igio gledalcem, pa čeprav so samo trije v dvorani). Lep primer izboljšanja slabega obiska jc bil prikazan pri gostovanju Prešernovega gledališča iz Kranja (Hitler v partizanih) ,ko je Čevljarsko podjetje ,,Mojca" organiziralo in plačalo obisk vsem svojim delavcem. Kaj podobnega bi lahko storilo tudi pri drugih gostovanjih. Tudi osnovna šola bi lahko organizirala večji obisk predstav v domačem kraju- Izgleda pa, da sama amaterska gledališča nimajo dovolj poslovnega duha (plakati so očitno premalo), da hi si zagotovila zadovoljiv obisk. Cankar bi gotovo tak odnos grdo in močno ozmerjal, nekatere ljudi dobesedno raztrgal in se nazadnje : razjokal ..... Lukovi.ška dvorana je dobila letos novo centralno kurjavo. KUD Janko Kersnik sta izdatno finančno pomagali ZKPO in KS Lukovica. Tako bo igralcem na vajah topleje, gledalcem v dvorani pa prijetnejc. Upajmo, da bodo ti mladi igralci iz KUD Janko Kersnik še vztrajali z igranjem in si tako pridobili novih izkušenj, da bodo razveseljevali z dobro igro svoje gledalce. Viktor Jcmec No tokrat so bili za razliko od lani gostje boljši in so zmagali v dveh panogah, naši pa samo v košarki v obeh konkurenca h. Po kosilu, ki je bilo prav tako, kakor večerja prejšnji dan, v šoli. so si pionirji pobratenih odredov šc enkrat stisnili roke z željo, da naši pionirji čimprej vrnejo obisk v Mariji Bistrici. Svoje goste smo nato odpeljali v ARBORE1 UM, nato pa na SV. URIL kjer smo jim prikazali zločinsko početje bele garde in črne roke. pri spomeniku pa smo se zadnjič fotografirali v slovo, ki je bilo na Ljubljanskem gradu, kjer so si gostje ogledali panoramo Ljubljane-Gostje so z velikim veseljem sprejeli naš predlog, da bodo pionirji skupaj z našimi sodelovali leta 1978 na pohodu ,.PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE." Prepričan sem.'da taka srečaVija in pobratenja pionirskih odredov dveh bratskih narodov Jugoslavije prispevajo vsaj majhen kamenček k trdnosti in'ne-razdružljivi povezanosti naših narodov in narodnosti, zato bomo taka srečanja in gostovanja negovali in vsebinsko bogatili. Rajko llatncr PONOVNI USPEH DOMŽAL REPUBLIŠKO TAKTIČNO ORIEN I A OIJSKO TEKMOVANJE V Ormožu je bilo 25. in 26. junija peto republiško taktično orientacijsko tekmovanje ZRVS Slovenije, ki jc pomenilo velik premik v skupnih dejavnostih Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije, kajti v nastopajočih občinskih ekipah niso bili le po trije rezervni starešine, marveč tudi po trije mladinci. Tako so določala pravilo tekmovanja in v tem smislu je bilo tekmovanje tudi izvedeno. To je nov prispevek k obrambnem usposabljanju mladih, hkrati pa velika skupna akcija dveh organizacij, ki lahko zelo veliko pripomoreta h krepitvi obrambne moči naše dežele. Skupno delovanje ZRVS in ZSMS na področju ljudske obrambe in družbene ■ V Rdečih rožah so uspešno nastopili Milan Grošelj, Verica Berk, Vida Cerar in Niko Urbanija samozaščite postaja tako iz leta v leto obsežnejše in bogatejše. Razmah skupnih aktivnosti in akcij ugotavljamo na vseh ravneh, zlasti v oličinah in republiki. Prav zimski nastop sestavljenih ekip ZRVS in ZSMS na tekmovanju v Dražgošah januarja letos, ko so domžalski rezervni starešine in mladinci dosegli prvo mesto, je spodbudil člane in vodstva obeh organizacij v občinah, da bi rezervni vojaški starešine m mladina skupaj nastopali tudi na republiškem taktično-orientacijskem tekmovanju, ki ga jc preje žc štirikrat razpisal Republiški odbor ZRVS Slovenije. V Ormožu se je pomerilo 58 