Javni razpis za dodelitev državnih pomoci za programe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Moravce v letu 2019. Rok za prijavo je 10. oktober! / str. 12 PGD Vrhpolje slavnostno obeležilo 90 let / str. 14 – 15 Davnega leta 1929 so krajani Vrhpolja spoznali, da je potrebno nekaj narediti za boljšo proti­požarno varnost. Zato so ustano­vili Gasilsko društvo. Ob visoki obletnici so prevzeli novo gasilsko vozilo in novo garažo. 7 / 2019 Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / SEPTEMBER 2019 / ŠTEVILKA 7 / LETNIK XX Franc Pirc – dobra duša za Indijance in Pecane / str. 24 – 26 V zgodovino Pec se je Pirc zapisal "Odtekla voda ne poganja mlinskih koles." z zlatimi crkami. Razdajal se je italijanski pregovor kot duhovnik, ucitelj in pionir umnega sadjarstva. Znanje, ki ga je sproti pridobival, je nesebicno delil z moravškimi kmeti. PRVA POLOVICA OKTOBRA Rožnati oktober - ovijanje dreves z rožnatimi plete­ninami, predavanja in druge aktivnosti v sklopu osvešcanja o raku dojk; Društvo rokodelcev - Rokodelski center Moravce, Društvo podeželskih žena Moravce in drugi Moravce in okoliške obcine OKTOBER 1-6 Razstava Mlini na Moravškem nekoc in danes Turisticno društvo Moravce Kulturni dom Moravce, 9.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Kratek kulturni program, podaljšan cas ogleda Turisticno društvo Moravce Kulturni dom Moravce, 4. oktober, 18.00 OKTOBER Nedelja 13 6. tek na Limbarsko goro DK Limbarska gora Zalog pri Moravcah (štart), 11.00 OKTOBER Nedelja 13 Kostanjeva nedelja ob Raci, na ucno-sprehajalni poti Raca pri Mohorjevem mlinu Turisticno društvo Moravce Od 14.00 dalje OKTOBER Nedelja 20 Srecanje starostnikov KORK Pece OKTOBER Petek 25 Koncert otroškega zbora Limbar z gosti KID Limbar Kulturni dom Moravce, 19.00 OKTOBER Sobota 26 Zbiralna akcija starega papirja Skavti OKTOBER Cetrtek 31 Komemoracija pri Spomeniku v Parku Združenje borcev Moravce 15.00 NOVEMBER Sobota 9 Slavnostni koncert ob 40. letnici delovanja KD Tine Kos, Ženska vokalna skupina ODA Kulturni dom Moravce, 19.00 NOVEMBER Petek 15 Letni koncert Folklorne skupine DU z gosti Folklorna skupina DU Moravce NOVEMBER Sobota 30 Prireditev ob 25. obletnici društva DK Limbarska gora Kulturni dom Moravce Novice iz Moravške doline SEPTEMBER 2019 ŠTEVILKA 7 LETNIK XX Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Trg svobode 4 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Naslovnica Dragarjev mlin Foto: Mira Smrkolj Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 24. oktobra. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 4. oktober. Pisci sami jamcijo za verodostoj­nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Po sledeh napredka naše obcine Drage Moravcanke, spoštovani Moravcani. c as je, da vam porocam, kaj smo zadnje mesece storili za našo obcino. Naj zacnem s proslavo dneva državnosti na predvecer praznika v središcu Moravc. Ocitno smo s povezovalnim pristopom in postro­jem enot Civilne zašcite ubrali pravo pot. To sodim tudi po pismu, ki sem ga prejel in je podpisano z »vaši obcani«. Takole pišejo: »Obcani obcine Moravce se želimo zahvaliti za eno najlepših proslav za Dan DR. MILAN BALAŽIC Župan Obcine Moravce državnosti, odkar po osamosvojitvi obstaja obcina Moravce. Nobenih ocitkov, žaljenja, zmerjanja, obsojanja, samohvale ni bilo. Proslava je bila v celoti namenjena in posvecena naši domovini Sloveniji. Cu­dovit govor je imel župan naše obcine dr. Balažic, zato mu izrekamo posebno zahvalo! S tako umirjenimi dejanji se obeta naši obcini lepa in bogata prihodnost, ko bo resnicno postal sosed sosedu brat in prijatelj!