Opominjevanje k’ pokori v 1 fvetim letu 1826, to je: Pridige od odpuftikor, od pokore in nekterih drugih refniz, klere grefhnika k’ pravi pokori Jih je pridgoval J a n e s Traven, fajlttofhler v’ Poljanah nad Loko. Na ti fn il J o s h e f B 1 a s n i k. "V; r- V’ natif tih pridig fo miloftljivi Firfht, Gofpod Gofpod, jlnton jtlojd, .-Zr) ■ ljubijanfki fhkof 21. grudna 1828 dovolili, r Predgovor . i 'Dej' zhaf lanjkiga fvetiga leta nifo bile Jkorej vje moje pridige nizh drnjiga, kakor opomi- novanja k' pokori, in premifhljevanja, kaj je treba k ’ rejhizhni in Jtanovitni f pravi s ’ Bogam; kako je Mati f. katolfhka zerkev grefhnike J' f voj o ojjtrojijo, in s ’ odpufiiki vjelej le k ’ pokori napeljevala ; kako bi mogli grefhniki savoljo ojjirojti pr avize boshje in hudobije fvojiga greha tudi fhe sdej pokoro delati, in de bi jo raji in losheji delali, pre- mifhljevati, kaj, in sakaj fo na fvetu, kako grenak je fad greha, kako britka fmert, kako ftrajhna vezhnoji njegovo plazhilo, Ker je gotovo, de zhlovek le sato tako lahko Boga sapufii, ker ne premifli, kaj Jiori, kedar grejhi; le sato fvojih hudobijah ojtane, ker Ji dojti k' ferzu ne vsame, kako Je mu bo na sadnje godilo, in kam ga bojo perpeljale nje¬ gove hudobne pota; Ji le salo per Jvojih nar vezhih pregrehah Jhe nebeja obeta, ker ne Jposna, in mu ni mar Jposnati, kaj in kak- Jhna je prava pokora : bi pazh rej ne moglo sanj bili nizh bolj svelizhanjjkiga, kakor slnvo in vezhkratno premijhljevanje lakih rej- niz. Is shelja morebiti marjklerimu pomaga¬ ti in ga sbuditi k ’ lakimu premijhljevanju, in J 1 tem k’’ pravi, rejnjhni pokori, Jim potim te pridige nekoliko bolj sdelal, nektere rezhi perjiavil, druge ispujtil, in jih Jploh tako prenaredil, de nijo le sa Jveto leto, de fo sa vjelej dobre, in vam jih tukej, ljubi jloren- zil podam, poln saupanja, de jih ne bole bres Jadu brali Ji' tem Jim perdjal tudi pri¬ digo od pleja, is ktere bote Jposnali, kaj mijli od njega najha mali J. kalojtka zer- kev, kaj moremo tedej tudi mi nje oirozi od njega mijliti. Berile jih le, in pojajhajle brali J"' takimi sheljami, J’ kakorfhnimi Jo vam. JpiJane, in vam bojo gotovo veliko po¬ magale: pravizhne od greha odvrazhevale; grejhnike k ’ pokori perganjale. K a s a 1 o. 1. ^-'d nekdanje ojdrofti zerkve prod grefhnikanu 2 . Sakaj in kterim grefhnikam je nekdej zerkev odpudike delila, kterim pa jih ni delila. 3. Odpudiki nafhih zhafov fo prav sa prav fhe sinerej pregledanje v’ pokorfkih podavah saporedane pokore. 4 - Nekdanji odpufHki fo tudi per Bogu veljali; ravno tako odpudiki nafhih zliafov tudi per Bogu veljajo, in fo sa grefhnika dobri in svelizhanfki. 5. V’ sadobljenje odpuflika je grefhniku treba preobernenja, poholjfhanja. 6 . V’ sadobljenje odpuflika je grefhniku treba tudi prave refnizhne volje po fvoji flabolli sa fvoje grehe sadodi ftoriti rasshaljeni pra- vizi boshji. 7 . Od ojdrodi pravizc boshje. 8. Od hudobije greha. 9. Od ufmiljenja hoshjiga. 10. Od odlafhanja pokore. 11. Zhlovek popoten na fvetu. 12. Od fmerti. 1 3 . Od fodbe. J 4 . Od pekla. i 5 « Od nebef. 16. Od fprafhevanja velti. 17. Kaj je, in kakfhne laftnofU ima prava grevinga. 18. Bres prave grevinge ni odpufhenja grehov; in kjer poboljfhanja ni, prave grevinge ni. 19. Kakfhna more fpoved biti. 20. Kaj more fofebno navadni grefhnik ifkati per fpovedi; kakfhne fpovednike fi sato voliti. 21. Od hudobije in fhtrafing nevredniga, in potrebe vredniga f. Obhajila. 22. Kdor na konzu f. leta, ali fzer po sadohljeni odvesi fhe v’ navadnih grehih shivi, ni bil pravi fpokornik; ali zhe je bil, ni sato nizh bolji; kako fe je povernjenja v’ greh varovati. s 3 . Od pleta' I. Pridiga. Tebi bom dal kljuzhe nebeflikiga kraljejtva. In karkoli bofh svesal na semlji, bo sve- sano tudi w’ nebejih , in karkoli bofh rasvesal na semlji, bo rasvesano tudi v’ nebefih. Mat , 1 6 , 19, -Kakor po hefedali f. Pavla tikim, ki Boga lju¬ bijo, vfe k’ dobrimu pomaga, ravno tako je ni rezhi tako dobre, svelizhanfke in fvete, de bi je grefhnik ne mogel v’ fhkodo fvoje dufhe, v’ fvoje pogubljenje oberniti ; zlo nebefhka ma¬ na, angelfki kruh, sakrament f. refhnjiga Te- lefa, v’ kterim je t Sin shiviga Boga Jesuf Kri- ftuf, farna dobrota in fvetoft f’ fvojo boshjo in zhlovefhko natoro prizhijozh, je nekterim shiv- lenje, drugim pa fmert. Vfe tedej pride na to, kako zhlovek oberne dobro ali gnado, kadar fe mu da, kako fe sa-njo perpravi, koliko fe je vredniga kori, kader fe mu ponuja. Kar tukej rezhem, velja gotovo tudi od odpultikov, ki nam jih mati f. katolfhka zerkev pofebno letofhnje, ravno sato imenovano fveto leto, po¬ nuja, in naf opominja, de te gnade nikar sa- ftonj ne prejmimo, nikar v’ nemar ne puftimo. Sato tudi f. ozhe papesh shele in perporozhajo v’ fvojim pifanji do vfih katolfhkih fhkofov, 8 de naj' fe prizhijozhe leto, leto velikiga sa vfe katolfhke krilljane osnanjeniga odpuftika, po- felmo govori od odpuftikov, in od perprave, ktere jih sadobiti nam je vfelej treba, tedej od pokore in tega, kar grefhnika pofebno budi k’ pokori, Po teh fvetih sheljah perviga Kriftu- foviga nameftnika na semlji, in tudi gnadljiviga in vifoko vredniga Firfhta in Shkofa nafhe ljub- ljanfke zerkve vam bom tudi jeft ta fvet in pri¬ jeten zhaf, te frezhne dni svelizhanja , pofebno od njih govoril, in te grcflniik, grefhniza! k’ pravi refnizhni pokori opominjal, ker ga bres nje sa-te ni nobeniga odpuftika. Te opomino- vanja k’ pokori sazhnem f’ pridigo od ojftrofti zerkve proti grcfhnikam v’ pervih zhaf ih ker- fbanftva, ocl ktere bom danf govoril, in vam nekoliko popifal, kako ojfti’o je ravnala nekdaj zerker s’ grefhniki, kako teshke in dolge po¬ kore jim je nakladala is oblafti, ki jo je pre¬ jela od Jesufa Kriftufa, kader je rekel nje po¬ glavarjem, pervizh f, Petru, in zhes nekej zhafa vfim apoftelnam vkup, de bo iudi v ’ ne- btfih savesano , kar bo na semlji savesala, kakor najproli tudi v ’ nebefih odvesano, kar bo na semlji rasvesala. Is tega botfe farni fpo- snali, kakfhno pokoro bi mogli fhe dan da- naflmji grefhniki delali, ker je rasshalenje boshje flie dan danafhnji ravno taka hudobija, boshja praviza ravno tako ojftra, kakor nekdaj; fposnali tudi, kakfhno dobroto jim fkashe mati katolfhka zerkev, zhe jim od te fvoje ojftrofti kaj perjenja, pa vender le tako perjenja, de jim f’ fvojim ufmilenjem nizh manj ali fhe 9 vezh, pomaga k’ svelizhanju, kakor bi jim bila fzer P fvojo ojftroftjo pomagala. Poflu- fbajte tedej, premifhljujte, in ohranite, kar bote flifhali. —. Snajdel fe je v’ Korintu nekdo tako ne- framen, de je s’ sheno fvojiga ozheta v’ ne- zhiftofti shivel. Ko f. Pavel to sve, ojftro fvari Korinzhane, de tako hudobijo terpe med feboj, ker bi mogli vender vediti, de je tak zlilo vek sa njih zerkev, to je , sa vfe kriftjane tiftiga kraja, filno navaren, in bi jih ravno tako vtegnil veliko pohujfhati, kakor le malo kvafu vfe tefto okifa. Sato jim sapove v’ imenu Je- sufa Kriftufa pollergati tako nevaren kvaf hu¬ dobije is med febe, odlozhiti nevaren ud od telefa fvoje zerkve, isbrifati nezhiftnika is fhte- vila kriftjanov, in fe s’ njim ne vezh pezhati. Korinzhani bogajo, in nezhiftnik je lozhen od njih zerkve, vershen is njih drushbe; nobeden ne hodi vezh v’ zaker, nobeden fe vezh ne pezha s’ njim. In to, in pa sraven fhe telefno terplenje, ki ga je f. Pavel, is mozhi Jesufa Kriftufa fhtrafal s’ njim, ker ga je sdal fatanu v’ pogubljenje mefa, de bi bila dufha svelizhana na dan Jesufa Kriftufa, mu je fhlo tako k’ ferzu, in ga je P tako hritkoftjo napolnilo, de fe je bilo bati, de bi ob vfe upanje ne pri- fhel, in fe kakor Judesh sdajaviz ne po* gubil, ko bi to fhe kaj dolgo terpelo. Vfe to je bilo zhes neke j zhafa fpet f. Pavlu povedano, kako de fe je namrezh ne¬ zhiftnik v’ fposnanji fvoje hudobije, in fvoje nevrednofti is shelja boshjo pravizo potolashiti, JO v’ duhu pokore njegovi fodbi voljno podvergel; kako slo sdaj obshaluje Tvojo pregreho, in ka¬ ko mozhno Ti Tvojo nefrezho k’ Terzu shene: in T. Pavel, ker ga vidi popolnama preobernje- niga in poboljThaniga, vTiga drugazhniga, in Te The sraven boji, de hi Te v’ preveliko shalod ne pogresnil, ktera bi ga The le pogubila, na- melii ga svelizhati, jim pirhe in jih proTi, de naj mu saneTo, de naj ga Tpet imajo sa Tvojiga brata, in k’ njegovimu troThtu nasaj vsamejo v’ Tvojo zerkev, v’ Thtevilo kridjanov, in re¬ zke , de kar oni odpufte, odpudi tudi on Tam, in kar odpudi, de savoljo njih v’ imenu JesuTa KriduTa odpudi. Tako je bilo Tpregledano, persaneTheno, ta¬ ko perjenjana, odpufhena pokora korinThkimu nezhidniku, in to je odpudik. Ljubesnivi! Preden govorim od odpudikov, ki To bili, To The sdej v’ T. zerkvi in bodo do konzhanja Tveta, vaT morem she tukaj dveh re- zhi opomniti, kteri Te vam hote sdeli ena drugi Tkorej na ravnod naTproti, de pa vender obe gotova refniza. Pervizh, de ne Tmemo miTliti, de korinThki nezhidnik, potim ko je bil odpudik dofegel, ni vezh pokore delal, de na Tvojo hudobijo ni vezh miTlil, je nizh vezh obshaljeval in ob¬ jokoval, nizh vezh nad Teboj ThtraToval. Tidi mladenzh, televajTki poglavar, ki BoTuet v’ premiThljevanji sa zhaT Tvetiga leta govori od njega, kteri je bil ravno tako sadobil odpudik od T. Janesa apodelna, je do Tmerti fpokorno shivil. Kakor tudi Peter, Magdalena, kr da 11 odpukik od Jesufa Krikufa famiga sadobila, ravno tako moremo mifliti, je on tudi po sgledu vfih pravizhnih vfelej fpokorno shivil; in f. Krisokom vikfhi fhkof in velik uzhenik v’ zerkvi pravi, ko od njega govori, de ga je hotel f. Pavel, ker je Korinzhane sanj profil, de naj mu persanefo, de naj ga v’ fvojo zer- kev ali drushbo nasaj vsamejo, in v’ njegovi shaloki trofhtajo; ne fzer kakor de hi bil she doki pokore ftoril; sakaj po takim sadoki kur¬ jenji bi odpuilika ne potreboval, ampak ker je flab, de fe morebiti v’ preveliko shalok nepo- gresne, de ga je, pravi, f’ to in pa tako profhnjo hotel v’ ponishnoki ohraniti, in opo- minjevati, de naj ki po sadobijenim odpushenji (v’ pokori) nikar bolj toshljiv ne bo. Drugizh, de je ta odpukik tudi per Bogu veljal, in zhe prafhate, koliko veljal, in ali bi bil fhel ne- zhiknik, ko bi bil prezej umeri, kakor ga je bil dofegel, na ravnok, in ne fhe le skosi ogenj viz v’ nebefa; fi upam rezhi, de: savoljo tolikiga in tako pofebniga duha pokore, ki ga je bil poln, je Jesuf v’ nebefih poterdil kar je Apoftel nad tim grefhnikam kuril. Duh pokore je, kar fi dobro samerkajte, velika ne¬ jevolja in prava refnizhna shalok nad greham, fklenjena f’ terdno in refnizhno voljo ne le fa¬ rno Boga ne vezh rasshaliti, ampak tudi po fvoji mozhi rasshaljeni pravizi boshji sa fvoje grehe sadoki koriti, jih nad feboj po vrednoki fhtrafovati, in tako, kolikor fe koriti da, po- verpiti Bogu tiko liezhak, ki fmo mu jo f’ fvojd nepokorfhino in sanizhevanjem njegove 13 prefvete rol je ftorili. Tedej savoljo njegove tako pofebne shalofti nad greham, ki jo nad njim vidimo, savoljo ktere je tudi Jesuf Kri- ftuf fam defnimu rasbojnilcu na krishu prezej po fmerti paradish obljubil; savoljo njegove ta¬ ko perpravljene volje, f’ ktero fe je bil is ref- nizhnih sbelja Boga in njegovo pravizo potola- shili podvergel fodbi f. Pavla, in vfimu, kar je mogel v’ fhtrafingo greha liudiga, in teshki- ga terpeti; savoljo tega pravim, je imel odpu- ftik, ki ga je bil dofegel, tako veliko mozh. Morebiti odgovorite na to: Kaj mu je bilo tedej treba pokore po sadobljenim odpuftiku, zhc mu je bilo tudi per Bogu vfe odpufheno, vfe in popolnama fpregledano? Naj te moj krifljan, to nikar ne moti. Ali ne vefh de per Bogu le sgol farno na to vfe pride, kakfhno je nafhe ferze, nafha volja in ljubesen do Boga, in de volja sa delo velja, to je, zhe saref hozhefh kaj dobriga Koriti, in fi, kolikor prernorefh , persadevafh, de ti je to per Bogu tako sa dobro vseto, kakor ko bi ref ftoril, kar Koriti shelifh. Tako je bila tedaj sa tega fpokornika vfa tifta pokora, ki je imel pravo refnizhno voljo jo fhe delati, per Bogu she prizhijozha, she ftorjena, she oprav¬ ljena, in njegov dolg f’ tako notranjo pokoro she plazhan, ker mu je bila njegova refnizhna volja pokoro delati, sa dela pokore fliteta; kar bi pa ne moglo biti, ko bi bil po sadobljenim odpuftiku od fpokornih del jenjal, in mifiil, de je to she pokora , ker je bil v’ zerkev ali v’ fhtevilo in drushbo kritij a no v nasaj vset. Tedaj i3 fpravljen s’Rogam je mogel kakor vfi pravizhni, vfelej v’ shalofti shiveti, po sgledu svelizharja, ki je bil od mladofti poln nadlog, in je P fmertjo na krishu dolg nafhih grehov plazhal. Od vfiga tega hote kaj vezh flifhali v’ dveh drugih pridi¬ gah, v’ kterih vam bom fkasal, de s’ odpullikam sdanje, kakor nekdanje zerkve, kdor ga vredno sa- dobi, tudi per Bogu dofeshe odpufhenje, vezh ali manj, ali tudi vfih zhafnih fhtrafing, ki hi jih mogel grefhnik ali na tem fvetu, ali po fmerti v’ vizah sa fvoje grehe terpeti, in de bres duha poko¬ re, kakor ni odpufhanja grehov, tudi ni odpullika. Po sgledu f. Pavla, kteri je bil korinfhkimu nezhiftniku naloshil tako ojllro pokoro, je tudi mati katolfhka zerkev she v’ pervih zhafih ojllro ravnala s’ grefhniki, jih lozhila od dru¬ gih kriftjanov, in jim ojllro pokoro nakladala, in jih fhe le po dopernefheni pokori nasaj jema¬ la med fvoje otroke, jih s’ njimi pufhala k’ boshji miši, de bi vfi Urah imeli pred greham, Zerkvene sgodbe nam povedo, de fo bili v’ pervih zhafih zerkve f lit ir j e ilanovi grefhnikov, v’ kterih vfakimu vezhi del je mogel grefhnik po velikolli fvojiga greha manj ali vezh zhafa shiveti, in ozhitno pokoro delati. Pervi fe je imenoval lian jokajozhih, drugi poflufhajozhih, tretji klezhijozhih, ali na obrasu leshijozhih, in in zheterti llojezhih. Je bil kdo tako nefrezhen, de je v’ kaki veliki rezhi boshjo sap o ved prelomil, pofebno pa zhe fe je to ozhitno sgodilo, je bil, kakor fo paftirje zerkve to svedli, odlozhen od drugih kriftjanov, in ni Imel vezh v’ zerkev, ampak je mogel kaj zhafa profiti de bi ga med fpokornike vseli, in ga tako na pot pobavili per Bogu fpet priti v’ prijasnoll. In kako fo profili sa to gnado ? Sunej pred zerkvenimi vratmi fo bali v’ fpokornih oblazhilih, in v’ veliki britkobi fvoje dufhe, s’ shalollnim in milim glafam, s’ veliko ponishnobjo fo sdihovali k’ drugim bogabojezhim kribjanam, ki fo v’ želih trumah tako rekozh po fredi med njimi fhli v’ zerkev, pred tron boshje milobi: bratje! fellre! fpomnite fe naf, ko bote bali pred mi¬ lim Bogam, in profite sa naf njega in njego¬ ve namebnike. Sato tudi fo fe imenovali jokajozhi. Drugi ban je bil poflufhajozhih, kteri fo bili le na tibi kraj v’ zerkev pufheni, kamor fo tudi ajdje, Judje, krivoverzi fmeli, zhe fo botli boshjo beledo flifhati. Tukaj fo poflu- fhali petje f. pfalmov, branje f. pifma in pridige, v’ kterih fe je f. pifmo raskladalo, in kerfhanfko bogabojezhe shivlenje popifovalo in perporozhalo; s’ ajdi, Judi, krivoverzi vred pa fo mogli tudi is zerkve, preden fe je mafha sazhela. V’ tem banu fo bili nekteri po žele tri leta , in tudi fhe vezh zhafa. Tretji fo bili pufheni na fredo zerkve, kjer fo v’ ponishnobi, in shalobi na fvo- jih obrasih leshali, in žele potoke folsa tozhili , de fo rassbalili fvojiga tako dobriga in ufmiljeni- ga Boga, in saflushili sa vfelej odlozbeni biti od njega, isvirka vfe frezhe, sazbetka vfe lepote. Tukaj fo med mafho, pred ofram duhovni roke na nje pokladaji, nad njimi molili, in i5 jim teshke dela nakladali, de bi tudi doma ojftro pokoro delali; in fo dobro na vfe njih sadershanje merkali, kako shive, ali, in kako opravljajo nalosheno pokoro. In sato so mogli tudi v’ tem ftanu, fploh govoriti, nar vezh zhafa oftati. nekteri grefhniki po fedem, nekteri tudi po petnajft let. Tudi ti fo mogli, pred ofram is zerkve. Hozhefh grefhnik! grefhniza ! vediti, kako tudi sunaj zerkve delajo pokoro, o fpremi jih na njih dom, tukej bofh fhe le vidil, vidila, kaj je pokora: vidil koliko v’ duhu pokore voljno v’ fvojm ilanu delijo, koliko in kako ojftro fe poftijo, doftikrat ob fuhim kruhu in mersli vodi, doftikrat notri do vezhera poftijo, de nizh ne okufijo; vidil kako gorezhe in pogoftne fo njih molitve, kako obilne njih almoshine; vidil, kako leshe na terdih tlah; vidil koliko zhujejo, in fi per fpanji pertergujejo; vidil, kako po sgledu fpokorniga Davida nozh in dan jokajo, fvojo pofteljo f’ folsami mozhijo, fvoj kruh s’ pepelam jedo, in fe fkorej fufhe od shalofti. Potim, ko fo tako vezh ali manj zhafa po¬ koro delali, in v’ djanji pokasali, de jim je refniza fe s’ Bogam fpravili, in mu v’ prihod- no svefto flushiti, jim je bilo perpufheno v’ zerkvi ftati; sato fe jim je tudi reklo, ftojezhi, in fo fmeli per zeli mafhi biti, ofra pa fhe ni- fo fmeli pernefti, in k’ f. obhajilu fhe nifo bili pufheni. Tako ojftro pokoro je nakladala zerkev greflmikam okoli pel fto let, ktera je bila pa 16 fhe sraven, zhe ravno v’ nekterih zerkvah dalji v’ drugih kraji, fploh govoriti filno dolga, in je terpela po pet, defet, peinajft, dvajfet in fhe vezh let, sa nektere grehe tudi do konza shivljenja. Pa tudi v’ posnejih zhafih je Lila pokora fhe smerej ojftra in dolga, in faj sa ozhitne grehe vezhi del tudi ozhitna. t Shkofje, ki jim je Lila fprava grefhnikov s’ Bogam, ali kar je vfe eno, njih refnizhno in ftanovitno poboljfhanje, vfelej nar bolj per ferzu, kakor tudi ohraniti nedolshne v’ dobrim , njih nar vezhi fkerb, fo bili v’ zerkvenih sborih nektere poftave sa po¬ koro naredili, nektere od drugih narejene po- terdili, v’ kterih je bilo fploh govoriti, sa vla¬ ki greh she sapifano, in sapovedano, kakfhno in kako dolgo pokoro bo mogel delati, kdor ga bo Iloril. Is tih pokorfkih pollav perve, kakor tudi nekoliko potlejfhne zerkve vam morem faj nek¬ tere tukaj povedati. Poflufhaj jih tedej grefh- nik! grefhniza! in uzhi fe is njih, kakfhntt bi mogla tudi tvoja pokora biti, sakaj Bog je nefpremenljiv, Jesuf Kriftuf vzheraj in danf, im tudi na vekomej ravno tifti, boshja praviza fhe dan danafhnji ravno tiha, fhe dan danafhnji rav¬ no tako ojftra in ftrafhna. Sato tudi žela zer- kev v’ Trid, sboru sheli, de bi grefhniki fhe sdej in vfelej po tih poftavah delali pokoro; im perporozha, de naj fe ji faj blishajo, to je., kolikor po fvoji flabofti morejo, ojftro in nek¬ danji pokori faj nekoliko enako in faj podobno pokoro delajo. . po kterih fe je v’ pervi, ali tudi v’ potlejfhriji zerkvi grefhnikam pokora nakladala, in jih salo imenujemo pokorfke poka ve. Kdor od vere odkopi, Jesufa Krikufa sa- taji, naj dela pokoro de/et let, ali kakor dru¬ ge pokave pravijo, vef zhaf fvdjiga shivljenja. Sa vedeshvartje, to je, zhe fe is nekterih prašnih rezhi prihodrie rezhi prerokujejo, naj fe dela pokora fedem let; Kdor mameshov sa fvet prafha, ali jih v’ fvojo hifho pelje, de bi mu kaj rasodeli, naj dela pokoro pet let. Kdor verjame, de kdo samdre hudo vreme napraviti, eno letck Kdor is kvartj ali drugih takih rezhi pri¬ hodrie rezhi pravi $ ali svediti hozhe, naj jo dela fhtirdefet dni. Kdor kaj je ali pije j ali na febi riofi, de hi fodbo boslijo odvernil, naj dela pokoro fe- deln let. Kdorkoli krivo perfeshe, naj fe poki fhtir¬ defet dni oh kruhu in vodi, in dela potim fe- defti let pokoro; ravno tako,- kdor kdgd h’ krivi perfegi fili. Kdor is lakomnoki krivo perfeshe, naj proda in ubogim rasdeli vfe kar ima; naj gre v’ klofhter, iri naj vef zhaf fvojiga skiv- jerija pokoro dela. Kdor v’ nedeljo ali prašnik kakofhnd lilap žhevfko delo kori, naj fe tri dni ob krubit iri tridi pOftii li i8 Kdor fe v’ zerkvi med duhonim oprarilam pogovarja, naj fe defet dni podi ob kruhu in vodi. Kdor od zerkve sapovedan poli prelomi, naj fe podi dvajfet dni ob kruhu in vodi; kdor ga v’ velikim podi prelomi, naj sa vfaki dan fedem dni dela pokoro. Kdor kvaterniga poda ne dershi, naj fe fhtirdefet dni ob kruhu in vodi podi. Kdor darifhe kolne (jim gerdo, sanizhljivo govori), naj fe podi fhtirdefet dni ob kruhu in vodi. Kdor jim krivizo dori, naj dela pokoro tri leta. Kdor nauke ali povelje fvojiga fhkofa, fvo- jiga fajmofhtra, ali drusiga duhovna safme- huje, naj fe podi fhtirdefet dni ob kruhu in vodi. Sa premifhljeno ubijanje, je bilo sapove- dano fhtirdefet dni poda ob kruhu in vodi , in fhe fedem let pokore; po drugi podavi pa dvajfet let, in fpet po drugi fedem in dvajfet let, in fhe po drugi zel zhaf shivljenja. Sa prefhefhtvo je bilo od nehterih fedem, od drugih defet, od drugih petnajft, fpet od drugih ofemnajd let pokore sapovedane; ravno toliko sa neframnod, odudnod in gnufobo f’ fvojim fpolam. Sa loternijo od nekterih tri, od drugih fedem, od drugih devet let; sa loternijo s’ dvema fedrama vef zhaf shivljenja. Sa tatvino eno leto, zli e fe je pa kdo ni fam obtoshil, dve leti; sa tatvino tudi majhnih 1 9 rezili eno leto; ravno toliko, zhe kdo najdene rezki ni nasaj dal. Sa televajllvo fedem in dvajfet let. Sa krivo prizhevanje, naj fe dela pokora kakor sa prefhefhtvo ali ubijanje. Kdor v’ krivo prizhevanje pervoli, naj dela pet let pokoro. Kdor blishnjimu kakofhno pregreho ozhita, ki je ni ftoril, naj dela pokoro, kakor sa krivo prizhevanje. Kdor blishnjimu kakofhno rezh sa hudo vsame, preden ga je na tihim pofvaril, naj mu sadofti, in potim tri dni pokoro dela. Kdor rad opravlja, in fe per tim fhe kaj slashe, naj fe fedem dni podi ob kruhu in vodi. Kdor je per vagi, ali meri kaj golfal; naj fe pofti fhtirdefet dni ob kruhu in vodi. Kdor kaj ptujiga po krivizi dobiti sheli, in je lakomen, naj dela pokoro tri leta. Kdor kakofhno drago rezh fvojiga blishnjiga naiti sheli, de bi jo sa fe ohranil, flori fmert- ni greh, in naj dela pokoro kakor sa tatvino. Kdor sheli loternijo dopernefti , naj dela pokoro dve leti. Sa vfak poglaviten fmerten greh naj fe dela pokora fedem let, zhe velikoft greha fhe vezhi nozhe. *) Tako ojftro, moj kriftjan, je ravnala zerkev *) Descripsi hos canones ex collectione S, Car. Borromsei, ex Epistolis canonicis S. Basilii & ex Epistola canonica S. Gregorii Njseni, de qua vide Fleury lib. iq, man. 52. B* 20 nekdej s’ grefhniki! in de to flie bolj fposnafh, ti v’ fklep danafhnje pridige tudi fhe povem velik in pofeben sgled njene nekdanje ojtlrotli. Metlo Tefalonika fe je bilo hudo hudo pregrefhilo v’ Teodosija Rimfkiga zefarja, fe je bilo fperlo in vsdignilo, nektere njegovih flušhab- nikov, in zlo tudi poglavarja fvojiga metla umo¬ rilo, KoTeodosito sve, gori odjese, in fklene fe mafhevati. Pa f. Ambrosh, in fhe nekteri drugi fhkofje, ki fo v’ prizho, ga pogovore. Potim pa ga njegovi flushabniki fkrivaj, de f. fhkof nizh ne sve, fpet nadrashijo soper pre¬ biva vze puntarfkiga metla, in pregovore, de fe neufmiljeno mafhuje nad njimi, in prelije veliko tudi nedolshne krivi. Ko f. Ambrosh to flifhi, ne more od shalotli pred zefarja, temuzh mu le pifhe, ga fvari savolj tolike pre¬ grehe , in k’ pokori opominja, in mu na rav- notl pove, de drugazhi ni odpufhenja upati: „Greh, mu rezhe fe sbrifhe le P folsami; ni ga ne angela ne velikiga angela, de bi ga mogel drugazhi odputliti; Gofpod fam odputli le titlim, ki pokoro tlore.“ Ko hozhe zefar v’ zerkev iti, mu gre f. Ambrosh naproti, fe vtlopi med zerkvene vrata in mu rezhe: „Kakor kashe, ne fposnafh groso- vitnotli fvojiga greha. Morebiti te flepi velikotl tvojiga tlanu, de ne vidifh fvoje flabotli. Vedi, de fi zhlovek, kakor drugi. Kako hozhefh iti v’ hifho boshjo, ki fi ga tako rasshalil? Ali fe bofh predersnil od nedolshne krivi omadesh- vane roke fprotlreti, de bi prejel prefveto telo Jesufa Kritlufa? predersnil v’ tilte utla vseti f. 21 refhno kri, ktere fo bile krivizhno morijo sa- povedale. Pojdi nasaj, in nikar ne perdevaj fhe tolike nove hudobije k’ uni, ki fi jo floril/ 4 Zefar mu ponishno odgovori, de fposna fvojo pregreho, de pa sraven tudi upa, de mu bo Bog, kakor nekdaj Davidu odpultil. Ali f. fhkof mu nepreltrafheno fpet rezhe: ,,Si gre- fhil kakor David, delaj tudi pokoro kakor Da- vid.“ V’ veliki shalolli in P folsnimi ozhmi fe zefar verne v’ fvoje poflopje, in oitane ofem želih mefzov v’ pokori. Redar pride prašnik rojftva nafhiga Go- fpoda Jesufa Kriftufa, in kriftjani f’ tolkim ve- feljem hite v’ zerkev, ollane zefar v’ fvojim poflopji, in mozhno joka. Rufin, njegovih pervih flushabnikov, in pofebno ljubljen, ga prafha, sakaj to ? Zefar pa fhe bolj joka in sdihuje rekozh: „Jokam, ko smiflim de je tempelj boshji fushnim in berazham odperl, meni pa sapert, in tedej saperte nebefa.“ Ru¬ fin odgovori: „Zhe hozhefh, bersh grem k’ fhkofu, in ga bom tako dolgo profil, de te bo odvesal.“ ,,Nizh ne bofh opravil, rezhe ze¬ far, ker fim tako slo vreden te fhtrafinge, in zhes boshjo p n [lavo kaj llorili, ga vfa moja zefarfka velikoft ne bo perpravila.“ Ko Rufin le fili, in obeta, de bo fprofil, mu tedej rezhe, de naj gre, in tudi on fam gre kmalo sa njim. Rufin profi in profi, in ko ga Am- brosh le ne uflifhi, mu pove, de je zefar she na poti v’ zerkev. Fa Ambrosh fe tega ne ullrafhi, in odgovori: „Rufin! povem ti, de ga ne bom puflil v’ zerkev; zhc pa liozhe fvojo oblaft v’ 32 neufmiljenje in tiranftvo preoberniti, fe bom s’ vefeljem puftil umoriti,“ Rufin pofhlje to zefarju povedat, in mu fvetuje, de naj fe verne; ali poboshni zefar rezhe: ,, t Shel bom, in fe podvergel ponislianju, ki fini ga saflu- shil, ££ Pride tedej in profi fbkofa sa odveso, S. Ambrosh mifli, de hozbe po fili v’ zerkev, in mu ozhita, de fe soper Boga famiga vsdi- guje, in njegove sapovedi s’ nogami tepta. „Saj jih fpofhtujem, odgovori zefar ponishno, in nozhem soper pollavljene regelze iti v’ zer¬ kev, temuzh profim, de mi odvsemi te vesi, in mi nikar ne sapiraj tiltib vrat, ki jih je Jesuf Kriftuf odperl vfim, kteri pokoro delajo. ££ „Kakofhno pokoro fi tedej delal, ££ ga prafha Am¬ brosh? „Ti imafh pravizo mi povedati, sdihuje zefar, kaj morem ftoriti. ££ Ambrosh ga tedej podvershe ozbitni pokori, in pufti v’ zerkev. Zefar dene sa vef zhaf pokore od febe vfe snanmja zefarfke zhafti; se vershe v’ zerkvi na fvoj obras, moli, profi sa odpufhenje, in milo joka, in vfe ljudftvo, ko ga vidi tako ponisbaniga, s’ njim vred joka in moli sanj. *) Grefhnik! grefhniza! ti, ki miflifh de je sbe f’ farno fpovedjo vfe opravljeno; preden ti je fbe refniza fe poboljfhati, she odpufhenje upafh; vsemi fi ta sgled prav shivo k’ ferzu, S a (loti j tedej hozhefh od boshjih namellnikov odveso, odpufhenje grehov, dokler fe ne fpre- obernefb, ne poboljfhafh; sakaj ni ga ne an¬ gel j a ne velikiga angelja, kakor ti fprizhuje ta- ) Fleury hist, ecch I, 19. n. 21. 23 ko velik in fvet fiikof, de bi ti jih mogel odr puftiti, zhe jih ne obshaljujefh, ne objokujefh, fam nad Teboj ne fhtrafujefh, tedej The manj, zhe jih ne sapuftifh, Glej! zefar ni bil pufhen v’ zerkev, dokler fe ne ponisha, in ozhitni pokori ne podvershe; zefar fe sdershi zerkve želih ofem mefzov, fe ponishuje in dela pokoro v’ fvojim poflopji, jo dela tudi fhe ozhitno, kakor in dokler njegov fhkof rezhe, de je dobro in potrebno, preden fo mu fveti sakramenti dani. In tebi fe sdi nefpamet, neufmiljenje in vfe prevelika ojftroft, zlie fe nameftniki boshji ne predersnejo ti jih dati, dokler fvojim pre¬ greham flovefa ne dafh, jim terde in vezhne vojfke ne napovefh, in sato greflinih perlosh- noft ne puftifh, fe pohujfhljivim tovarfhem, prijatlam in snanzam, nevarnim in kushnim krajem, in vfimu sapeljevanju ne odpovefh. Sposnaj tedej is tega sgleda, in fploh is nekdanje ojftrolti zerkve, kako nekerfhanfko je bilo do sdaj tvoje sadershanje v’ ti rezhi, in delaj po duhu zerkve, kolikor tvoja flaboft perpufti, fvojim pregreham permerjeno pokoro, ker fe greh le f’ folsami, le f’ pravo in ref- nizhno pokoro sbrifhe. Amen. 24 II. Pridig £1-. Karkoli bofh svesal na semlji , bo svesano tudi v' nebejih , in karkoli bolh rasvesal na semlji, bo rasvesano tudi v ’ nebejih . Ma*. i§, ig. Z he j e bila ravno zerkev nekdaj tako ojftra in terda proti fvojim grefhrjim otrpkam, sato fhe ni bila jenjala biti njih dobra in ufmiljena mati, ktera fvojiga otroka le is fkerbi fa nje¬ govo prihodno frezho, tedaj is ljubesni in le perfiljena fhtrafuje; in kadar ga tepe, tudi farna ravno tako v’ shivo, kakor njeni otrok, zhuti njegove bolezhine. Ker jih je tedaj le periiljena, le sato tako terdo imela, jim le sa¬ to tako ojftre, teshke in dolge pokore nakladala, de bi jih fpet in bolj gotovo s’ Bpgam fpravila, jim sgubljeno pravizo do nehef nasaj dobila, in jih vezhiga in vezhniga terpljenja obvarovala; jim je tudi vfelej rada in s 3 vefeljem od fvoje ojflrofti kaj perjenjala, zhe je le mogla upati, de jim bo f’ fvojim persanafhevanjem tudi to¬ liko, ali morebiti fhe vezh pomagala k’ ref- nizhnimu in ftanovitnimu poboljfhanju, kakor P fvojo ojftroiljo. Nafproli pa jim savoljo fvo- jih refnizhnih shelja jih svelizhati ni mogla, 20 ni fmela odjenjali, zhe tega upanja ni imela. To, moj kritljan, namrezh grefhnika bolj go¬ tovo ali tudi pred in hitreji s’ Bogam fpraviti, to pravim, je tifta velika in edina regelza. ktere fe je zerkev per delenji odpuftikov vfelej der- shala. Kako na tanko fe je je vfelej dershala, bole fposnali is danafhnje pridige, v’ kteri fim fklenil vam povedati, sakaj in tedaj kterim grefhnikam je vfelej delila odpuftike, to v’ pervim delu; kterim pa jih ni nikoli delila, to v’ drugim delu. —• I, Slie f. Pavel, kakor je bilo she povedano, je bil Hofinfhkimu npzliiftniku nalosheno pokoro odpuftil, in Korinzhanam perporozhil, de naj ga nasaj vsamejo v’ fvojo zerkev. In sakaj je to ftoril? Ker je flifhal, de saref mozhno ob- shaljuje fvoje grebe, de je tedaj njegovo ferze fpreobernjeno, poboljfhano, in sato Bog, kteri rastertiga in ponishaniga ferza nikoli ne sani- zhuje, per p ra v I jen mu odpuftiti; in ker fe je bilo fhe sraven bati, de bi mu ferske ne upad¬ lo, in bi ga njegova prevelika shaloft, zbe bi ta njegova pokora fhe dalj terpela, ne prema¬ gala, to je, de bi ki ne bil od fpvrashnikov zerkve premoten oddopiti od vere in fe k’ ma- likam nasaj podati; sapiiftili ker f ha n fko zerkev, to tako ojftro in neisprofhljivo mater, od ktere, zhe fe ji kdo sameri, bi ne bilo fkorej nobe- niga ufmilenja upati. Po tem sgledu f. Pavla je tudi zerkev s’ grefhniki vfelej ufiniljeno ravnala, jim od nalo- 26 slične ozhitne pokore vezh ali manj odjenjevala, zhe je, in kolikor je is njih gorezliih shelja truda in persadevanja potolashiti boshjo pravizo s’ deli pokore, in ji sadofti horiti, ali tudi is drugih okoljfhin, ki fo bili v’ njih, fposnala, in upati Imela, de jim je Bog she perpravljen odpuhiti; ali de jim bo s’ njeno dobroto in ufmiljenjem ravno toliko, ali tudi morebiti fhe vezh pomagano k’ fpravi s’ Bogam, kakor s’ njeno ojhrohjo. In tako odpufhenje ali pregledanje pokore, kakor she vehe, fe je imenovalo odpuhik. Zerkvene sgodbe nam povedo fhtiri ur- shahe, is kterih je zerkev pervih zhafov grefh- nikam per nalosheni pokori pregledovala, ali odpuhike delila. Ti fo bili: 1 ) velika in po- febna gorezhnoh ali ajfer v’ pokori, 2 ) profhnje velikih boshjih prijatlov, in pofebno marterni- kov, 3) novo preganjanje krihjanov, 4) fmert- ne bolesni. Pervi urshah: Mati kat. zerkev je dobro vedila, de je vfe le na ferzu; de zhlovek pred Bogam ni nizh vezh, pa tudi nizh manj, ka¬ kor to, kar je njegovo ferze, kakorfhna nje¬ gova volja. Sato tudi, in pofebno sato, je grefhnikam ojhro pokoro nakladala, de bi nam- rezh fposnali, kako hudo in grenko je sapuhiti Gofpoda fvojiga Boga, de bi fhli farni v’ fe, in h prav k’ ferzu vseli, kaj fo horili, koga savergli, de bi jih tedej napolnila s’ duham pokore, obudila v’ njih fcrzih refnizhno shaloh, de fo bili Bogu nepokorni in gorezhe shelje 27 fpokoriti nad feboj to nepokorfhino, in Bogu sadofti ftoriti sa-njo. Zhe fo bili teclej v’ delih pokore pofebno pridni in gorezlii, to je, zhe fo radi, svefto in na tanko opravljali, kar jim je bilo perpo- rozheniga; zhe fo pofebno shalovali nad fvojimi hudobijami, in li kar fo mogli persadevali, ta¬ ko fhtrafovati nad feboj fvojo nepokorfhino proti Bogu, kakor saflushi; in je potim takim zerkev is njih pokore vidila, de jim gre ras- shalenje boslije saref in mozhno k’ ferzu, in je ravno salo fmela upati, de Boga veliko lubijo, in jim bo sato tudi veliko odpufheno: jim je po velikofti tega upanja lahko perjenjevala od fvoje ojftrofti, ker jih je she vidila goreti od tifte boshje ljubesni, ki jo je fzer s’ dolga po¬ koro fhe le usbgati in podpihnti hotla, Tako fo bili tedej odpuftiki v’ ftarih zhafih zerkve dobrota, gnada, plazhilo sa ajfer ali gorezh- noft v’ pokori. Drugi urshah: 4 She raji, in fhe losheji in tudi pred je od.ftopila zerkev od fvoje ojftrofti, zhe fo sa take refnizhne fpokornike veliki pri- jatli boshji, pofebno marterniki prolili, ker je fmela upati, de jim bo Bog raji in pred od- puftil, zhe bo njih shaloft nad rasshaljenjem hoshjim, njih pokoro podpirala pred Bogam profhnja marternikov; s’ njih britkimi folsami m britkim sdihovanjem, tudi kri marternikov k’ Bogu upila sa ufmiljene. Is tega urshaha, namrezh na profhnjo marternikov je zerkev delila odpuftike pofebno ob zhafu f. Ziprijana v’ tretjim ftoletji. 28 Ob zhafu tega f. fhkofa je bila zerkev filno hudo preganjana, ne le f’ ftrafhnimi, ampak tudi s’ dolgimi martrami je Rimfki zefar Dezi lilil krilljane Boga satajiti, in malikam ofrovati. Tako grosno, in pa sraven tako dolgo ter- pljenje jih je veliko premagalo, druge pa tako preftrafhilo, de fo kakor fo bili vjeti, fhe pre¬ den fo bili martrani, v’ malikovanje padli; ve¬ liko drugih pa ti je fpifano fprizhevanje kupilo, de fo she ofrovali malikam, de bi ne bili vezh tiljeni k’ timu, kar je bilo tudi velika pregreha, tudi satajenje boshje. Veliko pa jih je s’ boshjp gnado otlalo fta- novitnih, kteri fo bili, potim ko fo nar gro- sovitnifhi martre preterpeli, v’ jezhe saperti, de je bila njih fmert fhe neufmiljenifhi, ker fo pozhali revfhine in lakote merli, in tedaj fmertne bolezhine dalj zhafa obzhutili. H’ ta¬ kim fo tifti, ki fo bili ob preganjanji padli, malikam ofrali, ali ti fprizhevanje, de fo to ftorili, sa denarje kupili, fvoje saupanje vseli, in jih v’ jezhe hodili profit, de naj sa-nje pro¬ ti jo ; in marterniki, zhe fo vidili, de saref shaljujejo, in ojftro pokoro delajo savolj fvojiga padza, fo jim dali fpifane profhnje do fhkofov, de bi jim, zhe jih bojo tega vredne fposnali, zhaf pokore pregledali, in jih v’ zerkev, to je, med krilljane nasaj vseli. To fo fhkofje tudi ftorili, pa vezhi del fhe le potim ftorili, ko fo bili marterniki she umerli, ko fo bili she v’ nebelih s’ Bogam fklenjeni, in sato njih profhnja per Bogu toliko mozhncji. Tretji urshah: Ravno tako je zerkev’grefh- 2 9 niham pregledovala zhaf ozhitne pokore, kedar je vidila, de fe bliskajo slialoilni zliali, hudi dnevi, de je novo preganjanje pred vratmi. Kakor nekdej mahabejTka mati Tvoje linove, ravno tako je tudi T. zerkev vfe Tvoje otroke opominjevala k’ banovitnobi in Terzhnobi, opo- minjevala prav poTebno tudi tibe, ki To bili The v’ pokori, ker Te je blishala perloshnob po- kasati, de Te reT keTajo, in jim je reT shal, de Te niTo raji pubili umoriti, kakor od Boga odverniti; je odpirala pred njih ozhmi nebela, in jim kasala njih brate, Teltre, ki To v’ po- prejThnjim preganjanji premagali, in sdej ne- isrezheno veTelje sato vshivajo; jim je kasala krono vezhne zhabi, ktero bojo tudi oni do- Tegli, zbe premagajo* Ali to ji The ni bilo dobi, ampak tudi oroshje, je miflila, Te more dati vlim tibim, kteri gredo v’ tako terd in hud boj, de Te bo¬ jo mogli braniti, mogli premagati. Sato je tudi odvesovala take greThnike od njih grehov, jih poThiljala s’ drugimi pravizhnimi k’ boshji miši, paTla njih duTho s’ meTam, napajala P kervijo JesuTa Kri(iufa, in jim v’ ti nebeThki jedi in pijazhi dajala mozh soper vTe ToVrash- nike. To gnado jim je per vli ojbrobi boshje pravize pazh po vli pravizi samogla Tkasovati, ker je dobro vedila, de je ni vezhi ljubesni, kakor zhe kdo Tvoje shivljenje da sa Tvojiga prijatla; de tedej Boga zhes vTe ljubi, kdor je perpravljen tudi umreti is ljubesni do njega. Zhe jih je tedej vidila perpravljene sa Boga v’ nar vezhi terpljenje in tudi v’ Tmert iti, je po 5o vfi pravizi fmela upati, de jih bo njih kri, ali tudi le refnizhna volja jo preliti, gotovo s’ Bogam fpravila, njih zhes vfe velika ljubesen do Boga pokrila vfe njih hudobije; jim sado- bila odpufhenje vfih grehov, in s’ njim vred odpufhenje ne le vezhnih, ampak tudi zhafnih fhtrafing, Zheterti urshah: Sadnizh je v’ pervih zha, lih zerkev odjenjevala od fvoje ojftrofti, pre¬ gledovala zhaf pokore umirajozhim, Zhe kdaj grefhnik potrebuje trofhta, ga gotovo potre¬ buje na fmertni poltelji, kadar vidi, de fe pred njim she odpirajo vrata v’ dolgo, nesmerno vezhnoft, kjer bo mogel odgovor dajati od ze- liga fvojiga shivljenja, in bo prejel plazhilo po Tvojih delih. Savoljo fvojiga ulmiljenja tega trofhta fpokornim grefhnikam zerkev ni mogla odrezhi, jim ga toliko manj odrezhi, ker fo fe bili nalosheni pokori podvergli, in zhe fhe ni mogla f’ fveftjo upati, de fo boshjo pravizo fhe potolashili, ker tega is njih pokore fhe ni mogla fposnati, tudi nafproti ni mogla vediti, de je—fhe nifo potolashili, de jim Bog fhe ne- »nore, fhe ni perpravljen odpuftiii. Sato je te¬ daj ftorila, s’ shaloftjo in ftraharn, pa v’ sa- upanji na boshjo miloft ftorila, kar je mogla, dala bolniku v’ nevarni bolesni fpravo, fvoj mif, to je, mu dala odveso, in popotnizo na njegovo pot v’ vezhnoft; ga kakor druge ne¬ varne bolnike k’ fmerti perpravila, previdila f’ f, sakramenti, fzer pa ga boshji pravizi pre- puftila, boshjimu ufmiljenju isrozhila. Vender pa, zhe je tak bolnik osdravil, je mogel fpet 3i pokoro delati, jo tam fpet sazheli, kjer je bil jenjal, in nje zbaf doftati. *) To ljubesnivi! fo bili ti tli ursliabi, is kterih je nekdaj zerkev perjenjevala od fvoje ojftrolii, ali odpuftike delila; is kterih je lahko fposnati, kterim grefhnikam jih tedej nikoli ni delila, kar hote flifhali v’ drugim delu. II. Kakor ufmiljeno in sanefljiro je zerkev nekdaj ravnala s’ refnizhnimi in v’ pokori go- rezhimi fpokorniki, ravno tako terdo fe je vfe- lej dershala fvoje ojftrolii per mlazhnih grefh- nikih, in ni tillim nikoli dajala nobeniga od- puftika, per kterih ni bilo duha pokore, go- rezhnolti v’ fpokornih delih, nobene pofebne shalolli savolj rasshaljenja boshjiga viditi, kteri fo bili mersli, leni, in kakor mertvi v’ pokori. Med refnizhnimi fpokorniki, kteri fo, kakor fte she flifhali, oh zhafu f. Ziprijana v’ jezhah per marternikih in fposnovavzih pomozhi, profhnje per Kogu in njegovih nameftnikih, pervih paftirjih ifkali, je bilo tudi veliko ne¬ vrednih , takih, ki ni bilo nad njimi viditi nobeniga duha pokore, mir dobilo, to fe pra¬ vi , dobilo od njih fpiia.no profhnjo do fhkofov, de hi jih v’ zerkev med kriftjane nasaj vseli, to je, de bi jih vezh ne miflili fovrashnikov in sanizhevavzov zerkve, ampak fpet dobre in pokorne otroke; de hi jih tedaj vezh ne lo- zhili od drugih kriftjanov, ampak pultih hoditi *) Fleury 1 , u. n. 21. 1 . 19. n. 52. 1 . 26. n, ^1. 02 k’ boshji flushbi, k’ ofru f. m«fhe, in jim ka¬ kor drugim fvete sakramente dajali. Pa tem zerkev ni dajala nobeniga odpuftika, in je uzhila, de tudi marterniki soper f. evangeli nizh ne premorejo; de fo tedej prasne njih profhnje in obljube, zhe kaj takiga prolijo ali obetajo, kar fe po regelzah f. evangelja dovoliti ne more: de je laslinjiv in nizh tifti mir, ki fe na njih profhje in perporozhe- vanje nevrednim daje, nevaren sa tilte ki ga dajo, prašen sa tifte, ki ga prejmejo; sraveii tega je opominjcvala fposnovavze iri rnarternike, de naj bojo v’ delenji fprave ali miru (takih Ipifanih profhnja sa fpravtt j sa mir zerkve) fkerbni in previdni, de naj tedej, preden sa koga prolijo, dobro prevdarijd njegovo vedenje, njegov padez in njegovo pokoro po padžii, de bo mogla njih profhnja uflifhana bitu Poflufhajte kako ojllro fvari f. Žiprijan tifte duhovne, kteri fo bili nepremifhljeni sadofti take nevredne fpokornike farno na perporo- zhenje marternikov med kriftjand nasaj vseli, jim odveso dati, jih k’ fvetimu Obbajilti pulti- ti, preden fo v’ djanji pokasali, de saref ob- sbaljujejo fvojo pregreho , in jim je refniza jo f’ pravo pokoro tudi pred fiogam popraviti, in fe njegdviga ufmilenja vredne ftoriti. „PreljUbi bratje 1 “ pravi s’ veliko shaloftjo, ,,vftala je nova j,nadloga, in kakor bi preganjanje fhe ne bilo jjdofti divjalo, je prifhel verh tega v’ podobi j,ufmiljenja goljufen sleg, pri jasna morija. So- •iper vezhno veljavo f, evangelja, soper poftave „nafhiga Gofpod-Boga, daje nepeemifhljenoft 33 nekterih fpraro bresfkerbnim grefhnikam, ali „ prašen in lashnjiv mir, nevaren tem, ki ga „dajo, bres prida tem, ki ga prejmejo! Ti ,,ne premiflijo, de fe sdravje le pozhafi dobi, ,,in refnizhno sdravilo v’ fpokornih delih najde. „(S’ takim prašnim in lashnjivim mirarn) je „duh pokore is ferz pregnan, fpomin nar ve- „zbi in ftrafhne hudobije isbrifan. Rane umi- „rajozhih fe sakrivajo, in fmertna rana, ki „notri v’ dno ferza feshe, je posabljena, ker ,,fe njena bolezhina odvsame. Komej pride o ,, (kteri fo malikam ofrovali) od altarjov hudi- „zha, njih roke fhe smerde od ofra, ki fo ,,mu ga shgali, in she gredo k’ 4 Svetimu Go- „fpodovimu Ck’ f. obhajilu). Ko fmertne jedi „malikvavfkiga ofra fkoraj fhe preshvekujejo; „kb jim njih pregreha in njena oftudnofl: fhe „ fmerdi is gerla, fe vsdignejo nad Telo Go¬ spodovo, zhe jim je ravno f. pifmu nafproti „in vpi e in pravi: Le kdor je zhijl , bo jedel „ mejo n’ mirni ofer sdklane shirali, ki je „GoJpddu ofrana ; zhe ga pa kdo ogrnjen je , „ naj pogine od jbpjiga ljudjtva. (Zhe jim ., ravno) tudi Apoltel fprizhuje, in rezhe: Ne „ morete ne pili Gojpodovigd kelha , in kelha „ luidizhev; ne morete ne deleshni biti Gojpo- „dove mise , in rriise luidizhev. In terdovrat- „nim shuga, in jeso napoveduje rekozh: Kdor- „ koli bo jedel mejo , ali pil kri Gofpodovo „ nevredno, bo kriv nad telefam in kervijo nGofpodovo . Vfe to pulle v’ nemar, vfe to „ sanizhujejo 5 in preden sadohi flore sa fvoje „grehe, preden jih pred flushabniki zerkve C 34 „ ozhitno fposnajo, preden je ofer in roka „mafhnikova njih veli ozhiflila, preden ras- ,,shaljeniga in shugajozhiga Gofpoda potolashijo, „fdo ilore njegovimu telefu in krivi, in fe sdaj s’ rokami in n (lini bolj pregrefhe nad njim „kakor takrat, ki fo ga satajili. Miflijo de je „mir, ki jim ga nekteri s’ lashnjivimi befe- „dami dajo. Ni ne to noben mir, ampak voj¬ aka; tudi ne more biti fklenjen f’ zerkvijo, ,,kdor fe od fvetiga evangelja lozhi. Sakaj (ti „ nepremifldjeni) krivizo imenujejo dobroto? „Sakaj neufmiljenju ufmiljenje pravijo? Sakaj ,,takim, ki bi mogli vedno jokati, in Boga sa „odpufhenje p roti ti, njih (pokorno sdihovanje „vflavijo, ker fe hlinijo, kakor de bi fpravo „(opzhino) imeli s’ njimi? Taki fo grefhnikam „ ravno to, kar tozha shitam, kar fhkodljiva „fapa fadju, kar shivini kuga, kar barkam na „ morji vihar. Trofht vezhniga upanja vsamejo; „ drevo f. korenino isrujejo, s’ nesdravim go¬ vorjenjem bolesen flore neosdravljivo ; barko, ,,de v’ kraj ne more, med ojllro fkalovje na- ,, shemi. Ne da ne miru ta lahkota (dobrotat „ampak ga vsame: ne pomaga ne k’ fpravi, „ ampak brani v’ svelizhanje. Novo preganjanje „je to, novo neufmiljenjc, f’ kterim svit in „ prekanjen fovrashnik te, ki fo padli, na ti- „him in fkrivaj mori, (ker flori) de jok jen ja, „bolezhina molzhi, fpomin pregrehe sgine, de „fe shalofl is ferza preshene, vflavijo folse ozhi, „in tako mozhno shaljeniga Gofpoda dolga in „hudobii greha permerjena pokora sa odpu- „shenje ne profi, de fi ravno je pifano: 'pom - ni Je od kod Ji padel , in delaj pokoro. Naj „fe nihzhe ne moti, nihzhe ne golfa. Le Bog ,,samore ufmiljenje fkasati, le tifti grehe od- „puftiti, nad kterim fmo fe s’ njimi pregre- „fhili; kteri je nafhe grehe nofil, kteri je na- meft naf shaloval, kteriga je Bog sdal sa „ nafhe grehe. Zhlovek ne more hiti vezhi, „ kakor Bog, in hlapez s’ vfo fvojo dobroto ne „more odpuftiti, kar fe je nad Gofpodam tako ,,slo pregrefhilo; de bi ki grefhniku tudi fhe ,,to ne prifhlo k’ njegovimu pregrefhenju, zhe ,,ne ve, de je rezheno: Preklel zhlovek, kteri ,, v’ zhloveka Jtavi Jvoje npanjel Gofpoda mo- „remo profiti, Gofpoda P fvojim sadoitvanjem „ potolashiti, kteri je rekel, de ga ho, kdor ,, njega sataji, tudi satajil, kteri fam je vfo „fodbo od Ozheta prejel. Verjemo fzer de sa- ,,flushenje, dela marlernikov per nafhim fod» „niku filno veliko premorejo, ali (koljko fle- „hernimu is naf pomagajo, bomo fposnali) ta- „krat, ko bo prifhel dan fodbe, ko bo po sahodu „ prizhijozhiga shivljenja pred fodnim ftolam „ Kriftufovim ftalo njegovo ljudftvo, Szer pa, ,.zhe kdo meni, de samore f’ prenagljeno hi- „troftjo nepremifhljeno vfakimu grehe odpuftiti, „in fe predersne boshje poftave rastergati, ne „ le farno nizh ne pomaga grefhnikam, temuzh „jim fhe le fhkoduje. Boshjo jeso fhe le dra- „ sLiti fe to pravi, fe ojftrofti boshje ne der- ,, shati, in ne mifliti, de je treba prej Boga sa „odpufhenje profiti, temuzh Boga sanizhevaje „na fvojo mozh, na fvojo oblati: saupati.“ t S Ziprijan je od te fvoje in drugih fhko- 36 fov tifliga kraja ojftrofti, de namrezh ne dajo, in ne pufte dajati fprave tim, ki fo padli, in sdaj P filo v’ zerkev fpet vseli biti hozhejo, sato ker fo od marternikov mir (profhnjo sa mir) she dofegli, temuzh de hozhe, de fe jim more, kadar preganjanje jenja, pred ozhitna pokora nalosliiti, tudi v’ Rim pifal. Duhovfhina Piimfke zerkve ktera fe je bila, ker takrat ravno papesha ni bilo, s’ vezli dru¬ gimi fhkofi savolj tega pofvetovala, mu na- saj pishe, de prav in po regelzah f. evangelja ravna, in tudi ona she od nekdaj ravno tako mifli, in ravno tako dela. ,,Sakaj dalezh bodi „od Rimfke zerkve ,'“ pravijo, „de bi f’ tako ,,pofvetno lalikoftjo v’ sanizhevanje fvoje zha- „ flite vere odftopila od fvoje ojftroiti, de bi fe „saftonj prenagljena fprava dajala, in s’ lash- „njivim, golfivim ufmiljenjem na ftaro pre- „grefhen;e nove rane narejale; de bi fe rev- „nim (grefhnikam) v’ njih flie vezhi nefrezho „tudi fhe pokora jemala. Saka j kako bo moglo ,, sdravil;) sanafhanja pomagati, zhe tudi zlo „sdravnik pokoro nepotrebno fposna, k’ nevar- „noftim molzni: zb rano le pokriva, in i ne „pufti potrebniga zbafa fe sazeliti. To fe ne „pravi sdraviti, ampak, zhe hozhemo refnizo „ fposnati, to fe pravi moriti.“ In od tiftih, ki fo po lili in bres odlaflianja liotli biti v’ zerkev nasaj vseti, mu tako piflie: „Naj ter- ,,kajo na vrata zerkve, pa naj jih nikar ne „rasbijajo; naj gredo do praga, pa zhesnj naj „ nikar ne ftopijo, naj zhujejo pred nebefli- “kimi fhotori, pa s’ oroshjem ponishnofti, in 3? „ naj nikar ne posabijo, de fo ubegovzi; naj „ vsamejo v’ roko trobento profhnja, pa naj „ nikar k’ vojfki nad zerkev ne trobi jo. Pre- ,, vidijo naj fe fzer f’ pfbizami mod riga sader- ,,shanja, in naj vsamejo fhkit vere , ki fo ga „ bili s’ satajenjem, is tl rab n pred fmertjo, od „febe vergli, pa naj miflijo, de fo faj sdaj „soper fovrashnika hndizha s’ orosil jem previ- ,,deni, ne pa soper zerkev, ktera njih padze „ objokuje. Veliko jim bo pomagala verna, „ frarnoshljiva profhnja, potrebna ponishnofl, ,, delovno poterpljenje. de fi le eni farni smed tih, ali drugih takih hu¬ dobij podvershen, o jenjaj fe v’ fvojo laltno in vezhno nefrezho motiti, kakor de bi mogel kres prave refnizhne pokore Bogu dopafti, ne- befa upati, ker li po befedah f. Janesa, zhe tudi le ene farne sapovedi ne dershifh, vlih kriv in dolshan! Nikar tedej ne samudi sa fvoje svelizhanje tako frezhniga in dragiga žha- fa; sakaj glej, sdaj je prijeten zhaf, sdcij fd dnevi svelizhanja ! in ker vidifh, de zelo kat, kerfhanftvo, grefhniki, in pravizhni, ne le šafe, tudi sate k’ Bogu sdihujejoj molijo* &2 pokoro delajo, fkleni s’ njih molitvijo tudi fvo- jiga ferza ponishno in sgrevano vpitje, s’ njih folsami tudi fvoje fpokorne folse, s’ njih tru- dam in persadevanjem hoshjo jeso potolashiti, tudi fvoje fpokorne dela. Nikar ne posabi, de te velikoft boshjiga ufmiljenja k’ pokori vabi, in jenjaj ti, faj letaf jenjaj f’ fvojim terdovrat- nim in nefpokornim ferzam jeso boshjo nako- povati sa dan mafbevanja! Naj bo tedej prizhi- jozhe fveto leto sate leto pokore, refnizhniga fpreobernenja, ftanovitniga poboljfhanja, de bo tudi saref leto svelizhanja, Amen. 83 VI. Pridiga. Vedi, in vidi, kako hudo in grenko je sa¬ te, de Ji sapujiil Gofpoda fvojiga Boga, in de je mene ne bojifh, rezhe Gojpod, Bog vojfknih trum. Jerern. 2, 19, P o nauku nafhe f. vere je grefhniku v’ sakra- mentu f. pokore, zhe ga vredno prejme, od- pufhena njegova pregreha, in s’ njo vred vezhne fhtrafinge, ki jih je saflushil; pa ven- der le tako, de fo mu v’ zhafne fpremenjene, ktere bo mogel ali na tem fvetu, ali po fmerti v’ vizah terpeti. To hozhe od njega boshja praviza, in sato ga od te dolshnobi nobena oblab ne more odvesati; vender pa mu samore boshja praviza p er vli fvoji ojdrobi savolj ne- fkonzhniga saflushenja Jesufa Kriftufa, in tudi savolj saflushenja fvetnikov tudi od zhafnih fhtrafing perjenjati, zhe je tega vreden. Pra- fha fe tedej, kaj more grefhnik, potim ko je fvoje grehe sap ubil, in fe jih v’ prihodno s’ vfo fkerbijo, in kar bo le mogozhe, varovati sa terdno fklenil, fhe drusiga, fhe vezh boriti, zhe saref hozhe odpufhenje, ali odpubik tudi zhafnih fhtrafing per Bogu dofezhi. Na to prafhanje vam bom danf odgovoril in fkasal, 84 de moremo sraven tega, de svetlo in t' duhu pokore opravimo, kar zerkev v’ sadobljenje od- puftika Tvojim otrokam naloshi, The tudi imeti pravo, refnizhno voljo pO Tvoji Tlaboili sa Tvoje grehe tudi s’ drugimi Tpokornimi deli rassha- Ijeni pravizi boshji sadoflvati. Ker na to ref- nizo, kar sadene v’ sadobljenje odpultikov po¬ trebno perpravo, nar vezh pride, jo poTebno, in kar je mogozhe verno in svello poTluThajte, • Dve reTnizi naT morete od tega, kar lim rekel, popolnama preprizhati. Pervizh uzlii naTha mati kat. zerkev Tama v’ velikim Trid. sboru, de Bog od greThnikov, kteri To s’ sa- nizhevanjem gnade boshje, ki To jo bili per T. lierltu prejeli, T. Duha shalili, in Te tempeljna boshjiga (sakaj Bog je prebival v’ njih) oTkru- niti in mu nezhafti Koriti niTo hali, vezh ho- zhe, de jim grehe odpulli, kakor pa v’ sakra- mentu T. kerlla; uzhi, de hozhe od njih, pre¬ den jim jih odpulli, de naj ne le Tamo od njih odllopijo , in naj jih obshaljujejo in Tov- rashijo, temuzh de naj Te jih tudi pred nje¬ govim namellnikam ponishno obtoshijo, ali Taj reTnizhno voljo imajo Te jih obtoshiti, in de naj T’ pollam, almoshino, molitvijo, in s’ drugimi deli pokore sadofti llore, ne Tzer sa vezhne Thtrafinge, ki jih sakrament T. pokore s’ greham vred odpulli, ampak sa zhaTne Thtra¬ finge, ktere niTo kakor v’ sakramenlu T. kerlla, vTelej vTe odpuThene;*) s’ eno beTedo, uzhi, de je sadolli dorjenje, ali Taj reTnizhna volja *) Sess, 6. c. 14, 85 sadofti ftoriti sa fvoje grehe od grefhnikove ftrani ravno tako potreben del k’ sakramentu f. pokore, kakor fpoved ali grevinga;*) de te- dej bres take refnizhne volje ravno tako ne more tega f. sakramenta po vrednim prejeti, kakor bres prave refnizhne grevinge, ali ko bi fe fvojih grehov fpovedati ne hotel; sakaj kjer tega trojniga manka, tike rezhi manka, ktera sgol farna samore Boga k’ ufmiljenju omezhiti, sgol farna per Bogu odpufhenje grehov sado- biti. Tako potrebno tedej, grefhnik! grefhniza! zlo tako potrebno ti je sadofti ftorjenje, ali faj refnizhna volja sadofti ftorili, kolikor je v’ tvoji flabi mozhi, de drugazhi sate ni nobe- niga odpufhenja grehov, nobene fprave s’ Bogam. To ti fprizhuje tudi Rimfki katekisem, to je bukve kerfhanfkiga nauka, in njegov nauk fe na ravnoft fme imenovati nauk matere ka- tolfhke zerkve, ker je bil od vezh brumnih in bogabojezhih fhkofov fpifan in sloshen; od f. papesha Pija V. in od njegovih kardinalov (kardinali fo brumni in uzheni fhkofje , in fve- tovavzi papeshevi, kakor fo poftavim korarji fhkofji fvelovavzi) na tanko pregledan; od zeli- ga katolfhkiga kerfhanftva s’ vefeljem fprejet in poterjen. Ta katekisem, pravim, kteri po vlim katolfhkim kerfhanftvu toliko velja, ti fprizhuje tako potrebo sadofti ftorjenja, ker uzhi, de fo ti trije k’ sakramentu f. pokore potrebni deli, namrezh: grevenga, fpoved in sadofti ftorjenje tako fklenjeni med feboj, de je v’ *) Sess. 14. c, 3. 