šestčlanskih ekip s .148 tekmovalci iz vseh občinskih organizacij. Po slavnostni otvoritvi tekmovanja na dvorišču ormoškega gradu, ki so sc ga udeležili poleg vidnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja organizatorja, sekretarja Zveznega odbora ZRVS, Republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, predsednika Republiškega odbora ZRVS. predsednika Republiške konference ZSMS in ostalih, se jc pričelo tekmovanje. Najprej je bilo na vrsti streljanje z vojaško pištolo kalibra 7.62 mm. Vsak tekmovalec jc dobil po pet nabojev, kijih je moral izstreliti v krožno tarčo s premerom 50 cm na oddaljenosti 1 5 metrov. Taktična naloga je bila pripravljena na temo ..Teritorialna četa v zasedi", torej na podlagi snovi, ki so jo v letošnjem letu na široko obravnavali po vseh osnovnih organizacijah ZRVS in jc o tem tudi zelo veliko pisala revija „Naša obramba". Vsak tekmovalec, rezervni vojaški starešina, je dobil pismeno nalogo in skico, na katero jc moral z ustreznimi taktičnimi znaki v skladu z nalogo in razgibanostjo zemljišča po svoji presoji vrisati svojo odločitev. V njegovi rešitvi jc morala biti dobro razvidna razporeditev čete po vodih in samostojnih oddelkih z elementi zavarovanja. Zvečer, ko sc jc začela spuščati tema. sc je pričel nočni orientacijski pohod za celotne šestčlanske ekipe. Tekmovalci so morali s starta priti na cilj v določenem času, vmes pa so bili ves čas v nevarnosti, da padejo v zasedo. 8, starešine in mladince, zgodovine NOB za mladince, vojaške teorije za starešine. Mladinci Ekipa, ki se ji jc to zgodilo in se ni takoj umaknila iz snopa -svetlobe, tako da jo je zaseda prepoznala, ie izuubila četrtino svojih točk. /branih na pohodu. Enako ka/en je bila tudi za vsako neodkrito kontrolno toč ko. V soboto (kipoldnc sc jc razvrstilo reševanje nalog iz topografije za rezervne vojaške starešine in mladinec, zgodovine NOB /a mladince, vojaške teorije za starešine. Mladinci so razstavljali in sestavljali puško, nato pa je za vse člane tekmovalnih ekip bilo preverjanje njihove telesne zmogljivosti. Pri vojaški teoriji so bila tri vprašanja testna, eno vprašanje pa je zahtevalo obširnejši pismeni odgovor. Odgovori na tri vprašanja iz topografije so morali biti pismeni in grafični, dočiin so mladinci odgovarjali na deset vprašanj o narodnoosvobodilnem boju. zastavljenih na temelju knjige „Tito poti naše zmage". Pri preverjanju telesne zmogljivosti in spretnosti so tekmovalci re zervni starešine in mladinci plezali po šest metrov dolgi viseči vrvi in metali ročno bombo v 35 metrov oddaljeno tarčo. Pri razstavljanju in sestavljanju puške M-48. je največje število točk dobil tisti mladinec, ki je vse skupai opravil v največ 35 sekundah. Celotno tekmovanje je bilo končano z razglasitvijo rezultatov v soboto ob 14. uri in podelitvijo nagrad najboljšim ekipam ZRVS, ZSMS m najboljši skupni ekipi. Predstavniki naše občine v sestavi rezervni poročnik ŽAGAR Marjan, rezervni poročnik GRMEK Dominik, rezervni podporočnik GALIEN Marjan ter mladinci KAVKA Srečo, SLOVNIK Roman in SLOVNIK Zvonko, so na tem republiškem tekmovanju dosegli skoraj popolno zmagoslavje in pobrali najlepše trofeje. — tročlanska mladinska ekipal. mest« — tročlanska ekipa ZRVS 2. mesto — skupna šestčlanska ekipa ZRVS in ZSMS 1. mesto Čestitamo! M. B. Pokali, ki so jih osvojili naši tekmovalci v Ormožu MIHA POŽAR V nedeljo, 23. maja so se v Šentvidu pri Lukovici poslovili od Miha Požarja, od enega izmed tistih delavcev, ki so nesebično