NovicE Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA februar 1993 • cena 100 SIT • št. 46 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • Ivan Bizjak: BITI ZRAVEN ALI NE • Muzej Kočevje: V SVETU LUTK • Alternativna medicina: UMETNOST VIDA • Valentinovanje: AGROPOP PRIVABIL • Stara Gimnazija: ISKANJE PRAVE PROSTORSKE FORMULE • Kmetijstvo: ZIMSKA PREHRANA GOVEDI • Črna kronika: S TRAKTORJEM POD VLAK SANSONI VITE MAVRIC RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA CLIO RN 1,4/5 v 1.409.893,00 R-19 RN 1,4/4 v in 5 v 1.598.525,00 876.960,00 R-5 Campus/3v FINANCIRANJE: kredit ali leasing na 36 mesecev! SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV KOVINOTEHNA PONUDBA MESECA: DVOTARIFNI ŠTEVEC VRTALNI STROJ ISKRA OSEBNA TEHTNICA LIBELA ŽARNICE REZALNI STROJČEK ZA GOSPODINJSTVO KAVNI MLINČEK PRALNI PRAŠEK YOLLY TOALETNI PAPIR CEVI ČRNE OD 3/8” do 5/4” za centralno ogr. POCINKANE CEVI I 22.900.00 9.900.00 1.099.00 62,50 12.607.00 1.989.00 391.00 198.00 85,00 SIT/kg 110,00 SIT/kg Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti. Ostalo blago nad 5000,00 SIT na 2 čeka, nad 8.000,00 SIT na 3 čeke brez obresti. Gotovinski popust pri nakupu nad 10.000,00 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, nLf 16 do 18.30 ure, sobota od 8. do 12. ure. KOVINAR Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8h-15h, DA ČLOVEK TOLIKO VELJA, KAR PLAČA... Pravkar smo praznovali dan, ki naj bi bil posvečen ne le zaljubljencem, marveč vsem dobrim ljudem, ki jim medsebojna ljubezen še nekaj pomeni. Žal pa lahko ugotavljamo, da je zloba in hudobija med ljudmi vse bolj razširjena. Vse manj in manj je ljudi, s katerimi bi lahko vsak od nas poklepetal brez strahu, da ga ne bo že v naslednjem trenutku, ko bo to najmanj pričakoval, krepko brcnil. In to brcnil tako, da še dolgo ne boš vedel, kdo te je. Ko se enkrat dokoplješ do tega spoznanja, da boš najbolj varen, če si ne boš z nikomer blizu, potem si tam. Tam, kjer se svoboda človeka neha, tam, kjer ni več ne smeha in ne radosti... In ko se, zgolj po naključju, posameznik zazre vase, samovšečno ugotovi, da je uspešen poštenjak...no, če že udari, udari vedno le nazaj, izziva prav gotovo ne prvi...Udari z besedo in roko po človeku, mu izpuli zadnji cekin, če je treba... Jasno, da jih je velika večina, ki tole bere, po lastni oceni dobrih. Grdobije vedno počnejo drugi! In ker so grdobije in požrešnost postale dandanes glavne vrednote, lahko zadnji idealisti vse bolj realno sanjamo livade in travnike. Prav kmalu se bomo lahko znašli na njih!!! UREDNICA • ••• VABILO Slovenski krščanski demokrati v Ribnici vabijo vse občane na predavanje in razgovor z dr. Ivanom Žužkom, sodnikom Sodišča združenega dela Republike Slovenije v soboto,6. marca ob 19. uri v Mikolovo hišo. Tema, ki verjetno zanima mnogo občanov, je: PRAVNA VARNOST DELAVCEV (zaposlenih, nezaposlenih...) V SEDANJEM TRENUTKU. •••• VSEBINA str. 4-5 Kje vse so mladi po srcu dan zaljubljencev praznovali in če so to sploh znali, str. 6-7 Kakšna usoda se namenja stari gimnaziji, koga gosti kočevski muzej in kako bo notranji minister ugnal raubšicarje na meji. str. 8-9 Kako na našem koncu kršimo postave in kaj se zgodi, če se na progi srečata traktor in vlak. str. 10-11 Kaj vse o sebi vedo povedati grčarv-Ijani in kaj demokristjani, str. 12-13 Kako živeti s cevtlicami in od njih smo povprašali Eriko in njene naj-dražje. str. 14-15 Da je mogoče izboljšati vid tudi brez “bergel“ dokazuje ruski zdravnik s svojimi alternativnimi metodami, str. 16-17 Kako v tem času krmiti govedo in kaj kočevski kinologi ponujajo hišnim ljubljencem, str. 19 Kaj vse so učenci hoteli zvedeti od svoje ravnateljice. N o vi c E NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. ............................................ ...... 'r®:: "::- Uvoženo valentinovanje AGROPOPOVCI PRIVABILI (PRE)MLADE Ljubljanska agencija ZOOM promotion je v ribniški športni dvorani v petek, 12. januarja, priredila v sodelovanju z nekaterimi domačimi soorganizatorji veliko valentinovanje ali kakorkoli bi že lahko poimenovali nastop Agropopa z modno revijo. Na precej ambiciozno zastavljeni in s številnimi plakati najavljeni prireditvi pa se je proti pričakovanjem zbralo le nekaj sto obiskovalcev, predvsem najstnikov. Ti so sicer premogli obilo prazničnih čustev in energije, manj pa seveda denarja za razkošno zabavo ali možen nakup predstavljenih modelov domače mode. Spoznanje, da Valentinovo na našem koncu le še ni tako zasidran praznik, da bi srčki privabili na en kup tisoče mladih po letih in srcu, je torej Ljubljančane kar nekaj stalo. Pri tem pa jim vsekakor ni mogoče očitati neprofesinalnosti, saj so Agropo-povci imenu in glasbeni zvrsti navkljub eni redkih profesionalnih skupin pri nas, pa tudi dekletom na reviji se je poznalo, da so vajena modnih pist. Čarobno formulo, kako v Ribnici napraviti komercialno uspešno prireditev na nadpovprečnem nivoju, bo torej potrebno šele odkriti. PLES V HUMANITARNE NAMENE V soboto, 13.2.1993 sta Slovenska ženska zveza iz Kočevja in Mladi krščanski demokrati, prav tako iz Kočevja, organizirala ples, katerega izkupiček od vstopnine in srečolova je namenjen kočevskemu Rdečemu križu in Karitasu. Omeniti velja humanost akcije tudi zato, ker se je k vabilu za srečolov odzvalo veliko število podjetij in obrtnikov, ansambel Festa je igral ves večer brezplačno, Alč je organizatorjem zastonj odstopil lokal...Akcija, ki je brez dvoma uspela, je tudi dokaz, da znamo ljudje še vedno prisluhniti sočloveku v stiski, le potruditi se je treba in najti pravi način. OLD TIMERSI NA JEZERU Množičnemu proslavljanju dneva zaljubljencev so se pridružili tudi v gostilni Lovšin pri kočevskem Jezeru. Za zabavo so poskrbeli mladi kočevski glasbeniki s starinskim imenom Old Timers. Z zgodnjim rock’n’rollom in evergreeni so razmigali večinoma mlado publiko, ki je bila na va-lentinovanju deležna tudi polnočnega plesa s kresnicami in pravega ognjemeta nad Jezerom. Ribnica ŠANSONI VITE MAVRIČ Na predvečer sv. Valentina, praznika vseh zaljubljencev, to je 13.02.1993, je v Miklovi hiši v Ribnici gostovala Vita Mavrič-Ruič. Posebej je zagotovo ni potrebno predstavljati ljubiteljem šansonov, saj je umetnica v zadnjem času tudi prek raznih medijev znana na širšem slovenskem prostoru. Vita Mavrič-Ruič nas je vse prisotne v tisti drobni urici popeljala v svet, kjer “se tkejo sanje“ in kjer domišljija in ljubezensko hrepenenje dobita krila in postaneta resni- ca. Tudi sam ambient prostora je ob prižganih svečah in z oboki dvorane prispeval, da se je večer iztekel tako popolno, kot se je. Po aplavzu sodeč je vsaj še malo upanja, da Vita je sama v uvodnem nagovoru povedala, da je vesela, ker lahko izvaja pesmi velikih umetnikov naše poezije, od Prešerna, ki je še vedno eden naših najboljših ljubezenskih lirikov, pa prek Janeza Menarta in Ervina Fritza...Po njenem izvajanju sodeč mirno lahko trdimo, da bi bili ali pa so še tudi avtorji te prečudovite poezije lahko ponosni na to, da jih je Vita izbrala za izvajanje v svojem programu. V jeziku zvoka in jeziku ljubezni, s pesmijo, melodijo, plesom in igro, se je Vita Mavrič-Ruič razlila in raztopila, odplesala in odplavala. Vse, kar smo slišali, je bila ena sama oda ljubezni, temu noremu in neobvladljivemu čustvu in Vita je z barvo svojega glasu, polnega strastnega hrepenenja in mile sanjavosti dosegla, da nam je vse slišano seglo do srca in čez... za pevce ne velja tisto, kar je rekel že Prešeren: “Slep je, kdor se s petjem...