86 pravi refnizhni grevingi tudi vfelej she sapopa- dcno prava refnizhna volja fe fvojih grehov 1'povedati, in tudi sadofti ftoriti sanje; de tedej, zhe take refnizhne volje nimafh, tudi nobene prave grevinge nimafh, in po tim takim go¬ tovo nobeniga odpufhenja fvojih hudobij sadobiti ne morefh. Morebiti miflifh, moj krilljan ! de je boshji pravizi zlo lahko in s’ nar manjimi re- ;shmi sadofti ftorjeno, tudi sa nar vezhi grehe s’ nar manji rezhmi she sadofti ftorjeno. Ali poflufhaj, kaj tudi v’ ti rezhi zerkev mifli. V’ Rimfkim katekismu fe fkorej na ravnoft ime¬ nuje tako sadofti ftorjenje ozhifhevanje, f’ kte- rim fe more, karkoli je na dufhi madeshov greha, sbrifati; v’ Trid. velikim sboru zerkev sapove kriftjane uzhiti, de fe more, kakor fte she flifhali, sa tifte zhafne fhtrafenge, ktere potim, ko je bil v’ sakramentu f. pokore greh sbrifan, in vezhne fhtrafenge odpufhene, fhe oftanejo, in jih bo grefhnik, zhe jih tukej ne sbrifhe, po fmerti mogel terpeti, f’ poftam, almoshino, molitvijo in drugimi deli pokore sadofti ftoriti; in na drugim kraji sapove rav¬ no ta veliki sbor, de naj duhovni Gofpodovi po previdnofti, in kolikor is rasfvetljenja f. Duha fposnajo, velikofti grehov in mozhi fpo- kornikov permerjene svelizhanfke pokore na¬ kladajo. To je nauk matere kat. zcrkve od sadofti ftorjenja, tako mifli tudi ona f’ fvetim Augu- fhtinam, de vfak greh, zhe ga pofebna lju- besen do Boga ne pokrije, more fhtrafan biti; de fe bo tedej v’ vizah zhihil, kdor tukej f’ fpokornimi folsami vfih madesbov greha is Tvo¬ je dufhe ne sbrifhe; de bo v’ vizah s’ groso- vitnimi bolezhinami plazheval tihi dolg, kteri mu potim, ko mu je vezhno fmert pregledana, The ohane, zhe ga tukej f’ fpokornimi deli ne poplazha; de je tedej vfak dolshan, kolikor po Tvoji flabohi premore, delati velikohi in hudobii Tvojih pregreh permerjeno pokoro. In zhe tako mifli, to uzhi, kako bo mogla od- vesati grefhnika od dolshnohi po Tvoji mozhi pokorili nad Teboj Tvoje hudobije? kako mu Loshji pravizi dolshne fhtrafinge odpuhiti, in miTliti, de mu bojo tudi pred Bogam odpu- fhene, dokler ne more po veri upati, de mu bojo savoljo njegoviga pofebniga duha pokore, ki ga nad njim vidi, ali obuditi hozhe, sa¬ voljo njegove pofebne shalohi nad rasshaljenjem boshjim, njegove gorezhe ljubesni do Boga, in reTnizhnih shelja mu sa Tvojo nepokorfhino sadofti horiti, dokler, pravim, ne more upati, de mu bojo savoljo take notranje pokore od- pufhene ? Drugizh je od odpuhikov to fploh nauk, de ne odveshejo grefhnika od njegove dolshnohi pokoro delati, ampak de mu le to namehijo, kar on Tam horiti ne more; de mu per njego¬ vi nesmoshnohi le na pomozh pridejo, in le to fpolnijo, kar mu savoljo njegove flabohi per pokori manka. Tako uzhe katekismi nafhe fhkohje, tako drugi katekismi, tako nar vezhi uzheniki, in med njimi fhkofje, kardinali, papeški. 88 Morebiti fe ti preojflro sili to govorjenje, in ga teshko prenefefh, ker bi raji take od- puftike, de bi ti ne bilo treba nobene pokore delati, in bi per Bogu vfe proti popravili in poravnali, kar tvoje pregrefhno in rasujsdano shivljenje popazhi, in ne jenja pazhiti, Poflu- fhaj tedej in fe fam od tega preprizhaj, Uzheni fhkof Bofuet v’ premifhljevanji sa fveto leto v’ 1, nauku tako pifhe: „Varovati fe je pa, de ne bomo menili, de naf zerkev s’ odpuftiki hozhe od dolshnofti sadolli ilorjenja odvesati; duh zerkve je fhe le, nobenimu grefhniku odpuflika ne dodeliti, kakor le ti dim, kteri fposnajo, de fo dolshni boshji pravizi sadolli lloriti, kolikor jim zhlovefhka flaboll perpulli... S’ eno befedo , zerkev per delen ji odpuftikov ne mifli gorezhiga ajfra flabiti, kteri naf perganja, de fe savolj rasshaljene pravize boshje had feboj mafhujemo; temuzh le tillim hozhe pomagati, kteri fo dobriga ferza, in to nadomeftiti, kar njih flabofti manka.“ Kardi¬ nal Boroni pravi, de fe papeshevi odpulliki le tillim dajo, kteri, kolikor jim njih flaboll do- pufti, dobrih del delati ne opulle; ne pa le¬ nim, nemarnim, toshljivim grefhnikam, *') Kardinal Kajetan fprizhuje, de more, kdor hozhe odpuftik sadobiti, refnizhno voljo imeti, tudi fam, kolikor bo mogel, sa fvoje grebe po¬ koro delali, in pravi, de je odpullika popol- nama nevreden, kdor fam more boshji pravizi sadolli lloriti, pa nozhe; ker odpuftik grefh- Conciua Theolog. Chrift, de Indulg; «9 niku le toliko pomaga , de mu nameki, fpolni, kar on fam ni.mogel koriti, ali savolj fvoje flabofti, ali savoljo pomankanja zbala, ali ko bi bil morebiti vtegnil nekoliko premalo fker- ben biti v’ fpolnenji dolshne pokore. .*) Kardi¬ nal Belarmin pravi, de li modri in pametni krikjani od papesba dodeljene odpukike tako isloshe, de 11, kadar jih shele dolezhi, refni- zhno persadevajo obroditi fad pokore, in Go- fpodu sa fvoje grehe sadoM koriti.**) To refnizo poterdijo tudi farni papeshi, kteri fo, kakor fprizhuje uzheni kardinal Kaje¬ tan, v’ vfakim osnanjenji odpukikov rekli, de jih dajo le refnizhnim fpokornikam, le tikim, kteri fo saref fpokorni; ***) tiki pa nifo saref fpo- korni, kakor ravno ta kardinal govori, in mo¬ remo she farni fposnati, kteri 11 ne persadevajo obroditi vredniga fadu pokore, to je, kteri nozhejo po fvoji mozhi delati fvojim pregreham permerjene pokore. To refnizo nam fprizhu- jejo tudi nafh sdanji f. ozhe papesh v’ fvojim pifanji do vlih katolfhkih fhkofov, ker pravijo, de odpukik f. leta nima tike mozhi, de bi lju¬ dem prevsdignil dolshnok s’ grehi rasshaljeni pravizi boshji sadokovati, in de, kadar od oj- kroki greham dolshne fhtralinge s’ odpukikam odjenjajo , ne morejo imeti druge mifli (dru- giga namena in konza) kakor de naj bojo te tolike gnade le tiki deleshni, kteri bojo vfe *) Fleury hist. eccl. 1, 125. Concina loc. cit. **) Fleury h, eccl, 1. 125. n, 3 6 . 9 ° horili, Itar is nauka Jesufa KrihuTa vedo, de Bog v’ po.tolashenje Tvoje pravize od njih hozhe; in prezej po tih befedah fpovednike opomnijo befedi Trid. sbora, f’ kterimi KriftuT Tvojo zer- kev uzhi, kakoTbno pokoro hozhe Bog de naj greTbniki delajo, namrezh greham in pa Tla- bohi greThnika permerjeno pokoro. Ravno ta¬ ko Te tudi bere od T. papesha Gregorja VII. de je bil neklhnimu ThkoTu dal odpuhik le T’ tem perhavkam, zlie bo, kolikor mu je mogozhe, s’ dopernaThanjem dobrih del, in objokovanjem Tvojih pregreh Tvoje truplo Tpremenil v’ zhifto prebivali The boshje. To reTnizo nam poterdijo zerkvene sgodbe nekdanjih zhaTov, ktere nam Tprizhujejo, de je nekdej zerkev, kakor he she TliThali, v’ mir¬ nih zhafih le takim dajala odpultike, kteri To li poTebno persadevali potolashiti rasshaljeno pravizo boshjo, in ji T’ Tpokornimi deli, naj To jim bile od zerkve naloshene, ‘ali naj To li jih The sraven Tami nakladali, kar zhloveThka flaboh perpulti, sadoTti koriti; in veliki zer- kveni sbor v’ Nizeji je na ravnoh prepovedal, jih dajati takim, kteri pokoro le toshljivo de¬ lajo, to je, kteri Tpokorne dela, ki To jim naloshene, leno in merslo, bres prave notranje shaloki in Terzhne grevenge opravljajo, in k nozhejo nobene lile koriti, li nizh pertergali, de bi Te greThnih perloshnok obvarovali, ktere kore, de Tkufhnjava zhlovekovo Tlabok pre¬ maga. „V’ vfih rezheh, tako govori ta T. sbor, ktere pokoro sadenejo, je ThkoTu perpuflieno f’ tihimi po vezh let dolgim pokorjenji bolj 9 1 pemnefljivo in dobrotljivo ravnati, kteri v’ djanji, to je, f’ ftraham pred boshjo fodbo, f’ Tvojimi folsami, f’ polerpesbljivoltjo in s’ do¬ brimi deli pokashejo, de je njih pokora ref- nizhna, ne pa le k’ videsu. Tilti pa, kteri pokoro le tosliljivo, le k’ videsu, in merslo delajo, ker menijo, de je sbe pokora, zhe le v’ zerkev llopijo, naj fvoj zhaf doltoje.“ *) In zerkveni sbor v’ Anziri v’ letu 3i4 je fhe sra- ven fhkofam tudi oblaft dal takim lenim in toshljivim fpokornikam zhaf pokore fhe po- daljfhati. c Sposnaj tedej, moj kriftjan! de fe odpu- ftiki ne dobe tako lahko in fkorej saflonj, ka¬ kor morebiti miflifh, in de ti jih zerkev ne daje, tudi ne more dajati sa to, de bi tvojo lenobo podpirala, in te vfe ojflre in teshavne pokore pre. sdignila; temuzh fhe le obuditi, fhe le vshgati k’ pokori te hozhe s’ odpuIHki, in po tim takim jih nili vreden, in jih sato tudi ne morefh deleshen biti, zhe nimafh refnizhne volje, in li ne persadevafh fvojih dolgov po fvoji premoshnolti boshji pravizi fam poplazhati. In v’ refnizi, zhe pred kaj zhafa v’ kat. zerkvi fhe sa tifte ni bilo nobeniga odpullika, kteri fo pokoro leno in toshljivo delali, in je zerkev fhe sdaj vishana ravno od tiki ga f. Duha, ka¬ kor v’ pervih zhafih; kje, kako in ltakofhen odpuftik bi mogla imeti sa take grefhnike, kte¬ ri pokore fhe leno in toshljivo ne delajo? Sata pa tudi pravi Kardinal Kajetan, de jih per to- *) Bossuet medit, pou* le tems du jubj 9 * likim fhtevilu kribjanov, kteri ob zhafu, f. leta, ali drugih takih odpubikov, zerkve obifkujejo, le lilno malo fad odpuftika v’ refnizi sadobi. *) Nikar mi tukej ne govori od fhazov zer¬ kve, is kterih miflifh, de odpuiliki tvoje dolge boshji pravizi tako plazhajo , de ti potim vezh ni treba nobene pokore delati. Vem, de ima le ena farna kaplja kervi Jesufa Kribufa per Bogu nefkonzhno ženo, in samore sa vfe grehe zeliga fveta, ki fo fe kdaj borili, fe sdaj de¬ lajo, in fe bodo noter do konza fveta fhe bo- rili, boshji pravizi popolnama sadobi boriti; vem, de fo vli udje zerkve, naj bojo fhe na semlji, ali she per Bogu v’ nebelih, v’ Jesufu Kribufu eden s’ drugim ravno tako fklenjeni, kakor udje eniga telefa, in de to, kar eden dobriga bori, ali je she boril, savolj saflu- shenja Kribufoviga, kteri je glava tega telefa, tudi drugimu lahko pomaga. In kdo li bo tudi upal rezhi, de gorezhe molitve f. Janesa sa ti- lliga sapeljaniga in fpazheniga mladenzha, po¬ glavarja televajov, potim ko ga je bil fpel Kri- bufu nasaj dobil, mladenzhu nifo nizh poma¬ gale ? nizh pomagali njegovi dolgi pobi, f’ kterimi je s’ njim vred in sanj pokoro delal ? Ali nikar ne posabi grefhni zhlovek! de Jesuf Kribuf ni s ato terpel sa tvoje grehe, de bi tebi ne bilo treba nizh sanje terpeti, nobene po¬ kore delati; ampak sato, de ti je per fvojim nebefhkim Ozhetu saflushil, de tvoje dela, ko¬ likor jih namrezh s’ njegovim saflushenjem *) Loc, sup. eit. 95 TkleneTh, per Bogu kaj veljajo, in mu samo- reTh kaj poverniti, kar bi ti bres njegoviga sa- flushenja ne bilo mogozhe; in de bi to, kar savoljo Tvoje flabofti ref ne premoreTh, on f’ Tvojim terpljenjem nameftil in Tpolnil. Nikar ne posabi, de tudi Tam f. Janes apoftel, ni zlo nizh vedel od takih odpuftikov, kakorfhne bi ti rad, odpullikov, kteri bi Te mogli druga- zbi kakor le s’ duham pokore sadobiti; ker je bil zlo tako preprizhan, de rasshaljeni boshji pravizi more biti sadoflenO, de je s’ napeljanim mladenzham vred tudi on Tam sanj delal po¬ koro, in Te veliko poilil, in ga The le potim T’ zerkvijo fpravil, mu odpullik dal, ko je mogel upati, de je pred Bogam she veliko plazhaniga njegoviga dolga, in tudi The po sa- dobljenim odpuftiku ne bo jenjal ga po Tvoji mozhi plazhevati; sakaj T. Apoftel Te ni hotel od njega lozhiti, dokler ni nad njim sapuftil greThnikam velikiga sgleda prave reTnizhne po¬ kore. *) Nikar ne posabi, de je T. Janes gre- fhnimu mladenzhu T’ Tvojimi molitvami in po- fti le pomagal bosbji pravizi plazhati njegov dolg, in de jc mladenizh Terzhno obshaljeval Tvoje grehe, T’ Tklezhimi Tolsami Boga sa od- puThenje profil, in tudi Tam s’ ojftrim in dol¬ gim poftam pokoi-0 delal, in jo delal tudi The potlej, ko ga je bil T. Janes she Tpravil T’ zerkvijo. Prašno bi bilo Tzer rezhi, tudi jeft to vem, in s’ velikim in uzhenim ThkoTam BoTuetam *) V. Fleurj hist. eccl, 1 . 2, n. ,54, 34 mliim in terdim, prašno pravim, bi bilo fzer rezbi, de fo dela pokore, ktere fe per odpu- ftikih in ob zhafu fv e ti ga leta sapovedujejo, vfe prelahke in premajhine, de bi samogle fhtrafinge drugiga shivijenja po pr Avizi nado- meftiti: ker je toliko imenitnih uzhenikov, smed kterih fo bili nekteri na fvetiga Petra fedesh povsdignjeni, uzhilo, de fpokorne dela, ktere fe per odpuftikih v’ potrebno perpravo naloshe, in po veri fpolnijo, kakor she majhine, od gorezhe ljubesni, ktero odpuftiki v’ fpokorni- kih obud.e, tako veliko ženo sadobe, de fo s’ nefkonzhnim saflushenjem Jesufove kervi in vlih fvetnikov fklenjene, sad o (H naf popolnama ozhiftiti. Ali ravno f’ temi befedami te, m. kr.! ti imenitni uzheniki, smed kterih fo nekteri bili tudi papeshi, uzhe, in ti fprizhujejo, pervizh, de per vlih fhe takih, fhe tako po¬ polnama odpuftikih, ki jih sadobiti shelifh, in li persadevafh, more sa tvoje grehe boshji pra- vizi vender le biti sadofti ftorjeno, tvoji dol¬ govi ji vender le biti plazhani. Drugizh, de tifte dela in molitve, ki jih v’ sadobljenje od- puftikov opravljafh, farne is febe, ali is tega, de fo ti od zerkve sapovedane, nimajo mozhi boshji pravizi sadofti ftoriti, ampak le is vezhi ljubesni do Boga, ki jo v’ fpokorniku obude; de tedej odpuftiki ne plazhujejo pred Bogam nafhih dolgov is fvoje laftne mozhi, ampak le s’ nafho notranjo pokoro, ki naf obud.e k’ nji; fzer s’ majhnim denarjem, zhe fmem tako re- zhi, kteri pa pred Bogam nar vezh, vfe velja, kakor fe poftavim tudi denarni dolg s’ malo 9 & slata ravno tako popolnama plazha, kot s’ velikim fhtevilam kufreniga denarja. Tretjizh, de ne morefh po tim takim nikoli nobeniga odpuftika vezh deleshen biti, kakor le toliko, kolikor take od zerkve sapovedane molitve in opravila in vfe to, kar ti zerkev s’ odpuftikam obljubi, ljubesen do Boga v’ tvojim ferzu bolj vsbge, vname, vezhi flori; in tedej le toliko, kolikor vezb duha pokore obudi v’ tebi, kteri je vfelej ravno tako velik, kakor velika je lju¬ besen do Boga; sakaj kolikor vezhi je tvoja ljubesen do Boga, ravno toliko vezhi je tudi tvoja shaloft, de li ga rasshalil, toliko vezhi tvoje shelje de bi greha ne bil ftoril, in ker je, kar je ftorjeno, ftorjeno, toliko vezhi tvo¬ je shelje in persadevanje ga pred Bogam koli¬ kor po fvoji flabofti morefh, faj popraviti, po¬ ravnati , sbrifati. Rasumej to, o kriftjan! ti, ki miflifh de fe odpuftiki tako lahko in doftikrat fkorej sa nizh dobivajo. S’ ljubesnijo do Boga in pravo refnizhno grevingo, bres ktere fi ljubesni do Boga fhe mifliti ne moremo, kakor bofh fli- fhal, kadar fe bo od grevinge gororilo, s’ lju¬ besnijo do Boga pravim, kakor fim od gre¬ vinge is Rimfkiga katekisma she rekel, je v’ grefhniku vfelej fklenjena tudi refnizhna volja obroditi vreden fad pokore, to je, po fvoji flabi mozhi delati fvojim hudobijam permer- jeno pokoro; zelo tako fklenjena, de zhe nje nima, tudi ljubesni do Boga nima v’ ferzu. Ker tedaj le ljubesen do Boga grefhnika flori odpuftikov vredniga, jih je sato tudi le toliko 9 6 vreden, kolikor ima refnizhno voljo fhtrafovati nad feboj fvoje pregrehe, in po tim takim po- polnama nevreden, zhe je nima. Nikar ne rezi: kaj mi tedej pomaga tudi fhe tako po- polnama odpukik, zhe hi mogel fam , kolikor moja flahoft dopufti, pokoro delati? To ti po¬ maga, de ti flori, kar ti fam koriti ne mo- refh, de boshji pravizi toliko plazha tvojiga dolga, kolikor ga ti fam piazhati ne premo- refh. Zhe tedej premiflifh, de je tvoj dolg pred Bogam vezhi, kakor tikiga evangelfkiga hlapza , kteri je bil fvojimu gofpodu defet tav- shent talentov denarjev dolshan, sraveri pa fvojo nepremoshnok, namrezh kako majhina rezh proti tvojimu dolgu je to, kar fam koriti sa- morefh; bofh pazh fposnal, de ni nizh tako majhniga, ampak saref kaj velikiga, in ne- isrezhena gnada, kar ti kori. Nikar fe tukej tudi prevezh ne modruj, de bi rekel: ( Saj po sadobljenim popolnama odpukiku, kdor ga vredno sadobi, ni treba vezh pokore delati; saka j zhe mu, kader mu je bil dan, nifo bile tudi pred Bogam sbrifane vfe zhafne fhtrafinge, ga pred Bogam ni dofegel 5 zhe fo mu bile pa sbrifane, sakaj bi fhe mogel pokoro delati? Zhimu fhe plazhevati tiki dolg, ki mu je pre¬ gledan, she odpufhen? S’ refnizhno voljo, de¬ lati fvojim pregreham permerjeno pokoro, ttk kr.! je ravno taka, kakor f’ popolnama grevin- go, ktera greflmiku per Bogu sadobi odpu- fhenje vllh grehov tudi pred fpovedjo, bi m« ga pa ne sadobila, ker bi ne bila nobena po¬ polnama grevinga, ko bi ne imel refniahne 97 volje fe jih, ker Bog tako hozhe, tudi fpoveda- ti. Ravno tako tudi hozhe Bog, de naj fe nje¬ govi pravizi sa dopernefhene pregrehe sadodi ftori. Kdor tega koriti ni perpravljen, ni vre¬ den, in ne more dofezhi nobeniga odpudika; kdor pa saref hozhe in je terdno fklenil to do- riti, mu Bog, kakor je bilo she v’ pervi pridigi fkasano, njegovo dobro voljo sa delo vsame, in savoljo nje odpufti tudi zhafne fhtrafinge greha; kakor podavim telefni ozha Tvojima otroku, zhe vidi, de Tvojo pregreho fposna, sa odpufhenje proli, poboljfhanje obljubi, fe sraven tega tudi saflusheni fhtrafingi voljno podvershe, in jo ho¬ zhe vfo in popolnama dodati, de bi le ozha ne bil vezh hud nanj, s’ samero vred tudi vfo fhtrafingo odpudi, in njegovo voljo prav rad in vefel sa dobro vsame. Le sa tide tedej fo odpudiki, per kterih Bog vidi tako is ljubesni do njega in fpofhtovanja do njegove pravize k’ sa- dodovanju perpravljeno voljo; per takih grefh- nikih pa je gotovo ne vidi, ker je nobene ni¬ majo, kteri tudi The po sadobljenim odpudiku ne miflijo delati Tvojim pregreham permerjene pokore, in sato ni sanje nobeniga odpudika. Ni je tedej, grefhnik! grefhniza! ni je re¬ zin, in je nikoli ne bo, ktera bi te mogla od¬ dati od dolshnodi po Tvoji mozhi delati pokoro sa Tvoje grehe, kakor te nobena oblad ne more odvesati od dolshnodi fe jih, zhe ti je mogozhe, fpovedati, in ti bres prave grevinge nikoli pe morejo odpufheni biti; sakaj fpokorne dela fo po nauku matere kat. zerkve , kakor li she fli- fhal, k' sakramentu f. pokore ravno tako po- G trebne, faj v’ sheljab, z h e mozhi ali zhafa mam ka, ravno tako potrebne, kakor fpoved ali tudi grevinga. Zerkev ti fzer odpubi tibo fhtrafingo, ki bi fe ti mogla po pokorfkih pobavah nalo- shiti, zhe svebo fpolnifh, kar ti v’ sadobljenje odpubika naloshi, in ti hozhe kar ti per sunanji oj drobi odjenja, namebiti is saflushenja tvojiga Svelizharja, in njegovih fvetnikov; pa vender le toliko, to nam nafh f. ozhe papesh v’ fpifanji do v lih fhkofov, farni pravijo, kolikor fe sa to gnado prav perpravifh, kolikor fe je vredniga borifh. In kako fe je bofh mogel vredniga bo¬ riti ? Oprafhuj, premifhljuj, tuhtaj kolikor le hozhefh in morefh, ne bofh ga najdel na to prafhanje nobeniga drujiga pametniga, in v’ nauku katolfhke zerkve uterjeniga odgovora; ka¬ ko fe je bofh, prafham, drugazhi vredniga bo¬ ril, kakor le, zhe fi dobroto zerkve in boshje ufmiljenje, de ti je perpravljen toliko odpubiti, prav k’ ferzu vsamefh, ga savolj njegove lju- besni do tebe fhe bolj ljubiti sazhnefh, velikob fvoje hudobije, in fvoje nevrednobi fhe bolj fpos- nafh, in li ravno sato po fvoji flabobi persade- vafh jo nad feboj fpokoriti, s’ deli pokore fvo- jimu tako ljubimu, do tebe tako ufmiljenimu Bogu tibo veliko nezhab poverniti, ki li mu jo f’ fvojo nepokorfhino boril? Tako tedej, moj kri- bjan! milli od odpubikov; s’ refnizhno voljo tudi fam plazhevati boshji pravizi fvoje dolge, kolikor samorefh, fe jih bori vredniga; f’ takim ferzam, v’ takim duhu opravljaj, kar ti zerkev nameb nekdanje ojbre in dolge pokore naloshi, in tako, in pa le tako jih bofh saref deleshen. Amen, 99 VII. Pridiga. 'Slrafhno je pajti w’ roke sliiviga Boga. Hebr. 10, 3 i, Zhe je zerkev pervih zhafov grefhnikam tesh- ke in dolge pokore nakladala, je to ftorila sa¬ lo , de bi jih k’ fposnanju njih hudobije per- peljevala, jih k’ pokori budila, uzhila, tako rezhi, Ulila, boshji pravizi sadofli floriti, jo I’ fpokornimi deli potolashiti, in tako beshati pred prihodno jeso; ker je vedila, kako ftrafh- no je shivimu Bogu priti v’ roke. Ravno sato fhe sdaj gorezhe sheli in perporozba, de naj tudi grefhniki nafhih zhafov s’ o]Itro pokoro fhtrafujejo nad feboj fvoje pregrehe, kolikor namrezh jo po fvoji flabi mozhi in drugih okolifhinah fvojiga shivlenja delati morejo; ker je boshja praviza fhe sdaj, kakor tudi veko¬ maj oftane, ravno tako ojftra, ravno tako ne- lsprofhljiva. Boshja praviza, grefhnik, grefh- mza! hozhe to od tebe, in sato je ni ne na semlji, ne v’ nebelih nobene oblalli, ker je zhes Boga ni nobene, de bi te mogla odvesati od te dolshnofti. Te od tega prav sbivo pre- prizhati, bom govoril danf P teboj od ojftrofti boshje pravize, is ktere ti bo zelo lahko fpo- G * lOO snati, kiiko potrebna ti je prava refnizhna po¬ kora; kako ojftra bi mogla biti tvoja pokora, in kako de ga bres duha pokore sate ref ne more biti nobeniga odpuftika. — Nikar ne rezi: grefhil Jim, in kaj fe mi je shaliga sgodilo? nikar ne rezi-, uj'mi¬ ljenje boshje je veliko , uj'milil fe bo obi/nojti mojih grehov ,* sakaj njegov ferd fe ravno tako hitro perblisha, kakor nfmiljenj e, in na grefhnika fe njegov ferd osira ; njegova jesa bo na naglim priflila, in ob zhafu mafke- vanja te bo rasdjal. jSir. 5,4 — 9 . In kako flrafhan, o zhlovek, bo zhaf mafhevanja! Tro¬ bentajte o’ Sionu, f’ temi befedami ga napove¬ duje prerok Joel Judovfkimu ljuddvu, troben¬ tajte v' Sionu, tulite na mojim fvetim hribu, naj trepezhejo vfi prebivavzi v' desheli, sakaj prifhel je Gofpodov dan, sakaj bliso je dan te¬ me, zhernih oblakov, in viharja. Kakor Je sanja po gorah safveti, tako pride veliko in mozhno ljudjivo (konzhat, rasdjat vaf in vafho deshelo) Pred njim gre poshrefhen ogenj, in sa njim poshigajozh plamen; pred njim je semlja, kakor vefel vert, in s a njim kakor pu- fhava ; tudi ga ni, de bi mu ubeshal. Sposnaj is tih befedi f. pifma, grefhni zhlovek! kako malo fe morefh sanafhati na boshje ufmiljenje, ker fe le boshji ferd v’ te osira! fposnaj kako grosna, kako ftrafhna more saref biti boshja jesa, ker jo prerok f’ tako shaloftnimi in ftrafhnimi befedami osnanuje, fposnaj pa to 101 flie bolj is sgledov boshjiga mafhevanja, ki fe jih toliko najde v’ f. pifmu. Kdo pazh ne ve, kako fe je bilo she sa nafhe perve ftarifhe po njih grehu vfe fpreme- nilo, de jih je Bog is tako vefeliga in frezh- niga raja savolj njih nepokorfhine isgnal: sem- ljo preklel, de jim je potim farna od febe le ternje in ofat rodila, in fo fi mogli fvoj shi- vesli v’ poti fvojiga obrasa, f’ trudam in ter- pljenjem flushiti, dokler fe nifo fpct nasaj po- vernili v’ perfl, is ktere fo bili vseli; in kar je fhe vezh, sgubljena je bila hoshja prijasnoll sa vfelej, in s’ njo vred sguhljene nebefa, in sraven saflusheno neisrezheno terpljenje, in fam boshji ,Sin je mogel priti, de je rasshalje- ni boshji pravizi sadofti flori!, in zhlovefhki rod s’ Bogam fpet fpravil. Glej, greflmik! grefhniza! kako neisprofhljiva je boshja praviza, de tudi boshjimu 4 Sinu ni mogla sanelli, potim ko ga je bil Bog dal v’ odrefhenje zhlovekovo, in ga obloshil s’ grehi fveta: de je tudi boshji 4 Sin mogel biti ranjen, de je bila rana zhlo- vefhkiga rodu osdravljena, boshji ,Sin mogel umreti, de bi mogel Adamov fin shiveti! Kaj bi fe tedej moglo od njene flrafhne ojllrolli fhe vezh rezili! Pa ta sgled ojllrolli bosbje pravize ti morebiti ne gre dolli v’ shivo, ker je le boshjiga t Sinu sadela; od nadlog prizhijozhiga shivljenja pa, ki jih tudi ti vfak dan terpifh savolj 5 greha pervih flarifhev, fkorej she vezh ne miflifh, de fo fhlrafinga poerbaniga greha. Pofl oriiaj tedej druge. Boshja praviza, pravi f. Peter, tudi ange- 102 lam , kteri fo greftiili, ni sanefla, iemnzh jih je f peklenfkimi ketnami v' pekel poteg¬ nila, in v' terpljenje s dala ; in fej vefh, Ita¬ ko flrafhno je, in kako dolgo bo njih terpljenje. OjAroA boshje pravize je Aorila, de fo fe ob zhafu Noeta, kadar je bila semlja vfa popa- zhena, in je vfe zhlovefhtvo po krivih potih hodilo, vli Itudenzi velikiga bresna prederli, in lijaki nebef odperli, in je želih fhtirdefet dni in fhtirdefet nozhi desh lil na semljo, de fo vode vfe gore pokrile, in pokonzhale vfe zhlo¬ vefhtvo sunaj ofmih perfhon, ker jih je bilo le ofem pravizhnih najdenih; boshja praviza je žele mefta, 4 Sodomo in nje tovarfbize, savoljo njih gerdih in oAudnih pregreh s’ shveplenim ognjem od nebef poshgala, in vfe njih tako prijetne in lepe kraje rasdjala, de fhe dan da- nalhnji morje Hoji na njih meflu; na njeno povelje je bil Egiptovfki Faraon f’ zelo fvojo ve¬ liko in mozhno vojfko savolj fvoje terdovrat- nofli in nepokorfhine proti Bogu pokopan v’ valovih rudezhiga morja; na njeno povelje fo prifhle ognjene kazhe nad Israelze v’ pufhavi, ker fo govorili soper Boga in Mojsefa njegoviga flushabnika, in jih veliko smed njih pomorile; na njeno povelje fe je semlja odperla, in je Koreta, Datana in Abirona, kteri fo bili s’ drugimi dve Ao in petdefetimi nar imenitnifhih Israelfko ljudAvo soper Mojsefa in Arona na- drashili, in punt napravili, s’ njih shenami, olrozi, s’ njih fhotori in vfim premoshenjem vred shive posherla, in je ogenj is Gofpodovi- ga fhotora prifhel, in tudi unih dve Ao in pet- io3 defct pomoril. In koliko fhe drugih takih sgle- dov , kako ojllra namrezh de je boshja praviza, bi fe ti, m. kr. lahko povedalo is f. pifma! Ali poflufhaj le fhe eniga, in uzhi fe is njega, de fe bo boshja praviza pred ali potlej toliko ftrafhneji mafhevala nad teboj, kolikor vezhi je sdaj njegovo ufmiljenje do tebe; poflufhaj ka¬ ko milo objokuje prerok Jeremija nefrezho ras- djanja Jerusalemfkiga, Bogu nekdej tako ljubi- ga in dragiga mefta, nad kterim fe je bil sa- volj njegove terdovratnofti boshji ferd vnel, in ga poshgal popolnama : Kako je Bog v ’ Jvojim ferdu hzher t Sion obdal J' lemo, zhajtitljivfhi v ’ Israelu je is neba na semljo ver gel, in fe vezli na njo ne osre; vfa njena lepota je sginila, tudi njeni poglavarji Jo kakor ovni bres pajke, in Jo kakor neumna shivina v' fushnoft peljani; vfi njegovi ljudje sdihijejo, in kruha ifhejo, in dajo vfe nar drashji rezhi s a jed, de bi fe poshivili. O vi vji, ki memo grejte po poti , klizhe prerok v’ imenu mefta, pomiflite in glejte , zhe je ktera bolezhina taka , kakor moja bolezhina, sahaj Gofpod je raslil nad¬ me vej kelh fvoje ferdile jese ! Moje ozki, sdi- huje fhe naprej per premifhljevanji tolike ne- frezhe, flabe od fols, in smefhano je moje ferze, savoljo potrenja mojiga Ijudjiva, ker olrozi in dojenzi na tergih mefta merjo ; ma¬ teram Jvojim pravijo: Kje je kruh in vino, kadar na tergih mefta kakor ranjeni medle, kadar v' narozhji Jvojih mater dufhe isdihu- jejo. Sunaj na zejiah leske otrok in Jiarzhik, io4 deklize, mladenzhi fo s' mezham pobiti , po¬ morjeni na dan ferda boshjiga , poklani brcs vfmiljenja. Komu le bom permeril hzhi Je- rusalem, kako trojk tal deviza Sion, tvoje potrenje je, kakor morje veliko, kdo te bo osdravil! Koga ne bo tukej groša lj. kr.! ker vi¬ dimo , kako ftrafhno gori ferd boshji, kedar fe vname savoljo sanizhevanja njegoviga ufmilje- nja? In kako ne bo groša tebe, grefhnik! gre- fhniza ! sakaj tebi govorim, tebi, ki Boga to¬ liko sanizhujefb, vfakimu raji ko Bogu kaj verjamefh, vfakiga raji, ko Boga poflufhafh, li savolj vfakiga raji, ko savolj Boga kaj per- tergafh; tebi, ki fe is Boga norza delafh, mu tavshentkrat popoljfhanje obljubifh, pa fvojo obljubo ravno tako hitro fpet tavshentkrat pre- lomifh; tebi, ki li vef sateleban v’ pofvetno. grefhno vefelje, vef mertev po njem, in ga nifi nikoli lit, ki s’ befedami f. pifma govoriti, smerej vpijefh: Vejelimo Je, bodimo dobre volje, vshivajmo fvet in njegove kratkozhafe, sakaj to je nafti del na Jvetu, sa to fmo uftvarjeni! Kako prafham, ne bo tebe groša, ker fe bo ravno nad teboj pred ali potlej, mo¬ rebiti fkorej, unel, in mu ne bofh odfbel; sa¬ kaj, ko bi tudi do pekla doli J'hli, shuga Bog Israelzam v’ g. poft. Amosa preroka, jih bo od ondot moja roka islekla ; in ako bi v ’ ne¬ bo gori J'hli, jih bom od ondot doli potegnil, in ko bi je verh Karmela f krili, jih bom nuj- del in doli sgnal, in ko bi fe v' globozhino morja pofkrili, bom kazhi sapovedal , de jih pizhi. io5 Tifii dan , dan mafhevanja, bo ravno ta¬ ko , fo fpet befede preroka Amosa 5, lg. ka¬ kor ko bi kdo pred levam beshal, in bi ga medved J,'rezkal, in bi pred medvedam v ’ Jvo- jo hifho beshal, fe vef upehan J" 1 Jvojo roko na Jteno najlonil , hotel pozhili, in bi ga is lie n e kazlia pizhila. Tako, grefhnik! grefhni- za! te bo boshja praviza, kadar pride njeni zhaf in dan mafhevanja, vedila naiti, in le po tvojim saflushenji ojflro fhtrafati, de fhe ne vefh in ne miflifh kako fhtrafati, in ne bofh ji odfhel, llori, pozhni, karkoli morefh, oberni fe, kamorkoli hozhefh; sakaj zhe fe bofh hotel leva ogniti, bofh v’ medveda nale- til, in zhe bofh pred tim beshal, in v’ fvoji hifhi varnolti ifkal, te tudi tukej zhaka ne- ufmiljena kazha, ktera te ho pizhila, fmertno ranila! Kamorkoli bofh hotel heshati, od vfod ti bo prijhla boshja jesa naproti, Jerdita, ne- ujmiljena, kot medvedka, kadar Jo ji mladizhi vseli, in ti bo rastergala tvoje ojerzhje, in te kakor lev posherla! Tukej hote rekli lj. p,! de fe sdaj Bog vezh tako ozhitno ne mafhuje nad grefhnikam, in de fe fploh rezhi, fkorej ni treba bati, de hi naf Bog tako ojftro obifkoval, kakor nekdej Judovfko ljudftvo. Sakaj ne? Jeli pravim, de fhe smerej ref oflane, de je ftrafhno priti v’ roke shivimu Bogu; zhe ti pa v’ shivljenji sa- nafha, je sate, grefhnik! greflmiza! ravno salo hoshja praviza fhe ftrafhnoji, ker po tim takim vfa tesha tvojih hudobij le tvojo dufho sadene. Poflufhaj tedej, kako fc bo Bog fhe io6 veliko huje mafheval nad teboj, kakor pa s’ vfo zhafno nefrezho, ktera bi te mogla sadeti. O kako bi fi vofhil, kakor nekdaj prerok Mihea, kadar je ljudftvu veliko nefrezho na¬ povedoval, de bi ne imel prerokvavfkiga duha, in de bi lash govoril, ker ti morem tako kaj shalollniga, nar fhtrafhneji rezh, ki fe le mi- fliti more, osnanovati! Bog te bo udaril s 1 duhovno flepolo, de bofh opoldne taval, ka¬ kor flepiz po temi tava, to je, Bog ti bo ugafnil luzh refnize, ktere tvoje ozhi ne mo¬ rejo terpeti, odtegnil fvojo gnado, ki jo sa- metujefh, te sapuftil 5 in gorje ti, kadar Gofpod odjtopi od tebe! s ’ odpertimi ozhmi ne bofh nizh vidil, per sdravih ufhejih nizh fiifhal; tvoje ferze fe bo kakor demant uter - dilo, in nobena fhe tako ljubesniva in mila refniza te ne bo omezhila, nobena fhe tako Itrafhna ne preftrafhila. Prerokovanje vjih prerokov, kakor pravi Isaia, to je, nauki, opominjevanje, fvarjenje, profhnje bosbjih nameftnikov is prishniz in v’ fpovednizah, ti bojo kakor befede sapezhatenih bukev, klere, zhe fe dajo takimu, ki sna brati, in fe mU 1 rezhe: Bert nam jih, bo odgovoril: Ne mo- 1 rem , fo sapezhatene; zhe fe pa dajo takimu, ] ki ni uzhen na branje, in fe mu rezhe : Beri, 1 kaj je v' njih, bo odgovoril: Ne snam brati• i Tako bo fkrito pred tvojimi ozhmi vfe, karkoli i bi ti fhe moglo pomagati k’ svelizhanju, i 11 r fhel bofh, bres vliga ftrahu fhel, od enig« f greha v’ drusiga, bredel is ene hudobije v f drugo, in tako s’ mirnim in pokojnim ferzam v xo7 nabiral od dne do dne vezhi saklade Loshje jese sa dan mafhevanja! De fe od vliga tega fam preprizhafh, ti morem tukej nekoliko rasloshi- ti, kaj fe pravi: Bog sapudi grefhnika, in kako de fe potim more pogubiti, zhe ga Bog s’ velikim zhudam fvoje gnade fam ne udavi na poti njegovih hudobij, in tako pogubljenja ne obvaruje. Bog sapudi grefhnika, fe pravi: Bog jenja sa njim hoditi, ker pred njim beshi, mu f’ fvojo luzhjo, ki je njegove ozhi terpeti ne morejo, in jih pred njo satifka, na njegovih potih po lili fvetiti; ga pudi oglufheti k’ vfimu opominjevanju in fvarjenju, ker fe navelizha mu ufhef odpirati, ki li jih, de bi refnize ne flifhal, fkerbno mafhi; pudi njegovo ferze okamneti, de ga dobrote boshje vezh ne orne- zhe, fhtralinge boshje fhe bolj terdovratniga do- re, ker ga nozhe f’ fvojo gnado Uliti, ki fe je s’ rokami in nogami brani. Tako ima nje¬ govo she od nature hudobno, s’ grefhnim shivljenjem pa fhe bolj in popolnama fpazheno nagnjenje vfo proftod, in nobena rezh fe mu vezh ne vdavlja, ga vezh ne drafhi na poti hudobije, de bi fe bal doriti-, karkoli njegovo poshelenje hozhe, ker sa nobeno rezh nizh ne mara, vfe sanizhuje; mirno in pokojno Jn bres vliga pomiflika, de bo treba umreti, *h v’ dolgo nesmerno vezhnod, is ktere fe vezh ne pride nasaj, in bo tam prejel plazhilo po fvojih delih, sapravlja, sgubljenimu linu enako, f’ famopafhnim , rasujsdanim, loterfkim , in v Gh hudobij polnim shivljenjem del fvojiga io8 ozheta , hozhem rezhi, dari in dobrote boshjc v’ ptuji desheli, vcfel, de ni od Boga vezli fvarjen., opominjan, profhen, de bi drugazhi shivel; in upijanjen od fvoje domifhljevane tako nefrezhne frezhe gre, od vefelja pofkakaje, po poti pogubljenja v’ vezhno terpljenje, vezh- no fmert, kakor fkaklja jagnje, ko je v’ rnefnizo peljano, in kakor ptiza farna hiti v ! sadergo. Kaj ga bo tedej moglo sbuditi, k’ fposnanju, k’ Bogu nasaj perpeljati? kaj . mu nevarnob, v’ kteri fe snajde pokasati, in ga pred njo prebrafhiti, potim ko fi je fam ozhi tako terdo savesal, in li jih kratko nikar ne pubi odvesati; potim ko fo njegove ufhefa vfa- ki svelizhanfki refnizi terdo samafhene, in nje¬ govo ferze sa Boga in kar je boshjiga nima vezh nobeniga obzhutenja? Tak lj. p.! je ban od Boga sapufheniga grefhnika! tako ni fkorej nobeniga upanja, de I fe bo kdaj fpokoril, zhe ga Bog prav f’ po- 1 febno gnado, ktere fe je pa tudi prav pofebno 1 nevredniga boril, k’ pokori ne sbudi! Bog m« j fzer ne jenja dajati fvojih navadnih gnad, ka- i korfhne fploh vfim daje, de bi mu ne bilo f fhe smerej mogozhe fe fpreoberniti; vender s pa fe ne bo fpreobernil. Bog mu fhe smerej k fkasuje fvoje dobrote, mu da shivesh, oblazhi- h lo, ohrani njegovo sdravje, kar bi ga moglo f< s 1 hvaleshnobijo napolniti; pa njegovo ferze fi obane merslo, in fhe ne mifli na fvojiga do- vi brotnika. Bog mu tudi fhe pofhilja nadlogi s a shalob, britkobi, sopernofti, ktere fo she pazi 1 ni marlikteriga, kakor sgubljeniga finu, sbudile pi log is njegoviga grefhniga fpanja, in ga k’ fpos- rlanju in k’ pokori perpeljale: ali njegovo ferze je kamnito, in ga vfe te, in druge take rezili vezh ne omezhe. Bog mu fhe smirej daje sgle- de nar lepfhih zhednoft, in prave refnizhne brumnofti; njegovi nameftniki, flushabniki zer- kve, mu fhe smirej osnanujejo, pred ozhi fta- vijo njegove pregrehe, in savolj njih napove¬ dujejo ftrafhne in vezhne martre, de bi ga k’ pokori obudili; ga fvare, opominjajo, prolijo; ali vfe te opominjevanja k’ pokori fo sanj be-, lede sapezhatenih bukev, ki jih ne more ne fam brati, ne od koga drugiga flifhati, tedej toliko, kokor bi jih ne flifhal, ker je njegovo ferze gluho, de jih ne more flifhati. Naj bi rnu tudi ozha Abraham Lazara, koga smed mertvih , poflal, mu pokoro pridgovat; naj bi mu poflal tudi ravno tiho perfhono, f’ ktero fta morebiti vkup pekel flushila, in v’ takim llanu, v’ kakorfhnim je, obdano f’ plameni llrafbniga ognja, v’ fredi med peklenfkimi pofhalli, in naj bi ga tudi ta k’ pokori opo- minjevala, in mu, bodi fhe f’ tako milim ali firafhnim glafam rekla: Lej, kam pelje k’ sadnjimu tako shivljenje, kakor ga ti shivifh! | e j j v’ kakofhno pofhall: fo me fpremenile moje ln tvoje pregrehe! Premifli moj ftan, in treh ^ f e j sakaj v’ kratkim hofh tudi ti tam, kjer e km jeft! Tudi taka pridiga, fe je po vh pra- ' Vi7 - 1 bali, bi bila ravno tako, kakor vfe druge N saftonj, in bi ga morebiti k’ vezhimu le na b nektere ure prcftrafhila ; sakaj z/te Mojsefa in c Prerokov , zhe mojih namehnikov in f, evan- no gelja ne poflufha, pravi Jesuf Kri/tuf Tam, tudi ne bo pojlujhal, zhe bi kdo smed mert- vih nasaj prifhel. Tako posabi od Boga sapufheni grefhnik Tvojo neumerjozho dufho, Boga in vezhnod, in shivi popolnama po Tvojim nagnjenji in po- shelenji, dokler ga nevarna bolesen ne polo- shi na podeljo, ki ne bo vezh vdal is nje. 4 Saj sdaj , porezheTh kridjan ! Te bo Tpreobernil, Tpokoril, zhe Te per sdravji ni hotel; sdaj, ko je njegovo shivljenje per konzu, vezhnod pred vratini; sdaj, ko Te mu bo Tkorej Tkorej reklo: Sapudi fvet, pridi k’ Todbi, daj odgovor od fvojiga hijhevanja! Ali bojim Te, in po pra- vizi bojim, de ne, in de bo njegova fmerf taka, kakorThno je bilo shivljenje. Bog Tam shu- ga to greThnikam rekozh: Ker Jim vaf kUzal, in Jte Je' s oper Jiavili, ker Jim Jvojo roko Jtegoval, in Je nijie vanjo oserli, ker Jte vej moj Jvet savergli, in moje Jvarjenje v > ne- mar piijtili; Je bom tudi jejt Jrnejal A’ va- Jhimu pogubljenju , kadar vaj bo nadloga na naglim obfhla, in pogubljenje kakor vihar per- derlo. Takrat me bo te klizali na pomozh, pa vaj tudi jeji ne bom hotel JliJhati; sgodaj hote vjtajali, pa ne bote me najdlil Tudi JesuT KriduT je terdovratnim Judam na ravnoft rekel: Sapudim vaT, grem od vaj, in ijkali me bole, pa umerli v' Jv oj ih grehih . Ali grefhnik, bofh rekel, proli T’ folsami v’ ozheh ufmiljenja. Naj prod, ti odgovo¬ rim , zhe pa morebiti sanj ni vezh nobenig'' 1 ufmiljenja, ker ga je tako dolgo, morebiti zel 111 zhaf fvojgft shivljenja sanizheval! Ali ni Bog obljubil odpuftiti, fpet rezhefh, kadar koli fe grefhnik k’ njemu preoberne ? Obljubil, ko bi fe le is zeliga ferza fpreobernil, greh fovrashil, Boga ljubil; ali gnade takiga fpreobernjenja pa ni nikoli nikjer nobenimu obljubil. O, fej ga ljubi! pravifh, sdihuje is zeliga ferza v’ brit- kofti fvoje dufhe; kdo bi mu per njegovih ta¬ ko grenkih folsah tega ne verjel? Saref zhud- na rezh, ti fpet odgovorim, in kdo jo bo mogel sapopafti! Ta, ki je tako dolgo, morebiti ve- zhi del fvojiga shivlenja Boga in vfe, kar je je boshjiga, fovrashil, ga sdaj na enkrat is zeliga ferza in zhes vfe ljubi! Zhe tedej terdo- vratni grefhnik na fmertni poJlelji tudi ozhi proti nebu povsdiguje, v’ veliki shalofti fvoje dufhe sa odpufhenje profi, poboljfhanje obeta, tudi morebiti f. sakramente prejme; fo vfe to fhe le flabe, ali, fkorej bi rekel, farno na febi fhe zelo nobene snamnja fpreobernjeniga ferza, ali, kar je vfe eno, prave pokore, take, bres kakorfhne ni odpufhenja upati. Kdaj je bilo na fmertni potlelji per kterim grefhniku viditi lepfhih snamenj refnizhniga fpreobernjenja, kakor per Antijohu .Sirfkim kralji, kteri je Judovfko ljudftvo s’ neufmiljenimi martrami klil odftopiti od boshje poltave, in je bil Go- fpodov tempelj ofkrunil in obropal, in veliko nedolshne kervi prelil v’ Jerusalemu? Toliko folsa, tako gorezhih profbnja sa odpufhenje, tako velikih obljub, tako lepiga obetanja, sa- kaj obetal je fvojo pregreho popraviti, kar bo le mogozhe, obetal Jude koriti po vlim fvojim 112 kraljeftvu zhaftitljive: obetal Gofpodov tempelj s’ nar drasbimi darovi olepotiti: obetal vezh Tvetih poTod narediti, in is Tvojih prihodkov dati, kar je sa ofre treba; obetal tudi zlo Tvojo ajdorTko vero sapuliiti, in JudovTko naTe vseti, in potim vTe deshele na semlji obhoditi, in mogozhnoft boshjo osnanovati? In vender ni hila uTliThana njegova molitev, ker ni bila re- Tnizhna, ampak le pertiljena njegova pokora. Ta hudobnesh , pravi T, piTmo, je projil Bo¬ ga sa milojt, ali sanj ni bilo vezh nobene milojti. Tako leshi od Boga sapuTheni sanizhevavz boshjiga uTmiljenja na Tmertni p okel ji bres troThta, in poln ftrahu in trepeta savoljo pri- hodniga. Med tem Te ftezhe njegova sadnja ura: njegove ozhi otemne, mersel pot kopi po obrasu, Tapa sakoji, duTha sapufti truplo, gre pred Todni dol JesiiTa KriftuTa, je obTojena, in kakor bliTk v’ pekel pogresnjena. Vezhni Bog! bo tedej pogubljena? Pogubljena, odgovori Bog, moja praviza hozhe to; kar umerje, naj umerje, kar je hotlo, fililo pogubljeno biti, naj bo pogubljeno! GoTpod! pa je vender delo tvojih rok, tvoja ftvar. Pa nepokorna Hvar, odgovori Bog, ktera me ni hotla Tposnati sa Tvojiga ftvarnika, sa Tvojiga GoTpoda, sa mojo beTedo ni nizh marala, pregreThno, hudobno shivela, zhe ravno Te ji je v’ Thtrafingo takiga shivljenja vedno pogubljenje osnanovalo; kar je tedej hotlo vezhno umreti, naj umerje! Je te¬ dej sako n j tekla kri tvojiga ,Siau, ki jo je pre¬ lil sanjo? Ne sallonj, odgovori, tcmuzh klizhe, vpije sa mafhevanje, ker je bila saversliena, sa- nizhevana, s’ nogami poteptana 5 bar je tedej liotlo vezhno umreti, naj umerje! Kje fo te¬ dej, o Gofpod! tvoje kare ufmiljenja? kje tvoja dobrota? kje tvoje nekdanje persanafhanje ? Sa tega hudobnesha, fpet pravi, ni vezh no- beniga ufmiljenja, ker ga je toliko zhafa sa- nizheval, in ravno sato hudobno sbivel, greh na greh nakladal, ker tim poterpel s’ njim ? Pretekel je njegov zhaf, naftopil zhaf pravize 5 naj tedej umerje, kar je hotlo vezhno umreti! Revna, vezhno nefrezhna dufha! faj sdaj fo fe ti odperle tvoje ozhi, ktire fo bile vlim tikim refnizam, ki nifo bile po tvoji volji, vfelej tako terdo saperte! Povej nam tedej, kaj sdaj miflifh od fveta, ki ti bila toliko nanj navesana? kaj od pofvetniga vefelja, ki ti vfa hrepenela po njem ? kaj od nevarnih, grefh- nih kratkozhafov, ki ti jih ni bilo nikoli d o tli ? kaj od neframniga nezhikiga vefelja, ki ga niti bila nikoli lita ? kaj od tikih tako ljubih tovarfhev, tovarfhiz, prijatlov, prijatelz, ki niti mogla shiveti bres njih, fo bili pa, kar »iti hotla, ko fe ti je pravilo, nikoli verjeti, isvirk, sazhetik tvoje tolike nefrezhe ? Povej h mojim poflufhavzam , kteri fe sanafliajo, de pm to, kar je navada, ne more biti noben greh, povej jim pravim, ali ti bila pazh fo- jena po fhegah in navadah fveta, f’ kterimi tl fe tudi v’ fvojih hudobijah vedno sgovarjala, in »e po regelzah f. evangelja, sato ker fo ti bile preojhre. Povej, oh, povej jim kako drago, m f’ kakofhnim neufmiljenim terpljenjem mo- H n4 refh sdaj, in bofh zelo vezhnoil mogla plazhe- vati tako kratko in nezhimurno vefelje, ki li ga zhes boshjo sapoved vshivati hotla, vshivaii mogla. Ali saltonj je moje prafhanje, saver- shena dufha me ne flifhi; sakaj pokopana je v’ globozhino pekla, kjer bo zelo, dolgo, ne- smerno vezhnoil toliko bolj jokala, kolikor bolj fe je do sdaj fmejala; toliko britkeji folse tozhila, kolikor vezh vefelja je is kelha grefh- niga Babilona pila. Sato fe lj. p.! k’ vam obernem, in prafham, kaj bote vi farni po fmerti od tega miflili, prafham pofebno tebe, grefhnik, grefhniza! sakaj tudi tvoja fmert bo taka, kakor slavljenje, zhe ne jenjafh sanizhe- vati boshjiga ufmiljenja. Varuj, o varuj fe tedej, de fe tudi tebi vfe preposno ne odpro tvoje ozhi! in sazhni she sdaj, she danf od vfiga zhafniga, prav pofebno pa od grefhniga vefelja tako mifliti, kakor bofh po fmerti v’ vezhnofti, in zhe fe ne fpreobernefh, ne fpokorifh, v’ nefrezhni vezhnofii, v’ bresnu vezhniga ognja, od njega miflil; in gotovo te ne bo vezh fle- pilo, gotovo ne bofh toliko hrepenel, po njem. Tako, moj krifljan! fe mafhuje Bog nad grefhnikam, kteri sanizhuje njegovo ufmiljenje, njegovo dobroto, toliko bolj gotovo tako ma¬ fhuje, zhe ga savoljo njegovih 'hudobij f’ zhaf- nimi fhtrafingami ne obifhe; in kaj bi h mo¬ gel tudi le mifliti ilrafhnejiga? sakaj to pelje, kakor li flifhal, prav na ravnoli v’ terdovrat- noft, v’ nefpokornoil: do fmerti, in fkos vrata nefrezhne fmerti v’ vezhno pogubljenje. Grosa me obide, ko smiflim na to t kar hozhem re- u5 zhi, in vender je gotova refniza! poflufhaj jo tedej, grefhnik! grefhniza! in vtifni /i jo globoko v’ ferze. Ko bi fe sdaj to minuto semlja pod teboj odperla, in bi fe per ti pri- zhi v’ pekel pogresnil, bi tudi to ne bilo tako ftrafhno, kakor ftrafhno je, zhe te Bog sapufti; tvoje terpljenje v’ peklu bi ne bilo tako veliko, sakaj terpel bi le sa te grehe, ki li jih she dopernefel; tako pa bofh terpel morebiti fhe sa tavshent in tavshent drugih, ki jih bofh fhe ftoril, ali drugim dal perloshnoft jih lloriti, ali jih kakorkoli v’ nje sapeljal. In kaj je pazh na tem, ali li nekaj zhafa pred ali pot¬ lej pogubljen, zhe she hozhefh in morefh v’ pekel priti, kjer je terplenje vezhno? Koliko miflifh, je pazh Judesb, sdajavez Jesufa Kriftu- fa, sdaj frezhnoji, kakor Kain, sa to ko je bil perfhtiri tavshent let posneji v’ ogenj vershen? Kaj te tedej mami, moti, flepi, o grefhni zhlovek, de miflifh de bofh tako ftrafhni, in kadar nje zhaf pride, nefprofhljivi boshji pravizi tako lahko odfhel, ne le farno bres vredniga fadn pokore ali sadofti ftorjenja sa fvoje grehe, ampak zlo bres vliga praviga refnizhniga fpre- obernjenja in poboljfhanja odfhel: sa pekel shi- y el, po fhiroki poti hodil, pa vender na rav- woft v’ nebefa prifhel, kamor fe le po voski poti pride? Jenjaj tedej, o jenjaj she vender enkrat fe fam tako gerdo golfati, v’ tako fhkodo, v vezhno pogubo fvoje drage f’ Kriftufovo ker- y ijo odkupljene dufhe golfati! In ker te mati kat. zerkev letafhnje leto pofebno vabi k’ po¬ kori, in fe zelo kerfhanllvo pokori, safe in H* tudi sate k’ Bogu sa ufmiljenje klizhe, in ti njegovi rasshaljeni pravizi sadofti ttoriti persa- deva; nikar ne samudi tako prijetniga in fre- zhniga zhafa, dnev svelizhanja. Sapufti tedej fvoje pregrehe, delaj pokoro sanje, de fe te Bog utrnili, ti tvoje pregrehe odpulti, in fe njegova praviza, ker fi ji le vfe prevezh dol- shan, in ne morefh fam poplazhati, s’ drugih pokoro in saflushenjem savolj saflushenja tvojiga Svelizharja tudi sate da potolashiti, Amen. ”7 VIII. Pridiga. Zhlovek pak , kteri vedama in premijhljeno grefhi , ker Je je bil soper Boga Jperl, naj pogine smed fvojiga IjadJtva. Sakaj boshjo bejedo je savergel , in njegovo sa- poved sanizheval. 4 Moj s. buk. i5 , 3 o. Grosa te je morebiti, moj kriftjan! kedar fli- fhifh govoriti, kako Te boshja praviza doftikrat ske na tem fvetu mafhuje nad grefhnikam; ka¬ ko bi fe fhe le preltraThil, ko bi vidil, kaj po fmerti more terpeti savolj Tvojih grehov. Mati katoliThka zerkev bi tedej ne mogla nizh bolj- fbiga flori ti Ivojim grefhnim otrokam, ali jim The bolj pokasati Tvoje ljubesni polne Tkerbi sa njih pravo in reTnizhno Trezho, kakor ravno T’ tem, de jim je vTelej ojftre pokore nakladala, m jim The sdaj perporozha, jih opominja, de naj li persadevajo Tvoje pregrehe sbriTati T’ Tpo- kornimi Tolsami, jih popraviti s’ ojltrimi deli pokore, ker nikoli ni vedila, in The sdaj ne Ve nobene varniThi poti oditi ojftrofti boshje pravize, kakor de greThnik v’ britkofti Tvoje du- fhe Tvoj greh Tam pokori nad Teboj. De bi tedej prav Tposnal, kako ti’eba ti je Thtrnfovati tam nad Teboj Tvoje pregrehe, bom govoril ii8 danf od nalore ali od hudobije greha, in te ne¬ koliko opomnil, kaj ftorifh, kedar grefiiifh* kako fe soper Boga puntafh, kako gerdo Boga sanizhujefh, in ti ravno sato popolnama vreden jese boshje. Poflufhaj tedej, in uzhi fe fhe sraven fovrashiti greh in fe ga s’ vfo fkerbijo varovati. — Hudobijo greha bomo nar bolj fposnali, fe je prettrafhili, in is nje vidili, kako vreden je grefhnik jese boshje, nar vezhih fhtrafing she na tem fvetu, in vezhniga pogubljenja po fmerti, zhe le farno to premiflimo, de je greh, ali proltovolnjo prelomljenje boshje sapovedi nepokorfhina do Boga, tedej sanizhevanje bosh¬ je. Kaj bi fe pazh moglo rezhi vezbiga, gros- nejfhiga, kaj le mifiiti hujiga in vezhi fhtra- finge vredniga, kakor zhe rezhemo: grefhnlk Boga sanizhuje ? Premiflimo tedej kako gerdo ga sanizhuje, kdor grefhi. Bog nam je fvojo voljo rasodel, v’ fvojih sapovedih, ki jih je po Mojsefu dal Israelfkimu ljudftvu, in tudi nam, ki nam jih je potim Jesuf Kriftuf bolj na tanko rasloshil, in naf s’ befedo in sgledam uzhil, de fmo jih dolshni, in kako de jih samoremo fpolniti. Ali zhlovek zhuti v’ fvojih udih drugo poltavo, ktera je boshji poftavi nafproti, in ta je njegovo trojno posheljenje, namrezh: lakomnoft, prevsetnoft in hrepenenje po mefenim vefelji ali nesmera in nezhiftolt. Ta pokava, namrezh nafhe po¬ sheljenje naf shene le po tem , kar nam dobi- shik, kar nam zhaft daje, ali kar fe nafhimu ”9 mefu perleshe, in ga vefeli, bodi li per jedi in pijazlii, ali v’ nefpodobnih neframnih re- zheh; kar pa je pametniga, pravizhniga, fra- moshljiviga, fvetiga, kar le duhovno vefelje daje, in fhe le po fmerti zhloveka flori fre- zhniga, sa kaj taziga nafhe posheljenje, ali kar je vfe eno, nafhe mefo ne mara, fe fhe ne smeni, ravno kakor neumna shivina, ktera nima pameti, je le sa prizhijozhi fvet uftvar- jena, in po fmerti nima nizh upati, fe nizh hali. Bog pa nafproti ravno te rezbi hozhe imeti, le take rezhi sapoveduje, in na ravnoft prepoveduje ljubiti bogaftvo, premoshenje fve- ta, fe napihovati in zhes druge povsdigovati, hrepeneti po pozhutnim ali melenim vefelji. Tako fta 11 Bog in pa nafhe fpazheno me¬ fo vedno nafproti; kar Bog sapove, je mefu vezhi del sopemo in teshko, in kar Bog pre¬ pove , mu je le vfe prevelikokrat prijetno in vefelo. To fta tifta dva gofpoda, ki obema ne moremo flushiti, zelo tako obema ne flushiti, de kolikor sa eniga maramo, ravno toliko dru- jiga savershemo; kolikor eniga poflufhamo, ravno toliko drujiga posabimo; kolikor eniga povikfhujemo, ravno toliko drujiga ponishu- jemo; kolikor enimu ftresbemo, ravno toliko nam sa drujiga nizh mar ni. S’ eno befedo, de kolikor fmo s’ enim fklenjeni in dobri, rav¬ no toliko fmo drugimu nafproti. Ali bi tedej mogel kdo, grefhnik, grefhniza, premifli! ali bi mogel kdo Boga bolj sanizhevati, kakor ga ti sanizhujefh, zhe ti je sa fpolnjenje fvojih shelja, sa nektere venarje dobizhka, sa pre- moshenje, slalo, frebro, ktero mine, sa ne¬ kaj prasne zhafti, ktera kakor dim sgine, sa nekaj oftudniga in sbivinfkiga vefelja, ki fe ga morefh fam pred feboj framovali, vezh mar, kakor pa sa Boga in njegovo prijasnoft. Poflu- fhaj tedej, kako sariizhljivo govorifh Bogu, ke- darkoli prollovoljno prelomifh njegovo sapoved: Gofpod, mu rezhefh, vem, de fim vef v’ tvoji oblalti, de imafh vfo pravizo mi sapovedali, karkoli hozhefh, in fim ti dolshan vfo pokor- fhino, ko bi tudi nobeniga plazhila ne imel od tebe upati; pa kaj ko imam fhe drujiga in vezhiga gofpoda, ki ga morem bolj ubogati, kakor tebe, to je moje posheljenje; moje mefo ne pervoli v’ tvoje povelje, in sato ga ne mo¬ rem, ne fmem fpolniti. Vem de mi prepo- vefh ne le vfo golfijo, tatvino in vlako krivizo, ampak fhe sraven tudi vfo preveliko ljubesen do frebra in slata, in vfo preveliko fkerb sa zhafne rezhi ; ali moj drugi in vezhi gofpod, kakor pa fi ti, moje lakomno posheljenje je tvojimu povelju na ravnoft nafproti, mi per vfaki perloshnofti vfe te rezhi perporozha, sa- poveduje, in tega morem bolj ubogati, kakor tebe: nikar mi tedej ne sameri, de fim ti ne¬ pokoren , ali sameid mi tudi kakor hozhefh, vender le ne morem, tudi ne bom lloril dru- gazhi. Vem de fovrashifh in prepovedujefh vfo prevsetnoli in nezhimernoft, in sapovefh de naj bom ponishen, de naj fe nikar zhes druge ne povsdigujem, de naj miflim vfakiga boljiga, ali faj ravno tako dobriga ko febe , de naj tedej raji druge, ko febe hvalim, raji od 12 1 fvojih, ko od drusih ljudi flabob govorim; ali moj drugi in vezhi gofpod, ko ti, moje zhabi sheljno nagnjenje nozhe od vfiga tega nizh flifhati, in mi ravno nafproti sapoveduje fe povfod fkasovati, drugih flabobi rasglafovati, fvoje sakrivali, in zhe je to fhe premalo, in fe fhe faj sa en komolz ne vidim smed njih, jim tudi flabobi, kterih nad fehoj nimajo, febi pa dobre labnobi, kterih ravno tako tudi ni¬ mam nad feboj, periagati, in tako febe mif- liti nar boljfhiga, vfe druge pa sanizbevati, in tedej nikoli ne dopubiti, de bi zhes mojo voljo kdo kaj boril, mi kterikrat nafproti go¬ voril, ali fe fhe zlo predersnil zhesme kaj re- zhi; in tega gofpoda morem bolj ubogati, ka¬ kor tebe. Nikar mi tedej ne sameri, zhe vi- difli, de je moje ferze, vfe moje govorjenje in djanje polno prevsetnobi, polno napuha, polno sanizhevanja do drugih ljudi; ali sameri mi tudi, kolikor le hozhefh, vender le ne mo¬ rem , ne finem biti, in tudi ne bom drugazhi. Vem, de mi sapovefh tresnob, pod. sgubo vezhne frezhe prepovedujefh vfe pijanzhvanje m sapravljanje, vfo nesmero per jedi in pija¬ ni; ali moj drugi gofpod, moj nikoli liti she- lodiz v’ to povelje po nobeni ženi nozlie per-. voliti, in mi na ravnob sapove, de naj fi ga f l° verha nalijem, kedarkoli mi je to mogo- fhe, naj tudi s’ dnarjem vred fhe pamet sapi- jem, f’ premosbenjem vred tudi sdravje sapra- Vlrn 5 m tega gofpoda morem bolj ubogati, ka- kor tebe. Nikar mi tedej ne sameri, zhe vi-. r ^kh, de fim dobikrat od pijanobi vezh shivi- 124 ni kakor zhloveku podoben, in mi ne le pa¬ met, ampak tudi noge odpovedo; vidifh, de prav po pravizi rezhi, le sa fvoj shelodiz shi- vim, de imam na mefti tebe fvoj trebuh sa fvojiga Boga; pa sameri mi tudi zhe hozhefh, jeft ne morem kaj sato, fej vender le ne more biti, in ne bo drugazhi. Vem, de mi pod sgubo vezlmiga svelizhanja prepovefh, vfo ne- zhiftolt, vfo neframnoft, sapovefh fvoje telo ohraniti v’ zhiilofti in fvetolli, toliko bolj, ker je ud telefa tvojiga ,Sirm, oprano v’ njegovi kervi pofvezheno f’ tvojo gnado v’ tvoje prebi- valifhe in tempel f. Duha; pa kaj ko imam fhe drujiga in vezhiga gofpoda, ko li ti: moj prijatel, ki lim snanje itorila s’ njim, in mi hribe in doline obeta sa nafprotno prijasnoft, je preneframen, prevezh shivina, de bi mi puftil po tvoji volji zhillo, fpodobno, fra- moshljivo shiveti; moja prijatelza, neframna dekliza, me prevezh salasuje, mi preprijasno govori, me ima prerada, de bi fe je mogel savolj tebe in tvoje prijasnofti anati; in fploh, moje shivinfko in nezhifto nagnjenje ne more od zhiilofti in od framoshljivolli nizh flifhati, in mi sapove v’ pogledih, v’ befedah in vlim sadershanji, kolikor morem neframnimu biti. Nikar mi tedej ne sameri, de shivim po fvo- jim shivinfkim nagnenji, ravno kakor neumna shivina, ki pameti nima, ali morebiti fhe huji in gerfhi; ali zhe mi tudi samerifh, kaj pazh maram sato , de le unimu gofpodu, fvo- jimu posheljenju uftreshem, ki je vezhi kakor ti, in me sa fvojo flushbo proti