Poitntaa p afana v gotovini. Isfosla vsak žteSrSah In cofe©?©. Sena posamezni številki K 1*56. no par intelektualaca sa time još da-leko nije to pitanje riješeno. — To je pitanje, naime problem uredjenja našeg saobračaja od takove eminent. važnosti po cio naš narod, da bi o veličini i o istinosti gornjih navoda morali da budu uvjtjreni svi, koji danas proživljaju s nama ovo doba naše državne i ekonbmske konsolidacije. — Naša država, kako ona danas stoji, nije bila u položaju da preuzima gradnju nikakovih novih saobračaj-nih puteva i veza i mi u kraljevini imademo danas samo one saobračaj-ne veze, koje su nam ostale od bivše podunavske monarhije, a tamo opet s onu stranu Dunava i Drine, one, koje su bile podignute još ranije u bivšoj kraljevini Srbiji. — Austro-ugarska monarhija i kraljevina Srbija imale su sasvim oprečne zahtjeve i potrebe n pogledu uredjtfnja sa-obračajnih puteva, one nisu mogle več onda pri izgradjivanju pruga, da vode računa o današnjoj našoj uje-dinjenoj otadžbini, več su svaka za sebe izvadjale trasiranje pojedinih linija onako, kako je to ponajbolje zadovoljavalo njihove političke cilje-ve i ekonomske potrebe. Austro-ugarska monarhija napo-se nastojala je da na slavenskom jugu sprovodi i zasebnu svoju saobra-čajnu politiku, koja je — prirodno — -trebala vazda da gravitira u tadanje metropole Budimpeštu i Beč, ne vodeči pri tome mnogo računa o potrebama našeg življa ni o našim ekonomskim interesima. — Kraljevina Srbija bila je uopee dosta siromašna, ona je potrebovala raspoložive kapi-tale iz državnih blagajn u druge svrhe, ponajprije u cilju propagande, i za nacionalno oslobodjenje južnih Slavena ispod bivše podunavske monarhije. — Kraljevina Srbija imala medjutim u svemu tek nekoliko že-Ijezničkih pruga. I sada kada je došlo do narod-nog ujedinjenja i kada je dignuta granica na Drini i Savi, a ove postale srcem prostrane države, mi smo takodjer imali da ujojdinimo i naše saobračajne linije, prema potrebama našeg političkog i ekonomskog položaja. Za gradnju novih željezničkih veza od potrebe su prije svega veliki kapitali, koji su danas tim veči, jer je i skupoča svih potrebština golema. — Po našem finansijalnom stanju, u kome smo se bili našli, a i po onome u kome se još i sada uvijek nalazimo, mi nismo bili u stanju da preduzme-mo u državnoj režiji trasiranje novih saobračajnih linija, več smo prije svega morali svu našu pažnju da posvetimo o p r a v c i i ured j en ju Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: I. Mohorič. (Dalje.) Ob prehodu iz podaniškega režima po I. 1848. so morala poprejšna pa-trimonialna sodišča s svojimi gospodarskimi uradi prenehati in pripojene sirotinske blagajne so prešle v upravo novoupeljanih davčnih uradov po instrukciji z dne 16. novembra 1850. S tem izgubljajo kumulativne blagajne kot predhodnik in soroden tip hranilnic nadaljši stik s poznejšim razvojem hranilništva naših pokrajin, dasi ni tudi pozneje do-slo k njih principielni, definitivni razpustitvi. Po statistiki za 1. 1904 jih je bilo v Avstriji še 660 s skupno svoto 331.9 milijonov kron sirotin-skega denarja, katerega 75.1% je bilo izposojenega na hipoteke, 11.8% •investiranega v javnih papirjih, izmed ostalega pa 0.2% hranilničnih vlog. Zanimiv je spor, ki je bil nastal glede uporabe prebitkov, ki so bili tekom zadnjih štiridesetih let narasli na 45.4 milijonov kron do leta u o sada več postoječih p r u -g a, kako bi ovci mogle da zadovolja-vaju potrebama, za koje su namjenje-ne, dok se ne izgrade nove linije. •Nu i za ove radnje od potrebe su velike i znatne svote, svakako ali veče od onih, sto ih država može redovnim putem da namakne u tu svr-hu. Tako primjerico prema zvani-_čno ocenjenoin troškovniku iznašat če samo troškovi nabave pragova željezničkih i skretničke gradje na pru-zi Zagreb-—Beograd do 120,000.000 kruna. Da se uzmognu pokriti ovi iz-daci, kraljevsko je ministarstvo fi-tnmsija izdalo na supskripciju prvi jugoslavenski investicioni zajam u ukupnom nominalnom iznosu od 500,000.000 dinara sa 7%-nom godiš-iijorn kamatnom stopom . Upisivanje na ovaj investicioni vajam otpočelo je pocetkom prošloga mjeseca i trebalo je da bude zaključeno poslednjim danom mjeseca. IJspjeh je mnogo manji od onoga, sto se očekivalo. Mi smo vidjeli, da se jedan veliki dio naših sugradjana su-stegnuo i nije se odazvao pozivu državne vlasti da učestvuje pri upisu i uplati ovog zajma. Imade pače pojava, po kojirna bi se moglo zaključiva-ti, da izvjesni krugovi žele i hoče, da sprov()iu bojkot protiv ovoga zajma. Mi ne možemo u to da vjerujemo, jer kada bi to, odista bio slučaj, bila bi to za naš narod velika sramota, i ljagu, koju bi smo time več u početku našeg slpfeodnog života nanijeli na nas ekonomski organizem bilo bi vrlo teško kfjspije skinuti. Kraljevsko ministarstvo finansi-ja produljilo je upis do polovice ovog mjeseca, da pruži tako priliku da učestvuju kod upisa i oni, koji ranije nisu to učinili. Ovime, što