“ Takšno upanje je na koncu večera izrazila tudi Vita sama. Darja D. Hafnar mmm XvXsvXirXXvXv:-;-;-:-:-; ■ wx*x* ž&fcs :*X:Xv SXSS-XSX •X:- :W:> XsiSiXrXxX*:: :W:W *: •w*:; Stara gimnazija in Delavska godba ISKANJE PRAVE PROSTORSKE FORMULE Z rešitvijo upravljalskega statusa sicer občinske stavbe stare kočevske gimnazije je povezana tako njena vsebina kot njena vse bolj žalostna zunanja podoba. Delavska godba je odsotnost strateških odločitev na občinski ravni kompenzirala z lastno voljo in sredstvi, vloženimi v preureditev notranjosti stavbe. Iz bojazni, da bi njihova prenovitvena vnema dokončno zaprla možnosti za tudi drugačno namembnost stavbe, so lani morali pod grožnjo izselitve godbeniki svoja dela ustaviti. Po nekaj letih so se pred dnevi začeli prvi uradnejši pogovori o bodočnosti te stare, a mogočne stavbe. Najvišji predstavnki kočevske občine so si skupaj z ravnatelji vseh kočevskih srednjih in osnovnih šol ogledali prostore Delavske godbe, ob tem pa izražali vsak svoje poglede in pomisleke. Delavska godba bi si želela zeleno luč za dokončanje začetih ob- novitvenih del, Gimnazija pa bi si želela vrnitve v svoje nekdanje prostore, s čimer bi precej pridobila tudi Srednja šola. To je tudi v skladu s predlogom reševanja prostorske problematike kočevskega šolstva, kot si ga brez novogradenj zamišljajo na kočevski KS, vendar samo do tu. Srednja šola naj bi se potem namreč selila v obnovljeno stavbo OŠ Ob Rinži, godba in Glasbena šola pa v stavbo Trikona, kjer je nekoč že bila. Izpraznjeno poslopje Srednje šole in Gimnazije naj bi potem dobila osnovna šola, kar se glede na tamkajšnjo prostorsko stisko sicer lepo sliši, vendar je v takem predlogu naenkart v navzkrižju preveč interesov, da bi bilo realno pričakovati hitro rešitev statusa poslopja stare gimnazije. Godba in njene dejavnosti pa bodo še naprej v pat poziciji, kar po tolikšnem obdobju kaj lahko pomeni tudi njihovo dejansko ogroženost. Muzej Kočevje V SVETU LUTK Muzej Kočevje je pripravil razstavo gostujočega Muzeja novejše zgodovine Celje, ki po svojem otroškem muzeju predstavlja novost v slovenskem prostoru. Preko lutk-muzealij, ki so nastale tako v poklicnih lutkovnih skupinah in lutk, ki so nastale po raznih vrtcih, želijo tudi v Kočevju izobraževati otroke o pomenu muzejev in o vlogi kustosov. Lutka je kot muzejski predmet namreč otrokom najbližji, ker pa se jo da oživeti je hkrati tudi najboljši vodnik po razstavi. Za ta namen so iz Celja pripeljali tudi pravo lutko- maskoto, program v Muzeju Kočevje sta pripravila Ivan Kordiš in Irena Škufca. Uporabljeni so likovni elementi pobarvanke in kataloga projekta V svetu lutk. Razstava je februarja in marca odprta v prostorih Muzeja Kočevje na Prešernovi 11 od ponedeljka do petka od 9-13 ure in 16-18 ure, ob sobotah od 9-12 ure. V okviru muzejske lutkovne delavnivce bodo organizirane videoprojekcije lutkovnih igric, otroci bodo lahko lutke risali, ogledali pa si bodo tudi številne lutkovne predstave: ponedeljek, 15. 2. 1993 ob 9. uri - NARE- DIMO LUTKOVNO PREDSTAVO, lutk. abonma -I.Robič, VVZ Kočevje torek, 16. 2. 1993 ob 9. uri - NAREDIMO LUTKOVNO PREDSTAVO, lutk. abonma - I. Robič; ob 10. uri - ZRCALCE, lutk. igrica VVZ Kočevje sreda, 17. 2. 1993 ob 10. uri - POTEP, lutkovna igrica PAPILU Ankaran; ob 13. uri seminar za vzgojiteljice, PAPILU Ankaran četrtek, 18. 2. ob 9. uri - NAREDIMO LUTKOVNO PREDSTAVO, lutk. abonma - L Robič, VVZ Kočevje; ob 16. uri RDEČA KAPICA, igrica OŠ Stara cekev - Neva Oberstar petek 19. 2. 1993 ob 9.uri - NAREDIMO LUTKOVNO PREDSTAVO, lutk. abonma-I.Robič, VVZ Kočevje; ob 16. uri ŽIVALI IŠČEJO SONCE, lurk. igrica VVZ Kočevje (Irena Robič) sreda, 24.2. 1993 ob lO.uri - PIŠČANČEK FRANČEK, lutk. igrica, lutk. gledališče Pika Nogavička, Novo mesto četrtek, 25. 2. 1993 ob 10. uri - ŽIVALI IŠČEJO SONCE, lutk. igrica VVZ Koče-vje-I. Robič Petek, 26. 2. 1993 ob 16. uri - Kuža Richard, Rdeča kapica malo drugače, lutk. igrica OŠ Zbora odposlancev Kočevje -Jadranka Zekič Sejem Alpe-Adria RIBNICA NA SVOBODI GIBANJA Na znanem in uveljavljenjem ljubljanskem sejmu ALPE ADRIA, ki bo od 22. do 27. marca pod naslovom Svoboda gibanja, bo kot vse kaže Ribnica tokrat nastopila na enotnem paviljonu. Ribniški izvršni svet se je odzval vabilu k sodelovanju in bo za ribniško turistično-gostinsko promocijo prispeval tudi nekaj sredstev, ostala pa naj bi na pobudo ribiške Obrtne zbornice prispevali na sejmu udeleženi obrtniki, podjetniki in organizacije. Pet ribniških gostincev in suhorobarjev je do zaključka redakcije NOVIC že potrdilo svojo udeležbo na okrog 20 m2 Ribnici namenjenega paviljona. To je že zametek neke bodoče celovite turistično-go-stinske ponudbe na našem koncu, ki naj bi se v letošnjem letu turizma toliko le oblikovala navznoter, da bi jo bilo v privlačni obliki mogoče ponuditi tudi navzven. Ribniški pobudniki sodelovanja na sejmu bodo skušali pridobiti tudi udeležbo lovskih društev, ribičev, jamarjev in drugih društev in organizacij, ki preko svoje dejavnosti lahko predstavijo ribniške naravne in kulturne znamenitosti. Notranji minister v Ribnici BITI ZRAVEN ALI NE Občnega zbora Občinskega odbora SKD Ribnica, ki je bil v petek, 12. februaraja v lovski koči v Dolenji vasi, se je udeležil tudi bivši predsedniški kandidat in sedanji notranji minister v Drnovškovi vladi Ivan Bizjak. Udeleženci zbora so uglednega gosta zasuli med drugim z nič kaj prizanesljivimi stališči do vstopa SKD v vladno koalicijo in do policije, za delo katere je Bizjak odgovoren. S svojimi umirjenimi odgovori in razlagami pa je med prisotnimi požel nemalo aplavzov. Ivan Bizjak je pritrdil ugotovitvi iz omizja lovskega doma, da je skrajni čas, da se ugotovi, kdo je bil na notranji in kdo na zunanji strani ograje koncentracijskih taborišč v Gotenici. Tega in podobnih primerov se po njegvem mnenju lahko loti le parlamentarna komisija z večjimi pooblastili kot jih je imela prejšnja, sam po bo pobrskal še po arhivih v “njegovi“ hiši, v katerih pa bo težko še kaj najti. O izjemnih pokojninah je menil, da jih ni več veliko, še bolj pa bodejo v oči zato, ker so plače tako nizke. Tako kot drugje po Sloveniji je bilo tudi krščanskim demokratom v Dolenji vasi potrebno obširno navesti razloge za vstop v vladno koalicijo. Bizjak je povedal, da so bili volilni rezultati stranke pač preskromni, da bi si lahko po lastni volji izbirali partnerje v vladi. V opozicijo pa niso želeli deloma zato, ker so hoteli prevzeti soodgovornost za Slovenijo pri spreminjanju sistema, deloma pa zato, ker “žleht“ opozicije slovenski Ivan Bizjak v Dolenji vasi volilci po izkušnjah iz zadnjih volitev ne nagrajujejo s svojimi glasovi. Ker niso uspela prizadevanja za združitev z Ljudsko stranko, je bilo potrebno z liberalnimi demokrati uskladiti bistvene programske točke. V času, ko njegova stranka ne obvladuje gospodarskih in drugih vzvodov oblasti, bi pomenil zanjo umik v opozicijo tudi odhod s političnega prizorišča za dolgo obdobje. Za funkcijo notranjega ministra se je odločil, da naredi tudi na tem področju državo drugačno, kot je bila včasih. Eden od prisotnih ga je takoj opomnil na iz Ljubljane “uvožene“ policiste, ki si na obmejnem področju s hrvaško privoščijo tudi kakšen “rav-bšic“ in s tem jemljejo domačinom vero v zakonitost nove države. Minister bo seveda poskrbel tudi za zakonitost v svojih vrstah, pri tem pa bi njemu in številnim policistom, ki veliko dajo na ugled svojega stanu, prav prišle konkretnejše informacije o nepravilnostih. Ivan Bizjak je svoj novi položaj ribniškim političnim somišljenikom ilustriral z rekom nekdanjega ameriškega vojskovodje: 'Verujem v božjo pomoč in skrbim za to, da je smodnik vedno suh...’ NovicE_____________________ČRNA KRONIKA ....*........ ... ... ...... I ft :Wv: ftwftvft* SiÄft* TT v:-:-:-: ft .... ........... ■ ■ ' ...... ..... •v :*W::*:* ft •fty y*: •WftWft ü ii&iii ift f SS :SS SS :S- $!:SS sss RAZGRAJAL PO BISTROJIH 29. januarja se je B.D. najprej spravil na točajko v Grmadi. Grozil ji je, ker mu kot pijanemu gostu ni hotela postreči z alkoholom. Po posredovanju policistov se ni napotil domov, temveč v bistro čez cesto. Od tam so ga zaradi podobnega izgreda morali ribniški policisti odpeljati na iztreznitev v njihove prostore. NEZNANEC DELIL UDARCE 29. 1. je ribniškim policistom Š.M. prijavil udarec po obrazu, ki ga je dobil od neznanca pred discote-ko. Policisti so stvar raziskali in ugotovili, da je udarce delil A.R. iz Sodražice, zoper katerega so vložili tudi predlog k sodniku za prekrške. niso niti cestni delavci, saj so bili po ugotovitvah policistov nepravilno postavljeni tudi opozorilni znaki. Z GOLJUFIJO IZTERJALA “RTV NAROČNINO“ V začetku februarja sta obiskala Š. A. na Kolodvorski ulici v Ribnici dva neznanca in se lastnici TV sprejmenika predstavila kot RTV delavca. Opozorila sta jo na to, da ima neprijavljen aparat in da ne plačuje naročnine. Izterjala sta 4.000 SIT, ne da bi za prejet denar izdala kakršnokoli potrdilo. Ker se je S. A. to zdelo sumljivo, je neznana “izterjevalca“ prijavila policiji, ki je goljufoma na sledi. ZLOM HRBTENICE 30. 1. se je nekaj po 20. uri na Bregu pri Ribnici izapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila. Po 30. metrih zanašanja zaradi neprimerne hitrosti se je prevrnil pod cesto, pri tem pa si je zlomil hrbtenico. Prepeljan je bil v Urgentni blok UKC Ljubljana. TATVINA IZ ŽEPA Po dobrem tednu je M.I. iz Kočevja prijavil tatvino, ki se mu je pripetila 25.1. v enem ribniških lokalov. Iz žepa plašča, ki je visel na obešalniku v lokalu, naj bi mu neznanec iz Trebnjega odnesel 5000 SIT in 100 DEM. O tatvini so ribniški policisti obvestili tamkajšnje kolege. UMRL V DRVARNICI 30. 