plazhuje f 123 tim, kar nar raji imam, s’ vefeljem, sa kteri- ga tvoje nebefa rad dam, jih rad puftim. Vem, de mi prepovefh marfktero rezh, hi je terpeti ne morefh, ali moje vfe fpazheno in, kolikor ga je, hudobno mefo nozhe drugazhi; vem, de mi sapovefh marfktero drugo rezh, ki je po tvoji volji, in same frezhna, svelizhanfka; ali moje termafto in nepokorno mefo fe dershi druge poftave, ktera je tvoji volji nafproti: in kaj hozhem, ubogati ga morem, ga tudi prav s’ vefeljem ubogam, tega tako prijasniga gofpoda , kteri je vezhi in tudi bolji kakor ti; in sameri, ali ne sameri, fej fam vidifh, de drugazhi ne more biti. Tako sanizhljivo, grefhnik! grefhniza! go- vorifh Bogu, zhe ne s’ jesikam, pa f’ fvojimi tleli; in kdo prafha po befedah, kedar dela govore ? Premifli tedej, komu ga, ne rezbem, enakiga fhtejefh, ampak sad poftavifh! In zhe fe ti grosna sdi hudobija Judovfkiga ljudftva, de fo sa Baraba profili, Kriftufa boshjiga ( Sinu pa savergli, fposnaj, de tudi ti, zhe ne fhe vezh, faj ravno toliko ftorifh. In kdo je pre¬ mini, kdo je tifti, ki ga savershefh, f’ kterim lako sanizhljivo ravnafh, kteriga tako framotifh, mu tako nezhaft delafh? To je tvoj nar vezhi m, prav rezhi, e lini dobrotnik, tifti, ki imafh, m saftonj imafh, vfe od njega, ker ti ni nizh dolshan; kteri ti da folnze in desh o pravim fchafu, i n femenu raft, de kaj perdelafh in fe shivifh; od kteriga vfe Jivari zhakajo , de jim da jed o pravim zhafn , in zhe jim da pobi- ra J° j zhe fvoje roke odpre, f o nafilene , aho 124 pa Jvoje oblizhje J'krije, Je prejirajhijo, ako jim Japo vsame, poginejo , in Jo J pet prah ; tihi, kteri fam te samore obvarovati hudiga, in zhe on hifhe ne sida, sajtonj delajo , kteri jo sidajo; zhe on rnejta ne varuje , sajionj zhuje, kteri ga varuje; ti (ti, ki te toliko ljubi, de je tudi fvojiga t Sinu v’ fmert dal sa tebe, de bi te refhil od vezhne fmerti, kteri te je, zhe ravno popolnama nevredniga, vsel sa fvojiga otroka, in ima she toliko zhafa poterpljenje f’ teboj; tifli, kterimu famimu morefh perpifati, de savoljo fvojih pregreh she v’ peklu ne go- rifh, kteriga fi tolikokrat saflushil s’ njimi. Pa naj te fhe prafham, kdo in kaj fhe je tihi, ki tako sanizhljivo ravnafh s’ njim, ki ga tako framotifh, mu tako nezhah delafh? Tvoj, in vlih drugih kvari nar vifhi, in t Samogofpod je, kteri Je po oblakih vosi, in hodi na peru- iah vetrov ; pred kteriga jeso Je semlja treje, in gore do dna gibljejo in kade , kedar Je jih dotakne ; kterimu je tudi morje pokorno , in Jvojih bregov, kakor mu je prepovedal , ne prejiopi; kteri rezki , ki jih ni, ravno tako klizhe, kakor te, ki Jo , in ima kljuzhe Juter* ti in pekla v ’ Jvojih rokah . Ali poflufhaj fhe naprej, kdo in kako velik je tiki, kteriga ta¬ ko framotifh, mu tako nezhak delafh, in zbu¬ di fe, kermi fam nad fvojo krafhno nepre- mifhljenokjo, in hudobijo* To je tiki, kteri te je is nizh ukvaril, in te P fvojo vligamo- gozhno voljo ohrani, de fe v’ fvoj poprejfhni nizh ne povernefh, in nili fpet nobena kvar; tiki, kteri je ravno tako, kakor tebe, is nizh, uftvaril nebo in semljo in vfe, kar je. Pre- mifli tedej, kakofhne in kako velike rezhi je uftvaril, in bofh fposnal kdo, in kako velik de je, in poln sazhudenja P prerokam Isaijam porezhefh: Glej narodi , žele ljudftva Jo pred njim kakor kaplja v ’ vedru , kakor sernize prahu na vagil glej otoki, žele deshele in kraljeftva Jo kakor droben prahi Vsdigni te¬ dej , o vsdigni per jafni nozhi fvoje ozki proti nebu j in fhtej zhe morefh, in tehtaj njega svesde, ktere f’ fvojo fvetlobo tako lepo mig¬ ljajo na njem. Zhlovek meni, de je njegova semlja, na kteri prebiva, nar vezhi rezh, in fkorej vef fvet, ki ga je Bog uftvaril; de je v’ fredi vliga, kar je uftvaril; de fe folnze in svesde okoli nje verte, in fo le savolj nje uftvarjene, in de nifo fkorej nizh proti nji! In vender nam svesdogledi povedo in fkasujejo, de je nafhe folnze, okoli kteriga fe, kakor nafha semlja, fhe veliko drugih in vezhih semlja verti, in imajo fvojo fvetlobo od njega, fhtirnajft fto tavshentkrat vezhi, kakor semlja; pa tudi eden in dvajfet milijonov milj dalezh od naf, tako dalezh, de ko bi ktera tiza tako hitro letela, kakor is fhtuka isftreljena kugla, bi mogla le¬ teti želih pet in dvajfet let, de bi do njega perletela. In take tako velike folnza ktere nnajo, kakor uzheni miflijo, tudi fvoje sem- lj e ali fvetove okoli febe, fo fkorej vfe svesde na nebi, tudi zelo v’ rimfki zefti, ki fe tako majhine in tako gofte vidijo; ka¬ ko neisrezheno dalezh tedej morejo biti, in 126 kako velik, nesmeren, nesapopadljiv njih pro- ftor, ali plavo nebo nad nami in okoli naf, ktero je tako gofto obfejano s’ njimi! Nar bli- shnje smed njih, pravijo svesdogledi, fo vezh ko dve flo tavshentkrat tako dalezh od naf, kakor folnze, tako de bi tudi blifk do njih imel vezh ko fheft let hoda. Kaj bofh fhe le rekel, zhe ti uzheni fhe sraven povedo, de fo od tih nar blishnjih svesd druge, ki fe manj in manj fvetle vidijo, fpet morebiti ravno tako dalezh, kakor te od naf; in sa temi in ravno tako dalezh od njih fhe druge, in sa temi drugimi, in fpet tako dalezh od njih, fpet fhe druge, in fam Bog ve koliko fhe vezh takih in tako velikih folnz eno sa drugim, in tako dalezh eno od drugiga; in to okoli in okoli, in na vfe kraje po nebu! Kaj bofh rekel, zhe ti povedo, de fo nektere tih, v’ nafhih ozheh in miflih tako majhinih svesdiz, tavshent in tavshentkrat ve- zhi kakor folnze, in v’ sgled tega fprizhujejo, de je svesda imenovana Vega tako velika, de hi, ko bi ne bila nizh dalj od naf kakor foln¬ ze, eno zelo uro in dvajfet minut is sa gore fhla, preden bi fe vfa vidila; svesda Aldeba- ran, ko bi fe ob fheftih perkasala, bi bila fhe le ob dvanajftih, in svesda Kapela fhe le ob fhtirih popoldne vfa is sa gore ? *) Kaj bofh rekel, kaj obzhutil v’ fvojim ferzu, zhe fe tu- *) ©. ®alara d)rt{lf 1 tudi jejt fpreobernjen , in ti ne bom Jioril kakor Jim shugal. Tako dober tedej, tako uTmiljen je Bog vTakimu greThniku, kteri im a reTnizhne shelje, in fi persadeva Te iskopati lS blata Tvojih pregreh, kedarkoli Te sareT is ze- liga Ter za k’ njemu verne I Kdo bi tedej i> e fmel uTmiljen ja upati! ns Preftrafheni grefhnik! preftraThena gre- Thniza, kaj te fhe ftrafhi? Glej, Bog te je ljubil, te ni pogubil per tvojim rasujsdanji, per tvoji TamopaThnofti, takrat, ko li ga v’ obras sanizheval, fe norza delal is njegovih sa- poved, in njegove prefvete volje: in sdaj, ko shaljujefh, jokafh nad Tvojo hudobijo; sdaj, ko preklinjafh Tvoje rasujsdanje, in Te hozheTh k’ Bogu nasaj podati in mu v’ prihodno toliko svefteji Tlushiti; sdaj miTliTh, te bo mogel sa- vrezhi? Tako dober paftir, ki je Tvoje sgub- ljene ovze iTkal T’ takim trudam, miTliTh, jo bo kakor derezhi volk rastergal, kadar jo najde in k’ Tvoji zhedi nasaj perneTe? Tako uTmiljen ozbe, ki je tako hrepenil po Tvojim finu, mi- flifh, ga bo sdaj v’ Tvoji hiThi, in pred Tvo¬ jimi ozhmi puftil lakote konez jemati? Saneli Te tedej na boshjo miloft s’ vTo Tv e Ti j o; in go¬ tovo jo boTh doTegel, zhe Te je le T’ pravo re- fnizhno pokoro tudi vredniga ItoriTh. Amen, K X. Pridiga. Ne odlafhaj Je k' Gojpodu fpreoberniti , in ne odkladaj od dne do dne. Sakaj nje¬ gova jesa bo naglo prijhla , in ob zhafa mafhevanja ie bo rasdjal. Sir. 5, 8. JVebo in semljo vsamem danf na prizho, de Jim pred vaj pojtavil, vam na shiran je dal shivljenje in Jmert, shegen in prekleljivo. Sberi Ji tedej shivljenje , de bojh mogel shi- veli, ti in tvoj narod. Tako govori Mojse/ Israelfkim otrokam v’ pufhavi, preden gredo zhes Jordan v’ obljubljeno deshelo, potim ko jih je pred opomnil toliko in tako velikih do¬ brot, ktere fo v’ pufhavi od Boga prejeli, jim je fhe enkrat osnanil boshjo poftavo, sraven p« jim na ravnoft povedal, kaj vfe hudiga jih bo sadelo, zhe Boga sapufte, in fo mu nepo¬ korni ; koliko dobriga jih pa tudi nafproti zha- ka, zhe bojo Boga ljubili, po njegovih potili bodili, njegove sapovedi dershali. Grefhnik! grefhniza! ravno f’ temi befedami fe tudi jeH danf k’ tebi obernem, potim, ko lim ti she nekaj zhafa govoril od pokore, kako mozhno> de ti je je namrezh treba; od ojilrofti praviz® boshje, kteri drugazhi oditi ne morefh, j 1 i47 tudi ne bofh odfhel, kakor le po poti pokore; od grosne in krafhne hudobije greha, kteri je popolnama vreden vfe jese, in mafhevanja boshjiga; od dobrote, od ufmiljehja boshjiga tudi do nar nevrednifhiga grefhnika, ker mu je The smerej perpravljen odpuftiti: tudi jeft tedej vsamem danf nebo in semljo na prizho, de fim pred te pojtavil, ti na sbiro dal shiv- Ijenje in Jmert , shegen in prekleljivo; saka j zhe nozhefh delati prave refnizhne pokore, te zhaka vezhna finert, te bo bres vliga ufmilje- nja sadelo bosbje prekletltvo; zhe jo pa saref hozhefh delati, te zhaka shivljenje, shegen, ti je perpravljena v’ nebelih vezhna frezha, Tako tedej imafh pred Teboj shivljenje in fmert, dobro in hudo, in kar ti bo dopadlo, to ti bo dano; tako je Bog predle pojtavil vodo in ogenj , vodo fpokornih folsa, in ogenj vezhneh marter, de Jvojo roko Jtegnefh po kterim hozheJJi , Te f’ pravo pokoro sveli- zhafh, ali f’ terdovratnoftjo pogubifh. Zhe li Lilijan, in verjamefh boshji befedi, ali je pazh mogozhe, de bi te te refnize ne omezhi- > ne sbudile k’ pokori ? In zhe je The no- z kefh sazheti, ker mifliTh, de Te The ne mu- di, de je The doki zhafa; poflufhaj, kar ti danf miflim povedati, namrezh v’ kakofbno nevarnok vezhniga pogubljenja Te pollavifh, zhe pokoro odlafhafh; saka j boshja jesa bo naglo prifhla, m ko pride zhaf jese in mafhevanja, te bo rasdjal. 148 De tiki grefhniki ne delajo pokore, kteri sa vfe, kar fe jim rezke, nizh vezh ne ma¬ rajo; fe per nar krafhnejih refnizah f. vere fmejajo, nar milifhi sanizhujejo ; kteri fo bolj neumni shivini, kakor pametni kvari enaki, je fzer shalokno, je krafbno, pa fe vender ni zhuditi, sakaj shivinfki zhlovek pravi f. Pavel ne sajtopi , kar je duhovniga, svelizhanfkiga. De je pa tudi ti, krikjan! fhe nozhefh delati, ki fe vender pekla fhe bojifh, in te sato oj- krok boshje pravize prekrafhi; ti ki fe vender kterikrat fhe fpomnifh, de bo treba umreti, in shelifh, de bi fe ti po frnerti dobro godilo; kdo fe ne bo zhudil, kdo ne bo kermel nad tem ? In kako fe ne bo tudi tebi famimu zhud- no sdelo, de ti je kaj taziga mogozhe ? Pre¬ mini tedej, kako na ravnok nafproti, ne re- zhem vlimu kerfhankvu, ampak vli pameti je tvoje sadershanje! Tvoja vek ti fprizhuje, de ga bres fpre- obernjenja, bres poboljfhanja, bres prave ref- nizhne pokore ni in nikoli ne bo sa te nobeni- ga svelizhanja, ker li tolikokrat in tako mozh- no Boga rasshalil, mu tako nezhak delal, ga tako gerdo sanizheval; in fposnaj de ji verja- mefh, in de ti saref ne upafh v’ tazih pregre¬ hah, v’ kterih shivifh, tudi umreti; fzer hi ne delal fklepa sa fklepam, de fe bofh she fhe fpreobernil, poboljfhal, pokoro korih Ali pa tudi po pameti upafh, de jo bofh koril? Glej, treh velizih rezki ti je treba, de bi jo , kakor upafh, mogel koriti, in fzer rezhi, ki fe na nobeno is njih zlo nizh ne morefh sana- U9 fhali: je treha, de doshivifh tiftiga zhafa, v’ kterim, pravifh, jo bofh delal; treba, de bi ti jo bilo takrat losheji delati, kakor sdaj; tre¬ ba gnade boshje, bres ktere kaj dobriga tudi fhe mifliti ne morefh, koliko manj pokoro delati. Povej mi tedej, grefhnik! grefhniza! ki tako bres vfiga ftrahu pokoro odlafhafh, fe ta¬ ko predersno na prihoden zhaf sanafhafh, rav¬ no kakor bi bil popolnama v’ tvoji oblalli, po¬ vej mi pravim, kje, in od koga imafh pifma, de bofh pa tudi doshivel tifti zhaf, ki li ga obetafh; ti, ki li kakor kaplja na veji, ktero tudi nar manjfhi veter is nje ftrefe, in li nili nobene ure shivljenja fveft ? O nefpamet, na prihodno leto, ali morebiti fhe daljej in na llare leta odlafhafh pokoro, nar vezhi in farno potrebno Opravilo fvojiga shivljenja; ti, ki fhe ne vefh, ali bofh prihodni dan ali tudi le pri¬ hodno uro doshivel. Glejte tedej vi, pazh po pravizi vpije f. Jakop vlim takim nepremifhlje- nim, sa fvojo dufho tako malo fkerbnim kri- ftjanam, glejte vi, kteri pravite: Danf, ali jutro pojdemo n’ to ali uno mejto, in bomo tam eno leto ojtali, in kupzhevali, in dobi- zhik delali: kteri ne vejte, kaj bo jutro. Na- mejti de bi rekli: Ako bo Gojpodova volja, m ako bomo shiveli, bomo to ali uno Jiorili. Pomni li, grefhni zhlovek! te befede f. Apo- heljna, in zbe f ’ tem tolashifh fvojo veli, de pravifh: Bom, bom delal pokoro, le farno sdaj fhe ne morem, sdaj mi je fhe ta, sdaj ^he u na rez h na poti; drugi tjeden, drugi i5o mefiz, drugo leto jo bom sazhel, rezi tudi vfelej fhe to sraven: jo bom sazhel, zhe bo Gofpodova volja, zhe bom shivel. Kaj pa bo sa tvojo pokoro, zhe shivel ne bofh ? in kaj sa tvojo revno dufho, zhe bofh takrat, ko fhe le miflifh sazheti pokoro savoljo fvojih grehov, she v’ peklenfkim ognji pokopan savoljo njih ? O vsemi li vender k’ ferzu, v’ kakofhno nevar- noh pohavifh fvojo dufho; sakaj nizh ni lo- sheji, kakor de fe ti kaj taziga sgodi! Kaj bi bilo pazh treba, ti to fkasovati, in delezh na- saj hoditi po sglede nagle in neprevidene fmerti? Ali ne vefh tudi is lahne fkufhnje, is nafhih zhafov, kako je bil pazh marfikteri v’ nekterih urah sdrav in mertev? marfikteri sjutraj mer- tev najden, kteri je bil svezher sdrav fhel fpat? kako marfikteri vezliera ni doshivel, ki je bil sjutraj sdrav in vefel? Ali bi fe to, kar fe je she toliko drugim sgodilo, ne moglo tudi tebi sgoditi? In ko bi fe ti sgodilo, odgovori, kaj bi bilo sa te, in sa tvojo revno dufho ? t Se bojifh odgovoriti, in fe fam obhoditi, poflu- fhaj! Ravno, ko fi je evangelfki bogatin nar bolj frezho vofhil, de je na dolgo zhafa, na veliko let s’ vfim prefkerbljen, in je sato fkle- pe delal, de hozhe tedej vfe leta fvojiga shiv- Ijenja sloshno in fladno shiveli, piti, jehi, do¬ bre volje biti; mu je bilo na enkrat rezheno: ISorez! fhe nezoj hojo hotli tvojo dufho od tebe, in kar Ji vkup fpravil, zhigavo bo ? In nameh fladniga, vefeliga shivljenja, ki fi ga je obetal, je bilo in je fhe sdaj Ilrafhno in vezbno terpljenje njegov del. Ravno tako ho- i5i zhefh ludi ti vefelo in fladno shiveti, in Tvo¬ jima mefu ftrezhi, zhe pokoro odlafhafh sato, de bi fe ti The ne bilo treba zhafnim rezhem, pofvetnimu mefnimu vefeljn odpovedati; uzhi fe tedej is tega sgleda, kaj bo sate, zhe fe bo morebiti k malo tudi tebi reklo, in preden mo¬ rebiti fhe sazhnefh pravo refnizbno pokoro de¬ lati , preden sapuflifh fvoje grehe, jih fovra- shifh, obshaljujefh, objokujefh, reklo: No- rez! fhe nezoj bodo hotli tvojo dufho od tebe, in kaj ti bo pomagalo vfe tvoje bogaftvo , vfe fladnofti shivljenja, vfe vefelje fveta? kaj poma¬ gale vfe tifte rezhi, ktere fo te motile, fle- pile, de notri do sdaj nili hotel sazheti poko¬ re, sdaj pa jo je preposno sazheti, in bi mogla she llorjena biti? Glej, namelli vefelja, ki li ga obetafh, namefti fladnoft in prijetno!!, ki jih fhe kaj zliafa hozhefh vshivati, bofh tudi ti imel shaloft, in terpel neisrezhene bo- lezhine v’ plamenu vezhniga ognja ! Pa naj bo ref, kakor per vfim tem more- hiti vender le upafh, ker vidifh, de Bog s’ veliko grefhniki notri do njih ftarofti poterpi; naj bo ref, de bofh doshivel tifti zhaf, ki pravifh, de bofh pokoro delal; ali jo je pa sato morebiti manj nevarno odlafhati ? ,She po- flufhaj, in potem fam fodi. Zhe fe deli odlafha pokora, tesbji je, to¬ liko teshji, koliko delj fe odlafha. Ali ti ni dobro snano, moj kriftjan! de je tvoje grefhno poshelenje, zhe fe mu ne vllavljafh, od dne d° dne mozhneji, in toliko mozhneji, kolikor vezli mu pervolifh; nafproti pa tvoj duh fla- i5a beji, kteri vfelej toliko m o zli i sgubi, kolikor je hudo poshelenje dobi ? Zhe tedej delj odla- fhafh pokoro, men j imafh mozhi k’ dobrimu; nafproti pa je tvoje nagnjenje k’ hudimu toliko mozhneji, toliko filnifhi. Sato pravi f. Ausgu- fhtin : Is vezhkratniga 'dela pride navada, is na¬ vade potreba, lila, to je: zhe delj shivifh po- fvojim nagnjenji, mozhneji bo, in na sadnje tako mozhno , de fe mu fkorej vezh ne bo mogozhe braniti, in mu bofh fkorej mogel pervoliti, karkoli bo hotlo, Pulti drevefze, dok¬ ler je mlado, in ima fhe flabe, majhne kore¬ nine , zhe fe ti preteshko sdi isrovati, pulti ga, pravim in zhakaj, de bo debelo dervo, fe vrafe in fvoje korenine na fhiroko in globoko rafprollre; ali ga bofh po tem losheji isro- val ? Tako je navada pazh ref shelesna frajza, ktero je komej fhe mogozhe flezhi; in ti mi- flifh, de jo bofh tako lahko premagal, tudi potim, ko fe she popolmama vkorenini; tako lahko flekel llariga in grefhnika zhloveka , kte- ri je po Adamu llvarjen, in oblekel noviga po podobi Jesufa Krillufa ; tako lahko sazhel vfe drugazhi, in fvojim she globoko vkoreni- njenim navadam na ravnoll nafproti shiveti! Ali poflufhaj, kaj ti f. Duh fam na to odgovo¬ ri : ZAe Je more samorz umiti , de bi bil bel, in zhe samore leopard Jvojo risliajio kosho f preminiti, le zhe je to mogozhe, hote vi s a- mogli dobro Jioriti, hi Jie Je hudiga navadili! Kaj bi fe vender pazh moglo fhe vezh rezhi? Ne bofh tedej ne odjtopil od fvoje poti, o zhlovek ! ki fe je navad f h ; ampak pregrehe i53 tvoje mladojii bojo prifhle notri do mniga tvojih kojti , te fpremile notri do groba in v* prahu J ' teboj pozhivale. Vem, kaj mi odgbvorifh na vfe to; f’ zhafam pravifh, bo pogafnil ogenj tvojiga po- shelenja, fe ohladila tvoja sdaj. fhe prevrozha kri, bo jenjala mozh tvojiga hudiga nagnjenja, in takrat ti bo lahko fpokoriti fe. Pa tega, moj kriftjan! ravno tako salto n j zhakcifh, ka¬ kor zhlovek, kteri Hoji per tekozhi vodi, in bi rad zhes njo fhel, pa zhaka, de bi voda od¬ tekla. Kakor voda nikoli ne bo odtekla, rav¬ no tako fe tudi lludenez- tvojiga grefhniga po- shelenja nikoli ne bo pofufhil: preoblekel fe morebiti fzer bo, preoblekel hudizh na tronu tvojiga ferza; pa sapuftil ga sato fhe ne bo, to je, tvoje grefhne shelje, ki sdaj gofpodu- jejo v’ tebi, bojo morebiti fzer jenjale, sato ker te bo jenjalo vefeliti, kar te sdaj vefeli; pa namelli njih bojo prifhle druge, ravno ta¬ ko hudobne, ravno tako mozhne, ali fhe mo- zhneji, kakor te. Pa kaj pravim jenjale? Ali oifta bila she fiara livza ti (la dva neframnesha, ki fta hotla sapeljati, in tudi zelo s’ lilo sape- ljati framoshljivo t Susano, in fe nifta bala krivo pnzhevati soper njo, in jo nedolshno k’ fmerti obfoditi? Tedej le, zhe hozhefh v’ grehih 'inireti, in fe po lili pogubiti, fe sanafhaj, de h bo zhes kaj zhafa pokora losheji, kakor sdaj: ne losheji, ampak fhe le veliko teshji h bo. Povej nam tedej, sakaj je sdaj fhe no> zI jefh delati? Ali ne sato, ker je tvojimu nag- n Jcnju, tvojimu grcfhnimu prevezh poshelenjif 154 soperna; ker bi mogel fam febi vojfko napo¬ vedati, in fe v’ veliko rezheh premagati, to pa ti je preteshko? Sakaj losheji je metla, lo- sheji tudi žele kraljetlva, kakor famiga febe premagati. In zhe je she sdaj sato nozhefh delati, ker fe ti preteshka sdi, kako jo bofh zhes kaj zhafa, zhes nektere leta hotel in mo¬ gel delati, kadar ti bo fhe veliko tesheji ? Premifli pa fhe sraven, o zhlovek! de fe f’ takim sadershanjem s’ odlafhanjem pokore boshje gnade prav pofebno in popolnama nev- redniga ttorifh; in zhe bres boshje gnade nizh ne premorefh, kakor dobro vefh, de nizh ne premorefh, kaj bo sa tvojo pokoro, kaj bo sa tvojo dufho? t Spomni fe nekoliko tega, kar ti od tlanu taziga grefhnika, kteriga Bog sa- pulli, shalotlniga in tlrafhniga she flifhal v’ pridigi od ojllrolti pravize boshje; in glej! rav¬ no ti, ki pokoro le odlafhafh, prav pofebno lilifh v’ tak nefrezhen, saref krivavih folsa vreden tlan. Ali nam nifo tvoje obljube in tvoji fklepi, de bofh zhes kaj zhafa v’ refnizi pokoro delal, gotove prizhe, de fposnafh, ka¬ ko potrebna ti je? gotove prizhe, de dobro vefh, de ti grefhnik, de ti Bogu nepokoren, fe vanj puntafh, ga shalifh, framotifh, mu nezhaft delafh, ga v’ obras sanizhujefh? In kaj tlorifh, kako govorifh s’ Bogam zhe po¬ koro odlafhafh, ko vender vefh, kako slo ti je je treba, in sato tudi fam febi obetafh, de jo bofh ref delal? Gofpod! mu rezhefh, in ne tje v’ en dan, ampak s’ dobrim pomiflikam rezhefh; Gofpod! fhe eno leto, fhe pet, de- i55 Tet, petnajft let, do Tvoje fiarofti ti Lom ne¬ pokoren , Te ti bom puntal, te bom shalil, Tramotil, ti nezhaft delal, te v’ obras sanizhe- val; pa nikar Te savolj tega nad menoj ne je- si, ne bodi hud, temuzh poterpi, sakaj po¬ tim Te bom savolj tega mozhno in bolj kefal, kakor ko bi bil Tvoje shivljenje , fv r ojo glavo sapadel; bom grosno shaloval, nozh in dan jokal; britke folse tozhil, in bres preneha mi¬ lo in v’ neisrezheni britkofti Tvoje duThe sa od- puThenje profil. Oftermite nebeTa, in semlja, zbudi Te, de more T’ pametjo obdarovana Hvar Tvojiga flvarnika zlo tako sanizbevati * Zhudi Te pa tudi ti grefhnik! greThniza! nad Tvojo predersnoftjo, sakaj buji in gerThi in sanizhljiviThi bi Te vender ne mogel is Boga norza delati! In vender Te The hozheTh sana- fbati na njegovo gnado, uTmiljenje! O boj, hoj Te veliko bolj, de bi ti ne fioril tega, kar je fioril JesuT KriftuT figovimu dreveTu, mu bori! tebi v’ sgled, zhe Te ne poboljThaTh, in r, e rodifh vredniga fadu pokore! Ko je naTb Svelizhar neko jutro na Tvoji poti is Betanije v Jerusalem lazhen . bil, in per poti figovo dervo vidil, je Thel k’ njemu; pa ker nobe- n |ga Tadu, sunaj Tamiga perja, ne najde na n j e m, ga prekolne rekozh : Na vekomej naj f e nikdar is tebe noben Jad ne rodi! In figo- v o dervo je per ti prizhi uTahnilo. Tako pra- Te boj, in po pravizi boj, de bi te Bog ne preklel, to je, ti popolnama Tvoje gnade ne odtegnil, de bi na vekomaj nikdar nobeni- ga vredniga fadu pokore ne mogel roditi. i56 Grefhnik! grefhniza! naj ti per perloshno- fti letafhnjiga fvetiga leta fhe eno povem: Ne¬ ki zhlovek, pravi Jesuf Kriltuf, je imel figovo drevo safajeno v’ Tvojim nogradu, in je prifhel fadu na njem ifkat, in ga ni nafhel. Rezke tedej fvojimu gorniku: Pole ! ske tri leta ho- dim ifkat fadu na tim figovim drevefu, in ga ne najdem; pofekaj ga tedej , zhemu ko sa- Itonj tu Halo? Pa gornik odgovori: Gofpod! pulti ga fhe to leto; okopati ga liozhem in mu pognojiti; morebiti bo vender kaj fadu is njega; zhe ga pa fhe letaf ne rodi, potlej ga le po¬ fekaj. Kako dolgo she hodi tvoj Svelizhar fadu ifkat na figovim drevefu tvojiga lerza, pa ga fhe ni naj del? Morebiti je tudi savoljo tebe she ukasovala boshja praviza, de bi bil pofekan, in v’ ogenj vershen, in bi ne Hal sallonj v’ nogradu matere katolfhke zerkve; pa mati kat. zerkev je sate profila, de bi ti bilo le fhe eno leto odloga dano, in obljubila ftoriti vfe, kar je le v’ njeni mozhi, de bi dobila od tebe vreden fad pokore; in.kaj fi pazh pofebno le- tafhnje leto ne persadene te k’ Bogu nasaj per- peljati? Kako fkerbno okopava drevo tvojiga ferza! Kako te opominja k’ pokori, in te pod¬ pira f’ fvojo in vlili fvojih dobrih otrok molit¬ vijo, f’ tim, de vfe fvoje otroke budi tudi sa¬ te delati pokoro, in ti do kraja odpre vfe fvoje fhaze, de bi saupanje do boshjiga ufnii' ljenja, in ljubesen do Boga obudila v’ tebi! Blagor tebi, zhe fe ji udafh, in delafh pokoro' fveto leto bo sa te saref fveto leto, zhaf sveb- zhanja. Gorje pa tebi, zhe tudi to tako velik 0 i5 7 jrnatlo v’ nemar pukifh in savershefh! Boj, Loj fe, de Li kje ne Lil, kakor nerodovitno drevo is nograda sLivih pofekan, in savershen! Sa- kaj kolikor vezli fe kori sa tvoje svelizhanje, toliko Lolj gotovo je tvoje pogubljenje, zLe fe boshjktiu ufmiljenju vkavljafh, ga sanizhujefh. SLitam, pravi f. Augukin, gre desh k’ shitni- zam, ternju pa k’ ognju: ravno tike gnade Loshje, ki drugim pomagajo v’ neLefa, Lojo tebi pomagale v’ vezhni ogenj; sakaj semlja kakor pravi f. Pavel, ktera vezhkrat nanjo gredozh desh pije, pa vender ternje in ojat rodi, je savershena, prekletjva bliso, in bo na sadnje poshgana. Poflufhaj kako govori Bog f’ prerokam Ezehijelam od terdovratniga Jerusalema in od viih sanizhevavzov njegoviga uliniljenja: Perkovi kotel, mu rezhe, in nali vode vanj. Ezehijel kori tako, pa rja ni fhla od kotla; in Bog mu rezhe: Perkavi prašen hotel na sherjavizo, de fe rasbeli, njegov bron rakopi, in njegova rja sgine, Kaj fe sgodi? Veliko truda je bilo, pravi Ezehijel, ali njegova prevelika rja ni fhla prozh, tudi s ’ ognjem ne. In Bog se rasferdi in rezhe: Tvoja gnufoba Jerusalem je ojtudna; sakaj ozhijiiti Jim te hotel , vender niji ozhjhen od fvojih gerdobij, in tudi ne bofh ozhijhen , dokler je moj Jer d ne ohladi nad teboj . Jeji Gojpod Jim govoril: pri f lilo bo, in bom Jto- ri l j ne bom pregledal, ne bom sanejel, rezhe Gojpod. Ti, o terdovratni in nefpokorni gre- ihnik! ti k tiki kotel, pravi f. Augufhtin, poln rje, ki fe ne da odpraviti, to je, poln i58 nevofhljivofti, poln prevsetnofti, poln jese, fo- vrafhtva, poln nezhiftofti, neframnofti in dru- sih pregreh; tvoja dufha je kakor sarjaven kotel omadeshvana: Bog te je hotel tolikokrat ozhiftiti od tvojih pregreh, sdaj s’ vodo, ker fo ti njegovi nameftniki v’ njegovim inienu to¬ likokrat govorili od boshjiga ufmiljenja, de bi te hili k’ pokori omezhili; sdaj s’ ognjem, ker fo ti v’ njegovim imenu osnanovali oftre ref- nize, ktere hi mogle tudi Tkale omezhiti: ve¬ liko je bilo truda, veliko persadevanja, ali saftonj! Tvoja prevelika rja ni fhla prozh, tudi s’ ognjem ne; ne s’ ljuhesnijo, ne s’ oj- ftroftjo; ne s’ vabljenjem , ne s’ groshenjem; ne s’ obljubami, ne s’ shuganjem te ni bilo mogozhe ozhiftiti. Poflulhaj tedej, kako Te ti bo na sadnje godilo: Ker je tvoja gnnjoba ojtudna, in Je niji dal ozhijiiti, rezhe Go- J pod: tudi ne bojii ozhijlien, dokler je mo) Jer d nad teboj ne ohladi; Jioril ti bom po tvojim sajlus trenji , ne bom ti pregledal, ne bom ti sanejel! Sposnaj tedej, grefhnik, grefhniza, kako nefpametno ravnafh, zhe pokoro odlafhafh! sakaj nizh ne more biti bolj nefpametniga, ka¬ kor ftoriti kaj taziga, kar she sdaj obetafbj fklepe delafh, de bofh zhes toliko, ali toliko zbafa obshaloval, objokoval, in fe bolj ke- fal, de ti ftoril, kakor, ko bi bil vfe ka>' imafh, tudi sdravje sa vfelej sapravil, in k zeliga fveta jeso, fovrafhtvo in sanizhevanj® na glavo nakopal. Zhe hozhemo koga od kak® rezhi odverniti, mu pravimo: Nikar, fe bofh ibg kefal! in zhe mu fkashemo, zhe verjame, de bi fe mogel ref kefati, je ne bo ftoril. In ti hozhefh ravno sato fhe grefhiti, ker pravifh, febi in Bogu obetafh, de fe bofh zhes nekaj zhafa kefal savolj tega, objokoval, obshaloval, kar sdaj ftorifh. O nefpamet! o noroll! t Spo~ snaj pa tudi, v’ kako neisrezheno nevarnoft vezbne nefrezhe poftavifh fvojo sa vezhno frezho ftvarjeno dufho, ker ne vefh ali bofh doshi- vel tihi zhaf, ki h ga obetafh; sraven pa ti bo smirej tesheji, in sadnizh fkorej nemogo- zhe fe fpokoriti; toliko bolj nemogozhe, ker Boga smirej lilifh, in fe ti je po vli pravizi bati, de bi ga tudi ne perfilil, te sapuftiti; in zhe te sapufti, je djano sa tvoje nebefa, in bres vfiga ufmiljenja Itrafhno terplenje v’ peklu na zelo vezhno Ji tvoj del. Zhe tedej fposnafh, de ti je treba pokore, in imafh le fhe eno lfkro pameti v’ glavi, le eno ifkro prave lju- besni do fvoje neumerjozhe dufhe v’ ferzu, o nikar je ne pulti v’ taki nevarnofli; delaj po* boro, dokler imafh fhe zhaf, mozh, in ti je boshja gnada fhe na ponudbo, de kje zhafa Jn gnade ne samudifh, in ne bofh perliljen je zelo vezhnoft in saftonj delati! Amen, i6o XI. Pridiga. Popotni fmo in ptnji, kakor rji nafhi ozhetje, nafhi dnevi na sernlji Jo, kakor Jeniza, in ndbenimu ni tukej ojtali. i. Kron. 29, i 5 . jNar vezhi, in f kore j bi rekel, edini urshah, de fe toliko ljudi tako globoko in v’ take hudo¬ bije pogresne , in potim bres fkerbi, bres fira- hu v’ njih shivi, je to, ker ne miflijo kaj, in sakaj fo na fvetu, in kaj jih po fmerti v’ ve- zhnofti zhaka. Sato pa tudi ni nizh boljiga, pravizhniga v’ dobrim ohraniti in grefhnika k’ pokori obuditi, kakor premifhljevanje po- flednjih rezbi, in fvojiga konza na tim Cvetu, kar nam f. Duh Tam fprizhuje rekozh: Jpomni fe, o zhlovek, fvojih pojlednjih rezki , in ne bofh grefhil na vekomej. Ti je tedej refniza moj kriftjan! fe k’ Bogu, od kteriga li safhel. nasaj podati, ali zhe ti fhe ni, de ti bo refni' za, premifhluj pogofto, in nikoli ne posabi* kaj je tvoje shivljenje, kaj tedej vfe tvoje opra¬ vilo na fvetu; kaj dobriga, vefeliga, frezhnig* ti je po fmerti perpravljeniga v’ plazhilo tega opravila; kaj Itrafhniga pa te zhaka, ako ^ Bogu nepokoren, in oftanefh v’ fvojih pregreha! 1. 161 De bi to Iosheji premifhljeval, bom v’ prihod- nih pridigah govoril f’ teboj od poflednjih rezhi grefhnika, in potim nekoliko od nebefhkiga vefelja; in de bi prav shivo fposnal fvojo ne- fpamet, ker sa tako kaj maliga, sa tak prašen nizh nebefa samenifh in v’ take britkolli, v’ to¬ liko terpljenje fam filifh, bom fhe pred, in fzer danf govoril od nafhiga shivljenja na fvetu, in ti pred ozhi poftavil: pervizh, de ni tvoje slav¬ ljenje nizh drusiga kakor kratka pot v’ vezh- noft • drugizh, kakofhno bi ravno sato moglo biti tvoje slavljenje, — I. Zhlovek ni uftvarjen sa ta fvet, ampak sa vezhnoft, in je v’ ptuji desheli, dokler je na tim fvetu; nimamo ga tukej objiojez/uga rne- Jia , temuzh prihodniga ijfiemo, in fmo ena¬ ki popotnimu, kteri gre is daljnjih, ptujih krajev, is daljnjiga, ptujiga kraljeftva na fvoj dom, prehodi mnoge deshele, in fe mu zelo pot fkorej vfak dan drugazhi godi. Sdaj najde lope planjave, rodovitne doline, prijetne ve¬ dele kraje, sdaj ga pelje pot po ftermih gorah, sbgezhim pefku, po pezhovji, po shalollnih in dolgozhafnih gojsdih in pufhavah. Danf ima lepo in prijetno vreme, drugi dan fe nebo prevlezhe f’ zhernimi oblaki, gromi in trefki done nad njegovo glavo, blifki in ftrele fhvi- gajo okoli njega, ploha ga sajame, in poln krahu m groše, premozhen do polti, gasi po globokim blatu naprej. Eno nozh najde pro¬ dorno hifho, dobre ljudi, kteri ga radi pod 162 flreho vsamejo, in mu prijamo poftreshejo; drugo tudi sa dnar nima ne pozhitka, ne po- llreshbe. En dan je sdrav, drugi dan bolan. Sdaj ima dobre, vefele tovarfhe, bi fo prijasni s’ njim; sdaj pride med televaje, bteri ga de¬ po, ranijo, in mu vfe pobero, de le bomej fbe naprej more. Tako gre proli fvoji doma- zhi desheli, sdaj lahko, sdaj teshko, sdaj sha- loften, sdaj vefel, sdaj lazhen in sbejin, sdaj v’ obilnofti; in kader vanjo pride, in v’ mil’lili nasaj pogleda, le kakor v’ Tanjah The vidi pri- jetnoili in sopernolti, bi jih je imel na poti. Oboje je enako posabljeno, ali zhe ne posab- Ijeno, ga to bar je fhufil in terpel na poti, fhe bolj vefeli, kakor njene sloslinotti in pri- jetnofti. Tako, ljubesnivi, je nafhe shivljenje. Na- fhe leta fo dnevi popotniga, kteri pridejo eden sa drugim, pa li nilla dva enaka; ljudje, S’ kterimi shivimo na fvetu, nifo nizh drusiga, kakor mnogi tovarfbi, ki fe na kakofhne ure s’ njimi fnidemo na poti, ali jih najdemo na fvojih gollinizah, in fo nam sdaj dobri sdaj fovrashni. Mnoge ftarofti nafhiga shivljenja f° tako rezhi mnoge deshele, ki gremo zhes nje, in kakor ima vfaka deshela fvojo nofho, fvoje navade, fvoje perdelke, fvoje prijetnolli in lahkote, pa tudi fvoje sopernofti in teshe; rav¬ no tako ima vfaka ftarolt fvoje nagnjenje, fvoje opravila, fvoje vefelja, pa tudi fvoje grenkote in shalofti. Druga deshela fo otrozhje leta, druga mladoll, fpet druga mofbka ilaroft, in liva ftaroft ni nobeni poprejfhnjih nizh podo- i65 bna. In kader jih vfe prehodimo in Tvojo pot konzhamo, zhe je morebiti ne bomo The pred konzhali, preden vfe te deshele prehodimo ; kader pridemo v’ Tvojo domazho deshelo, v’ vezhnoft, ne bomo od vfiga terpljenja, od vfih britkoft in sopernoft, od vlili teshav in nadlog, ki jih tukej imamo, ravno tako nizh vedili, kakor od frezhe, vefelja, fladnoft in prijetnoft, ki jih vshivamo; ali zhe bomo The kaj vedili, naf bo to, de fmo kaj terpeli, bolj vefelilo, kakor to, de fmo frezho, pri- jetnofti, sloshnofti imeli. V’ desheli otrozhjih let je polno vefelja, kratkozhafov, igra; srak je prijeten, nebo jafno. Doftikrat Te fzer tudi pokasliejo kake meglize shalofti, ktere Te pa ravno tako hitro fpet sgu- be: nedolshnoft, odkritoferzhnoft, bresfkerb- noft, dnevi hres shalofti, nozhi bres nepokoja, mirno in fladko fpanje, To tifte vefele in pri¬ jetne roshize, ki je ta deshela obfejana in vfa prerafhena s’ njimi. Ali kako hitro je preho¬ jena, in Te sad pufti ta deshela! To je bila Tke le sarija nafhiga shivljenja; nje vefelje je minulo, ko fmo ga bili komej fhe le okufili, m f e ga sdaj le s’ shaloftjo fpomnimo, ker nam ga ni vezh mogozhe vshivati. Is te deshele, is otrozhjih let, fe pride v deshelo mladofti, v’ leta mladenzha, dekli¬ ška, ktera je pa vfa drugazhna. Tudi v’ tej Te fzer najdejo na ozhi lilno lepe roshize, pod kterimi pa kazhe svite leshe, in fo bresni s’ njimi prerafheni, tako de, kdor jih nepremi¬ šljeno in bres velikiga ftrahu terga, ali sa i64 ftrupeniga modrafa prime, in je fmertno ra¬ njen, ali fe vdere v’ globozhino bresna, ki mu je komej fhe pomagati is njega; hozhem rezbi, v’ kteri, mladenzh! deklizh! najdefh toliko in toliko sate tako prijetnih in vefelih, pa sa tvojo zhednoft tako llrupenih, sa tvojo dufho tako pogubljivih rezhi. Nevarna deshela, pravim, je ta, zhes ktero fe komej pride, de bi fe nar boljfhi, kar samoremo imeti, ne- dolshnoft shivljenja, zhiftoft ferza, mir in po¬ koj vefti ne sgubilo. Sapeljiva deshela, v’ kte¬ ri jih toliko od fladnoft fveta preflepljenih v’ fredi vefelja shaloft sa prihodne zhafe nahira; ker nepremifhljeno tekajo sa roshizami, ktere- koli fe jim nar lepfhi sde, ktere fe bojo pa toliko pred fpremenile v’ ojftro ternje, in jih bojo notri do sadnjiga neufmiljeno bodle; to je, v’ kteri fi mladenzh! dekliza ! f’ tem, de ti dopuftifh toliko grefhniga vefelja, perprav- Ijafh shaloft in britkoft, nepokoj in grisenje vefti, morebiti tudi sanizhevanje in framoto, nadloge in terpljenje sa vef zhaf fvojiga shiv¬ ljenja. O revna deshela! o bresfkerbna, in ravno sato nefrezhna mladoft! ktere nagloft in nepremifhljenoft, je tudi David tako milo ob¬ jokoval rekozh: Nikar Je ne Jpomni , o Go- J'pod , grehov moje mladojti! ktere flaboft' in padzam je tudi pravizhen Job perpifal vfo fvojo nefrezho, ki ga je bil Bog obifkal s’ njo> ker je sdihoval: Sakaj pijhefh tako grenko Jodbo soper mene, in me hozhefh konzhati savoljo grehov moje mladojti? { Srezhen tedej> o frezhen, trikrat frezhen, kteri v’ tej tako n e ' i65 varni desheli boshjih pokav fpred ozhi ne spu- ki; kteri pride is nje P zhikimi rokami, ne- omadeshvanim ferzam, nedolshen, bres greha! Pa tudi zhes to deshelo terpi pot le malo zhafa, in pelje r’ deshelo moshafhke karo rti. Ta deshela ali kar oh, v’ ktero jih le vfe prevezh toliko hudiga nagnjenja is mladoki f’ feboj pernefe; (sakaj mladenizh pravi f. pifmo, ne bo sapu/til poti, hlere Je /e v ’ mladojti navadil , tudi v' JiaroJti ne), je sraveh tega fhe polna bodezhiga ternja, pofvetnih fkerbi, fkerbi sa zhafne, bodi refnizhne ali le smifh- Ijene potrebe; polna lakomnoki, napuha in prevsetnoki, nevofhljivoki, polna kriviz, golu- fij, nesmernoki, nepoterpeshljivoki, jese, fo- vrafhtva, krega in tako daljej, ktere hude nag¬ njenja naf od prave poti vlezhejo, na nji mu- de, in kore, de le vfe prelahko posabimo namen in konz fvoje poti, in na nobeno rezh manj ne miflimo, kakor na tiko deshelo, na vezhnok, kamor gremo, in le ji hitreji, ka¬ kor je ptiza r’ sraku, blishamo. Sakaj folnze, ktero nikoli ne koji, shene nafhe dni, melze, leta, v’ fvojim teku pred feboj hitro naprej; zhaf, ki shivimo v’ njem , in fe kome j toliko per naf mudi, de nam na zlielu pifhe leta, ki fmo jih preshiveli, tezlie le toliko hitro na¬ prej , in nam na vef glaf naša j vpije, de bo¬ mo le fhe malo dni na fvetu; odvsame lepoto obrasa, premeni farbo laf, in hitro, pred ko ki minil, je zhlovek v’ fivi in sadnji karoki kojiga shivljenja. V’ lej desheli fe je vfe fpremcnilo, je vfe i66 drugazhno ko v’ poprejfhnjih, vfe osnanuje zhloveku njegov konez, napoveduje fmert pred vratmi. Kar ga je pred vefelilo, mu sdaj teshko dene; kar mu je pred dopadlo, fe mu gnuli, njegova pamet, njegov fpomin flabi, njegova mozh ga sapufha; njegovo truplo pod fnegam njegove glave kakor od mrasa vfe ter- do, mu sazhenja biti preteshko; njegove noge, od dolsiga in teshkiga pota utrudene, ga ko- mej fhe nolijo; in tako fe opoteka in omahuje pozhafi proti fvojim grobu, ki ga she dolgo vidi odpertiga pred feboj. Sadnjizh fe verne v’ narozhje semlje, naf vlih matere, is ktere je prifhel, popolnama in do zhiftiga obropan vliga, kar je bil na poti nabral. Edina rezh, ki bi jo bil mogel vedno pred ozhmj imeti, pa je morebiti nikoli ni hotel viditi, nikoli nanjo mifliti, je tudi edino, kar sdaj fhe naj¬ de, edino kar mu sdaj fhe ollane, namrezh njegov shaloftni in tihi grob. To tedej, ljubi poflufhaviz ! to je vfe, sa kar fe je poganjal, in trudil; vfe, sa kar je toliko delal, toliko terpel! 0 kako pazh majhina rezh sa toliko fkerbi, toliko persadevanja! Krilljan! krili ja na! vsemi li to tako ozhitno refnizo prav k’ ferzu, in uzhi fe is nje, kakofhno more sato biti tvoje shivljenje, ker ref ni nizh drusiga kakor po- potvanje v’ vezhnoft. II. Dve imenitni in poglavitni lallnoiti najde¬ mo nad popotnim zhlovekam, kteri sheli fkorej priti na fvoj dom; ker le doma, is premoshe- 167 nja fvojih ftarifhev, ki ga gre prevset, upa mirne , frezhne, vefele dni sa vef zliaf fvojiga shivljenja: Pervizh, de fvoje rojltne desliele in hifhe fvojiga ozheta na fvoji poti nikoli fpred ozki ne fpulti, rad od nje govori, mu je nje frezha in vefelje vedno v’ miflili, in fe nizh bolj ne boji, kakor saiti, pravo pot sgrefhiti. Drugizli, de fe na poli f’ prašnimi rezhmi ne mudi, tega, kar ne more f’ feboj vseti, vkup ne fpravlja, in sa to, kar prijetniga ali soper- niga vidi, ali tudi fkufha, ali od fvojih to- varfhev , morebiti terpi, ravno tako malo ma¬ ra , kakor bi nizh ne bilo; nobena rezh ga ne more na njegovi poli motiti, nobena na nji muditi. Ravno tako ljubesnivi, gremo tudi mi v’ hifho fvojiga vfigamogozhniga Ozheta, v’ ne- befa, kjer bomo imeli mirne, neisrezheno frezhne in vefele dni zelo vezhnolt. Sato more tcdej tudi nafhe sadershanje, dokler fmo na fvetu, biti ravno tako, kakorfhno je sader¬ shanje popotnika. Pervizh ne fmemo hifhe fvo¬ jiga Ozheta nikoli fpred ozhi pulti ti 5 nikoli po- sabiti, de nifmo sa prizhijozhe shivljenje, ne sa prizhijozhi fvet, ampak sa Boga, sa vezh- noft, sa nebefa uftvarjeni, nafhe mifli in she- ije morejo biti le v’ Boga in nebefa obernjene; Bog in vezhna frezha, ki naf per njem zhaka, more biti vfe nafhe vefelje , in konez vlili 11&- fliih shelja, vlili nafhih del. Nikoli ne fmemo niz h samuditi, nikoli nizh nemar pulliti, nam k’ svelizhanju pomaga, naj bi bilo krili fhe tako tcshko, nafliimu grefhnimu na- i68 gnjenju fhe tako sopemo In grenko ; nikoli nizk koriti, kar bi naf vlegnilo per Bogu v’ samero in ob nebefa perpraviti. Nikoli ne fmemo pra- fhati, kakofhna je, lahka ali teshka, gladka ali bodezha, vefela ali shalokna, ampak le ktera je gotova in varna pot v’ nebefa, naj fe nam na nji godi, kakor fe hozhe, naj naf fvet fovrashi, praganja, nam krivizo dela, ko¬ likor le more, in fe mu ljubi. Le farno tega fe moremo bati, de prave poti ne sgrefhimo, le farno sa to fkerbeti, de bi hitreji po nji naprej mogli; vfe drugo, lahkote in teshe, prijetnoki in sopernolli, nam more biti kakor nizh, kakor rezhi, ki nifo vredne, de bi fe le smenili sanje. Drugizh ne fmemo na tej fvoji poti nizh taziga ifkati, nizh taziga nakupovati, shirati, kar ne moremo na fvoj pravi dom, v’ vezli- nok f’ feboj vseti; tedej po zhafnih rezheh, po boga/Ivo, premoshenji ne hrepeneti, in zhe nam jih Bog da, fvojiga ferza nanje ne nave- sovati, temuzh jih po boshji volji v’ dobro obrazhati, in fi s’ njimi v’ hifhi fvojiga Ozheta delati prijatle, jih pred feboj tje pofhiljati, kamor jih, ker fo vrata tako voske, in pot toliko tefna, farni ne bomo mogli neki. Ravno tako ne fmemo biti zhafti sheljni, ofhabni, prevsetni, ker fmo le popotni, in nam tedej ne more zlo nizh biti na tim, kaj nafhi to- varfhi, f’ kterimi fmo le na nektere ure vkup sadeli, od naf miflijo; ali naf imajo dobre, modre, perljudne, premoshne, ali neumne, dolgozhafne, nerodne, berazhe. Nizh druga- r€g ahi ne fmemo mifliti od pofvetniga vefelja« zhe vender nozhemo vezhiga in vezhniga ve¬ felja samuditi; ker fmo v’ ptuji desheli, ni¬ mamo tukej nobeniga odanka, in fe, radi ali neradi, vezlinodi hitro, hitro blishamo, tako de nimamo in ne moremo imeti zhafa fe tu¬ kej P fvetam vefeliti. In de s’ malo befedi vfe povem: Nikakor ne fmemo fvojiga ferza, kte- ro more vedno proti nebefam kupeti, in, prav rezhi, she v’ nebelih biti, kjer je nafha glava Jesuf Kri (tuf, sa ktere fmo tudi udvarjeni, kte- re fo nam tudi perpravljene, kamor bomo tu¬ di gotovo prifhli, zhe le prave poti ne sapo¬ dimo , in nam k’ tem, de bi jo frezhno kon- zhali, odlozheniga zhafa ne samudimo; nika¬ kor pravim, ne fmemo fvojiga ferza obteshati I’ pijanodjo, poshrefhnodjo, neframnimi she- ljami in deli, ali ga obloshiti f’ zhafnimi re- fcfimi ali fkerbmi, de bi fe ne moglo vedno k’ Bogu povsdigovati, po nebelih hrepeneti; nobena rezh naf ne fme na nafhi poti proti nebefam, na poti dobrih del, brumnodi in kogabojezhnodi motiti, nobena od nje odver- niti, nobena na nji muditi; temuzh zhe Jvet vshivamo , moremo po befedah f. Pavla biti, kakor bi ga ne vshivali, kleri shene imajo, kiti kakor bi jih ne imeli; kteri jokajo , ka¬ kor bi ne jokali , kleri Je vejele , kakor bi fe ne vejelili , in kteri kupujejo , kakor bi nizh Tle imeli , to je : fvet vshivati le is potrebe, 11 e Js poshelenja, ali boljfhi rezhi, vfe zhafne re- le oberniti na boljfhi in vezhne rezhi, P*k } jedi, fi kakoflmo nedolshno vefeljc dopu- 170 Hiti, kaj zhaTniga perdobiti ali li voThiti, salo de bi mogli Tvojo pot proti nebefam, Tvo- jimu pravimu vezhnimu domu, bolj na rav- nod in losheji, in hitre jk naprej iti, kakor tu¬ di popotni potrebuje shivesha, oblazhila, in marfikake druge rezhi sa Tvojo pot; ne pa sa- to, ker naT take rezhi veTele, To naThimu me- Tu prijetne, Te mu perleshejo, mu dobro de¬ nejo. Tako sadershanje tedej, moj kridjan! ti perporozha T. Pavel, sato ker ga ni m a Tli tukej nobeniga /lanovitniga meda, ampak iTheTh pri- hodniga; in preide, hitro preide podoba Tveta, in s’ njim vred vTe, kar je na njem. Ino ko¬ lika neTpamet in norod! kako dralhna, saref kervavih Tolsa vredna Tlepota, zhe savolj zhaf- nih rezhi, premoshenja, zhafti, pozhutTkiga, shivinTkiga veTelja posabimo Boga, duTho, ne- beTa, in tako veliko, neisrezheno in vezhno frezho v’ nemar pudimo, in samudimo. Zelo tvoje shivljenje, o zhlovek ! naj ti The enkrat to Tpomnim! zelo tvoje shivljenje, doshivi tudi nar vezhi darod, ni nizh drujiga, kakor kratka pot v’ vezhnod, in prav rezhi, pot eniga dneva; hiThe, ki jih davimo, nil° nizh drusiga, ko prenozhivniza, ki svezher v njo gremo, in jo sjutrej Tpet sapudimo; naThe premoshenje in karkoli imamo, ni nalhe; nalh zhaT in Tmert da goTpoda hiThe , ki pi’ e ' nozhujemo v’ nji, in naT terpita v’ nji le dok¬ ler hozheta. Kaj nam tedej pomaga, zhe j° tudi The tako lepo oTnashimo, in jo naredim 0 tako perpravno, prijetno in vcTelo prebiraliTh 0 ; 1 7 1 kakor bi hotli vezimo v’ nji ftanovati? Prifhel bo eno jutro sgodej naf buclit njeni gofpod, rekozh: Prijatelj prijatliza! ti morefh naprej, sate ni tukej vezli prodora, ti morefh naprej prijatelj nam porezhe, in naf bo per vratih ven ispeljal. Prezej bojo drugi na nafhim pro¬ doru, leshali v’ nafhih podeljah, fedeli per nafhih misah, pofedli vfe kar fmo mi imeli. Kak kratik zhaf bojo vshivali te rezhi, potim pa bojo tudi oni naprej isgnani. Tako rod odide , rod pride, eni gredo in drugi pridejo; nobeden nima tukej danovitniga prebivalifha. Pojdi tedej o nefpametni! trudi upiraj fe nozh in dan sa zhafne rezhi, sa premoshenje, zhad, frezho vefelje, kakor bi ti bilo vezhno tu odati; ali hofh pa mogel tudi folnzu sapo- vedah, de naj doji, sato de bi fe dnevi tvoji- ga shivljenja nikoli ne dekli? Ali hofh mogel zhafu braniti, de bi kakor derezha voda sme- r ej naprej ne tekel, in te f’ lilo in tako naglo proti vezhnodi no vlekel? Ali hofh mogel sa- greniti fvoj grob, ki ti je, kar li na fvetu, perpravljen, in fe f’ fmertjo vojfkovati, de te Va nj ne pogresne? In zhe tega ne morefh, ka¬ ko norfki in nefpamelen je vef tvoj trud, vfe * v ~°je persadevanje, kako prasne vfe tvoje fker- bj sa to, kar je zhafniga? Lakomnik! lakom- zhemu ti bo po tim takim tvoje slato in f rebro, ki ga na kupe nakladafh? kaj ti bo pomagalo, ko pridefh v’ deshelo vezhnodi, Ijrecl ktere vratmi she dojifh ? Ali hozhefh fvo- Pga fodnika s’ njim podkupiti, fvojo dufho od P e Wa oteti, in paradish plazhati ? Pa slato in * 7 2 frebro v’ uni desheli ne gre, in le dobre dela, le zhednohi veljajo. Kdo bo tedej isrekel tvojo nefpamet, de ne pomiflifh, kako de bofh m konzu poti, per Tvojim odhodu is fveta, notri do sadnjiga venarja vfiga obropan, karkoli zelo pot vkup fpravifh; in fi toliko persadevafh sa rezhi, ktere te le eno nozh terpe, in savoljo njih to samudifh, kar bi te vezhno terpelo, vezhno frezhniga korilo! — In ti ofhabni, pre- vsetni krikjan! koliko fi bolji, zhe te ludje tike hifhe, ker na Tvoji poti zhes nozh ofta- neTh, hvalijo, zhake, sa kaj vezhiga Thtejejo, kakor ko bi te sanizhevali, te sa nar neumni Thiga, sa berazha imeli ? Glej, jutro sgodej greTh naprej, in ne boTh nobeniga smed njih nikoli vezh videl. Kako norTka in nefpamelna je tedej vTa tvoja prevsetnok, vTe tvoje hrepe¬ nenje po taki prasni zhalli in hvali? — Ne- Tramni mladenzh ! neTramna dekliza! pojdi i» pogresni Te notri do gerla v’ blatu nczhikolh; vshivaj shivinTkiga veTelja, kolikor ga nar vezh moreTh, flori karkoli posheli tvoje hudobno ® Tpazlieno meTo; naj ti ne bo nizh mar, k*] tudi zlo hudobni Tvet od tebe govori, nizh mar sa toliko britkih Tolsa, ki jih morebiti tvoji flarifhi, shlahta, snanzi, prijatli na tihi® nad teboj tozhijo: flori pa tudi, zhe morefl 1, de bo tvoje truplo neflrohljivo ; flori, de k nikoli ne pokara, kori de Te tvoja vrozha kr* nikoli ne ohladi, nikoli v’ tvojih shilah ne hoji; s’ eno befedo kori, zhe moreTh, de nC boTh vTaki dan blisheji Tmerti, blisheji grobi 1 ! blisheji pekla, kjer boTh sa kratko veTelje, k* » 7 5 ga vshivafh, terpel neisrezhene martre, in l tk, rad ali nerad, ni nobeniga pral banja, tvoj fodnik te she zhaka, vago f. evangelija v •okah, na kleri bo vfe tvoje dela na tanko prevagal , de te potim fhtrafa po tvojim sa- luslienji! O kako fe bofh pazh tudi li per lih tvHo shaloftnih befedah s’ Ezehijem Judovfkim 'ralj em v’ britkofti fvoje dufhe obernil v' fteno, m sazhel milo jokali ! In kako bi fe tudi ne 'opilo v’ shalofti tvoje ferze, ker je sdaj v le M* i8o na fvet, bogaftvo, vefelje navesano, in bo fa- zhaf na enkrat od vliga f’ lilo odtergano! Kaj ti bo takrat pomagalo, in zliimu ti bo vfe tvo¬ je bogaftvo, ki fe s tl a j toliko trudifh sanj; Boga, nebefa, vezhnoft sanizbujefh, fam febe, fvojo laftno dufho samudifh savoljo njega? Ta¬ krat fe bo pazh na tanko fpolnilo nad teboj, kar bogabojezhi Job govori od lakomnika m Tkdpza, rekozh: Jsmetal bo is febe bogajtvo, ki ga je posherl, istergano mu bo n’ velikih bolezhinah is njegoviga oj er zlij a l Toliko le- piga, drasiga zhafa, zhafa, ki ti je bil dan le salo, de bi bil delal delo svelizhanja, II po - tratil, sapravil v’ prašnih fkerbeh, kako 1)' mogel fvoje fkrinje s’ slatam in frebram napol¬ niti, njive, travnike fkupovati, hifhe sklati; > n takrat, o shaloft, o brilkoft, in takrat s’ vfi® fvojim slatam in frebram, ne bofh mogel le¬ piti ene farne ure, de bi jo obernil, kaj ftorjl sa svelizhanje fvoje dufhe! In takrat ti od vfr ga tvojiga polja, od vlih fnosbet dpujiga « e oftane, kakor nektcre pedi semlje, ki bo tvoj® truplo v’ njo pokopano. In takrat bofh imel sa vfe fvoje pohifhtvo, golo mertvafhko trug°) in nizh drujiga ne. Tukej bofh mogel s’ shaloftjo fam fposnati in fe preprizhati, ^ je bogaftvo saref bodezhe ternje, ktero zhlo ye ' ka sbada, rani, kedar ga je vkup fpravlj«!) sbada, rani, kader fpi pod njegovo fenzo, f 1 hrani; in rani njegovo ferze pofebno na nje, takrat ko mu je f’ lilo is njega istergan 0, Kaj ti bo takrat pomagalo, prafham d ,-u ' gizh, grefhno vefelje fveta, ki ga vshivafhi i8i ncTpodobno veTelje meTa, ki ti ga ni nikoli dofti, in ga ravno salo sgovarjafh sela j T’ Tvojo flaboftjo, sdaj T’ Tvojo The vrozho kervjo, sdaj P Tvojim lianam, v’ kterim mifliTh, imaTh gladko, Thiroko pot v’ nebefa, in ti ni treba nizh vediti od krishanja meTa, in njegovih grefhriih shelja , de fi ravno morejo vli drugi, kleri koli hozhejo priti v’ nebeTa, hoditi po oski ternjevi poti laflniga satajenja: sgovarjaTh P perloshnolljo , ki Te je, praviTh, ne mo- refh ogniti; T’ Tkufhnjavami, ki jim ni mo- gozhe soper fiati; s’ okolilhinami, ki te morejo v’ greh perpraviti; in kaj vem kako The vTe drugazhi sgovarjaTh ? Kje bo takrat to tvoje veTelje, in kaj ti bo oflalo, kaj boTh imel od njega ? Oh nikar mi ne Tpomnite od tega, boTh odgovoril v’ neisrezhenih v’ britkoflih Tvo¬ je duThe; le smiTliti ne Tmem, kako hitro To pretekle tiTle neTrezhne, sa me takrat takrat ta¬ ko veTele ure, hitro kakor ptiza po sraku, in s daj tudi njih Tledu ni nekjer vidili. Sakaj sa- 1- e( te ho takrat sadelo ravno to, nad zhemur je Jonatan, kader je bil od Tvojiga ozheta t Sav- 1® k’ Tmerti obTojen, ker je bil zhes njegovo prepoved, Te do vezhera, preden je Tovrashnik popolnama premagan, T’ zhemur bodi oteThati, divjiga medu vsel in ga jedel, tako milo vdihoval, rekozh : Majhino medu Jim okujil , 1,1 glejte, umreti morem! Majhino zhaTa fim 'shival veTelje Tveta, boTh sdihoval hidi ti, in f o>nulo me je; komej pokufil fini ga, in sgi- )nlo j e Tpred mojih ozhi. Glejte umreti morem; ^'ne ivet she jenjuje biti; ne bom je imel 132 vezh nobene vefele ure na njem, sapuftiti ga morem, sapuftiti sa vfelej, in s’ njim vfe kar¬ koli me je kdaj vefeliio! Kaj ti bojo takrat pomagali, prafham v’ tretje, troji grefhni pri ja tli ino prijatlize, bres kterih sdaj ne m orel h shireti, ti ni obftati, kterih samere fe bolj bojifh kol bosbje samere, kterih prijasnoft: ti je ljubf.hi kakor boshja pri- jasnoft, f’ kterimi govoriti je vfe tvoje vefelje, tvoja nar vezhi frezha, tvoje nebefa na fvetu? Nizh nozhem rezbi, de ti bo takrat lozhenje od njih toliko tesheji, kolikor bolj fi sdaj na- vesan nanje; nizh rezki od neisrezhene britko- fti, ki jo bofh obzhutil , kader bofh fposnal, de ne bofh nikoli vezh vidil njih oblizhja: te- muzh le to prafham, kaj ti bojo pomagah kje bojo takrat? Saftonj bofh obrazhal ozki okoli febe, de bi kteriga sagieda!; ne bo ga nobeniga , de bi te trofhtal v’ tvojih sadnjih britkoftih, ampak beshali bojo pred teboj; i [1 zhe bojo tudi na tihim folse tozhili nad tvojo nefrezho, fe te bojo vender bali, in fi ne bojo upali bliso. Skufhal bofh takrat tudi ti, kar je fhkufbal Job v’ fvojih velikih bolezbi' nah: pred kaj zhafa, bofh pazh tudi ti l-ekel) fo bile vlih ozhi v’ me okernjene, vfe me F rado imelo, vfe me je bilo vefelo; sdaj p* fe vfaki le f’ ftraham k’ meni bliska, tudi mo¬ ja fapa je soperna, teslika zlo moji shlahli, snanzam prijatlam : Kihal Jim foojiga hlap ' a ’ ni ga bilo bliso , laka ioshi Job , moja shena fe je moje fape bala . in Jvojih lajinih oirok Jun mogel lepo profiti. Tako mozhno fe le ' i85 dej golfafh nad njih prijasnofljo! Pa naj bo, naj tudi vii pridejo, Hoje oholi tebe, P fols- niuii ozhmi in fi persadevajo ti pomagati: ali ti bojo pa tudi mogli kaj pomagati v’ tvojih brijtkollih, napolniti P trofhtam tvoje slialoftno ferze, in tako obrifati folse od tvojih ozhi? Ali ne; bojo njih folse fhe globokeji prederle v’-tvoje ferze in ga flie le bolj ranile? Prijat-, li! prijatlize ! bol h sdihoval ali jim tudi na rarnoft rekel, vi moji tovarfhi, moje tovar- fhize v’ mojih hudobijah! nikar ne jokajte nad menoj, jelb fim she sgttbljen sa vaf, in vi same ! fhe s daj in pa nikoli vezh fe ne bomo vidili! jokaj te tedej veliko bolj farni nad Te¬ boj, in nad fvojimi pregrehami; sgledujte fe nad menoj, in naj vaf moja nefrezha per- gftrija k’ pokori, de tudi sa vaf kdaj , kakor same sdaj, ne bo preposna! In ko bi jim rad fhe veliko povedal, od prevelike slialofti ne bofh mogel vezh befede isgovoriti, fe bofh obernil fpet v’ fteno in milo, lrritko jokal, jo¬ kal ne le savoljo tega , kar te bo takrat minu¬ lo, ampak fhe bolj savolj tega, kar te bo fhe dlaka! o. 11 . Zbe fo ravno britkofti terdovratniga gre- fhnika na fmertni poftclji lil no velike, bi fe y ender vfe to fhe dalo prenefti, ko bi le vezh- nofti, ko bi le pekla ne bilo, ko bi le P tru- plam vred tudi njegova dufha umerla. Ali ka- bofhna more bili njegova sbaloft, kader vidi, de fo fe vrata v’ dolgo nesmerno vezbnoft sanj i84 she odperle, kjer bo vekomej prejemal plazlii- lo po fvojih delih! Nefpokorni grefhnik! ter- dovratna grefhniza! ali je pazh ktera bolezhi- na tako velika, kakor bo takrat tvojiga ferza bolezhina ? Glej ! od vlili Hrani bofh v’ lilnili Itifkah, in od nikodar ti ne bo nobene pomo- zhi, nobeniga trofhta! Sa teboj velike trume pregreh, ki te jih bo toliko bolj groša in ftrah, kolikor manj jih sdaj hozhefh viditi, in ti ne bojo dale nobeniga pokoja; nad teboj ferdit fodnik, kteriga sdaj sanizhujefh, in fo mu vfe tvoje pregrehe bolj ko tebi famimu snane; pod teboj pekel odpert, kjer je njegova pravizhna jesa pershgala sate vezhen ogenj. O! kako ftrafhno v’ refnizi je priti v’ roke shivimu Bo¬ gu! in glej! prifhel mu bofh v’ roke, in ne bo ga nobeniga, kteri bi te mogel oteti; ne bo je vezli nobene pomozhi, ne bo ga vezh nobeniga trofhta. Takrat, ali preposno, fe ti bojo odperle tvoje ozhi, ki jih sdaj pred lu- zhjo refnize vedno satifkafh ! Takrat, ali pre¬ posno bofh fposnal, kako zlo nizh ne veljajo tifti nefpametni sgovori, ki fe sdaj sgovarjafh s’ njimi v’ fvojih hudobijah. Takrat, ali pre¬ posno fposnal, de fo vender le ref velike pre¬ grehe tifte rezhi, ki ti boshji nameftniki vedno vpijejo, de ti nifo perpufhene, pa tega kratko nikar nozhefh verjeti! Tako, o nepremifhljeni zhlovek, ki v’ vel’ sateleban v’ fvet, in njegove grefhno vefelje, tako fe bojo fpremenile tvoje mifli na fmertni podeli: bolj ko sdaj sgovar¬ jafh svoje pregrehe, vezhi in ftrafhneji bojo takrat v’ tvojih ozhehj menj ko sdaj sa Bog a i85 marafh, fe hudizha bojifh, bolj fe bofh takrat pred pogubljenjem trefel in trepetal; vezhi in bolj predersno ko je sdaj tvoje upanje, pred ga bofh takrat vfiga in popolnama sgubil. Antijoh 4 Sirfki kralj je bil ftoril v’ Jerusa- lemu lilno veliko hudiga: tempelj boshji je bil obropal, pobral is njega vfe slate in freberne pofode, odlozhene in pofvezhene v’ boshjo flushbo, in pa filil Jude k’ malikvanju, prelil veliko nedolshne kervi; vfe to s’ mirnim po¬ kojnim ferzam, bres vfiga grisenja vefii, rav¬ no kakor bi tako velike hudobije ne bile nizh takiga, nizh pregrefhniga. Ko je bil pa sbo- lel, in fposnal, de more umreti, je bil vfe drugazhnih mifel. t S'panje, tako nam popifuje on fam fvoje britkofti, f panje je sbeshalo od mojih ozhi, omagal Jim in upadlo mi je fer- od velike fkerbi , Oh, v ’ kako veliko nadlogo Jon prifhel , in v ’ kako veliko shaloJi, jejt pred kaj zhafa iako vejel in od v/ih ljubljen o fvo/i mogozhnojti! sdaj fe fpomnim vjih hudobi/, ki /im jih Jioril v' Jerusalemu ! Rav- Oo tako velika, o bresfkerbni grefhnik! bo boja nadloga, tvoja shaloft na (inertni podel ji, ln toliko bolj britko in milo tvoje sdihovanje, Mikor bolj sdaj vfe sanizhujefh, in se per nar krafhnejfhih refnizah nafhe f. vere fmejafh, nor- z, a delafh. Sdaj fe ne bojifh ne Boga, ne hu- dizha, in ti ni mar ne sa pekel, ne sa nebela; Har vezhi pregrehe fo ti igrazha; nedolshnoft Speljevati, in jo, de bi fe ne preftrafhila, in beshala pred teboj, s’ dopadljivim mezhatn '"ojiga perlisjeniga , lashnjiviga in pohujfhljivi- i86 ga jesika, f’ fladnim in prijetnim flrupam grefhniga vefelja prijasno moriti, je tvoje ve- felje; s’ mirnim in pokojnim ferzam raspe- njafh hudizheve mreshe pred njo, in po do- pernefiienih fhe tako velikih pregrehah ravno tako bres fkerbi jefh, pijefh, fpifh, kakor bi fe ne bilo nizh taziga, ali pa flie kaj do- briga sgodilo. Pa takrat, ali vfe preposno, fe bofh fpomnil, kaj vfe ftorifh hudiga, kaj vfe samudifh dobriga, takrat, ko fe she ne bo dalo vezli nizh popraviti! O grenak, o shaloften fpomin, savoljo kteriga bofh tudi ti omagal, in ti bo od llrahu popolnama upadlo tvoje ferze! Sguba mozhi ti bo snn- rej bolj fprizhevala, de bo sdaj sdaj treba iti v’ vezhnoll, in tvoja veft smirej bolj na glaf vpila, de v’ nefrezhno vezhnolt, de n 1 sate vezli nobeniga ufmiljenja, ker li ga tako dolgo, in f’ tako predersnoltjo sanizheval: vi- dil bofh pekel fe she odpirati pod teboj, vidik de fi she pred njegovimi vratini , vidil de j e ni vezh mozhi fe verniti in mu ubeshati. Ka) ti bo tedaj boriti ? Ali fe vdati v’ fvojo vezimo nefrezlio, voljno iti v’ ogenj, kteri nikoli ne pogafne, voljno vseti v’ fvoje narozhje llrafb' niga, grosovitniga, neufmiljeniga zherva, Itlen nikoli ne umerje ? pa groša je le smifliti na to! Ali 11 bofh vender fhe upal per Bogu p°' mozhi ifka.tr , ker je drugje nikjer ne bo no¬ bene? Ali oh! vidil, vidil bofh tudi ti nebo odperto, in zhlovekoviga finu Jesufa Kriftuf* bati na defnizi boshji; pa ne kakor nekdaj ^ .Shlcfan , prijasniga, ufmiljeniga, ampak kak.ot 187 ga je vidil f. Janes v’ fkrivnim rasodcnji, Ara- fhniga, de je per njega pogledu kakor mertev padel k’ njegovim nogam. O, kako bofh per tem pogledu od prevelike groše sdilioval: hrib- je padite name, gore pokrite me pred ferdi- tim oblizhjem mojiga fodnika! in od ftrahu, enako f. Janesu, kakor mertev obleshal! Saftonj fi bojo persadevali flushabniki zerkve le trofh- tati, nar ljubesnivifhi in milifhi refnize ne bojo nizh sdale, in v’ ftrahu in trepetu, bres vtiga trofhta, bres vliga upanja, v’ neisrezhe- nih grosnih, ftrafhnih in neufmiljenih britko- ftih fvoje dufhe bofb zhakal sadnje minute fvo- jiga shivljenja, in s’ njo fodbe fvojiga pogub¬ ljenja. Terdovratni, nefpokorni grefhnik! sakaj f’ teboj govorim, in tvoje britkofti, tvojo nefre- *ho fim popifoval; naj ti tedej The nektere be- lede rezhem: Kaj bi bilo, ko bi she sdaj ref leshal na fmertni poftelji v’ takih brilkoftih, od kakorfhnih li fliflial govorili, in te bojo, mo¬ rebiti ne bo dolgo, tudi ref sadele, zhe sdaj, dokler je fhe zhaf, nozhefh delati pokore ? O kako bi tudi ti, kakor nekdaj Ezehija, profil podaljfhanje fvojiga shivljenja, in sdihoval: Gojpod! perjenjaj mi, de Ji oddahnem, pre- ( ien tje grem, in me vezh ne bo l kako bi bližal s’ evangeljfkim hlapzam ; Gojpod poler- P l s* menoj, rje bom' poplazhal. Gofpod le fl *e nekoliko odloga, de delam pravo refnizlino, pokoro, sadofti ftorim tvoji rasshaljeni pravizi!; [ n ? o kakoflien kamen bi fe odvalil od tvoji ga lerza ? kako frezhniga bi fe fbtel, ko bi Bogj i88 tvojo molitev uflifhal. Glej tedej! kar je Bog kralju Ezehiju ftoril, rekozh: Slifhal Jim tvo¬ jo molitev , vidil tvoje Jblse, in glej osdravil Jim te, in Jhe petnajjt let bom dodal tvojim dnevam; ravno to je ftoril tudi tebi: Bog je vidil tvojo revfhino, zhe ravno ti fhe nift ho¬ tel na njo mifliti, je vidil tvoje folse, zhe ravno jih savolj tega fhe nili tozhil nobenih; s’ eno befedo, je vidil vfe tifte neisrezhene britkofti in nadloge, ktere bi te bile sadele, ko bi te bil v’ tvoji nefpokornofti in terdovratnofti hotel is fveta poklizati, in fe te je ufmilil; perdal je k’ tvojim dnevam nektere leta, ali morebiti tudi le fhe nektere mefze in tjedne, in njih sato perdal, de bi fkerbel sa fvojo ne- umerjozho dufho fkerbel sa vezhnoft, in fker¬ bel sa fvojo pravo in refnizhno frezho, Ali bofh tedej fhe mogel Boga in njegovo prefveto voljo sanizhevati, njegove sapovedi s’ nogami teptati, in fe norza is njega delati ? fhe mo¬ gel sanizhevati boshje ufmiljenje, ktero te k’ pokori vabi? fhe mogel v’ nemar puftiti, od- lafhati pokoro, tifto edino rezh, ktera sgol f«' ma te samore obvarovati tolike nefrezhe, nefre- zhe, ki ti bo v’ vezhi in vezhno nefrezho vra¬ ta odperla? O, imej vender toliko pameti, i n sdaj, sdaj, ko fhe morefh, ftori, kar ti bofh na fmertni poftelji v’ takih britkoftih fvoje du- fhe she ftorjeno imeti, ali faj fhe ftoriti vo- fhil. Amen. XIII. Pridiga. In ledej bojo jokali vji rodovi na senilji: in bojo vidili Jinu zhlovekoviga priti na oblakih neba s ’ veliko mozhjo in veli- zhajtvam. Mat . 