« Kdo je proti razvoju naše obcine? T udi sam sem bil na zacetku županovanja preprican, da bomo v tesnem sodelovanju vsi skupaj delali za dobrobit naših obcank in obcanov. Zato sem vse obcinske svetnike povabil k partnerstvu za razvoj naše obcine. Toda želje so eno, dejstva pa nekaj povsem drugega. Na seji Obcinskega sveta dan po dnevu državnosti smo imeli na dnevnem redu sprejem predloga novega Statuta obcine, torej naše obcinske ustave. Država, se pravi, Ministrstvo za javno upravo, je že vec let opozarjalo, da je naš obstojeci statut protizakonit, pa to ocitno nikogar ni pretirano motilo. Pravna kultura je bila ocitno na psu. V nekaj mesecih smo skupaj z najboljšimi strokovnjaki pripravili nov sodoben statut, ki bi omogocil hitrejši razvoj obcine, vec evropskih sredstev in dal našim ljudem vec besede pri odlocanju o skupni prihodnosti. Pet svetnikov je brez enega samega tehtnega razloga glasovalo proti tem razvojnim usmeritvam: Vitomir Cerar, Matjaž Kocar, Brigita Barlic, Boštjan Merela in Adrijana Hauptman Vidergar. Novi statut ni bil sprejet, ker je v tem primeru potrebna dvotretjinska vecina, omenjeni svetniki pa so glasovali proti razvoju obcine Moravce. Bivši župan je v svoji mašcevalnosti kar iz bližnjega lokala po tele­fonu pošiljal navodila. Ni važno, zakaj gre, samo da je proti novemu županu. Ce bi vam povedal, kakšne vse politicne umazanije v dogovoru z bivšim županom pocenjata ko­ristolovska Vitomir in Roman Cerar, bi se vam obracalo v želodcu. Vecno vcerajšnji bi nas radi pustili v svoji neplodni in koruptni preteklosti. Ne bo jim uspelo: skupaj z državo bom ukrepal, kot mi nalaga zakon, vi pa si tudi dobro zapomnite zgornja imena, ko pride cas novih volitev. Takrat jih vi »nagradite« za njihovo neodgovorno pobalinstvo! Saj veste kako. Zakaj še ne gradimo doma za starejše obcane? K ronologija (ne)gradnje doma za starejše obcane ima dolgo brado in težke financne posledice za našo obcino. Zacelo se je že oktobra leta 2006 s predstavitvijo projekta. Marca 2008 je Ministrstvo za delo podelilo koncesijo, cemur je sledil val pritožbenih in sodnih postopkov naših obcanov. Bivši župan namrec ni bil sposoben opraviti potrebnih pred­hodnih dogovorov z obcani in je za gradnjo doma vztrajno vsiljeval lokacijo, ki ni bila najbolj primerna. Predviden dom naj bi se nahajal stisnjen med že obstojece hiše, obenem pa bi bil premajhen in zato nerentabilen. Kljub temu je bilo decembra 2011 pridobljeno pravnomocno gradbeno dovo­ljenje, toda takrat je od aktivnosti pri gradnji doma zaradi kriznih razmer na trgu in nesposobnosti bivšega župana odstopilo koncesionarsko podjetje Comett. V letih od 2012 do 2017 bivši župan glede doma šest let ni naredil nicesar. Leto 2017 je minilo v igricah, kdo bo investitor: bo to obcina, ki bi se hudo zadolžila? Ali morda spet zasebno podjetje Comett? Odprti sta bili dve možnosti: ali denar priskrbi Comett ali pa v zgodbo vstopi tuji kapital kot strateški partner tega podjetja. Znova se pridobiva vsa potrebna dokumentacija, vse se placuje še enkrat. Bivši župan je za vse vratolomije okrog doma iz obcinskega proracuna zapravil 595.620 evrov. Ce k temu dodamo še strošek za opremljenost zemljišca (245.340 evrov) in strošek odstopa stavbne pravice (350.280 evrov), je bivši župan pognal v zrak vec kot milijon evrov našega skupnega denarja (natanko 