1. so v Kočevju v drvarnici za Namo našli truplo 25. letnega Žana Lenassija. Za občana brez bivališča je bila najbrž usodna hladna noč, vzroka smrti pa na kraju samem zdravnica ni mogla ugotoviti. S TRAKTORJEM V PARKIRAN AVTO V Loškem potoku je bil najbrž neprijetno presenečen voznik osebnega avtomobila D.A., ko je našel svoje vozilo na parkirišču poškodovano. Povzročitelja škode so kmalu izsledili, šlo pa je za voznika traktorja Š.A., ki je po parkirišu vozil vzvratno. Predlagali so ga k sodniku za prekrške. NEZGODA ZARADI CESTNE ZAPORE V bližini Dolnjih Podpoljan so delavci cestnega podjetja zaprli za promet desni vozni pas,ker so ob cesti podirali drevesa. Promet so spuščali naprej po nasprotnem pasu, med izogibanjem pa se je na tem pasu nenadoma zaustavil voznik osebnega vozila. Zaradi premajhne varnostne razdalje in neprevidnosti je vanj trčil tovornjak, čisto brez krivde pa PREHITEVAL ČEZ POLNO ČRTO Pri Dolnjih Podpoljanah se je 3.2. znova pripetila prometna nesreča. Tokrat je vozilo cestnega podjetja z utripajočo lučjo prehiteval čez polno črto J.M. iz Domžal in se zaletel v nasproti vozečega Š.D. iz Šegove vasi. Povzročitelj nesreče si je zlomil levo koleno in dlansko kost, zoper njega pa bo podan tudi predlog za sodnika za prekrške. VLOM V AVTO Neznanca je 3. februarja med 13. in 16.40 uro premamila notranjost avtomobila, parkiranega v Kočevju. Razbil je zadnje desno steklo in pobral 9 zabojčkov cigaret in napravil lastniku D.N. za 12.000 SIT škode. HRAMBA DRAŽJA OD KOLESA Z MOTORJEM Te dni je poteklo pol leta od tedaj, ko je bilo po nalogu sodnika za prekrške zaradi vožnje brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov mladoletniku začasno odvzeto kolo z motorjem. Po izteku prepovedi so bili starši najbrž nemalo začudeni, ker so stroški hrambe vozila po uradnem ceniku znašali kar okrog 52.000 SIT - več, kot je vredno samo. Začasni odvzem vozila torej nima le varnostnega, pač pa tudi kar precejšen finančni efekt. ODNESLI BRUSILNO V drugi polovici januarja je nekdo vlomil v hišo na Hribu v Loškem potoku, katere lastnik F.Ž. živi v Ljubljani. Vanjo je prišel skozi okno v I. nadstropju, odnesel pa je brusliko B&D in nekaj drugega orodja. sto uro istega dne končal v ognju pod cesto čez Boncar. Ribniški policisti so ugotovili, da ni šlo za nesrečo, temveč so neznanci avto zažgali že na cesti in porinili v globino. Primer so prepustili cerkniškim kolegom, ker se je vandalizem zgodil že 100 m na njihovem področju. ZAGORELO V “MARICI“ IZSILIL PREDNOST 4. 2. je D. J. pri vključevanju na magistralno cesto iz Dolenjih Lazov izsili prednost D. M. iz Kočevja. Povzročitelj nesreče je odklonil preizkus alkotesta, čeprav je kazal očitne znake vinjenosti. Ribniški policisti bodo podali predlog sodniku za prekrške. Zaradi izsiljevanja prednosti je 6. 2. prišlo tudi do nesreče v Mali Hrovači. V. A. je spregledal vozilo avtošole, na srečo pa je bila škoda minimalna. PO DENAR V TUJE STANOVANJE A.M. je prijavil vlom v stanovanje na Prijateljevem trgu v Ribnici, pri katerem je pogrešil 25.000 SIT in 100 DEM. Storilca še iščejo. 8. februrja je med opravljanjem terenskega dela zagorelo v policijskem službenem vozilu, t.i. marici. Požar sta policista pogasila s priročnimi gasilnimi aparati, vnela pa se je pečica, ki greje vozilo tudi ob ugasnjenem motorju. POGREŠIL RADIOAKTIVNI INDIKATOR 9. februarja je okrog 12. L.S. obvestil kočevsko policijo, da pogreša pollitrsko plastično stekleničko z indikatorji radioaktivnega sevanja, ki jo je imel na dvorišču pred stanovanjsko hišo. Vrednosti ni navedel, lahko pa je nevarna za osebo, ki jo je vzela oz. našla. LAŽNA GROŽNJA 7.februarja je bilo na ribniško policijsko postajo sporočeno, da bo pri O.M. v Jurjeviči ob 22.10 prišlo do eksplozije. Pregledali so hišo in okolico, očitno pa je šlo za lažno obvestilo. OTROK PO NESREČI POBEGNIL DOMOV Ž. N. iz Kočevja je 7. februarja prijavila prometno nezgodo na TZO, po kateri je udeleženi otrok pobegnil. Policisti so ugotovili, da je 9. letni O.T. nenadoma skočil iz pločnika pred avto prijaviteljice, ki je pravilno vozila po svoji desni. Padel je po vozišču, se pobral in stekel domov, od koder so ga starši odpeljali v zdravstveni dom, tam pa so ga zaradi lažje poškodbe napotili v Ljubljano na UBKC. ZAŽGALI UKRADENI ESPACE V Ljubljani je bil 9. 2. okrog 19. ure ukraden kombi ESPACE, ki je malo pred enaj- S TRAKTORJEM POD VLAK V petek, 12. februarja, je pred vlak z dolgo vagonsko kompozicijo na industrijskem tiru pri LIK-u zapeljal traktor s prikolico. Vlak je traktor potiskal pred sabo dobrih pet metrov, pri tem pa je bila poškodovana v glavo sopotnica voznika traktorja. Z rešilcem so jo odpeljali v zdravstveni dom. Voznik traktorja na slabo preglednem in nezavarovanem prehodu čez progo očitno ni upošteval STOP znaka, kar bi skorajda imelo usodne posledice. 11 ■ ........................................... .................. 1 ................................................... .......................... Vas na južnem robu IZ GRČARSKIH VAŠKIH OBVESTIL Vaščani Grčaric so v začetku letošnjega leta izdali že dvajseto številko svojih VAŠKIH OBVESTIL, ki jih v imenu vaškega odbora že 18. leto ureja tukajšnji gostilničar Norbert Černe. V vaškem glasilu so številni dopisniki povzeli preteklo leto in bili pri tem hudo samokritični. Vas se po dolgoletnem životarjenju na robu še dovoljenega ozemlja odpira navzven in vsi bi jo hoteli imeti lepšo in urejenejšo Iz objavljenega prispevka novoizvoljenega predsednika vaškega odbora Staneta Lavriča je mogoče razbrati, da je bilo življenje v vasi prva povojna leta kar dobro razgibano. Grčarice so bile tedaj edina prava slovenska gozdarska vas, jer so bili vsi zaposleni v gozdarstvu- vključno z ženskami. Gozd pa se je sčasoma redčil, zaprtje jugovzhodnega prostora in premestitev tedanje Gozdne uprave Grčarice v Ribnico pa je usodno vplivalo na razvoj Grčaric. Po tem času je vas za mnoge postala pojem “konec sveta“ jugovzhodne občinske meje. Pred dvajsetimi leti pa so se začeli krajani Grčaric ponovno buditi in podoba vasi se je začela polagoma spreminjati. Z lastnim delom in ob pomoči nekaterih družbenih institucij je kraj dobil vodovod, preurejena je bila vaška električna napeljava, poasfaltirane so bile vaške poti in nekatera dvorišča, zgrajena mrliška vežica in ob- novljeno ter povečano pokopališče ter športno igrišče, skoraj vsaka hiša v vasi je dobila telefon, stare stanovanjske hiše se obnavljajo ali pa jih zamenjujejo nove... Precej idilično podobo vasice na obronkih gozda pa prav tako po lastnih kritičnih sodbah najbolj moti propadajoča dvorana v Kulturnem domu Grčarice. Tamkajšnji mladinci so jo zapustili v precej klavrnem stanju, tako da vaški odborniki niso mogli storiti drugega kot sprejeti sklep, da se dvorano počisti, zamenja razbite šipe v oknih in montira ključavnico, da bo dom vsaj zaprt. Vaščani so se med seboj zmenili za dežurstvo na vaškem vodovodu, nikakor pa jim ne uspe do konca pripeljati izgradnjo vodovoda v Grčarskih Ravnah. Pred leti so imeli smolo in zaupali izgradnjo takrat sicer ugodnemu ponudniku Ripozi, ki pa je z odhodom v stečaj zapustila tudi nedograjen vodovod. Začela so se tudi medsebojna sumničenja in razprtije, tako da je gradnja vodovoda zastala kljub dobrim namenom posameznikov in institucij. Janez Vričko iz Grčarskih Raven se v svojem prispevku sprašuje, kdo bo toliko možakarja, da bo zadevo z vodovodom speljal do konca: predsednik vaškega odbora, nadzornega odbora ali KS Dolenja vas? _______ Recital Pustnega društva REŠEVALI PREŠERNOVO ČAST V svojih predpustnih pripravah precej kritično nastrojeno Pustno društvo iz Goriče vasi je prav kmalu ugotovilo, da se je državnemu prazniku navkljub uradna Ribnica tokrat “pozabila“ pokloniti Prešernovi poeziji in prispevku k državotvornosti slovenskega naroda. Malo zato, da bi potešili lastno vest in malo zato, da bi opozorili na nedopustno ignoranco, se je prav po zarotniško zbrala na sam večer 8. februarja pred njegovo spominsko ploščo prav resna skupina občanov. Pustno društvo je prispevalo svež venec, ki so ga v soju močne ročne baterije položili k plošči, potem pa je v soju taiste baterije v temno noč izzvenel recital manj znanih Prešernovih verzov. Na državni praznik so Prešerna torej v Ribnici prekrstili v ljudskega pesnika, za nameček pa mu v bližnji gostilni nazdravili, ne da bi s tem obremenili državno blagajno. Resnici na ljubo pa je vendarle treba dodati, da je Prešernu brez velikega javnega pompa posvetila še v istem tednu večer glasbe in poezije tudi Glasbena šola Ribnica, na katerem so nastopali mladi glasbeniki iz razreda Sanje Galičič. Novic E STRANKE ......" .....................1 1 1 ................'