24? 3o. k" ■1*0 fo bili Israelovi otrozi po fvojim ishodu is Egipta prifhli do gore t Sinai, in jim je Bog tukej hotel Tvojo voljo rasodeti, Tvoje sapovedi dali, je sapovedal MojseTu, de naj Te ljudllvo ozhilti, Tvoje oblazhila opere, in perpravi sa tretji dan; sakaj tretji dan bo GoTpod Tam pri- zho vTe mnoshize, perlhel na goro t Sinai is nebeT. Tretji dan Te napozhi, in glej! ilra- fhno sazhne grometi, in Te vTe krishim bliTka- ti na gori; lilno golt oblak jo pokrije, mozhan glaT trobente buzhi is njega, in vTe ljudllvo Te treTe v’ Thotorih, in trepezhe od groše in Tlra- Eu. t She s’ vezbim ftraham in trepetam gredo ,s Tvojih Thotorov, Te blishajo GoTpodu, in uftavijo pod goro, kakor jim je bilo sapove- dano: sakaj vTa gora je bila v’ dimu, kteri Te¬ je valil is nje, kakor is velike pezhi, hraThni ,n grosni glaT trobente Te je zhedaljej bolj ras- ^egal po nji. Bog jim osnani Tvojo voljo s’ tnozhnim glaTam is oblaka. In vTe ljudllvo, ko igo je flifhalo tako ftrafhno gromenje, in glaf tro¬ bente, in vidilo Milke in s’ dimarn pokrito goro, je polno groše in vfe preltrafheno Moj- sela prolilo rekozh: Ti nam govori, in te bo¬ mo poflufhali; naj nam nikar Gofpod fam ne govori, de ne umerjemo. • Ljubesnivi! zhe je bil Bog she takrat ta¬ ko llrafhan, ko je Tvojo voljo osnanoval, sato de bi ga ljudje fhpofhtovali, in Je bali ktero njegovih sapoved prelomiti; kako llrafhan bo The le njegov od vekomej rojeni 4 Sin, lin zhlo- vekov, ko pride na oblakih neba s’ veliko zha- 11 j o in oblaftjo fodit in fhtrafal, pogubit fvet savolj prelomljen ja ravno tih sapoved, in sa- nizlievanja njegove prefvete volje! Grefhnik! grefhniza! poflufhaj danf, kako llrafhan, rav¬ no sate llrafhan bo tedej dan poflednje fodbe, zhe v’ fvojih grehih ollanefh, fvojiga shivljenja ne poboljfhafh. Grosa je flifhati, kar pifhe f. Janes v’ fvojim fkrivnim rasodenji: Vidil lim, pravi, duri na nebu odperte, in Boga v’ njegovi zha- lli fedeti na tronu, in okoli njega njegove svo- Ijene ; fhtiri zhuda polne shivali, in jagnje med njimi. In na tronu fedezlii je imel v’ defm roki bukve popifanb snotrej in sunej, sapezha- tene f’ fedmemi pezhati. In mozhan angel j e klizal s’ velikim glafam: Kdo je vreden odpre¬ ti bukve, in odpezhatiti njih pezhate? In lim lilno jokal, ker ni bilo nobeniga ne na nebi ne na semlji ne pod semljo, de hi jih bil mo¬ gel odpreti, ali tudi le pogledati, Tedej j e i » 9 1 prifhlo jagnje in vselo bukve, de bi jih od- perlo. In kader fhedi pezhat odpre, vdane velik potref; folnze sgubi fvojo fvitlobo, in je zherno kakor sbimnata vrezha, in luna rude- zlia kakor kri; svesde padajo od neba, kakor fige s’ dre vela, kader ga vihar tim ter tje maje, nebo ilopi nasaj , kakor le papir vkup svije; gore in otoki ib smefhani, in premak¬ njeni is njih meda; in ljudje Te fkrivajo po jamah in pezhovji, in klizhejo goram: Padite na naf, in fkrite naf pred oblizhjem fedezhiga na tronu, in pred jeso jagnjetovo; sakaj pri- fhel je njih veliki dan, dan jese, in kdo bo mogel obdati! Sdaj odpre ledmi pezhat, in vle omolkne, vie potihne na nebu okoli pol ure, t Sedem an¬ gelov dopi pred oblizhje boshje, in jim je danih ledem trobent , in fe 'perpravljajo, de hi' trobentali. Pervi angel satrobi, in vdane iozha: ogenj P kervjo smefhan gre na semljo, m tretji del semlje, in vfa trava je poshgana; m tretji del drevja pogori. Drugi angel satro¬ bi, in velika ognjena gora pade v’ morje , in tretji del morja fe v’ kri fpremeni; iri tretji del morfkih shival vsame konz. Tretji angel satrobi, in velika svesda', gorezha kakor bakla, Pade s’ neba, in preoberne treji del rek in dudenzov v’ drup grenak kakor pelin, in ve- liko ljudi pomerje od tako grenkih in drupe- mb voda. Zheterti angel satrobi, in tretji del foinza, lune in tretji del sved je bilo udarjenih 111 otemne. In vidil fim podojno leteti po fre- ^ neba, ktera je s’ velikim glafam vpila; Gor- 1 9 2 je, gorje, gorje na semlji prebivajozhim pred drjugimi glafovi angelov, bi bojo lhe trobili! In peti angel satrobi, in fpet druga svesda je padla is neba, kteri je bil dan ldjuzh bresna ; in je bresno odperla, in goft dim fe vali is njega , kakor is velike pezhi, in folnze in srak otemni od dima, tudi fe vsdignejo is njega nesnane in grosne kobilize, podobne ko¬ njem v’ boj perpravljenim, f’ zhlovefhkimi obrasi, shenfkimi lafmi, in levovimi sobmi, in fo imele repe enake fhkorpijonovimu repu, in njih sela, kakor fhkorpijonovo selo. In jim je bilo sapovedano na pet mefzov ne fhko- dovati ne travi, ne drevefam, ne nobenimu selenju, ampak farno ljudem, Od velike bo- lezhine ifhejo ljudje fmerti, pa je ne najdejo; shele umreti, ali fmert beshi pred njimi. In fhefti angel je satrobil, in fo bili odvesani f h tir j e angeli per veliki reki Evfrat, de bi po¬ morili tretji del ljudi; fhtevilo njih kojnikoV je bilo dvajfet tavshentkrat defet tavshent. Glave konj fo bile kakor levov, njih repovi is ftru* penili kazh, in is njih gobzov je fhvigal ogenj in dim in shveplo; in od njih ognja in dima in shvepla je pomerlo tretji del ljudi. In fed- mi angel je satrobil, in veliki pa vefeli glafo'1 fe raslegajo po nebu, de je premagano kralje- ftvo fveta, in prifhel zbaf fodbe shivih in med' vih; ko bo dano plazhilo boshjim prerokam, in vlim kteri fo fe bali njegoviga fvetiga imena, in bojo konzhani, prejeli po fvojim saflushe- nji, kteri fo semljo pazhili, druge sapeljevak, ig3 in ftvari fveta obrazhevali v’ nezhaft in sanizhe- vanje fvojiga in njih ftvarnika. Dobro fzer vem, ljubi poflufhavzi! de Ib vfe to pred ozhmi zhlovefhke pameti fkrite be- fede, ki samorejo, kakor to, ravno tako tudi kaj drusiga pomeniti; de nifo sallonj befede fkrivniga rasodenja; vender pa fmem rezin, de bo dan fodbe grefhniku The veliko ftrafhneji, kakor vfe to. In deblih ne vemo na tanko, kakofhne snamnja ravno ga bojo napovedovale, in kakofhne nadloge in britkofli pojdejo pred njim; je vender gotova refniza, sakaj f. Peter apoftel in osnanovavez vezhne refnize nam fpri- *huje, de je sa dan fodbe in pogubljenja hu¬ dobnih ognju perhranjena nafha semlja, de bo s’ ognjem konzhana ona in vfe kar je na nji; m de fe bojo tedej nad njo bolj kot popolnama •polnile tifte shaloftne befede preroka Jeremia, Id jih je govoril Israelfkimu Ijuddvu, rekozh : Gledal jim okoli Jebe , in ni ga bilo zhloveka! obrazhal Jvoje ozhi po nebesa , in ni je bilo Phze, tudi nobene Jvitlobe; jih obrazhal po gorah , in glej tre f le fo Je, in vji grizhi Majali, pogledal Jim po semlji, in prašna je bda in piijia ; nar rodovitnifhi polja Jo bile Pajloia , in vfe njih mejia poderle pred Go- fpodovim oblizhjem. In po tako shaloftnih in grosnih sgodbah, 'd' mifli fi, moj kriftjan! zhe inorefh tudi fhe druge in fhe bolj ftrafhne, bo sazhela buzhati hita ftrafhna trobenta, ki fe je f. Hieronim 'fclej na vlih udih trefel, kaderkoli je na njo st ttiflil, in velik glaf angelov fe bo raslegal od N 194 kraja do kraja fveta: VJianite mertvi, pridite Ti fodbil In grobje fe bojo sazheli odpirati, morja in bresni is febe metati Tvoje mertve, ki fo bili od njih posherti; s’ velikim roshlanjem fe bojo blishale kotli poprejfbnjiga trupla koli h’ kotli, in dobile meto in kosho; in njih du- fhe pi-idejo, ali is vifokih nebef, ali is globo- zhine pekla in fe fpet fklenejo s’ njimi. Naj te bo groša, nezhitli pepel, otlermite ve grefhne kotli, savoljo tako otludne podobe, ki jo bote takrat dobile! Trepetaj hudobno truplo; sakaj sazhelo bofh takrat fpet drugo shivljenje, pa sbivljenje, ktero bo tavshentkrat tlrafhneji, ka¬ kor vfaka fmert. Vezhno bosh shivelo, pa le sato, de bofh vezhno terpelo. In ti, sdaj posabljeni, sanizhevani, preganjani terpinz na fvetu! ki fe le popotniga fhtejefh na semljij in vedno sdihujefh po nebefhkim Jerusalemu, prifhel bofh vefel is groba, in k’ vezhni zhafli te bo sbudil angel s’ glafam fvoje trobente! Sa¬ kaj sazhela fe bo takrat titla velika in tlrafhna shetev, ki je Jesuf Kritluf rekel od nje, de bo shenjzam sapovedal pobrati luliko smed pfhe- nize, in jo svesati v’ fnopike, de fe foshge, pfbe- nizo pa fpraviti v’ njegove shitnize; ko bi tre¬ nil, bojo angeli boshji lozhili grefhnike , hudo- delnike in sanizhevavze boshje smed pravizhnib, in vkup fpravili boshje isvoljene od vfih fhtirib vetrov, in od kraja do kraja fveta. Od dveh prijatlov, ki tla fe perferzhno ljubila, gre eden na defno eden na levo tiran; od dveh mladih perfhon, ki tle ti obetale vezhno ljubesen, tloji ena med isvoljenimi, ker je pokoro tlorila, en» igo med savershenimi; lozhen, na vezhno lozhen je drushe od fvojiga drushe ta, fin od Tvojiga ozheta, mati od fvoje hzhere. In de s’ beTe- dami I. pifma govorim : Od dveh , ki Jia vkup delala na polji , je eden jprejet med is vol j ene, drugi pufhen; od dveh , ki Jte vkup mlele v ’ enim malinu, je ena fprejela od angelov, dru¬ ga pujhena. Kdo bo mogel isrezhi, kdo le mifliti, ka- kofhne bolezhine ferza, kakofhno shaloft in britkoft bojo obzhutili saversheni, pa kaj pra¬ vim saversheni ? bote obzhutili vi med mojimi pofluThavzi! vi, ki fte tukej prizhijozhi! kteri tje v’ en dan shivile po fvojim grefbnim na¬ gnjenji ; Boga in njegove sapovedi v’ nemar pu- ftite, in ga P Tvojo nepokorfhino do njegove prefvete volje framotite, k’ jesi drashite, zbe od Tvojih hudobij ne odftopite , prave reTnizhne pokore tudi v’ prihodno delali nozhete, kakor je do sdaj nifte hotli delati? Kaj bote, pravim vi obzhutili, ko Te bote vidili lozhene, in sa vfelej. in na vTe vezhne zhaTe lozhene od bosh- jih prijatlov; ko bote vidili tifte, ki jih sdaj sanizhujete, neTpametne imenujete, jih Tovrashi- t« preganjate, ker nozhejo s’ vami vred biti hudobni, ko jih bote vidili fiati na defni ftrani, m Te Tvetiti kakor svesde na nebi? t S’ kakoflmo dialoftjo in britkoftjo fi bote ozbitali takrat fvojo neTpamet, neumiioft in noroft rekozb: ’0> Jo tijti, klerini fmo Je nekdej pojmeho- v ali, in Je nor za is njih delali. Mi neumni, de Jmo njih shivljenje imenovali nejpamet! N * ig6 Pole, kako Jo sdaj perf/tleti med hoshje otro¬ ke, in njih odlozhik je med fvelniki! Sgre- fhili fmo tedej pot ref nize ; lazh pravize nam ni fbelila, in ni nam Ji jato Jonze ref nize. jšilno fmo je fzer trudili, veliko ter peli v’ fvojim slavljenji, hodili po hudih in teshkih potih; ali oh! le po poti krivize in poguble- nja, Gofpodove poti pa nifmo hotli veditil 0 ko bi fe bili toliko trudili sa nebefa, kolilior fmo sa pekel terpeli, gotovo bi bili tudi mi sdaj med bosbjimi otrozi! Vdala, vdala bo tukej soper vaf kraljiza is poldnevfkih deshela, in vaf obfodila, de nozhete poflufhati boshjiga finu modrodi, in shiveti po njegovim uku; ona, ki je bila od kraja fveta prifhla poflufhat modrod Salomono¬ vo, kteri je bil per vfi fvoji modrodi vender le zhlovek, in ne Bog. Ozhitali vam bojo va- fho terdovratnod in nefpokornod, in vaf ob¬ rodili, pogubovali savolj nje prebivavzi meda Ninive, kteri fo na eno farno pridigo Jonovo pokoro dorili, de de toliko pridig toliko fvar- jenja, toliko vabljenja in opominjevanja k’ po¬ kori safmehovali, sanizhevali, in fe is vfiga, kar je k’ vafhimu miru, k’ vafhimu svelizba- nju, norza delali. Tudi meda Tir in Sidon, ajdovfke ljuddva, vaf bojo pogubovale notri na dno pekla savolj sanizhevanja toliko in tako velikih gnad, ki vam jih boshje ufmiljenje ne jenja fkasovati, vi pa jih, gnado sa gnado sa- metujete, in fe jih branite. Tudi zlo v’ nar vezhih in nar odudnifhih pregrehah do gerla pogresnjene meda t Sodoma, Gomora, in njih I 97 tavarfhize, bojo soper vaf vpile, de bi ne bile nikoli is nebef poshgane, ko bi bile toliko gnad od Boga prejele, kolikor jih vi saver- shete; de more tedej vafhe pogubljenje sato biti toliko huji in neufmiljenifhi. She bolj v’ shivo bote obzhutili to ozlii- tanje, ker bojo bukve vafhe veki odperte pred želim fvetam, in bojo vli in do zhiltiga vidili vfe vafhe hudobije, vfe vafhe hinavfhine, to¬ liko olludnih in gerdih pregreh, savoljo kterih fe fami febe framujete, in jih od prevelike fra- mote tudi boshjimu namekniku morebiti ne morete rasodeti! Pojdi tedej, grefhnik! grefh- niza! in sakrivaj fv oje hudobije pred fvetam 5 naj ti bo doki, de le tvoje golufije, tatvine, laslii, opravljanje , krivize i. t. d. na dan ne pridejo; naj ti bo doki, de je le tvoja mre- ma, ki miflifh fvojiga blishnjiga vjeti vanjo, tako tanko predena, de je nobeniga zhloveka °ko ne more viditi, In vi, neframni mladen¬ ki , neframni deklizhi, vabite in sapeljujle e den drusiga v’ nar gerfhi in nar okudnifhi pregrehe, kakor nekdej tika dva neframna karza, nedolshno t Susano, f’ tem de vaf no¬ beden ne vidi: G/e/, vertne vrata fo saperte, ln nobeden naj ne vidi , glej fam, farna fi, dalezh okoli ni shive dufbe, nozh je, kori tedej po sheljah fvojiga ferza, kdo te vidi? °koli tebe je tema, kene tvoje hifhe, tvojiga hrama te sakrivajo, nobeden te ne gleda; koga [ e bofh bal, koga bala ? Ali glej! vfe te tvo- l e hudobije, svijazhine, hinavfbine in ne- franmoki bojo takrat prifhle na dan; in ne le igB tvojim fporednikam, darifhem , snanzam in vfim tiftim, ki fe jih sdaj frainujefh, in froje odudnodi in gerdohije sakrivafh pred njimi, ampak zelirnu fvetu ho odgernjeno, odkrilo, rasodeto tvoje ferze, in vfe njegove fhe tako fkrite kota; kam fe bofh tedej djal od fra- rnote, kam mogel tvoje ozhi oberniti ? V’ tako shalod in b ritk od, v’ tako nezball in sanizhevanje, v’ tako in vezhno oframotenje bojo tedej vdale vafhe trupla, in fe vafhe du- fhe fpet s’ njimi fklenile; in vender fe bo fhe kaj drusiga, kaj tlrafhnejfhiga bati !■ 4 She vfe drugazhi, kakor nekdej Israelzi pod goro t Sinai, ko je imel Gofpod is nebef na-njo priti, jim fvojo voljo osnanit, bote takrat dali polni ftra- hu in trepeta, in zhakali fvojiga fodnika, zhi- gar prizhijozhnod prenedi bo tesheji, kakor tav- shent peklov, Vezhni Bog! ti, ki li tudi greflmikam fhe smerej ufmiljen ozhe, in le tide pogubifh, kteri fe ti po nobeni ženi ne dajo svelizhati: ali jim ne bofh vender tudi takrat faj fkasal fhe sadnje gnade, ki bojo to¬ liko sdihovali po nji, in jih obfodil is fvojig« trona v’ nebelih ; poflal ognjenih vosov po h'°' je svoljene, kakor nekdaj po preroka Elija; i" sapovedal, de naj fe semlja odpre, in saver- shene, kakor nekdej Koreta, Datana in Abiro- na hitro posbre ? Ali sadonj bo to vafhe sdihovanje! sakaj od vekomej je fklenjeno, in boshji 4 Sin more fpet priti s’ veliko mozhjo in velizhadvam kakor je na fvitlim oblaku fhel v’ nebefa Oh Gofpod- ali bofh faj j kakor nekdaj pred Mojsefam, sa ‘ »99 kril pred njimi fvoje oblizhje? fe Jim le po- kasal, kakor nekdej Isaiju pokrit f’ perutami Kerubov? ali kakor Ezehielu, obdan s’ goltim oblakam, is kteriga fe ne bo drusiga vidilo, kakor tvoj ognjeni vos, vosne kolefa, in pre- zhudne shivali vpreshene? Kako bojo fzer pre- nefli tvojo prizhijozhnoft! Pa vi sanizhevavzi, sanizhevavke boshjiga ufmiljenja ! vi terdovratni in nepokorni otrozi fvojiga tako ljubiga, tako mili ga ozheta! tudi to vam ne bo dano: te- rnuzh vidili bote snamnje zhlovekoviga linu na nebu, per kteriga pogledu bojo jokali vil rodovi na semlji; vidili priti fvojiga ferditiga fodnika kakor blifk na oblaki, pred njim njegov krish, snamnje njegove nekdanje ljubesni do vaf, in vafhe terdovratnolli in nehvaleshnofti proti nje¬ mu; njegovo oblizhje fe bo fvetilo bolj kot folnze, in is njegovih uft pojde llrafhen na obe Hrani ojller mezh njegove pravize. Mili¬ jone in milijone angelov ga bo fpremljevalo, in tavshent in tavshent peklenfkih duhov bo per njegovih nogah perpravljenih fpolniti nad vami njegovo foclbo. Kam fe hote fkrili, kam be- shali pred njegovim ohrasam? Vafhi grobje vaf ne bojo ho tli nasajp gore, ki jih bote pro¬ fili, de hi vaf pokrile, vaf ne bojo poflufhale; in fmert ho heshala, kar bo nar dalj mogla, pred vami. Poflufhajte tedej, kaj bojo govo¬ rile njegove, sdaj tako prijasne, in oh, takrat tako ftrafhne uka! Prijasno fe bo obcrnil na fvojim fodnim kolu k’ pravizhnim na defni ftrani rekozh : Pri¬ bite vi isvoljeni mojiga Ozheta, in pofedite 2 00 kraljellvo vam od vekomaj perpravljeno ; sakaj, ko fim bil lazhem, lle mi dali jefti, ko lim bil shejin, lle mi dali piti; v’ kakorfhni potrebi lle me viclili, lle mi pomagali: radi lle dobro llorili, radi fpolnili mojo in mojiga Ozheta voljo. S’ ognjenim obrasam le bo potim ober- nil k’ fvojim fovrashnikam na levi in s’ gro- mezhim glafam jim porezhe: Poberite fe, vi prekleti, v’ vezhni ogenj, de prejmete pla- zhilo po fvojih delih; ker lim bil lazhen, she¬ jin, rastergan, bolan, v’ jezhi, in mi nille hotli pomagati, ker lle sanizhevali mojo in mojiga Ozheta voljo, in je nille hotli fpolnili. Komej isrezheno, bojo svoljeni she v’ nebefih, in saversheni v’ ilrafhnim goltanzu pekla. Ne- befhke vrata fe bojo saperle, in peklenfkiga bresna tudi, grosen prepad jih bo lozhil sa vfelej ene od drusih. Zhali bojo jenjali, in dolga, nesmerna vezhnoll fe bo sazhela v vefela sa pravizhne, grosna, Itrafhna sa grefhnike. Kriiljan! kriftjana! in pofebno ti grefhnikl grefhniza! miflim, zhe imafh vender fhe kaj vere, de ne morefh biti zlo bres vliga obzbu- tenja per viim tim, kar ie bilo sdaj rezheniga; naj te tedej finem prafhati: Kje bi bil, kje bi bila sdaj to minuto, ko bi fe bila fodba, kakor fi jo flifhal, flifhala popifovati, ravno takrat tudi saref godila? Sdihujefh in fe bojifh odgovoriti; salo ti tudi jeli ne bom pravil- Tega pa te morem k’ tvojimu trofhtu opom¬ niti, de ravno sdaj, ko fe bojifh fiati pred fodnim llolam boshjiga 4 Sinu, fhe /lojiffi, i« bofh morebiti fhe velikokrat, morebiti pa tudi 201 ne, ftal pred tronam njegove milofti. Ker tedej vefh, kaj shaloftniga te zhaka, in je morebiti she bliso, pred vratmi; sakaj nizh men j ftra- fhna ne bo tvoja pofebna fodba po fmerti; ali faj bo fodba poflednji dan fveta ravno taka, kakorfhna poflednji dan tvojiga shivljenja; sra- ven tega pa tudi vefh, de je fhe zhaf gnade in milofti , bodi tudi fhe tak grefhnik, fhe taka grefhniza: ker vfe to vefh, in ti je dra¬ ga tvoja dufha, ljubo tvoje shivljenje, naj te tudi fhe to prafham : kaj miflifh , kaj je ven- der ftoriti? v’ grehih naprej shiveli, ali pokoro delati? Premifhljujefh, nizh ne odgovorifh; o, dobro tedej premifli, odgovori le fam febi, m ftori tudi po tim odgovoru. Amen. XIV. Pridiga. Vfako drevo, ktero ne rodi dobriga fada, bo pofekano in v ’ ogenj versheno. Mat. 1 , 1 9 - To, ljubi pofhlufhavzi! je tifla shaloftna in velika refniza, ktera bi mogla vfakiga kriftjana P ilraham in trepetam napolniti. Vli fmo dre- vefa safajene v’ dragim vertu katolifhke zerkve, de bi dober in obiln fad rodili, fad brumno- fti, bogabojezhnolti, vfih mnogih zhednoft m dobrih del. Bog Tam obdeluje ta vert s’ rfo fkerbijo, ga greje s’ sharki fvoje vfigamogo- zbne befede, napaja, mozhi s’ rofo Tvoje gna- de, tudi zlo P kervijo fvojiga edinorojenig* fina, v’ f. Sakramentih, kteri is tega ftudenz« svirajo, in ima sato vfo pravizo nar lepfh 1 ' nar boljfhi nar obilnifhi fad od naf upali. Goi” je tedej nerodovitnim drevefam! gorje tiftm 1 kriftjanam, kteri ne rode nobeniga Tadu, j kaj vfako drevo, ktero dobriga fadu ne rodi) bo pofekano in v’ ogenj versheno; in kdo ve> ali ni morebiti fekira she vsdignjena, ali fe ne bo to morebiti v’ kratkim sgodilo ! Grefhnik • grefhniza, ti hudobno in malopridno drevo, kako fhe le ti ne bofh pofekano, toliko pi' e ^ 2o5 pofekano, in versheno v’ nar flrafhnejfhi ogenj, ti, ki fhe sraven rodifli tako sopern, gre¬ nak in Hrupen fad hudobije! Kako fe tedej morefh per toliki nevarnofti pogubljenja, ki dobro vefh, de mu bres prave in refnizhne pokore ne bofb odfhel, f’ fvetam fhe vefeliti, in fhe kaj drusiga, kakor le na pokoro mini¬ ti ; fe nizh bati, bres vfe fkerbi sa fvojo du- fho in sa vezhnofl tje v’ en dan shiveti ? De bi fe ti v’ tej tvoji flepoli ozhi odperle, in bi fe faj pogubljenja bal, fe faj is firahu vezhnih marter hudiga sdersbal, in jenjal Boga sani- dievati, in ga k’ jesi, k’ niafhevanju drashiti, h bom danf nekoliko popifal in pred ozhi po¬ javil bolezhine in britkoHi savershenih v’ pek¬ lu ; popifal pervizh, kako Hrafhne morejo biti njih britkofli, kako grenke in fklezhe njih fol- J e she farno savoljo nehef, ki fo jih sgubili; drugizh, kako Hrafhne, kako neufmiljene fo tifte martre, ki jih morejo fhe sraven tega lerpeli, in jih bojo vezimo terpeli. I. Le vfe prevezh jih je fhe dan danafhnji bftih hudobnih, kteri, kakor nam f, Duh fpri- z Wje od njih, pravijo: Kralik je zhaf na- fhiga shivljenja , in hiter, kakor memo gredo¬ ča feniza; pridite tedej in vihivajmo hitro PrijetnoJ'ti ., fladnojii, kralkozhaje Jveta ; ter¬ jajmo roshize pofvetniga vefelja , preden sve- ne Jo; koderkoli hodimo , povfod naj fe sna , kc-ko Jmo bili vejeli , to je, kterim ni nizh 'kujiga mar, kakor kratkozhafi in sloshnolli 2o4 fveta, prijetnofti in vefelje mefa: kteri prav rezhi shive le sa fvet, in kolikor morejo hite ga vshivati, preden jih fmert od njega lozhi; le sa fvoje mefo in mu, kolikor jim je le mo- gozhe, ofkerbe pregrefhniga vefelja, dokler fvet fhe kaj mara sa nje. In zhe fe jim shu- ga s’ shaloftjo, terpljenjem, ki jih v’ vezhnofti sato zhaka, odgovore : Od nobeniga fe fhe ne ve, de bi bil is pekla prifhel nasaj , sakaj ni ga povernjenja po fmerti; natij'njena je pe- z hat , in nobeden ne pride nasaj povedat, ka¬ ko fe tam godi. Zhe tedej ref hozhefh, grefh- nik! grefhniza! de hi ti kdo mertvih prifhel fprizhevat grosovitnoft terpljenja, ki te tam zhaka, zhe ne ftorifh refnizhne pokore; pridi in poflufhaj! Zhe ti mi govorimo od peklen- fkih marter, pravi f. Krisoftom, fe ne smernih, ali fe zlo fhe pofmehujefh; in sato nima v’ , nafhih zhafih vezh nobene mozhi tudi tifta ref- t niza, ki je nekdej zefarje preftrafhila, tirane / preobernila, zel fvet prenaredila: ali pridi m t poflufhaj jo is uft tiftiga, ki jo fam fkufha; i tega tedej poflufhaj, in ti bo na tanko popi' fal, s’ befedo kakor f’ fvojim sdihovanjem p°' A pifal fvojo, in morebiti tudi tvojo nefrezho ■ k In de jo bofh mogel verjeti, naj te opomnim, *{ de ti Jesuf Kriftuf fam perpoveduje njegov sha- n loften lian, Jesuf Kriftuf fam pove njegove p befede. 111 Bogat mosh je bil, tako govori Kriftuf h- per f. Luk. 16. vef v’ fhkerijatu in v’ tenzhbi, hr kteri fe je vfaki dan dobro in imenitno g°' | e ' ftil per fvoji rnisi. Leshal je pa tudi per nje' J, \ govih vratih uboshiz po imenu Lazar, poln ran in bolezhin, tako sapufhen, de je shelel do¬ biti le drobtinze, ki fo padale od mise bogatina, pa mu nifo bile dane, in fo imeli le farno fhe pli ufmiljenje s’ njim, de fo bodili lisat njegove rane. Lazar umerje, in angeli ga ne- fo v’ narozhje Abrahamovo; umerje pa tudi bogatin, in je pokopan v’ pekel. Tukej v’ Tvojim terpljenji vsdigne fvoje ozhi proti nebe- fam, in sagleda od dalezh Abrahama in Laza- ra v’ njegovim narozhji. Komej ga sagleda, sashene na glaf mili jok, in vpije: Ozhe Abra¬ hami naj fe ti fmilim v’ toliki ne fr ez bi; po- fhlji Lazara, de pomozhi konez fvojiga per- fta o’ vodo, in faj nekoliko ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v’ lem plamenu! Ali Abraham odgovori: j in ! jpomni fe , de Ji v' življenji prejel dobro, Lazar pa hudo; sa- 1° fe sdaj on vefeli, ti pa terpifh. In velik Prepad je med nami in vami, iako de nobe¬ den od naf Ji’ vam , in od vaf Ji nam ne more. t S’ temi kratkimi hefedami nam popifhe Abraham vfo nefrezho evangeljfkiga bogatina, blere pervi in velik, zhe ne nar vezhi del, je 8 guba nebef, in ftrafhno grisenje in ozhitanje n l e gove vefti, de jih je fam po nemarnim sa- P r avil 5 de bi bil lahko svelizhan, pa le nizh 1118 ral ni sa nje, in je fam savergel njih toliko , f e je, kakor je le vedil in snal, fhe lrar| il, tako dolgo de fe je je ref ubranil. Kdo bo mogel isrezhi njegovo notranje bolezhine, tukej per e .j , ljubesnivi ! 'ritkoft j njegove 2 06 pogleda nebef, ki fo mu bile perpravljene, sdaj pa fo mu sa vfelej saperte! per pogledu neisrezheniga vefelja, ki mu je bilo na ponud¬ bo , sdaj pa je sa vfelej sgubljeno ! In glejte! prav sato, pravi f, Krisodom, ima, vef v’ ter- pljenji, le farno ozbi prode, de vidi Abraha¬ movo , Lazarovo in drugih isvoljenih vefelje, in toliko bolj zhuti fvojo nefrezho. In v’ ref- nizi! zhe je Esava sguba pervendva, to je, frezhe, ki mu je fhla, ker je bil pervorojeni lin fvojiga od Boga poshegnaniga in ljubljeniga ozheta, toliko bolela, de je po fprizhevanji t pifma s’ velikim vpitjem rjul od shaiodi, de id ravno mu je pred malo zhafa menj veljalo, kakor fkleda lezhe; kaj more obzhutiti pogub¬ ljeni per sgubi boshje prijasnodi, in vezhniga svelizhanja? ali ga ne bojo nebefa bolj pekle, kakor pekel ? t S, Krisodom faj je tih mifel, ker pravi: ,,Veliko huji, kakor pekel fam, fe sdi, ne dofezhi nebefhke zhadi, in veliko bol) miflim, je treba shalovati savolj sgube neke- fhkiga kraljedva, kakor savolj peklenfkih nw r ' ter; to, sguba nebef, nar huji pezhe, n ar bolj boli. Sato naj mi govori kdo od tavshent peklov, ne bo nizh taziga, nizh tako shaloftn 1 ' ga in hudiga povedal, kakor je shalodno, hu¬ do in drafhno nebefa sgubiti. £< In glej , o I s ' rael! is tebe je tvoje pogubljenje , klizhe Osoj prerok, Gofpod ti je le dobro hotel , ti pa J 1 1 Je mu vjtavljal, in ga niji poflufhal! ^ ; tebe grefhnik! grefhniza! bo vpila njegov* 1 i ved, in je ne bo na vfe vezhne zhafe ni*J* t vezh k’ molzhanju perpraviti, is tebe je tvoj® t 207 pogubljenje, ti fam ti nakopal na glavo vfo to nefrezho! Bog te je hotel svelizhati; ti pa niti sa vfo njegovo dobroto nizh maral, in fi ga s’ sanizhevanjem njegovih gnad perlilil, de te je mogel pogubiti. Ko bi ne bila boshja dobrota tudi tebi svelizhanja perpravila, bi bil fzer ne- frezhen, pa bres fvojiga sadolshenja; tako pa li fe fam pogresnil, in po lili pogresnil v’ bres- no shvepleniga ognja! Is tebe tedej o Israel je tvoje pogubljenje! Bog ti je dobro hotel, ali ti Ji Je mu vjtavljal, ga niji poflujhall Tako, ljubesnivi! bo Bog v’ fvojim ferdu zelo vezhnoft kasal savershenim fvojo zhaft, fvo¬ je velizhaftvo; tako bojo Hale v’ njih miflih zelo vezhnoft nebefa odperte, in ne bojo niko¬ li mogli posabiti fvoje flepote, de fe nifo nizh sa nje persadjali, de fo jih tako po nemarnim sapravili, savoljo prašnih rezhi sa pekel in nje¬ gove tako neufmiljene martre samenili tako ve¬ liko in nesrezheno frezho, ki jim je bila tam Popravljena, tako bojo vsdigovali fvoje ozhi globozhine peklenfkiga bresna proti nebefam, ln vezhno vidili v’ narozhji Abrahamovim tifte, per kterih pogledu fe bojo s’ neisrezheno sha- loftjo fpomnili terdobe fvojiga ferza, fvoje ne- hvaleshnofti in flepote, de fo sanizhevali vfe hoshje gnade, in fe P fvojo terdovratnoftjo v’ 1°ko terpljenje farni in po lili pokopali. In kdo, in kteri fo tifti, ki jih bojo vsdigovali? Sato prafham po njih, de bi jih mogli nozh ln dan milo objokovati. O sakaj vaf ne morem Ivofhtati, de fe nobenimu smed vaf tega ni tre ha bati! Sakaj vam morem, vafhe shivlje- 208 nje premifliti, poln groše in Ilrahu na ravnoft prizhali, de bo morebiti to sadelo marfikteriga smed val prizhijozhih ! Vsdigoval jih bofh ti, nepokorni in famopafhni fin! in vidil v’ na- rozhji Abrahamovim fvojiga ozheta, kteriga brumnoft pa ti je sdaj noroft, in fe ji pofme- hujefh; tukej fe bofh fpomnil njegovih naukov, njegoviga fvarjenja, ktero bi te svelizhalo, ti pa ga sametujefh, sato sametujefh, de bife losheji, in bolj gotovo mogel pogubiti! Vsdi- govala jih bofh ti, rasujsdana hzhi! in vidila v’ nebefhkim vefelji fvojo bogabojezho mater, ktere bogabojezhnofli in ljubesni polno fkerb sa tvojo dufho pa imenujefh prasne, nepotrebne fitnolli; tukej fe bofh fpomnila, njeniga pa- metniga in tako potrebniga opominjevanja sdaj pred to, sdaj pred uno nevarnoftjo, ktero bi ti ohranilo tvojo nedolshnoft, fvatovfko oblazhik in potim takim pravizo do nebefhkiga shenito- vanja; ti pa ga sanizhujefh, fovrashifh, ker bi, zhe bi ga poflufhala, fkorej ne mogla v pekel priti! Vsdigoval jih bofh ti, nefpokorm grefhnik! in vidil v’ narozhji Abrahamovim v nebefhkim vefelji fvoje prijatle, fvoje vikfhi, in pofebno flushabnike zerkve, boshje nameft' nike, kteri ti, kar le morejo, branijo hodit' po fhiroki poti pogubljenja, in te hozhejo k po voski in bodezhi poti lallniga satajenja v nebefa peljati, ker vedo, de vfaka druga le * pogubljenje pelje; ti pa jih ravno sato sani' zhujefli, fovrashifh, preklinjafh, in zhe dr»' gazhi ne morefh, faj s’ jesikam preganjafh, ,n kar le morefh od njih liudiga govorifh; tukej 20g le bofh fpomnil, kaj fo fi persadjali sa tvojo vezimo frezho, kako le idili v’ nebefa, de ti fe jih komej komej ubranil; fc bolh fpomnil, kaj pazh v/lga sdaj rie ftorifh, de bi fe jim ubranili In kaj bo obzhutilo tukej tvoje ferze, kaj ti zelo Vezhnoft vpila tvoja veti? Glej ,' bo rekla, glej kraljetlva, ki ti je bilo perprav- Ijeno! glej frezhe, ki te je zhakala! glej ve¬ lel ja, ki ti je biio namenjeno! glej nebel hke veiherje, ki ti bil povabljen, fkorej po lili vlezhen k’ nji; sdaj pa je vfe to sgubljeno, popolnama in sa vfelej sgubljeno! Take, moj kritijan! bojo britkofti, tak bo jok savershenih, w morebiti tudi tvoje britkofti, tudi tvoj jok per fposnanji, kaj je sguldjeniga, ko fo ne¬ bela sgubljene ! Kakofben fhe le more biti sa¬ bljo tako neufmiljenih marter, ki jih fhe ■ r; iven terpe, pa bi jim bili prav lahko odfhli! II. Ozke Abraham , sdihtije bogati mosh v' fvojih bolezhinah, pofklji Lazara, de naj "'»ozki kone z fvojiga per fin v? vodi, in okla 'h moj Jesih,' ker grosovitno ierpini v tim Plamena . V’ tili befedah moj kriftjan ! je vfe s,l popadeno, kar hozhefh , ali morebiti tudi "ozhefh vediti od pekla. Zhe tedej prafhafb, ! *j je perpravila ojftra praviza boshja savershe n)fn 5 poflufhaj, kako ti evangeljfki bogatin ,,a vavnoft govori od ognja, ko f’ tako milim e a farn klizhe : Pomagaj , ozke Abraham , Per grosonisno ierpim v ’ tim plamenu! Ho- ^'efh vediti, kakofben je njih otrenj, le po¬ ti 210 flufhaj, Itako ti ga on fam, ki ga fkuflin, popifuje; poflufhaj, kako vpije: Neisrezhene, neufmiljene, grosoviine Jo bolezhine, ki jih terpim v ’ tim plamenu. Nozliefh verjeti, de bi mogel tako dober Bog tako ftrafhno fbtra- fati; poflufhaj, kako shene glaf s’ britkim jo¬ kam: Le eno farno kapljo vode, ozke Abra¬ ham, de Ji le nekoliko ohladim Jvo j jesik, ker grosovitno terpim d tim plamenu! in mu tu¬ di ta ni dovoljena in dana! Tako, ljubezni¬ vi! je tedej bogati mosh namefti fhkerlata in tenzhize obdan f’ plameni nar itrafhnejiga ognja; in njegov jesik, kteri je vshival vfe fladnolli, pil nar boljfhi vina, imel nar bolj- fhi jedi, sdaj nima ene farne kaplje vode, de bi pogafil fvojo gorezho shejo. In tako fe godi vfim savershenim, tako fe bo godilo tudi tebi, grefhnik! grefhniza! zhe fe kakor do sdaj, ne dafh po nobeni ženi k’ pokori pregovoriti! V’ tako neufmiljenim terpljenji fe svijajo. obrazhajo saversheni na vfe kraje, od kod bi jim prifhel kak trofht, kako upanje; ali m ga od nikoder nobeniga: vpijejo proti nebe- fam; ali Bog je gluh k’ njih vpitju, in nje¬ gova sanizhevana dobrota ima sa nje le mafbe- vavfke Itrele v’ rokah; gredo v’ fvojih minil' nasaj na semljo ; ali kolikor bolj miflijo nnsaj, toliko britkeji je njih jok, ker je ravno ljube- sen do fvela njih ferze od Boga odvernila, bi jih v’ tako nefrezho pogresnila. Pa, vi nefr®' zhni! sakaj ifhete trofhta v’ nebelih, in n* semlji, ker ga ni sa vaf vezh nobeniga? Al' fte she posabili, kaj fte tolikokrat odgovorih 211 kader fte bili fvarjeni savoljo fvojih pregreh, in fe vam je pekel napovedoval, kolikokrat morebiti tudi farni febi rekli: zhe bom pogub¬ ljen , lej ne bom fam, ne bom farna: pofeb- no mladenizh ! dekli za ! ali fta posabila, kako fta li obetala eden savoljo drusiga vfe koriti, vfe terpeti, zhe bi bilo treba, eden s’ dru¬ gim v’ ogenj fkozhiti, fe v’ pekel pogresnili ? Glejte! sgodilo fe je, kakor fte rekli: pogub¬ ljeni fte, pa ne farni ; pogresnili fte fe v’ pe¬ kel f’ tovarfhi, tovarfhizami fvojih pregreh; po¬ magaj te li tedej med feboj, faj f’ tim, de fe med feboj milovajte, de imejte ufmiljenje eden «’ drugim, Ali kaj govorim od trofhta, ker fo saver- sheni eden drugirnu f’ fvojo prizhijozhnoftjo nar vezhi martra, nar huji raheljni, pofebno pa tifti, ki fo bili eden drusimu krivi pogub¬ ljenja, in fe namefti nafprotniga ufmiljenja le preklinjajo: Neufmiljena mati! klizhe hzbi v’ fvojih bolezhinah, savoljo tvoje shivinfke Iju- kesni do mene, ker fi mi vfe fpregledala, vfe dopuftila: savolj tvoje lenobe, de nili hotla skuti nad menoj, odganjati derezhih volkov, ki fe jih farna nilim bala, ker lim jih le v’ ovzhjim oblazhilu priti vidila, in li per mojih nar vezhih nevarnoftih bres fkerbi in fladko fpala, sato morem sdaj tukej toliko terpeti. liranfki mladenezh! vpije sapeljana dekliza, kaj lim ti bila vender bo ril a tako shaliga, de k me perpravil v’ tako nefrezho! Nedolshna, 7, kifta lim bila, dokler nilim pofluflrala tvojiga perlisnjeniga, lashnjrviga, sapeljiviga, fzer O* 2 12 fladkiga, pa vender frhertniga Hrupa polniga jesika. Oh! šavoljo nezhiftolli, ki fim jo fovra- shila, in bi jo bila bres tebe v Jel e j fovrashila, morem sdaj tukej goreti! Nefrezhni vliga pre- kletltva vredni tovarfhi! preklinja mladenezh v’ plamenu ognja , vam fe morem sahvaliti sa tako terpljenje! vi ile me tako preflepili, de nifim nobeniga drusiga nizh, vaf pa vfe ubo¬ gal: bodil s’ vami j riamefti v’ zerkev po ji- grah, sahajal ne le v’ nevarne , ampak ozhitno greshne drushbe; žele nozhi popijal, plefal, po vali bodil, nedolshne dui he sapeljeval, in vam jih v’ hudizheve mreshe loviti pomagal! Dajte mi nasaj mojo nedolshnoll, ki Ile me perpravili ob njo; istergajte me sdaj is rok tabo ierditiga in ftrafhniga Boga, ki ile smerej re¬ kli od njega, sdaj de fe ne meni sa zhloveflibe dela, sdaj de to pa to ni nizh greh, sdaj de je dober, de bo odpuftil, de ne bo fhtrafoval; in vender fe bo zelo vezhnoft tako ftrafhno nia- fheval nad menoj! Ti rabelj od gofpodinje! joka dekla, kerfhenza, de fe ji ferze. terga? ti li kriva mojiga pogubljenja! Dobro li vedila> kakofhni, kako nevarni fo, ki fo bili, ali 1° fe f-hajali v’ tvoji hifhi, in ti molzhala; do¬ bro vedila, kaj fe je govorilo, kaj godilo, in niti fvarila: nedolshna lim bila prifhla v’ tvojo hifho, pa od tvojiga sgleda, in savoljo tvoje lenobe tako pohujfhana fbla is nje, de me m bilo vezh ne Boga lirah, ne ljudi fram, ka¬ kor tebe ne! In tako na daljej govoriti od v (ih savershenih. To, grefbnik! grefhniza! naj ti gre vender k’ ferzu! to bo tvoj trofhk 2l3 ker ne bofh fam pogubljen, farna pogubljena; v’ tako fovrafhtvo le bo preobernila tifta mefena ljubesen, ki miflifh de bo vezli na, v’ tako llrafhno pa vezhno preklinjevanje fe preober- nile od angeljfkiga petja flaji in prijetnifhi be- fede sapeljiviga jesika! O kako bofh pazh ( fhe le ti preklinjal, preklinjala takrat dan fvojiga rojftva, zhe ga je she Job v’ fvojih bolezhinah na kupu gnoja tako preklinjal, kako fhe le li vpil, klizal: Naj pogine dan , kadar Jim bil rojen, in nozh, kadar fe je reklo: zhlovek je fpozhet! ker ni saperla lete/a, bi me je nofilo, in ni odtegnila od mene hndiga, tako neisrezheniga ierpljenja! Sa¬ ba/ Jim bil fpozhet, sakaj na kolena vset, sakaj J" 1 perfi dojen, ker bi bil liho fpal, in pozhival d frojim nizh! sdaj pa morem toliko terpeli, zelo, dolgo, nesmeruo vezbnofl ler- P°ti! In ravno sato, ljubi poffufhaviz ! bo (tr¬ pljenje saversbenih fhe ilrafhneji, zhe fi ga Ve nder moremo fhe ilraflmejfhiga mifliti, ker 1 )0 vezhno, in ne bo imelo nobeniga konza; s nkaj velik prepad je med nami in vami, pra- Vl Abraham hogatimu moshu, tako de nobeden 0( l naj' ki vam , in nobeden od vaf k ’ nam ne more, Kar saversheni grefhnik nar bolj sheli, po diinier nar bolj hrepeni, je konez njegoviga trpljenja; smirej gleda po njem, ali kolikor Imlj gl ec } a p 0 njem, toliko bolj fe preprizba, ga ni nekjer nobeniga. Godi fe mu, kakor diloveku, kterimu fe sdi , de fe sadnje gore, " j° od dalezh vidi, nebo dershi, in gre na 2 1 4 goro, de bi kraj fveta vidi!5 pa ko na njo pri¬ de, vidi, de fe nebo dershi fpet druge gore, in je njegov domifhljevan kraj fveta fpet ravno tako dalezh od njega: gre fpet na to goro,'in sa to fpet na drugo, in tako na tretjo, zhe- terto, peto, defeto, dvajfeto, in fe mu fpet ravno to sgodi: kraj fveta ravno toliko beshi pred njim, kolikor li persadeva do njega priti; in naj ga ifhe dokler koli hozhe, fe bo vender smerej snajdel ravno v’ fredi plaviga neka. Grefhnik! grefhniza! vsemi li tedej prav skivo k’ ferzu, kaj pomeni kaj hozhe rezhi befeda „vezhno.“ Ko bofh gorel , gorela toliko milijonov let, kolikor je svesd na nebu, lilija na dreve- lih, bilik trave na semlji, fe bo tvoje terplje- nje tako rezhi fhe le sazhelo; ko fpet prelezla' toliko drugih milijonov let, kolikor je sern pefka ob morji, kapelz vode v’ vlih iludenzik rekah in vlih morjih, zhaf tvojiga terpljenja fhe ne bo sa en fam laf krajfhi. Smerej bofl) v’ fredi vezhnofti, nikoli le sa en laf ne blisheji konza, ker ga nima nobeniga; ravno, kakor li pod jafnim neham, smerej le v’ fredi, ahc tudi žele tedne, mefze , leta bres vfiga preneha naprej grefh. Nikoli tedej ne bo konez zherva, ki te bo grisel, nikoli pogafnil ogenj, ki te bo pekel; vfelej bojo tekle tvoje folse, vfelej fe vsdigovalo tvoje vpitje proti nebefam: ne- srezhene fo bolezhine, hi jih terpirn v' ti" 1 plamenu , pa vender nikoli ne bo omezhilo Bo¬ ga k’ ufmiljenju, ker ne bo vezh zhaf ufmilj e ' nja, ampak, le zhaf pravize, jese, mafhevanja- Ljubi poflufhavzi, in pofebno vi, med mojimi poflufhavzi, kteri fte f’ Tvojimi pregre¬ hami , de farni ne vefte kolikokrat pekel sbe sa!lushili, premifiite vender, kakofhno plazlii- lo vaf zhaka po fmerti, in kako ftrafhno in neufmiljeno fe vam bo povrazhevalo sa tifto grefhno vefelje, ki fte vli mertvi po njem! Naj vaf tedej v’ fklep danafhnjiga tako ftrafhni- ga premifbljevanja s’ befedami preroka Isaia prafham: Kdo smed vaj bo mogel prebivali J ’ poshrefiinim ognjem , kdo Jtanovati s' ve¬ zimo sherjavizo? Glejte, smirej terpeti, ne- nlmiljeno terpeti, nobeniga oddihljeja, nobe¬ niga trofhta ne imeti, nobeniga konza fvojiga terpljenja ne viditi, nobeniga refhenja ne upa¬ ti, to je in bo zelo vezhnoft del, plazhilo sa- versbenih; saversbenih, med kterimi fe jih tavsbent in tavshent snajde, ki nifo bili more¬ biti nizh hudobnifhi, morebiti tudi fhe veliko bolji, kakor fi ti, grefhnik! grefhniza ! ki me tukej poflufhafh, in sdihujefh nad njih nefre- *bo! Ker 11 tedej ravno na tifti z e Iti, hodifh ramo po tifti poli, po kteri fo oni hodili, ali je mogozhe, de bi fe tudi ti sa njimi ne po- gresnil, re pogresnila v’ kresno pekla, is kte- dga ni nobeniga refhenja? Pomifli tedej, kaj bi pazh Gorili, in f’ kakofhnim vefeljem vfe ftorili, vfe terpeli saversheni, kakofhno pokoro delali, ko bi jih Bog nasaj poltavil na semljo, ie jim fpet dal tifti zhaf pokore, ki fo ga v’ Sojina shivljenji sanizhevali, savergli s’ neisre- z beno predersnoftjo. In glej, kar to sadene, ni med teboj in pogubljenimi drusiga raslozhka, 2 16 kaltor farno ta , de ti fhc lahko llorifh. kar sa- versheni vezi) ne morejo; pa tudi ti, zhe fhe ne jenjafh sanizhevati boshjiga ufmiljenja, zhe fhe ne jenjafh sametovati, v’ nemar pufhati, ali zlo fovrashiti boshjiga vabljenja k’ pokori, morebiti fkorej fkorej vezli ne bofh mogel. Zhe je tedej fhe is mefa tvoje ferze, in ne is tilne fkale, faj ne terji kakor demant; ali le ne bo groša, lirah per toliki, in tako lirafhni nevarnolli tvoje dufhe, in ali fe bolh fhe mo¬ gel vllavljati opominjevanju k’ pokori, klera farna te samore obvarovati tolikiga, in tako neufmiljeniga terpljenja? Oh! pojdi vcntlei’ fam v’ fe. in odltopi od fvojih hudobnih polov, kteri te tako na ravnoft peljejo v’ toliko, tako , llrafhno nefrezho! Naj te faj lirah pred pogub¬ ljenjem vftavi na poti tvojih pregreh, in ' ?a- nizhevanja tako ilrafhniga Boga : naj faj ta der- shi v’ bersdah mozh tvojiga grefhniga poshe- lenja, in tako pozhali naredi v’ tvojim ferzu prolior boshji ljubesni, ktera farna te bo mog¬ la svelizhati. Amen. XV. Pridiga, Vejelite je, in pojkakajte od ve/čl/a, so¬ ka/ vafhe plazhilo je obilno if nebejih. Mal. 5, 12 . jr •*X>kor od ene Hrani nafh Svelizhar poguli¬ čenje napoveduje, de bi zhloveka odvernil od 1 mdiga, tako ga od druge Hrani nebef opomni, 'le bi ga obudil, sa Boga in fpolnjenje njegove bete volje tudi kaj teshkiga koriti, kaj velikiga lerpeti: Ne bojte je ljudi, rezhe per neki per- 'oshnoHi fvojim uzhenzam , /deri vam ne mo - rp -/o nizh vezli Jtoriti, kakor shivljenje vseh ; uinpak bojte je tega , kteri samore vaj'ho 'tiiflio in telo vezimo pogubiti. In kader jih bozhe k’ prihodnirnu terpljenju perpraviti, in b trofhtam sa shaloHne in britke zhafe, ki jih čakajo, previditi, jim rezhe, de naj miflijo, "akofhno plazhilo fi bojo P tem saflufbiH; de 1° ledej preganjanje, preklinjevanje, in karkoli l»ejo mogli savolj imena Jesufoviga lerpeti. sa "je nar vezbi frezha, katera jih more The le v cfelili: Vejelite je, in pojkakajte od vejelja, rezhe, sakaj vafhe plazhilo je veliko v n, d>efih. 2x8 Vem, grefhnik! grefhniza! de je pokora, h’ kteri te she vef zhaf fvetiga leta, in fhe danf opominjam, pofebno v’ sazhetku teshka, soperna in grenka: de fe je treba slo vojfko- vati soper Tvoje grefhno nagnjenje, ktero je to¬ liko mozhneji in filneji, kolikor dalj li shivel v’ grefhnih navadah; de li je treba odrezki, pertergati marfiktei’0 vefelje, marfikake kratko- zbafe, in fe podvrezhi marlikterim sopernim, tesbkim rezbem ; jokati, shalovati, sdibovati, kadar fe otrozi fveta vefele: pa fpomni fe, de tvoje terpljenje ne bo saftonj; nikar ne posabi, kakofhne nefrezhe te obvaruje pokora, in de jo bofh, zhe je tukej nozhefh delati, po fmerti delal, in saftonj delal zelo, dolgo, nesmerno vezhnoft; in zbe ti to fhe ni dofti, premi Hi kakofhno frezho ti fhe sraven tega pernefe. ker ti nasaj dobi sgubljeno pravizo do nebefk kiga kraljeftva. Premifhljuj tedej ve zb krat, ka- ] kofhno vefelje je Bog perpravil v’ nebelih v fin' liftim , kteri ga ljubijo, in tedej tudi tebi, zke ] ga v’ prihodno zhes vfe ljubifh, njegove sapo - i vedi dershish, njegovo voljo na tanko fpolnif* 1, ,< in sbalujefh, tudi fam febe savolj tega fhtra- j fujefh, de ga do sdaj nili ljubil. Ti k’ tirr.u , premifhljevanju pomagati, bom govoril d?"' i od nebefhkiga vefelja, in nekoliko popifal, l (a ' i ko neisrezhena, nesapopadljiva je frezha svo* i Ijenih v’ nebelih. ' 1 Ko je bil f. Janes na otoku Patmos samak- njen, ga poftavi boshji angel v’ duhu na ve¬ liko vifoko goro , in mu pokashe f. mefto d 6 " J 1 2 19 rusalem , podobo nebefhkiga Jerusalema, bo- shjiga in njegovih svoljenih prebivalifha, ktero je od Boga is nebef prifldo, in na nebu ob¬ dalo. Na fhtiri vogle je bilo sidano, obdano s’ velikim vifokim sidam , in tako varno, bres vliga ftrahu pred fovrashnikam, in vfim hudim. Sid je Ital, in bil uterjen na dvajnajllih velikih fkalah, ktere nifo bile nizh drujiga, kot nar shlahtnejfhi kamni od vfih krajev, in je bil vef is lilno lepiga kamna jafpisa; je imel dva- najftere vrata, na vlaki Hrani troje, in nad vfakimi angela. Vrata fo bile dvannjft velikih, dragih dragih biferov, vfake is eniga; hiflie po medu in ulize is famiga slata, zhidiga in lefketezhiga kakor glash na folnzi. Mefto ne potrebuje ne folnza ne lune, tudi nima nobene nozhi, sakaj boshja fvitloba fveti po njem 5 in njegova luzh je enaka dragimu prefvetlimu kamnu jafpisu, in kriftalu. Pred boshjim in jagnjetovim tronam svira zliift potok vode shiv- 1 jen j a, kteri fe fveti, kakor kriftal. Ob potoku na obeh ftranch in po ulizah meda rafe drevo davljenja, kteriga fad vfak mefiz dosori, kte- nga perje je soper vfako kolesen. In kletve ne bo tukej nobene, mu rezhe angel, ne vpitja, ne bolezhine. ne shalolti, ne fmeT-li ; sakaj Jlog bo prebival s’ zbloveki, on bo njih trofht, J n bo obrifal vfe folse od njih ozbi, on njih ve- *®lje, in gledali bojo njegoviga oblizbja, nje¬ gove lepote. Kri d jan ! kridjana! ali ne gori tukej tvoje ferze od slielja, zhe fi lepoto tega meda prav k’ ferzu vsamefli, ga kdaj saref viditi, v’ njem 2 20 prebirati , in gledati fvitlobe bosbje, ktere je polno zelo medo ; sajemati po fvojih sheljah is dudenza vfiga vefelja; jedi od drevefa shiv- Ijeiija, drevefa vfih fladnod in prijetnod ? In glej! to je fhe le podoba, in pa fbc flaba podoba lepote nebeflikiga kraljedva, vefelja, ki ti je tam perpravljcno, lepote boshje, ki fc je nikoli ne bofh mogel nagledati. In vender nam je she v’ tem popifovanji nebefhkiga Jerusale- rna, sraven njegove neisrezhene lepote od su- nej in od snotrej, popifana filno velika frezka sv oljenih v’ nebelih. Pervizh rafe drevo shivljenja, po vfih r.li- zah meda, in njegov fad dosori vlak rrieliz; treba fe tedej ni bati ne fmerti ne nobeniga po¬ manjkanja , pa tudi nobene kolesni, saka) perje tega drevefa je soper vfako kolesen, Dru- gizh fe tudi ni bati nobeniga fovrashnika, sa- kaj medo je obdano s’ mozhnim in vifokim si- dam, tudi ne v’ medu nobeniga hudiga zhlo- veka, sakaj kletve, pravi angel f. Janesu, n® bo tukej nobene, in nobeniga vpitja. Ne bo je tedej ne shalodi, ne bolezhine, ne fmerti) sakaj Bog bo prebival s’ zhloveki, on bo nji ' 11 trofht, on bo obrifal vfe folse od njih ozki. f 11 tretjizh bo--Bog fam njih vefelje, ker bojo gl®' dali njegoviga oblizhja in njegove lepote. Obrifane tedej bojo svoljenim, in sa vfe- lej obrifane vfe folse od njih ozhi : nikoli j® ne bo bojo imeli nobene tudi nar manjfhi slin- lodi; nikoli obzhutili nobene tudi nar mnnjfhi sopernodi. ,,Ni ie je lam bati, pravi f. Kriso- dom, ne revfhine, ne shalodi; nobeden ne 22 i rani, nobeden ni ranjen; nobeden ne draški, nobeden ni drashen; nobeden fe ne jesi, no¬ beden ne gori od grefhniga poshelenja, nobe¬ den ni v’ fkerbi sa Tvoj shivesh, nobeden ne toshi zhes fvoje poglavarje; ampak vfe je v’ miru, vfe v’ vefelji, vfe pokojno; vfe je dan, fvitloba, luzli, luzh toliko lepfhi memo folnza, kakor folnze memo fvezhe. Tam ni nobene nozhi , nobeni oblaki ne temne te tolikoflme fvitlobe, ktera pa vender ne pezhe j ne shge. bi ga ne mrasa, ne vrozhine, ampak vfe je v’ takim ftanu, kakorfhniga samorejo le farno tifti sapopalH, ki fo ga she dofegli. Tudi je ni tam nobene ftarofti, ne njenih flaboft, in nadloshnoft, ampak jenjalo je vfe, karkoli je drobljivi ga, ker neftrohljiva zhalltam gofpoduje.