smo rekli, mi nemarno namjeru da vršimo neku naročilu agitaciju u cilju supskripcije, več želimo tek da ispovjedimo naše du-boke uvjerenje, da ovaj 1% -ni investicioni zajam nije n i k a k o v o p a r t i j s k o p i t a n j a i novac, koji se time ulaže, ne utječe u blagajnu nikukove partije, on nema ništa za-jedničkoga s nijednom partijom niti 1900. Avstrijski vladni načrt iz leta 1905 je stremel po tem, da bi se upravni prebitki porabili za stavbo državnih poslopij. Načrtu so oponi-rali agrarci, ki so reklamirali prebitke sirotinskih blagajn v prospeh zadružništva. Konkretnega pomena pa je za nas svoječasni boj hranilnic za sirotinski denar in za zvišanje maksimalne meje dovoljenih sirotinskih vlog. IV. Pravi tip hranilnice pohaja toraj iz Nemčije, in kumulativne si-rotinske blagajne so mu le denarno-tehnično sorodna naprava, enako kot so italijanski moriti postali v poznej-šein razvoju, posebno kjer se je razvil italijanski vpliv, stalen spremljevalen pojav, v hranilnični kroniki. Iniciative za ustanavljanje hranilnic so se prijeli ugledni državniki, v Franciji Mirabeau, v Angliji Malthus in polagoma se je začela razvijati nova institucija. Mlad razvoj je prekinila na kontinentu okupacijska doba, mnogo hranilnic bi postalo žrtev invazijske rekvizicije, šele v kongresni eri se je začelo zopet misliti na sredstva, da se opomore obubožanim slojem. Razvoj hranilništva te dobe je sa ličnošču ministra finansija, jer je n a m i j e n j e n jednom jedi-nom cilju, a to su državne investicije i ekonomska konsolidacija Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Rješenje pitanja našeg saobračaja i prometa jest uvjet za rješe-n j e problema Jugoslavije; rješenje) problema Jugoslavije jest uvjet za rješenje problema Jugosla-vanstva, a s time i problema našeg opstanka. Uredjenje našeg saobračaja, uopče je dakle preduvjetom naše državne konsolidacije. Prva plenarna seja spopolnjene trgovske in obrtniške zbornice. (Dalje.) Reorganizacija zbornice. Cas hiti, razmere se i/preminja-jo, novim potrebam je treba pazno slediti in skrbeti, da sc jim ustreza. Načelo enotnih zastopstev trgovine, industrije in obrta je gotovo pravo in za gospodarstvo na višji stopnji razvoja stoječe potrebno, ali gotove korekture in izpremembe so v ustroju zbornice danes potrebne. Tudi v okrilju naše trgovske in obrtniške zbornice bo treba nekaj izprememb, katerih ne bo težko izvršiti ob dobri volji in uvidevnosti. Ko pa se to zgodi, ni pravega stvarnega razloga za raz-tlvu$evanje tega, kar se je kot celota obueslo. Komaj bi bilo pravilno, iskati nepoznano novo, dočim bi se zavrglo staro izkazano uredbo, katero se da gladko in lahko sedanjim potrebam primerno preurediti. Brez detajlov naj bode navedeno danes le to, da bi bilo v okrilju enotne zbornice omogočiti zadostno samostojnost trem glavnim skupinam: industriji, trgovini in obrtu. Dati bi jim bilo npkako avtonomijo tako, da bi v svojih posebnih zadevah po potrebi pri gotovih akcijah vsaka paralelno z ostalima dvema skupinama samostojno sklepala in ukrepala. V velikih, vsemu bil pretežno koncentriran na britanskem otoku v prid industrijalnega delavstva. Prva je začela delovati med otroki PriscilaVVakefield v tottenham-ski fari v Middlesexu po vzoru wen-donskega župnika Smitha 1.1804, sočasno dr. Henry Duncan v Ruthvvel-lu in tekom zveznih bojev na kontinentu je osnovala Anglija že obsežno omrežje hranilnic. Mirabeau je skušal uresničiti svojo idejo v zvezi z banque de France, osem let se je zaman trudil za osnovanje hranilnice in šele leta 1818 se je ustanovila v Parizu »societe anonyme de bienfaisan-ce pour en encourager la petite epar-gne. Ustanovitelji so bili B. Delessert, ravnatelj Compagnie royale d’ assu-rances maritimes, Rotschild in 1. La-fite. Pariška hranilnica je bila vzor leto pozneje ustanovljeni’ »prvi avstrijski hranilnici« na Dunaju in zanimivo je, da je bila druga v Avstriji ustanovljena hranilnica »Krainischfc Sparkasse in Laibachc — Kranjska hranilnica v Ljubljani, ki praznuje letos svojo stoletnico. Dunajsko hranilnico so ustanovili na iniciativo notranjega ministra, najvišjega kanclerja grofa v. Saurau. Tedanji župnik v Le- opoldovem predmestju J. B. Weber je nabral jamstveni zaklad potom javne subskripcije. Nagel razcvit hranilnice v stolnem mestu in iniciativa tedanjega deželnega guvernerja na Kranjskem, grofa Sweerts-Spprka, da bi se osnoval tudi za Kranjsko podoben zavod, so bili v Ljubljani povod, da so ljubljanski župan I. N. Hradecky in me ščani G. Candutsch, F. Galič, G. Mul-le, J. Seunig in I. F. Wagner vložili pri vladi prošnjo, da bi se smel v Ljubljani potom privatnega društva človekoljubov osnovati podoben zavod ,ki bi vsem individuom visokega, kakor tudi nižjega meščanstva in ljudskega sloja nudil priložnost, da varno nalože za poznejše dni življenja svoje prihranjene denarje, ali pa tudi da jih dvignejo v slučaju bolezni, nesreče in drugih trenotnih