........... ...................................j.-. ■■■............................-............. ,j ji .. ,., ............. tS&SSSS8SSSSSS5S& REDNI LETNI ZBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV RIBNICA Občinska organizacija SKD je uspešno delo v lanskem letu zaključila z neposredno izvolitvijo svojega kandidata za poslanca v državni zbor R Slovenije. Predstavniki vseh krajevnih odborov SKD občine Ribnica so se v petek, 12. februarja srečali v Dolenji vasi, kjer so ustanovili svoj peti krajevni odbor Dolenja vas, izvolili novo občinsko vodstvo SKD in se na okrogli mizi pogovorili s predsedniškim kandidatom in ministrom za notranje zadeve Ivom Bizjakom. Prvič po ustanovitvi SKD na loka-nem nivoju v januarju 1990 so redni zbor organizirali proporcionalno glede na članstvo obstoječih in delujočih krajevnih odborov in sicer iz Sodražice, Ribnice, Sv. Gregorja in Loškega potoka. Ob tej priložnosti so člani SKD iz področja KS Dolenja vas ustanovili tamkajšnji šestčlanski krajevni odbor, ki ga bo vodil ing. strojništva Alojz Bojc, predsednik zbora krajevnih skupnosti SO Ribnica. S predvideno ustanovitvijo KO Velike Poljane bo tako letos sklenjen krog dokončne osnovne organiziranosti SKD na celotnem ribniškem področju. Za sklic letnega zbora po proporcionalnem načelu se je občinski odbor odločil zaradi predhodnih zborov po vseh krajevnih odborih in zaradi velikega števila članstva. Stranka se je namreč v času predvolilne kampanje in po volini zmagi SKD v okraju Ribnica močno strokovno in številčno okrepila. Trenutno šteje v občini preko 330 članov, zanimanje za sodelovanje in razvoj krščanske demokracije v občini pa še vedno raste. To razpoloženje se je izkazalo na zadnjih volitvah, kjer so volići na listi za državni zbor relativno večino, zaupanje in zmago s 26 % ponovno poverili krščanskim demokratom. Zmago SKD na občinski ravni in preko 42% glasov predsedniškemu kandidatu Ivanu Bizjaku lahko pripišemo tradicicionalno in svetovnonazorsko konservativni usmerjenosti naših delavnih in zdravo mislečih ljudi na podlagi krščanske vzgoje, etike in morale na eni strani in aktivnemu delu SKD na drugi strani. Dosedanji v.d. predsednika dipl. ing. Franc Mihič se je zahvalil za triletno zavzeto delo vseh aktivnih članov ob- činske organizacije in sodelavacem v ustanovitvenem občinskem odboru. Za tem so delegati KO na osnovi predlogov predhodno opravljenih zborov KO izvolili novi 18 članski občinski odbor. Za predsednika OO SKD Ribnica je bil soglasno izvoljen dosedanji tajnik in poslanec v državnem zboru Benjamin Henigman, za podpredsednika Tomač Rus iz Sodražice, za blagajničarko pa je bila potrjena ga. Milka Kozina, ki je zaupano delo opravljala že doslej. Redni letni zbor je učinkovito vodil predsednik KO SKD Ribnica France Petelin, vabilu pa so se prijazno odzvali minister za notranje zadeve Ivan Bizjak, predsedik in podpredsednica OO SKD Kočevje Bogomir Štefanič in prof. Meta Prelesnikova ter drugi gostje. Srečanje je s krajšim nastopom popestril domači moški pevski zbor Lončar. Beseda je tekla o vseh aktualnih in gospodarskih političnih temah, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Ugotovljeno je bilo, da je kljub resnim pripravam na sejah poslanskega kluba SKD pred vsakim zasedanjem občinske skupščine in angažiranjem na sejah le redko uspelo udejaniti vrsto predlogov in pobud. Razloge za to bi lahko iskali: - v pomanjkanju bistvenih sprememb v delu občinske skupščine, ki deluje po vzoru in načinu prejšnjega režima; večina odbornikov občinske skupščine iz objektivnih razlogov ne dojema demokratičnih pravil parlamentarnega delovanja občinske skupščine glede na prejšnje razmere enoumja in na razmerje sil v poslanskih klopeh; - v subjektivni razlogih (ne)dela za občane zaradi opazne nelojalnosti dela izvoljenih poslancev na takratni listi Demos-a, pa tudi zaradi slabega sodelovanja in apatičnosti velikega dela izvoljenih poslancev; - v profesionalnem vodstvu skupščine in izvršnega sveta, ki je “pozabilo“ s čigavo voljo, na čigavi listi in s katerimi glasovi je prišlo na oblast; Poleg aktivnega delovanja v občinski skupščini je bilo organiziranih več predavanj med drugim o lastninjenju, denacionalizaciji, novi zdravstveni zakonodaji in vzgoji mladostnikov. Organizirana je bila spomi-ska svečanost pri jami Žiglovica in več drugih manjših lokalnih prireditev, največjo težo pa je predstavljala izvedaba predvolilne kampanje SKD za področje občine. Večmesečne ak-tivnsti so potekale od sodelovanja na kovencijah SKD za predsedniškega kandidata do predstavitve predsednika SKD g. Lojzeta Peterleta in lokalnega kandidata v več krajih v občini. Izdelati in distribuirati je bilo potrebno propagndni material in opraviti veliko pomebnih aktivnosti, ki v javnosti niso vidne, a kljub temu nujno potrebne. Ob koncu letnega zbora so vsi udeleženci z velikim zanimanjem sodelovali pri okrogli mizi z g. Ivanom Bizjakom. V imenu novoizvoljenega občinskega odbora iskrena zahvala za podano zaupanje posebno vsem krajevnim odborom. Hkrati hvala vo-lilcem za izkazano zaupanje na volitvah, katerih rezultat je pogoj za vzpostavljanje bodoče demokracije, pravičnejše države in blaginje vseh državljanov. Vse člane in simpatizerje vabimo k aktivnemu delu tudi v prihodnje. Za OO SKD Ribnica Benjamin Henigman No vi c E VAŠ INTERVJU u Družina Radosavljevič S SRCEM MED ROZAMI Že odkar svet stoji, je bilo z rožami vedno povezano nekaj lepega, nežnega, ljubečega, romantičnega in naravnega. Že od nekdaj sta se zaljubljenca obdarovala s cvetjem, še danes ima svoj globji pomen roža, ki jo kdorkoli, fant ali dekle, podari NJEJ ali NJEMU. Bolj kot z besedami pa se je in se z rožami izpoveduje ljubezen. Vsem nam je dobro znan pomen prekrasne, škrlatne, trnove vrtnice... Pravijo, da so dobri ljudje tisti, ki imajo radi rože. Marsikdo ima rože rad, malokdo pa ima za rože tisti prefinjen občutek, ko se prav na poseben način sporazumeva z njimi in vsaj nam, navadnim smrtnikom se zdi, da se celo pogovarja z njimi in mu celo iz plevela zraste razkošno cvetje. Pa je res tako? Ali roža res čuti ljubezen človeka in mu jo hvaležno vrača? Ima res vsaka roža svoj globji pomen in celo svoj značaj? In kako lahko človek vpne to svojo ljubezen v realno življenje, ki je marsikdaj daleč in skoraj nezdružljivo s tem čustvom. O tem iz še o marsičem smo se pogovarjali z mlado družino Radosavljevič, z Eriko, Alešem in malo Nives. Vsa družina je, tako ali drugače, v cvetličarstvo tako vpeta, da že skoraj diha z rožami. Erika, kdaj si pravzaprav začutila interes do cvetličarstva? Od zmeraj imam rada naravo in ko se je bilo treba odločati za poklic, sem nihala med cvetličarstvom in medicino. Prevladalo je prvo in doslej mi še ni bilo žal kljub neštetim težavam in preprekam, s katerimi pa se verjetno srečuje vsak mlad človek, ko začne na svoje. njihove pomoči lokala sploh ne morem zamišljati. Kako pa si se ujela s samim poslom? Sola ti da res podlago za delo, žal pa je marsikdaj v praksi vse dosti težje...Posla sem se učila sproti in še se učim...Imam pa to prednost in srečo, da delo, ki ga opravljam, opravljam s srcem in to marsikdaj odtehta marsikaj, včasih tudi denar. In ti si začela “na svoje“ prav zgodaj... Takoj po končani šoli sem odprla lokal ŠPELA in že šesto leto ga bolj ali manj uspešno tudi vodim. Prostore sem dobila v najem od Štekličkovih in od samega začetka, v vseh teh letih, ni prišlo med nami do nobenega konflikta in lahko rečem, da sem tudi z lokacijo lokala zelo zadovoljna, saj si kaj boljšega, kot je center Ribnice, res ne bi mogla želeti. Pa tudi boljših ljudi ne, kot so Štekličko-vi... Jasno, da imajo starši, babica in brat z družino ogromno zaslug pri otvoritvi lokala, saj si brez Aleš, kako pa si se ti začel “tazares“ spopadati z življenjem? Po končani šoli sem se tudi jaz takoj zaposlil, takrat, leta 1984, se nam pač še sanjalo ni, da bo kdaj s službami tako hudo kot je zdaj...Vseskozi sem delal na Riku, zdaj pa sem že dobre pol leta na čakanju...Prav to čakanje, ta negotovost, to je pri vsej težavnosti razmer, v katerih živimo, še najhuje... Si tudi ti z rožami povezan na poseben način? Ženi