“ Kerfhanfka dufha! ali ne gori tvoje ferze T ’ tebi, fpet prafhain, ali le ne vsdiguje, ne kupi v’ tebi vfe proti nebefam , kjer te zhaka tolika frezha ? In vender je fo fhe le en del boje frezhe; in fhe kaj drusiga, fhe kaj ve¬ riga ti je perpravljeniga, to namrezh, de Wh Boga gledala obras v’ obras, kakor pri¬ letel vidi fvojiga prijatla, in ga vshivala, fe v ’ njem vezhno vefelila. Pojdi tedej v’ fvojih nnflih v’ nebefhki Jerusalem, in preglej toliko boshjo in lepoto njegoviga prebivalifha; Poflufhaj kakofhniga ga je nekdej v’ perkasni y idil Daniel fedeti na zhaftilljivim tronu: Nje¬ govo oblazhilo je belo kakor fneg, lafje njego- Ve glave kakor zhifta volna; njegov zhaflitljivi ,r °n je ognjem’ plamen , in kolefa trona gorezh °e e nj; zel potok neisrezhene fvitlobe svira is 2 2 2 njegoviga obljizhja, fe zb a/l iti ji vo vali naprej po nebu, in vfe napolni. Velika truma svo /jenih, ki je ni mogozhe fhteli, prepevajo njegovo zbali, in pojo novo pefem; glaf njih petja, je kakor fhum velike vode. Žele verlle nebefhkih duhov, kar ozki nefo, ga obdajajo; lavshent tavshentov inu jih fireshe, in defet j tavshentkrat /lo tavshent jih hoji p erp ra vi j enih j mu flushiti. Bres fhtevila t Serafov Boji pred j njegovim tronam, previdenih vlaki P fheflerimi i perutami, s’ dvema pokrivajo fvoje oblizhje, I s’ dvema fvoje noge, s’ dvema letajo, de fpol- 1 nujejo, hitro ko bi s’ ozbmi trenil, njegove j povelja in vpijejo eden proti drusimu: Svet, j /Vet, fvet, Gofpod Bog vojfknih trum! de fe s nebo trefe. — In ta tako velik in zhafiit Bog r bo tvoje plazhilo ! mifli fi tedej, zhe morefhj h kakofhna bo tvoja frezha. Pazh ref fhe ni no- C beno oho vidilo, nobeno uho flifhalo , in t/ ii nobeno zhlovejhko Jerze ni pri j lilo , kaj je Bol t; perpravil tijiim, ki ga ljubijo ? <1 Mojsef proli Boga, jle bi fe mu dal vidi- B ti, kakorfhen je: Pokashi mi fvojo zhaft, ®i> n rezke; ali Bog mu odgovori: Vfe dobro ti bon 1 n, pokasal; mojiga obrasa pa ne bofh mogel vidi' ti, saka j noben zhlovek me ne bo vidil, ® />< shiv oBal: tvoje oko bi ne moglo prenefr /e, moje lepote, in omagal, konez bi vsel. Pojd' »I vender tje na uno fkalo, in ti bom Boril, h 0- 'f likor morefh prenefii. Kader pojde moja zbali jiy memo, te bom poBavil v’ jamo fkale, in ,r i kril f’ fvojo defnizo 5 in kadar memo odideini gl< vsel prezh fvojo roko, in me bofh od. sad vi kar bofh zhutil, vshival, ko pridefh v’ nebela* *) Epiftola a P. Pi Maurinis inter apocriph a< rejecta. m Veliko fe je govorile, veliko perpovedovalo hekdej od 4 Salomonove zhafti; njegova modroft jfe flovela do kraja Cveta« Kraljiza 4 Sabe pride farna od dalezh is poldnevfke deshele, de bi fposndla in fe preprizhala od vfiga, kar ji je bilo povedano od njega, Pa ko pride v’ Jeru- salem, pravi f. piimo, in vidi njegovo mo¬ droft, in hifho, ktero je fosidal, jedi njegove mise, ftanovanje njegovih flushabnikov, žele verfte njegovih ftreshetov in hjib oblazhila, in shgane ofi-e, ki jih je ofroval v’ Gofpodovi hi- fhi; fe savsame, oftermi in rezhe: Vezhi je tvoja rnodroji , vezhi tvoje dela , kakor Jlo- vertje , ki Jim ga Jiif k a/a ■ blagor tvojim lju¬ dem in tvojim Jlushabnikam , kltri Jo vedno per tebi in tvojo modrojt pojlujhajo' Vem, ljubi poflufhavez! de fe ti vfe to, kan fi danf fliflial od Boga ih nebefhkiga kra- Ijeftva, sde vtelike zhaftite in vefele rezhi, zhe prav premiflifh boshjo zhaft, lepoto njegoviga prebivalifha, in njegovih ftreshetov, nebefhkih »ogelov, in njih boshje zhafti polno, kakor fbum velikih derezhih voda glafno petje; vem, de fe tudi ti imenujefh nefrezhniga, de ti fhe ni dano biti v’ tako frezhni druslibi, in f kle¬ nih fvojiga glafu s’ angelfkim petjem, kakor je nekdaj prerok isaia, ko je v’ perkasni vidil boshjo zhaft, in angele flifhal prepevati njego- Vo hvalo , filno sdihoval irt klizal s Gorje meni, de morem molzhati, ker imam ogrnjene slina- in sato nifim vreden peti boshje hvale! Vem, de tudi li klizhefh : Blagor vfim boshjim flu- 5 h n Bogu) o kdaj bom tje prif hel , in Je perka- sal pred njegovim oblizhjem ! sakaj en J arn dan dopernejhen v' njegovi veshi je boljfh 1 kakor tavsheni drusih. V’ fklep danafhnjiga tako refeliga premi' 329 fhljevanja nebefhke frezho vaf opominjam vfe vkup , in vfakiga pofebej s’ befcdami f. Kriso- Aoma , de li veliko, de li vfe persadevajte jo saflushiti, ker fe veliko plazhilo le f’ teshkimi deli saflushi; in tedej nikar ne glejte na to, de je pot v’ nebela ojftra in tefna ; ampak le nato, v’ kakofhno velelje, v’ kakofhno frezho dershi. Povej mi , moj kriftjan ! fhe govori la f. ozhe, ko bi te kdo peljal v’ kakofhen /velel kraj, kjer bi jih velika mnoshiza fede- la s’ sla tam oblezhenih , in bi ti v’ fredi med njimi pokasal eniga, kteriga oblazhilo in kro¬ na na glavi bi bila sgol is drasih kamnov; in bi ti obljubil te perpraviti v’ fhtevilo te ta¬ ko frezhne mnoshize: ali ne bofh vliga per- pravljen ftoriti, de bi dofegel tolikofhno frezho? Vsdigni tedej fvoje ozki; poglej fhe veliko bolj frezhne in lepfhi mnoshize, kteri fe bolj fve- lijo kot sla to, frebro, dragi kamni, bolj kol diarki folnza; mnoshize ne le farno ljudi, am¬ pak tudi angelov, velikih angelov, kerubov, ferafov. Od njih kralja pa, ki je v’ fredi med njimi, ne moremo zlo nizh rezhi, kakofhen ( k* je, zlo taka je njegova lepota, fvitloba diaft, de je zhes vef nafh um. Taki frezhi tedej k* fe hotli odpovedati, sato de bi fe uganili terp- ijenja prizhijozhiga tako kratkiga shivljenja? s *kaj, ko bi vam bilo vfak dan tavslientkral nnireti, ko bi bilo tudi treba pekel terpeti, ali ki ne bilo vredno vliga tiga s’ vefeljem prene¬ si' de bi Kriftufa vidili v’ njegovi zhalti in prifhli v’ fhtevilo fvctnikov ? (( ?5o Ali te bo tedej, grefhnik , grefhniza, fho treba opominjevati, de delaj pokoro, in fperi vfe madeshe greha od Tvoje dufhe f’ fpokorni- mi folsami, ker vefh de nizh omadeshvaniga ne pride v’ nebefa? Nikar tedej ne posabi, am¬ pak vezhkrat in pogolto premifhljuj, v’ kako- fhno vefelje, v’ kakofhno frezho ti prava re- fnizhna pokora vrata odpre, in ti jih nobena druga rezh na vfe vezhne zhafe ne bo mogla odpreti 5 in rad, in s’ vet el j cm, in bres od- lafhanja jo bafh delal. Amen, XVI. Pridiga. Premiflil bom prizho tebe vje fvoje leta v' brithojti Jvoje dujlie. Isaia 38, i5. 7 fi, grefhnik! poTluThal, s’ ufhefmi Tvo¬ jiga ferza poflufhal, premiThljeval in fi k’ Ter- zu vscl, kar vTe ti je bilo slie letaf povedaniga le sbuditi is tvojiga nevarni ga in fmertniga Spanja, in omezhiti k’ pravi refnizhni pokori 5 kako namrezh fi sanizheval Boga 1 ’ Tvojimi pre¬ grehami, kako slo ledej saflushil njegovo jeso, m tifli ftraThni in vezlini ogenj, ki ga je Bog v’ Tvojim Terdu pershgal sa hudizha in njegove angele, in v’ njegovih plamenih tudi tebi med njimi prodor perpravil; in de ti bres prave refnizhne pokore ni mogozhe oditi tiftim ftra- fhnim britkoftim in bolezhinam, ki le morebiti fi ke na tim Tvetu, gotovo pa po Tmerti savoljo tvojih grehov zhakajo; ne mogozhe upati tiftiga neisrezheniga in vezhniga veTelja, kteriga je ^°g v’ nebelih perpravil vfim tiftim, ki ga lju¬ bijo , perpravil tudi tebi, ko bi Te ga ne bil fhe tolikokrat nevredniga ftoril: zhe li vTc te, In druge take zeTnize, pravim, poTluThal s’ nihefini Tvojiga Terza, ali niio vezhkrat vftale v ’ tebi shelje Te Tpet s’ Bogam, od ene llrani 2 02 Tzer tako dobrim in uTmiljenim. od druge pa tako ftraThnim JBogam Tpraviti, njegovo rasska- ljeno pravizo potolashiti, fpet prili per njem v’ poprejfhno prijasnoft? Ali niti morebiti she vezhkrat na tihim pralhal . kaj je, in kako fe dela prava, refnizhna pokora, de bi jo tudi ti delal, in Tmel per Bogu odpuThenje upati. Tudi to ti morem tedej fiie povedati, in go¬ voriti fhe kakekrot od pokore in njenih laft- noft, ali od tega kar je k’ pravi pokori treba. Le od sadoftovanja vam ne bom govoril, ker je bilo she v’ pridigi od duha pokore dofti povedano od njega. Nar pred tedej, in to danf, bom govoril od Tprafhevanja vedi, kako namrezh more grefhnik v’ britkofti Tvoje dufhe prizho Boga premifhljevati leta in dni Tvoji ga shivljenja, de bi prav fposnal Tvojo hudobijo, in Te je vedil boshjim nameftniku ponisbno in vredno obtoshiti. — Perva ftopnja k’ pravi, reTnizbni pokom je Tposnanje Tamiga Tebe, ali Tvojih pregrob in hudobij, pa shivo Tposnanje; ni The dofti vediti, kaj, v’ kteri rezhi, in kolikokrat p 0 " Itavim, Trno greThili; treba je tudi , in fb e bolj kakor tega treba, de Tposnamo, kaj i” kako kaj veliziga in grosniga Tino borili, koga sanizhevali, komu in kakoThno nezhaft dela! 1 ’ kadar Tmo greThili. Ni The dofti le vediti ko¬ lesni Tvoje duThe , ampak jo moremo tudi zbu- titi: bolnik bo takrat shelel in iTkal sdravja kader zhuti, de je bolan. Salo, moj krilijo' 1 ' ti je per TpraThevanji vefti treba gnade boshje> 2 33 treba, de ti T. Duh T’ Tvojo milo nebefhko luzhjo odpre in rasfvetli tvoj um, tvojo pa¬ met, in ti da fposnati kakofhen hudodelnik de fi pred Bogam, kako nevreden njegove ljubes- ni, njegoviga uimiljena, vreden pa vfe njego¬ ve jese, vreden vekomej savershen biti od njegove pravize, ker je tudi tvoje ferze nje¬ govo ljubesen saverglo. Vezhkrat tedej, in po- febno pred fprafhevanjem vefti, kadar k’ Tpo- vedi iti mifli, je grefhniku treba f. Duba na pomozh klizati, in ga ponishno, s’ shivim obzhutenjem, de fam od febe in bres njega nizh ne premore, profiti sa gnado takiga ras- fvitljenja fvojiga uma, takiga shiviga fposnanja in ferzhniga obshalovanja Tvojih pregreh, in to¬ like hudobije, de ga ni bilo groša Boga sani- zhevati, Te v’ Boga puntati, njegove prefvete 'olje , njegovih sapoved savrezhi, in prelomiti. Po taki gorezhi in ponishni molitvi, ktera bo gotovo tudi uflifhana; po takim ferzhnim vdihovanji k’ f. Duhu fprafhuj, grefhnik, gre- Hiniza, s’ njegovo gnado Tvojo veli odkrito- lerzhno, in prizho Boga, in naj ti bo vTa r efniza Te tako Tposnati, kakor te Bog posna, Te takiga viditi, kakorThen fi v’ boshjih ozheh, Nikar ne iThi sgovorov v’ Tvojih hudobijah , de bi s’ njimi Tvojo veft tolashil; nikar ti Bogu n e pravi, kaj je prav, kaj ni prav, kaj ti Ime, kaj ne Trne sameriti; naj ti ne bo le to mar, de bi Te dobriga, nedolshniga vidil, ker morebiti pred Bogam nifi dober, nifi nedol¬ žen ; ampak na to naj gre vfa tvoja Tkerb, bi prav Tposnal, kakoThen fi pred Bogam, a34 kakofhen bi Hal prizho boshjih angelov, in n« konzu fveta prizho vfih ljudi, prizho nebef in semlje pred fodnim ftolam Jesufa Kriftufa, ko bi te Bog sdaj taziga, kakorfhen fi, is fveta in k’ fodbi poklizal. 4 Sprafhuj tedej fvojo veft, tako, in po tiftih regelzah, kakor, in po kte- rih ho tvoje shivljenje preifkano , kadar bofli fojen; in ne po fhegah, navadah fveta, ne po fvojim smifhljevanji, ne po tem, kar dru¬ gi ludje flore, sa greh fhtejejo, ali ne flite- jejo , ali fe tebi sdi, ali ne sdi greh. Preifkano bo takrat tvoje shivljenje po boshji volji: ali, in kako namrezh jo fpolnifh; ali in kako florifh vfe karkoli Bog od tebe ho- zhe. Sakaj boshja volja, ta je regelza tvojiga shivljenja, in kadarkoli je ne fpolnifh, zli® jo le vefh, ali bi jo lahko vedil, grefhifh, in kolikor je ne fpolnifh, toliko li sanizbevava boshji, tedej grefhnik, hudoben pred Bogain, vreden njegove jese. t Sprafhuj tedej fvojo veft, po vfim tim, karkoli vefh, de je boshja volja, de Bog od tebe hozhe ; fprafhuj jo: Pervizh po boshjih sapovedih, v’ kterih h je Bog fam rasodel fvojo prefveto voljo; p re ' mifli jih vfe po verfli, kaj ti vfaka sapove, kaj prepove, in ali fi jih, in kako fi jih fp°b noval, ali niti te ali une v’ kaki rezhi prel« mil. Premifli, ali je bila tvoja vera v’ eni?® famiga Boga in njegovo modro previdnofl dojt> shiva; ali niti sraven njega veroval fhe dru?>Jj gofpodarjev fveta, kteri bi ti samogli po fvo) 1 volji fhkodovati, ali niti nefrezhe per shivin 1 ’ kolesni ali drusih nadlog, hude ure, tožb®: 255 in kar je vezh taziga, perpifoval zopernijam, tedej hudizhu, in kje drugej kakor le per Bo¬ gu pomozhi ifkal; sakaj le boshja previdnoft od kraja do kraja fveta v/e v is ha, pravi f. pifmo, in vrabiz ne pade od ftrehe bres Boga in njegove volje, tudi zlo nafbi lafje na glavi fo fofhteti, tudi nar manjfhi rezil fe nam tedej ne sgodi, in ne more sgoditi bres Boga in njegove volje. Premifli, ali fe nili morebiti vftavljal boshji previdnofti, kolikor fi mogel, fe branil krishev, ki ti jih je po- fhiljala, bil nejevoljen, godernjal, mermral, mo¬ rebiti tudi preklinjal, ker fe jih nifi mogel ubraniti. — Premifli, ali fi fpofhtoval, po- fvezheval prefveto boshje ime, in ali mu nifi morebiti delal nar vezhi nezhafti, sanizbljivo govoril od Boga in fvetnikov, njegovih prijat- lov; ali nifi safmehval refniz nafhe f. vere, in savolj njih sanizheval, fovrashil tiftih, ki fo ti jih osnanovali; ali nifi tako ali drugazhi ka¬ ke nezhafti ftoril takim rezbem ali perfhonam, bi fo odlozhene, pofvezhene, shegnane v’ ho¬ stijo flushbo, sa boshjo zhaft, poftavim zer- bvam, podobam boshjim in podobam fvetni- bov, ali flushabnikam zerkve, njegovim na- meftnikam; ali nifi po krivim perfegal, pre¬ kinjal, fam febe ali drugih isdajal, fe perdu- ftial, rotil, saklinjal, in tako Boga na prizho J e mal, bodi tudi v’ potei’jenje kaj refnizhniga: sakaj Bog je prevelik Gofpod, de bi fe fmel v’ en dan na prizho jemati, in le per ve- tikih rezheh, in le takrat, kadar je od gofpo- kj e > k ali nifi bil morebiti nobenkrat kriv, de 1° n - h *) V. Fleury kist. eccl. 1 . 16. n. 12. *4i drogi grefhili; ali ni bila tvoja hifha morebiti do kraja odperta jigravzam, kvartopirzam; ali nili morebiti terpel v’ nji f-hajalifh obojniga fpola, norfkih mladenzhev, trapaftih deklizhov, klafanja, plefov, in drugih takih nevarnih kratkozhafov; in zhe li ofhtir, ali nili more¬ biti vina nofil na miso, de fi le plazhilo upal, tudi takim, ki fo ga she do verha dofti imeli, jim ga nofil, dokler fo ga le mogli fhe kli- zati. — Premifli, ali niti morebiti komu k’ grehu fve to val," ali mu kaj pregrefhniga uka- soval; ga k’ grehu drashii, ali kakorkoli na¬ peljeval 3 ga savolj njegovih grefhnih del, ali hudih, opravljivih, fovrashnih in mafhevav- fkih befedi hvalil, mu prav dajal, in ga tako v’ njegovih hudobijah poterdil, in njegoviga opravljiviga, fltrupeniga in kakor na obe plati fter mezh hudiga jesika fhe bolj ushgaL Ali n 'fi morebiti molzhal, ko je bilo treba fvariti, »H zhe tvoje fvarjenje ni pomagalo, ali fi, kar fi vedil, flifhal, vidil hudiga per fvojih bra- fifi, feftrah, per otrozih fvojiga gofpodarja, per drushini, povedal ozhetu, materi, gofpo- fi»rju , gofpodin ji, ali morebiti tudi duhovnim Pdfirjem, de bi fe rasshaljenje boshje odver- ni| o, tvojimu bratu, tvoji feftri, naj fe tudi ) esi j krega, te fovrashi sato, is njegove rer- ‘mne in ne var n o tli vezhniga pogubljenja po¬ žgalo ; ali jih nili morebiti fhe sagovarjal, kadar fo bili fvarjeni, in jim tako pomagal v’ 1'J'h grefhnih navadah o dati, Bogu nezhaft de- , ga shaliti. Tretjizh, ljubi poflufhavez! fe inorefh 9 2 4 2 tudi fpraflievati, fvoje shivljenje preifkovati po dolshnobih fvojiga banu, sakaj greh fe ravno tako tudi bori s’ opufhenjcm , s’ samudo, ka¬ kor s’ miflijo, sheljami, hefedo ali v’ djanji. In tako imafh morebiti sraven drusih , ali fhe zlo bres drusih velikih grehov tudi fvoje hlap- zove, dekline, fvoje gofpodarjeve, gofpodinjine, fvoje ozhetove, materne, fvoje moshove sheni- ne, fvoje podloshniga grehe, to je grehe, ki fi jih lloril, soper dolshnofti fvojiga banu, so- per hlapzove, dekline, soper gofpodarjeve, go¬ fpodinjine , soper ozhetove, materne, soper moshove, shenine, soper podloshniga dolshnofti, kteri fo dobikrat ravno tako veliki, in zlo lah¬ ko tudi fhe vezhi, kakor tibi, ki jih s’ dja- njem ali s’ deli ftorifh. Bog je banove ljudi tako rasdelil, de eden sapoveduje, drugi mu more biti pokoren ; Bog je tudi s’ vfakim ft a ‘ nam nektere dolshnofti, nektere opravila fkle- nil, ki jih morejo ti, ki fo v’ njem, oprav¬ ljati, in Bog hozhe de naj jih svebo, in na tanko opravljajo. Kdor tedej dolshnob fvojiga banu ne fpolni, hoshje volje ne fpolni, J® Bogu nepokoren, fe Bogu vbavlja, in tecle) grefhi, toliko bolj grefhi, kolikor manj, a J' kolikor neraji, in s’ vezhi nejevoljo jih fpolni- Kdor to bori, kar Bog prepove, grefhi, P a ravno tako grefhi tudi, kdor tega ne bori, k #r Bog sapove, ali kar je vfe eno, kar Bog 0| f njega hozhe, in mu naloshi Tako tedej imafh hlapiz , dekla , sraven fvojih kribjanovih, krift' janinih, to je, tibih grehov, ki fi jih bon soper tibe dolshnobi, ki jih kerfhanbvo vlil 11 I i i, t f 1 , ji P k t( n f. sl sl fi * ' X Z t\ rJ /ploh naloshi, morebiti The veliko tudi hlap- anihdeklinih, to je, takih grehov, ki fi jih lloril soper tihe dolshnofti, ki ti jih Han hlapza, dekle naloshi, Premiflita tedej, ali lh bila vfelej in v’ vlih rezheh svefta fvojimu gofpodarju, fvoji gofpodiriji; ali ha tudi takrat, ko nobeniga sraven ni bilo, ravno tako pridno delala, kakor morebiti kadar ha bila videna; ali ha sa njih zhafne rezili, kolikor fo bile v’ rajih rokah, ravno tako fkerbela, ravno tako svetlo in fkerhno s’ njimi ravnala, kakor ko ki vaji bile, njih fiikode ravno tako kakor boje varovala; ali ha jim bila vfelej pokorna, jih vfelej , in bres godernanja bogala, vfe ta¬ ko borila, kakor vama je bilo rezheno ; ali «a jih fpofhtovala, jim molzhaia, njih flabofti, ki ila jih morebiti nad njimi vidila, sakrivala 11 t. d. Tako imafh gofpodar! gofpodinja! »raven fvojih kriftjanovih, kriftjaninih grehov, morebiti tudi fvoje gospodarjeve, fvoje gofpo- ditijiae grehe. Premifli tedej, kakofhno je bilo hoje sadershanje proti .tvojim poflam, kteri ko ravno tako boshji otrozi, kakor ti, in Ihe bolj Bogu, kakor tebi flushiti dolshni; ali * r glej fvoje ferze, preifhi vfe njegove kota ■* luzlijo , to je na tanko in do zhiBiga, kakor je Bog kudobnimu Jerusalemu shugal, de ga bo s’ luzhini preifkal, in ko na dan fodbe tudi tvoje ferze preifkano. Koliko morebiti bofh pazh najdel v’ njem budiga, pregrefhniga Bogu soperniga, kar je bilo fkrito pred tvo¬ jimi ozhmi, ker fe ni tudi od sunaj v’ tvojih delih pokasalo! koliko rezili fposnal sa pregre- fline, ki fo fe ti nedolshne, ali morebiti zelo fhe dobre sdele! Preifhi torej tudi od snotrej, in prav pofebno od snotrej bolesen fvojiga fer- za, ktera je toliko nevarneji, kolikor bolj je fkrita, kolikor manj fe od sunaj pokashe. Preglej tedej, is kakofhniga namena in kon- zft ft Boril, karkoli li Boril ; sakaj kar fi Bo¬ ril is prevsetnofii, ali kakiga drusiga grefhni- ga namena iu konza. je pregreha, je hudo¬ bija, ni ne kakor morebiti miflifh, dobro de¬ lo; ni ne nedolshno. Preifiii dobro vfe fvoje nagnjenja, ali nili morebiti poln, polna pre- vsetnofli, ktera je Bogu soperna, in tudi zlo dobre dela okusili in v’ hudobije fpreoberne; poln , polna nizhemernofli in zhaBisheljnoBi; ali ne ifhefh morebiti povfod le febe in fvoje . ne pa boslije zhaBi; ali nimafh fam, farna nad feboj vfe prevelikiga dopadajenja, in hozbefh povfod in per vfih vezh kot drugi veljati, in fe ®ato, kar le morefh povfod hvalifh; ali ne go- v °rifh toliko rad, toliko rada od flaboB fvojiga Mishniga, nikoli pa od tega, kar ima tudi do briga nad feboj; ali nili vefel, vefela, kadar ^ifhifh hudo, nafproti pa shaloBen , shaloBna, ^dar flifhifh dobro od njega govoriti; alj 2 48 nifi vfe prevezh nevtifnjen, nevlifnjena, de vfako rezh samerifh, in fe hozhefh sa vfako befedo, ki fe ti krishim rezke, she mafhevati; premifli, ali nili morebiti lakomen v’ fvojim ferzu, ali ne gredo vfe tvoje mifli, shelje, dela, vezhi del le na to, de bi kaj perdobil, in kar imafh, ohranil; ali nili morebiti pre¬ vezh in vef navesan na zhafne rezhi; ali ti ni preteshko f’ tim, kar ti je Bog dal, fvojimu blišhnimu kaj dobriga Itoriti, kaj pomagati ; ali bi fe ne jokalo tvoje ferze v’ tebi, de bi fe potolashiti ne dalo, ko bi ti Bog to, kar ti je pofodil in dal, fpet vsel: ali bi tudi ti bres vfe nejevolje, kakor nekdej Job rekel: Bog je dal, Bog je vsel , naj bo zhefheno njegovo prejveto imel Premifli, ali ni more¬ biti, zhe je tudi tvoje sadershanje framoshljivfl) tvoje ferze polno neframnofti; ali ne ljubifh ne- zhillofti, ali nimafh vefelja, dopadajenja nad neframnimi, nefpodobnimi rezhmi, in bi jih rad dopernafhal, rada dopernafhala, ko bi te le fram, ko bi fe ti le nizh bati ne bilo. Pr e ' mifli, kako ljubifh fvojiga blishniga, ali nifi morebiti poln, polna nevofhljivofti; ali ni tvo¬ je oko hudobno, kadar je Bog dober prot' njemu ; ali ti je dobro, lahko per ferzu in j' vefel, vefela, kadar fe mu dobro, in nafprotn teshko in li shaloften, shaloftna, kadar fe » lU hudo godi, Premifli, ali ne shivifh prav re ' zhi le šato, in ali fhe kaj drujiga ifhefh p el ‘ fvojih delih in v’ fvojih sheljah, kakor teg a ' de bi pil, jedel po fvoji volji, de bife ti f 0’ hej dobro godilo, imel vliga dofti, in bi ' 3 4g mogel vfe dovoliti, in ali nimafh potim ta¬ kim , kakor ti f. Pavel ozhita, Jvojiga trebuha sa Jbojiga Boga. premifli, ali ni tvoje ferze polno grenkiga sholza soper tvojiga fovrashmka, zhe tudi pravifh, de mu odpuftifh, ali ga ne vidifh tesheji kakor koga drujiga, kakiga taziga, ki ti ni nikoli nizh dobriga, nikoli nizh hudiga ftoril; ali te ne obide nejevolja, kadar flifhifh od njega govoriti, ali bi te ne vefelilo, zbe fe she ravno fam, farna nozhefh mafhevati nad njim, ko bi mu kdo drugi kaj hudiga lloril, ali bi ga fzer kakofhna nefrezha sadela 5 premifli ali ne hrepenifh morebiti le po mehkim, sloshnim shivljenji; ali fe ne branifh , terpljenja , sopernoft, krishev, teshav, ki ti jih Bog pofhilja , kar le morefh; ali ne opravljafh fvojih opravil morebiti vezhi del s’ nejevoljo, ne savolj Boga in is pokorfhine do njega, ampak le ker morefh. Premifli, ali nili morebiti vef neobzhutljiv sa Boga in nje¬ govo flushbo, ravno tako vef mertev sa vfe, bar je boshjiga, kakor bi ti ne bilo zlo nizh niar sanj, kakor bi ne bil njegova Hvar in on hoj Gofpod, kakor bi ne imel zelo nizh od njega, in bi mu ne bil nobene zhafti, nobene hvaleshnofti, nobene pokorfhine dolshan. Tako, ljubi poflufhavez! tako, grefhnik! grefhniza! more biti fprafhevanje tvoje vedi, z he fe hozhefh prav fposnati, in fe fvojih gre¬ hov zhifto obtoshiti; fvoje ferze in njega bo- lesen boshjimu nameftniku tako rasodeti. ka- borfhno je pred Bogam, de te bo vedil odve- Sft h ali savesati: ti sa tvojo bolesen potrebne 2,10 zdravila fvetovati. in na boslijim meftu sapo- vedati; kakor tudi prepovedati , kar je tvo- jimu preobernenju in poboljfhanju nafproli, tedej nevarno, fhkodljivo sa tvojo dufho. Naj ti tedej ne bo doki, fe le tje po verhu, hitro in po vezli im fprafhati, ampak preifhi fvoje shivljenje, in fhe bolj fvoje ferze fkerbno in na tanko, ker le na to vfe pride, kakofhno, je tvoje ferze; preifhi ga tako in ravno po li¬ kih reglizah, kakor in po kterih ga bo na dan fodbe tvoj fodnik Jesuf Krikuf fam pre- ifkal. Tako, in pa le tako fprafhevanje, tiho odperlo ozbi tvojiga ferza, de bofh fvoje hu¬ dobije, fvojo revfbino in tako nevarno bolesen fvoje dufhe prav fposnal, in per fvojim ne- befhkim vfigamogozbnim zdravniku Jesufu Kri- Ilufu saref in v’ refnizi, ne le s’ jesikam, po- mozhi sdravja ifkal, in ga gotovo tudi najdel. Amen. XVII. Pridiga. Fersile od febe rje froje nesvejlobe, J'' k le- rimi Jie fe pregrefhili, in Jtorite Ji novo ferze, no riga duha. Ezeh. 18 , 3 1. Nar bolj, in tako potrebna rezh k’ pokori, de je bres nje nikoli ni nobene prave pokore, je, savolj flor j en ih grehov shalovati, fe jih ke- &ti, saref sheleti, de hi jih ne bili ftorili, in terdno fkleniti, de jih v’ prihodno ne bomo 'exh dopernafhali, ali s’ drugimi befedami, grevinga in naprej vsetje, ali fklep, kteri je • grevingo vfelej tako fklenjen, de je bres n jega zlo ni, in ne more biti nobene prave grevinge. t Spoved, sadoftenje, in karkoli bi ftegnilo fhe drusiga k’ pokori potrebniga biti, Jamore dobra, Bogu dopadljiva volja nameftiti, kdor bi fe rad fpovedal, pa ne more, kdor ki rad sadofti ftoril, pa mu ni mogozhe, kdor ki rad ptuje blago povernil, pa nima kaj na- Sa J dati, zhe fo le refnizhne te njegove shelje, 1,1,1 samore greh ravno tako odpufhen biti, ka¬ kor ko bi to saref ftoril. Le grevinge, in s* n j° fklenjeniga fklepa ali naprej vsetja. tega more grefhnikova volja v’ nobeni fhe taki k* 1 nameftiti. Saka j ne? sato ker ni dobra 252 ampak hudobna, ker ni Bogu dopadljiva, am¬ pak soperna, dokler ni preobernjena, pobolj- fhana; preobernjena, poboljfhana pa ni, dokler fe grefbnik Tvojih grehov ne kefa, in Te jih v’ prihodno varovati ne fklene. Sato vpije pre¬ rok Ezehiel hifhi Jsrael, kadar jih k’ pokori opominja, in jih hozhe k’ Bogu nasaj perpe- 1 jati: Ver sile od Jebe vje fvoje nesvejtobe, f kterimi Jte fe pregrefhili , in Jtorile Ji novo Jerze , noviga duha. Novo ferze, noviga du¬ ha tedej more grefbnik imeti, de mu bo Bog mogel grehe odpuftiti, ga v’ Tvojo prijasnoft nasaj vseti; shalovati more, in fe lilno kefati, de je bil Bogu nepokoren, in terdno fkleniti, de ne bo nobene njegovih sapoved vezh prelo¬ mil , ali s’ dragimi befedaini: refnizhno, pravo grevingo more imeti. Preden vam pa bolj na dolgo fkashem, de je, in sakaj je grevinga zlo tako potrebna k’ pokori, vam jo morem prav na tanko popifati. Sato bom govoril danf od njene nature, in vam rasloshil, kaj je, i" kakofhna je, ali kakofhne laftnofti ima prava grevinga. Nobeden ne more od grevinge prav milit- ti in njenih laftnofi; prav fposnati, kteri od ljubesni do Boga nima pravih sapopadkov, kte¬ ri ne ve, kako de more Boga ljubiti, in kal fe pravi ga ljubiti. In sato je tukej nar pred treba od ljubesni do Boga kaj fpomniti, p ,e ' nufliti pervizh, kako Trno ga dolshni ljubiti. Mera nashe ljubesni do Boga, kakor go¬ vori f. Avgufhtin, je to, de ga moremo ij u ' biti bres vfe mere, saka j Jesuf Kriftuf fam pravi, de ga moremo ljubili is zeliga ferza, is žele dufhe, is vfe pameti in vfe mozhi, te- dej zhes vfe; in na drugim kraji na ravnoft rezhe, de kdor ga zhes vfe ne ljubi, ne mo¬ re svelizhan biti: Kdor fvoje shivljenje ljubi, Ib njegove befede, ga bo sgabil, in kdor Jvoje shivljenje na tim Jbetu Jovrashi, ga bo ohra¬ nil sa vezhno shivljenje, lo je: Kdor fvoje shivljenje bolj ljubi, kakor Boga, in ni per- pravljen kervi preliti, umreti sa Boga, bo sgubil vezhno shivljenje ; in le, kdor sa fvoje shivljenje menj mara, kakor sa Boga in nje¬ govo prijasnoft, ga savoljo Boga sanizhuje, in je perpravljen ga raji sgubiti, kakor fe Bogu sameriti, le kdor je tak, bo dofegel vezhno shivljenje. Tudi zlo fvoje shivljenje more te- dej zhlovek fovrashiti, to je, ga sanizhevati, sanj nizh ne marati, perpravljen biti ga sgu- biti, kadar bi bilo treba kak greh ftoriti, ko bi ga hotel ohraniti. Zhe je tedej shivljenje človeku ljubfhi, kakor vfe drugo, in je per sgubi shivljenja s’njim vred sgubljena vfa zhaf- n a frezha; ali ni, zhe she ne bolj, faj ravno tako dolshan, fe raji vlimu odpovedati, vliga sanizhevati, vliga v’ neinar puftiti, kakor pa boshjo sapoved prelomiti, njegovo prijasnoft sgubiti ? She farno is tih befedi nafhiga Svelizharja l e tedej lahko fkleniti, kar nam je, preden °d grevinge govorimo, drugizh od ljubesni dq ®°ga premifliti:' kaj namrezh fe pravi Bpga 2&4 ljubiti, in ga zkc« vfe ljubiti: vender pa fe vam more to nekoliko bolj sloshiti. Kar je Jesuf Kriftuf rekel od molitve, rav¬ no to fe more rezki od ljuhcsni do Koga : Bog je duh , in hleri ga molijo , ga morejo v' duhu in v' rejnizi molili: Kog je duh, torej ga moremo ljubiti v’ duhu in v’ relnizi. Lju- besen do Koga tedej ni nizli mefeniga, nobeno me le no nagnjenje, nobeno mefeno obzhutcnje, ni taka, f’ kakorlhno fe dollikrat tudi hudobni prijatli med feboj ljubijo; ampak je duhovna, prebiva, gofpoduje v’ duhu , ali f’ pametjo pre- videni dufhi, in dollikrat tudi tazhaf kraljuje v' nji, ko je ferze vfe merilo , otoshno, nt kakor mertvo; prebiva, 'kraljuje doftikrat, v nji, de pozhutki telefa fhe nizh ne vedo ■'* njo, tudi takrat ne, ko morejo na tanko fpol- niti vfe njene povelja. Nafproti pa je tudi do¬ llikrat ni v’ zhloveku, tudi takrat ne. ko mifl' de vef gori od nje; ko je njegovo ferze vfe ognjeno; ko moli, sdihuje, joka, vfe, kakor mifli. is gole ljubesni do Boga: sakaj vfe t0 fo mefene, fo pozhutfke rezki, ki tudi saniO' rejo priti, in le vfe prevelikokrat pridejo is na- tore zhlovekove, is n j ego vi ga od natore mehkig® ferza, lame od febe, in tedej ne is ljubesnj do Boga; fo dela sunanjiga zhioveka, in v zkati llie nafproti notranjiniu zhloveku in ^ es njegovo voljo. Tul:o poftavim, joka marfikter* mati per fmerti fvojiga otroka, ktera je more¬ biti she sdavnej skelela, de bi ji ga Bog vsel- in je tedej po Ivojim notranjim zhloveku vefel a > in Boga hvali, de je uflifhaJ njeno profhnj 0 ! tako fe tudi flifhi kterikrat od kakiga pijanza, kteri ravno takrat, ko je pijan , nar raji in nar vezh moli, nar vezli ve govoriti od Boga in njegove flushbe, od boshjih dobrot, od nje- goviga ufmiljenja ; nar bolj sdihuje, toshi, jo¬ ka savolj IVoje in drusih ljudi nehvaleshnofti proti Bogu, de timu tako dobrimu, tako ve- likimu gofpodu ljudje nozhejo biti pokorni , in njegove sapo vedi sanizlmjejo , prelamljajo. In vender mu je ravno takrat, ki tako govori in sdihuje, on fam nepokoren, in sanizhuje nje¬ govo sapoved. Ref je fzer, de samore gorezha ljubesen do Boga tudi fcrze ogreti, vshgati, oshiveti, ali taki obzhutki ravno tako lahko sginejo, kakor pridejo, in ljubesen sato ni nizh vezhi, nizb manji. Kaj je tedej ljubesen do Boga, in kaj fe pravi Boga zhes vfe ljubiti? To, ljubesnivi! je ljubesen do Boga, de g» fpofhtujemo , v’ zhalti imamo, de Bog per 11 af kaj velja, in sanj kaj maramo; in le zhe v’ nafhih ozheh vezh velja, kakor vfe drugo, in nam je sanj in njegovo prijasnoft 'ezh mar, kakor sa vef fvet, in vfe kar je fvetu, tudi vezh kakor sa nafhe shivljenje, ln fmo po tim takim perpravljeni raji vfe fto- r di, vfe terpeti, fe vfimu odpovedati, vfe, tu di zlo shivljenje sgubiti, kakor pa fe Bogu s »meriti, zhes njegovo voljo kaj Boriti, nje- 8°ve sapovedi v’ kaki rezili v’ nemar p udi ti, )d> vedama ali proftovoljno prelomiti; le zhe toto takih mifel, takiga ferza , fmemo upati, ga zhes vfe ljubimo. Sakaj zhe nam je ref *°liko leshezhe na Bogu in njegovi prijasnofti, j5S ref vezh kakor na vfim drogi m leshczhc, zhe ref vezh maramo sanj, kakor sa vfo frezlio, vfe vefelje fveta, tudi vezh kakor sa fvoje shivljenje; kako naf bo mogla kdaj kakofhna rezh premotiti, tako dalezh perpraviti, de bi mu mogli biti nepokorni, njegovo prefveto voljo sanizhevati, zhes njegove sapovedi kaj koriti, in fe tako njegovi prijasnofti odpove¬ dati , jo savrezhi ? Naj mi bo perpulheno, moj kriftjan 1 ti to v’ podobi fhe sallopnifhi pove¬ dati. Imaj, pollavim dve mofhni denarjev, eno krajzerjev, drugo slatov. Zhe denar posmdh, in sa slate vezh marafh kot sa krajzerje, klerik bofh s’ vezhi fkerbijo varoval? In zhe bi te p° nefrezhi televaji dobili v’ roke, in bi ti bilo le eno mogozhe fkriti in ohraniti, ali kakor¬ koli oteti, eno pa bi vidil, de jim morefl' priliti, ktero bofh raji sgubil? ktero li ra) 1 puRil vseti ? Na to prafhanje pazh ni treba no- beniga odgovora. In glej! ravno tako bofh boshjo prijasnoll, zhe ti je ref vezh na oj 1 ) kot na vfim drugim, bolj fkerbel kot sa vfe drugo; raji vfe drugo sgubil, fi raji vfe drug 0 in tudi shivljenje pullil vseti, kakor pa hoshjo prijasnoll. In tako je le fpolnenje boshje volj e snamnje ljubesni do Boga, in fmemo le is tega fkleniti, de Boga ljubimo, zhes vfe ljubim 01 zhe li persadevamo njegove sapovedi v’ v k* 1 rezheh fpolniti, in nam je sa to, de jih fp 0 ^ nimo, vezh mar, kakor sa vfe drugo; in dej faj proAovoljno, to je, vedama, f’ P°' miflikam nikoli nobene ne prelomimo i [ iS? moje sapovedi ima, in jih dershi, pravi Jesui' Krilluf, le ii/ii me ljubi- In pofiufhaj, ka- l;o na ravnoh ti on fam fprizhuje, de vfe dru¬ ge rezhi: tvoje fhe tako dolge in gorezhe mo¬ litve; tvoji The tako ojftri polti; tvoje fhe tako obilne almosnine; vfe tvoje dela brumnofti, naj bojo tudi The tako velike in pofebne, fhe nifo nobene snamnja de Boga ljubifh, in ga per, vlih takih delih, naj fe tudi vfi ljudje zhu- dijo savolj njih, vender le ne ljubifh, zhe njegovih sapoved ne dershifh: Ne vjaki, tako govori on fam, ne vjaki , hteri meni pravi: hofpod, Go/pod, pojde d nebejliho kraljejtvo, ampak literi Jiori voljo moji ga ozheta , hteri je vi nebejih, lijiipojde v'' nebejliko kraljejivo. Ijliko mi jih porezhe tjjti dan (dan fodbe) bofpod. Go j'pod, ali nifmo v’ tvojim imenu prevokvali , in d tvojim imenu hudizhev is - Janjah ", in n- tvojim imenu veliko zhudeshev Hali? In iedej jim ozhilno porezhern: JVi- Ijb Vaj ni jun posnal; poberite Je prezh od ni ene, »ji hteri hudo delate (kteri fte Bogu ne¬ pokorni , njegovo prefveto voljo sanizhujete, njegovih sapoved ne dershite.) Glej ledej, ljubi ^jlljan! in ti, grefhnik, grefhniza, poflu in saftopi: tudi nar vezli i dela, nar vezlo" l'uziii koriti , in jih tudi v’ imenu Jesufa Brl¬ ela , savolj Boga, kakor pravifh, doperna- fV.ti; tudi prerokvati, tudi hudizhc isganjati, Mi velike zhudeshe delati, fhe ni ljubesen do ker te ne more svelizliati; ampak le l°shje sapovedi dershati, in fe is fpofhtovanja ln pokorfhine proti njemu hudiga varovati in 2 58 dobro ftoriti, le lo samore svelizhati, le to tedej je ljubesen do Boga. Is tega, kar je bilo do sdaj rezheno od ljubesni do Boga, morefh krilljan! fam fIde• niti in fposnati vfe, kar ti je treha od grevinge vediti, fam fposnati, kaj je, in kakofhne laftnofti ima prava refnizhna grevinga; fam fposnati, kaj ti hozhe rezhi od nje mati katol- fhka zerkev, ktera ti jo v’ Tridenfhkiin veli¬ kim sboru f’ temi befedami sloshi: Grevinga, pravi, je s haloJi Jer za , in velika nejevolja savolj Jtorjeniga greha , s ’ naprej vsetjem nizh vezli ne grefhili. Kdor ima tedej pravo grevingo, je shaloften, ga boli, mu je teshko, de je grefhil, je nejevoljen nad fvojim greham, ga nima vezh rad , ampak mu je sopern , ima gnufenje nad njim, in ga fovrashi, to je, sheli, de bi ga ne bil nikoli ftoril, in je po¬ pravljen tudi ne vem kaj dati, ne vem kaj ftoriti ali terpeti in prenefti sa to, de bi, ako bi to mogozhe bilo , nikoli ftorjen ne bil; im® sraven terdno refnizbno voljo fe ga v’ prihodnji varovati, in fe raji zelimu fvetu samerili, raji vfe sgubiti, tudi kri in shivljenje dati, kakor fhe kterikrat vedama in f’ premiflikam Boga rasshaliti. Prava grevinga je tedej velika shaloft ferza savoljo ftorjeniga greha. S’ greham fi fe, o zhlovek ! Bogu sa meril) njegovo prijasnoft sapravil, savergel, in fi n] c ' govo nejevoljo, njegovo jeso na glavo nakopak Zhe tedej Boga zhes vfe ljubifh, to je, san) vezh kot sa vfe drugo marafh , ali fi bolh m®' 25g gel tudi le mifliti vezhi nefrezho j kakor je sguba boshje prijasnofti ? Kako tedej ne bolh shaloval, kako fe ne bo jokalo v’ tebi tvoje ferze; kako ne bofh obzhutil v’ Tvoji dufhi nar vezhih, neisrezhenih britkoft, ker te je sadela nefrezha vfih nefrezh; ker li sgubil boshjo prijasnoft, rasshalil Boga fvojiga vfiga- mogozhniga, nar vifhiga , pa tudi nar boljfhiga Gofpoda, fvojiga nar ljubesnivfhiga Ozheta? Zhe ti pa sa Boga in njegovo prijasnoft ni vezh mar, kakor sa vfe drugo, tudi vezh kakor sa tvoje shivljenje, ga ne ljubifh zhes vfe, tedej tudi on sa te ne mara, in ne morefh biti sve- lizhan. Tako, moj kriftjan! morefh fam fpo- snati, de tifta grevinga, ki jo le s’ befedo isrezhefh ali molifh, klera je le na jesiku ali na obrasu ali tudi v’ ozheh, ni nobena grevin¬ ga , zhe sraven tega v’ tvojim ferzu ni nobene refnizhne in velike shalofti savolj rasshaljenja boshjiga; ampak de fo tvoje befede prašno blebetanje, tvoje sdihovanja in folse gerda hi- navfhina, perpravna Boga le k’ jesi nadrashiti, nikoli pa Id ufmiljenju omezhiti. Grevinga je velika shaloft ferza ; kjer tedej ferze mozhno ne shaluje, ni prave grevinge. Ravno tako pa morefh, grefhni zhlovek! 15 tega, kar ti je bilo od ljubesni do Boga povedano, tudi fposnati, de more shaloft tvo- Pga ferza savolj ftorjeniga greha, ali tvoja gre- Vl «ga, nektere laftnofti imeti, bres klerih ne- niore Bogu dopafti , in ti nobeniga odpufhenja S l 'ehov sadobiti; de more tedej biti: Pervizii, zhesnatorna, to je, priti is 1 ju- R * 2fi« besni do Boga , de ti more namrezh safo slisl bili, ker fi le Bogu sameril, Boga shali!, ne pa lamo salo, ker morefh nVorehiti 'sa.Volj fvojiglt greha fhtrafinge terpeti, ali te fhe zhnkajo; ne farno salo, ker fo te morebiti tvoje pregre¬ he oh premoshenje, dobro ime, zhnft, po- fhtenje, sdravje, ali kakorkoli hodi v’ nefre- zho perpravile, tedej ne le savolj nailopkov greha, savolj tega, kar li is greha pred ah potlej hudiga pride , ali isvira, ampak savolj greha famiga, ali rasshaljenja hoshjiga, ko 1)1 ti tudi zlo nizh ne fhkodoval, ali li fhe zlo veliko frezho pernefel. Zhe imafh le natorno grevingo, to je, zhe shalujefh le zhes nallop- ke greha; zhe fe le sato kefafh, de fi grefhil, ker ti greh kakorkoli pred ali potlej fhkoduje • ne ljubifh Boga, ampak le fam febe, in ravno sato tvoja grevinga pred Bogam nizh ne velp* in te ne more svelizhati. Grevinga ali 1°' vrafhtvo greha, nejevolja nad grehom in shs- loft, de fmo ga ftorili, is ljubesni do Boga- zhe ga le ref ljubimo, ravno tako more priti, kakor fvetloha is luzhi: kjerkoli je luzh. toni je fvetlo, in kjer fvetlobe ni, luzhi ni. Ravno tako tudi ni nobene ljubesni do Boga, kjer n j nobene shalofti, de fmo ga shalili. Imafh, m 0 ) zhlovek! kakiga prijatla, na kterim ti je M) leshezhe, in fe mu po nefrezhi samerifh; **’ je le mogozhe, de bi ti ne bilo teshko s«t°; ali te ne ho to fhe bolj bolelo, zhe fi g a 15 ofhabnofti sanizhevnl, in mu kaj shaliga florik in toliko bolj bolelo, kolikor raji ga imafi 1 ’ kolikor ljubfhi in drashji ti je njegova pr>j aS ' noft ? Le takrat bofh samogei rezki: „Kaj pa maram salo ?"' kadar fe kakimu takimu samerifh, ki ti ni nizh leshezhe na njegovi prijasnofti, ki ga nizh rad nimam, Piavno tako tudi s a Boga in njegovo prijasnoft nizh ne marafh, ga tedej nizh ne ljubifh, zhe ti ni, kadar ii grefhil, tu¬ di she farno sato shal, ker !i Boga skalil, fe Bogu sameril, boshjo prijasnoft sgubil. Zhe te* dej kres boshje ljuhesni ni svelizhanja, tudi kres zhesnatorne grevlnge ni odpufhenja gre¬ hov, naj she ho popolnoma, to je, farno is ljubesni boshje, ali nepopolnama, to je, is boshje in laftne ljubesni 5 s a vol j sgube boshje prijasnofti, in tudi savolj naftopkov in fhtrafing greha: ktera pa vender le toliko velja, kolikor pride is ljubesni do Boga. Zhe imafh tedej le na torno grevingo, zhe le sato shainjefh savolj bojih grehov, ker ti fhkodujejo, bodi she na Um fvetu, ali po frnerti v’ vezhnofti, in bi jih tedej fhe rad dopernafhal, ko hi fe le no¬ bene fhtraiinge, nizh hudiga sato bati ne bilo, in zhe fe jih sdershifh, fe le bojifh goreti, ne pa grefhiti, kakor pravi f. Avgufhtin; ti tvoja grevinga ne more sadphiti odpufhenja grehov, te ne more sveiizhati, ker prav sa prav ne sha- lojefh sato, ker li grefhil, Boga skalil, am¬ pak sato, ker je Bog fvet, in ti tako prijetne lezhi prepoveduje, sameri; in fhe sraven pra- lizhen, de jih, zhe pred ne, faj po frnerti tudi fhtrafuje. Drugizh, de more tvoja grevinga obfezhi v 'le tvoje grehe; de morefh savolj v lih slialo 'uti, fe savolj vlih kefati, de k jih ftoril, rfe 263 od perviga do sadnjiga lovrashili; de li morejo vli, od perviga do sadnjiga biti soperni, in morelh v’ relnizi sheleti, de bi nobeniga ne bil ftoril. Zhe sato shalujefh, ker li le Bogu same- ril, bofh gotovo vle to obshaloval, karkoli te je per Bogu v’ samero perpravilo, tedej ob¬ shaloval vlako fvojih pregreh, ker je vlaka Bogu soperna, in te vlaka perpravi ob njego¬ vo prijasnofl. Tvoja grevinga tedej ne pride is boslije ljubesni, is Ipolhlovanja do Boga, in njegove prelvete volje, ni zhesnatorna, in ti ne more per Bogu odpulhenja sadobiti, zhe ti tudi le en lam tvojih grehov ne gre k’ lerzn, nobene shalolli ne obudi v’ njem, ali te zlo fhe veleli, imalh dopadajenje nad njim, in ga sato morebiti Ihe zlo sap o tli ti nozhelh. Tretjizh, de more shaloft nad greham biti nar vezhi, vezhi kakor vlaka druga shaloft; de ti more tesheji biti, te bolj boleti, de le morelh bolj kelati, ker li boshjo prijasnofl: sir pravil, kakor ko bi bil ne vem kaj sgubil, in po tim takim perpravljen biti vle terpeti, vle ftoriti, vle dati, vle sgubiti, ko bi ti bil® mogozhe floriti, de bi tvoj greh ftorjen ne bili tedej perpravljen biti vle terpeti, vle floriti, vle dati, vle sgubiti, sa to, de bi sgubljeno prijasnofl boshjo nasaj dobil, Zhe poftavim fr°J slati denar sgubilh, ali ti ne bo tesheji, ne bolh bolj shaloflen, kakor pa ko bi bil 1® krajzer sgubil? in ali ne bolh prav rad m s veleljem krajzerja dal sato de bi siat nasaj J 0 ' bil ? Ravno tako, zhe le sa Boga in njegov® prijasnoft ref vezli marafh, kakor sa vfe drugo, ti bo bolj shal, de fi njo , kakor pa ko bi bil vfe drugo sgubil, in bofh gotovo tudi perprav- ljen, vfe dati, vfe sgubiti, vfe koriti, de bi jo nasaj dobil. Vender pa ni treba, de bi fe mogla ta shaloft ravno od sunaj, s’ sdihova- njem, jokam, vpitjem in folsami pokasati ; de bi mogla p o kavi m mati bolj jokati, vezh folsa pretozhiti, salo de je Boga skalila, kakor zbc je fvojiga otroka sgubila. Jok, sdihovanje, folse fo dela sunanjiga zhloveka, ne notranjiga, dela mefa, ne duha ; in kakor sato fhe nifo nobene gotove snamnja duhovne shalofti, rav¬ no tako je tudi duhovna shaloft nad greliam bres vlih folsa, bres vfiga joka lahko vezhi, kakor vfaka druga shaloft. Zhetertizh, de more grevinga fklenjena bi¬ li f’ terdno, refnizhno voljo nizh vezh na gre- fhiti, ali pa ni prava, ni nobena refnizhna grevinga, in ne more pred Bogam nizh velja¬ li. Grevinga, moj kriftjan! in fklep fe v’ pri- kodno greha varovati , ali naprej vsetje fta ena in ravno tifta rezh, oboje fovrafhtvo greha, nejevolja nad greham, refnizhne shelje, de bi nikoli ftorjen ne bil. Grevinga je fovrafhtvo she dopernefhenih, she ftorjenih grehov; neje¬ volja nad njimi, shelje de bi fe ne bili, in shaloft, de fo fe sgodili. Pa kdor she ftorjen greh fovrashi savolj njega famiga, to je, sato ker je rasshaljenje boshje , in fe kefa, je sha- loften, de ga je ftoril, tega volja more tudi hftim greham biti na ravnoft nafproti, ki bi jih fhe vlegnil, in je v’ nevarnofti jih fhe ko- a64 riti, in ravno tako refnizhno #heli in hozlie, de bi jih ne dopernelel, kakor de bi liftih, ki jih je she dopernefel, nikoli ne bil floril ; te- dej ravno tako terdno fkiene fe v’ prihodno greha varovati, kakor refnizhno mu je shal, de fe ga do sdaj ni varoval, Terden in refni- zhen fldep nizh vezh ne grefliiti, je tedej del grevinge, in to po befedah velikiga Trident. ?bora , ki fmo jih she flifhali; in tako potre- j ben del grevinge, de tudi te ni, kjer lakiga fklepa ni. Pa kaj je treba ti tega fkasovati, ker ti tvoja pamet farna fprizhuje, de ne more dru- gazhi biti ? Hodifh, poftavhn, is norzhije in fkazhefh po fternii flrehi, padefh, in fi roko, nogo slomifh, ali fe fzer mozhno pofhkodujenr ali ti ne bo shal, de fi bil tako nefpameten, tako norfki ? ali ne bofh v’ fvojih bolezbinali vezhkrat fam febi ozhital fvoje norolli in rekek Le kaj mi je tega treba? Le po kaj firn hodil na llreho ? Ali pa ne bofh sraven tega vfele) tudi fhe rekel, ali faj miflil : naj le fhe en¬ krat osdravim, vfe drugazhi fe bom vedil va¬ rovati ; sa vel' fvet me ne bo nobeden vezh n» ftreho fpravil! Tako, o kriftjan ! govorifh ah bi govoril per tej ali drugi taki sgubi sdravja, ravno tako per sgubi denarja, ali drugih zhaf nih, rezhi , in vezhi ko je sguba, bolj bofh fam febi in drugim pravil, in terdil, de fe l e bofh pa vedil varovati; in ta tvoj fklep h« vfelej ravno tako refnizhen in terden, kakor refnizhna in velika je tvoja shaloft, de li ha) takiga ftoril, de fe fhkode, ki jo, bodi p? r iGS jdrav ji, prenioshenji , ali pofhlenji, in dobrim imenu terpifh, nifl varoval: ali le nar vezni sgtibo*, sgubo boshje prijasnofti, zhe ti gre ref bolj k’ ierzu, in te bolj boli, kakor, ko bi fe bil zeli mu fvetu sameril, vfe, tudi sdrav- je in vfo zhafno frezho 'sa' vfelej sapravil, in fi vfe terpljenje fveta na glavo nakopal, le ta¬ ko veliko in ftrafhno sarubo ti bo moffozhe nozh )» dan objokovati, nar britkejfhi folse savolj nje tozhiti, pa vender bres vfetcrdne in ref- luzhne volje, fe je v’ pribodno varovati? Ali ni to zbes natoro zblovekovo, ko bi tudi nobene pameti ne imel, tedej zid o veku nemogozhe? Ali ne vidirho, de fe sbe otrok ognja boji, po¬ tmi ko fe je fpekel; in tudi zlo ofel, kakor ske pregovor imamo, fe le enkrat da na led fpeljati. In potim takim fi, moj zblovek! od neumne shivine neumneji, zbe miflifh, de 'niafh pravo refnizhno grevingo savolj frojili gtekov, kadar nimafb nobene ravno tako ref- rilx ' ; >no in terdne volje fe jih v’ pribodno varo¬ vati | De more petizh, grefimik sraven tih lafi prave grevinge per vlili fvojib tudi fhe ta hudobijah od Boga odpufhenje fvojib gre- ^ 0v upati, fe tako dobro ve; de ga pa tudi po vli pravizi fme upati, je bilo v’ pridigi od ofmiljenja bosbjiga fkasano. Taka tedej, ljubi poflufhavez ! more bili boja grevinga , potim ko fi Boga.'sbalil , hjb- govo prijasnoft in s’ njo sgubil vfo pravizo do neliefhkiga kraljeltva. Zbe Boga zbes vfe ne bbbifh, in imafh fhe kakiga prijatla. prija- 266 tlizo, denar, premoshenje, zhaft, prijasnofl, frezho, vefelje fveta, ali karkoli kodi, raji kakor Boga, zli c je le ena farna rezh fhe na fvetu, sa ktero vezh marafh , kakor sa Boga, in fe raji Bogu samerifh, kakor de bi fe ji odpovedal, jo sgubiti hotel: niti vreden boshje prijasnolli in ljubesni, in li prav rezhi fhe malikovavez, ker fi praviga Boga savergel, in fi namelli njega tifto perfliono ali rezh v’ Boga svolil, sa ktero ti je vezh mar, kakor sa Bo¬ ga, in fpolnjenje njegove prefvete volje; sakaj to pravi f. Avgufhtin je tvoj Bog, kar nar vezh ljubifh. Dokler tedej Boga zhes vfe ne ljubifh, faj zhes vfe ljubiti, in vezh kot sa vfe drugo sanj marati ne sazhnefh, ni sa te nobeniga odpufhenja grehov. Zhe ti je pa na Bogu in njegovi prijasnolli ref vezh leshezhe, kakor na vfim drugim, ti bo v’ refnizi shal, de li fe mu tako mozlino sameril, ga tako sha- lil in sanizheval, mu tako nezhall delal, in hofh tudi refnizhno in terdno voljo imel, tega nikoli vezh ne Borili. In kakor bo ta tvoja shalolt obfegla vfe tvoje grehe, in bo vezM to je, fe bofh bolj kefal, de fi boshjo sap 0 ' ved prelomil, njegovi volji bil nepokoren, ka¬ kor ko bi bil ne vem kaj sgubil; ravno tak° bofh imel tudi terdno in refnizhno voljo Bog* nikoli vezh , in v’ nobeni rezhi ne shaliti, 'f raji vfe lloriti, vfe terpeti, tudi shivljenje dati) kakor fhe kterikrat ktero boshjih sapoved p rC ' lomiti. Vfe kaj drujiga tedej, moj kriftjan! j e prava, refnizhna grevinga, kakor pa fi jo v°' 267 zhi del miflimo: ne hefede, ne pofiljene vdi¬ hovanja , ne tudi folse, ampak notranje ob- zhutenje shalofiti, bolezhine ferza, britkofti du- fhe savolj rasshaljenja boshjiga, te fo grevinga. VTe kaj drujiga tedej je tudi grevingo obuditi, kakor s’ jesikam moliti tifto molitvizo, ki ji grevinga pravimo. Pihaj v’ mertev ogel koli- korkoli hozhefh in morefh, ne bofh ga dobil ognja is njega; ravno tako je ne bofh obudil nobene prave grevinge, persadevaj li kolikor le hozhefh in morefh, zhe je tvoje ferze sa Boga mertvo, zhe ni v’ njem shive sherjavize ljubesni boshje. Grevinga fe ne da ne, kadar bi zhlovek hotel, kakor f’ kljuke fneti, ali is arsheta vseti, in fe more she snajti v’ ferzu, de jo bofh mogel obuditi5 snajdlo fe je pa le toliko bo v’ njem, kolikor ti je sa Boga kaj ® a r, na njegovi prijasnolli, in tedej na fpol- n )enji njegove volje, ali njegovih sapoved kaj leshezhe. Na to tedej, moj kriftjan! naj gre da tvoja fkerb, zhe hozhefh P pravim refnizh- 111 'O obshalovanjem fvojih grehov Boga k’ ufmi- ^°nju omezhiti in odpufhenje dofezhi, de bofh Boga zhes vfe ljubil. Is te ljubesni bo grevin- 8 a tudi she farna od febe prifhla, in bo ime- l ft vfe ti Ti e potrebne laftnohi, od kterrh li da-nf Hifhal, in bres njih tvoja grevinga nikoli ne ^ l0 prava refnizhna Bogu dopadljiva grevinga, l ,er Bogu nizh drujiga ne dopade in ne more dopafti, kakor !;• to, kar is njegove ljubesni P^ide, kar fe savolj njega, is fpofhtovanja n iegove prefvete volje sgodi. Imaj ljubesen do Bog a v’ fvojim ferzu, in bofh tudi grevinga 368 imel v’ njem, io tudi takrat imel, ko ne bofh nizh mifJil na to, kakor je shalott savolj zkafne fhkode, ali zli e ti je bil tam kriv, . grevinga tudi zelo takrat v’ njem, kadar ti fzer vefel, in te gotovo vfelej shaloft obide kadarkoli ti tvoja nefrezba in tvoja nefpamet in noroft, de li ti jo fam na glavo nakopal, na miflel pride. Premifbljuj tedej vezlikrat, kaj ii ftoril, kadar ti grefhil, koga shalil, ko¬ ga sanizheval, komu bil nepokoren, soper ko¬ ga fe puntal, kako velika hudobija, kako ger- da nehvaleshnoll fo tvoje pregrehe, in kaj Ji tedej sgubil, kaj safiushil s’njimi; premifhljuj, kako je tvoj vligarnogozlmi Bog, tako velik gofpod, ftvarnik in kralj nebef in semlje, tvoj nar vezbi dobrotnik, tvoj nar ljubesnivlbi, nar bolj ufmiljeni ozhe, ker ima per vfili tvo¬ jih hudobijah vender fhe smerej poterpljenje 1’ teboj, popolnama vreden v te tvoje ljubesni. Ta¬ ko premifhljevanie bo obudilo in bolj rsligalo v’ tvojim ferzu ljubesen do Boga, in ga s’ ve¬ liko shaloftjo, de nni niti hotel biti pokoren, de ti ga sanizheval, njegovo priiasnoft savergel, kakor tudi s’ saupanjem , de ti bo tvojo hu¬ dobijo odpuftil, ti utrnil j en j e fkasal, napolnila in ftorilo , de bofh, kakor nekdaj sgubljeni k’ fvojimu ozhetu , v’ veliki britkofti tvoje du- fhe k’ njemu klizal : Ozhe! grefhil Jim sopt>' nebo in iebe, in nifirn ve;h vreden tvoj j ifl hiti imenovan , in velika nel-rezbena je tvoja dobrota, zhe me le v’ tvojo hifho, le sa f' 0 - jiga blapza, sa tvojo deklo nasaj vsamefh- Taka, inoj kriftjan• taka, grefhnilc! grefhniza- ifoj je pfara, rebrnima, Bog« dopadljiv'«! grevinga, iii le po poti boshje ljubesni fe pride do nje; po taki tedej fi parsadevaj, po taki hrepeni, Jn ker je taka gre ringa sa grefhnika nar vezhi dar boshjiga ufmiljenja, in je lam od febe ne inorefh imeti, sdihuj , vpi, klizhi, tudi k’ Bogu sa-njo; in Bog, kteri ponishne in ref- nizhne profhuje nikoli ne savershe, in ti ni le odpufhenja grehov, zli e fe fpokorifh, am¬ pak vfe obljubil, karkoli ti je k’ pravi refni- zlini pokori potrebniga ,” ho tvojo molitev go¬ tovo uflifhal, in ti dal is nebef dobriga duh«, duha pokore, zhe ga bofh le refaizhno sanj profil. Amen, 270 XVIII. Pridiga. Versilc prozh od Jebe vje fvoje nesveftobe, /’ klerimi Jie Je pregrejhili , in Jtorite Ji novo Jerze, noviga duha. Ezeh. 18, 3 i. V nobeni rezili fe grefhniki tako slo in tako na ra vn o A v’ fvoje pogubljenje ne golfajo, ka¬ kor v’ tem, kar grevingo sadene. Vezhi del miflijo, de je farno to she prava grevinga, zlie fo pred fpovedjo nekoliko shaloftni, salo ker nifo nedolshni kakor drugi, ali salo ker jim ni perpufheno sbiveli po njih nagnjenji, in morejo she tudi savolj ljudi k’ fpovedi iti, in boshjimu nameflniku rascdeli, kar fo florili zhes boshjo voljo; ali morebiti zlo farno salo, ker fo fe per fvojim grehu golfali, in namcfti zhafne frezhe, klero fo jim njih sapeljivzi, ka¬ kor nekdaj Evi sapeljiva kazha, obelali , ali f° jo fzer od fvojiga greha upali, sanizhevanje, framoto, nefrezho sheli; miflijo, de je farno to she doki terden fklep poboljfhanja, zhe le shele dobri biti , ker bi vender raji mirno i n pokojno veft imeli, in bili prijatli boshji, ka¬ kor pa de shive v’ vedni nevarnofti vezhmga pogubljenja; bi tedej tudi ref boshjo voljo v vlili rezheh fpolnili, ko bi ji le njih nagnjenje 271 in poshelenje ne bilo nafproti, ali ko bi jim faj mogozhe bilo dvema Gofpodama Tlushiti, in bi ne bilo treba savolj Tpolnjenja boshje volje in njegovih sapoved f’ Tvojim nagnjenjem, ali f’ Tvojim sunanjim, meTenim zhlovekam v’ vedni vojTki shiveti. Drugi gredo k’ Tpovedi fe Tvojih grehov obtoshit, Tkorej bi rekel, de farni ne vedo po kaj in sakaj; Te sa ftorjene pre¬ grehe ne smenijo, ravno kakor bi bile nar ve- zhi gnufobe in neframnofti, nar vezhi hudobije le kake igrazhe ; v’ prihodno nizh ne miTlijo, ali zhe vender kaj, le to miTlijo, de Tvojih navad ne bodo sapuftili, in jim je Tama, go¬ la Tpoved vTa pokora. De vTe te in druge take rezhi nifo nobena prava grevinga, morete Tpo- snati is sadnje pridige, v’ kteri fim vam njeno natoro in njene laflnolii popifal ; de je pa take prave in reTnizhne grevinge kakor fim vam jo popiTal, k’ pokori tudi reT treba, in de Te more v’ delih pokasati, vam bom danT Tkasal. Tedej rezhem: Bres prave reTnizhne grevinge ga nikoli ni bilo, ga ni, in ga na vTe vezhne *haTe ne bo odpuThenja grehov, — pervi del. Is prave reTnizhne grevinge vTelej pride, in more priti poboljThanje shivlenja; kjer tedej pobolj- fhanja ni, grevinge ni, — drugi del. Kdor wna uTheTa sa poTluThanje, naj poTluTha! I. De je greThniku k’ pravi pokori treba fpreobernjerija in poboljThanja Terza 5 treba de fe mozhno keTa in shaluje, ker je Boga sha- fe 5 in ima refnizhno voljo ga nizh vezli ne 2 . 