potreb. — Tako so formulirali ustanovitelji koncesijsko prošnjo in se zavezali, da sprejmejo za pravilno poslovanje s celo-Inim premoženjem solidarno poroštvo zase in za svoje naslednike. Deželna vlada je vrnila dne 20 oktobra 1820 štev. 13.149 konsorciju prošnjo s sledečim odlokom: (Dalje prih.) delodajalstvu skupnih vprašanjih pa Di nastopala zbornica industrijo, trgovine in obrta skupno in enotno kot mogočen faktor v naši upravi in javnem življenju. Kot enotnost bi naj iskala tudi zveze in opore pri svojin posestrimah doma in v inozemstvu. V tri sekcije podeljena skupna zbornica bi morala ustrezati in zadoščati vsakim zantevam, tudi tistih, ki ne brez upravičenosti žele za vsako teh skupin v lastnih zadevah večje samostojnosti, nego so jo imele doslej. Uradni dnevi v Mariboru in Uelju. Lokalnim željam po neposredni)n stiku z zbornico, oziroma njenimi zastopniki, se je ze ustreglo ter prireja zoornica že celo leto na zadovoljnost lokalnih interesentov ta-kozvane zbornične dneve v Mariboru. Dasi ta naprava provzroča nemale stroške, jo bo moč na željo interesentov uvesti tudi za Celje. Doslej je bilo treba malo računati s tem, da nismo imeli zadostnega števila izvežba-nega uradništva. Jasno pa jiv da je treba pri tem gotovih ozirov in gotovega sistema, ker redno delo trpi in zastaja, če morajo referentje biti mnogo od doma. Predsedstvo zbornice je mnenja, da bo mogoče to vprašanje zadovoljivo urediti. Zastopati pa moramo pač mišljenje, da morajo poklicani reprezentantje trgovine, industrije in obrti biti ne le tolmači in izvrševalci želj in potreb svojih mandatov, marveč, da morajo v principiel-nik vprašanjih se zavedati dejstva, da so oni poklicani biti tudi vodniki trgovine, industrijo in obrta ter da morajo kot taki presojati vprašanja danes, ko smo v svoji državi in sami sodelujemo pri urejanju svojiii poslov in svoje usode, raz višje nego zgolj lokalno stališče ter se eventu-elno tudi postaviti na stališče, da višji gospodarski interes zahteva včasih drugo pot in druga sredstva, nego se smatrajo za prava v krogu lokalnih interesentov. Iz oči ne smemo izgubiti dejstva, da je za poklicnega in strokovno izobraženega industri-jalca, trgovca in obrtnika zbornica prvi in najmerodajnejši stanovski faktor. Skladnost interesov trgovine in industrije. Napačno bi bilo trg. in obrtniško zbornico, katera po svojem zakonito predpisanem delokrogu zastopa interese vseh, torej industrije, trgovine in obrta, kakor tudi prometne interese, sodeč po njenem nazivu, smatrati za korporacijo, katera ne bi z vso vnemo zastopala interesov naše industrije. Narobe, skoro pretežni del zborničnega dela velja naši industriji in obrtnosti, kajti vsa zbornična prizadevanja glede trgovinske in carinske politike, glede davčne zakonodaje, za izboljšanje prometa, za pravno varnost in zaščito prihajajo vsaj v toliki meri v korist industriji in obrtu kakor trgovini. Kar se tiče predsedstva in vodstva zbornice, je pri nas stvar taka, da so vsi trije člani sedanjega predsedstva industrijalci, oziroma obenem industrijalci. Sicer pa je umestno, kakor jo zastopnik naše zbornice pri poletnem posvetovanju zastopnikov komercijalnih in indu-strijalnih organizacij na Bledu poudarjal ob splošnem pritrjevanju zborovalcev ,naglasiti, da pri nas med trgovino, industrijo in obrtom ni v globino segajočih nasprotstev in sodelovanje izključujočih interesnih divergenc. Pri najrazličnejših zborovanjih v okviru zbornice je ali od poče-tka vladala soglasnost med trgovino in industrijo ali pa so se momentane diference hitro uravnale z razumnim posredovanjem. Pri vsem tem imejmo pred očmi, da prav naši najboljši trgovci kažejo veliko razumevanja za industrijalni razvoj. Skupnost interesov in tesna zveza se kaže najbolj v praktičnem življenju, kjer so na eni strani veliko naših, iz lastnega naroda vzniklih industrijskih podjetij ustanovili baš naši trgovci. Sploh srečavamo pri nas celo vrsto trgovcev, ki so hkratu tudi prav dobri industrijalci. Ta razvoj industrije in trgovine je tudi pravilen, ker je trgovina ča- sovno predhodnica industrije v vsakem narodu ter je gotovo za uspeva-nje mlade industriji pri nas najboljše zagotovilo, če jo ustanovi in vodi trgovec, kateri pozna potrebe zemlje in zna presojati razpečevalne možnosti. V resnici imamo pri nas važnejše naloge kakor pa to, da bi naravnost skrbno iskali, da se skonstruirajo ta-kozvani nepremostni interesni konflikti med trgovino in industrijo. V Srbiji in Beogradu so menda, kakor se nam opisuje, razmere drugačne, in se trgovci in industrijalci, ki imajo v početku vstvarjanja novih podjetij nelahko stališče, včasih ne morejo spoi'azumeti. Nočcfno si lastiti odločilne sodbe, ali mislimo, da bi moglo baš v tem pogledu mnogo pripomoči do izboljšanja položaja in do večje uvidevnosti prav dejstvo, da bi imeli trgovci in industrijalci, ki imajo svoje velike delodajalske skupne interese, večkrat priliko, da se skupno posvetujejo o pendentnih