pomagam, kjer se le da, vendar ji v poslu zgolj pomagam. Res NoTicE VAS INTERVJU S::*:* pa je, da je dela toliko, da večkrat poprimem tudi doma in varstva otroka, pospravljanja in pomivanja se nikoli ne branim. So pač taki časi, da vsak poprime, kjer zmore in zna... Erika, kaj meniš o trditvah, da v rožah je nekaj... Rože jemljem kot živa bitja. Če z veseljem delaš z rožami,ti gotovo tudi uspevajo. Mislim, da pripada vsakemu rojstnemu znamenju svoja roža in da praktično slehernemu posamezniku pripada določena roža. Erika, kakšne pa so navade kupcev na našem koncu? Opazna je razlika med mlajšo in starejšo generacijo. Mladi kupujejo vrtnice, starejši pa so še bolj iz “dunajske šole“, tako da segajo bolj po nageljnih. Zanimivo je tudi to, da velja pri nas krizantema za žalno rožo, medtem ko ima drugod, recimo na Kitajskem ali v Holandiji, globji pomen. Imeti cvetličarno v manjšem kraju pa ima tudi to prednost, da stranke kmalu spoznaš in jim poi-skušaš svetovati tako, da bo bo obdarjenec dobil pravi šopek ali da bo aranžma za slovesnost narejen s pravo mero okusa. Kako pa sta vidva pravzaprav prišla skupaj? Aleš: Prijatelj me je pripeljal pod njeno okno vasovat in ko nas je povabila noter, smo se dodobra najedli in napojili... Erika: ...in po skoraj enoletnem prijateljevanju sva se vzela. Ne na Valentina, takrat je v našem poslu največ dela... Ja, tudi na to se gleda, kdaj je dela več ali manj in potem tako določaš čas dopusta, nabave, še skorajda bolniške načrtuješ... Res, enostavno so obdobja, ko si ne smeš dovoliti niti bolezni... Kako pa se je v vajin kar naporen ritem navadila mala Nives? Spela: Nives bo marca stara štiri leta in naj kar naravnost povem, da bi šlo brez zlatih staršev zelo težko. Res, da je Aleš večkrat vskočil, če je le mogel... Erika, vaša družinica živi pri tvojih starših? Že od samega začetka so najprej naju, potem pa vse tri čudovito sprejeli. Res, v naši hiši živijo štiri generacije, pa se imamo prav lepo. Vsi smo bolj vesele in optimistične narave, jaz pa sploh rada govorim, ha, ha, ha... Aleš: Slabo bi se nam pisalo, če ne bi živela pri njenih. Časi so taki, da mlada družina sama zelo težko shaja in tudi mi bi. Res smo se dobro ujeli, še posebej verjetno zato, ker smo vsi zelo družabni. Erika: Napišite še to, da je Sušje najlepša vas na svetu. Prijetno je bilo odraščati na vasi, pa tudi sedaj bi jo težko zapustila, čeprav je naša tiha želja, da bi enkrat le živiveli na svojem. Družabnost in gostoljubje je res vaša odlika, po tem vas pozna mnogo prijateljev. Erika: Za družabne igre so me navdušili prav starši, pa tudi navada, da se za vsak družinski praznik dobi najožja rodbina skupaj, je podedovana. Se mi pa zdi prav, da se za vse te praznike dobimo skupaj in se imamo lepo... Aleš: To navado druženja sva prenesla tudi na prijatelje, tako da se večkrat dobimo, vržemo karte ali kocke...Tudi na piknike se prav radi odpravimo, kjer se zabavamo ob ognju ali kitari ali obojem. Res, kljub obilici dela si vedno najdemo čas tudi za prijatelje in družino. Erika: Tudi na dopust greva vedno, že zaradi otroka. Vedno gremo na morje z družbo, še nikdar nismo šli sami. In nikoli ne gremo v hotel... Kaj pa še radi počnete v prostem času? Erika: Predvsem rada spim. Gotovo sem največja zaspanka daleč naokoli. Rada pa tudi berem, oba pa zelo rada pleševa. Aleš: Rad gledam TV in video, rad pa tudi pospravljam. Tega me je naučila mama in še dandanes sem zelo redoljuben človek. Seveda zelo rad plešem... Ima tudi mala Nives nagnjenje do rož? Erika: Že zato, ker je večkrat v lokalu, si mimogrede zapomni ime kake rože. Gotovo se ji bo poznalo, da raste z njimi in bo že zato na poseben način povezana z njimi. Nives, kaj pa ti rada počneš? Ti bom narisala pajka. (Potem res nariše pajka, najprej strupenega, potem zaljubljenega...). Nives: Zdaj ti bom narisala še polža. (In res nariše zanimivega polža...) Erika: Nives rada poje in telovadi na raznorazne načine in je nasploh zelo radoživ otrok. Zaenkrat kaže zelo veliko zanimanje za glasbo, tako da ji je Miklavž izpolnil njeno veliko željo po lastnem radiu - z mikrofonom, jasno. Darja in Stane Hafnar :: ■ ■ 'S-:-:-:? Alternativna medicina UMETNOST VIDA Zdravnik internist in psihiater Jurij Kolpakov je pred dobrim letom prišel v Slovenijo iz Moskve, da bi svoja tamkajšnja znanja in izkušnje pri alternativnem očesnem zdravljenju prenesel tudi k nam. Tako je svojo metodo zdravljenja predstavil posebej tudi bralcem NOVIH NOVIC seveda tudi z željo, da preko našega časopisa pomaga številnim pacientom s težavami vida tudi na našem koncu. Zato nam lahko vaše probleme z vidom zaupate pismeno ali po telefonu kar na uredništvo, zdravnik pa vam bo svetoval prave vaje za odpravo vaših težav. Nekatere težave in nasvete bomo tudi objavili, saj so le redki problemi z vidom taki, ki ne bi pestili širšega kroga bralcev. IRIS DIAGNOSTIKA Ta pojem označuje smer v alternativni medicini, v kateri se po spremembi očesne šarenice lahko ugotavlja, kateri telesni organ je slaboten ali spremenjen. Vsak delček telesa je povezan s tem občutljivim očesnim živčevjem, ki glede na spremembe v telesu spreminja barvo, vzorce in druge lastnosti, ki jih seveda zazna le izkušeno oko specialista z dolgoletno prakso. Jurij Kolpakov je to alternativno vejo medicine razvil v Rusiji, svojim strankam Ljubljani in Mariboru pa na podlagi postavljene diagnoze svetuje tudi naravne oblike zdravljenja. Sistem je podoben kot v akupunkturi, le da so si v Rusiji izbrali za pot k boljšemu zdravju namesto preko številnih ergetskih polj po vsem telesu kar neporedno preko podaljška možganov - oči. OČALA SO LE “BERGLE“ Alternativne metode za zdravljenje in izboljšanje vida segajo osemdest let nazaj v odkritja dr. Wi-liama H. Batesa. Kot profesor na newyorški Podiplomski medicinski šoli je po dolgoletnih izkušnjah spoznal, da očala niso odpravila kratkovidnosti in daljnovidnosti njegovih pacientov. V dvomu v šolsko medicino je prišel do spoznanja, da čustveni stresi in napetosti povzročajo težave z vidom, da oči ne izdajo nas, temveč mi njih. Če se izognemo napetostim in zmanjšamo stres, se bo naša moč vida slej ko prej izboljšala. Napetost se da odpraviti, če se naučimo določenih enostavnih navad pri uporabi oči, stres pa lahko zmanjšamo, če izvajamo sprostilne vaje. Nošnja očal po dr. Batesovem mnenju povzroča več škode kot koristi. Namesto tega, da bi korigirala napako in pri lomljenju z odklonom zbirala svetlobo na goriščni točki na mrežnici, očala to napako ponavljajo. So le neka vrsta “bergel“, ki sicer olajšajo branje in popravljajo posledice napačnega vida, ne odpravlajo pa tudi njegovih vzrokov. Dr. Bates se je proti uporabi očal boril tako močno, da jih je svojim novim pacientom zaplenil ali celo razbil, zato naj bi bil pod pritiskom ogorčene op- tične industrije celo izključen iz ameriške zdravniške zveze, čeprav ta nikdar ni dokazala kakršne koli napake v njegovi teoriji. Njegovo metodo so nekateri učenci razvijali naprej, nad njenimi uspehi pa se je navdušil tudi svetovno znani pisatelj Aldous Huxley, ki je o tej metodi po uspešnem zdravljenju napisal knjigo Umetnost gledanja. 5 PSIHOLOŠKO METODO DO BOLJŠEGA VIDA Psihološkimi metode, katerih začetnik je bil dr. Bates, pri zdravljenju vida uporablja tudi Jurij Kolpakov. Z neokulističnimi metodami odpravlja kratkovidnost, daljnovidnost, škiljenje in druge motnje z vidom. S pomočjo očesnih vaj in učenja pravil gledanja paciente skuša navaditi sproščenega gledanja - gledanja z možgani, saj so oči le njihov posrednik. S psihološkimi metodami se živčni sistem pripravi do pravilnega vida, učinke tovrstnih vaj pa je mogoče izmeriti tudi 's posebnimi tablicami. Pri tem je zelo pomembna svetloba, saj neprimerno osvetlitev mora oko kompenzirati s povečanjem fokusiranja, to pa samo povečuje pritisk na oči. Pogoste so tudi napake pri branju, pozabljamo pa tudi na to, da oči potrebujejo vitamine, kisik, primerno držo in dihanje. Ker so oči eden najbolj obremenjenih organov, jim ponavadi ne dajemo možnosti počitka, to pa je po Kolpakovem mnenju razlog, da prehitro sežemo po očalih. DRUGAČEN POGLED NA SVET Zdravnik alternativne medicine Jurij Kolpakov uči pravilnega gledanja svoje paciente vsak dan v svoji ordinaciji v Ljubljani na Pugljevi 27 od 16. do 19. ure, tel. 448-627. Vsak pacient je zanj celovita osebnost, zato mu skuša izbrati najprimernejšo vajo, ki bi čim upešnejše odpravila njegove težave z vidom. Ker pa so le-te kot rečeno tesno povezane s pacientovim splošnim