7 2 ahaliti; tedej treba prave refnizhne grevinge, nam slie f. pifmo fiare savese na ravnoft ip na ref glaf pove. Mojsef obeta Israelzam, kadar bojo savolj fvojih pregreh in hudobij od Boga J sa verskem, rasplani iped vfe .narode, ajda m j in nevernikom v’ fushnofi: dani, de bojo najdili Gofpoda fvojiga Boga5 pa vender le, zhe ga bojo is zeliga ferza in v’ britkolti froje dufhe, tedej f’ fpreohernjenim in poboljfhanim ferzam ifkali: In kadar bofk tam Gofpoda fvojiga Boga ijkal, ga hofii najdel, vender le, ako ga boji 1 is zeliga J'erza ijkal , in s' vfo bril* kofljo fvoje dnfhe. Ravno to nam pove Bog po preroku Joelu, kjer grefhno Ijudftvo tako k’ febi klizhe : Preobernile fe Id meni is zeliga fvojiga ferza, f' pojiam , jokam in plaha* njem g in raslergajte fvoje ferza, ne pa jbf jih oblazini. In prerok Ezehiel jih na bosbjiro mellu, ali boljfhi rezhi, Bog fam is uft fvojigf preroka, tako k’ .pokori opominja: Persifr prozh od febe vfe Jvoje nesvejtohe. f' liter ina Jle fe pregrefhili , in Jiorite Ji novo ferzp noviga daha. Ravno tako na glaf pridiguje tudi f. piiino nove savese to refnizo. 4 S, Peter opominja JU' rlovfko ljudilvo v’ tempeljnu, potim ko je bilo SaVerglo ljoshjiga t Šinu, ga a j dam isdalo , i' 1 na lefu krisha umorilo, f’ temi befedami I 1 pokori: Delajte tedej pokoro, in fpreobernit? fe , de bojo pafhi grehi sbrifani. In f. Pavel nam pove , de 'ga je Je suj' Krijtuf , kteri fe mu je bil na njegovi poti v’ Damafhk tak 0 shudno in zhaftito perkasal , poflal med ajd* i j5 in nevernike jim ozhi odpret, de bi fe od te¬ me k' lazhi, od oblajti Jatana k' Bogu fpre. obernili, in tako odpufhenje grehov prejeli; in de je potim, sveft fvojimu pokJizu in gnadi boshji, v’ Damafhku in v’ Jerusalemu, in po vii Judovfki desheli in tudi nevernikam osna- noval, de bi pokoro delali, fe k 1 Bogu Jpre- obernili, in rodili vreden fad pokore. Glej, grefhnik , gref hniza, kako na rav- noft hozhe Bog od tebe, preden ti tvoje grehe odpufti, de fe morefh k’ njemu nasaj podati, fe k’ njemu fpreoberniti, in is zeliga ferza fpreoberniti, ifkati njegove prijasnolti is zeliga ferza, to je, nar pred in nar bolj, in prav rezhi le fkerbeti, de bi njo nasaj dobil, naj she bo sa vfe drugo kakor hozhe; in je ifkati s’ veliko shaloftjo in britkoftjo fvoje dufhe, de fi bil do sdaj Bogu nepokoren, in li ga, nje¬ ga tako veliziga, tako mogozbniga Gofpoda* fvojiga in vlih rezhi ftvarnika, fvojiga tako do- briga ljubesnjiviga in miliga ozheta sanizheval, in raji llvarem in fvojimu poshelenju, kakor njemu flushil; de li morefh narediti novo fer- *e, noviga duha, to je, de more tvoja volja poprejfhnji biti na ravnoft nafproti, in s’ boshjo voljo fklenjena, tako de vfelej le to bozhefh, kar Bog hozhe, in tega kar Bog nozhe, tudi ti nikoli nozhefh; de tedej, ka- W do sdaj sa Boga in njegovo prijasnoft nili maral, in li njegove povelja, njegove sapovedi s anizheyal, sato de li povelja fvojiga poshelenja fpolniti, sheljam fvojiga fpazheniga mefa sado¬ vi lloriti mogel; de pravim, ravno tako sdaj S 274 sa prijasnoft, vefelje, kratkozhafe, zhaffi hi premoshenje fveta, in fpolnjenje fvojih stelja nizh ne marafh, in vfe povelja fvojiga grefli¬ ni ga poshelenja v’ nemar puftifh, fvojiga fpa- zheniga mefa nizh vezh ne poflufhafh, sato sle morefh boshjo voljo fpolniti, in njegovo pri¬ jasnoft ohraniti. Tako ga tedej po befedah f. pifma famiga ni sate noheniga odpufhenja gre¬ hov, dokler tvoje ferze ni fpreohernjeno, po- boljfhano, dokler nimafh prave, refnizhne grevinge. Poflufhaj, sakaj ga tudi zlo ne mo¬ re hiti noheniga odpufhenja. Zhe premiflifh kaj je greh, hofh zelo lahko fam to fposnal. Greh, pravimo, je proftovolj.no prelomlenje boshje sap o vedi; in jeft tukej fhe perftavim, de je prelomlenje boshjih sapoved vfelej proftovoljno, koderkoli vefh, de je od Boga prepovedano, kar ftoriflg ali sapovedano, kar nozhefh ftoriti. Sakaj ka¬ kor fe morefh, ker li dolshan Boga zhes vle ljubiti, raji vlimu, kar tvoje melo vefeli, in fe tvojimu nagnjenju perleshe , odpovedati ; ravno tako fe morefh tudi vlimu , kar tvoje mefo boli, in mu je teshko, grenko , soper- no, tudi nar bolj neufmiljenimu terpljenju, tu¬ di nar grosovitnifhi fmerti raji podvrezhi, ka¬ kor pa soper boshjo voljo kaj ftoriti. Zhe fe tedej tudi fhe tako dolgo, fhe tako mozhno branifh, in fhe tako nerad boshjo sapoved prelomifh, pa jo vender prelomifh, de hi p°' ftavim odfhel sanizhevanju , revfhini, pomanj¬ kanju, nefrezhi, holezhinam , terpljenju ah tudi fmerti ; jo ravno tako proftovoljno prelo- mifb, kakor zhe ji sato nafproti delafh, de bi frezho, vefelje , kratkozhafe fveta, prijet- nofti, fladnofti mcfa vshival. Kadarkoli tedej vedama kaj ftorifh zhes boshjo sapoved, jo proilov oljno prelomi fh: in tvoja volja je tedej boshji volji nafproti, ji je nepokorna, fe so- per Boga punta, naj fe she punta sato, ker ti greh zhafno frezho, ali mefeno vefelje p er- nefe, ali sato, ker zhafno nefrezho, shaloIt, terpljenje od tebe odverne. Zhe fe pa soper Boga puntafh, in fi mu nepokoren, ali ne pokashefh, de ti ni dofti mar sanj, de fo ti ahafne rezki, sloshnofti in prijetnolli prizhijo- ahiga shivljenja ljubfhi, kakor pa Bog in nje¬ gova prijasnoft? In tako je tvoj greh, kakor ti je bilo v’ pridigi od hudobije greha she po¬ vedano , vfelej sanizhevanje boshje, ker je v’ nemar pufhenje boshje volje savolj sloshnoft in vefelja mefa, in ti je sa take prasne nizhemer- ne rezhi vezh mar, kot sa Boga famiga. Greh lede j ni sunaj zhloveka, ni to, kar njegovi pozhutki ftore, ampak je v’ zhloveku, je nje¬ govo hudobno ferze, njegova Bogu nepokorna, soper Boga puntarfka volja; in njegove suna- oje dela fo le toliko in le sato hudobne , Bogu soperne, ali nafproti dobre, Bogu dopadljive, W, in kolikor pridejo is dobriga ali huddbni- g<* ferza, is dobre Bogu pokorne, ali is hu¬ dobne Bogu nepokorne volje. To, moj krift- Pn! je vfa natora greha, to tudi vef virshab, fakaj ga Bog, zhe ravno mu nizh ne fhkodu- ) e , tudi ne more fhkodvali, vender le more fovrashiti, nejevoljo, jeso, gnufenje nad njim S * imeli ; ali s’ drugimi befedami, de ne mere imeti dopada jetija nad takim ferzam , de more biti na fp roti taki volji. in jo tudi fhtrafali, ker fe soper njegovo voljo punta, jo sanizhuje; ravno to je pa tudi urshah, de ji more Bog tako dolgo biti nafproti, tako dolgo imeti ne¬ jevoljo, jeso. gnufenje nad njo, dokler fe ne fpreoberne, in s’ njegovo voljo ne fklene, ker je njegova volja nefpremenljiva, iri fe s' grefhnikovo fkleniti ne more; tedej urshah, de ti, zhe nimaflt prave refnizhne grevinge, zhe ti ni ref shal, fe ref ne kefafh, de li ga shalil, in nimafh terdne refnizhne volje ga nizh vezh shaliti , tvojih grehov ne more od- puftiti, ker tvoja volja fhe ni fpreobernjena, iti ti jih tudi ne ho mogel odpuAiti, dokler take grevinge, takiga fpreohernjenja v’ tvojim ferzu ne bo vidik Naj ti to tako gotovo ref- nizo tudi v’ sgledu pokashem. Ko bi imel, moj kriftjan ! kakofhniga fo' vrashnika, kteri hi te bil she doftikrat in xn°' zimo shalil, in hi te prifhel sa odpufhenje profit, rekozh: Prijatel! odpufti mi mojo hu¬ dobijo ; fposnam, de lim fe slo pregrefhil j pa terdno ti obljubim, de fe v’ prihodno nikoli vezh ne bo nizh takiga sgodilo. Ko hi pa 1' od vfih krajev flifhal, de fe fhe hvali f’ ti* 11 ’ kako ti jo je povedal, kako te plazhal; de fhe sdaj nizh ne mara sate, in ti bo per pervi perloshnofti fpet ravno tako nezhall ftoril; ah mu bofh odpuftil, in ga vsel v’ poprejfhn jo prijasnoit? ali te ne ho njegova hinavfka pfO' fhnja fhe le bolj rasferdila? ali ne bofh rekel? 2 77 de fc le norza dela is tebe ? In glej! ravno tako je tvoje sadershanje proti Bogu. Grefh ga prollt sa odpufhenje, kadar grefh k 1 fpo- vedi; sdihujefh, jokafh, pravifh, de ti je skal, de fi ga shalil; obetafh, de fe bofh po- boljfhal, in terdifh, de hozhefh raji tavshent- krat umreti, kakor ga fhe kdaj shaliti. Vfe prav, moj kriftjan! Pa povej nam, ali pa tu¬ di tvoje ferze tako govori? kaj bere Bog v tvojim ferzu ravno takrat, kadar tvoj jesik nar vezh ve povedati od grevinge, in nar lepfhi fklepe in obljube dela? Poflufhaj, kaj bere: ,,Ni ne ref, kar jesik pravi, vfe je gerda in debela lash; ni mi ne shal, de fim te shalil, ampak fhe ie dopadajenje imam nad grefhnim vefeljem ki fim ga vshival, ga fhe le ljubim, in bi ga fhe sdiij rad vshival. Nikar tedej ne verjemi, de hozhem ref raji umreti, kakor le fhe kdaj shaliti; sa kako fmerdljivo, shi- vinfko vefelje, sa poln shelodiz vina, sa kake krajzerje dobizhka, sa nekaj dima prasne zha- fti le bom fpet s’ vfimi tvojimi sapovedmi vred per pervi in vfaki perloshnotli sanizheval, ka¬ kor do sdVj.“ To, grefhnik! grefhniza! je pifano, s’ velikimi, debelimi zherkami pifano v’ tvojim ferzu, dokler ni fpreobernjeno, in hudobije ljubi; ali bo tedej moglo Bogu do- palli ? Kako bi bilo tedej mogozhe, fhe en¬ krat prafham, de bi ti vender tvoje grehe od- pilil, zhe tvoje ferze ni fpreobernjeno, po- bolp hano ? t Spomni fe fhe sraven, o zhlovek! de je Bog nefkonzhno fvet, gola, farna fvetoft. de tedej vfe hozhe, karkoli je dobriga, in je po¬ tim takim tvoja volja le toliko dobra , kolikor je s’ boshjo voljo fklenjena; nafproti pa nefve- ta, hudobna, gerda , oftudna , negnufna , ko¬ likor je boshji volji nafproti , in kaj taziga ho¬ zhe , kar Bog nozhe, ali kaj taziga nozhe, kar Bog hozhe. Zhe je to boshja prijasnoft, ali ljubesen do zhloveka, de ima dopadenje nad njim , kakor nam Bog fam fprizhuje, ka¬ dar od nafhiga Svelizharja rezhe: To je moj ljubi fin, nad katerim imam dopadenje; in zhe je to jesa, fovrafhtvo boshje, de nima dopadenja nad zhlovekam, kar nam fpet f. pifmo poterdi, ko od Israelzov, kteri fo is Egipta fhli fkosi morje in fo v’ pufhavi mano jedli, pravi : sili vender nad vezh smed njih Bog ni imel dopadenja, sakaj pobiti f o bili v' pujliavi; in zhe Bog, kadar greh odpufti, ref jenja grefhnika fovrashiti, in ga nasaj vsame v’ fvojo prijasnoft: ali je pazh mogozhe, grefh- nik! grefhniza! odgovori fam, ali je pazh, in kako, miflifh, hi moglo biti mogozhe, de bi ti Bog tvoje grehe odpuftil, dokler tvoje ferze ni poboljfhano, tvoja volja k’ Bogu fpre- obernjena, boshji volji pokorna, tedej dokler nimafh prave refnizhne grevinge ? Poflufhaj in pomni li dobro, kar ti rezhem: Bog bi ne bil vezh fvet, in bi ravno sato jenjal Bog biti, ko bi tebe vsel v’ fhtevilo fvojih prijatlov, dok¬ ler tvoje ferze ni fpreobernjeno, dokler je fhe hudobna tvoja volja, in hudobije ljubi. Rra- fhafh sakaj; poflufhaj: Ko bi le Bog nasaj vsel v’ fvojo prijasnoft, bi mogel imeti doji a- 2 79 cen je nad teboj, in bar je fpet dobro pomniti, imeti dopadenje nad tvojim ferzam, nad tvojo voljo, sakaj vic drugo ni nizh pred njim, te- dej imeti dopadenje nad tvojimi hudobijami, ljubiti tvoje pregrehe; in de me prav saftopifh; C« oj Bog! nikar mi ne sameri tega, kar re¬ zi em; le is gorezhih shelja preflepljenimu grefhniku ozlii odpreti, in ti ga nasaj perpe- Ijati, gov orirn tako;) Bog bi mogel lam tudi kiti hudoben, kakor li ti, biti golufcn, krivi- zhen, lakomen, prevseten, nevofldjiv, poshre- flien, opravljiv, fovrashen i. t. d. kakor li ti. Kako llrafhno preklinjevanje vezhniga, prefve- iiga Boga, ko bi kdo kaj taziga rekel! In la- 1(0, grefhnlk! grefhniza! ga ti preldinjafh, zhe v’ refnizi miflifh in terdifh, ile ti grehe odpufha, preden je poboljfhano in fpreober- njeno tvoje ferze. Zlo tako nemogozhe je le- dej, de bi bil greh odpufken, zhe ferze ni lpreobernjeno, zhe grefbnik fvojih grehov sa- ref ne obshaluje, fe ne kefa , de je grefhil, in »ima refnizhne volje, fe jih v’ prihodno s’ vfo Ikcrbijo varovati! Is tako fpreobernjeniga ferza, is lake refnizhne grevinge pa gotovo tudi pride poboljfhanje shivljenja; kjer tedej poboljfha- »ja ni, grevinge ni. II. Drevo fe fposna is njegoviga fadja, sakaj dobro drevo , pravi Jesuf Kriftuf, ne more Malopridnima , in malopridno drevo ne more dobriga Jadu roditi! Tvoje ferze, ljubi po- fkifhavez ! je drevo tvojiga shivljenja, in tvoje a8o dela njegov fad: »akaj is ferza pridejo vfe hu¬ dobije , in bi fzer ne bile nobene hudobije, ko bi is ferza ne prifhle. Kakor tedej fhe ni¬ koli ni bilo dobro drevo, ktero hudoben in malopriden fad rodi, ampak je in oftane tern je, kar ternje rodi, in ofat, na zhimer ofat rafe; ravno tako je in oftane tvoje ferze hudobno, pregrefhno, Bogu sopemo, dokler fo tvoje dela pregrefhne, tvoje shivljenje hudobno. Sato nam pa tudi f. pifmo na toliko krajih go¬ vori od poboljfhanja shivljenja, in fprizhuje, de drugazhi ni mogozhe per Bogu fpet priti v 5 prijasnoft, de tedej bres poboljfhanja shiv¬ ljenja , nikoli ni nobene prave pokore. Poflu- fhajie Gofpodovo befedo , klizhe prerok Isaia, poglavarji v ’ fodomi; ljudjtvo Gomore , rasu- mej s' ufhefmi pofiavo (voljo) nafhiga Boga . Zhimu mi je toliko vafhih klavnih ofrov , re¬ zke Gofpod P Jit Jim jih : sa shgavne ofre ovnov, in sa maji pitane shivali, in sa kn telet , jagnjetov, kodov ne maram. Kdo p to od vaj hotel, de bi po mojih preddvorih hodili? Ne ojrnjle vezh nizhemernih ofrov, vafhe kadilo mi je gnufoba , vafhih mlajev , fabot in drugih godov, ne morem vezh ierpe- ti, moja dufha jih fovrashi. Kadar bole fvoje roke proti meni Jiegovali, bom fvoje ozhi od vaf obernil, in kadar bole veliko mo¬ lili vaf ne bom uflifhal, sakaj hudobni J 0 vaf hi sbori, polne krivi vafhe roke. Umile fe, ozhijiite Je, f pravite /pred mojih ozki fvoje hudobne smifhljevanja, jenjajte hudobno delali, uzhile fe dobro Jiorili, in potim prt- 2fll dile in Je pertoshite zhes me, rezke Gofpod. Ho bi bili vaj hi grehi tudi kakor Jhkerlat ru- dezhi, bojo kakor fneg in volna beli; Loj o odpufheni, posabljeni, isbrifani. Glej, grefh- riik! grefhniza! koliko mara Bog sa vfe dru¬ go , zhe poboljfhanja ni. Shgavne in klavne ofre savershe ; kadilo, ki fe v’ njegovo zbali sashiga, mu fmerdi, mu je gnufoba ; prašnike in godove fovrashi njegova dufha: vfe je prašno, vfe saftonj, vfe nizh ne pomaga ; in le zhe fe umijefh, ozhiftifh, fvoje hudobne smifhljevanja, fvoje neframne, fovrashne, kri- vizhne mifli in shelje fpred njegovih ozhi fpra- vifh, le zhe jenjafh hudobno delati, in fe nn- uzhifh dobro ftoriti, tedej le zhe fvoje pregre¬ he sapuftifh, fvoje shivljenje poboljfhafh, fmefh gnado, ufmiljenje, fmefh odpufhenje upati: fzer pa Bog, kadar fvoje roke proti njemu povsdigujefh, fvoje ozhi od tebe prozh oberne, in zhe tudi fhe toliko molifh, te ne ho uflifhal. Ravno tako kakor f. pifmo ftare savese, govori tudi fpet f. pifmo nove savese: Vi gad¬ ja rodovina , rezhe f. Janes kerft. farisejem in Saduzejem , kadar pridejo v’ pufhavo, de bi kili od njega kerfheni, kdo vam je pokušal beshali pred prihodno jeso ? Jtorite tedej vreden jad pokore. Poflufhaj kriftjan! fad pokore, le to je tilla pot, po kleri samorefh nbeshati prijhodni jesi, ki fi jo snflushil f’ fvo- jimi pregrehami. In kaj je fad pokore, povej li fam, kaj je, zhe ne faj fpreobern jen je ferza, poboljfhanje shivljenja; sakaj vjako drevo , klizhe f. Janes v’ pufhavi, kleno dobriga Ja - du ne rodi, bo pofekano, in v' ogenj ver ste¬ no P Zhe je tedej tvoje shivljenje fhe hudobno, zhe fhe n id sapuilil Tvoje pregrefhne poli, te zhaka Tkira, te zhaka ogenj; in vfaka druga- zhna pokora, vTe na kar Te fzer morebiti sa- nafhafh , je prašno, ni nizh , in ti nish ne more pomagati. Pa kaj je tega treba dolgo fkasovati, ker she pamet Tama vTakimu tako na glaf vpije, de drugazhi biti ne more. Imafh, grsfhnik! pra¬ vo refnizhno grevingo; ti je boshja prij&snoft saref ljubThi, kakor vfa zbali, vTe premoshe- nje, vfa frezha, vfe vefelje fveta, in ti je te¬ dej bolj shal, de li bil njo, kakor ko bi bil vfe drugo sgubil; imafh sato refnizhno voljo v’ prihodno raji vfe lloriti, vfe terpeti, vfe sgubiti, raji tudi umreti, kakor pa Boga fhe kterikrat f’ kakim greham proftovoljno shaliti, kar vfe per fpovedi terdifh in obetafh: ali ti bo pazh mogozhe ga fpet kakor pred sanizhe- vati, savrezhi, in njegovo tako drago, vezh kot zel fvet, in vfe kar je na njem vredno prijasnofl: sameniti sa zhafne, nizhemerne rezhi fveta, sa neframno in shivinfko vefelje in sa fladnofti mefa? Nikoli ne bofh slata puflil, sa¬ to de bi krajzarja ne sgubil, ampak bres vfiga pomiflika, in fhe s’ vefeljem bofh veliko kraj- zerjov dal, de le morefh slat ohraniti; sakaj ? sato ker ti je slat ljubfhi, in vezh marafh sanj, kakor sa veliko krajzerjov. Tako fe bofh tudi, zhe je tvoje ferze fpreobernjeno, in fi sazhel Boga zhes vfe ljubiti, zhe ti je ref vezh mar sanj, kakor sa vfe drugo, rad in * ? vefeljem vfimu drugimu odpovedal, rad in s’ vefeljem vfe sgubil, ravno tako rad in s’ vefeljem vfe terpel, de le boshje prijasnolli vezh ne sgubifb, de le njo ohranifh; tako je tudi v’ refnizi tav- shent in tavslient marternikov, bres vliga po- miflika in s’ vefeljem fvojo kri, fvoje shivljenje dalo, de boshje prijasnolli nifo sgubili. Zhe tedej fvojiga slavljenja ne poboljfhafh, in le v’ eni farni hudobii fhe ollanefh, ko bi tudi vfe druge grehe sapuftil, li fhe sanizhevavez boshji, in sato po befedah f. Jakoba, ravno tako hu¬ doben, kakor ko bi nobene njegovih sapoved ne dershal; ker bi tudi saref nobene ne der- shal, saref tudi vfe druge prelomil , ko bi le tvoje poshelenje to hotlo , in bi ti kaj drusiga, pollavim Hrahu ali kakih drusih sadershkov ne bilo na poti; sakaj zhe fe le v’ eni rezhi ne bojifh Boga sanizhevati, ga bofh ravno tako lahko v’ vlili satiizheval. Kdor koli pa zeta pojiavo dershi, fo befede tega f. apoltelna, grefhi pak v ’ enim , je vjiga kriv, Ni tedej ne fpreobernjeno tvoje ferze, zhe tvoje shivljenje ni poboljfhano, ampak fhe je hudobno in gnufoba pred Bogam, zhe tudi le eno farno fvojih pregreh fhe rad imafh, te le ena farna fhe vefeli, in je nozhefh sa- puftiti; in tako dolgo bo gnufoba pred Bogam, dokler vfim fvojim pregreham, tim ki te nar bolj vefele, ravno tako, kakor tihim, ki fe jih nar losheji sdershifh, refnizhne, lilne voj- fke ne napovefh. fi, kolikor ti je po tvoji lla- bolli mogozhe, ne persadevafh fe v’ vlili re- s 84 zlieh premagati. Scrto klizhejo vfi fveti ozhaki in zerkveni uzheniki *’ enim glafam, de fe po¬ koro delati pravi, flor j ene grehe objokovati, in nizh vezh nizh taziga ne flori ti, kar bi bilo fpet treba obshalovati. M je tedej ref no¬ bene pokore, kakor pravi uzheni Terhdijan, kjer ni poboljfhanja, in ne dela ne pokore, ampak le norza fe dela is Boga in pokore, pra¬ vi f. Avgufhtin, kdor tega ne sapufti, kar po¬ kori. Grefhnik! grefhniza! zhe tedej r’ rel- nizi jokafh, ti klizhe sato veliki fhkof f. To- mash is Vilenove, v’ refnizi pokoro delafh, flopi tim, napovej vojfko fvojimu hudimu nagnjenju, sapufli fvojo nezbiftoft (sapufli vfe fvoje pregrehe,) fpravi is poti, kar te k’ hu¬ dimu napeljuje, fzer ne verjamem tvojim be¬ te dam, fzer tudi tvojim folsam ne verjamem. Zhe tudi tavshentkrat perfeshefh, zhe tudi ne¬ bo in semljo fvojim obljubam na prizho vsa- mefh, ti vender ne bom verjel. Ni ga tedej nobeniga dmsiga goloviga snanv nja, de je tvoje ferze fpreobernjeno, de imafh tedej pravo refnizhno grevingo savolj fvojih grehov, de jih fovrashifh in ti saref v tvojim ferzu fklenil proftovoljno nikoli vezh im grefhiti, kakor le poboljfhanje tvojiga shivljc- oja; in gerda, debela lash fo vfe tvoje obljube in fklepi, de hozhefh raji umreti, kakor fh® kdaj Boga shali ti; gerda in debela lash tvoje f he tako obilne in britke folse. in nobene p°' kore ne delasb, ampak le norza fe delafh i s Boga in pokore . zhe vender fhe grefhifb , ,n v tih fvojih hudobij ne saputlifli, ali ti faj jd* 285 lapuftiti po Troji mozhi ne parsadevafh. t SIezhi lede j morefh llariga, grefhniga zhlovcka, 1< te¬ ti je ftvarjen po grefhnim Adamu, sanizhevav- zu boshje volje, prellopavzu njegove sapovedi, in oblezhi noviga zhloveka, zhloveka po Jesu- fu Kriftufu ; l:teri bo , kakor Jesuf Kriftuf ved¬ no v’ tim, kar je nafhiga nebefhkiga ozheta, vfelej perpravljen ftoriti , karkoli Bog sapove, lire? vfiga prafhanja, ali je lahko, ali teshko; vfelej perpravljen fe sdershati vfiga, karkoli Bog prepove, naj bo fhe tako prijetno; oble¬ zhi zhloveka, kteri bo vedno v’ Tvojim ferzu bližal: Pole! jeji pridem, in (im na fvetu, de hi J polnil, o Bog! Uiojo voljo; to hozhem, to jo moje shelje , in salo imam tvojo pojta- vo v ’ jredi fvojiga jerza , jo vedno premi - pil j ujem , de bi je ki ne prelomil, de bi zhes tvojo voljo nikoli nizh ne ftoril, Ali s’ drugi ini befedami: Sapuftiti morefh vfe Tvoje hu¬ dobne pota , fe odpovedati vfimu grefhnimu vefelju, vef drug, in tako rezki nov zldovek morefh biti, in tvoje shivljenje vfe drugazhno, na ravnofl nafproti tvojimu poprejfhnjimu grefhnimu shivljenju; ali pa ga sa te ni per Bogu noheniga odpufhenja, in ga tudi ne bo, dokler fe tako ne fpreobernefh , in niti drug, nili nov zhlovek. Bog, moj kriftjan.! fe ne da golfali; in golfaj, flepi famiga Tebe kakor fe le vefh in snafh, njega vender le ne bofh golufal, ker bolj posna vfe kota tvojiga ferza, kakor ti fam. Ali bo tedej mogel od tebe mifliti, de fi do¬ ber, de fpofhtujefh njegovo voljo, de ga zhes 286 vfe ljubifh, in sanj vezh, kot sa vfe drugo marafh; zhe pa vender njegovih sapored ne dershifh, njegove volje ne fpolnifh? In dok¬ ler tega ne more mifliti, tudi ne more imeti dopadenja, ampak fe mu gnuli nad teboj, in te more fovrashiti. Nezhiftnik! nezhiftniza! povej nam ti fam, ti farna, ali more Bog od tebe fam per febi rezhi: O kako je ta zhlovek vef drugazhen , kakor pred nekaj zhafa : ni je vezh nobene gerde befede is njegovih uft fli- fhati; njegove ozhi, njegove roke, in vfe nje¬ gove dela fo le toliko framoshljive; tudi slo nobene nefpodobne mifli ne terpi vezh v’ fvoji glavi; njegovo ferze je zhifto kot folnze, no¬ benih nefpodobnih in mefenih shelja, ki jih je bilo pred malo zhafa vedno vfe polno, ni sdaj vezh viditi v’ njem, in zhe vender kterikrat ktere vftanejo, fe trefe od ftrahu. de bi ki ne pervolil, in me fpel ne shalil, fe vojfkuje, jih satira, dufhi tako dolgo, de jih premaga; ka¬ kor je popred neframnoft in nezhiftoft ljubil, ravno tako ji je sdaj povfod nafproti, in ne more nizh vezh tudi le flifhati od nje; sato mi more dopafti, ga morem rad imeti. Ah more, prafllam, Bog tako mifliti od tebe, od tebe, pravim, kteri ti fhe poln neframnofti, fhe sdhj kar ti bil, prefhefhtnik, nezhiftnik, ali fzer neframen, in od fvojih navadnih ger- dobij in gnufob fhe niti odftopil? Odgovori odkritoferzhno, ali je to mogozhe ? Pijanz! sapravljenz! povej, ali more Bog od tebe re¬ zhi : O kako je pazh ta zhlovek tresen, kako obshalujc fvoje pijanofti, kako fkerbno fe jih 28? pa tudi s daj varuje; sapuftil je vfe i V o jvin- fke Jbratzc, ni ga vezh sgledafci v' ofhtarii, she od dalezh fe je ogne, salo mi more dopafti, ga morem rad imeti; od tebe, pravim , bi fe nalivafh s’ vinam, de le do njega pridefh, in je to fkorej vfa tvoja fkerb, kako bi mogel pred in vezhkrat do njega priti, in oftanefh, kar ti bil, pijanz, kakor popred? Lakomnik! kaj ti fam pravifh, ali more Bog rezili od te¬ ke: Ta zhlovek je pazh ref ptujiz na semlji, in le toliko mara sa zhafne rezhi, kolikor popotni sa to, kar na fvoji poti potrebuje, le vezh- noft mu je v’ miflih, in to kar ima, le v 7 ko j in fvojiga blishnjiga duhovni prid, v’ Tvo¬ je in drugih svelizhanje obrazha, sato mi mo¬ re dopafti, ga morem rad imeti: od tebe, pra¬ vim , ki fkorej drujiga ne miflifh, kakor ka¬ ko bi mogel fbe vezh slata, frebra na kupe fpraviti, in ti tvoje fkerbi sa pofvelno fhe ahafa ne pufte tudi sa dufho fkerbeti; od tebe, ki imafh sa kake krajzerje dobizhka morebiti tudi fvojo in fvojiga blishnjiga dufho na pro¬ daj? Tat! goluf, krivizhni! odgovori, ali more Bog od tebe rezhi : O kako pravizhen je ta dilovek she nekaj zhafa, ne dotakne fe vezli ptujiga blaga, ni ga vezh krivizhniga krajzer- ja v’ njegovim premosbenji: kar je bil ukra¬ del, je nasaj dal; kolikor je bil koga ogolu- kl, rnu je povernil; in sdaj raji pomanjkanje, ra ji fam fhkodo terpi, kakor pa de bi koga tudi le v’ nar manji rezhi pofhkodval; sato mi 'viore dopafti, ga morem rad,imeti; od tebe. Plavim, ki II fhe šmerej krivizhen, kakor ti 288 l»il: kradefh, de imafh le perloshnoft, golu- fafh , kogar in kolikor morefh, in fi lede; to, kar fi bil, tat, goluf, krivizhen ? Opravljivi, lashnjivi zhlovek! ali more Bog od tebe rezhi, de dershifh v’ bersdah fvoj jesik , ker bo tre¬ ba na dan fodbe od vlake nepotrebne befede odgovor dajati, in mu tedej salo, ker nikoli soper nobeniga nizh ne rezhefh , in nikoli dru- gazhi ne govorifh, kakor m-iflifh , morefh do- palli, te more rad imeti; zhe pa, kakor pred, opravijafh, koder hodifh, lashefh, de fam febi verjamefh? In ti, fovraslmo, ali nevofh- Jjivo ferze! ali more od tebe rezhi, de Iju- bifh fvojiga blishnjiga kakor febe, de te nje¬ gova frezha vefeli, njegova nefrezha s’ shaloft- jo napolni ; ali de fi mu odpuftil, popolnania p osa bil, kar ti je bil shaliga fioril, in de mu hudo s’ dobrim -povrazhujefh, de tedej Bogu sato morefh dopafli, te more rad imeti; zhe pa vidi, de fi le takrat sbaloilen, ko fe tvoji- mu blishnjimu dobro, in takrat vefel, ko le mu hudo godi, in de fvojiga fovrashnika le viditi ne morefh, fe ga, kolikor je mogozhe pgibl jefh, bi fe rad nad njim mafheval, ko bi le mogel, in fi ravno sato vefel zhe fe niu hhj hudiga permeri ? In de ob kratkim vfe re¬ zkem : Grefhnik! grefhniza! odgovori fani, odgovori farna, ali more Bog mifliti; de fi \ ef drugi, vfa druga, de je tvoje ferze vfe Ipreobernjeno, tvoja volja vfa dobra; zhe p a nektere fvojih pregreh fhe ljubifh , in jih sato tudi nozbefh sapuftiti; zhe fi mu nepokoren- njegove sapovedi sanizhujefh, fe soper njegov® 189 pvefveto voljo piintafh, in ti je sa frezho, ve- 1'eije prizhijozhiga shivljenja, in sa fpolnjenje fvojih grefhnih shelja vezh mar, kakor sa Bo¬ ga in njegovo prijasnoft, sa neisrezheno in vezhno frezho per njem v’ nebelih? Tako, moj kriftjan! morefh tedej fam fposnati, ravno tako kakor fposnafh, de Bog vfe vidi, vfe ve , fposnati, de zhe tvoje shiv- ljenje ni poboljfhano, nimafh nobene prave, refnizhne grevinge, ker tudi tvoje ferze ni fpreobernjeno, ampak fhe smirej hudobno, in tedej Bogu, ker je fret ne more dopafti, mu ravno sato, dokler Bog oftane, tedej na vfe vezhne zhafe tudi ne bo dopadlo, in te sato per vlim fvojim nefkonzhnim ufmiljenji ne more, tudi na vfe vezhne zhafe ne bo mogel vseti v’ fvojo prijasnoft. O, sapufti tedej fvoje hudobije, ker je tako gotova refniza , de dru- gazhi ni in na vfe vezhne zhafe ne bo sate no¬ beni ga svelizhanja! Sakaj bi tedej merli , sa- baj ho tli vezhne martre v’ peklu terpeti, bi¬ jta Israel, premotene* sapeljane ovzhize Kri- ftufove zhede, fpreohernite , jpreobernite fe od vjih /bojih hudobnih del , de vam bo mo- goz/ie vezhno shiveli! Amen. T 2 9 « XIX. Pridiga. Fsdignil Je bom, ter pojdem //’ Jvojimu ozhetu in mu porezhem: Ožite grejhil Jim soper nebeja in soper tebe. Luk. 10, 17. Ko je bil sgubljeni fin v’ ptuji desbeli sazhel pomanjkanje terpcti, in je fposiial, kaj je flo- ril, v’ kakofhno revfhino le je pokopal, ka¬ dar je sapullil hifho fvojiga tako dobriga ožhe- ta, in fe podal na sapravljanje, na neframno, nezhifto shivljenje, je fklenil fe k’ njemu ver- niti, pred njim fposnati fvojo hudobijo in fvo- jo nevredno!!, in ga ponishno profiti, de naj fe ga ufmili, mu odpufti, in ga v’ fvojo hi¬ fho nasaj vsame. Koliko najemnikov, sdihuje fam per febi, ima v’ hijhi mojiga ozhetu obilno kruha , jejt, njegov Jm , pa inkej la- kote umiram! Vsdignil Je bom tedej, ter poj¬ dem k ’ Jvojimu ozhetu, in mu porezhem• Ozhe grejhil jim soper nebeja in soper tebe, in nijim vezh vreden tvoj Jin biti imenovan ; ali naj bom Joj hlapez, najemnik per tebi! To, moj krilljan! flori pravo, in shivo fp°' snanje greha in revfhine, v’ ktero greh ahlo- veka pogresne; obudi ponishnoft v’ njegovim ferzu, in ga lili pomozhi ufmiljenja ifkati pe r Bogu, in de bi ga dofegel, mu fvojo pregre¬ ho, mu fvojo hudobijo, Ivojo nevrednoft od- kritoferzhno fposnati. Tabo bofh tudi ti, o grefhnik, oboje, fvojo pregreho in fvojo ne¬ vrednoft fposnal Bogu pred njegovim nameflni- kam, zhe te tvoj greh ref boli, in hozhefh nasaj priti v’ hifho fvojiga nebefhkiga ozheta; fpet biti, ne njegov hlapez ali najemnik, am¬ pak njegov prijatel, njegov otrok; tako fe bofh tudi ti ponishal, in odkritoferzhno fposnal vfo fvojo hudobijo. In ravno to fte tike dve pogla¬ vitni laftnofti, ki jih more tvoja fpoved imeti, ldera more biti pervizh ponishna, drugizh zhi- fta. Od tih dveh laltnoft fpovedi bo dani' moje govorjenje. — I. Zhe premiflifh, o grefhnik! kaj li Boril, haj saflushil, kadar ti grefhil, ker ti fe soper boga fperl, mu bil nepokoren, ga sanizheval; 'o de greih sato k’ fpovedi, de bi nasaj dobil koshjo prijasnoft, in pravizo do nebefhkiga kraljeltva; bofh pazh lahko vidil in fposnal, kako ponishna more hiti tvoja fpoved, ker Rog le ponishnim gnado da, in tedej le zhe fi ponishen, fmefh upati, de bo tvojo profh- njo uflifhal, in ti ufmilenje fkasal. Vidil bofh 'o fposnal, de ni sadofti, fe fvojih grehov le obtoshiti. , zhe pa to ftorifh s’ merslim ferzara; hres vliga notranjiga obzhutenja, ravno kakor komu pravil, kaj fe je danf ali vzherej tu tam sgodilo ; ravno kakor bi tebi nizh mar le bilo, kar fpovedniku perpovedujefh; ravno Zt)2 kakor bi od koga drusiga pravil, kaj je (tori!, v’ kakofhno neirezko prifhel, in ne lam od feb e. Vidil in fposnal bofh, de fe morefh bo¬ jih grehov fpovedovati s’ veliko shaloftjo, de li Boga in njegovo prefveto voljo sanizheval, mu bil nepokoren, in fe mu salo sameril, nje¬ govo prijasnofi: sgubil 5 de fe morefh pred Eo- gam framovati fvoje hudobije, in fvoje gerde nehvalefhnolli proti njemu, in fposnati, deli popolnama nevreden, njegove gnade, njegovi- ga ufmiljenja, de bi ti tetlej Bog ne Boril no¬ bene krivize, ko bi te, kakor nekdaj prevsetni- ga angela, na vfelej savergel, na vezhno pogu¬ bil. 4 S takimi miflimi, poln framote, de fi fe bil ti, zherv semlje, predersnil Bogu dol- shno pokorfhino odrezki, njegove sapovedi sa- vrezhi, poln shalofli, de li fe mu tako same¬ ril , njegovo prijasnoft sgubil: f’ takimi mifli- mi, f’ takim ferzam fe tedej morefh podati v’ fpovednizo in per boshjim namellniku pomozlu, sdravja, odpufhenja grehov, ali odvese ifkati. Spoved je fodni Bol Jesufa Kriftufa, tega ki li ga shalil, fe mu sameril , in te bo na dan fodbe po vli ojArolti fvoje pravize foelil, in te pogubil, zhe ga sdaj k’ ufmiljenju ne omezhifh v’ fpovednizi, kjer je fhe ufmiljen, pa vender tudi pravizben fodnik. Tukej te f°' di fzer tudi po fvoji nefkonzhni pravizi, ven¬ der pa tudi govori sate njegovo ravno tako nefkonzhno ufmiljen je; takrat pa, na dan fod¬ be, po pretezhenim zhafu ufmiljenja, bo go¬ vorila le farno njegova ftrafhna praviza. Prod fvojjm fodnikam li tedej, kadar li v’ fpovedm- s go ai, ravno pred tiftim fodnikam, pred kterim bolh prezej po Tvoji Tmerti Ital, de bi prejel plazhilo po Tvojih delili, bil obfojen in poko¬ pan v’ vezhni ogenj ; kteriga li tolikokrat saflu- shil f’ Tvojimi hudobijami. Ali ti bo tedej The treba praviti, kakoThen de bodi, in te opo- minjevati, de Te ponishaj pred Tvojim shalje- nim, sanizhevaniin odreThenikam ? Ali ti ne klizhe na veT glaT tvoja revThina in tvoja neTre- zha Tama, de bodi k’ vfimu perpravljen, de fe vlimu podversi, karkoli ti bo rekel is uit fvojiga nameftnika, ker ne more biti sa tvoje hudobije nikoli preojfter, nikoli prevezh od tebe hoteti sa toliko nezliaft, ki fi mu jo ftoril; te nikoli predolgo puftiti odpuThenja, gnade, ali odvese zhakati, ker tudi ti, kadar te je nasaj klizal, k’ Tebi vabil, njegoviga glaTu ta¬ ko dolgo nili hotel pofiuThati ? Ali ti ne klizhe tvoja revThina in tvoja nevrednoft Tama, de ti je she to dolli, she Tamo to neisrezhena gnada sate, klere nifi in je nikoli ne boTh vreden, de TmeTh upati in s’ vTo Tveftjo upati, de Te te bo Bog gotovo uftnilil, kadar mu bo to do- padlo, naj bi Te tudi The le na konzu tvojiga slavljenja imelo sgodili? 4 S’ tako ponishnolljo , greThnik! greTlmiza! f’ takim fposnanjem Tvoje nevrednofli pojdi k’ Tpovedi, Te flushabniku zerkve na boshjim nieftu Tvojih grehov obtoshit. kakor tudi na hoshjim meftu od njega upaTh odpuThenje Tvo¬ jih hudobij. PoTluThaj njegove nauke T’ po¬ kornim Teržani; Tpolni njegove povelja na tan¬ ko , in podversi Te s' voljo njegovi previdnoili: 2 g4 fej vefh, de je k' (pravi s" Boga m fhe kaj vezh, kakor farne gole fpovedi treba: vefh, de ni ravno tako lahko ali morebiti fhe losheji bofhje prijasnofti nasaj dobiti , kakor lahko je bilo jo sgubiti; vefh, de nifo tvoje pregrehe pred Bogam nobene igrazhe, ampak kaj veli- kiga, kaj ftrafhniga, de je tedej treba pokore, in fzer vredniga fadu pokore, tedej faj pre- obernjenja ferza in poboljfhanja sbivljenja, pre¬ den ti jih Bog tudi le more o d p udi ti; in de more po tim takim boshji nameftnik, is tvoji- ga sadershanja vediti, de je tvoje shivljenje poboljfhano, tvoje ferze fpreobernjeno, pre¬ den ti jih odpufti. Tvoj dolg, zhe tudi le s : enim farnim fmertnim greham Boga shalifh, je vezh kakor defet tavshent talentov denarjev; in ker nimafh nizh poverniti, le boshja prav iz' ukashe v’ jezho djati, sapreti, trinogam dati, dokler ga popolnama ne plazbafb; zhe tedej pridefh v’ fpovednizo, kjer je tron boshjiga ufmiljenja, de bi tukej, kakor nekdaj evangel¬ isti hlapiz na kolena padel pred fvojiga nebefh- kiga kralja , in ga porušimo profil, de naj po- terpi f’ teboj, in zhe fi ref perpravljen f’ zba- fam vfe poplazbati, vfe poverniti, ko bi to le v’ tvoji mozhi bilo, ali fe ti bo pazh moglo preojftro, preteshko sdeti; zhe Bog v’ plazhilo | tvojiga tako grosniga dolga fhe nektere krajzer- je od tebe ho/Jie, de bi fe tvojiga , ti odpn- | fheniga dolga vezhkrat fpomnil, bolj fposnal kako veliko neisrezbeno dobroto ti je lioril, de ti ga je odpuftil, ker ti je she to malo. kar ni hotel odpuftiti , tako teshko plazhevati; i 9 5 de bi mu bil salo bolj hvaleshen, fe pa tudi v’ prihodno bolj varoval fe mu fpet samerili, ga fpet shaliti, fe mu fpet kaj sadolshiti? Ali fe ti bo moglo preojftro , preteshko sdeti, zhe ti flushabniki zerkve na bofhjiin meitu v’ fhtra- fingo sa tv oje grehe , ali sa pokoro prepovedu¬ jejo kakofhne vefelja, kratkozhafe, prijetnofti, klere fo, zlie she morebiti ne ravno pregre- fline, faj lilno nevarne; ali fhe zlo morebiti prepovedujejo fpolnjenje tvojih mefenih shelja tudi v'’ takih rezheh, ktere fo morebiti ref, ali fe ti faj sde nedolshne? Zhe ti f’ f. Gre¬ gorjem papeškem perporozhajo fe sdershati tu¬ di kakiga perpufheniga vefelja, de bi boshji pravizi sadofti boril sa fvoje grefhno vefelje , ki ii ga zlies njegovo prepoved vshival; perporo- zliajo s" befedami f. Pazijana fhkofa, de kadar le kdo vabi It’ vefelim, prijetnim, zhe tudi perpufhenim rezkem, mu odgovori: take ve¬ felja fo .sa nedolshne ; jefl pa (im fe soper Bo¬ ga pregrefbil , in lina v’ nevarnolli vezhniga pogubljenja. Kako bi hotel vefel biti, jek, | ki lim Boga rasshalil, Iti hm per Bogu v’ sa- l nieri ? V fak fmerlni greh, ki ga ftorifh , o krift- jan! je velika nepokorfhina, je pravi punt so- , per Boga. tvojiga Gofpoda, tvojiga kralja. Zhe I bi fe zlilo veku, kteri hi bil savolj punta soper I fvojiga posemeljfkiga kralja v’ ježki in k’ fmer- ti oblo jen , reklo , de mu je perpufheno , pre¬ den bo k’ fmerli pel jan , kadar in kolikorkrat hozhe, iti pred kralja, ga sa gnatlo, sa shiv- ljenje profit ; ali fe mu bo sdelo prelesldto, ig6 zhe ga kralj enkrat, dvakrat, petkrat, defet- krat ali tudi flie vezhkrat ne uflifhi? ali ne bo, dalj ko ni uflifhan, bolj gorezhe in ponishno in s’ vezhi britkoftjo fvoje dufhe profil, tako dolgo profil, dokler ga k’ ufmiljenju ne ome¬ dli? Tako, grefbni zblovek! li tudi ti frnert saflushil, ko fi fe bil v’ Boga fpuntal, delal na ravnoll zhes njegove sapovedi, in ga nifi ko¬ tel fposnati sa fvojiga oblaftnika, in fklenjena je sato she tudi fodba tvojiga pogubljenja; ven- der pa ti je fhe perpufheno priti, tudi vezh- krat priti pred tron njegove milofti, in ga sa odpufhenje profiti. Zhe te tedej prezej ne uflifhi; ti pa njegovi flushabniki reko, terdijo, fprizhujejo, de fe bo gotovo ufmilil, ti odpu- ftil, zhe ga le ponishno in s’ saupanjem, de bofh uflifhan, profifh; sraven pa fposnafh, de nifi nobeniga ufmiljenja, ampak le fmerti, le pogubljenja vreden: ga morefh ravno tako tudi ti fhe le f’ toliko vezhi bolezhinami fvoji- ga ferza hoditi profit, kolikor dalj odlafha te uflifhati, in is tega, de fi boshji nameftniki fhe ne upajo ti odvese dati, ker fhe ne najde¬ jo nad teboj nobenih pravih snamenj fpreober- njeniga in poboljfhaniga ferza, fhe le bolj fposnati fvojo nefrezho in nevarnoft vezhniga pogubljenja, v’ kteri fe snajdefh; fe tedej fh e bolj truditi v’ delili pokore, in Boga fhe bolj shivo in gorezhe, fhe bolj ponishno profiti sa duha pokore, sa ufmiljenje, in tako dolgo profiti, dokler te fvoje gnade, fvojiga ufnii- ljenja, fvoje prijasnofti vredniga ne fposna. Zhe tedej, grefhnik fposnafh, de fi 1® 297 Bogu slo sameril, sgubil njegovo prijasnoft in s’ njo vred vib pravizo do nebef, in vezhno ftnert, vezhni ogenj saflushil, proii ga sa od- pufhenje s’ vfo ponishnoftjo, in bodi salo per- pravljen lloriti, terpeti, karkoli je treba v’ fpravo s’ Bogam ; naj ti bo vfe prav, karkoli fe ti rezhe, fvetuje in perporozba, in pod- versi fe popolnama flushabnikam zerkve, ki jih je Bog namelti febe poltavil, in jim oblalt dal te odvesati, zhe ii sa odveso; pa tudi dol- slinoft naloshil ti grehe sadershati, tedej odve¬ so odrezhi ali odloshiti, dokler ne morejo po pameti mifliti, to je, savolj tvojiga fpreober- njenja in poboljfhanja upati, de jo bo, zhe ti jo dajo, Bog v’ nebelih poterdil, de bofh tedej tudi v’ nebelih odvesan, zhe te oni na semlji odveshejo. Ponishaj fe tedej pred Bo¬ gam in njegovim nameltnikam savolj fvojih pregreh; fpovej fe jih pa tudi odkritoferzhno, de bofh mogel ufmiljenje upati. II. Zhe je fpoved potrebna, kakor vefh in fposnafh, moj kriftjan! de je potrebna; je tudi ravno tako, in ravno sato potrebna odkri- toferzhnolt per fpovedi. Prašna tedej in sahonj in bres vliga fadu je vfaka fpoved, per kteri fe kak fmertni greh vedama ali kakorkoli pro ftovoljno samolzhi. Ne rezhem saftonj fmertni greh; saka j majhinih grehov farno na febi, zhe ravno je vfelej dobro in doftikrat lilno potreb¬ no jih fpovedniku rasodeti, de fe o d verne j 6; in tako fhe sraven velikim greh.un, kteri vle- 2g3 lej is majhinih pridejo, pot prekoplje, fa nifmo ravno tako ojlltro dolshni obloshiti, de bi drugazhi fpoved ne veljala, ker le fmertni greh ne more drugazhi biti odpufhen, kakor v’ sakramentu f. pokore, majhini grehi pa, ker fhe dufhe ne umore, in prijasnoft boshjo le smanjfhajo , je fhe popolnama ne odvsame- jo, fe dajo tudi sbrifati s’ molitvijo, almoshi- no, poftam, in s’ drugimi dobrimi deli. Pa tukej fpet ne rezhem saftonj „famo na febi" fe nifmo ravno tako ojltro dolshni tudi majhi- nih grehov obtoshiti; , sakaj zhe ne vefh, ali je ta ali una rezh majhin ali velik greh, ka¬ kor doftikrat tega ne morefh ved iti, in jo ven- der samolzliifh, fe poftavifh v’ nevarnoft fmert¬ ni greh samolzhati , in fe tudi ne boji fh ga samolzhati; tvoje ferze tedej ni dobro, in je sato boshje prijasnofti nevredno. De fo prasne take fpovedi, per kterih kak velik greh samolzliifh, ti, grefhnik! grefhniza! ni treba fhe fkasovati; tvoje ferze farno ti to fprizhuje. Ali pazh obzhutifh , kadar grefh is fpovednize, tifti pokoj fvoje velti, titti notranji mir, ki prefeshe vfo frezho fveta ? ali je od¬ valjen tifti teshki kamen, ki je leshal na tvo¬ jim ferzu? ali ne ollane v’ njem tudi po pre¬ jetih f. sakramentih fhe nekakofhno shaloftno obzhutenje, ktero ti ne da okufiii nobene tiftib j neisrezhenih fladkoft, ki jih je polna prava refnizhna pokora? in ali ne fklenefh sato dofti¬ krat fam per febi , de fe bo vender le treba zhiflo fpovedatii. ker ga pred ne bo nobenig« pokoja v’ tvojim lerzu? Tako morefh fam sp 0 ' 2 . l 7f? siiAli, de fo tvoji grehi ftrafhne kazhe, ki te bojo smerej neufmiljeno pikale; pofhafti, ki le bofh nozh in dan trelel pred njimi, in ti jih nobeden ne bo mogel ne pomoriti ne pre¬ gnati, dokler jih fkrivafh v’ fvojim ferzu; ali s’ drugimi befedami, de ti tvoji grehi nifo in ne bojo odpufheni, dokler fe jih odkritoferzhno ne fpovefh. Kaj ti tedej pomaga per fpovedi kaj samolzbati ? Ko bi, o nefpametni in nepremifhljeni grefhnik! ko bi v’ fpovednizi fam febe toshil le pred zhlovekam, kteri tvojiga ferza ne more viditi, bi imel faj to dobizhka od Tvoje hinav- fhine, de bi te tvoj fodnik ne posnal; ker fo pa fpovedujefh Jesufu Krillufu famimu, ki le bolj, kakor ti fam, posna, je bil Tam fkrita, nevidna prizha zeliga tvojiga shivljenja, in be¬ re v’ tvojim ferzu, kakor v’ odpertih bukvah vfe tvoje pregrehe ravno takrat, ko mu jih »akrivafh, kaj ti pomaga, zhe jih salmvafh? Kaj fe hlinifh, ti pazh rezhe na tihim, kakor prerok Ahija Jeroboamovi Israeljfkiga kralja sheni, ktera fe je bila preoblekla, de bi je ne I bil fposnal, ko ga je fhla prafhat, ali bo osdra- vil, ali morebiti umeri nje bolni otrok: t Sto¬ pi notri Jeroboamova shena , jo klizhe, kakor saflifhi per vratih hojo njenih nog, Jtopi no- ' tri, kuj fe hlinifh, sakaj fe delafh nesnano , sakaj hozhefh de bi te drugo miflil , kakor fi ? Kaj fe hlinifh nevredna dufha ! tudi tebe pra fha tvoj nevidni fodnik v’ fpovednizi, kaj fe fkrivafh? fcj vidim, de nili ne tiha, ne taka, ktero in kakorfhno fe delafh! Versi od fobe 3o® ptuje oblazhila, f’ kterimi fzer zhloveka pre- flepifh, mene pa, kteri ferza in ledja pregle¬ dujem, ne morefh flepiti. Kako norfko rav- nafh, zlie, enako fvojim pervim ftarifhem v’ paradishu , miflifh , de bojo tako flabe figove perefa mogle sakriti tvojo framoto, tvojo hu¬ dobijo temu, zhegar oko predere notri na dno morja, in de fvoje fmertne rane sakrivafb pred tiftim, ki jih she tako vidi, in sgol lam sa- more osdraviti! Tako, ljubi poflufhavez, lb vfe tvoje pre¬ grehe dobro snane tvojimu prihodnimu hodniku, kteri ti jih bo na dan fodbe vfe fam rasodel, rasodel prizho zeliga fveta, zhe mu jih ti sdaj sakrivafb - iti zlie fe tukej framujefh, bojifh jih rasodeti le enimu famimu zhloveku, kam fe bofh takrat djal, kaj pozhel od framote ? Kaj imafh tedej od tega, de kaj samolzhifh? t S. Avgufhtin ti pove, kaj imafh od tega: To, pravi, imafh, de bofh, ker molzhifh pogub¬ ljen, kjer bi bil vender, ko bi govoril, lah¬ ko svelizhan. Sakaj fodba per fpovedi, pravi neki uzhenik, fe slo slo raslozhi od drugih fodba: per drugih je hudodelnik obfojen, zhe fposna fvojo hudobijo, per tej pa je obfojen, pogubljen, zhe jo taji, perkriva; nafproli p« odvesan, fpufhen, zhe jo fposna. Kako p° jiravizi tedej sdihuje f. Krisoftom nad tvojo nc- fpametjo, zhe pravifh, de te je fram, in f fi sato ne morefh premagati, de hi rasodel fvojo pregreho: O ti revni revesh I takrat, ko h grefliil, te ni bilo fram: ampak fhe le sdajt ko ]>i imel od greha refhen, opravizhen biti, fe sazhnefh framovati! Ali take fpovedi, ljubi poflufhavzi! nifo le farno prasne, ampak tudi pregrefhne, bo- ahji ropi, relike hudobije. Shalottna sgodba s’ Ananijem in njegovo sheno Satiro nam fprizhuje njih hudobijo, in pove, kaj saflu- sliijo. Ob zhatih apohelnov fo kriftjani proda¬ jali fvoje semlje, in kar fo imeli, in fkupljeni denar apotlelnam nofili, f’ kterim fo potim »pohelni ofkerbeli vfe potrebne med njimi. Ne¬ ki Ananija f’ fvojo sbeno Satiro, tudi proda fvojo njivo ; pa obdershi s’ vedam fvoje shene, nekoliko denarjev, in druge nefe apoftelnam. ,S. Peter od f. Duha rasfvitljen vidi njegovo kinavfko ferze, in mu rezhe: Ananija! su¬ kaj je smolil falan tvoje ferze, de Ji f Du¬ hu legal, in nekaj žene vdershal ? Kaj ne, ko bi bil njivo obdershal, bi bila tvoja ojia- la , nihzhe te ni filil je prodajati; in potim, ko Ji jo prodal, je bila vfa njena zena o’ tvoji oblajii, nihzhe le ni lilil je fem notili: sakaj Ji tedej to Jtoril? glej , niji kakima ihlove.hu legal, ampak Bogu. Na te beiede pade Ananija mertev na tla , in mladenzlii pri¬ dejo, ga nefo ven, in ga pokopljejo. Sat,ra ne ve nizh, kaj fe je sgodilo, in pride zhes kake tri ure farna k’ apotlelnam. Peter jo pra- fha: Povej mi shena, ali ha ref sa toliko prodala njivo? in ko mu to poterdi, ji rezhe: Sakaj Jta fe pogovorila fkujhati Gofpodoviga Duha? Glej! mladenzlii, ki fo ravno kar tvojiga mosha pokopali, fo per durih, in in- 003 di tebe sdaj ven ponefo. Na to fe fofede tudi Salira per njegovih nogah, in umerje. Glej, kritijan ! grefhnik i grefhniza ! glej, kaj Aorifli, kadar per fpovedi, vedama is Arahu ali framoshljivoAi kaj veli žiga samolzhifh: Ne kakimu zhloveku, ampak Bogu fe slashefh, kakor lla Ananija in Salira Bogu legala, Ali fe tedej ne bofh trefel, trepetal od Araku, ko flifhifh , kako ojAro jih je Bog fhtrafal, s’ naglo neprevideno fmertjo fhtrafal, in morefh fposnati, de tudi ti ravno tako fhtrafingo sc- flushifh ? In koga fe hojifh, pred kom fe fra- mujefh, de ne morefh fvojiga ferza rasodeti, de fe ne morefh nekterih grehov fpovedati? Yef Arah, ki ga tukej imafh, samore hiti le Arah pred fpovednikarn, ker te ga je fram , ali fe hojifh, de hi te ne kregal, ne sanizheval, aii morebiti fhe zlo, de bi ti odvese ne odre¬ kel, ti k’ f. Obhajilu perAopiti ne prepovedal, zhe bi mu to ali uno pregreho rasodel. Sakaj, de je fpovednik dolshan molzhati od v/igo, kar¬ koli fe mu v’ fpovednizi pove, naj bojo fhe taki tudi ozhitni grehi, dolshan molzhati ne le farno savoljo zhafnih flitrafing, ktere bi ga sa- dele, in pod sgubo fvoje flushbe, ampak fhe sraven tega pod fmertnim greham, tedej pod sgubo vezliniga shivljenja; to ti more biti do¬ bro snano, in fe fmefh potim takim s’ vfo fveAjo saneAi, de ne bojo is fpovednize nikoli rasglafhene, is fpovednize nikoli na dan prifh- le tvoje hudobije. Ali poflufhaj kako nefpa- meten je ta tvoj Arah pred fpovednikarn! Kaj /i more mifliti boshji nameAnik per tvojih pregrehah, li toliko bolj mifliti, kolikor vezh jih je , in kolikor vezhi je njih hudobija in oftudnoft? Pervizh more jniriiti, de je tudi on zhiovek, de ima tedej tudi on na fehi vfe, karkoli je zhlovefhkiga, de je podvershen vfim zhlovefhkim flahollim; tvoji padzi ga bojo te¬ dej P lirah a m napolnili, ker fo padzi zhlovefh- ke, tedej tudi njegove nalore, in mu tako ozhitno in shivo kashejo, kaj bi tedej tudi on bil, ko bi mu Bog Ivo j o gnado odtegnil, ker ga ni greha tako ofludniga, ne hudobi je tako grosne, de bi je, kakor vlak drugi, tako tudi on ne mogel koriti, ko bi ga Bog sapuftil. Tvoje rane bojo sato tudi njega bolele, ker ve de samore ravno tako tudi on biti ranjen, ker je tudi njegovo shivljenje vojfka, in ne bo drusiga, kot vojfka, dokler je na fvetu; in toliko bolj ga bojo bolele, kolikor globokeji in buji, kolikor nevarnifbi fo; tvoja nefrezha mu pojde toliko bolj k’ ferzu, kolikor vezlii je, ker ve, de tudi on fhe ni, in ne bo popolna- ma varen pred njo, dokler fe snajde na ne¬ varnim in nepokojnim morji prizhjozhiga shiv- Ijenja; in bolj ko fi reven, vezhi ufmiljenje bo imel f’ teboj, vezhi bojo njegove shelje, vezhi tudi njegovo persadevanje ti pomagati, sazeliti rane tvoje dufhe, in te istergati is krempljev peklenfkiga volka, obvarovati vezhne fmerti. Glej, moj kriftjon! to more mifliti boshji nameftnik per poflufhanji tvojih nar Vezhih, nar gerfhih pregreh; torej bojo na- Kiefti de bi te, kakor miflifh, sanizheval sa- volj njih, kregal, smerjal in revfkal nad te- 3o4 boj, fhe le toliko vezhi ufmiljenjc tlo tebe obu¬ dile v’ njem, in toliko vezhi fkerb sa tvojo dufho, kolikor vezhi fo. Sraven tega more drugizh tudi mifliti, zbigav nameftnik de je. Jesuf Kriftuf, veliki pa- ftir in sgled vlih fvojih nameltnikov, je bil pri- fbel ifkat, kor je bilo sgubljeniga, sdravit, kar je bilo bolniga, obesovat, zelit, kar je bilo ranjeniga; in ni nikoli savergel nobeniga sgrevaniga in ponishaniga ferža, ampak je fhe le rekel, de bo v’ nebelih vezhi vefelje nad enim grefhnikam, kteri fe saref /pokori, ka¬ kor nad devet in devedefet pravizhnimi, kteri pokore ne potrebujejo, in je bilo njegovo ve¬ lelje s’ grefhniki fe pezbati. Njegov nameftnik, pa miflifh, bo hotel le s’ dobrimi, nedolshm- mi opravili imeti, in bo sato tebe, ker li grefh- nik, grefhniza, sanizheval, fovrashil, kolikor je mogozhe ojftro f’ teboj ravnal, in ti tvojo famopafhnoft, in rasujsdanja ozhital, te voljo njih le kregal, smerjal, narnefti te p 1 ' 1 ' jasno pokvariti, s’ ljubesnijo od njih odvernitij in k’ poboljfhanju, napeljevati? bo mogck miflifh, posabiti, de li mu od Boga poflaik in bi mogel ojfter odgovor dajati sate, zke bofh morebiti pogubljen, ker li je premalo persadjal sa tvoje svelizhanje, ali ti je bil f’ fvojo nefpametno ojftroftjo, to je, f’ fvojim revfkanjem, kreganjem, smerjanjem kriv tvoji* ga pogubljenja? nafproti pa tudi, de bofh ravno ti, zhe ti k’ poboljfhanju, in tako k svelizhanju pomaga, de fi ravno vfe to l e boshja gnada flori, na dan prihoda Hriftuforiga k 1 fodbi, kakor je f. Pavel od Tefalonizhanor rekel, njegovo upanje, vefelje, njegova zbali, njegova krona? Ali ne bo to vefelje sadofti obilno plazhilo njegoviga truda, ki ga bo mo¬ rebiti imel f’ teboj? in ali ne bo tako rezili fhe naprej vshival tega vefelja, zhe vidi, de kaj sda per tebi boshja befeda, ki gre fkosi njegove ufta v’ tvoje ferze? Kaj ne bo obzhu- tilo njegovo ferze? Kaj ne bo obzhutilo njego¬ vo ferze, zhe more od tebe s'-' saupanjem fam per febi rezhi: Morebit’, o naj mi bo dano! Mi bofh vefel kdaj rekel sato: Shegnan bodi! fej mi je snano, Ti, ti! o tel ft dufho mojo. Kaj bi pazh moglo vefePfhiga biti Kakor od vezhne fmerti refliiti! Tako vefelje, grefhnik! grefhniza! tako vefelje ima boshji nameftnik nad teboj, zhe le more upati, de fe bofh fpreobernil, in ti bo pomagano k’ svelizlianju! in ti bi fe fhe bal mu fvojiga ferza rasodeti, in pokasati ran fvo- je dufhe, sato ker fo morebiti o (l ud ne, gerde, fmerdljive, ktere vender, zhe jih sakrivafh, He morejo biti in ne bojo nikoli sazeljene! Ko¬ ga fe tedej bojifh, fhe enkrat prafham, pred tani fe framujefh de ne morefh fvojiga ferza popolnama rasodeti? Ali hozhefh morebiti fhe zlo sato nektere hudobije samolzhati, ker miflifh, de bi ne bil tavesan, in k’ f. Obhajilu pufhen, ko bi fe odkritoferzhno fpovedal. Zhe je to, ofter- ‘‘h nad fvojo neisrezheno nepremifhljenoftjo, V in nesapopadljivo predersnolljo! Glej hoja v ml ti farna fprizhuje , de nifi vreden J'. Obhajila} ih ti fhe filifh, in hozhefh prav po laritinfko perftopiti k’ boshji miši! Ali fe ne bojifh zlo tako na ravnoft file ftoriti koshjimu t Sinu, in fe s’ dobrim vedam, tako premifhljeno pre- grefhiti nad njegovim mefam in njegovo ker- vijo , fkosi vrata tolike pregrehe iti k’ vezherji nebefhkiga kralja, in dva f. sakramenla i- : gol¬ fa ti is boshjiga nameftnika; jih tako ozliitno, s’ dobrim vedam in premifhljeno po nevrednim prejeti, farno sato na enkrat dva nar vezhih boshjih ropov lloriti, ker bi fzer drugi vidili, de nili bil per f. Obhajilu, ali bi fe fhe zlo savolj tega morebiti kdo kaj norza podelal u tebe. O grosna, o ilrafhna hudobija! kdo jo bo mogel isrezhi ! Tako tedej, grefhnik! grefhniza! mora biti tvoja fpoved, te dve poglavitne laftnolh mora imeti, de ti bo k’ svelizhanjil pomagala) te s’ Bogam, fp ra vila, ti njegovo prijasnoft. in s’ njo vred sgubljeno pravizo do nebefhkiga kraljeftva nasaj dobilo. 