vse življenje skušali pomagati drugim. Pokojni Miha je že v rani mladosti okusil vse težave in bridkosti proletar-skega življenja. Izšel je iz velike revščine in mnoge krivice so v njem izoblikovale zavest, da se je treba boriti za pravice zatiranih in za boljše življenje vseh. Tem mladostnim ciljem je posvetil vse svoje življenje. IN MEMORIAM MIHA POŽAR Osnovno šolo je končal v Šentvidu in se nato izučil za vodovodnega instalaterja. ' Delovno, mesto je . našel« Mengšu, kje i' ga je doletela tudi druga svetovna vojna. Takoj sc je vključil- v orga-n iza rana delo kot aktivist OF in to delo opravljal v vsem času vojne. Po osvoboditvi se je. takoj vključil v obnovo porušene domovine.. Bogato delo se je začelo na upravnih položajih po končani vojni v tedanjem Krajevnem narodnoosvobodilnem odboru v Lukovici ter z mnogimi političnimi organizacijami' in tudi kulturnimi društvi. '.Resnično pa smo tovariša Mjha lahko spoznali na njegovem delovnem mestu kot referenta za reševanje socialnih problemov, ko je skušal reševati mnoge probleme, ki so se pojavljali med ljudmi. Za vsakogar je znal najti prijazno in toplo besedo. Znal je biti human povsod in skušal pomagati ljudem, znal je prenašati. bogate izkušnje tudi na druge. Njegovo delo je bilo tesno povezano tudi s kulturnim življenjem na Prevo-jah, saj je v Kulturnem društvu Zarja bil neumorni sodelavec in pobudnik mnogih zamisli tega društva. Med borci je našel veliko svojih življenjskih tovarišev in skušal - z njimi reševati probleme in jim pomagati takrat, ko so bili potrebni pomoči. Kot komunist se je zavedal svojega poslanstva, zavedal se je tega, da je njegovo življenje in delo povezano s krajem in ljudmi in da se mora skupaj z drugimi prizadevati za lepši jutrišnji dan. * Zato nesebično in požrtvovalno delo je prejel več priznanj in odlikovanj, vendar pa So mu bile izrečene besede zahvale vredne več. kot tisto, kar je prejel. Od pokojnika se je na njegovi zadnji poti poslovilo veliko občanov, praporov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ki so mu ob zadnjem slovesu v skromnih besedah in ob zvokih žalostink zaželeli mirnega počitka" v poslednjem domu. S. P. FRANC BAJEC Vse pogosteje sega smrt v borčevske vrste in neumorno kosi sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja. Od Franca Bajca smo sc poslovili 24. maja 1976. Franc Bajcc se je rodil pred 69. leti v Domžalah, kjer je dokončal osnovno šolo in sc izučil za ključavničarja. Vendar je bil zaslužek slab, zato je odšel v Boko Kotarsko, med mornarje. Toda domotožje ga je pripeljalo domov. Zaposlil seje v Bonačcvi tovarni na Količcvem. Aktivno FRANC BAJEC je sodeloval v papirniških štraj. kih leta 1935. V začetku vojne so ga v okolici Sarajeva zajeli fašisti kot mornarja stare Jugoslavije in ga odpeljali v vojaško taborišče v Nemčijo na prisilno delo. V letu 1943 pa se mu je ponudila priložnost za beg. Vrnil se "je v domovino. V začetku leta 1944 ie odšel med borce NOV na Dolenjsko. Boril se je v 'XII. ud. brigadi kot borec mitraljezec Kasneje pa jc bil kot strokovnjak poslan v partizanske delavnice s Staro žago. Po osvo- boditvi se je z vso vnemo vključil v obnovo porušene domovine. Sodeloval jc povsod, kjer je bilo potrebno. Do upokojitve jc vodil strojniški oddelek v Papirnici, zato jc bil med sodelavci priljubljen in spoštovan. Z zadnjim pozdravom borčevskih praporov pa ga jc za vedno pokrila slovenska zemlja, katero je ljubil in sc zanjo boril. Franc Zorman MARIJA BRVAR Konec aprila smo sc na