psihičnim stanjem, so tera- ZDRAVJE N o vic E pije hkrati za oči blagodejne tudi za celotno počutje. Ponavljati in vaditi pa jih je potrebno tudi v vsakdanjem življenju, zato je popoln uspeh zdravljenja vida tudi v spoznanju, da se na svet lahko gleda tudi s svetlejše plati in da se je z vsakodnevnimi obremenitvami mogoče soočati tudi precej bolj sproščeno. OPAŽANJA RUSKEGA ZDRAVNIKA Zanimiva pa so tudi nekatera “stranska“ opažanja tega ruskega zdravnika, ki jih je zaznal v delu s pacienti v Sloveniji. Za razliko od ruskih med našimi velja zmotno prepričanje, da je največ vitaminov v sadju. Kolpakov opozarja, da je sadje sicer dobro za prebavo, vitamisko pa je precej bogatejša sveža zelenjava, za boljši vid pa posebej priporoča korenje, rdečo peso in zeleno. Opaža tudi, da smo se pri nas kar navadili na prebavne težave in črevesne vetrove in jih smatramo za nekaj naravnega, čeprav je zanje kriva neprimerna prehrana in povzročajo lahko tudi druge zdravstvene težave. Nenormalno je tudi, da smo za naravno stanje povečini proglasili tudi vnetja sinusov in grla, kar je seveda bolezensko stanje in prizadeva sklepe, ledvice in srce. No, v primerjavi z v ostri klimi utrjenimi Rusi smo Slovenci res precej mehkužni, zato so nam lahko njihovi nasveti še kako koristni. LASTNE IZKUŠNJE Avtorica tega sestavka se je pred letom dni srečala, lahko bi rekli slučajno, z očesno alternativo. Po dolgotrajnih pregledih in različnih diagnozah se je ob hčerkinem vse opaznejšem škiljenju oprijela zanjo v tistem hipu edine rešilne bilke. V ribniški knjižnici je izbrskala vse možne knjige, v kateri^ je škiljenje vsaj omenjeno in prav hitro prišla do knjižice Umetnost vida. Ob vajah, opisanih v knjižici, se je hčerki škiljenje vidno popravljalo in dandanes, po vztrajni vadbi (brez očal ! !) se je škiljenje omililo do neopaznega. Ko smo v pogovoru z zdravnikom Jurijem omenili lastne izkušnje na njegovem področju in mu pokazali knjižico, po kateri delamo vaje, je bil vidno in prijetno presenečen. Taiste vaje uporablja tudi sam (seveda še mnogo dodatnih) pri svojem zdravljenju in knjižico dobro pozna. Prijazno nam je poslal še dodatne vaje in nazorno opisal njihov potek. Toliko v korajžo tistim, ki imate podobne težave, da boste laže premagali predsodke za alternativno zdravljenje vida brez očal. Vaja svetlobna kopel ali sončenje je odločno sredstvo za sprostitev duha in telesa in zato koristi vsakomur ne glede na to, kakšna je moč njegovega vida. Vaja drseča dlan izboljšuje prilagoditev očesa, to je njegovo sposobnost spreminjanja goriščne točke v največji bližini in največji oddaljenosti s prostorsko projek-D. in S. H. cijo, ki ustreza dejanskosti. X ¥ :-x :*:*:*:* iiiSii SUSA V LETU 1992 IN ZIMSKA PREHRANA GOVEDI Že v letu 1991 je območje občine Ribnica prizadela poletna suša v mesecu juliju in avgustu. Z izjemo okoliških občin suša ni prizadela ostalih področij v Sloveniji. Zaradi suše je bil manjši pridelek druge in tretje košnje ter koruzne silaže. Odraz posledic suše je bilo čutiti že v mesecu oktobru, ko so kmetje bolj množično oddajali živino v klanje, včasih tudi nedopitano. V letu 1992 pa je suša prizadela celotno državo, še najbolj na področju Prekmurja in Štajerske, pri nas pa smo čutili posledice že drugo leto zapored. REGRESIRANA KORUZA IN JEČMEN Za odpravo posledic po suši je občina iz svojega proračuna regresirala nabavo koruze in ječmena. Tako je v mesecu oktobru in novembru M-KGZ Ribnica organizirala akcijo prodaje registrirane koruze in ječmena v razsutem stanju. Način prodaje je bil enostaven; na eno glavo živine, ne glede na težo živali, je upravičenec lahko kupil petdeset kilogramov koruze po ceni 14,oo SIT za kilogram, ječmen pa po ceni 12,50 SIT za kilogram brez 5% prometnega davka. Kdor pa je kupil količino, večjo od limita regresiranja, pa je plačal 4,00 SIT za kilogram več, to je po polni ceni. V tej prvi prodaji je bilo prodano 230 ton koruze in ječmena. V mesecu decembru in januarju pa je potekala druga prodaja po pogojih 6o kg koruze na glavo živine po ceni 13,40 SIT oz. 13,80 SIT za kg brez 5% prometnega davka. Tokrat je regresiranje prispevala država. NAMEN REGRESIRANJA Namen teh akcij je ublažitev posledic suše, s ciljem, da se ne bi zmanjšal stalež živine ter ohranil nivo kmetijske proizvodnje. Če ovrednotimo 110 kg koruze, ki jo je bilo mogoče kupiti po regresirani ceni, to v krmnem obroku pomeni sledeče: Po hranilni vrednosti lahko samo s to koruzo krmimo 500 kg težko kravo 31 dni, krmljenje za vzdrževanje teže in proizvodnjo deset litrov mleka na dan pa predstavlja 16 krmnih dni. Plemenska telica pri teži 300 kg in dnevnem prirastu 600 g bi porabila 110 kg koruze v 28 dneh. ZAČETEK DRUGE POLOVICE ZIMSKE SEZONE KRMLJENJA Konec meseca januarja oz. začetek februarja smo na polovici zimske sezone krmljenja. To pomeni, da senik in silos ne smejo biti izpraznjeni več kot na polovico. Sicer pa izkušeni kmetje sami iz prakse vedo, kakšno mora biti razmerje med količino zimske krme in številom živali v hlevu. Vendar situacija ni vedno enostavna. V hlevu imamo lahko na jesen določeno kategorijo živali, ki jo čez zimo ne moremo bistveno zmanjšati zaradi pomanjkanja krme (breje krave v laktaciji, breje plemenske telice, na pol dopitane pitance). V tem primeru je bolj smotrno, da dokupimo krmo ter tako obdržimo stalež živali. Možno je tudi zmanjšati intenzivnost reje, vendar je to že strokovno in ekonomsko vprašanje odločitve. Na našem področju je osnovna krma v zimskem obroku seno, na večjih kmetijah, teh pa ni veliko, pa tudi travna in koruzna silaža. Če nam primanjkuje osnovne krme ter imamo namen krmo dokupiti, potem moramo upoštevati najmanj dva pogoja, to je cena in hranilna vrednost dokupljene krme. V tej zimski krmni sezoni je razmerje med ceno sena in krmil ugodno v korist krmil, saj je le- to bistveno cenejše od sena, če upoštevamo hranilno vrednost. PRIMER Seno na tržišču dosega okvirno ceno 10,00 SIT za kilogram v razsutem stanju oz. balirano 12,00 SIT za kilogram. Upoštevati moramo, da je večina tega sena iz prve košnje košeno v začetku cvetenja do po cvetenju trav ter sušeno na tleh. Kilogram takšnega sena ima hranilno vrednost od 250 do 330 gramov škrobnih enot. Pšenična krmilna moka pa ima v enem kilogramu od 500 do 700 gramov škrobnih enot hranilne vrednosti, cena v trgovini pa je 13,00 do 16,00 SIT za kilogram. Torej iz tega Nadaljevanje na strani 17 xwxwxv:-:*:*:*:*: S*:*:#;**””::: :x:::x- :::::::::::::::::::::::::::::: M88&Z ' V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KOČEVJE JE ŽIVAHNO KD Kočevje nima bogate tradicije. Prav tako ni popoln začetnik, saj je od njegove ustanovitve preteklo osem let. Kot vedno in povsod so ga ustanovili ljubitelji psov, ki so čutili potrebo po združenem in skupnem, složnem organiziranju v svojem okolišu. Danes šteje društvo približno 60 članov, prav tako pa je bilo tudi leta nazaj. Nekaj članov je stalnih. To so tisti, ki so društvo osnovali, ki pomenijo gonilno silo in srce društva. Mnogo več pa jih je takšnih, ki zdržijo v društvu le leto ali dve, da naučijo svojega psa manir in lepega vedenja ter opravijo izpit, ki ga dostikrat opravijo vsi tečajniki. lahko izračunamo, da 1 kilogram pšenične krmilne moke nadomesti 1,5 do 2,8 kg sena po hranilni vrednosti. Poleg cene in hranilne vrednosti moramo upoštevati tudi to, da se ob dodajanju krmil v obrok poveča prebavljivost obroka, poveža hranilna vrednost v suhi snovi, izboljša se pestrost obroka, vse to pa se odraža v večji proizvodnji živali in boljši plemenski kondiciji živali. ŽITNA SLAMA V KRMNEM OBROKU Če bi v krmni obrok vključevali slamo žit, moramo upoštevati, da je najboljša slama ja-rega ječmena, sledi pa ji ovsena slama. Slama v obroku bistveno zmanjšuje hranilno vrednost in prebavljivost obroka ter s tem vpliva na zmanjšanje proizvodnosti živali. Ob vsaki sestavi krmnega obroka pa moramo biti pozorni na dodajanje mineralno vitaminskih dodatkov. To je bilo le nekaj navodil za krmljenje ob pomanjkanju osnovne krme v zimskem obdobju. Za vse ostale strokovne nasvete pa se lahko informirate na Kmetijski svetovalni službi, enota Ribnica. Kmetijsko svetovalna služba, enota Ribnica Debeljak Janko USPEŠNI ORGANIZATORJI RAZSTAVE Kljub majhnosti in mladosti kluba pa smo člani KD Kočevje ponosni na svoje dosežke. V letu 1990 smo bili organizatorji specialne razstave nemških ovčarjev. Na njej je sodelovalo 150 predstavnikov te pasme. To pa ni čudno, saj je sodil gospod Hermann Martin - predsednik svetovne zveze