0, bodi tedej v’ fpoved- nizi vfelej odkritoferzhen, fposnaj pred Bogom in njegovim nameflnikam do zhiftiga, karkoli te teshi na tvoji veki, in nikar ne posabi, de tvoje pregrehe ne morejo fkrite okati, in zim jih sdaj enimu zhloveku ne morefh rasodeti. de bojo na dan fodbe rasodete, tvojimu f]>°" vedniku, ki fe ga sdaj toliko framujefh, tvo¬ jim itarifhem, tvojim b ra tam, feftram, p rl ' jatlam, prijatlizom, snanzam, fofedam, raS ' odete zelimu fvetu j in rasodete, de bofh z*l° So.7 m.lmolt delal sa nje ftrafhno nettfhvil jeno po¬ kore , ker jih »daj nozhefh rasodeti, de bi ti bile odpufhene, pregledane, posabljene ! Bodi pa sraven tudi ponishen, in fposnaj pred Bo¬ gatil in njegovim nameltnikam, de nili vezh vreden lin boshji imenovan biti, ampak vreden jese, mafhevanja boshjiga, vreden vezhniga prekletftva, vezhniga ognja. Nikar tedej ne toshi, nikar ne govori od preveli]:e ojftrofli, naj fe ti tudi v’ refnizbno in ftanovitno 1’pravo s’ Bogam fhe tako so p er n e rezbi perporozhajo, fhe tako prijetne rezili prepovedujejo , naj tudi nameftnik boshji, kakor Bog fam, le tvojim delam vfe, nizh pa tvojim befedam ne verjame, in ti sato odveso odklada, tako dolgo odklada. dokler P poboljfhanjem s hi vi j en j a ne pokashef' , de je tvoje lerze fpreobernjeno. Bodi veles, hvali Boga is zeliga ferza in naj ti bo dofti, de le fhe morefh odpufbenja upati, in ga s’ vio fveftjo upati; pulti sa vfe drugo Boga fkerbeti 'n njegoviga nameftnika. in ti fam imej le sato fkerb, de fe voljno in popolnama podversbefb vftmu, karkoli fe ti na bosbjim meto perpo- fozha. .S’ takim shivim fposnanjem fvoje rev- fhine in nevrednolli, poln framote in shalolti, de li bil Bogu nepokoren, fe mu vltavljal, ga s&nizheval, fe obtoshi vlili fvojih pregreh, in Sog, kteri rastertiga in ponishaniga ferza ni¬ koli ne sanizhuje, tudi tebe ne bo savergel. Amen. Y * 3*8 XX. Pridiga. Prejmite J. Duha, hterim hote grehe odpri• Jlili, ti/tim fo odpufheni, in hterim jih hote sadershali, itjiim Jo saderslmni. Jan. 20 , 25. Is teh befedi, ljubi poflufhavzi, bi ram nm- gel potim, bo de flifhali, kakofhna more fpo- red biti, danf fhe (kasa ti, de je (poved k’ pokori in v’ odpufhenje grehov šaref potrebna, in de je ni nobene (prave s’ Bogam sa taziga grefhnika, kteri fe jih rnore, pa vender nozhe fpovedati. Sakaj f’ temi befedami je Jesuf Kri- ftuf fvoje namednike podaril fodnike grefhni- kove, kteri morejo tedej rediti njegovo■ shiv- ljenje, viditi njegovo ferze, ker per Bogu vfe le sgol na to pride, kakofhino je ferze zhlove- kovo; in ker ga drugazhi ni mogozhe viditi, ga viditi faj is njegovih del, posnati is njego- viga fadu, de bojo mogli Poditi, ali je vreden boshjiga ufmiljenja, ali je morebiti fhe boshje prekletdvo naa njim ; ali je njegovo ferze dve dobro, ref shaluje savolj grehov in jih fovrashi, ali jih morebiti fhe ljubi, in je sato fhe gnu* foba v’ zhidih in fvetih ozheh boshjih, ali n |U je tedej Bog she perpravljen odpuftiti in g a Soj vseti na saj r’ fvojo poprejfhnjo prijasnoll, po- terditi v’ nebe/ih odveso, ki mu jo hozhe dati, ali ga morebiti fhe fovrashi, in fe mu sato nobena odvesa ne Ime dati, ne more dati, in bi bila prašna in le rop Loshji , ko bi fe mu dala. Vfe to more fpovednik rediti: redili, kaj je grefhnik floril hudiga; rediti ali je fvoje grebe she sapuftil; vedili, ali li kaj, in koli¬ ko (i persadera potolashiti boshjo pravizo, ji sadofti ftoriti sa fvoje hudobije; de bo mogel greflmiku, kakor je pred Bogam rreden ali nevreden, odveso dati, ali odloshiti, ali tudi odrezki. In kako, od kod bo mogel vfe to vedili, zhe fe mu grefhnik fam ne obtoshi, lam ne pove fvojiga shivljenja? kako viditi, ka¬ ko fposnati njegovo ferze, zhe mu ga grefhnik fam ne rasodene. Od vfiga tega, pravim, bi bila tukej perloshnolt govoriti; pa ker govorim kalolfhkim kriftjanain, kteri to refnizo she ta¬ ko verujejo, in sato tudi od zhafa do zhafa k’ fpovedi hodijo, zhe ravno marfikleri vfe pre- poredko, in miflim, de ni nobeniga med va¬ mi, kteri bi bres fpovedi odpufhenje upal, fi Upal perftopiti k’ boshji miši, preden fe je fvojih grehov pred boshjim namellnikam ob- toshil ; bom raji govoril od nekaj drusiga, kar je vfakimu sined vaf lilno treba rediti, in vezh- krat dobro premifliti, nikoli posabiti.. In to je pervizh, sakaj je Jesuf Krilluf fpoved polla- v d, ali kaj je zil in konez fpovedi, kaj more tedej pofebno navadni grefhnik ifkati per fpo¬ vedi , sakaj hoditi k’ /povedi. Is tega fe bomo drugizh uzhili, kteri fpovcdniki fo tedej dobri, kakofhne /5 moremo roliti, in fe jih, zhe jih imamo, svefto dershati. I. Jesuf Kriftuf nafh Svelizhar fe je bil she veliko nedeljo vezher, fhe tifti dan, ko je bil od fmerti v fiat, fvojim uzbenzam perkasal; pri- fhel je fkosi saperte vrata v’ hifho, v’ kteri Ib bili sbrani, ftopil v’ fredo med nje in jim re¬ kel : Mir vam bodi . Kakor je Ozka mene poflal, tako tudi jeji vaf po fhlem. In kadar je to rekel, je vanje dihnil, in jim djal: Prej¬ mite f. Duha , kterim hote grehe odpajhh tem fo odpufheni: in kterim jih boie sader- shali, tim fo sadershani. Tako jih je bil te dej 'popolnama, in v ! vlili rezheh podaril na- mefti tebe, jim dal ravno tako oblaft, kakor- fhno je bil on prejel od fvojiga nebefhkiga ozheta, oblaft grehe odpufhati, uzhiti, ofer f* mafhe opravljati, sapovedi dajati, in tako da- ljej, in sraven rfiga tega jim dal tudi pravizo, mozh fpet druge namefti febe poftaviti, in jim vfo to oblaft dati, kakor je bila njemu tudi ta mozh in praviza dana od njegoviga nebefhkiga Ozheta. Is tih befedi Jesufa Kriftufa vidimo, de imajo flushabniki zerkve, boshji nameftniki* ravno tako tudi oblaft grehe perdershevati, ka¬ kor jih odpufhati: le nekterim tedej jih fmel° bdpuftiti, drugim jih morajo sadershati; kar je dobro treba vediti: kakor imajo ne i R oblaft, temuzh tudi dolshnoft jih nekterim od puftiti , kterim bole grehe odpujlili , jim bojo odpufheni; ravno tako imajo ne le oblaft, te ' iiilizh tudi ojkro dolshnok drugim jih sadersha- ti; kterirn jih hote saclershali , jim bojo sa- de r s h a ni. De pa flushabniki zerkve nimajo oblaki otlpufhali ali sadershevati grehov po fvoji glavi in tje v’ en dan, kakor bi fe jim poljubilo, ampak le po ukih f. evangelja, ki nam jih je Jesuf Krilluf sapultil, in nifo drusiga, kakor njegova in njegoviga Ozheta f. volja, le¬ ga miflim, vam vender ne bo treba fhe fka- sovaii. .Spovedniki fo le nameftniki Jesufa Kri- ftufa; nameltnik pa fme le to korili , kar je po volji njegoviga gofpoda; zhe kaj kori, zhes voljo 1'vojiga gofpocla , kar koriti nima od nje¬ ga nobene oblaki, to pred njegovim gofpodam nizh ne velja, in li bo sato fhe njegovo jeso nakopal na glavo. Ravno tako bi tudi odvesa Ipovednikova pred Rogam nizh ne veljala, ko bi jo dal komu takimu, kteri je po nauku Je¬ sufa Krikufa in njegove fvete zerkve ni vreden; in Jpovednik bi fe fhe pregrefhil. ko bi to boril, ker bi bil nesvek v’ tem, kar mu je srozheniga. Sakaj i jak . pravi f. Pavel , naj naf ima le sa flushabnike Krijiujove , le s h delivze fkrivnojt hostij ih-, od delivza pa fe to hozhe , de naj bo sveji Jvojima gojpodu w’ deljenji tega , kar mu je srozhil. Pa sakaj, moj krikjan, hozhe Rog, de naj flushabniki zerkve, v’ njegovim imenu, in na njegovim medu, grehe odpufhajo ? sakaj jih on lam kres fvojih nameflnikov vezh ne odpufiia, kakor jih je odpufbal v’ kari savesi ; vfaj takim ne, kteri imajo perloshnok jih hosh- jirnu nameftniku rasodeti, pa nozhejo ? In sa- kaj fhe sraven tudi to hozhe, de fe jih more grefhnik pred boshjim nameftnikam fpovedati, fe jih obtoshiti ? sakaj mu ne morejo biti bres fpovedi odpufheni, kakor poflavim v’ zakra¬ mentu f. kerfta? Zhe Bog, ker je bres konza moder, nizh prasniga, nizh saftonj ne sapove- duje; in zhe fpovedi ne sapoveduje ne savolj 1'arniga febe, ker tako vidi grefhnikovo ferze, in dobro ve, kdaj je, kdaj fhe ni fpreober- njeno, poboljfhano; ne tudi savolj fpovednika, ker mu ravno ni treba vediti flaboft fvojiga blishnjiga, in ima f’ fvojimi lahnimi doih opraviti: more tedej poftavljena biti savolj grefhnika famiga, tedej grefhniku biti potreb¬ na , sa grefhnika biti dobra, svelizhanjfka. Tvoje poboljfhanje tedej, grefhnik! grefhniza! tvoje poboljfhanje, in kadar fi fpreobernjen. poboljfhan, tvoja ftanovilnoft v’ dobrim, to, in le to je namen in konez, is kteriga ti j e Jesuf Kriftuf fpoved sapovedal ; kar morefh, zhe imafh le fhe eno farno ifkro pameti, fam fposnati, zhe li vender ne upafh rezhi, de ti jo je saftonj, bres vfe potrebe sapovedal; J° sato more viditi boshji nameftnik rane tvoje dufhe, de bi ti mogel pomagati, jih osdraviti* in te jih v’ prihodno obvarovati. Gre f/miki Je teshko Jpreobernejo , kakor nam fprizhuje f. Duh fam; in le zhe more leopard fpremeniti fvojo rishafto kosho. ah pa samorez fe umili , rezhe Bog terdovratninvu Israelu, bole iudi vi mogli dobro Jiorili, pa¬ tini ko Jle fe hudiga navadili. t Spreobernje»j e 3i3 navadniga grefhnika tedej ni nizh tako lahkiga, kakor bi vtegnil kdo niifliti; in zerkveni uzhe- niki, IT. ozliaki nam pravijo, de je bilo bo- shji vligamogozhnofli losheji fvet is nizh flvari- ti, kakor pa je grefhnika k’ pokori fpreober- niti? Sakaj per Kvarjenji Tveta Te mu ni nobe¬ na rezh vltavljala: Bog je rekel, naj bo, in je bilo; per fpreobernenji grefhnika pa fe mu grefhnik fam vila vi j a, ker ga fpazhenje nje¬ gove natore vedno in s’ veliko lilo vlezhe k’ njegovim navadnim pregreham, de fe, zhe ravno sheli, vender nerad fpokori. Krilljan! ali mi nifi ti fam prizha tega, kar rezhem ? Kolikrat li le she hotel saref fpreoberniti, fvoje pregrehe sapulliti, fvoje shivljenje poboljfhati? Kako je tedej to, de fe vender fhe nili pobolj- fhal? Sato, odgovorifh, ker fe nifi mogel premagati. Kako dolgo te she vabi boshja gnada , sdaj tako, sdaj tako k’ pravi refnizhni pokori, in vender fe fhe nifi fpokoril? Sakaj ne? ker je tvoje poshelenje boshjimu vablje¬ nju nafproti. Kakor teshka pa je pokora grefhniku, rav¬ no tako velika je nevarnofl, de bi po sadob- ljenim odpufhenji faj zhes vezh zhafa nasaj ne padel v’ poprejfhnje , navadne pregrehe , zhe fe f’ pofebno fkerbijo ne varuje v/iga, karko¬ li tudi le od dalezh v’ nje sapeljuje, in fi ne persadeva fvojiga nagnjenja v’ bersdah dershali. krotiti in satirati, ga flabiti f’ takimi ■ zhedno- Hhni, klere fo mu nar bolj in na ravnoll na iproii. Ker tedej Bog sheli, in saref hozhe, bi nobeden ne bil pogubljen: sheli in saref liozhe, de bi fe vfak, naj bo tudi rezhi in hudobnifhi grefhnik, kakor fi ga le mifliti moremo , poboljfhal, fpreobernil, in do fmer- ti ftanovitno oftal v’ dobrim; je dal grefhniku fvoje nameftnike vodnike in visharje, in jim naloshil dolshnoll ga odverniti od poti hudobije, ki ga najdejo na njej, tako rezili sa roko pe¬ ljati , na pot svelizhanja , ki jo je bil sgrefhil, in kadar fo ga na njo perpeljali, sa roko po nji tudi dal jej peljati, mu per vfaki krivi poti povedati, de ni prava, de bo safhel, fe fpet sgubil, zhe fe na njo poda, in ga tako od¬ verniti od nje. De bi jim bilo pa to mogozhe, je tudi grefhniku sapovedal jim pokasati rane fvoje dufhe, in popolnama rasodeti fvoje ferze, kakorfhno je pred Bogam, de fposnajo bolesen njegove dufhe , in vedo, kako bi mu bilo po¬ magati, kako ga odverniti od njegovih pre¬ greh, in v’ prihodno obvarovati, de fe ki na- saj v’ nje ne poverne , in njegovo poflednje ne bo fhe hujfhi, kakor je bilo njegovo pervo. t Spoved tedej, moj kriftjan! fhe ni p°' kora, je fhe le perpomozh k’ pokori; fhe m fpreobernjenje ferza, je fhe le napeljevanje, opominjevanje, perpravljanje k’ fpreobernje- n ju; fhe ni pot v’ nebefa, je fhe le, de tako rezhem. ti (ta roka, klera te liozhe p°' tegniti od poti pogubljenja, in te peljati na svelizhanjfko pol zhednoJli, hrumnofti: in 1° salo, zhe hozhemo prav foditi, in ne le p® fvoji nefpameti , ali boljfhi rezhi, po sheljah fvojiga fpazheniga feraa govoriti, le, salo jo j® 3i5 podaril Jesuf Kriiluf, in ne odpudi nobenim ti fhe tako poboljfhanimu grefhniku njegovih gre¬ hov, zhe fe jih nozhe fpovedati, de bi fpo- vedniki napeljevali grefhnike k’ pravi pokori, jih uzhili, kaj naj dore, de jih Bog fpet vsa- me v’ fvojo poprejfhnjo prijasnod: kako naj fe iskopljejo is fvojih pregreh, kako naj poto- lashijo boshjo pravizo, kako naj fe sadershe, kterih rezhi naj fe varujejo, de vezh nasaj ne padejo. To, ljubi poflufhavzi! je namen in konez fpovedi, in le sato, fhe enkrat rezhern, je dal nafh svelizhar fvojim namednikam oblad, grehe odpufbati, de bi grefhnikam pomagali k’ pra¬ vi refnizhni pokori, k’ fpreobernjenju ferza, poboljfhanju shivljenja; de bi obesovali, zelili njih rane, jih sdravili od njih bolesn ; in po¬ tim fhe le, ko je sbe fpreobernjeno, pobolj- fhano njih ferze , jim odpufhali njih grehe , s’ saupanjern, de jim bojo tudi od Boga v’ ne¬ belih odpufheni; ne pa de bi jih odvesovali, kadar in kolikorkrat fe jim poljubi grefhiti, in jim tako bili prava potuha v’ njih hudobijah. (Spoved je le nekaj sunanjiga, tedej , kakor vfe druge sunanje rezki, farna na febi, to je* zhe grefhnika ne ponisha ne poboljfha, njego- viga ferza ne predela, k’ boshji 1 jubesrii ne napeljuje, prašna in zlo nizh pred Bogam, kte- ri hozhe le farno nafhe ferze od naf in fzer nizli drujiga ne. Sato fpoved farna na febi m nikoli bila’j fhe sdaj ni, in nikoli ne bo sa- dobi nam odpufhenje grehov sadobifi, in ni po tim takim tavshent odves, prejetih preden je ferze grefhnika prenarejeno, preobernjeno, poboljfhano, nizh drusiga kakor tavshent bo- shjili ropov. Premifli, grefhnik! grefhniza! in vsemi li k’ ferzu, kar je bilo rezheno, ko je biio govorjenje od grevinge, in bofli fposnal, fpo- snala, kako refnizhno je, kar rezhem, in ka¬ ko ftrafhno in neufmiljeno fe golfafh, v’ fvojo laltno in vezhno nefrezho golfafh, zhe fe na fvoje fpovedi sanafhafh, fi savolj njih nebefa obelafh, preden te poboljfhajo, is tvojih gre- fhnih navad fkopljejo, tvoje ferze prenarede, ljubesen do Boga in fovrafhtvo greha, ali ne¬ jevoljo nad greham v’ njem obude, in ga ta¬ ko Bogu dopadljiviga kore. 4 Sposnaj tedej. o krik jan! in prav pofebno ti, navadni grefhnik! navadna grefhniza ! fposnaj, kaj morefh ifka- ti per fpovedi, sakaj hoditi k’ fpovedi; de namrezh ne na ravnoft po odveso, ampak prav sa prav sato, de bi ti boshji namellnik 1’ fvojimi fveti, f’ fvojim opominjevanjem, lvar- jenjem, f’ fvojimi evangelfkimi nauki poma¬ gal , fe s’ Bogam fpraviti, fe njegove prijas- nofti, njegove ljubesni, in tako odvese vred- niga koriti; tedej po sdravila sa bolesen ni rane fvoje dufhe. Kakor tedej bolnik ne gi' c k’ sdravniku sato , de bi mu le fvojo rano po* kasal, in is njegovih uft flifhal, de je she adrav, njegova rana she sazeljena, ampak de bi mu pomagal k’ sdravju; ravno tako morel h ti per boshjim namekniku v’ fpovednizi ifkali zdravja fvoje dufhe. to je preobernjenja, p°" boljfhanja fvojiga ferza, ker drugazhi ne m°' tvfh Boga dopafti, in ti jato troji grehi ne morejo biti odpufheni, tedej ifkati tega, de bi mogel fvoje grehe sapuftili, fvoje slavljenje poboljfhati, v’ prihodno Bogu sveft oftati, in veilel sa ti 11 o neisrezheno nezhaft, 3ti 11 mu jo ftoril, njegovi pravizi tudi kaj poverniti, po- p la zh ati. To, kriftjan! to, grefhnik ! grefhniza! je tifti veliki, in tako svelizhanfki urshah, de ti je tv oj Svelizhar fpoved sapovedal; tega te- (lej morefh ifkati per fvojih fpovedih, narnrezh fvojiga poholjfhanja, in kadar li poboljfhan, poboljfhana, ftanovilnofti v’ dobrim; de pred ali potlej prave poti fpet ne sapuftifh, in le v’ boje navadne ali kake druge nove pregrehe ne povernefh. In zhe tega ifhefh bofh pazh lah- bo fam fposnal, farna fposnala, kteri fpoved- niki fo sa te dobri. Ih Kakor ga ni nobeniga drusiga llanu, de bi vfe njegove dolshnofti na tanko in popolna- ma fpolnili vli tifti, ki v’ njem shive; ravno tako fe morebiti tudi v’ duhovfkim ftanu kteri snajdejo, de ne ftore vliga, kar jim njih ftan naloshi, ali tako ne ftore, kakor bi ftoriti imeli; tedej morebiti snajdejo tudi kteri taki, de liftih dolshnoft, ki jim jih fpovedniza nalosbi, tako ne fpolnijo, kakor bi jih mogli fpolniti, to po tim takim nifo dobri fpovedniki. Ker je grefbniku, kar njegovo svelizhanje sadene, ko¬ me j fhe na kteri rezhi toliko lesbezhe, kakor n a tem, de ima dobriga fpovcdnika, dobriga tiskarja; mu tudi ne fme biti, in zhe ima s« fvojo dufho kaj fkerbi. tudi ne l»o vfe eno, ali je bosliji nameknik tak ali lak proti njemu, tako ali drugazhi ravna s’ njim v' fpovednizi. To refnizo nam prav na ra moli fprizhuje tudi Rimfki katekiaem, tifli, ki je bil na povelje velikiga Tridenfhkiga sbora od vezli uzhenih in brumnih fhkofov fpifan, in od perviga Kriku- loviga nameknika na semlji, Rimfkiga pape- sba, duhovnim pakirjem zeliga kalolfhkiga kerfbanllVa v’ roke dan, in perporozhen, in pa salo v’ roke dan in perporozhen, de l)i ve- dili, kaj naj uzhe kriltjane. In ko sazline go¬ voriti od sakramenta fvete pokore, in hozhe povedati, kaj je od tega uzliiti, rezke, de ne bojo duhovni paftirji v’ fkladanji in perporo- zbevanji tikih refniz, ki jih je krilljanam od- pokore treba vediti. nikoli toliko borili,, de bi fe jim fmelo doki adeli. Poflufhajte tedej, kaj govori in perporozha krikjane uzliiti od jfpovednikov ta tako imenitni in po želim ka- tolfhkim kerfhankvu flovezhi kalekisem. Spovednik, pravijo te bukve, mora biti uzhen in moder ali snajden, umeten , previ¬ den, ker je fodnik in adravnik grefhnikov: uzhen, de bo vedel grehu na fled priti, in 1* kanu in drugih okblifliin zbloveka fposnati, ktere pregrehe fo fmertni, ktere majhni »k odpukljivi grebi; umeten, snajden, previden, de bo vedel take adravila dajati, take dela, take rezbi perporozhevali, aapovedovati, nakla¬ dati , ktere bojo grefhnika nar bolj gotovo osdravile, poboljfhale. in ga tudi v’ prihodno »oper greh poterdile, mu nar vezli mozhi dale* 3ig Is -tega* govori naprej. bojo verni lahko fpo- snali, do fi mora >fak f’ pofebno fkerbijo per- sadevati, de fi ta žiga fpovednika isvoli, kteri je nedolslmiga sadershanja, uzhen in modro previden; kteri pokashe, de dobro ve, kako teshka sa njegovo veli je njegova fpovednifbka flushba, in kako veliko je na nji leshezhe: ka- kofbna fhtrafinga ali pokora gre vfakimu grehu, in kterim grefhnikam fme, kterim pa ne fine odvese dati. t SiIno veliko rezhe f’ temi befeda- nii, ta tako imenitni, in flovezhi katekisem, fpovednikam in grefhnikam. ki fpovednikov potrebujejo. Pa naj bo vfe drugo na hran, in dershimo fe danf le farno tega, kar od odvese rezhe, ktera, kakor nam to prav na ravnoft pove, fe le nekterim more, lede j fme, dru¬ gim kratkonikar ne more, tedej ne fme dati. Kar je Jesuf Kriftuf rekel od lashnjivih prei-okov, ravno to tudi jeft rezhem od fpoved¬ nikov: Is njih fada jih hote fposnali ; pa is fadu, kteri more v’ vafhih ferzih rafti, fe nad vami viditi, ne toliko nad vafhimi fpovedniki. Po tvojim sadershanji tedej, moj kriftjan! in prav pofebno po tvojim sadershanji ti pufiim, ti rezhem foditi tvojiga fpovednika, ali je do- ker, vfaj sate dober ali ne; po tvojim laftnim »adershanji pravim, bolj kot po njegovi uzhe- nofti, ker ne morefh vedi ti, kolikofhne mu je ravno treba; bolj kot po njegovim govor¬ jenji v’ fpovednizi, naj te tudi ve do fols emezhiti: sakaj nizh ti ne pomaga, naj ti tu¬ di tvoj telefni sdravnik fhe tako lepo popifuje hojo boleien, fhe tako milo sdihuje nad tvojo 320 nevarnoltjo, fhe tabo prijetno govori od fvo- jiga vefelja. kadar fpet osdravifh, zhe ti pa ali nobenih sdravil ne sapifhe, ali le take, ki te ne bojo nikoli osdravile ; tudi zlo bolj. kot po njegovi fhe toliki brumfiofti, ga morefh, ga fmefh foditi po fvojih delih, po fvojim sa- dershanji : morebiti je safe dober, pa sate ne; in ali ti je kaj pomagano, zhe je tvoj telefni sdravnik fhe tako sdrav, per nar bol j f hi mozhi, zhe pa tebe ne osdravi? ali bi ne bil bol ji, de bi le tebe osdravil, naj bi tudi on fam ne bil popolnama sdrav ? Ravno tako nimafh ni uh od tega, zhe je tvoj fpovednik fhe tako pobo- ?hen , zhe pa ti oftanefh v’ nar vezhih hudo¬ bijah? Pa kaj, in kteri je tiki fad, ki ga morefh , grefhnik! grefhniza! ifkati fam per febi, in po njem foditi, ali je tvoj fpovednik sate dober, ali morebiti ni dober? Jesuf Krikuf, kakor je bilo she rezheno in fkasano, je fpoved sato pokavil, de bi fpo- vedniki P poduzhenjem, fvarjenjem, oponii- njevanjem grefhnikam k’ pokori pomagali, in jih potim , ko fo fe s’ boshjo gnado fpreober- nili, odvesali in povernenja v’ greh obvarovali. To, moj krikjan! je namen in konez fpovedi, tedej ravno to dolshnok fpovednikov; kdor te¬ ga ne flori, ali fi koriti po fvoji mozhi ne persadeva, ne fpolni fvoje dolshnolli, in tedej ni dober fpovednik: ravno kakor telefni sdrav¬ nik gotovo ni dober sa tifliga bolnika, kterim« nizh ne pomaga in nozhe koriti, kar je v rij ego vi mozhi, de bi mu pomagal k’ sdravju; ampak pulti, de je bolesen od dne do dne ve- šibi, in k’ sadnjimu neosdravljiva. Hozhefh te- dej, grefhnik! grefhniza! vediti, ali je ali morebiti ni dober sate tvoj fpovednik, fe pra- fhaj in li odkritoferzhno odgovori te tri rezili: 1) Ali li she sapuftil fvoje navadne pre¬ grehe, in zhe jih fhe nili sapuftil, ali li faj po fvoji mozhi persadevafh jih popolnarna sa- puftiti ? ali ftorifh kar le morefh, de bi fe popolnarna iskopal is blata fvojih hudobij, in de bi te tudi v’ prihodno vezh nobena rezh na¬ ša) vanj ne potegnila, Zhe to ftorifh; zhe te je tvoj fpovednik s’ boshjo gnado tako fpreober- nil, tako poboljfhal, je gotovo dober sate, in tvoja dufha v’ dobrih in varnih rokah; sakaj osdravil te je, in s’ vfo fkerbijo te varuje ria- saj v’ bolesen; kkj vezhiga pa, ali tudi le fzer kaj drusiga, kakor ftanovitniga sdravja fvoje dufhe ne morefh, tudi ne fmefh, in bi bilo morebiti nevarno ifkati per njem. Varuj fe tedej ga sapuftiti; dokler ti ga Bog pulti; ravno tako fkerbno pa tudi varuj zhes njegov fvet, zhes njegov nauk, zhes njegovo opomi- »jevanje kdaj kaj ftoriti. Zhe fe pa fhe nili poboljfhal, zhe fhe shivifh v’ fvojih navadnih pregrehah, in le malo ali morebiti zlo nizh »e ftorifh; morebiti tudi fhe manj kot nizh ftorifh, de bi li is njih pomagal; Fe v’ nevar- noft, namefti fe je ogibati, fhe fam podajafh; perloshnofti, namefti pred njo beshati, fhe km ifhefh, fe prafhaj in li odkritoferzhno od¬ govori : 2) Ali nili morebiti le ti fam kriv, de fe no poboljfhafh, ker fvojiga fpovednika ne po- X 322 flufhafh, njegove nauke sanizhujefh, sa nje¬ gove povelja, fvarjenje , opominjevanje , pro- fhnje nizh ne marafh? Zhe fpovednik flori sa tvoje poboljfhanje , kar je v’ njegovi mozhi; zhe fkerbno in pridno obdeluje, prekopava, gnoji semljo tvojiga ferza, in svefto perliva, de bi fe feme boshje befede, ki ga feje vanjo, moglo prijeti, oseleneti, rafti, zvefti in fv oj fad roditi, hozhem rezhi, zhe te savolj tvojih pregreh, kakor saflushifh, ojftro fvari, in ti pred ozhi ftavi, kaj ftorifh, zhes koga fe vsdigujefh, soper koga puntafh, kaj pa tudi sa¬ flushifh, kadar grefhifh, in kaj te sato tudi gotovo zhaka v’ vezhnofti ; zhe te opominja, de pojdi fam v’ fe, in imej fkerb sa fvojo neumerjozho dufhoj de nikar ne sanizhuj bo- shjiga ufmiljenja, dokler te fhe k’ pokori vabi, de ki ne samudifh zhafa gnade boshje; zhe ti fprizhuje, de dokler fvojih grefhnih navad ne sapuftifh, fvojiga ferza, fvojiga shivljenja ne poboljfhafh, sate ni, in nikoli ne bo nobeni- ga odpufhenja grehov, in fe ti potim takim ne more, tedej ne fine dati nobena odvesa, ker te Bog gotovo ne more imeti ne kakor fvojiga dobriga otroka, ne kakor fvojiga mu is ferza udaniga prijaha, ne tudi kakor fvojo pokorno ftvar, in tedej je, in more biti, in more oftati tvoj fovrasli nik, dokler ne jenjafh fe so¬ per njega puntati, mu nepokoren biti, njego¬ vih sapoved sanizhevati in v’ nemar pufhati ‘ zhe ti te in druge take refnize neutrudeno i» ftanovitno osnanuje, in ti jih P fvojim sader- shanjem proti tebi terdi, tudi on fam po tih 020 refnizah f’ teboj ravna, to je, te ima kakor greflmika , in tedej sanizhevavza in fovrashnika boshjiga, dokler v’ grehih oltanefh ; te ne fhteje med pravizhne dokler vidi nad teboj de¬ la krivize in hudobije; te ne vsame, ne po- ftavi naša j v’ fhtevilo brumnih bogabojezliih kriiljanov, dokler tvoje sliivljenje ni kerfban fko ampak ajdovfko, shivinfko, dokler sa Bo¬ ga in njegovo befedo nizh ne marafh, in slii- vifh kakor ajdje in neverniki, kteri nifo niko¬ li nizh flifhali od njega; s’ eno befedo, ti ne da odvese, dokler ne vidi nad teboj, de ti je saref shal, ker fi Boga rasshalil, in imafh sa¬ lo tudi terdno refnizhno voljo ga nikoli vezh ne shaliti, tedej dokler nili sa odveso; te ne perpufti k’ boshji mili, dokler nili v’ gnadi, v’ prijasnofti boshji, ali s’ drugimi bele da mi, dokler nili fvet, ker fo fvete rezili le sa (Vele. in fe, kakor Jesuf Kriftuf fam fprizhuje, 'ne (mejo pfam dajati, in dragi kamni iVinjam ne metati; zhe je tak, in tako ravna f’ teboj tvoj fpovednik, naj bi ti tudi fhe nizh ne bi S pomagal k’ poboljfhanju,' je vender le dober, (n tvoja dufha v’ svetlih in varnih rokah. Je dober, pervizh, ker kori kar le more, de ki te poboljfhal, in ker le poboljfhali ne mo¬ re, ti faj da vediti, de fhe nili poboljfhan, ampak po vlih fvojih fpovedih fhe smerej kari grefhnik, in tedej tvoja dufha savolj tvoje ter- dovratnolli in smerej daljiga sanizhevanja hosbje gnade tudi smerej v’ vezhi nevarnolli pogub¬ ljenja ; in dokler to dobro vefh, in shivo Ipo- ®nafh, je fhe smerej upanje, de pred ali pot- X* 32 4 lej vender pojdeTh Tam v’ fc, in Te boTh po¬ dal k’ pravi, refnizhni pokori. Je dober dru- gizh, ker te Taj ne puhi T. sakramenlov po ne¬ vrednim prejemati, in sraven tvojih drugih pregreh The hoshjih ropov delati. Nikar ga te- dej ne sapuThaj savolj te njegove evangelfke ojkroki, ktera je njegova velika in ojkra dol- shnok, temo/,h proTi Boga de hi njegovim naukam , njegovimu opominjevanju odperi tu¬ di tvojiga Terza uTheTa in te f’ Tvojo gnado omezhil fpolniti, karkoli ti rezhe. Morebiti Te pertoshiTh in praviTh, de je vender slie enkrat zhaT odvese, de she doki dolgo delaTh pokoro. Ali poTluThaj, kako ti T. KrisoTtom odgovori na to: „Kako dolgo jo tedej delaTh ?••' te pra- Tha, „morehiti eno leto, ali dve ali tri leta? Pa jek ne iThem dolgoki zhaTa, ampak pobolj- Thanja duha. To tedej Tkashi, de Ti v’ reTnizi sgrevan, de Ti Tpreobernjen, poboljThan: in vfe je opravljeno, Zhe pa tega ni, ti dolgoft zhaTa ne more nizh pomagati. Sakaj nikoli 0® praThamo, po tem, ali ni bila rana morebiti she vezhkrat obesana: ampak le, ali je obesa kaj pomagala. In zhe je bila tudi The le pred malo zhaTa obesana, je pa obesa pomagala, na) Te vezh ne obesuje : zhe pa ni nizh pomagala) naj Te tudi The zhes deTet let obesuje. To te¬ dej, namrezh duhovni prid, ali Tpreobernje- nje, poboljThanje greThnikovo, to more bik zhaT njegove odvese. u Tako, moj kriTtjan • The nijfi sato, de Ti Te Tvojih grehov, kakor praviTh, she vezhkrat obtoshil, jih pa The m- fi sapukil, odvese nizh bolj Vreden, ampak 32 5 fhe le toliko bolj nevreden, kolikor dalj she shivifh v’ njih ; kakor nam lo fprizhuje zhe- lerli Lateraiifki veliki zerkveni sbor, ki na ravnok rezhe, de dolgok zbafa greha ne smanj- fha, ampak ga fhe le vezhiga kori; ’in de fo pregrehe toliko vezhi hudobije , kolikor dalj je revna dufha v’ njih sapletena. *) 3) t Se prafhaj, ti, ki po fvojih fpovedih fhe shivifh iti okanefh v’ fvojih navadnih hu¬ dobijah , ali ni morebiti tudi tvoj fpovednik nekako kriv, de fe ne fpreobernefh, ne pobolj- fhafli, ker vfe premehko ravna f’ teboj: molzhi od nevarnoki tvoje dufhe, ktera bi te mogla prekrafhiti in k’ pokqri filiti, bi te mo¬ rebiti tudi perlilila, zhe fe pekla fhe bojifh, in sa nebefa fhe kaj marafh; te savolj takih rezhi ali premalo ali zlo nizh ne fvari, ti jih pregleda, perpuki, kteri fo ti kamen fpodli- hl je ja in ozhitna perloshnoft k’ grehu, krive, de pa ali zlo ne sapuflifh , ali fe v’ kratkim fpet vanj povernefh; sraven tega pate fhe, zhe ravno morebiti is prishnize ojllro govori, kra- fhno gromi nad teboj savoljo tvojih pregreh, in fhe bolj savoljo tvoje terdovratnofti in ne- fpokornoki, v’ fpovednizi na tvojo golo fpoved fposna dobriga, ti daje odveso kakor drugim saref fpokornim, poboljfhanim grefhnikam, le pofhilja k’ boshji miši, kakor druge poboshne, bogabojezhe krikjane, in tako kori, de fe tudi ti fam miflifh dobriga, ali faj nozhefh nizh Natalij Alex, in hist. eccl, sec, 13, & 14, d i s s. 1, vediti od nobene nevarnofli, in sato tudi na nobeno pravo in refnizhno pokoro v c/.h ne mi flifh. In ob kratkim vfe rezili: zhe te tvoj fpovednik ne poboljfha, te pufti shiveti v’ tvo¬ jih grefhnih navadah, v’ fmertnih hudobijah} pa vender odvesuje od tvojih pregreh, in po- 1 bilja k’ f. Obhajilu, ni dober, in tvoja du- fha v’ flabih, nesveltih rokah, tedej v’ nevar¬ nofli. In poflufhaj, v’ kakofhni nevarnofli. V’ kakofhno hudobijo fe pogresnefh, kako mozhno in ftrafhno pregrefhifh, nad telefam in kervijo Jesufa Kriflufa famiga, zhe te tvoj fpovednik pufha po nevrednim perltopiti k’ boshji miši, bofh flifhal v’ prihodni pridigi; v’ kteri bo govorjenje od boshjih ropov. De fo ti pa odvese, zhe jih dobivafh, ko fhe v’ fvojih navadnih hudobijah shivifh, fvoje pre¬ grehe fhe ljubifh, jim fhe vezhne vojfke ne napovefh, in fi faj po fvoji flabi mozhi n« persadevafh jih premagati, sapulliti, de fo ti, pravim, take nevredne - odvese tudi potuha v’ tvojih pregrehah, ali krive, de jih ne sapu- flifh, tedej sate nar vezhi nefrezha, nar ne- ufmiljenifhi ulmiljenje , to , kriftjan ! mi bofh fam fposnal. Kaj ne, de miflifh, zhe te boshji na- meflnik odveshe od tvojih grehov, de fo ti tu¬ di per Bogu odpufheni ? fzer ne vem, zbitou bi hodil po odveso; saka j, de ti odvese ne¬ vreden, dokler greh ljubifh, sa Boga in njego¬ ve sapovedi ne marafh, to ti fhe na mifel ne pride , ali zhe bi ti morebiti tudi perfhlo na mifel, ravno sato ker fi vender le dobil od- 32 7 veso, ne bofh hotel verjeti. Bodi tedej fhe tako gerd in oftuden grefhnik, fhe tako poln nar vezhih hudobij , bofh vender le , zhe od- veso dofeshefh , s’ vfo fveftjo upal, de li pred Bogom fpet ravno tako dober , mu ravno tako ilopadefh, in imafh po tim takim ravno tako in vfo pravizo do nebef, kakor bi fe ne bil ni¬ koli Bogu sameril. mu ne bil nikoli nepoko¬ ren. Tvoje fpovedi tedej in odvese, ki jih dobivnfh, miflifb, te proti ozhifhujejo od vlili tvojih hudobij, de nili per vlim fvojim, fhe tako pregrefhnim sliivljenji, vender noben grefhnik. In zhe to menifh, kako bi ti tudi le na mifel prifhlo pokoro delati, ker menifh, de fo she plazhani per Bogu vli tvo¬ ji dolgovi; fe poboljfhati, ker miflifh de li vef dober, vef nedolshen ; fe umivati, ko ne najdefh nobeniga madesha nad feboj ? Naj po tim takim tudi fhe tako bobni nad teboj gro- nienje boshjiga shuganja, naj tudi vfe kriškim fhvigajo okoli tebe blifki in Arele ferdite jese bosbje ; jeft lim nedolshen, bofh rekel fam per febi, fim fe fpovedal, dobil odveso, in bofh per nar vezhi nevarnolli vezhniga pogu¬ bljenja mirno in pokojno fpal, in v’ fvojih pre¬ grehah bres vfe fkerbi in vefel naprej shivel. t Spomni fe tukej nekoliko, kako f. Ziprijan veliki fhkof, kakor li she flifhal, *) govori od takih odves, koliko’ ti pomagajo, in kaj flore per tebi; kako jih imenuje prašen in golufen mir, obesila, ktere rane tvoje dufhe le hlade *) Pridiga Ih A 2 8 in pokrivajo, de jih ne vidifh, ne zhutifh, in sato mozhnih, ojftrih in fklezhih sdravil ne ifhefh; ali do fmertniga Hrupa pa, kteri glo¬ boko po tvojim oferzhji smerej naprej je in divja, ne pridejo; de ga tedej ne dajo ne mi¬ ru, ampak fhe le popolnama vsamejo, in fo ti sadershik tvojiga svelizhanja. In naj fmem f’ f. Ambrosliem velikim fhkofam The sraven rezhi, de fo ti tudi zlo flie vabljenje, nape¬ ljevanje k’ grehu. Kako to ? Poflufhaj, kako: Zhe miflifh, de Bog sa vfe tvoje dolgove nizh drusiga nozhe od tebe, kakor golo fpoved, pra¬ sne befede, lashnjive obljube , de fe bofh po- boljfhal, in kake ozhenafhe ali druge molitvize, ali fzer kakofhne majhine dobre dela: kaj bi fe ti pazh moglo sdeti loshjiga, kakor tako plazhati Bogu fvoje dolge, in njegovo prijas- noft, in s’ njo vred pravizo do nebef nasaj do¬ biti ? In glej! lahkota odpufhenja, pravi la veliki in fveti uzhenik zerkve, je napeljevanje, vabljenje k’ grehu. To tedej, ljubi poflufhavez! to, grefhnik! grefhniza, fo ti, to ti pomagajo nevredne od- vese, ker ti mir obetajo takimu, sa kakorfhni- ga ni nobeniga miru, in odpufhenje, ko ti je savolj tvojih hudobij, in fhe bolj savolj tvo¬ je terdovratnofti in nefpakornofti, savolj toli- kiga sanizhevanja dobrote boshje fhe vezhno pogubljenje perpravljeno! ‘Tako pufhajo, pra¬ vi f. Tomash is Vilenove, veliki fhkof, tvojo dufho mertvo od fpovednize in bres fkerbi, kte- ra je toliko revnifhi, kolikor bolj bres fkerbi! Tako hlade njene rane, sadufhe zherva tvoje Sag vedi, ti odvsamejo hritkoll greha, in le pelje¬ jo , kader miflifh de ti nar bolj varen, nar bolj na ravnoft v’ pogubljenje. Morebiti ti fhe ni dofti, zhe le od nekte- rih fvetih uzhenikov flifhifh , de tako oj liro govore od takih nevrednih odves, in fe ti salo fhe ne sde ravno tako nevarne. Pa to, moj krilljan! ni nauk le eniga ali drusiga fhkofa ali uzlienika, ampak je nauk žele fvete katol- fhke zcrkve; poflufhaj tedej, kako nam v’ drugim Lateranfkim velikim sboru ona farna prav na glaf poterdi vfe, kar je bilo do sdaj od njih rezheniga; in kako de ni ravno nizh nemogozhiga jih dobivati; poflufhaj, kako go¬ vori od njih okoli tavshent fhkofov in nar bolj uzhenih duhovnov, ki fo bili takrat v’ Rimu sbrani, kteri pravijo; „Kar fveto zerkev nar bolj moti, nar vezh hudiga v’ njej Itori, je prašna, lashnjiva pokora: sato profimo duhov¬ ne paltirje, de naj nikar ne terpe, de bi pra¬ sne, lashnjive pokore dufhe kriftjanov golfale in v’ pekel vlazhile. Ozhitno pa je prašna la¬ shnjiva pokora, kadar fe vezh pregreh v’ ne- 'ihar pufti, in le savolj ene dela; ali kadar fe tako savolj ene dela, de fe od druge ne od- ftopi.“*) Nauk matere katolfhke zerkve je tedej, de fo prasne lashnjive pokore, ali, kar je vfe eno, nevredne odvese nar vezhi nefrezha sa hriltjane, in jih nar vezh pogube, in de je v fak a taka pokora prašna in lashnjiva, klera grefhnika ne fprcoberne, ne poboljfha. *) Nat, Al, in h, ecel, fsc. u. 12, diss. 6 -. 33o Zhe ti je tedej , moj greflini zlilovek! kaj mar salo , de bi per Bogu nasaj prifhel v’ po- prejfhnjo prijasnoft, sadobil odpufhenje gre¬ hov, odfhel peklenfkimu in vezhnimu ognju, Iti ga je boshja praviza she pershgala sate, in fe kdaj s’ Bogam, kteriga ti tolikokrat rasshalil, vezimo vefelil v’ nebelih , o, rasumej in vsemi ti k’ ferzu , kar ti flifhal v’ danafhnji pridigi; rasumej in vsemi ti k’ ferzu, de je nafh Sve- lizhar fpoved sato poda vil, de bi bila grefhniku perpomozh k’ pokori , in tedej ona farna fbe ni nobena pokora; sato pollavil, de bi mu k’ fposnanju, k’ pravi refnizhni grevingi, k’ po- holjfhanju in k’ kanoviInofii v’ dobrim poma¬ gala, mu sdravila soper kolesni njegove dufbe dajala, in tedej ona farna fhe ni grevinga, fbe ni poboljfhanje, fhe ni sdravje dufhe; de po tim takim fpoved farna grefbnika fhe ne flori boslije prijasnotli ali odpufhenja grehov vredni- ga, in tedej tvoje odvese nifo nobene odvese, ampak novi vosli, kteri te fhe linji savoslajo v’ tvojih pregrehah; tvoja pokora nobena po¬ kora, ampak norzhevanje f’ fpokoro, dokler fvojih grefhnih potov ne sapuliifh, od fpreober- njenja, poboljfhanja, nizh flifhati nozhefb, in de, zhe s’ nepoboljfhanim soper Boga pun- tarfkim ferzam k’ t. Obhajilu pertlopafh, kruh shivljenja prevrazhafh v’ fmertni Hrup fvoje dufbe, in ga v’ fvojo fodbo, v’ fvoje pogu¬ bljenje jefh. „Greh, pravi f. Ambrosh, fe sbrifhe le f’ folsami, in ni ga ne angela, ne vclikiga angela, de bi ga mogel drugazhi od- puflili: Bog fam odpufli le titlim, kteri po- 551 Itoro delajo. “ Ker ga tedej kres fpreobernjenja, bres poboljfhanja ni in nikoli ne bo nobeniga odpufhenja grehov, o, iflii fpreobernjenja po¬ boljfhanja per fvojih fpovedih, to je, fveta, nauka, kaj ti je Itoriti, kako shiveti, kterih rezki fe varovati, in kako bi ti bilo mogozhe le jih varovati; kako rasshaljeno pravizo boshjo pololashiti, fe s’ Bogam fpraviti, in mu v’ prihodno do konza svelto flushiti. Naj ti sato nikar ne bo dofti, faj zhe ti navadni grefhnik, ne dofti le poredko, morebiti zlo le enkrat v’ letu, iti k’ /povedi; sakaj to je ozhitno snarn- nje, de ne vefh kaj je pokora, in de zhes vfe regelze f. evangelja, in zhes vfo pamet, in v’ nar vezhi nefrezho fvoje revne dufhe mc- nifh, de je f’ farno golo fpovedjo slie vfe opravljeno. Verjemi tedej fvoji materi katol- fhki zerkvi, de te take nevredne odvese na ravnoft v’ pogubljenje vlezhejo ; in huji in nc- varneji ko je kolesen tvoje dufhe, bolj pogofto pojdi k’ fvoji mu duhovniinu sdravniku; in te- sheji ko ti je ftoriti po njegovim nauku , vezli- krat pojdi mu potoshit fvojo flaboft, in pomo- zhi ifkat per njem; vender pa vfelej s’ refni- zhnimi sheljami in f’ terdnirn fklepam, kar ti bo le mogozhe , na tanko fpolniti njegove po¬ velja. Sdravja fvoje dufhe, pravim, iflii por b ojih fpovedih, in sato fi tudi vfelej svoli la- ziga fpovednika, kteri li, kar le more, pev- sadene sa tvoje fpreobernjenje, poboljfhanje; kteri fi persadeva te s’ refnizami nafhe f. vere preftrafliiti in sbuditi is tvojiga nevarniga in hnertniga fpanja, le predramili, in k’ Iposna- 332 nju tvoje hudobije in tvoje revfhine perpeljati, obuditi v’ tvojim ferzu fkerb sa tvoje svelizha- nje, gnufenje, nejevoljo nad greharn in hva- leshno ljubesen proti Bogu, de te fbe ni po¬ gubil , kar fi she, de morebiti Tam ne vefh kolikokrat, safliishil- kteri te fzer trofhta, daje upanje, de ti bo Bog po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji odpuflil vfe tvoje pregrehe, naj bi bile tudi fhe tako oftudne, in njih fhlevilo ka¬ kor laf na glavi, ti pa ravno tako na ravnolt tudi fprizhuje, de v’ vfi obilnolli boshjiga ufmi- Ijenja vender le ni sate nobeniga ufmiljenja, nobeniga odpufhenja, dokler fe v’ fvojim ferzu ne fpreobernefh, in sa Boga in njegovo pn- jasnotl vezh kakor sa zbafl , premoshenje, pri- jasnoll fveta in ipolnjenje fvojih grefhnih shelja ne marafh, tedej dokler fvojih navadnih pre¬ greh ne sapuftifh, ali ti faj kolikor morefb, jih saputliti ne persadevafh; in ti ravno sato ne daje f, sakramentov, ker ve, de bi jih le v fvoje pogubljenje prejemal, dokler is tvojiga sa- tlershanja, is tvojih del ne fposna, de ti vef dru¬ gi, de ti fvoje pregrehe sapuflil, ali faj de ti vfe persadevafh, tlorifh vfe, kar le morefb, de hi jih popolnama in sa vfelej sapuflil. Tako? moj krilljan! tako, grefhni zhlovek! mifli od fpovedi in od fpovednikov, tako jih imaj v’ pravi saflopnotli fvoje duhovne sdravnike; in zhe bolh tako ifkal per njih fvojiga fpreobernjenja, pobolj- fhanja, sav r paj s’ vfo Belijo, de fe tudi bofh poboijfhal, in de ti bojo tvoji grehi, kadar ti jih bojo she fpreobernjenimu in poboljfhanimu odpullili, tudi v’ nebelih odpufheni. Amen, 335 XXI. Pridiga. Kdor je moje mejo, in pije mojo kri, o Ji ci¬ ne v' meni, in jcji v’ njem , Jan. 6, oj. 7 ^--'hlovek, kakor nam je ,she dobro snano, je le takrat in le toliko perpraven s’ odpuflikani zerkvc tudi per Bogu sadobiti odpullik, kadar in kolikor ga to, kar mu je od zei'kve v’ sa- dobljenje odpuftika sapovedano ftoriti, s’ Bogam bolj fklene, to je, s’ vezhi ljubesnijo do Boga in vezhi shaloftjo savolj ftorjenih grehov', s’ ve- žhim ajfram jih po vrednofti fhtrafovati nad feboj, njegovo ferze napolni. Ravno sato, pra¬ vijo f. ozha papesh, fe v’ sadobljenje odpuftika fvetiga leta, ali tudi drugih vezbih odpuilikov, med drugimi rezhmi tudi sapove f. Obhajilo, ker je ni nobene rezhi, de bi mogla zhloveka bolj s’ Bogam fkleniti, kakor sakrament pre- Aeliga refhnjiga Telefa, kakor nam Jesuf Kri- Auf fam to fprizhuje rekozh: Kdor je moje mejo, in pije mojo kri , ojiane w’ meni, in jejt v' njem. Tolika irezha tedej je sate, o zhlovek! vredno perftopiti k 1 boshji miši. Ka¬ kor fe jed in pijazha fpremeni v’ mefo in kri tega, kteri jo vshije, in mu shivljenje, sdravje ohrani, rnozh da j ravno tako fe tudi bosh ji 334 t Sin f klene P teboj, li ohrani shivljenje, sdrav- je tvoje dufhe, in te ttori mozhniga k’ v timu dobrimu, nepremagljiviga tvojim fovrashnikam, tako de fmefh f’ f. Pavlam na ravneh rezhi: JVe jejt, ampak JesuJ KriJiuJ shivi v' meni. Pa, ljubesnivi! kakor velika frezha je f. Obha¬ jilo sa tike, ki vredno, ravno tako krafhno Te pregrefhe tiki, ki nevredno perkopijo k’ boshji miši. Sato nam klizhe f. Pavel: Naj pofkuji zhlovek Jam Jebe, in potim naj je od tega kruha, pije od tega kelha, sakaj kdor po nevrednim je in pije , J voj o Jodbo je in pije, De bi vlak fposnal, kako potrebno je zbloveku, le po tim oporninjevanji f. Pavla fkufiti, preden gre k’ f. Obhajilu; sraven pa tudi kako nefpameten je tukej vel’ prevelik krah, kako fhkodljiva vfa nemarnok, in lenoba; bom govoril danf od tega angelfhiga kruha, in vam pervizh pred ozhi pokavil, kako velika, kra- fhna pregreha fo boshji ropi, ali nevredne Ih Obhajila, — pervi del; drugizh kako krafhno jih Bog fhtrafuje, — drugi del; tretjizh de fmo per vlim tim vender dolshni in nam je kino treba vezhkrat perkopiti k’ boshji miši, — tretji del. Ljubi Svelizhar! odpri mojim poflufhavzam ufbefa njih ferza, de fposnajo grosovitnok pregrehe boshjiga ropa,, in jenjajo, ali zhe fo fe do sdaj varovali, fe tudi v’ pri- hodno vfe fvoje dni boje, tebe tudi zlo na tro- nu tvoje miloki, v’ nar ozhitnifhim snamnji tvoje neisrezhene ljubesni do naf v’ obras sani- ■zhevati, in kruh shivljcnja v’ fmerten krup fvoje dtifhe preobrazbah; ali pa ga morebiti v! 335 n omar pufhati in. por toliki obilnoft! tako mo- zhniga shivesha lakote konca jemati. J. I. Kakofhna hudobija je hoshji rop ali ne¬ vredno f. Obhajilo, nam pove f. Pavel v’ per- vim litin do Korinzhanov, k.jer pravi: Kdor¬ koli bo nevredno jedel ta kruh, ali pil Gojpo- dov kelh, je bo pregrejhil nad telefani in ber¬ ejo Gofpodovo. Kritljan ! kritljana ! poflufhaj, kaj tlorifh, kolikorkrat koli po nevrednim prej- mefh sakrament prefvetiga refhnjiga Teleta! Nad telefam in nad kervijo KrilluJovo fe pre- grefhifh, kakor fo fe nekda j Judje pregreli lili. 4 S. Pavel ti to pove, ne jeti, in jeft ne morem kaj sato, zhe ti morem po tih befedah f. Pav¬ la rezhi, de fi ravno tako hudoben, in tlorifh ravno to, kar sdajavfki Judesh, kteri je bil nedolshno kri prodal; kar terdovratni in ne- ufmiljeni Judje, kteri fo bili bošhjiga t Sina ajdam sdali, in tako neufmiljeno umorili. Morebiti fe pretlrafhifh, ko to flifbifb. Bog hotel, de bi fe tudi ref prettrafhil, in pretlrafhen sdershal boshje mise, odlozhil da- lezh od nje, zhe fe she po nobeni ženi no- zkefh poholjfhati. fvojih pregreh sapuftiti! Ta¬ ko pa tje v’ en dan perltopifh, in nizh ne pre- miflifh, kako v’ shivo shalifh fvojiga prelju- kiga Svelizharja. Tudi tebe prafha is fvojiga allarja, kakor nekdaj sdajavfkiga Judesha v’ ve rtu: Prijatel, pokaj ti prifbel ? kaj miflifh; kaj hozhefh ftoriti? Pa ne poflufhafh, ne sa- ftopifh je njegove prijasne in mile befede, am- 336 pak s’ neisrezheno, nesapopatlljivo predersno0jo fe perblishafh k’ f. altarju, fedefh s’ drugimi uzhenzi, brumnimi krikjani k’ njegovi misij ga kufhnefh f’ fvojimi sdajavfkimi slinabli, po tim ko li sbe pred rekel njegovim fovrashnikam, ne kakor nekdaj Judesh: kteriga bom kufhnil, ampak kteriga ,bom vshil; zbegar mefo bom jedel, in njegovo kri pil, tiki je. Kadar bo- te njegovo kri vidili na mojih shnablih, in njegovo telo na mojim jesiku, popadite in peljite ga varno, on je. Tako ga sdafh nje¬ govim fovrashnikanf, kteri ga v’ tvojim ferzu 11)e hujfhi, kakor nekdaj Judje na krishi sani- zhujejo. Glej! fe dela norza is njega fatan, ki fedi na tronu tvojiga ferza, ti li miflil, de li me saref premagal na lefu krisha; pa zla¬ gava je s daj ta dufha, ki li fvojo kri prelil njo? Ne vezh tvoja ampak moja, sakaj tebe sanizhuje, mene pa ljubi; pred teboj beshi, mene pa ifhe; tebe je f’ trona fvojiga ferza vergla, in mene nanj pofadila. Tako fe pre- grefhifh, v’ boshjiga s Sina pregrefhifh, ti ro¬ par Telefa Krikufoviga; tako framotifh fvoji¬ ga svelizharja, tako nezhak mu delafh, kadar zhiko nedolshno jagnje, jagnje bres vliga ma- desha, vsamefh na fvoj jesik, ki je od nefp°' dobnih , preklinjeVavfkih , lashnjivih, oprav¬ ljivih befedi fhe vef umasan, ki fhe fmertni ftrup fovrafhtva kaplja od njega, ga vsamefh v’ fvoje ferze, ki fhe duh tema prebiva, ne- zhiki ogenj gori vonjem, ki fhe kopa is nje¬ ga velik fin rad hudobij , okudnok in gnufob, ki jih dopernafhafh. 337 Premifli fhe sraven tega iVojo gerdo in grosno nehvaleshnoft, in bofh fhe bolj fposnal fvojo lilno pregreho, ker fe pregrefhifh nad ielefam in kervijo fvojiga nar vezhiga dobrotni¬ ka. Veliko dobrih del Jim Jtoril med vami , je rekel nekdaj Jesuf Krilluf Judam, ki ib ga hotli f’ kamnjem pobiti, savoljo kteriga me hozhete kamnjati? Ali ker iim flepim pogled dajal, toliko hromim njih ude osdravil in uter- dil, toliko gluhim njih ufhefa odperl, toliko inulaflim vesi njih jesika rasvesal; ker tim bol¬ nike osdravljeval, mertve k’ shivljenju obudo- val? Zhe fo to pregrehe, ni nobeden tako fmerti vreden, kakor jeft. Ali kakofhna pre¬ greha je to, de fim vaf ljubil, de fim vaf ta¬ ko rezhi obfipal s’ dobrotami, vam jih fkasal bres fhtevila? Ravno te befede rezhe fhe s’ ve- zhi pravizo vfim tiltim, ki mu nezhaft delajo v’ sakramentu f. refhnjiga Telefa, kteri je ven- der nar vezhi snamnje njegove nefkonzhne Iju- besni do njih. Ali pazh morete fhteti dobrote, ki fte jih she prejeli od mene ? savoljo ktere is njih me tedej hozhete moriti, me tako v’ shivo shaliti, mi tako nezhaft ftoriti? Glejte kako milo fe pertoshi po Davidu nad Judeshem in tedej nad vfemi, kteri fe mu s’ sdajavfkimi shnabli blishajo: Ko bi me moj fovrashnik klel , me tako sanizheval, mi toliko nezhaft delal; ko bi malikovavzi, ajdje, neverniki, kteri nifo nikoli nizh flifhali od mene, tako gerdo in sanizhljivo s’ meiioj ravnali, bi pre¬ trpel, prenefel; ali to ftorite vi, ki fte v’ »noji zerkvi rojeni , otrozi kraljeftva, erbi mo« 358 jiga nebefhkiga ozheta, moji bratje, moje fe- ftre , udje mojiga telefa; ri, ki tim ram sraren toliko drusih gnad, ki lle jih bres fhtevila pre¬ jeli od mene, is lilne in mozhne ljubesni do vaf, tam tebe dal v’ shivesh, fvoje meto r’ jed, fvojo kri v’ pijazho , vi tle titli nehvale- shni, ki mi ne vedo mojih dobrot s’ nizh dru¬ gim poverniti, kakor s’ sanizhevanjem in toliko nezhaflijo, s’ sdajavfkim kufhevanjem nesveftiga Judesha. Ljubi otrozliizhi! vi tedej, tudi vi fe tako vsdigujete soper mene. O! vi ranite, prebodete ferze fvojiga prijatla, fvojiga brata, frojiga ozheta! Zhiga ferze bi vender moglo biti tako kam- nato, de bi per teh befedah fvojiga nar vezhi- ga dobrotnika , fv ojiga Svelizharja ne bilo onie- aheno, in bi ne fklenilo odftopiti, jenjati od tolike tile, in krivize, ki mu jo dela f’ tvo¬ jimi bogoropfkimi obhajili? Kriftjan! kriftjana! ko bi bili Judje fposnali boshjiga t Sina, pravi f. Pavel, bi ga ne, bili nikoli krishali, mu »>' koli take nezhafti delali 3 ti pa ga dobro p°' snafh, vefh kdo de je, t Sin shiviga Boga, tvoj odrefhenik, pa tudi tvoj prihodni fodnik, kte- ri ti takiga sanizhevanja, take nezhafti gotovo ne bo pregledal; in ti fe vender s’ mirnim i” pokojnim ferzam nadnj vsdigujefh, in fe pi' e ' grefhifh nad njegovim mefam, nad njegovo kervijo! Ali te ne opomni vtiga tega flushab- nik zerkve tudi fhe takrat, ko she ravno imafk prejeti boshjiga t Sinu, kjer dershi v’ rokah, m ti kashe podobo kruha, f’ ktero je sage r ' njeno Telo boshjiga t Sina, in ti s’ befedami h 359 Janesa v’ pufhari rezhe: Pole , jagnje boshje. Mero grehe jveta odjemlje! Glej! tukej kle- *hifh prizho njega, pred njegovimi ozhnii, tvoje ferze mu je odkrito, odgernjene in do* bro snane rfe njegove kota: zhe je tedej oma- deshvano, zhe fhe kak greh v’ njem prebiva, o, odftopi, nikar fe ne perhlishuj k’ njegovi tako ftrafhni miši! Boj fe ! sako j hudobija, ki jo hozhefh dopernelti nad njegovim mefam, nad njegovo kervijo, bi fe ftorila nad tvojim prihodnim , pravizhnim , in ravno sato ojllrim in ftrafhnim fodnikam, kteri ti bo vedel po tvojih delih poverniti, in te po vfi ojllrofti fvoje pravize fhtrafati. Ali vfe to ti ne gre nizh k’ ferzu, ali morebiti te tudi prellrafhi nekoliko; pa kakor je Pilatusha Urah sgubiti zefarjevo prijasnoft premotil, ga zhe ravno ne- dolshniga k’ fmerti obfoditi; ravno tako ga tu¬ di ti, de fi ravno fposnafh, in morefh fpo- snati fvojo nevredno!!, is ilrahu kaj bojo ljud¬ je rekli, zhe ne grefh pofebno ob tim ali unim zhafu k’ f. Obhajilu, obfodifh, de more umreti in poloshen biti v’ grob tvojiga oma- deshvaniga in fmerdljiviga ferza. O. hudobija! o llrafhna pregreha! sato pa tudi velike in ftrafhne fhtrafinge f’ kterimi fe Bog mafhuje lad bogoropfkim grefhnikam! ih Kakor je bila velika in nesapopadljiva hu¬ dobija flepiga in terdovratniga Judovfkiga ljud- Hva, de fo umorili boshjiga t Sina, * in pred ftlatushem vpili: Njegova kri naj pride na Y * naj' in na na f/te otroke : ravno tal;o je bilo tudi ftrafhno mafhevanje boshje nad njimi: Je- rusaiem je rasdjan, de kamen na kamnu ne oftane; tarshent in tavshent jih umerje lakote, ktera je tolika, de tudi roke ufmiljenih sheii fvoje otroke kuhajo, in kuge, ktera neufmi- Ijeno divja po meftu; tavshent in tavshent jik umerje pod mezhenr; tavshent in tavshent jih je od fovrashnika vjetih , in ali krishanih , ali rasprodanih po želim lvetu, in ko je preteklo fkorej she ofemnajft fto let, fe fhe sdaj vidijo nad njimi snamnja jese boshje. Tako teshka je bila nad njimi, in je fhe sdaj nedolslina kri Jestifa Kriftufa, ki fo jo prelili in nafe in na fvoje otroke klizali. Kriftjan ! kriftjana! zbe je ref, kakor morefh fposnati, de fe tudi ti ravno tako pregrefhifh s’ nevrednim f. Obhaji- lam nad njegovim telefam, njegovo kervijo: ali fe ne hofh tudi ti bal vfe ojftrolti boshje pravize? bal, de bi te she tukej ne obifkal ali s’ nevarnimi kolesnimi, ali drugimi nar ve- zbirni nefrezhami in nadlogami, ali morebiti zlo s’ naglo, , neprevideno fmertjo ? De li v ti ga tega vreden , ti fprizhuje »velikoft te pregrehe ; in de fo bili v’ pervih zhalih kerfhanftva bosbji ropi saref vezlikrat tako fhtrafani, nam fp r j' zhuje f. Pavel fam, ki Korinzhanam tako pi' fhe: Salo, namrezh savoljo nevrednih f. Ob¬ hajil , salo je med vami veliko Jlahili in boi nih, in jih velika Jpi, jih je veliko umerlo. Koliko nefrezh in nadlog hi mogli morebiti tti- di mi, perpifati le boshjim ropam , ko bi hoth prav ifkati njih perviga svirka! Ali ker take 34i zhafne fhtrafingc nifo vezli ravno tako oziritne; ker ne pridejo vezh blifki in ftrele is Gofpodo- viga f. allarja, in ne konzhajo ozhitno takih sanizhevavzov in safmehvavzov tega,' kar je nar fvetejfhiga, njegoviga telefa, njegove ker- vi, takih bogoropfkih grefhnikov, kakor fo bili prifhli nekdaj in konzhali Nadaba in Abiiita, Arona, velihiga mafhnika, finova sbe sato, ker fta s’ nefvetiin ognjem v’ Narfvetejihi Gofpodo- viga fbotora ftopila, in mu hotla kadilo ofro- vali; ker zhafne fhtrafinge, pravim p nifo vezli tako ozhitne, tudi jeft danf molzhim od njih, in govorim le od duhovnih flitrafing, fhtrafirig na dufhi, med kterimi, ali boljfhi rezhr, hle¬ vih vfih sapojiadjk fta, oterpnjeno ferze, sgu- ba upanja, in tedej vezhno pogubljenje. Kdor fe ne boji sanizhevati boshjiga t Sina famiga, in njegove drage kervi s’ nogami teptati, fe bo gotovo fhe manj bal sanizhevati, prelo¬ miti njegovih sapoved, mendrati s’ nogami njegove volje; njegovo ferze bo tedej vfelej perpravljeno k’ vfimu hudimu, in po tim ta¬ kim oterpnilo k’ vfimu dobrimu. A obe na pre¬ greha mu ne bo prevelika, nobena neframnoft preneframna; sakaj le vfe prekmalo bo glaf vefti prevpit, nje zherev sadufhen, in poderti vfi jesovi pregreh: vfe prekmalo ga ne bo v’ njegovim ferzu vezh nobeniga ftrahu boshjiga, in f’ pekiam mu šhugati mu bo toliko, kakor ga hvaliti v’ njegovih pregrehah; nebefa obe¬ tati . kakor ga sa norza imeti; ali de s’ befe- dami f. pifma govorim: Kita njegoviga satil- niha ho shelesna, in fe ne bo ukrenila, nje - 342 govo zfttlo bronafio in kurbino zhelo, in Je m bo hotlo Jramovati. Glej, o bogoropfki grefhnik! grefhniza! kako dalezh fo te, ali te The bojo perpravili boshji ropi, in kako pazh malo upanja ti potim fhe o liane kdaj sadobiti odpuThenje grehov. In tudi to malo upanja hoTh f’ zhalam in pofebno na fmertni poftelji popolnama sgubil. Prevelika je moja hudobija, klizhe brato¬ mor Kajn pred Tvojim Bogam, de bi mi mogla biti odpufhena! In kaj, Ijubesnivi! je bila njegova hudobija ? 