1.040.097 evrov), ob tem pa ni postavil niti temeljnega kamna težko pricakovanega doma. Ko sem prevzel vajeti obcine, sem se ob teh dejstvih in številkah najprej zgrozil. Podedoval sem obupno stanje, medtem ko so naše obcanke in obcani upraviceno terjali, da se koncno zacne z gradnjo. Ker glede koncesionarja nisem imel nobene izbire (koncesija ni prenosljiva), sem nadaljeval pogovore s podjetjem Comett o gradnji na prej doloceni lokaciji. Zdaj smo, kjer smo: pod mojim vodstvom je obcina naredila domaco nalogo in pripravila vse potrebno za zacetek gradnje. Zakaj potem še ne gradimo? Zato, ker moramo pocakati, da se koncesionarsko podjetje Comett dogovori z avstrijskim vlagateljem, podjetjem Senecura, o kapitalski povezavi in/ali o najugodnejši razlicici finan­ciranja izgradnje doma z banko. Pritiskam na njih, da se to zgodi cim prej. Kar je bilo v moji moci, sem že postoril: petkrat sem se pogovarjal z vrhom Ministrstva za delo in zagotovili so mi, da nam pri tem projektu država stoji ob strani. Kot stvari zdaj tecejo, lahko pricakujemo, da bi letos jeseni položili temeljni kamen in pripravili gradbišce. S pravo gradnjo naj bi zaceli sredi leta 2020, dom pa bi bil zgrajen v roku enega leta. Z ministrico Klampferjevo pa sem se dogovoril tudi o tem, da bi ob vseh naših vloženih naporih in sredstvih lahko racunali na novo koncesijo, tako da bi kmalu po prvem zaceli graditi še en dom, le da veliko vecji. Tako bi skrb za starejše obcane v Moravško dolino prinesla nekaj sto novih delovnih mest in bi postala naša razvojna strateška usmeritev. Kdaj pride širokopasovna optika? V Šentilju pri Mariboru sem se 17. julija udeležil pred­stavitve projekta izgradnje širokopasovnega opticnega na podeželskih delih Slovenije, ki bo koncnim uporabnikom omogocalo hitrosti prenosa do 10 Gb/s. Gre za najvecjo tujo investicijo v Sloveniji v zadnjih letih, saj bo podjetje Rune v projekt investiralo 200 milijonov evrov. Moravce so ena od šestih slovenskih obcin, kjer se bo ta projekt zacel najprej graditi. Z gradnjo na centrali v Litiji se je zacelo te dni, do prvih naselij v Moravški dolini pa bodo po zadnjem obves­tilu predstavnika podjetja ekipe prišle v oktobru. Jih bom priganjal, ker na nov internet cakam enako nestrpno kot vi. Kaj smo letos zgradili? P oleg državne ceste skozi center Moravc smo v letošnji gradbeni sezoni do zdaj asfaltirali naslednje odseke cest: v Zgornjih Kosezah nad novim opornim zidom, v Gabrju pod Limbarsko goro na plazu Pškur, v Vodicah na Limbarski gori, odsek Zgornja Javoršica – Vovk, na Štebaliji, na javni poti v Stegnah do mizarstva Avbelj, odsek Sveti Andrej proti Kiževemu mlinu, cesto skozi Hrastnik pod Limbarsko goro, odsek Zgornji Prekar – Dešen na plazu, javno pot v naselju Selo pri Moravcah; ko pišem, smo tik pred asfaltiranjem ceste Mošenik – Hudej, ceste v Štorovje, odseka v Podstrani, za ostale lokacije pa pripravljamo projekte, pridobivamo soglasja in gradbena dovoljenja. Poleg velikega števila novih prometnih znakov smo postavili zašcitne ograje pri mostu cez Raco na Selu, v Podstrani, Dešnu, Selcah in Rudniku. Moravce imajo nove plocnike. Sanirali smo plaz pri Spodnji Javoršici, obnovili poškodovana cestišca, krpali udarne jame in izvedli asfaltne mulde v Spodnji Javoršici, Gabrjah, Vodicah in Zgornjih Ko­sezah. V juliju je bil obnovljen vodovodni odsek v Moravcah na Malovi ulici, obnavljajo pa se ali se še bodo vodovod Vrhpolje in vodohrani Negastrn, Gora pri Pecah, Ples in Dešen. Ce