dob-skem pokopališču za vedno poslovili od 86-lctnc Marije BRVAR iz Področja. Mladostna leta jc preživljala na Viru in okoliških vaseh- Preživljala sc je priložnostno kot služkinja ali dni-narka. Med NOB jc bila povezana s. partizani in skrbela za MARIJA BRVAR terensko delo- Po vojni leta 1945 si je na Področju kupila hišo. v kateri je živela mirno in skromno življenje- Bila je vdana članica organizaciji ZB, SZDL in RK. Zadnji pozdrav ji jc izkazal prapor borčevske organizacije in množica ljudi, ki jo je pospremila na zadnji poti, jc bila izraz njene priljubljenosti. Franc Zorman Mengša. Saj mu je sijala iz oči sama dobrota. Pa vendar jc bil v času NOB med prvimi borci za našo svobodo. Takrat so njegove oči zasijale jekleno in v njih je bil ves srd proti okupatorju in njegovim zločinskim dejanjem. Že v letu 1942 so dobili varno zavetje v njegovi majhni hišici prvi ranjeni partizani. Da je mogel v hišo takratni mengeški zdravnik dr. Zaje, so morali ljudje vedeti, da prihaja zaradi bolezni njegove žene. Leta 1943 sta odšla v partizane dva njegova sinova. Sin Vinko meseca marca in Ludvik v avgustu. Zato jc bil pokojni Janez z družino izseljen v nemško taborišče Aichting. Od tu se mu je posrečil pobeg in odšel je v partizane v Luče, kjer je ostal do konca vojne. V njegovi hiši so se zbirali prvi organizatorji partizanskega odpora, tako pokojni Tomo Brejc in Mira Svetina. Meseca februarja 1944 je izgubil sina Vinka. Tudi po svobodi je bil vseskozi aktiven in je sodeloval v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v borčevski organizaciji v Mengšu. Zato jc prejel številna visoka odlikovanja. Pokojni Janez pa jc bil tudi med ustanovitelji Društva upokojencev v Mengšu. Prav na njegovi zadnji poti se je pokazalo, kako priljubljen in spoštovan je bil Dolinškov Janez. Številni borčevski prapori in iskrene besede govornikov, nekdanjih njegovih tovarišev prvoborcev iz NOB, so dale najlepši dokaz in priznanje vsemu njegovemu nesebičnemu delu in požrtovalnosti ter predanosti NOB. Zato vsi prvoborci tembolj grenko občutimo njegovo nenadno smrt. Njegov spomin pravega borca, iskrenega tovariša pa bo ostal v naših srcih. Nace Vodnik ZAHVALA V žalosti in bolečini, ko je kruta bolezen vzela našega ljubljenega moža, očeta, brata, strica in starega očeta IVANA KEPEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, najožjim sodelavcem in kolektivu „Helios" ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale, ki ste nam ustno in pismeno izrekli sožalje. Posebo se zahvaljujemo pevcem in godbi za žalostinkc, gasilcem in govornikom. Še enkrat vsem hvala, vaša pomoč in tolažba nam je v uteho in svetav spomin, da ste ga imeli radi in ga cenili. Žena Mihaela, sin Miha in Janez i ter hčerka Darinka. JANI Z DO I INSLK Kdo ni poznal vedno prijaznega in nasmejanega J A NI. ZA DOLINSKA iz Janez DOLINŠEK ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi mojega ljubljenega sina in brata MIHA DORNIKA se iskrcao zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim sošolcem, duhovščini in tabornikom za izrečeno sožalje in vsestransko pomoč ter govornikom za poslovilne besede. Topla zahvala vsem,ki ste mi ob teh težkih dneh stali ob strani, vsem, ki ste mojega nepozabnega Miha pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov prerani grob z. venci in šopki. Žalujoča mama v imenu vseh Dornikovih OBČINSKO PRVENSTVO ZA OSNOVNE SOLE V ATLETIKI Po dolgih letih mrtvila nam je atletski stadion ob Osnovni soli Josip Broz Tito v Domžalah