gospodarskih vprašanjih, kar baš morejo v skupni zbornici. Zbornica kot gospodar, korporacija. Zbornica je kot legitimna zastopnica industrije, trgovine, obrta in prometnih interesov izrazita gospo-olarska korporacija. Vprašanja svojega delokroga mora presojati raz strogo gospodarsko stališče in se skrbno ogibati vsakega zapletka v dnevno politiko. Gospodarska korporacija takega ustroja in tolike pomembnosti kakor je zbornica more res koristno in gospodarsko plodovito delati, če se drži vodila, da so za njeno ravnanje merodajni zgolj gospodarski, stvarni in strokovni momenti. Zbornično vodstvo se tega načela skrbno drži in je prepričano, da je uspešno delovanje zbornice mogoče tudi v bodoče le, ako se ne oddalji od teh načel. Kot gospodarska korporacija si mora zbornica ohraniti spoštovanje in vpoštevanje v naši javnosti in v državni upravi ne gledd na to, katera politična smer je vsakočasno dominantna v pokrajini in v državi. Nobena vlada ne more želeti slabega položaja v glavnih gospodar, panogah, /hlačaj gospodarske in strokovne korporacije si more naša zbornica sedaj varovati tem lažje, ker je na srečo izginilo iz zbornice ono dražilo — volitev deželnih poslancev—, katero je v prejšnjih časih vabilo politične stranke v trgovsko in obrtniško zbornico in pogosto motilo redno stvarno delo. Hipno in bežno je bilo že omenjeno, kako številni so zbornični posli in kako mnogostransko je delo v zbornici ter kako velike zahteve se stavijo do zbornice v njenem praktičnem delovanju. Dejstvo je, da je treba vrhutega mnogo težkih poslov in vprašanj, katera zahtevajo veliko verziranost in točno obvladanje strokovne materije, rešiti in odločevati na brzo roko. Drugo dejstvo pa je, da mnogo teh poslov in zlasti mnogo sodelovanj zbornice ob raznih prilikah pri javnih oblastvih in korporacijah po svojih zastopnikih ne prihaja do vednosti širši javnosti. Za mnogo stvarnega, uspešnega in koristnega detla, za obilo žilavih prizadevanj v korist induslrijca, trgovca in obrtnika se v širši javnosti ne izve. Zategadelj tudi zbornično delo ne najde vedno tiste pravične ocene in tistega pristoječega priznanja, katero ji gre. V novih razmerah je imela zbornica ponovno priliko ineia-tivno ali na poziv raznih mest in oblastev ali na vzpodbudo interesnih zastopstev pečati se z najrazličnejšimi posli javne uprave. V novih razmerah se je njen delokrog silno razširil, mnogo novega dela je nastalo. Brigati se in interesirati se je bilo treba za velika vprašanja, ki se odločilno tičejo trgovine in obrta, z vso resnostjo in unemo, pa tudi s tisto odgovornostjo, ki odgovarja povsem drugim nalogam, katere so stavljene zbornici, prej zastopnici le ene male kronovine, v novi veliki državi. Akcije, izjave in mišljenja zbornice so sedaj vse drugega pomena in često neposredne praktične važnosti, kf(r so podlaga za ukrepe centralnih mest v največjih vprašanjih. (Dalje prihodnjič.) Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevanje) Vsled vojnih komplikacij 1870/71 predvsem vsled obleganja Pariza, je bilo vsako pogajanje upravnih komitejev z delničarji izključeno in v trgovsko ministrstvo se je zopet vrnila le obljuba, da hočejo po sklepu miru pospešiti konečni sporazum. V novembru 1871. leta so nato odposlali na Dunaj kot generalnega konzulenta Talabota k pogajanjem. Pa kljub podrobnim študijam različnih delilnih načrtov ni bilo mogoče najti prave kombinacije za ugoden kompromis, za delitev prvotnega delniškega kapitala in za razmerje prevzetja prioritetnega dolga. Še težja pa je bila rešitev vprašanja skupnega jamstva sveh prog za hipotekarni prioritetni dolg za slučaj ustanovitve dveh ločenih delniških družb. Namesto konkretnega načrta, je poslal Talabot po dolgem študiju ministrstvu spomenico, v kateri navaja težkoče, ki onemogočujejo izvršitev delitve, in prosil za podaljašanje roka ter predlagal, da bi se o zadevi skupno posvetovali zastopniki družbe in obeh interesiranili vlad. Medtem je Ogrska, po političnih uspehih 1867. leta začela delati na uresničitvi svojih, gospodarsko-poli-tičnih tendenc in predvsem zasnovala smotren prometni program. Med raznovrstnimi prometno-političnimi načrti se je pojavil tudi predlog podr-žavljenja ogrskih prog južne železnice potom odkupa. Takojšna uresničitev tega načrta bi bila brez dvoma pospešila delitev družbe. Ker pa k temu ni prišlo, je ogrski predlog le zadržal rešitev glavnega vprašanja. Najboljši dokaz je, da je trgovski minister dr. Bahnhans takoj po nastopu službe zmedel rešitev mednarodnega dela vprašanja južne in že za pogajanja določenega italijanskega odposlanca Cambray-Digny začetkom maja 1872 pripravil do tega, da je opustil svojo jiot na Dunaj. Vendar to navidezno prekinjenje pogajanj ne pomeni desinteresa na rešitvi vprašanja, ker se je takoj ponovilo v novi obliki. Južna železnica je bila koncem omenjenega leta primorana prositi avstrijsko finančno ministrstvo za dovoljenje emisije prioritet v