bi hotel našteti vse, bi mi zmanjkalo prostora, ki je namenjen tej kolumni. Navsezadnje, pripravljamo vse potrebno, da bo še letos urejeno odvodnjavanje na odseku ceste od Stegn do Race. Naj tu omenim še našo letošnjo najvecjo investicijo - grad-njo novega mostu cez Drtijšcico pri Serjucah. Ta gradnja je pomembna zato, ker bo novi most preprecil poplave v Moravški dolini, ki so se redno pojavljale ob vseh vecjih nalivih, nazadnje pa 13. julija lani. Ob starem mostu je namrec zastajala voda, ki je potem zalivala objekte po dolini. Z novim mostom temu ne bo vec tako in poplave bodo koncno postale zgodovina. Na javni poti v Serjucah bo izvedena rekonstrukcija, zaradi dviga cestne nivelete na mestu novega mostu pa bo potrebna še rekonstrukcija lokalne ceste Soteska – Negastrn. Gradnja mostu bo pred­vidoma trajala 3 mesece. TEŽKI TOVORNJAKI, NALOŽENI Z NEVARNIMI IN STRUPENIMI SNOVMI, ŽE TRETJI MESEC NE VOZIJO VEC SKOZI MORAVŠKO DOLINO V TERMIT. TUDI TO JE NAPREDEK IN TAKO BO TUDI OSTALO. PIKA! Nic nas ne bo zaustavilo V Cešnjicah postavljamo novo moderno ulicno razsvetlja­vo, kakršno bomo postopoma širili po ostalih krajih naše obcine. Pred zgradbo sedeža Obcine smo odprli novo elektricno polnilnico za avtomobile na elektriko, ki jih bo v prihodnje še vec. Na sprehajalni poti ob Drtijšcici smo na obeh straneh postavili nove klopi, da bodo na voljo spre­hajalcem, športnikom in otrokom. Intenzivno pripravljamo potrebno dokumentacijo za širitev šole in vrtca, športni park in otroško igrišce, ki ju nameravamo zaceti graditi prihodnje leto. Prav tako skupaj z državo pospešeno nadaljujemo priprave za umestitev v prostor, odkup zemljišc in zacetek gradnje tako dolgo pricakovane zahodne obvoznice mimo Moravc. Na Direkciji za ceste smo dobili 12 domacih nalog, preden stece gradnja. Ce bi bivši župan v 14 letih svojega županovanja opravil vsaj kakšno od teh, bi nam bilo veliko lažje. Tako pa nas je s praznimi obljubami samo veckrat dobro naplahtal. Ceprav je na razvojnih poteh naše obcine veliko birokrat­skih ovir, jih eno za drugo preskakujemo. »Bleferskemu nastopaštvu« bivšega župana v rdeci srajci in njegovim od sramu rdecim neresnicam verjamejo samo še lahkoverni. Skupinica petih svetnikov, ki se na sejah ne odloca po svoji pameti, ampak po ukazu bivšega župana, morda v prihodnje le spregleda zmoto in zacne uporabljati lastno glavo. V napredek obcine štejem tudi imenovanje varuha pravic obcanov, na katerega se boste lahko obracali s svojimi pritožbami. Vecno vcerajšnji ob tem vpije­jo, da zapravljam denar. Kot obicajno, vam lažejo: varuh deluje prostovoljno in ne porabi niti centa. Po vsem povedanem naj vam zagotovim - gremo skupaj s polno paro naprej, da nadoknadimo vse v preteklih letih zamujeno. P. S. Težki tovornjaki, naloženi z nevarnimi in strupenimi snovmi, že tretji mesec ne vozijo vec skozi Moravško dolino v Termit. Tudi to je napredek in tako bo tudi ostalo. Pika! Stanje tekocih projektov v obcini BESEDILO: MAG. IVAN KENDA, DIREKTOR OBCINSKE UPRAVE K ot direktor Obcine Moravce želim podati odgovore oz. razlage glede trditev, ki so se v mesecu avgu­stu širile tako po spletu kot po pošti. V proracunu iz leta 2018 naj bi bilo prihranjenega vec kot 1,2 milijona evrov sredstev za izvedbo investicij (šola, dom, ipd.), ki pa se letos ne izvajajo. Glede na moje dolgoletne izkušnje s proracuni po razlicnih obcinah ter postopki za pripravo in izvajanje le-tega lahko povem samo to, da postopek ne poteka tako. Ce