omogočil, da smo uspešno izpeljali občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. Pred pričetkom tekmovanja je bila slavnostna otvoritev stadiona, ki so jo s kratkim programom popestrili pionirji osnovne šole Josip Broz Tito. Na otvoritvi so bili prisotni tudi: predsednik občine Jernej Lenič, predstavnika Zavoda za šolstvo tov. Darinka Sivec in tov. Jože Bcslič, predstavnik KS Avbelj Franc, Knep Jože, Jcretina Maks in Zor-man Jože, direktor DU tov. Kušar Karel, predsednik AK Olimpija, predstavniki delovnih organizacij Induplati in Tosama, predsednik sindikata tov. Kopitar Marjan in predstavniki osnov-. nih šol občine Domžale Po kratki svečanosti se je pričelo tekmovanje, ki so ga popestrili tudi znani slovenski atleti, člani AK Kladivar iz Celja in AK Olimpija iz Ljubljane. Namen tega je bil, da med mladino naše občine s propagandnim nastopom propagirajo atletiko kraljico športa. Nastopili so Dušan Prezclj, slovenski rekorder v skoku v višino, poleg njega pa še Bojan Miklič, Miran Kovač in Miran Jutcršck. V tej panogi je dosegel najboljši rezultat Dušan Prczelj 205 cm. kar jc samo 10 cm manj od slovenskega rekorda. Skupina tekačev, ki jo je vodil slovenski reprezentant v teku čez ovire Janez Penca, je prikazala tek čez nizke ovire. Tretja skupina atletov pa met kopja. V tej skupini je bil najuspešnejši Branko Zornada z metom 55,20 m- Vsi ti priznani atleti so sc zelo pohvalno izrazili o stadionu, kar pričata tudi oba rezultata. Na tekmovanju jc bilo prisotnih 310 tekmovalcev iz vseh osnovnih šol občine Domžale- Med njimi je bilo tudi 1 2 mladincev bivših učencev Osnovne šole Josip Broz lito Domžale, ki so tudi veliko pripomogli pri izgradnji igrišča. Seveda so tekmovali izven konkurence in ekipno dosegli prvo mesto. ATLETSKI STADION SI PREDSTAVI Z veseljem sem opazoval, kako so me gradili neumorni pionirji. Iz dneva v dan sem dobival popolnejšo obliko. Zelo sem bil zadovoljen, ko so mi dejali, da sem pravi atletski stadion v zmanjšani obliki. Upam, da bom uspešno služil vsej mladini domžalske občine, pa tudi vsem delavcem, ki bodo merili svoje moči na teh mojih prelepili objektih. Pionirji so mi zgradili atletsko stezo, dolgo 200 m, ki jc štiristezna in omogoča vse vrste tekov. Tu sta še dva prostora za skok v višino in trije prostori za skok v daljino. Niso pa pozabili tudi na prostor zn met krogle. Na osrednjem prostoru pa jc še malo nogometno igrišče- To je resnično velik delovni uspeh, ki bo dal v naslednjih letih tudi uspehe na športnem področju- REZULTATI Po posebnih tablicah za izračunavanje ekipnega uspeha pa so rezultati izračunani v točkah naslednji: PIONIRJI: 1. Josip Broz Tito 2. OS Mengeš 3. OŠ VP 4. Radomlje 5. Sladr. Brig. 6. Moravče 7. Brdo 8. Dob PIONIRKE: 1. Mengeš 2. Šladr. brigg. 3. JBT 4. Radomlje 5. Brdo 6. Moravče 7. Dob 8. VP 301 293 «67 235 217 119 101 37 498 418 386 383 364 295 168 95 Skupno: 1. Mengeš 2. Josip Broz Tito 3. Sladr. brig. 4. Radomlje 5. Brdo 6. Moravče 7. Vencclj Pcrko 8. Dob Vzporedno s tem pa so tekmovali teku na 60 in 400 m, metu krogle, skoku v višino in daljino ter štafeti 4 x 60 m. Tudi pionirke so tekmovale v istih'disciplinah, razen teka na 400 m, ki so ga nadomestile s tekom na 300 m. Rezultati tekmovanja so bili za trenutne razmere v občini zadovoljivi. Posebno gre pohvaliti Mirana Dolinska (JBT) v skoku v daljino z rezultatom 500 cm in Franca Bevka (Mengeš) v metu krogle z rezultatom 1 2.70 m. Rezultati: PIONIRJI 60 m 1. Zajdcla Aleš, V P 2. Juračič Stane, Radomlje 