znesku 30 milijonov goldinarjev. Zadevni odlok finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1872 določa, da vlada nove emisije in novega posojila tako dolgo ne dovoli, dokler ne bode ločitev obeh skupin prog, italijanske in av-stro-ogrske, izvršena. Medtem pa se je tudi ogrski načrt državnega odkupa prog izjalovil — in avstrijsko trgovsko ministrstvo je dne 24. aprila 1873 pozvalo družbo vnovič, da lekom 6 mesecev predloži popolen delitven načrt. Par tednov potem je izbruhnil na dunajski efektni borzi znani polom, ki je vplival tudi na finance podjetja in bil med drugim povod k novi smeri železnič-ne politike. Družba se je zopet poklonila z novo spomenico, ki v bistvu ponavlja Talabotov memorandum in v kateri izjavlja, da je upravni svet pripravljen študirati in razpravljati o programu, ki pa nudi kljub vestnosti sestave vsled nerešenih vprašanj toliko težkoč, katere bi se moralo premostiti, če se hoče načrt izvesti. — V obširnem resorne navaja spo-mmiica osnovo tega programa, da preide sedanja združena južno avstr, lombardska in centralano ital. durž-ba v delniško družbo južne železnice in gomjeitalijansko železniško delniško družbo, kakor so bile proge že pro-vizorno upravno deljene, tudi glede finančne gestije pod pogojem, da se princip skupnega poroštva za vse izdane obligacije in za nove, ki še pridejo k emisiji, napram lastnikom ne bode kršil. Izkupnina za nove obligacije naj bi krila družbine obveznosti do dne ločitve in obe vladi naj bi jim potrdile enakovrednost s starejšimi papirji, kar se tiče jamstva. Kot zastava za obligacije ostaja vedno skupno podjetje in obe družbi jamčita za solidarno obrestovanje in vračevanje obligacij. Glede kapitala, ki prihaja do dne ločitve v poštev, naj se prideli avstrijski družbi južne železnice 375 tisoč delnic v znesku 187, 500.000 frankov in 250.000 komadov 5% obligacij v znesku 107,000.000 frankov. Dalje sorazmerni del že izdanih in še bodočih 3% obligacij. Gornje italijanski železniški družbi pa pripade 375 tisoč osnovnih delnic v enaki vrednosti 187.5 milijonov frankov, toda samo 56.000 kosov obligacij, ki so bile izdane za stavbo proge Videm—Pon-tebba v znesku 19,600.000 frankov in pripadajoči del 3% obligacij. Delitveno osnovo mora odobriti občni zbor in skupno finančno gestijo pa vodi stalni komite v Parizu. V njegovo blagajno vplačuje vsaka družba svojo kvoto za obrestovanje in amortizacijo skupnega dolga. Program je imel torej, kakor je razvidno, tendenco ohraniti kolikor mogoče skupnost podjetja. Vladam pa prepušča rešitev najbolj kočljivega vprašanja, namreč razdelitve prioritetnega dolga. Program ne nudi mnogo pozitivnega. Neosnovane vesti o moratoriju. Trgovska in obrtniška zbornica ▼ Ljubljani je dne 22. septembra t. 1. spričo širečih se vesti o nameravanem mo-latoriju za inozemska plačila poslala odločen protest finančnemu ministrstvu. Prejela je sedaj od generalnega inšpektorata obvestilo sledeče vsebine: »Povodom Vaše depeše z dne 22. septembra, naslovljeno na g. ministra financ, ima generalni inšpektorat čast, izjaviti Vam zaradi umirjenja trgovskega sveta: Popolnoma neosnovane so vse novinarske vesti, da obstoji predlog v to svrho, da sc zaradi poboljšanja naše valute uvede nekak špecijalen moratorij za naše trgovske obvezo v inozemstvu. Tak predlog ni potekel niti od strani finančnega ministra niti od trgo-vačke komore niti ni bilo o njem vobče govora ter se zategadelj o takem predlogu ni moglo niti diskutirati.« Podpisovanje državnega posojila. Mnogo denar, zavodov je naprosilo finančno ministrstvo, naj se jim dovoli še nadaljno podpisovanje državnega posojila, ker vsled obilice podpisov še niso mogli končati svojega posla. Finančno ministrstvo je tej prošnji ugodilo in dovolilo, da se more vršiti podpisovanje posojila do vključno 15. t. m. O pomenu in potrebi tega posojila se je pisalo že toliko, da je vsakemu znana njegova svrha. Z zadovoljstvom se more konsta-tirati, da je investicijsko posojilo v zadnjih dneh našlo vedno več umevanja. To je uzadovoljiva činjenica in znak treznega razumevanja dolžnosti napram državi. Po dosedanjih rezultatih, ki so znani sindikatu denarnih zavodov, se more reči, da je podpisovanje približno uzadovoljivo. Definitivni rezultati se bodo mogli razglasiti še le po 20. t. m. Denarni zavodi, pri katerih se vrši podpisovanje državnega posojila, naj čim preje zaključijo žurnale podpisov do 30. septembra in naj jih takoj pošljejo sindikatu. Kolikor posojila bo podpisanega med 1. in 15. oktobrom, naj denarni zavodi takoj po preteku roka javijo in sicer tako. da bode svota podpisanega posojila do 30. septembra in ona do 15. oktobra posebej navedena. Dolžnost vsakega trgovca je, da podpiše državno investicijsko posojilo. Poživljamo vse one, katerim je dobrobit naše države pri srcu, da izpolnijo svojo državljansko dolžnost in podpišejo še v zadnjih dnevih naše državno investicijsko posojilo. Rok poteče s 15. t. m. Izvoz in uvoz. Izvoz hmelja je svoboden. Naš generalni konzulat v Pragi poroča, da je na podlagi rešenja urada za zunanjo trgovino hmelj od 10, septembra t. 1. uvr- ščen v spisek predmetov, katerih izvoz in izvoz je svoboden. Pri izvozu se plačuje 2%, pri uvozu pa četrt odstotka od fakturirane vrednosti na račun manipulacijske takse. Izvoz moke iz Madžarske. Madžarski senat za prehrano je pristal na izvoz 1,000.000 met. stotov moke. To kar je izvoženo do sedaj, se mora od navedene količine odbiti. Izvažati se more le moka 0. Izvozna carina bo zvišana. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Krediti za naše trgovce v Londonu. Po poročilu naše pooblaščene trgovske agencije v Londonu, je angleško ministrstvo za trgovino izdelalo nove predpise za dajanje kredita, plačljivega od 1 do 3 let z jamstvom kakega našega denarnega zavoda. Obrestna mera je za 1 odstotek višja nego v angleški banki in znaša sedaj 5Vi. Naši trgovci in industri-jalci so se tega kredita zelo malo posluževali, dočim naročajo in kupujejo Čeho-slovaki, Rumuni, Poljaki in Bolgari posebno manufakturo, stroje in strojne dele v velikih količinah. Tudi naši trgovci naj bi uporabljali to priliko, ker se bo naša valuta v teku treh let znatno zboljšala. Trgovska agencija je pripravljena vsakomur preskrbeti potreben kredit, če dotični trgovec ali industrijalec pošlje sledeče podatke: 1. katere vrste blago namerava kupiti in za kakšno vsoto v angleški vrednosti, 2. katera banka sprejme jamtsvo in za koliko časa. Od banke, ki prevzame jasmtvo, naj se pošlje letna bilanca zadnjega leta. Prancosko-nemška trgovska pogodba podpisana. 6. t. m. ob 18. uri sta podpisala ministra Loucheur in Rathenau glavni akt francosko-nemške trgovske pogodbe, ki je pisana na nemškem in francoskem jeziku. 7. t. m. so delegati pretresali še dodatke, katere so tudi podpisali. Denarstvo, Redukcija prosvetnega budžeta. Ministrstvo za prosvete je pozvalo strokovnjake in izvedence za Hrvatsko in Slavonijo, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, Srbijo in Vojvodino, da se izjavijo glede vprašanja zatvoritve nekaterih srednjih šol. Bavarska državna banka je podpisala 200.000 mark investicijskega posojila. Bavarska državna banka je podpisala 200.000 mark našega državnega posojila. To je prvi večji podpis inozemskega denarnega zavoda, ki pa priča o zaupanju, katerega goje tuje države na-pram naši kraljevini. Prijave o obveznicah vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrsko monarhije izven ozemlja naše kraljevine. V zvezi z odločbo ministra za finance Ur. br. 4585 z dne 6. septembra t. 1., se pozivljejo vsi naši državljani, ki do sedaj še niso predložili prijav o svojih obveznicah predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, katera so iz kakršnegakoli vzroka izvun ozemlja naše kraljevine — v inozemstvu — naj to store do dne 15. oktobra 1921. Prija1 ve, ki bi se predložile po določenem roku, kakor tudi one, ki ne bi obsezale potrebnih podatkov se ne bodo upoštevale. Prijave morajo obsezati tele podatke: 1. ime lastnikovo, njega priimek, poklic, stanovališče (točni naslov); 2. vrsto (uradni naslov posojila), serijo in število obveznic vsakega posojila posebej ir uomin. vrednost; 8. podslavo, na kaleči so se deponirale (n. pr. zapuščina, lombard, ženitvena varščina itd.) in (Uradni List št. 210, z dne 1. oktobra 1921.) Likvidacija pasivnih denarnih zavodov v Vojvodini? Nekateri beograjski časopisi poročajo, da namerava vlada izdati naredbo (nekateri časopisi poročajo celo, da jo je že izdala), da morajo vsi denarni zavodi v Vojvodini, ki so pasivni, stopiti v likvidacijo. To so večinoma nemški in madžarski denarni zavodi, ki so med svetovno vojno angažirali vse svoje depozite, kapital, vloge itd. v avstrijskem vojnem posojilu. Pri podpisovanju našega notranjega 7 odstotnega posojila so ti zavodi zajavili, da ne morejo podpisati posojila, ker so pasivni. Oblasti so se baje poslužile zakonite mere in odredile, da morajo zavodi z večjimi pasivi kot aktivi stopiti v likvidacijo. V koliko je ta reč resnična, še ni znano. Podružnica Srpske sremske banke. Srpska sremska banka d. d. v Rumi, je otvorila podružnico v Iloku. Menjižne golice. Hlede kolkovanja menjic v času, po 1. t. m. pa do dne, ko pridejo nove golice v veljavo, je generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu odredila, da se zamorejo še nadalje uporabljati sedanje menjične golice tako, da se nanje naknadno prilepi kolek po T. št. 31, začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah, z dne 27. junija 1.1. Naknadno prilepljen kolek mora prepečatiti pred podpisom menjice davčni urad. Predpisi o naknadnem kol-kovanju menjic ne veljajo za one menjice, ki so bile izpolnjene in podpisane pred 1. oktobrom t. 1., ko je stopil v veljavo novi zakon. Oeški proračun. Proračun za leto 1922 je dogotovljen. Z znatnim črtanjem raznih postavk je bil znižan prvotni primanjkljaj, ki je znašal nad dve milijardi, na