ponazorimo: ce nekdo v letu 2018 ni pora­bil oz. izkoristil vseh sredstev, na primer je od 6 milijonov evrov realiziral samo 4,5 milijona evrov, pomeni, da razlike 1,5 milijona evrov ne more prenesti v naslednje leto, torej tega denarja s 1. januarjem ni vec na razpolago. Možno je vlaganje v razlicne namenske varcevalne sklade, ki pa jih v tem proracunu ni. Tudi zato se na obcinah trudimo, da so realizacije proracunskih postavk stoodstotne in so zaklju-cene do konca oktobra istega leta, da prenosi obveznosti iz preteklega leta ne znižujejo sredstev za tekoce leto. Preostali denar iz leta 2018, to je 1,2 milijona evrov, je bil namenjen gradnji doma za starejše in hkrati tudi posegom na šoli, dejstvo pa je, da glede na trenutne cene na trgu, za šolo potrebujemo 3 milijone evrov, za dom pa vsaj 7,5 milijona evrov. Dom starejših P ravnomocnost in dokoncnost gradbenega dovoljenja za projekte, ki jih je Obcina Moravce izdelala v letu 2018 (tu gre predvsem za dom starejših obcanov), je bila izpel­jana šele po mojem prihodu na delovno mesto direktorja obcinske uprave. To je bil sicer dolžan narediti koncesionar, skladno s pogodbo o podelitvi koncesije z ministrstvom, pa tega ni izvedel polnih dvanajst let. Tekom sedmih mesecev, od kar sem tu, je bilo vloženega veliko napora v postopke in sestanke tako na obcinski kot tudi na državni ravni, izve­dena so bila celo pogajanja s tujimi investitorji, preigrane razlicne možnosti postopkov za gradnjo. Ker je postopke prevzelo ministrstvo, cakamo na zagotovitev vseh potrebnih papirjev in zacetek gradnje. Osnovna šola P o pregledu dokumentov za rekonstrukcijo prizidka in telovadnice na OŠ Jurija Vege z bivšo ravnateljico je bilo ugotovljeno, da razen nekih idejnih skic, ustrezna dokumentacija v preteklih letih ni bila pridobljena. Ker je ta dokumentacija potrebna za dolocitev ocene gradnje, je težko sklepati, od kod je bila slednja pridobljena. Od febru­arja 2019 smo preigrali kar nekaj variant, izdelali projektno nalogo, obvešcali o postopkih obcinski svet, in že sprožili postopek odpiranja ponudb za izbiro izvajalca za izdelavo projekta. Pred tem smo preverjali in pridobivali soglasja. Torej, postopek je šele dobro stekel. Kulturni dom P renove je potreben tudi kulturni dom, zato je bil v pretek­lih letih pripravljen tudi projekt, na podlagi katerega je bil spisan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v katerem so navedeni znesek, viri financiranja in faze izvedbe po letih. Ker se še v letošnjem letu obeta razpis, na katerem Obcina lahko pridobi do 30 odstotkov nepovratnih sredstev, je bilo ob rebalansu potrebno dolociti sredstva po letih, dolocena za prenovo. S tem so bili na seji seznanjeni tudi tisti, ki danes pišejo ravno nasprotno. Zahodna obvoznica in drugi projekti Z a projekt zahodne obvoznice Moravce so bili v šestih mesecih izvedeni štirje sestanki z vodstvom DRSI. V preteklih desetih letih pa od približno dvanajstih glavnih zahtev ni bila izvedena niti ena. Po teh štirih sestankih so se zadeve zacele premikati, kar pomeni, da izdelovalci OPPN-ja vedo, kaj je potrebno narediti in da tudi Obcina ve, kaj bo treba še izvesti; pridobivamo ustrezna mnenja in soglasja, urejanja v OPPN, ipd. DRSI torej ni in ni bil zaviralni faktor pri postopkih. Najbližje izvedbi je projekt športnega parka Moravce, saj je predvideno, da se postopki pri izdelavi OPPN zakljucijo še letos, kar pomeni, da se z naslednjimi proracuni lahko zacnejo izvajati posamezne faze. Obcina iz