3. Zeleznikar Iv an Mengeš 400 m 1. Klavžar Sandi. VP 2. Skvarča Andrej. Si. b. 3. Slovša Bernard, Si. br. Met krogle: 1. Bevk Franc. Mengeš 2. I.cvstek Matija, Radomlje 3. Ccrar Darko, JBT Skok v daljino: L Dolinšck Miran, JBT 2. Rihtar Tomo, VP 3. Jurjcvcc Janez, JBT Skok v višino: L Vidali Dule, VP 2. Tomažič Miran. SB 3. Pctrič Petcrr, Mengeš Štafeta 4 x 60 m L Mengeš 2. Radomlje 3. Vencclj Perko PIONIRKE: 60 m L Bokalič Agata. Mengeš 2. Štefan Vida, Moravče 3. Zaje Karin, Radomlje Pirnat Marija, J. B. T. 300 m 1. Zabrct Irena, Mengeš 2. Ccrar Nuša, Brdo 3. Pichler Fani, Si. b. Met krogle: 1. Rovanšck Maja, Mengeš 2. Uršič Alenka, SI. b. 3. Slapar Vida. Moravče Skok v daljino: L Smrckar Silva, Mengeš 2. Kašnik Barbara. Si. b. 3. Pevec Lili, J. B. T. 1 2,70 m 12.31 m 10,54 m 500 cm 490 cm 472 cm I 50 cm 145 cm 145 cm 32,2 34,1 34,4 8,7 9,0 9,2 49.5 51,2 51,8 9,73 m 9.24 m 8,54 m 406 cm 398 cm 395 cm Skok v višino: L l.cnček Marta, Brdo 1 36 cm 2. - 3. Fortunat Branka, Ra domljel 35 cm Bokalič Agata, Mengeš 135 cm Štafeta 4 x 60 m: 1. Slandrova brig. 2. Radomlje 3. Mengeš 37,1 sek 37,6 sek 38 sek M. K. Svečana otvoritev novega stadiona je pripadla najmlajšim, ki so tekli „častni krog" Atletskega tekmovanja osnovnih šol so se udeležili tekmovalci iz vse občine Med mnogimi tekmovanji so se pionirji pomerili tudi v metanju krogle STAFETNI TEK PO ULICAH RADOMELJ V soboto, 22. maja jc bil po ulicah Radomelj tradicionalni štafetni tek v počastitev obletnice osvoboditve in Dneva mladosti, ki ga je organiziralo SD Radomlje- Sodelovalo jc prek 200 tekmovalcev iz Doba, Domžal, Ihana, Kamnika, Prcvoj, Mengša in Radomelj. Morda bi bilo udeležencev še več, če ne bi pred začetkom teka deževalo. Na srečo jc tik pred tekom dež prenehal, sonce pa, ki jc posijalo med tekmovanjem, jc tekmovalce v zadnji skupini celo motilo. Borbe so bile zanimive in napete, saj pred tekom ni bilo favoritvo. Rezultati so zadovoljivi z ozirom na to, da so mnogi imeli štafet no palico v rokah prvič, saj takega teka, razen atletov, nihče ne trenira. Morda so imeli še največ izkušenj smučarski tekači iz Ihana. Mnogi so narobe razporedili svoje moči, prehitro začeli, in dokaj dolga proga, katere prva polovica sc je ves čas rahlo vzpenjala, jih je zdelala. Odstopila ni nobena ekipa, vsi so se borili do konca, čeprav je bil včasih zaostanek 100 in še vec metrov. Na cilju seveda veselje zmagovalcev in očitki na račun tistih „polžcv" v štafeti, ki so onemogočili zmago. Toda tudi ti so se unesli na malici, ki jo je za vse tekmovalce pripravil organizator. Po zaključku je bila razglasitev rezultatov in razdelitev diplom. Zmagovalci: 3. in 4. razred (4x300 m): Pionirke - SK Ihan (Drobnič, Ka-vec, Pogačnik, Logar) 3:56 Pionirji - OS Radomlje (Kren, Ko-čevar, Hribar, Golob) 4.24 5. in 6. razred (4x300 m): Pionirke - OS Radomlje (Koder-man, Šraj. Zabnikar, Omejc) 4:07 Pionirji OS Radomlje (Korbar, Stražar, Turza, Marolt) 3:49 7. in 8. razred (4x600 m): Pionirke - OŠ Dob (Ferenček, K^čar, Nemec, Golob) 9:47 Pionirji - SK Ihan (Vlahinja, Kanka, Slovnik, Kvas) 8:15 Dijaki - CSS Domžale (Dulič, Cankar, Jarc, Maic) 17:25 Mladinci - HK Prevoje (Križnar, Stegnar, Per, Kurent). 