pol milijarde. Vendar pa pri tem še niso všteti izdatki za doklade državnim nastavljencem za leto 1922, ki znašajo okoli dve milijardi. Rusija urejuje državno banko. Sovjetska vlada je sklenila, da bo ustanovila rusko državno banko, ki bo iinela pravico izdajati novčanice. Czrlna. Zakon o izvozu in izvoznih carinah vsebuje Uradni List pokrajinske uprave za Slovenijo št. 122 z dne 7 oktobra t. 1. pod točko 306. Ukinjenje carinarnic. Ministrstvo financ je sklenilo, da se v naši državi ukinejo vse odvišne carinarnice, ter da se nekatere od njih, ki so bile prvorazredne; spremene v drugorazredne, da se tako zmanjšajo držvani izdatki. Za premeščenje carinarnice iz Čakovca v Varaždin. Varaždinski gospodarski krogi so vložili prošnjo, da se premesti carinarnica iz Čakovca v Varaždin. Naš konzulat v Pragi je obvestil naše ministrstvo za trgovino in industrijo, da je na podlagi rešenja čehoslovaškega urada za zunanjo trgovino, do nadaljnega ukinjena uvozna taksa za krmila. Promet. Zveza s Prekmurjem. Za gradnjo potrebnega mostu za zvezo Prekmurje in Ljutomera, je bil dovoljen na seji ministrskega sveta kredit v znesku enega milijona kron. Minister Kukovec je zahteval na seji, da se razpiše konkurz za gradnjo proge Murska Sobota - Ljutomer - Ormož. Minister za promet je obljubil, da bo predhodna dela pospešil in razpisal konkurz čim preje. Potreben kredit za to progo je v notranjem državnem posojilu že zagotovljen. di v železniško progo 1. razreda in da se zgradi nova podravska proga Koprivnica - Varaždin - Ormož. Pomanjkanje pokritih vagonov za prevažanje poljskih pridelkov. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu je na razne pritožbe radi pomanjkanja pokritih vagonov za prevoz poljskih pridelkov odgovorilo sledeče: Radi živahnega izvoza živine in kvarljivega blaga je nastalo pomanjkanje pokritih vagonov, zato taki vozovi za drugo blago niso na razpolago. Z ozirom na prehrano pasivnih krajev, so dobile postaje, ki se nahajajo v bližini mlinov navodilo, da zamorejo sprejemati in odpošiljati moko. Za poljske pridelke v zrnu, ki se na odprtih vagonih ne kvarijo, se zaprti vozovi ne morejo oddajati. Ugodnosti pri izvozu vina in svežega grozdja iz naše države. Ministrstvo za promet je odobrilo z odlokom št. 29.884 z dne 6. septembra t. 1., da se od dne, ko je bil odlok razglašen v Službenih Novinah, pa do prihodnje odredbe računa: 1. vozarina za vino, z najmanj 10 tisoč kilogrami od vagona in tovornega lista, ali če je vozarina za toliko plačana, po razredu II., 2. za sveže grozdje, kot brzovozno blago v vseh količinah po razredu I. Pošiljke svežega grozdja se morajo odpravljati brezpogojno s prvim osebnim ali mešanim vlakom kot brzovozno blago. Ugodnosti veljajo le za izvoz iz naše države v inozemstvo za proge državnih železnic in proge vicinalnili železnic, ki so pod državno upravo. Dobava, prodaja. Dobava 60 vagonov krušne pšenične moke. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši 20. t. m. ob 11. uri dopoldne pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga pismena ofertalna licitacija glede 600.000 kg krušne pšenične moke 80%. Pogoji za to dobavo se dobe osebno pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Orldelek za socialno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo, želi nabaviti za invalidske zavode 165 komadov stolov, 125 nočnih omaric, 28 dvodelnih omar, 31 skrinjic za premog, 18 miz razne velikosti, 25 obešalnikov prostostoječih, 15 umivalnikov z opremo (kovinast emajliran), 24 pljuvalnikov iz pločevine, emajlirani, 2 pisalni mizi, 1 omaro za pisarniške potrebščine, 1 omaro za knjižnico, 10 klo, pi, 1 omaro kredenco za kuhinjo. Dobaviti bo 20 stolov, 80 nočnih omaric, 6 dvodelnih omar, 2 pisalni mizi, 6 klopi, 16 skrinjic za premog, 5 miz, 10 obešalnikov, 1 omaro kredenco, 1 omaro za knjižnico in 1 omaro zajngarno franko invalidski dom v RogSslu Slatini, ostalo opremo pa franko invalidski dom v Ljubljani ( St.Peterska vojašnica). Vzorci navedenih predmetov so na ogled v invalidskem domu v Ljubljani v Št. Peterski vojašnici (pri upravitelju). Pravilno kol-kovane in zapečatene pismene ponudbe naj se pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana Št. Peterska vojašnica) najkasneje do 16. oktobra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila) se dobavi pohištvo. Odsek si pridr- žuje pravico, da sprejme izmed vposla-nih ponudb eno, ali pa tudi več. Obenem s ponudbo je poslati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10% od skupnega nabavnega zneska. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. Tržna poročila. Tre. Ljubljana. Goveje meso 28 do 34 kron kg prve vrste, 20 do 26 K kg druge vrste; telečje meso 24 K druge, 26 K prve vrste (kranjska teleta); svinjina prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. S1 a-n i n e primanjkuje. Domača kranjska slanina 50 do 55 K. Jabolka prve vrste 12 K, druge 8 K; hruške 1. vrste 16 kron, druge 12 K, tretje 8 K. Moka št. 0 18.50, bela krušna moka 15 K, črna krušna moka 14 K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, otrobi 6 K, koruzna moka 12 K, koruzen zdrob 13 K, ajdova moka prve vrste 18, druge 16 K. Luščen fižool novi 10 K liter, čebula 8 K kg, krompir 4 K, kislo zelje 12 K. Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Vpliv prometnega davka se je že pokazal. Trgovci so nastavili za vse pridelke višje cene, ker ne kalkulirajo točno in zaokrožujejo cene navzgor. Za pšenico zahtevajo 1045-1065 K, za koruzo 840—850 K, za oves 770—780 K, za rž 885—895 K, za ječmen 895—920 K, moka 0 stane 15.80—16.20 K z vrečo. Vse cene postaja uatovor. Hmelj. XXVII. brzojavno tržno poročilo: Žatec, 6. oktobra 1921. Kupčija zopet bolj čvrsta, 6400—7000 č. K za 50 kg. Niirnberg: 7400—8400 mark za 50 kilogramov. Kolonijalno blago. Riž. Hamburg. Položaj na trgu je slab, cene so popolnoma odvisne od tečaja deviz in so se koncem preteklega tedna nekoliko zvišale. Siam Patna, glasiran M 9, Fancy blue rose 9.50—10, Fancy screenings 6.85, Chice screenings 6.55, Burma št. 11. 7.60, Burma A. 1. lomljen 5.30. Sai-gon I. 7.15, po kg. brutto za netto z vrečo. Čaj. London. Tržišče čvrsto. In-dian common leaf 1% A. Hamburg. Na trgu vlada mir, ker so cene v nemškem denarju previsoke. Iz tega vzroka niso bile sklenjene večje kupčije. Plača se po kakovosti za: Darjeeling Orange Peceoe M 27 do 35. Ceylon Orange Peccoe 19—22 M. In-dian Orange Pečcoe 14—18 M. Ning-chovvs 13.50—17. Zaloga pohištva lastnega izdelka Andrej Kregar 'strojno mizarstva Št. Vid n. Ljutltano. Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled. Zgradba novih prog. Pred kratkim se je vršila v Varaždinu anketa o investicijskem posojilu, na kateri je bila sprejeta resolucija, da se zaprosi ministrstvo, da se na račun tega investicijskega /.uvuu, ivjci »u uu,cwui/u uv^uuuouo. posojila zgradi še ne dograjena proga •ijave je treba vlagati pri generalni di- med Krapino in Lupinjakom, da se pro- kciji državnih dolgov v Beogradu, ga Zagreb - Varaždin - Lendava preure- soto dolga, za katerega jamčijo; 4. kraj i zavod, kjer so obveznice deponirane. FRANCOSKA! PONUDITE IN POVZORČITE VSE IZVOZNE PREDMETE ZLASTI DEŽELNE RR1DELKE, FRANKO IN ZACARINJEtsO ŠPILJE UVOZNI TVRDKI JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, RUE CHARLES APPELL 1, BRZOJAVNI NASLOV »SLOVENlA STRASBOURG«. P Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, Zadar, Zagreb. --------- ■v Vv Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In Inozemstvu. | BUDVO (lelilit! I | m\m m L J9Z2 S je fzila. | To je najstarejša in prava K kmetska Pratika kojo zahteva vsaka kmetska hiša. Nadrobno stane K 5'—. Na j debelo dobe trgovci znaten igsopugft. Naroča se v založništvu tiskarne J. Blaznika nasl. v Ljubljani, Breg št. 12. »rzsrzsrzsrasrzsrzs S m m m m n m m m m JAg fujff AAg OAft .*»• WO 4tb _W9 JL ’ ’ “ manmfakturam TEKSTILU® BLAGO DEBEL© IN DROBNO k. w©iscm «i£$SP©$5€& ULSCH ŠT. 10. Bj«Kw^aarac^ms(mK»3t«8sas®s2iias*tR!aB . 1 m m f¥ i iCiOCirtiz« S8£ SIS wv» wv© „MERAKL“. Lak za pode. «MERAKL».‘ Linoleum lak za pode. »MERAKL». Emajlnl lak. «MERAKL». Brunoline. tmM v&misbes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s c-ikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirni iak. L1QUID DRIERS PALE Tertbina svetla. LIQU1D DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini. ZEEedžet Sz Koritnite oljcun.sl | X1xaia.cižl5:a3n.s35:a< 'o-J-ica 4s Tola-g^oTT-ia-icsL. rta d.eToelo * Na debelo: m Kava. taj, takao. sardine, olje. vinski kis, bohinjski in Irapislov-ski sit, salami, šunka in sla- 2 nično vino letnik 1917. m Bogaiia § Slatina. S T. NEK1HU Ljubljana, Resljeva cesta 3. f ■%*.*: ■<* «> A,-fr #.AAm4t» ftAa rž-ftJP ttAS ČAJI Oft »15 Znamka KOMET Nepremočljiva mast za čevlje In usnje. Cene In kvaliteta brez konkurence. Rafinerija mineralnega olja Cankarjeva ul. ? Maribor Cankarfeva ul. 1 Vzorci na zahtevo brezplačno. MoUne lotite Kremo (čistilo) C. M., Dilber, Cipulin, mast (vazelina) ličilo, Sidol, KVffirO r'^ar‘ce 'z riževe slame in Iti lUlb korenine, konjske, za likanje (glanc) mazalke, motvoz in čevljarsko prejo (dreto), Rlronniko prave tržaške> gladke OltbVllSUb in pletene, orehove pletene, biče, vezalke (jermena) za čevlje, Cijaretnl papir ski, kancliski, konceptni, gladilni, (šmirgel) in stekleni papir ter drugo kratko robo nudi po najnižjih cenah veletrgovina !l(, Sv. Jakoba trg 9. OF9CIJESLNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA" Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, WSen. Raznovrstne špedicije. d. m mednarodms fiiransisopfte Reekspedšcije. - PreseBItve s pohištvenimi vozovi. •• Začara-naosja, carinska agentura. :^^ppppppppppppppppppqic^^^^c^p^^^pp^^^pppppRP¥^¥^ lastnik : Konzoi c!j s* »Majanj« »Trgovskega Usta«. — davni urednik; Pettr Kastelic. — Cdgovorni urednik Franjo ZebaL — Tiska tiskarne Makse Hrovatin v Ljubljani