preteklih let nima na zalogi projektov v ustrezni obliki (DGD, PZI, gradbena dovoljenja, ipd.), kar pomeni, da na številne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev ne more kandidirati. Prevzeta dedišcina je bila res klavrna, smo se pa v tem obdobju zagrizli v vse projekte in pridobivanja ustreznih soglasij. Za razliko od prejšnjega neucinkovitega vodstva namera­va novo vodstvo tudi dejansko kaj zgraditi. Polje ni poligon za motorje B i se vam zdelo v redu, ce bi skozi vašo pisarno sem ter tja zapeljal traktor, po vašem vrtu pa tekale krave? Verjetno ne! Tudi moravškim kmetom, ki so me opozorili na (pre)pogoste vožnje predvsem mladih motoristov in voznikov štirikole­snikov po travnikih in njivah, se slednje zdi nespre­jemljivo. Saj vsi vemo, da so ceste namenjene vožnji z motornimi vozili, travniki in njive pa pridelovanju hrane, mar ne? Zato pozivam vse, ki se morda ne zavedate škode, ki jo povzrocate z vožnjo po kmetijskih zemljišcih, da se sprošcate na drugacen nacin in tam, kjer je takšni zabavi mesto. Kmetom, ki za nas pridelujejo hrano, pa pustite travnike in njive, da jih v miru obdelujejo. Hvala! Vaš župan Obvestilo o dogajanju glede nenavadnega vonja v bližini Termitove deponije BESEDILO: MAG. MATJAŽ MAROLT, DR. JURIJ KOCAR V soboto, 17. avgusta, je bilo na vec splet nih straneh, med drugim tudi na porta lu Domžalec.si, mogoce prebrati zapis: »Danes nekaj po 13. uri je vec obcanov v naselju Drtija v obcini Moravce zaznalo nenavaden vonj, o cemer so obvestili pristojne službe. Na kraju so posredovali poklicni gasilci CZR Domžale, pripadniki Civilne zašcite Moravce in policisti PP Domžale, ki so ugotovili, da se nenavaden vonj širi iz treh bazenov. Na kraju so skupaj s pripadniki Civilne zašcite Moravce in policisti PP Domžale ugotovili, da vonj prihaja iz treh bazenov dimenzije 20 × 8 metrov, obloženih s polivinilom, v njih pa se nahaja tekocina. Bazeni naj bi pripadali podjetju iz Moravc, za kakšen namen, pa nam ni znano. Gasilci so opravili meritve, ki pa niso zaznale vrste snovi, zato je bil aktiviran mobilni laboratorij ELME, ki je opravil ustrezne meritve in bo o rezultatih obvešcal RCO, ta pa pristojne službe«. Smrad posledica novih tehnoloških postopkov? O nenavadnem vonju oziroma neznosnem smra du je bil obvešcen tudi predstavnik LIM. Pri preverjanju okolišcin dogodka je bilo ugotovljeno, da nenavaden vonj prihaja iz treh bazenov, ki jih je izkopalo podjetje Termit d. d. iz Drtije, na obmocju, kjer se izvaja sanacija nekdanjih izkopov. V petek, 16. avgusta, je bil predstavnik LIM v krajšem pogovo­ru s slovaško strokovnjakinjo dr. Darino Štyriakovo seznanjen, da podjetje Termit sodeluje v medna­rodnem projektu, katerega namen je izvedba kem ijskega postopka, v katerem bi se kremenov pesek »ocistil« necistoc (kovin). Seznanjen je bil, da se pri postopku uporabljajo jedke snovi in spojine, ki lahko v višjih koncentracijah predstavljajo problem tako za okolje, posredno in neposredno pa tudi za zdravje ljudi. S podrobnim potekom predvsem pa Vodstvo podjetja Termit pozivamo, da po­jasni, katere snovi uporabljajo v postopkih izlocevanja kovin iz kremenovega peska, kajti vsaj trije simboli na vreci, uporabljeni v bazenih (»nevarnost za zdravje«, »jedkost« in »klicaj«), so opozorilni in opozarjajo na nevarnost za clovekovo zdravje. nacinom ter okolišcinami izvedbe postopka izlocevanja »kovin« ni bil seznanjen. Tega dne ni bilo mogoce zaznati neprimernega vonja oziroma smradu, saj so