17:09 Člani - SK Kamnik (Pogačar, Klop-čič, Kemperle, Balantič) 16:31 Članice (4x600) - RK Kamnik (Durja, Skalič, Vidmar, Mali) 9:35 Igor Lipovšek MNOŽIČNA ŠAHOVSKA PRIREDITEV V DOMŽALAH „Spopad" na petdesetih šahovskih deskah je ponovno oživel Upajmo, da bo tradicionalni spopad ,,Gorenj cev" s Kamničani in Domžalčani ponovno pripomogel k zbližanju tudi na tem področju Člani Šahovskega društva Dom'alc se redno udeležujejo tudi pohodov „Po poteh partizanske Ljubljane." Po letošnjem pohodu so bili še dokaj sveži, čeprav je hoja „težja" od šaha Pred mnogimi leti. ko je bilo kamniško-domžalsko območje še združeno v okraj Kamnik, so se šahisti Gorenjske večkrat srečali v množičnih dvobojih. Tedaj so na eni strani šahovnice igrali člani šahovskih organizacij kamniškega okraja, na drugi pa preostali šahisti iz Kranja. Jesenic, Tržiča in nekaterih drugih krajev Gorenjske. Po ukinitvi okrajev so ta srečanja zamrla in kljub prizadevanju posameznikov večjih množičnih dvobojev skoraj dve desetletji ni bilo. Gorenjski šahisti so v teh desetletjih merili svoje moči le na manjših prvenstvih ali sindikalnih turnirjih. Na pobudo Šahovskega društva Domžale, ki si je v svoj delovni načrt zapisalo tudi večje prireditve s številčno močno udeležbo, je nekdaj tradicionalno množično srečanje gorenjskih šahistov spet zaživelo. V nedeljo 20, junija so se namreč v dvorani Komunalnega centra v Domžalah zbrali aktivni gorenjski igralci in ljubitelji šahovske igre z namenom, da po dolgih letih obnovijo nekdaj tradicionalne dvoboje, ki naj prerastejo okvire posameznih občinskih meja. Prireditev je odprl predsednik šahovskega društva Domžale Ljubo Milic, ki je v svojem pozdravnem nagovoru orisal pomen in namen tega množičnega srečanja na 50 deskah. Izrazil je veliko zadovoljstvo prireditelja, da lahko domača ekipa, ki jo sestavljajo šahisti domžalske in kamniške občine, prisrčno pozdravi v svoji sredi gostujoče moštvo, kije prišlo v Domžale i/, drugih gorenjskih občin. To srečanje pa je pomembno tudi zato, ker je posvečeno letošnjim praznikom vseh gorenjskih občin in je pravzaprav uvodna prireditev v okviru številnih kulturno-prosvetnih in športnih nastopov v prazničnih dneh. Ob koncu pozdravnega govora se je predsednik Milic spomnil tudi pokojnega Ivana Limbeka,ki ga je nenadna smrt ob izteku letošnje pomladi za vselej iztrgala iz naše srede. Mimo njegovih najbližjih žalujejo za njim prenekateri šahisti, kajti Ivan Limbek je bil desetletja steber domžalskega moštva. Igral je na sekcijskih in klubskih prvenstvih, vselej je tudi dostojno zastopal Slovenijo na množičnih bojih s Hrvatsko, bil izredno močan drugokategomik, večkrat je sam zmagal ali pa je bil med zmagovalci na posamezniških turnirjih, v moštvenih srečanjih pa je bil skorajda nenadomestljiv ... . Njegov spomin so vsi prisotni počastili z. enominutnim molkom. P I t* Drugo kategorik Ivan LIMBEK iz V imenu skupščine občine Domžale je množico gorenjskih šahistov pozdravil tov. Marolt. Vsem zbranim je zaželel prijetno bivanje v Domžalah, veliko lepili trenutkov ob šahu in tudi nekaj šahovske sreče v borbi za točke. Po poprejšnjem dogovoru jc vsako 50-č lansko ekipo sestavljalo 5 seniorjev, 25 članov, 4 članice. 4 mladinci. 4 mladinke. 4 pionirji in 4 pionirke. Dvoboj je bil dvokrožen. tako da jc vsak udeleženec imel enkrat bele. dnigič pa črne figure. Za vsako partijo jc smel šahist porabiti 30 minut igralnega časa. kar je omogočilo dokaj sprejemljiv tempo celotnega dvoboja in seje tako tekmovanje končalo točno ob 1 2. uri. Mednarodni šahovski sodnik Lado Hren. ki je to imenitno srečanje vzorno vodil, jc po dveh urah napetega in vse prej kot miroljubnega dvoboja od 100 partij se jih jc le 14 končalo z remijem razglasil dosežene rezultate. Prvi krog. ko je gostujoča ekipa imela bele figure, seje l