za nemške ovčarje. Kljub slabemu vremenu, dežju, ki nas je spremljal cel dan, smo se organizatorji trudili narediti dobro vzdušje ter nuditi najboljše razstavi j alcem. Moramo reči, da nam je uspelo. Bolj ali manj so bili zadovoljni razstavljalci, sodnik, predvsem pa organizator, saj nam je sodnik obljubil, da bo še prišel v Kočevje. Ob tej priložnosti smo izdali tudi pisemsko kuverto z odtisom nemškega ovčarja. ŠOLANJE PSOV Vsako pomlad se na poligonu pričnejo tečaji šolanja psov. Temu sledi izpit, ki ga uspešno opravijo skoraj vsa leta vsi tekmovalci. Ne vemo, ali imamo v društvu tako dobrega vodjo šolanja ali pa so učenci nadpovprečni. V jeseni je tečaj male šole. Pisana druščina psičkov, ki se uče prvih povelj. Kakšna se jim zdi šola, nihče ne ve. Njihovi gibi so še igrivi, toda nekaj je zagotovo - všeč jim je, všeč, da se nekdoz njimi uči, igra, ukvarja. Vsak teden raje prihajajo na poligon in veliko je takih, ki po mali šoli vstopijo v pravo šolo. SODELOVANJE KD Kočevje je že vsa leta pove- zano s KD v Straubenhardtu. Poleg sodelovanja, izmenjave med društvoma se je razvilo prijateljstvo med ljudmi, tako da imamo vsakoletna srečanja. VRSTE PSOV V Kočevju je veliko psov. Največ nepasemskih, veliko pa tudi rodovniških. Pisana je paleta nemških ovčarjev, dog, boxerjev, kra-ševcev, setrov, rotwajlerjev, šnav-cerjev, novofunlandcev, bernardincev, chowchowov, kodrov, yor-kširjev, pinčev ter štirinožnih redkih pasem, kot so ameriški koker-španjel, buldog in komodor. Veliko se jih udeležuje razstav. Med njimi so tudi takšni, ki se vedno vračajo kot zmagovalci. V društvu je veliko vzrediteljev, na leto imamo približno 10 legel, kar je za društvo, kot smo mi, lep uspeh. SVOJA STREHA NAD GLAVO Stvari, katere smo člani najbolj veseli, je nov dom KD Kočevje. Željena, težko pričakovana brunarica ob vežbališču pomeni za nas člane vež kot le mesto, kjer se lahko srečujemo. Pomeni nam tudi boljšo povezanost med člani in željo po razvoju kinologije na Kočevskem. Brez tega bi se člani še vedno zbirali po raznih lokalih. Spomladi bomo pričeli z rednim šolanjem in če vas zanima, nas obiščite. Veseli vas bomo! KD Kočevje SE SREČA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU Ko gre za naš avto, smo vsi zelo občutljivi.Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo. Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti : \A K E T N 0 AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE E R M A N E N T N I NAČIN ZAVAROVANJA iU 0 V BONUS-MALUS SISTEM. V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance : • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polico, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, kijih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali. p.s. Dodatne informacije dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav d.d. 1 1 1 1 I 1 1 INTERVJU Z RAVNATELJICO ANDREJO ŠULENTIČ Tudi vi ste hodili v šolo. V čem se današnja šola razlikuje od takratne šole? Veliko bolj smo se bali učiteljev, pa tudi metode poučevanja so bile drugačne, saj je učitelj vedno samo predaval. V šolo sem hodila kmalu po vojni in takrat je bila naša domovina porušena, zato se še najbolj spomnim delovnih akcij, ki smo se jih učenci morali udeleževati. Tako smo kar nekaj ur telovadbe porabili, da smo delali stadione, čistili Bistrico in razvaline gradu. Dostikrat smo delali po cele popoldneve. Šolske malice so bile skromne in smo celo iz Amerike dobivali hrano. Spominjam se ameriške margarine v nekakšnih posodah in potem so nam jo v šoli mazali na kruh. Gotovo že dolgo let delate kot učiteljica. S kom pa je lažje delati, z razredom učencev ali z učiteljskim zborom in zakaj? 27 let že poučujem. Lažje je delati z učenci. Če si dober učitelj, ti učenci zaupajo, verjamejo in ti ne oporekajo, celo pomagajo do boljših rešitev. Učitelji pa imajo različna mišljenja, bolj izrazita kot učenci. Veliko težje je usklajevati njihove želje. 5 čim so vas učenci najbolj razveseljevali? Učenci so me najbolj razveselili s tem, da so samoiniciativno želeli dodatnega znanja. Da so predlagali nove oblike in metode dela, da so zaradi svojega zanimanja oni vodili moje poučevanje. Z veseljem sem sprejela vse njihove pobude za najrazličnejše raziskave. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Zdi se mi, da je vsakemu človeku poklic vpisan že ob rojstvu. V meni sta bila dva poklica prav nasprotujoča, in sicer poklic učiteljice in šivilje. Prevladala je želja po učiteljevanju, saj je ta poklic čudovit in ni mi žal, da sem se odločila za učiteljico. Gotovo je treba na naši šoli marsikaj spremeniti, posodobiti. Kaj je na prvem mestu? Na naši šoli je potrebno marsikaj posodobiti, predvsem nabaviti računalnike, pa tudi ostala avdio-vi-zualna sredstva. Potrebno bi bilo strokovno usposobiti ne samo učitelje, ampak tudi učence, posodobiti bi bilo potrebno tudi proces pouka, za to pa potrebujemo materialna sredstva. Za predmete, kjer je potrebno praktično delo, kot so fizika, kemija, imamo učilnice, ampak niso popolne. Materialna sredstva šole so zelo omejena. Učitelj se bori med sodobnimi oblikami pouka in dejanskim materialnim stanjem. Kadar vidim ljudi okrog vas, so zmeraj nasmejani. Kako vam to uspe? Človeku njegov značaj veleva, ali bo imel resno življenje ali pa bo bolj veselo. Iz človeka izžareva notranjost. Če ima človeka rad, ga poznaš in si dosti z njim, potem se kar avtomatično nalezeš njegovega počutja. Tako se tudi učitelji od mene nalezejo vedrine in optimizma. In z dobro voljo in veseljem se veliko lahko naredi. Imate radi živali? Ja, zelo. Rada imam male živali, tudi gozdne, ki se jih nekateri bojijo, kot so kače, škorpijoni. Lahko rečem, da sem ljubitelj ne samo živalskega sveta, ampak tudi rastlinskega. Od živali imam trenutno doma samo paličnjake. Ali vam je bilo bolj všeč prej, ko ste bili še učiteljica, ali zdaj, ko ste ravnateljica? Ker sem komaj pol leta ravnateljica, ne bi mogla reči, kdaj mi je bilo bolj všeč, zato boste kasneje dobili drugačen odgovor. Mesto ravnateljice mi je bilo v izziv. To je drugačno delo kot učiteljevo, tudi dosti bolj odgovorno in ker je toliko drugačno od učiteljevanja, ne bi mogla reči, da mi ni všeč. Radi berete knjige ? Kateri pisatelj vam je najbolj všeč? Težko bi se odločila za pisatelja. Imam obdobje, ko berem zelo težke romane. Pride pa tudi obdobje, ko prebiram lažjo literaturo. Zadnje čase mi zmanjkuje časa za branje knjig, ker moram na tem novem delovnem mestu spremljati bolj strokovno literaturo. Bi mogoče za konec kaj naročili našim učencem? Učencem zaupam in jim verjamem. Prej sta me vprašali, kdaj so me učenci razveselili. Tudi razžalostili so me in to takrat, ko so prekoračili meje pouka, ko niso izpolnili nalog. Takrat sem bila resnično žalostna. Ko se zdaj z učenci pogovarjam,jim naročim, naj bodo odločni, pokončni in ponosni ljudje, ampak vse to bodo dosegli še z delom in učenjem. Ni potrebno, da so zmeraj ubogljivi, morajo pa biti dobri. Tina Žurga in Anja Zbašnik, 6. r, OŠ dr. F. Prešeren Ki Irmi b V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v Klubu 111 vsak petek in soboto ob živi glasbi OB NAKUPU NA ČEKE VAM V NAŠIH TRGOVINAH NUDIMO ODLOG PLAČILA NAD 2000 SIT ZA 15 DNI! KREDITNA KARTICA ADUT izdaja kartic na upravi podjetja KVM tel. 061/861-980, 061/861-981 e > ADUT Grič c. VII/3 Ribnica do° Tel. 862-287 barve, laki, lepila NOVA PONUDBA: VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE LITOŽELEZNA PEČ “SIME“ (Italija): - kombinirana od 118.800,00 SIT - na olje od 49.000,00 SIT GORILEC MINOR od 39.000,00 do 48.000,00 SIT BOJLER: - kombiniran (el. + centr.) 1001 23 232,00 SIT - električni 80 1 18.150,00 SIT RADIATORJI: - DeLonghi Italija tip22 600x1080 12.735,00 SIT - klasični TRIKA - IG po tovarniških cenah ČRPALKA Grudfos 8.700,00 SIT ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE od 8.400,00 SIT RADIATORSKI VENTILI: - (FAR) 1/2“ 852,00 SIT - (BIANCHI)l/2‘‘ 450,00 SIT POCINKANO KOLENO 1/2“ 75,00 SIT ELEKTRIČNA LOPATA ZA SNEG 18.090,00 SIT BELA TEHNIKA NA 4 OBROKE NEPREMIČNINE Reška c. 5a, KOČEVJE, (tll\ tel. 061 852-351 PRODAMO: - hišo s trisobnim stanovanjem in poslovnimi prostori v centru Kočevja (možnost zamenjave za stanovanje v Ljubljani) - starejšo obnovljeno hišo v Grčaricah - dve enosobni stanovanji v Kočevju - garažo v Kočevju - stavbno parcelo in zemljišča v Banja Loki - starejšo obnovljeno hišo v Koprivniku - parcelo z gradbenim dovoljenjem in vsemi priključki, vel. 11 a, v Ložinah - hišo v začetni gradnji v Mestnem logu v Kočevju DAJEMO V NAJEM: - prodajne lokale v Kočevju (opremljene in neopremljene) - pisarniške prostore v Kočevju NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s prodajo nakupom, oddajo, najemom in cenitvijo nepremičnin. 