4 Svojiga brata je umoril, omadeshval Tvoje roke s’ nedolshno kervijo pravizhniga Abelna. Zhe je pa she prelivanje zhloveThke krivi v’ Kajnovih ozheh tako velika, le pogubljenja in nobeniga odpuThenja vredna pregreha, kaj Te tedej nimajo bati tifti, kteri Te omadeshvajo s’ drago kervijo JesuTa Kriftufa boshjiga 4 Sina, ker jo potim, ko je bila sanje prelita, sanizhujejo, ji nar vezhi nezhaft de¬ lajo? Glejte tam sdajavTkiga Judesha, kaj flo¬ ri , ko Tposna in premiTli, de je nedolshno kri prodal ? Prizho hriba Kalvarije, ki je imelo Tkorej oTrano biti na njem jagnje bres madesha, de bi bila potolashena boshja praviza; Tkorej pred ozhmi Tvojiga Svelizharja, ki ga je pred malo zhaTa The imenoval Tvojiga prijatla; dan odreThenja zeliga Tveta, sgubi vTe upanje od- reThenja, gre, Te obeli, Te konzha in pogubi. GreThnik! greThniza! ki li Te, de ne veTh ko¬ likokrat pregreThil ravno nad tiflo kervijo bo¬ shjiga 4 Sinu, kakor Judesh, boj! boj Te! de Te tudi tebi na Tmertni poftelji ravno taka n e 345 sgodi, kadar bofh fposnal velikok te pregrehe! Tvoje nevredne f. Obhajila, ktere dobro sapi- fuje boshja praviza, zbe fo ravno f’ temo sa~ gernjene pred tvojimi ozhmi, de jih ne vidifh, ker jih viditi nozhefh, bojo takrat prifhle is fvojih temnih kotov pred tvoje ozhi; in zhe fe je semlja trefla, zhe fo fkale pokale, in zhe folnze in mefez nika dala fvoje fvitlobe od sha- loki savolj sanizhljive in neufmiljene fmerti fvojiga kvarnika; kaj bofh fhe le ti miflil, kaj obzhut.il v’ fvojim ferzu per njih pogledu, ker fi ravno tako nezhak delal s’ njimi fvojimu Svelizliarju, ga ravno tako sanizheval in nje¬ govo fmert nekako ponavljal! Bog me varuj le saftonj krafhiti! Bog me pa tudi varuj ti relni- zo, naj bo tudi krafhna, samolzhati ali per- krivati; sgodilo, sgodilo fe ti bo takrat, kar fe je she tolikim sgodilo: v’ bodi)ih ropih shivifh, in bres upanja bofh umeri! In ka- kofhna bo tvoja fodba? Treba ni dolgo pra- fhati kakofhna bo, sakaj fam jo ponefefh f’ feboj, ker jo fam v’ fe jefh in pijefh, koli- korkrat nevredno jefh od kruha Gofpodoviga Telefa, in pijefh is kelha njegove krivi. Dru¬ gim grefhnikam bojo odperte tifte grosne bukve, v’ kterih bojo popifane vfe njih hudobne dela; tvoja fodba pa bo kri Jesufa Krikufa, in treba ne bo ne toshnika, ne prizhe. Per pogledu fvoje lakne in tako sanizhevane kervi fe bo na enkrat vnela vfa jesa tvojiga takrat tako kra- fhniga Svelizharja, pekel odperl na njegovo povelje, in ti, kakor bi s’ ozhmi trenil, leshal r’ iredi njegoviga ognja. Tako nehezho la de j 344 fi perpravljafh, o zhlovek! zli e po nevrednim perllopafh k’ boshji miši! In vender ti je treba vezhkrat k’ nji pcrftopiti, ker drugazhi shiveti ne morefh. IH. Moja mifel ni, ljubi poflufhavzi! vaf f’ tim, kar fte od boshjih ropov flrafhniga fli- f hali, od f. Obhajila odvrazhevati, in namefti de bi vaf opominjal fkerbno in s’ vefeljem po¬ birati nebefhko mano, ktera vfaki dan pada na nafhih altarjih, otrokam kruh jemati; ka¬ kor Elija nebefa sapreti, in per tolikim boga- Avu boshjiga ufmiljenja lakoto v’ desheli napra¬ viti. Tudi tega ne rezhem, de bi mogli bili kakor angeli zhifti od vlih, tudi fhe tako maj- binih flaboll; delati pokoro v’ prahu in pepelu; goreti ravno kakor ferafi od ognja boshje Iju- besni: vfe to bi bilo fzer dobro, in bi fe tudi fpodobilo, kadar fe hozhemo perblishati k’ bo¬ shji miši, in jefti od angelfkiga kruha; pa ni ravno tako potrebno, de bi fe fzer ne fmeli perblishati. Ref je, de moremo biti fveti, sa¬ ka j fvele rezhi fo /e s a Jvete ljudi; pa po nauku Tridenfhkiga sbora je k’ f. Obhajilu po¬ trebna fvetoft, to je, de fmo bres fmertniga greha, de imamo pofvezhujozho gnado boshjo, ktera je tifto fvatovfko oblazhilo, ki fe v’ njem vfe- lej fme priti k’ vezherji jagnjetovi. Ne fme fe fzer metati angelfki kruh pfam; pa ne fmejo fe tudi odrezhi pravim, pokornim otrokam drobtine, ki od boshje mise padajo. Na to tedej pride f in le od tega govorim danf, d© 345 moremo biti bres fmertniga greha, in zhe fmo gnado hoshjo sapravili, de fvojo dufho ozhitti- mo, operemo omadeshvano oblazhilo kerftne nedolshnofti v’ kervi jagnjeta; s’ eno befedo, de fe v’ refnizi fpokorimo. She namen, is kteriga je Jesuf Kriftuf po- ftavil sakrament f. refhnjiga Telefa, ti more, moj kriftjan! vseti vet' prevelik ftrah pertlopiti k’ boshji miši, zhe tudi niti popolnama zhift, fhe ne angel, ampak flaboftim podverslien zhlo- vek; sakaj v’ to ga je poftavil, de bi ti bilo njegovo telo sdravilo v’ tvojih bolesnih, mozh v’ tvojih flaboftih, oroshje, bramba soper tvoje fovrashnike, Nizh tedej ne de, zhe /i tudi bolan, flab, nadleshevan od fovrashnikov, in v’ rednih fkufhnjavah 5 vfe to ti fhe ne vsame pravize do mise boshje, ampak ti jo po tim takim fhe le da: le hudoben nikar ne bo¬ di’, le greha nikar ne ljubi, tudi majhniga ne, nikar ga ne dopernafhaj proftovoljno, in pre- mifhljeno, ampak varuj fe ga, beshi pred njim, kolikor nar vezh morefh; in zhe is flabofti padefh. tudi vezhkrat padefh, Bog posna tvo¬ jo flabofi:, ve, pravi David, kako flabe ftvari fmo, de fmo prali, in kakor fe ozha ufmili fvojiga otroka, kadar ga sa odpufhenje proti, ravno tako, in fhe raji fe bo Bog tebe ufmilil, in ti odputlil, zhe le vidi, de je tvoje ferze dobro; le hudoben nikar ne bodi, pravim, in s’ saupanjem fmefh vshivati angelfki kruh, ne- befhko mano, jefti mefo Jesufa KHftufa, piti njegovo kri, de ti ohrani, redi tvojo dufho v’ vezhno shivljenje. VJi kteri Jle Jftejni, pri- 5*6 dile h’’ vodam , tako je klizal nekdaj Ieaia k’ poflufhanju naukov prihodniga Svelizharja, m kteri nimate denarjev , hitite , kupite in jejte: pridite in kupite bres denarjev, in bres uje menje vina in mleka , in vaf iia dufha Je bo obredita in shivela. In sakaj bi ravno tih be- fedi tudi jed vam ne rekel od jedi in pijazhe, ki nam jo je perpravila nefkonzhna ljubese« nafhiga odrefhenika ? Pridite tedej vli, kteri Ae shejni, to je, potrebujete sdravja, trofhta, pomozhi, pridite k’ boshji miši, kjer tezhe refhna kri Jesufa Kriftufa, in fe je mefo ne- dolshniga jagnjeta , jagnjeta bres madesha, ktero je bilo saklano sa nafhe grehe od sazhet- ka fveta: kupite bres denarjev tako dragiga kruha in vina, to je, zhe fte tudi flabi in revni, in nimate nizh pofehniga, nobenih ve¬ likih dobrih del, nobenih pofebnih zhednolt, nobene v le gorezhe ljubesni do Boga, nizh drusiga, kakor le fpreobernjeno in ponishano ferze, dobro voljo pernefti fvojimu Svelizharju 6 a njegovo nefkonzhno ljubesen; n ir, h manj vender le hitite in jejte, in obredila fe bo va- fha dufha, in pa shivela vekomej. Hozhelh, preftrafheni in hojezhi kriftjan! de naj ti to, kar tim tukej v’ trofht tvojiga shalollniga ferz* rekel, nekoliko bolj fkashem, poflufhaj : Ko je bil nafh Svelizhar f’ petemi jezhine- novirni kruhi in dvema ribama na gori nalite! okoli pet tavshent mosh, in vidil, de hozhejo priti, in ga po fdi kralja poftaviti, fe jim od¬ tegne fpred njih oziri, in gre, ko fe vezher flori, r Kafarnauni, Pa tudi mnoshiza pride 347 prih.otlni dan ta njim. In Jesuf jim rezhe: Ref je , de me ifhete, pa ne sato ker Jie zlui- deshe vidili, termah, ker jie kruh jedli in bili najdeni . Pa kaj fi toliko persadevate s a jed , lite ra mine? trudite fe raji sa jed, kte- ra ofiane v’ vezimo shivljenje, k ter o vam bom jeft dal, zhe verujete, de fun vam od Boga poflan. Kako fh.no zhudo Jtorifh, ga. prafhajo , de bi n’ te verovali? Najhi o zlitij e Jo mano jedli v ’ pujhavi ; Aloj sef, od Boga poflani prerok, jim je dal jejti nebefhkiga kruha. Jesuf jim odgovori: Mojsef vam ni ne dal kruha is nebef, sakaj vafhi ozhetje Jo mogli umreti, zhe ravno fo mano jedli «’ pujhaviampak moj ozka vam da pravi kruh is nebef, kteri fvetu shivljenje daje , in ta kruh shivljenja fim jejt. Jeft Jim shivi kruh, kteri Jim od nebef doli prifhel, moje mefo je saref jed, in moja kri saref pijazha , in kdor bo moje mefo jedel , in pil mojo kri, ne umerje , ampak bo shivel vekomej. Is teh befedi, ljubesnivi! lahko fposnamo, sakaj je Jesuf Krittuf poftavil ta f. sakrament, in hozhe per naf oflati, po fvoji boshji in zhlo- vefhki natori, oftati notri do konza fveta. Is gol ljubesni do tebe, moj kriftjan! flori to, de bi f’ fvojim mefam redil, f’ fvojo kervjo na¬ pajal tvojo dufho, in te ohranil v’ vezhno lre- zho, vezhno shivljenje; sakaj njegovo mefo je saref jed, in refnizhna pijazha njegova kri, in kdor bo ta kruh jedel, sajemal, pil lega ftudenza shivljenja, ne umerje ampak bo shi¬ vel vekomej. 348 Dolga, nevarna in truda polna je nadut pot sa nafhim Svelizharjem v’ njegovo k ral j e (Ivo, in velike, vedne, llanovitne inozhi nam je treba, tedej mozhniga shivesha, mozhne jedi, de fe moremo braniti fvojim fovrashnikam, in od truda ne omagamo. Jesuf Kriftuf je vle to dobro vedil, in sato pazh rekel lam per febi tudi od naf, kakor nekdaj fvojim uzhenzam od mfioshize, ktera je is shelja poflufhati nje¬ gove nauke tudi potrebni shivefh posabljivfhi tri dni sa njim hodila: V' ferze fe mi fmili mnoshiza , ker Jo she tri dni per meni. in nimajo kaj jejii , in zhe jih tako od Jebe pu- Jtim. hojo na poti opefhali, sakaj nekteri Ja od dalezk prifhli: V’ ferze fe mi fmili moja zheda, tako je mogel mifliti per sadnji vezher- ji, sadnjo nozh pred fvojim terpljenjem , moje ljube in drage ovzhize, ki bom jutri fvojo kri prelil, fvoje shivljenje dal sa nje, sakaj ne- ufmiljeni in derezhi volkovi bojo prifhli med nje, in jim ne bojo sanefli; teshka jim bo pot svelizhanja, ker je P ternjem prerafhena, vfa kamnitna, polna fkalovja, in zhe jih tako pullim, bres jedi, bres mozhniga kruha, bojo opefhali na poti, sakaj dalezh imajo fhe iti. Sato vsame kruh, ga poshegna; ravno tako tudi kelh po vezherji, in da fvojim uzhenzam rekozh: Jejte, pite od tega vfi, sakaj to je moje telo, moja kri. In tako p o davi sakrament f. refhnjiga Telefa, fe nam da v’ shivesh , v’ jed fvoje mefo, kri fvojo v’ pijazho. Sato tedej, ljubesnivi! hozbe Jesuf Kriftuf y’ podobah kruha in vina bili, oftati per naf 349 do ko n za, de bi nam ohranil shivljenje nafhe dufhe , nam na poli svelizhanja dajal potrebno m o z h ; de bi nam bilo njegovo f. refhnje Telo sdravilo , v’ nafhih kolesnih, mozh v’ nafhih flaboftih, oroshje in nepremagljiva bramba so- per fovrashnike nafhe dufhe, in tako saftava, ara vezhniga shivljenja. O pridile, vam mo¬ rem tukej, poln hvaleshnofti sa toliko dobroto boshjiga 4 Sina do naf, klizati s’ Davidovimi be¬ sedami, pridite in poflufhajte, povedati vam hozhem, kaj je nafh Svelizhar ftoril moji in vafhi dufhi! Ni mu bilo fhe dofti savoljo nje sapuftiti narozhja fvojiga nebefhkiga ozheta, in je ifkati tri in tridefet let, nje sgubljene ovzhi- ze, ki je bila tako dalezh safhla oel prave poti, safhla, de bi ji je vezh ne bilo mogozhe naiti; in je ifkati po hribih in dolinah, v’ mrasu, vrozhini, sheji lakoti, v’ trudu in potu fvojiga obrasa: ni mu bilo fhe dofti, terpeti sa njo takih britkoft fvoje dufhe, de krivavi pot ftopi po njegovim obrasu, in kakor is kakofhne rane, is njegoviga shaloftniga obrasa kaplja sa kapljo kri tezhe na semljo; ni mu bilo fhe dofti na fe rseti vlih nafhih hudobij, savoljo nafhih grehov tako biti ranjenimu, de ni bilo od pod¬ platov nog notri do temena glave nizh sdraviga na njem; ni mu bilo fhe dofti, do sadnje kaplje preliti fvoje krivi v’ nafhe odrefhenje, fvojiga shivljenja dati, de bi naf odkupil od fmerti: temuzh fhe zlo v’ shivesh fe nam da, in hozhe, de nam more biti jed njegovo mefo, pijazha kri njegova! Kriftjan! kriftjana! glej tako dalezh gre 35 o njegova ljubesen do tebe! tako, pravi Triden- fhki sbor, je slil, iflul Jesuf Kriftuf r’ tvoje narozhje vfe bogallvo fvoje nefkonzhne ljubesni do zhloveka, de mu nizh vezh ne oftane! Sa- kaj kaj boljfhiga, kakor je on fam, ti per vfi tvoji vfigamogozhnofti ne more dati, pravi f. Bernard: Zhe ravno je vfigamogozhen fo befedc f. Avgufhtina, vender rezh ni mogel dati, de ti ravno je bres konza moder, vender vezh ni vedil dati. in de ti ravno fo nesmerni njegovi fhazi, vender vezh ni imel dati. Zhe je pa tolika njegova ljubesen, in ho- r.lie sato per naf oftati, de bi nam pomagal v’ nafhi revfhini; sakaj bi fe bal perltopili k’ njegovi miši, zhe vidifh, de ti reven, in nje- gove pomozhi prav pofebno potrebujefh ? fej le bolniki potrebujejo sdravnika, ne pa ti, ki fo sdravi; fej je Kriftuf perfhel ifkat, kar je sgubljeniga, zelit kar je ranjeniga, pokrep- zhat, kar je flabiga, ne pa pomagat tiftim, ki nobene pomozhi ne potrebujejo. In kdo je ne potrebuje? kdo bi tedej po tvojih preboje- zhih miflih kdaj fmel perftopiti, zhe bi le tifti fmeli, ki fo bres v tih flaboft ? In vender Je* sut Kriftuf ni sato v’ sakramentu prefvetiga re- fhnjiga Telefa prizhijozh , de bi fe pred njim tr^fli, ampak de bi ga vshivali. Tako nam more od ene ftrani nefkonzhna ljubesen nafhiga Svelizharja, de ftam je fam febe dal v’ jed in pijazho nafhe dufhe, odvseti vef prevelik ftrah vezhkrat perftopiti k’ njegovi miši. Ravno tako naf more pa tudi od druge ftrani namen, i* kteriga je to ftoril, opominjevati, perganjati* 55x filiti k’ vezhkratnimu f. Obhajilu: ker vemo, de drugazhi ne more shiveti nafha dullia, in po tim takim ni svelizhanja upati, kakor nam to Jesuf KriftuT Tam na ravnoft rezhe, ki pravi: Refnizhno, rejhizhno vam povem: A ko ne boie jedli mefa zhlovekoviga Jina , in pili nje¬ gove ker vi, ne hote imeli slavljenja v’ Jebi. Kaj hozhemo tedej rezhi, ljubi poTluThav- zi! od tiftih kriftjanov, kteri per toliki revfhi- ni, tolikim pomanjkanji, taki edinfhini Tvoje dufhe tako fkerbno, tako milo ljubesen Tvojiga Svelizharja r' sakrainentu f. refhnjiga Telefa sa- nizhujejo, r’ neraar pulte, in To preleni ali prevezh v’ fvet, njegove flepotije, in grefhno vefelje samifhljeni, de bi jo v’ Tvoje svelizha- nje obernili ? Le zhe vshivamo JesuTa KriltuTa, jemo njegovo meTo, pijemo njegovo kri (po •vredno, Te tako ve), nam Tkasuje vTe te gnade; nam pomaga njegova ljubesen ; doTeshemo mozh v’ TkuThnjavah, in vTe, zheTar nam je treba k’ naThimu svelizhanju ; nam je njegova reTni- zhna prizhijozhnoll v’ podobah kruha in vina sareT ara , saftava vezhniga shivljenja : in ven- der je toliko kriftjanov, kteri To nevredni te tako svelizhanTke nebeThke mane savoljo Tvojiga hudobniga shivljenja, savoljo Tvojiga omadesh- vaniga, greThne gnuTobe polniga Terza, in li nizh ne persadevajo , ga T’ Tpokornimi Tolsami ozhiftiti, in tako JesuTu KriftuTu v’ njem pro- fiora in Tnashniga, vredniga prebivaliTha per- praviti; in vender jih je toliko Tpet drugih, kterim The zlo nikoli na miTel ne pride, k’ f. Obhajilu kdaj perftopiti, k’ vezhimu v' letu enkrat, in fhe takrat perliljeno; zerkev jim more lo flie sapovedovati, jih klili f’ fvojim prekletftvam, f’ tim, de jih shuga isbrifali is fhievila fvojih otrok, zhe zlo tako slo sanizhu- jejo njeniga shenina. JLjubi Bog, tedej s’ gro¬ mi in ftrelami tvoje jese je treha filiti tvoje lazhne in shejne otroke k’ tvoji miši, in jim f’ tako pjftrofijo sapovedovati, de naj potola- shijo fvojo lakoto s’ mefam, pogafe shejo f’ kerrijo tvojiga ediniga od vekomej rojeniga s Sina! Kdo hi bil v’ sazhetku nafhe f. vere miflil, de ho kdaj mogozhe tako dalezh priti? Nekdaj je bilo to nar vezhi f h trati riga sa kri- ftjane, zhe nifo bili kaj zhafa pufheni k’ bo¬ ah ji miši, in sdajni kriftjani fe fhe ne sme- nijo salo! Namefti nozh in dan objokovati to lvojo nefrezho, in ti kar je mogozhe persade- vati, de bi f’ pravo refnizhno pokoro nasaj sadobili pravi z o do angelfkiga kruha, ki jim jo je bil njih greh vfo odvsel; fe sdershe f« Obhajila ravno tako lahko in bres vfe shalolU. de fo nevredni, kakor hi ne bilo jia tako shlahtni miši, na tako mozhni in dragi jedi in pijazhi, zlo zlo nizh leshezhe. Kje je tedej nafha vera, kje nafha hvaleshnoft sa toliko do¬ broto in tako neisrezheno ljubesen, kje nafha nafprotna ljubesen? t Sposnaj, moj krilljan 1 is danafhnje pridigo kaj ftorifh, kako lilno fe pregrefhifh, nad te- lefam in kervijo Gofpodovo pregrefhifh, zhe po nevrednim perftopifh k’ boshji miši ; in kaj Ilorifh, koliko ti fhkodujefh zhe sanizhujefh to boshjo miso, v’ nemar pufhafh, ne rezkem 353 mano, lii fo jo Jsraelovi otrozi jedli v’ pufhavi, pa fo ve n d er n m eri i, ampak jed, ktera okane v’ vezhno shivljenje ; in is obojiga fposnaj, kaj ti je tedej koriti, kako fkerbno famiga febe fkuliti, in po tim fhe le, in pa vezhkrat, jeki od tega kruha in piti is Gofpodoviga kelha. ( Spomni fe, o grefhnik! de potim, ko li ker- ftno nedolshnok, ali tiko pofvezhujozho gnado, ki ti je bila per f. kerku dana, sgubil, sapra- vil, nili pred Bogam nizb bolji, kakor, ko bi ne bil kerfhen: in zhe bi fe ti krafhno sdelo, ko bi fe kdo preden je kerfhen, predersnil fe perblishati k’ tej angelfki miši; ali fe bofh ti kaj bolj, in sakaj miflifh bolj fmel perblishati, dokler kerkne nedolshnoki, ali pofvezhujozbe gnade, prijasnofti boshje nasaj ne dobifh? In zhe bi li v’ refnizi tudi ne upal fe perblishati, preden fe fvojih grehov boshjimu namekniku ne obtoshifh, fe ravno tako tudi varuj tega ko¬ riti , preden jih ne sapukifh, fvojiga shivlje- nja ne poboljfhafb; sakaj prašna in menj kot nizh je tvoja fpoved, in le bosbji rop, tedej fhe le nova pregreha tvoja odvesa, zhe je tvoje shivljenje fhe pregrefhno, hudobno, tedej tvoje ferze fhe ne fpreobernjeno. Ker ti je tedej ne da nasaj sgubljene nedolshnoki gola fpoved, fpo¬ ved bres fpreobernjenja ferza, bres poboljfha- nja shivljenja, fe salo tudi nikar nikoli s’ no¬ benim sgovoram ne perblishaj k’ tej nebefhki vezherji, dokler fhe nili jenjal od fvojih pre¬ greh , sapukil fvojih hudobij. Sakaj zhe je bil evangelfki kralj she tikimu sapovedal roke in noge svesati, in ga vrezhi v’ sunanje teme, Z 354 kjer je jok in klepetanje s’ sobmi, ‘ kteri je bil le bres fvalovfkiga oblazhila prifbel k’ vezherji; kako fe bo fhe le nad teboj rasferdil in ma- fheval, ker ne le farno nimafh nobeniga fva- tovfkiga oblazhila, temuzh fo fhe sraven tvoje roke fhe vfe omadeshvane, tvoje oblazbilo fhe vfe ofhkroptano od kervi njegoviga ediniga in toliko ljubiga t Sina, kteriga ti f’ fvojimi grebi krishal, tolikokrat krishal, in ga fhe ne je- njafh preganjati! Zhe ti pa, bojezbi kriftjan! tvoje dela fprizhujejo, de sa 'Boga vezli, kot sa vfe drugo niarafh, de fe raji vlim zhafnim rezhem, frezlii, vefelju, bogallvu, kakor pa boshji prijasnofti odpovefh; zhe ti po fvoji flabofti persadevafh vfelej in per vlili perlosh- nollih ftoriti, kar ti Bog sapove, in opuftili kar ti prepove, in fe sraven tudi njegovi mo¬ dri previdnolli radovoljno podvershefh, naj bi bilo tudi pred kaj zhafa, fhe tako hudobno tvoje shivljenje; perblishaj fe k’ boshji miši vezhkrat s’ vlim saupanjem, ker je ozhitno, de ljubifh fvojiga Boga, de ti tedej v’ njegovi gnadi, in imafh potrebno fvatovfko oblazbilo. Perpravljaj te vfelej, kolikor fe po fvoji flabo- jfli morefh perpraviti; in zhe miflifh , de fhe niti dofti perpravljen, kakor tudi nikoli nihzhe ni dofti perpravljen, bo eno f. Obhajilo per- pravljanje k’ drugimu fhe bolj vrednim«, in telo Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa bo tvojo dufho gotovo ol>ranilo v’ vezhno shivljenje. Amen. 355 XXII. Pridiga. Pole, sdrav Ji pojtal: nikar vezli ne gre- fhi, de Je ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan. 5 j 1 4* Ljubesnivi, v’ Kriftufu sbrani! per bonzu je tedej tifli frezhni in svelizbanjfbi zbaf, bi fmo ga bili pred pol leta f’ tabim vefeljem in tabo zhaftito sazheli, in ga danf ravno tabo zhaftito, pa ne vem, ali tudi ravno I’ tabim vefeljem fblenemo. Velibo fmo od njega upali, pa mo¬ rebiti malo dofegli; velibo fi, faj po sunanjim foditi, persadevali sa sdravje fvoje dufhe, pa vender morebiti nifmo bili osdravljeni; in mo¬ rebiti fo le redbi, bterim bi fe moglo po pra- vizi rezhi: Pole, fpet fi dober, v’ refnizi fi dobil nasaj fvoje poprejfhnje sdravje! Blagor jim, bteri fo saref osdravili, fe saref s’ Bogam fpravili, in fvoje dufhe ozhiftili v’ bervi Jesufa Hriflufa nedolshniga jagnjeta, de fpet Bogu do- padejo! Bog hotel, de bi fe to od naf vfih moglo upati! Pa ber more biti f?d fvetiga leta, ali poboljfhanje in fprava s’ Bogam, flanoviten, babor to f. ozha papefh tolibo perporozhajo, rezhem danf vfabimu smed tiftih, bteri fle ta Z* 356 dragi zhaf svelizhanja saref obernili v’ fpravo s’ Bogam, in toliki prid fvoje dufhe: Pole, osdravil , osdravila Ji; nikar tedej vezh ne grefhi, de Ji ti kaj knjiga ne sgodil Ali tu¬ di takih, ki fo kakor vfelej, tudi letaf saver- gli vfe vabljenje, vfe opominjevanje k’ pokori, danf, sadnji dan fvetiga leta, ne morem pultih bres v ti ga fvarjenja. Govoril bom tedej od povernjenja v’ greh, in fzer pervizh f’ tiftimi, ki fo fhe sdaj, kar fo bili pred fvetim letam, in jim fkasal, de je sanje prašno vfe drugo kar fo ftorili, in ga tedej nifo dofegli ne le farno nobeniga odpuftika, ampak tudi nobeniga odpufhenja vezhnih fhtraling; — pervi del. Drugizh f’ tiftimi, kteri fte fe poboljfhali, in vam fkasal, de bi bila ftrafhna hudobija, in bi vam fveto leto, s’ vfo vafho pokoro, fpet nizh ne pomagalo, ko bi pot zhednofti sapu- ftili, in fe na fvoje grefhne pota nasaj podali; —- drugi del. In de bi fe to ne sgodilo, vam bom tretjizh povedal, kako fe morete, kako tudi ref samorete varovati, de fe v’ greh nasaj ne vernete, — tretji del. I, Nizh ni bolj nefpametniga>, kakor odpu¬ fhenja grehov in nebef upati, dokler grefbnik fvojih pregreh ne sapufti, nozhe sapuftiti , fvo- jiga shivljenja ne poboljfha, nozhe poboljfbati. Ni je pa tudi rezbi;, ktera bi toliko kriftjanor - pogubila, in v’ vezhni ogenj pokopala, kakor jih ravno ta smola vanj pokoplje; in Bog ho¬ tel, de bi tudi tebd sanizhevavez, sanizhera', k' 35 7 boshjiga ufmiljenja in njegoviga vabljenja k’po¬ kori , vanj ne pokopala! De fe morefh po pravizi tega bati, ti je she bilo letaf per vezh perloshnoltih sad o Iti fkasano , pofebno pa ta¬ krat, ko je bilo govorjeno od greha in njego¬ ve hudobije, od terdovratnolti, kako de nam- rezh f’ Tvojo nefpokornoftjo Boga lilifh, in ga tudi bofh perlilil te sapulliti; in od grevinge in s’ njo fklenjeniga fklepa pokore. Ali naj te finem tih refniz danf, sadnji dan letafhnjiga fvetiga leta, The enkrat opomniti, in tako ob kratkim preprizhati, de To sgubljeni sate ti tako dragi dnevi svelizhanja. In Bog hotel, de bi bili le farno sgubljeni, in bi le ne bili fhe sraven namefti ufmiljenja boshjiga fbe le njegove jese bolj vredniga llorili, Boga k’ ma- fbevanju soper tebe nadrashili! Greh, kakor li flifhal, in fam dobro vefh, je proltovoljno prelomljenje boshje sapovedi, ali boljfhi rezki nepokorfbina proti Bogu, v’ nemar pufhenje boshje volje savolj fpazheniga nagnjenja fvojiga mefa, tedej sanizhevanje bo¬ shje; sakaj komur fi nepokoren, zhegar voljo v’ nemar puttifh, tudi zlo sa majhine, nizh vredne rezhi v’ nemar puttifh, gotovo ne ma- rafh dotti sanj, ga tedej sanizhujefh. Dokler tedej v’ fvojih hudobijah ottanefh, proltovoljno, vedama greh dopernafhafh •, zhes boshje sapo¬ vedi delafh, tako dolgo fe v’ Boga puntafh, Boga sanizhujefh. In glej! ravno to sanizhe¬ vanje boshje, de imafh namrezh tako malo v’ zhatti njegovo prefveto voljo, de tako malo marafh sa njegovo befedo, ker bi mogel ven- 358 der v’ v/ih rezheh nar vezh, vezh kot sa vef fvet, vezh kot sa fvoje shivljenje sa njo marati, ravno to sanizhevanje boshje, pravim, je tifta rezh, ktero farno Bog fovrashi nad teboj; to tifta rezh, ktere farne terpeti ne more; to tifta rezh , savolj ktere farne mu ne morefh dopafti, in sato ne morefh biti njegov prijatel. Kako tedej bi ti mogli tvoji grehi biti odpufheni, dokler jih ne sapuftifh? ravno to pravim je tifta rezh, ktero Bog fovrashi nad teboj, kako hozhefh od Boga, de naj te nasaj vsame kakor fvojiga prijatla, on tvoj ftvarnik, zhe ti nevredna sa- nizhljiva ftvar, sanj ne marafh? kako hozhefh od njega, de naj te fpet ima kakor fvojiga do- briga, pokorniga otroka, zhe /i mu pa fhe nepo¬ koren , in nizh ne prafhafh, kaj ti on , ampak le, kaj ti tvoje mefo, tvoje grefhno nagnjenje, tvoje fpazheno poshelenje sapove? Ali tedej ne bofh she farno is tega fposnal, de ti je prav na ravnoft, in kar fe le more rezhi, popolnama ne- mogozhe per Bogu nasaj priti v’ njegovo prijas- noft, in odpufhenje grehov dofezhi, preden fvo¬ jiga shivljenja ne poboljfhafh, ali /i faj v’ refni- zi ne persadevafh ga poboljfhati ? Vem kaj te tukej flepi, de ne fposnafh ne- varnofti pogubljenja, v’kteri fe snajdefh, de ne fposnafh refniz, ktere fo vender tako ozhitne, de bi jih lahko s’ roko prijel. t Sej /im bil per fpovedi, pravifh, /im fe obtoshil fvojih grehov odkritoferzhno , dobil odveso; sakaj bi sdaj ne upal, de fo mi odpufheni ? Pa odgovori, o ne- fpametni in norfki grefhnik! odgovori: koliko rezhi je treba k’ sakramentu f. pokore, de odpu- 35 9 fhenje grehov sadobifh ? ali nc petih? ali tedej sraven fprafhevanja vefli, sraven fpovedi in sa- dofti ftorjenja ne tudi grevinge in terdniga na¬ prej vsetja, ali fklepa fe poboljfhati? In glej! fkasano ti je she bilo, de is prave refnizhne gre¬ vinge vfelej pride, in more priti poboljfhanje shivljenja, de tedej nimafh nobene prave gre¬ vinge, dokler fhe dopcrnafhafh, kar pravifh de obshalujefh. Sakaj, kdo ti bo verjel, in fposnaj odkritoferzhno , de li tudi fam ne verjarnefh, de li imel per fpovedi saref lerdni fldep fe v’ prihodno s’ vfo le mogozho fkerbijo greha va¬ rovati; terdno in refnizhno voljo, fe raji vfimu pofvetnimu vefelju, vli zhafni frezhi, zelimu IVetu, in vlirnu kar je na fvetu, odpovedati ; tudi raji fhe toliko terpeti, raji fvojo kri. fvoje shivljenje dati, kakor pa fhe kterikrat proltovolj- no ali vedama Boga skaliti, zhes njegove sapo- vedi delali: ker li fe pa vender potim tako hi¬ tro nasaj podal v’ fvoje navadne pregrehe; fe zlo tako malo , ali morebiti zlo nizh vojfkoval soper fvoje greflino nagnjenje ; v’ nevarnofti, na- mefti fe jih s’ vfo fkerbjo ogibati, fhe fam sa- liajal; perloshnoll k’ grehu, namefti pred njimi kar je mogozhe beshati, fhe fam ifkal ? Ali li faj ti fam verjarnefh, odgovori, de li bil ref perpravljen, kakor fi rekel, obetal, terdil, raji tavshentkrat umreti, kakor fhe kdaj fmertno gre- fhili; ti, kteri li po vfih takih obetih in fklepih od fpovednize, tako rezhi, na ravnoft fhel k’ fvo- jim navadnim pregreham, in v’ nekterih tednih ali dneh po fpovedi, morebiti she per pervi per- loslmofti bil to, kar pred fpovedjo? Ali li mo- ^6o refh tudi le fam to verjeti, fhe prafham, sa- kaj drusiga zlo tako neumniga neumnesha, de bi to verjel, ga ne bofh na želim fvetu najde! nobeniga? Nifi ga tedej ne imel nobeniga pra- viga, refnizhniga, terdniga fklepa, ker nili do¬ bi, ker nili fkorej nizh boril, morebiti tudi fhe manj kot nizh boril, de bi fe greha obvaroval, Boga vezh ne shalil, in h fhe fam ifkal per- Joshnobi ga fpet shaliti. In zhe takiga refnizh¬ niga fklepa nifi imel, ravno tako tudi nifi imel nobena pravo refnizhne grevinge; ker ba gre- vinga in fklep prav rezili, le ena inu ravno ti- fta rezh, namrezh fovrafhtvo greha, ali shelje, de bi greha ne bilo, in tedej, kjer fklepa ni, tudi nobene grevinge ni. Zhe fe komu same- rifh, in ti je prav pofebno shal, de fi njegovo prijasnob sgubil; ali je tudi le mogozhe, de bi terdno ne fklenil tega ne vezh boriti, kar vi- difh, de tvoj prijatel ne more terpeti? Tako fe refnizhna grevinga bres ravno tako refnizhni¬ ga fklepa tudi fhe ne da mifliti! Kje je tedej tvoja grevinga, ker nimafh nobeniga terdniga fklepa fe poboljfhati? ali kje je tvoj fklep, ker po fvoji fpovedi shivifh v’ hudobijah kakor pred fpovedjo ? Nifi ga tedej dofegel nobeniga odpu- bika, tudi ne nobeniga odpufhenja vezhnih fhtra- fing, ker ga bres grevinge in fklepa ni, in ni¬ koli ne bo nobeniga odpufhenja grehov. Sgubljen je sate tako prijeten zhaf, sgubljeni tako dragi dnevi svelizhanja, in kolikor vezhi, rnozhneji, filnifhi je bilo boshje vabljenje h' pokori, toliko vezh fi fi f' fvojim tcrdovratnim in nefpokorniin ferzam sa dan mafhevanja boshje jese nakopal na glavo. Sraven tega li k’ fvoji terdovratnofti in k’ drugim pregreham fhe perdjal tako veliko, tako ftrafhno hudobijo nevredniga f. Obhajila , in s’ boshjim ropam morebiti podpezhatil fvojo fodbo, fvoje pogubljenje. Tako more savoljo tvoje hudobije in terdovratnofti nar vezhi dobrota boshja, zhe fmem tako rezki, sate bili nar vezhi nefrezha: dnevi svelizhanja, dnevi pogubljenja, ker s’ sanizhevanjem boshjiga ufmiljenja njegovo pravizhno jeso k’ mafhevanju drashifh. O, pojdi vender fam v’ fe, vsemi li k’ ferzu, kar fe ti tu- kej rezhe, in delaj pokoro; morebiti fe vender Bog fhe ufmili, in ti tvojo terdovratnoft odpufti! Morebiti odgovorifh na vfe to , de li imel ref- nizlino grevingo, imel terden fklep, de li fe bil tudi poboljfhal, in te tedej ne sadene nizh te¬ ga , kar lim ti do sdaj govoril. Pa naj bi bilo tudi ref , kar rezhefh; poflufbaj koliko li sa- volj tega bolji. II. Zhe je she nedolshnimu zhloveku mogozhe sgubiti boshjo gnado, ki fmo jo per f. kerhu dofegli, je to ravno tako mogozhe tudi saref fpokorjenimu, potim ko jo je bil she enkrat sgu- bil, jo pa v’sakramentu f. pokore fpet nasaj do¬ bil, in tudi fhe losheji mogozhe, ker je njego¬ vo hudo poshelenje fhe bolj fpazhenoj in is te¬ ga, de fo bile njegove shelje vezhkrat fpolnje¬ ne, fhe veliko nove mozhi dobilo. Vender pa ti morem, nepoboljlhani in terdovratni grefhnik ! tukej povedali, de le to ne sgodi zlo tako lah¬ ko, in ne tako kihalo po žadoidjenim odpufhe- 362 nji, kakor morebiti miflifh; ampak kakor nedol- shni ne na enkrat, le pozhali v’ velike grehe pri¬ de , ravno tako bi samogel tudi tvoj fklep, ko bi bil refnizhen, le pozhali tako oflabeti, de bi ga prelomil in Boga fpet sanizheval, potim ko li fklepe na fklepe delal, de hozhefb raji umre¬ ti, kakor fhe kdaj od njega odftopiti, in fe na pot hudobije verniti: in zhe je od ene Hrani tvoje poshelenje mozhneji, kakor per nedolsh- nih, ti ga pa tudi od druge Hrani pomaga pre¬ magati fpomin tvoje poprejfhnje nefrezhe, tvo¬ je shalofti, tvojih folsa, in tvojih obljub. Sra- ven lega tudi is Iaflne fkufhnje vefh, kaj je sa¬ te nevarno, in fe tako losheji vfe perloslinofti k’grehu ognefh, kakor li tudi obetal, fklepal, de fe je bofh vfelej in s’ vfo fkerbjo ogibal. ( She le po dolgi in terdi vojfki tedej, Spotim ko bi fe vezh zhafa branil fvojimu fovrashniku, pred njim beshal, fe ga fkerbno ogibal, pa vender bil premagan, fhe le po taki dolgi in terdi voj¬ fki pravim, bi fmel rezili, de je bil tvoj fklep terden, tvoja grevinga refnizhna. Ali, namefti te prafhati, kaj in koliko li tedej floril, kako in koliko fe vojfkoval soper fvoje fovrashnike, ka¬ ko dolgo in s’ kakofhnim oroshjem, f’ zhim fe jim branil, kako fe jih ogibal, kako dolgo be¬ shal pred njimi, in ti potim is tvojiga sader- shanja pokasati, de fo bile tvoje obljube le de¬ bele in gerde lashi, tvoji fklepi le prasne befe- da, in tedej tvoja fpoved in f. Obhajilo ni/h vezh, kakor dva boshja ropa: namefti vfega le¬ ga naj li raji povem , kako gerda in ofiudna, in kako slo pogubljenja vredna nehvaleslmolt je 363 Ivoje poverujenje na pota hudobije, zhe fi jih bil ref sapuftil; in de kan tvoje dufhe sato ni nizh menj shalollen, kakor, ko bi jih ne bil sapuftil. (Spomni fe nekoliko nasaj, kaj fi bil, dok¬ ler fi bil fhe grefhnik, preden fi fe bil fpreo- bernil, fpokoril. t S’ fvojirn greham fi bil sgubil vfo pravizo do nebef, in fi nakopal na glavo vfo tesho boshje jese; prekletftvo boshje je bilo nad teboj, fodba vezhne fmerti fklenjena; pe¬ kel slie odpert pred teboj; in de fhe v’ refnizi, in she morebiti veliko let ne gorifh v’ njem, ko¬ mu fe imafh sahvaliti ? O, fposnaj, fposnaj: le boshje ufmiljenje je , de fhe nifi konzhan, de fhe ni na vekomej djano sa te in tvojo dufho! ( Spomni fe nasaj , koliko fi shaloval nad fvojirn greham , ker fi fposnal, kaj fi bil ftoril, kaj sa- flushil! kolikokrat milo in f’ folsami v’ ozheh sdihoval: Gofpod! miloft ! ufmiljenje! sanefi , o sanefi le faj fhe enkrat fvojimu nevrednimi! otro¬ ku! Kolikokrat fi kakor evangelfki hlapez leshal na fvojirn obrasu pred fvojirn nebefhkim kra¬ ljem, kteri te je shugal djati v’ vezhno jezho , pogresniti v’ pekel savolj tvojiga prevelikiga dol¬ ga , ki fi ga bil kuril, in fi klizal: Gofpod, po- ierpi s' menoj , vfe ti bom povernil! Bog fe je ufmilil, ker fi ga profil, kakor fe ozha ufmili fvojiga otroka, in ti je vef dolg odpukil; je po- sabil vfe tvoje hudobije in pregrehe, te fpet vsel v’ fhtevilo fvojih otrok, te potegnil is obla¬ ki pekla, kteri te je she imel v’ fvojimu gol- tanzu, in ti fpet dal pravizo do nebefhkiga kra¬ lj ek va, in ko bi bil imel zelo vezhnoft v’ peklu 364 goreli, neisrezhene, neufmiljene martre terpeti, ti je bilo sa zelo vezhnoft perpravljeno vezhno vefelje v’, nebefilb Ali bi li bil mogel Bog fhe kaj vezli iloriti, ti vezhi gnado fkasati? in ali bo tudi nar dalj f hi shivljenje dofti dolgo fe mu vredno sa njo sahvalili ? Ti pa, grefhnik! grefhniza! fe per vlim tim vernefh v’ 1’voje llare pregrehe, posabifh to¬ liko ufmii jen je boshje, in savershefh tako gnado, gnado , ki je Bog toliko drugim ni dal, in jih v’ njih grehih f’ fveta poklizal. Kje bi bil sdaj, in kako hi fe ti godilo ,, ko bi bil Bog tudi te¬ be poklizal ? Ali morefh bres Itrahu in velike groše tudi le smifliti na to? In vender, o llra- fhna nehvaleshnoft! in vender fe sa tako ufmi- ljenje is Boga norza delafh. Pole, mu rezhefh, ne fzei- š’ befedo, ampak v’ djanji, f’ fvojimi de¬ li, kterili glaf je mozhneji, kot glaf trobente, in pred Bogam vezh velja, kakor fhe toliko vpitje tvojiga jesika.: Pole , Gofpod ! mu rezhefh, pred malo zhafa lim toliko shaloval savolj fvo- jih grehov; ali sdaj mi je to shal, de fim sha¬ loval savolj njih, in jih fpet ljubim; posahi te- dej folse, ki lim jih tozhil, tudi jeli lim jih she sdavnej posabil. Veliko je ufiniljenje , ki li mi ga bil fkasal, pa sdaj ne maram vezh sanj; ve¬ lika gnada, ki li mi jo bil dal, pa sdaj je no- zhem vezh; tukej je, vsemi jo nasaj. Sallonj li mi odpuftil toliko dolga, sdaj grem in ga bom fhe vezh naredil, pred toliko drugimi li me ob¬ varoval pekla; prav li imel, pa sdaj fe ga vezh ne bojim; ohrani fvoje nebefa sa fvoje prijatle, jeli ne maram vezh sa nje; fhiroka, fhiroka pot 365 proli pogubljenju, la mi dopade. Tolikokrat fini te shalil, sanizheval, pa odpuhil li mi, salo te bom tucli fhe v’prihodno ravno tako shalil; to¬ likokrat tim te k’ jesi, mafhevanju drashil; sakaj fe nili mafheval? sato te bom fhe drashil; toli¬ kokrat tim te, moj Svelizhar! f’ tvojimi grehi krishal, pa odpuhil ti mi jih , sato hofh v’pri¬ hodno fhe terpel od mene; tako poterpeshljiv, o Bog! ti bil s’menoj iu s’mojimi hudobijami; she prav tako ! sato bofh mogel pa tudi fhe v’ prihodno prenefti moje nehvaleshnohi. Poflufhajte nebefa, in semlja, savsemi fe nad toliko nehvaleshnohjo grefhnika, kteri je oboje fku- lil: teshke ketine pekla in fladki jami Jesufa Krihufa; sdihoval pod kratimo tesbo fvojih pre¬ greh , notil lahko breme fvojiga Svelizharja; ter¬ pel grisenje , sbadanje, vpitje, pa tudi vshival mir in pokoj fvoje veki; fe tre til, trepetal, pred peklam, ki je kal she odpert pod njim, fe pa tudi vefelil nehef, vezhne frezhe, ki mu jo je obetal Bog po vtih njegovih fhe tolikih in takih pregrehah; s’ eno befedo fkulil hudizhevo in boshjo flushho, jih permerjal, kakor pravi uzhe- ni Tertuljam, eno s’ drugo, in na sadnje fkle- nil, de je hudizheva flushha bol ji, kot boshja, tedej hudi zli bol ji gofpod, kot Bog; in sato je ras- drobil jarm Jesufa Krihufa, vergel od tebe njego¬ vo breme , fe verni! v’ flushho fvojiga nar ne- ufmiljenfhiga nar grosovitnifhiga fovrashnika, fe fpet radovoljno sakoval v’ njegove krafline ke¬ tine! Zhudite fe nad njegovo nehvalesbnokjo an¬ geli in vti prebivavzi nebefhkiga Jerusalema, kteri ke fe pred fmalo zhafa toliko vefelili nad njegovo pokoro, njegovim refnizhnim fpreober- s njen jen; saka j savergel je nebefa, in vafho to- ^ varfhijo, in pekel s’ vfim njegovim tako ftrafh- c nim terpljenjcm, tega fi je fpet isvolil! Zhudile I fe nad njegovo nepremifhljenoftjo tudi vi hudi- r zhi, in vfe kar je v’ peklu ! sakaj ko hi Bog snved vaf ktirimu tako gnado fkasal,. ga refhil * is peklenfke jezhe, mu dal zhaf pokore, kaj hi ^ pazh pozhel, kam hi fe djal od vefelja? kako- 1 fhno pokoro hi delal, in kako hi jo delal; ne nek- 1 tere tedne, ne nektere leta, ampak notri do fo- * dniga dne, in ko hi treha kilo tudi fhe dalj de- 1 lal, de bi le enkrat konez bil; grefhnik pa je komej odfhel peklenfkimu hresnu, in she fe je nasaj vernil na fhiroko pot, ktera ne more ni¬ koli nikogar drugam peljati, kakor na ravnoft, in bres vfih ovinkov v’ vezhni ogenj; in fpet sha- li, sanizhuje, fovrashi tifliga Boga, ki ga je ho¬ tel oteti od vezhne fmerti! Grefhnik! grefhniza! ali fe pazh da tudi le mifliti gerji nehvaleshnoft, vezhi sanizhevanje boshjiga ufmiljenja ? kako shaloflen tedej in ne¬ varen more sato tudi hiti dan tvoje dufhe. Glej! hudizh, ki fi ga bil pregnal, je vsel k’febi fhe fedem drusih duhov, kteri fo huji kakor on; kako jih bofh tedej mogel premagati, jih is fer- za pregnati, ki fi imel pred s’ enim dofti opra¬ viti, in bi ga hres pofehne gnade boshje nikoli ne bil premagal; take pofehne gnade boshje pa fi fe f’ fvojo toliko nehvaleshnofljo popolnama nevredniga floril? Tvoje poflednje je tedej po befedah Jesufa Kriftufa famiga huji, kakor je tvo¬ je pervo bilo; in ker po tim, ko fi f’fvojo roko 5#7 sa drevo prijel, naša j pogledujefh, to je, potim ko fi fe k’ Bogu podal, fhe nasaj v’ IVet fvoje ozhi obrazhafh, The hrepenifh po zhalni frezhi, po nevarnim in grefhnim vefelji fveta, fhe zlo ni (J sa boshje kraljekvo. Tako shaloken tedej, moj zlilovek! je kan tvoje dufhe , zhe fi po fvoji fpovedi, po sadob- ljeni odvesi fhe smirej’ ali fpet to, kar fi pred bil ; nizh manj shaloken, zhe fi fe nasaj podal v’ fvoje pregrehe, kakor, ko bi jih zlo ne bil sapukil. t Sposnaj is tega, fpokorni, fpreobernje- ni, poboljfbani grefhnik! F kakofhno fkerbjo fe tedej morefh varovati povernjenja v’ greli; in sato poflufhaj, kaj ti je koriti, de fe ga ob- varujefh. III. Je bila refnizhna tvoja pokora, in po tim takim terden tvoj fklep, fe nizh vezh ne pover- nili v’ fvoje kare pregrehe, kakor fe tudi vfih drugih varovati; fe morefh: Pervizh vezhkrat in shivo fpomniti fvoje po- prejfhnje nefrezhe: fvojiga notranjiga nepokoja in vedniga krahu pred fodbo hoshjo, in rezil¬ nim pogubljenjem ; fvoje slialoki, fvojiga sdiho- vanja, fvojih folsa, ki li jih tozliil, dokler fi bil v’grehu; fvojih gorezhih shelja, de hi ne bil nikoli grefhil, in fvojih obljub, fvojih fklepov, de fe bofh v’prihodno greha varoval, fe ne dal vezh premotiti, naj hi bilo tudi ne vem kaj tre¬ ba koriti ali terpeti, treba fe do kervi vojfko- vati, fvoje shivljenje dati. Sraven tega morefh Boga is zeliga lerza hvaliti sa njegovo neisrezhe- no dobroto, de fe te je utrnili], in ti is tolike nefrezhe in take nevarnofti pomagal , in ga ved¬ no profiti sa gnado Aanovitnofti, bres ktere bi vfa ta dobrota nizh ne pomagala; per tem pa tudi fvoje obljube in fklepe vezhkrat, pofebno pa ob zhafu fkufhnjave ponoviti. Drugizh Te morefli, moj kriftjan! s’ vfo fkerbjo varovati, de tudi v’ nar manjih rezheh ne odftopifh od fvojiga fklepa, temuzli bodi mu svell v’ vfih rezheh, in ne prafhaj, ali je fmer- ten, ali' le majhin greh to, kar liozhefh ftorili; fpornui fe , de fi tudi savoljo takih majhinih re- zhi shaloval, jokal, pofebno , ker fo ti bile pot nadelale k’ velikim, olludnim pregreham, v" lt »on tern ©ofromcntc bcr (£f;c. **) V. Pouget. Inst, cath. de luxuria, **') V. tlntemdjt ». b. gaframcntc b. @fje. *’**) V. Concina. I. c. §. 5. t) Fleury histi eccl. 1 . 16. n. 12. 38i Ravno tako jih savershe, prepoveduje v’ vezh drugih sborih, ki vam jih tukej ne hom ime¬ noval ; le to pa morem fhe povedati, de jih zlo tudi Rimfki katekisem, kteri je bil kakor vam je bilo she per drugi perloshnoki povedano, na povelje velikiga Tridenfhkiga sbora, od vezh bru- mnih in uzhenih fhkofov sloshen: od papesha in vezh kardinalov in drugih nar bolj uzhenih mosh pregledan, in po vfim katolfhkim kerfhan- llvu fhe sdaj nar vezh velja; de jih pravim tu¬ di ta katekisem fhteje med tike rezhi, ktere mozhno mozhno k’ nezhikoki napeljujejo, in na ravnok rezhe, de fe jih je sato treba fkerbno va¬ rovati. Nizh ni tedej bolj gotoviga, kakor de fo pleti, zhe she ne vfelej pregrefhni, faj fploh rezhi vfelej nevarni. Kakor gotovo pa fo nevar¬ ni, tako gotovo fo fe jih krikjani dolshni sder- shati. II. Kdor nevarnoJi ljubi , bo v' nevarnojti bo- nez vsel, lo befede f. pifma, vezhne refnize, te¬ dej sadoki naf napolniti s’ velikim kraham pred vfako nevarnokjo , in nam dopovedati, f’ kako- fhno fkerbjo bi fe mogli tedej tudi plefov sder- shati, ker fo nevarni. In zhe premiflimo, kaj Jesuf Krikuf govori od pohujfhanja, tedej tudi od tega, kar bi nam vtegnilo biti pohujfhanje, od nevarnofti, perloshnoili k’ grehu; kaj vfe ko¬ riti je nafha dolshnok, preden de bi fe pukili pohujfhati; kako tedej fe varovati vfiga, kjer koli je nevarnok : kdo fe bo mogel isgovarjati od dolshnoki te plefov sdershati? kdo rezhi, de 382 fo mu perpufheni, de ni sato nizh menj boshji prijatel, zhe plefhe, kakor ko bi ne plefal, de ni per Bogu zelo nobene samere savolj njih ? Naj vaf tedej opomnim njegovih befedi, ktere fo vam she dobro snane: Zhe te tvoja roka, tvoja noga pohujfha, odfekaj jo, versi jo od febe, in zhe te tvoje oko pohujfha, isderi ga in versi ga od febe, to je: zhe ti je to, kar te v’ greh sapeljuje, in v’ njem perdershi, kar je nevarno sa tvojo zhednoft, in te, ali she farno od febe, ali savolj tvojiga fofebniga fpazhenja, tvoje fofebne flabofti, fkorej more pohujfhati; zhe ti je ktera taka rezh tudi tako potrebna, kakor tvoja noga, tako dobra in ljuba kakor tvo¬ ja roka, prijetna in draga, kakor tvoje oko: ii jo morefh vender na ravnoft odrezhi, fe je ogniti, pred njo beshati, naj bi ti bilo to tudi tako teshko, kakor nogo, roko odfekati, oko is- ruvati in od febe vrezhi. Pa sakaj, ljubi sve- lizhar ! sapovedujefh tako ojflre, tako teshke re- zbi fvojim flushabnikam ? Naj fe vefele, naj vshivajo tudi nevarne kratkozhafe; podpiraj jih raji P fvojo gnado, de ne padejo, kir jih vefeli hoditi po tako fpolskih in Itermih krajih? Sato, nam odgovori, ker ne morejo biti drugazhi sve- lizhani; boljfhi pa je sanje, de gredo le s’ eno roko, eno nogo, enim ozhefam v’ slavljenje, ka¬ kor de bi bili, per sdravih vlih udih fvojiga te- lefa versheni v’ vezhni ogenj. Boljfhi je sate, pravi, de hrom, ali kruljev, ali s’ enim ozhe¬ fam grefh v’ shivljenje, kakor de bi dve roki, ali dve nogi, ali dva ozhefa imel in vershen bil v’ vezhni ogenj. 383 Bres mene, govori JesufKriftuf, ne morete niiah ftoriti, li nizh pomagati: Njegova gnada, njegova pomozh pa, kriftjan! je le sa tihe, kte- ri fe farni, kolikor je v’ njih mozhi varujejo greha in vliga tega, kar jih v’greh sapeljuje; nikoli pa sa tille, ki fe farni fpulle po nevarnim pezhovji fhkufhnjav proti hresno greha, in tako vezhniga pogubljenja, kteri fe farni podajo v’ fkufhnave. Sakaj pifano je: Ne fkufhaj Go- fpoda Jbojiga Boga. Nikar li tedej ne ohetaj, de te hojo angeli preflregli, in na fvojih rokah doli nefli, de fe kje ne pofhkodjefh, zhe fe fam fpuftifh s 5 verh tempelna; nikar li ne obe¬ taj de te bo she Bog is vode potegnil, de ne utonefh, zhe fam vanjo fkozhifh; nikar li ne obetaj, de te bo she Bog obvaroval kuge, zhe fe fam podafh na kushne kraje, nikar li ni obe¬ taj , de bo she Bog fkerbel, naj she fkerbi, ka¬ kor hozhe, tebi ni nizh mar sato, de fe tvoje oblazhilo ne bo oshgalo, podplati tvojih nog ne opekli, zhe pa fam ogenj po narozhji nolifh, in po shivi sherjavzi hodifh; nikar li ne obetaj, de ne bofh sgorel, zhe fe fam v’ ogenj podafh. Hozhem rezhi: Nikar fe v’ nevarnollt ne poda¬ jaj, in ne mifli, zhe fe vanjo podafh, de te bo she Bog f’ fvojo gnado greha obvaroval, sa¬ kaj to fe pravi Boga fkufhati, in fe njegove gnade popolnama nevredniga Iloriti. Naj ti bo¬ jo tedej kratkozhali fveta, naj ti bojo pleli tu¬ di tako prijetni, in zhe hozhefh rezhi, tudi ta¬ ko potrebni, kakor roka, noga, oko, fo ti pa nevarnolt, pohujfhanje 5 je vender le dolshnoll, ojftra dolshnoll fe jih varovati, fzer bo tvoja 384 dufha per njih ranjena, ranjena, de morebiti nikoli vezh ne ozdravljena. Morebiti odgovorifh na to, de ako ravno je plef v’ refnizi nevaren, zhe ga per luzhi pa¬ meti , in fhe bolj, zhe ga per luzhi vere pre¬ minimo , fe bofh vender she varoval, varovala, de ne grefhifh. Ali prafham te P befedami f. Krisoftoma. Je morebiti tvoje truplo is kamna, shelesa , jekla? ali nili tudi ti ravno tako, ka¬ kor vlak drug zhlovek obdan f’ zhlovefhkim me- fam , ki fe losheji od poshelenja vname, kakor flama od ognja ? In vender fe bres vliga Arahu v’ nevarnoft podafh. Volk, govori naprej ta f. ozha, poln sazhudenja nad tako nefpametjo, volk, lev, in vfaka divja sver Leshi pred ftrelzam , kadar je od njegove pfhize ranjena; le farno zhlovek, zhe ravno f’pametjo previden, gre fhe fam sa fvojim rekel jnam, pfhiza gre sme- rej globokeji v’ ferze, in njegova rana mu fhe dopade. Pa ravno to je nar nevarnifhi, ravno to flori njegovo kolesen neozdravljivo. Tako, moj zhlovek! li bil tudi ti morebiti she doflikrat ranjen per plefu od fvojiga fmertniga fovrash- nika, hudizha, s’ognjeno pfhizo nezhifliga po¬ shelenja; pa ker ti tvoja rana dopade, ker te vefeli, je nozhefh fposnati, in fhe smerej ter- difh, de ni plef sa te nizh hudiga, nizh nevar- niga, in fe ne puflifh odverniti od njega. Naj bo tedej, tudi to puftim veljati; per vlim tim pa fhe smerej terdim, de li fe ga dol- shan sdershati, zhe ne savolj febe, faj savolj dru- sih, zhe li prav kriftjan , zhe ljubifh fvojiga blishnjiga, in ti je mar sa njegovo neumerjo- 385 zho dufho. Ni uje k' pridu , kar je perpnfheno » pravi f. Pavel, m' r/i* /f pobolfhanjn blishnjigai kar ni greh , nobeden pa naj ne ifhe . kar je njegoviga , ampak kar je drusih , /.w je blith- njiga, to je: nobenimu naj ne bo dolti fe tega varovati, kar je ravno sanj pohujfbanje, ampak tudi tega, de fe njegov blishnji ne pohujfha, de njegov blishnji ne pride v’ nevamoft. In kako le¬ po naf uzhi f. Pavel, kar tii s’ befedo rezhe, tu- f’ fvojim sgledam. Prepovedano je bilo krifljanam biti per go- flarijah ajdov, ki fo jih imeli, kadar fo malikam ofrovali, in s’njimi mefo jefti, ki je bilo mali¬ kam ofrano. Ko fo bili pa krifljani she bolj pod- uzheni; ko fo fposnali, de maliki nifo nizh, de ni tedej nred takim in drugim mefam nohe- niga raslozhka, in sato zhloveka ne ognufi; fo po nauku f. Pavla famiga fmeli, fo imeli proltoll ga jelli, zhe fo hotli. Ali varujte , pravi f. Pavel, de ne bo ta vafha projtojt pohujfbanje flabi/n, takim, ki fhe nifo dolti poduzheni, ki fhe mi- flijo, de fo maliki ref kaj, in de salo tako me¬ fo zhloveka ognufi. Taki bi grefhili, ko bi ga jedli, ker bi soper fvojo veli delali, jedli, kar miflijo, de jim je prepovedano jelli: Zhe ga tedej vaj' vidijo jejti, ali ne bojo napeljani ga tudi jejti? In tako bo savolj tvoje sajbopnofii po¬ gubljen tvoj Jlabi brat, sa kteriga je Krijtm Jvoje shivljenje dal. Z.he tedej jed rnojiga brata pohujfha , fldene f. Pavel, ne bo/n mefa jedel na vekomej , de fvojiga brata ne pohujjham. Zhe tedej plef, tvojiga brata pohujfha, fldenem tudi jeli, fi fc ga dolshan sdershali na vekomej, R D 386 de Tvojiga Tlabiga brata ne pohujThaTh, sa kte- riga je Kridus Tvoje slavljenje dal, Tvojo kri pre¬ lil? Bodi tedej v’ dobrim vterjen kakor dar, vko- reninjen, globoko vrafhen brali, ki ga ne mo¬ re noben vihar podreti; naj bo tvoja zhednoft kakor Tkala p er morji, de Te vli tudi The taki valovi TkuThnjav nad njo rasbijejo, v’ Tlabe pe¬ ne Tpremene, nasaj odlete, in je ne premak¬ nejo: ali pa veTh, de To vli drugi ravno tako terdni, mozhni, kakor TetidelaTh? ali li upaTh, odgovori odkritoTerzhno , ali li upaTh dan Todbe pred ojdrim in vli goved o zhi m Todnikam Jesu- Tam KriduTam odgovor dati sa vTe miTli in she- lje tille perThone, ki s’njo pleTheTh, kfere mo¬ rebiti obudiTh v’ njenim Terzu? In zlie li tega ne upaTh, ali ne pokasheTh ozbitno, de bi Te ki ne bila s’ njimi pregreThila soper zhilloll? tedej reT bati, de bi ne bil tvoj Tlabi brat, tvo¬ ja Tlaba Tellra, savolj tvojiga pleTa pogubljen, pogubljena, sa ktere je KrilluT umeri? JesuTKri- duT je Tvojo kri sanje prelil, in ti bi Te ne bil dolshan savolj njih svelizhanja od pleTa sdersha- li ? Kje je tvoje kerThandvo, kje tvoja bratovTka ljubesen? kje tvoje TpoThtovanje do Tvojiga Sve- lizharja, zhe njegovo sate in sa tvojiga brata, tvojo Tedro prelito kri tako malo zhiTlaTh, tako sanizhujeTh, de Te ne bojiTh sa nje ženo pleTa- Tati, to je, duThe Tvojiga brata Tvoje Tedre, sa ktere je bila prelita, T’ Tvojim pleTam pogubiti? Pa The ene druge te morem tukej opom¬ niti. Ali ne bo tvoj sgled tudi drusih k’ pleTu ■pervabil in napeljal? Ta, uni pleThe, sakaj bi jed ne? timu, unimu ni greh, sakaj bi pa meni Lilo ? tako Lojo rekli farni per febi tudi laki, sa ktere je plef lilno nevaren, tudi zlo taki, kte- ri fo savoljo fvo;e ffabofti she veliko grefhili per plefu, in bojo gotovo fpet grefhili; tako fe bojo sgovarjali, tako tolashili, zhe jih bo njih ved, zhe jih bojo njih ftarifhi, gofpodarji, vi- sharji, uzheniki od plefa odvrazhevali. In tako jih bo fpet tvoj plef v’ greh perpravil, pogubil, tvojiga flabiga brata, tvojo flabo feftro, sa kle- re je Kriftuf umeri. Zhe tedcj tudi ti fam na dufhi nobene fhkode ne terpifh, ti rezhem sa¬ lo, kakor nekdaj f. Krisollom od komedij, pa druge k’plefu obudifh, in vfe preprehe, kijih lifti per plefu flore, ktere tvoj sgled k’ njemu napelje, bojo tebi perpifane. c Slifhali fte tedej, ljubesnivi! kako nevarni fo pleli, in kako ojftra salo vafha dolshnofl, fe jih sdershati; in zhe tudi kteri smed vaf lordi de sanj nifo nevarni, kar bi bilo fploh rezhi ne- fpamelno terditi, potim ko fte flifhali, kako fveti ozhaki, in tudi dirngi uzheni in brumni moshje od njih govore; kako jih katolfhka zer- kev farna na ravnoft prepoveduje, ravno sato, ker fo tako nevarni, prepoveduje; flifhali fhe sra- ven, de fe jih je tudi tak dolshan sdersliati, faj savolj blishniga, de mu perloshnofti k’hudimu ne daje, ali f’ fvojim sgledam v’ nevarnoft ne pcrvabi. Kaj mi tedei fhe drusiga oftane rčzhi, kakor profiti vlih tiftih, ki fo morebiti do sdaj imeli to tako pogubljivo navado, ali bi fhe vtegnili f’zhafam v’njo priti; tudi v/ih tiftih, ki imajo oblaft zhes druge in lahko odvernejo od njih tako nefrezho. R.ezhem vam tedej vfim 388 vkup in vfakimu pofebej s’ befedami f, pifma: UJmili Je Jvoje dnjhe , de Bogu dopadejh , in sdershi Je. Ujmili Je Jvoje dujhe, ktero bofh komej na ravnim, na lepim obvaroval padza, in sdershi Je, nikar ne hodi na tako /terme, fpolske, nevarne kraje. Ujmili Je Jvoje dujhe , rezhem ozhetam, materam , in zhe fe vam va- fhi otrozi ne /milijo , imejte ufmiljenje faj farni 1’ febo j, sakaj na sve/le roke fo vam dani va¬ lili otrozi, in Bog jih bo is vafhih rok nasaj hotel; in gorje vam, zhe mu jih ne bote mo¬ gli nedolshnih nasaj dati, kakorfhne /te prejeli! Nikar jih tedej ne vodite farni v’ take nevarno- /ti, de kje ne bote po befedah f. Kriso/toma vi farni njih vbijavzi; nikar jih ne pufhajte na ta¬ ke kraje, de kje ne sguhite tako drasiga kamna, Ivo jih otrok, ki vam je isrozhen, in ne bote sa- volj fvoje nevarnolli in sanikernolti f’ fvojimi otro¬ zi vred pogubljeni. Ujmili Je Jvoje dujhe, in sdershi J e ! rezhem vam, mladenzhi! imejte ufmi¬ ljenje farni f’feboj; fej posnate fvojo flabo/t, fvojo fhe vfo vrozho kri, mozh fvojiga poshe- lenja, ki tako teshko bersde terpi, nikar tedej ne nohte flame v’ ogenj, de fe ne vname, ho- zhem rezili: nikar ne hodite k’ plefam, ker fe per njih vfelej toliko rezhi snajde, ktere nezhi/ti ogenj krefhejo , vshigajo, podpihujejo, de fe va¬ lile poshelenje ne vname, in vafha zhiltoll in framoshljivo/t morebiti sa vfelej ne pogori. UJrnili je Jvoje dujhe, in sdershi je rezhem ! tudi vam deklizham; imejte ufmiljenje farne f’feboj, po¬ mil lite, kako lep, kako drag saklad je vafha zhiilo/t, ncdolshnolt; in nikar ne posabite, de 58g ga nofite v’ perftenih, flabih pofodah, ktere fe tako lahko rasbijejo; nikarte ga tedej nofiti na tako nevarne, sa vafho zbiftoft tako kushne kra¬ je ; ali bote pazh mogle hoditi po sherjavzi, de bi fe vafhe noge ne opekle? ali bote mogle no¬ fiti ogenj v’ narozhji, de bi fe vafhe oblazhila ne vshgale? UJmili fe fvoje dufhe , in sdershi Jel vam rezhem vfim vkup, imejte ufmiljenje farni P feboj, in zhe vaf vafhe nagnjenje napeljuje, vlezhe k’ tako nevarnim kratkozhafam, in vam jih fhege, navade fveta isgovarjajo, fpomnite fe, de ne bote po fhegah in navadah fveta fojeni, ampak le po regelzah f. evangelja, in de vam vef f. evangeli, prav rezhi, fkorej nizh drusiga ne pridigje, kakor satajenje famiga febe, in kri- shanje mefa s’ njegovim poshelenjem , sdershite fe tedej, de bote mogli Bogu dopafti, in per fodbi f-hajati. Amen. Pogrefhki. c s. io5 m i33 i35 151 152 153 i5 7 i6 9 181 184 188 191 207 220 256 263 3o6 325 320 3/, 2 365 366 beri sakaj zhe ti ljubim sabim, posabim, uftvaril, uftvaril kolikor sdi ga u poshelenjuprevezh ozhifhen hitro hitro britkoftih ki fi jih tretji fi fi bojo ktere ne Taka ktere mefha bofh Tertuljan fpreobernjenjem ’ U-jj' '5)0 W ■ t . ■ - j _j+ V n* * 4 01 11 i. s j i; >.J i - .. | r • 7 J . ' r J , .•/','KT cmisiJso. v . 4 , 01 Olii.l '? ' ji;;oH V\ j! >8 'j d,' ■ i’ - ' V- - i! >8 i r. * r s$l ah ■ ; i) r ■ i t;S ](> ■ < ; .»! 1»; fi o-ii S - _ f e t it 5-os ■. ^iA j ort i od /rioj HafcaT I (Uivhl Oiifi'” i I9i mmi 1 ,? I O r ! ' I f i? S; F ‘: - : iiT H H- 1 ' mm • ts, ;&S • t " ■ ‘ ; i ' %At' ■ ■■•‘v- y ji.-