1%ŽI pralnica Reška c. 5a, Kočevje (za avtobusno postajo) Nudimo storitve pranja in likanja vseh vrst tekstila (delovnih oblek, odej, preprog, zaves in drugih tekstilnih izdelkov). S 852-351 SE PRIPOROČAMO! SPORT SHOP 13 V Ribnici na Šeškovi 13 sta 4. februarja Safet Melkič in Milan Jurič odprla prvo zasebno trgovino s športno opremo. Založena je s trenirkami, športnimi copati, dresi, hlačkami in majicami iz programa uveljavljenih izdelovalcev športne opreme ADIDAS, LOTTO, NIKE in DIADORA. V ŠPORT SHOPU 13 imajo poleg tega še bunde, športne jakne, žoge in teniške loparje, kar vse lahko dobite pri nakupu do 10.000 SIT na dva čeka, nad 10.000 SIT pa na tri. Lokal je odprt od 8. do 13. ure in od 14. do 18. ure. NoTicE ŠPORT 1 ROKOMET KVM Ribnica Rokometaši KVM Ribnica so v I. rokometni ligi trdno zasidrani na 10. mestu. 6. februarja so doma sicer izgubili proti Andori Jadran za gol razlike, vendar so zamujeno nadoknadili naslednji teden v gosteh. Proti najboljšemu zasavskemu moštvu Om-nikum Rudarju so se razigrali Ilc, Fajdiga, Lesar in Geize in ob rezultatu 19:23 prinesli domov obe točki. Prednost pred prvim zasledovalcem, ki mu grozi izpad iz lige, znaša tako že 6 točk. Oprema Kočevje Rokometašice kočevske Opreme so tekmo proti Krim Elelektri 6. februarja v gosteh izgubile zato, ker so jim proti koncu pošle moči, zaradi razburjanja so sodniki izključili tudi strokovnega vodjo Radiča. Za poraz so se odkupile z zmago čez teden dni proti ajdovskemu Mlinotestu na domačem terenu (18:16). Eni izmed gostujočih igralk se je sodnik tako zameril, da mu je v domačem kraju zagrozila z maščevanjem. Rokometašice se v najbolj kvalitetni skupini I. lige dobro držijo na četrtem mestu. ODBOJKA LIK TILIA Odbojkaric LIK TILIE se je v zadnjih dveh kolih držala smola. 6. februarja so jih gladko s 3:0 v gosteh v Mariboru premagala dekleta z zvenečim imenom Branik Rogoza Magic, teden dni kasneje pa doma koperski Cimos z 2:3. Kljub porazoma so s šestimi točkami obstale na sredini lestvice I. slovenske odbojkarske lige. |> TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO POSEBNA PONUDBA: Italijanska SOBNA KOLESA že za 22.600 SIT (na obroke) RAZPRODAJA ŠPORTNIH COPAT iz lanske ponudbe (FILA, PROKENNEX, HEAD, ADIDAS, SPALDING...) BOMBAŽNE MAJICE dolg rokav (več barv) SAMO 890 SIT ŠPORTNE NOGAVICE (1 bund) 380 SIT KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9a - tel: 851-983 Prodajalna Prigorica 89 A vam bo po zelo ugodnih cenah ponudila: TEKSTIL IZ UVOZA TRENIRKE otroške 1250 SIT, moške, ženske 2000 SIT, MATURANTSKE IN BIRMANSKE OBLEKE, prikazane na Valentinovo v ŠC Ribnica V kratkem: MOŠKE OBLEKE ZA VSE POSTAVE, saj ste že zelo pogrešali tovrstno ponudbo na našem koncu. Ugodimo vsem vašim željam - šivamo po naročilu! Zavijte s ceste pri INLESU v Prigorici in se zapeljite skozi naselje. Pot vas pripelje k nam, z našo ponudbo pa se vam bo odločitev poplačala. Povprašajte naše skupne znance! Vabi vas AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure 29.110 DEM .......................... 28.329 DEM .......................... 32.028 DEM .......................... 57.477 DEM .......................... 29.804 DEM .......................... 50.736 DEM .......................... 15.653 DEM .......................... 29.800 DEM .......................... 28.734 DEM ............ 28.800 DEM 29.900 DEM 23.800 DEM 26.950 DEM 153.865 DEM MS.500 DEM 16.290 DEM NA ZLOGI: OPEL ASTRA l,6i GLS kat, električna antena OPEL VECTRA l,6i GL kat OPEL VECTRA l,6i GLS kat OPEL VECTRA 2.0i 16V 4x4 TURBO OPEL ASTRA l,6i GLS CARAVAN OPEL CALIBRA 2.0i 16V SEAT IBIZA 1,2 CLX, brez katalizatorja GOLF l,6i KAT GL z metalno barvo, 5 vrat GOLF l,8i KAT CL z metalno barvo, 5 vrat Hitra dobava: PEUGEOT 405 1,8 GR LUX M 93 NISSAN PRIMERA 2,0 LX KAT .. SEAT TOLEDO l,6i CL kat . SEAT TOLEDO 1,9 TD GL .. MERCEDES 190 D M 93 R CLIO l,2i KAT J ... R 5 l,4i KAT Cene so do registracije. Sprejemamo naročila za vse avtomobile iz evropskega in AtđLđCOjbđ d.o.o. Roška 9, 61330 Kočevje, tel./fax: 061/853-513 RAČUNALNIKI 386, 486 TISKALNIKI TELEFAXI PANASONIC DISKETE FAX PAPIR #### VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. NOVO V RIBNICI: LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A, RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA Dekorum d. o. o. POSLOVALNICA KOČEVJE, TZO 12-18 tel.: (061)852-192, 851 -415 Za lepši danes... za lepši jutri... za vaše ugodno počutje... ekskluzivno in klasično spodnje PERILO Izberite pravo darilo svojemu partnerju ! Vstopite v bogato založeno trgovino in zaupajte svoje želje prijazni prodajalki! "Gracija" - ime, ki se ne pozabi! DAMIJAN RANDELJ -5 ::: avtomehanik - klepar Mahovnik 2, KOČEVJE tel. in fax: 061/851-488 OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo VLEČNO SLUŽBO po ceniku AMD. Iz velike ponudbe vam predstavljamo le nekaj rezervnih delov po ZELO UGODNIH cenah: CENE SO PRODAJNE sit - svečke ÄC orig. FRANCE 280 - svečke CHAMPION Y9 z vgrajeno blokado radia 280 - ogrevalne svečke - uvoz 1.400 - zavorne ploščice Z 101 700 - zavorne ploščice Golf JGL 1.000 NOVO PRI NAS!!! Pri nakupu motornega olja vam le-to zamenjamo BREZPLAČNO! ZELO UGODNA PONUDBA!!! motorno olje GTX3 CASTROL: liter SAMO 600 SIT motorno olje GTX CASTROL: liter SAMO 400 SIT OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O RES DOBRI PONUDBI!!! OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853-133, fax 853-344 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * tekstil iz Novoteksovega programa Aktualno: naj cenejši »antifriz« - MELALED * visoki ženski škornji po ugodnih cenah * praški oskar - 3 kg 490 SIT Možnost plačila na čeke z odlogom plačila, kredit... ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Novoletna ponudba: Montiramo satelitske sisteme svetovno znanega proizvajalca PHILIPS ( 100 kanalov, stereo, popolno daljinsko vodenje, možnost dodatnega programiranja, antena 85, offset...) cena 620 DEM Ponujamo tudi vrtljive satelitske sisteme za spremljanje vseh satelitskih programov (okrog 70)! Jurjeviča .ila, 61310 Ribnica Telefon/fax: 061/861-493 Agencija: Gerbičeva Sla 61111 Ljubljana Tel.: 158-315, 161-282 int. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi, kljuke... in repromaterial, - Cu pl. - 0,5, 0,6, 0,8, 1,00mm profil 5 x 25 - 5 x 30 - 6 x 30 mm, - Al pločevina 0,7, 0,8, 1,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8mm, - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0mm, - MS šipke od 0 3 do 30mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60mm, - debelina sten 1-1,5 .. . mm, kvaliteta MS 58,63 , . . Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. Gostišče »JANEZ« na Roški cesti v Kočevju Klasična in FAST FOOD ponudba na visokem nivoju in po konkurenčnih cenah. a) FAST FOOD ponudba: - pleskavica 170,00 SIT - hot-dog 100,00 SIT - pommes frites 60,00 SIT - jetra na žaru 220,00 SIT - pečenka 200,00 SIT - kranjska 180,00 SIT Klasična ponudba: - bikovi prašniki 350,00 SIT - možgani z jajci 250,00 SIT - zrezki - razni 450,00 SIT - krvavica z zeljem - palačinke z orehi 300,00 SIT in šatojem 250,00 SIT - kava »JANEZ« 70,00 SIT Ob sredah in petkih pečen janček (1.600,00 SIT/kg) in pečen odojek (1.200,00 SIT/kg) V dnevih od 15. 2. do 27. 2. - dnevi ribjih specialitet. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE! hJgt) 7 //99x> Kočevje, Ljubljanska 18, d.d. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 Obiščite naše grosistično skladišče s prehrambenim in industrijskim blagom na Roški cesti. Veselimo se vašega obiska in vam bomo prijazno svetovali pri pestri ponudbi blaga. Za vse informacije pokličite: 851-138, 853-558 ^ - VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. PONUDBA MESECA — do 25. februarja tradicionalni gospodinjski dnevi 20% popust pri nakupu tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo, 10% popust pri nakupu zaves iz kataloške prodaje, po ugodnih cenah pa kozarci, skodelice za kavo ter posoda iz teflona — mesečna košarica živil po ugodnih cenah prinaša kumarice, sokove, kekse, džeme, čokolado, bonbone, sirupe, namaze, pralne praške, PVC prte in toaletni papir — velika izbira pustnih oblačil, mask iz uvoza ter konfetov KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o.