delavci podjetja šele urejali brežino bazenov in v njih tocili vodo. Opustitev dolžnosti obvešcanja prebivalcev K ljub temu da rezultati vzorcev, ki jih je odvzel mobilni laboratorij ELME, še niso znani, LIM pricakuje od podjetja Termit, da seznani lokalno skupnost, kaj tocno se v bazenih izvaja, kaj je namen aktivnosti na obmocju, kjer sicer velja prepoved a-ktivnosti povezanih s predelavo odpadkov ter pojasni, zakaj podjetje ni obvestilo okoliških prebivalcev o predvidenih aktivnostih na deponiji ter pricakova­nem neznosnem smradu, za katerega bi izvajalci projekta morali vedeti in o tem obvestiti lokalno skupnost. Po prepricanju LIM je zaradi opustitve obvešcanja javnosti prišlo do vznemirjenosti oko­liških prebivalcev. Istocasno LIM poziva vodstvo podjetja, da zago­tovi primerno zavarovanje bazenov, kajti neposredna bližina javne poti, ki jo uporabljajo tudi okoliški prebivalci, predstavlja neposredno nevarnost za zdravje, varnost in premoženje ljudi. Zavarovanje bazenov samo z rdecim trakom ne more biti pri­merno zavarovanje, kajti že sama bližina spornih bazenov od javne poti (okoli dveh metrov) pred­stavlja nevarnost za clovekovo zdravje in okolje. Fotografije položaja bazenov ob javnih poteh in ostale aktivnosti LIM v povezavi s predelavo od­padkov podjetja, lahko preverite na javno dostopni FB strani LIM-Moravce. Vodstvu Termita ni vec možno zaupati D osedanje izkušnje okoliškega prebivalstva s podjetjem Termit glede problematike sporne predelave odpadkov so skrajno slabe, zaradi ce-sar med ljudmi ni vec zaupanja. Dodatno pa jih je panicno vznemiril in prestrašil nevzdržen smrad, kar je preverljivo iz vec prijav posameznikov na interventno številki 113 in 112 ter predstavniku LIM. Slednji poziva predstavnike podjetja Termit, da javno predstavi aktivnosti podjetja povezane s predelavo odpadkov (tudi »pesek« v bazenu je odpadek) in drugih postopkov, ki niso povezani z njihovo primarno dejavnostjo, in da se razložijo njihov namen in pricakovani rezultati »ocišcevanja kovin« iz njim lastnega odpadka. Ob tem se lahko ponovno vprašamo, od kod težke kovine, ce zatrju­jejo, da gre za nenevarne in inertne odpadke. Istocasno pozivamo vodstvo podjetja, da preneha s samovoljo in se koncno pricne obnašati družbeno odgovorno ter zacne tvorno sodelovati z lokalno skupnostjo. ODPRTO PISMO VODSTVU PODJETJA IAK IN PREBIVALCEM MORAVŠKE DOLINE BESEDILO: MAG. MATJAŽ MAROLT, FOTOGRAFIJA: ARHIV LIM C ista pitna voda je dragocen naravni vir, ki ga pogosto primanjkuje. Res, da k sreci zaenkrat še ne pri nas v Moravški dolini, vendar kako dolgo bo še tako? Danes vec kot milijarda ljudi po svetu nima dosto-pa do tekoce pitne vode, do leta 2025 pa bosta dve tretjini Zemljanov živeli z obcasnimi ali stalnimi prekinitvami dobave vode. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb sušna obdo­bja v 21. stoletju vedno daljša in vse hujša. V naši Moravški dolini pa niso samo podnebne spremembe tiste, ki nas morajo skrbeti. Problematika morebitnega pomanjkanja ciste tekoce pitne vode se zato tice tudi Moravške doline, ki je še vedno prava oaza »ciste« vode. Ta prispevek pišem v imenu krajanov Dešna, da vas seznanim s težavami domacinov v Dešnu in okolici, povezanimi s postopkom pridobivanja apna za potrebe obra­tovanja podjetja IAK (Industrija apna Kresnice) in posledicami njihovega delovanja na vodooskrbni sistem v Moravški dolini. Dešen in kamnolom Ušenišce 2 K raj Dešen se nahaja na skrajnem jugovzhodnem delu obcine Moravce. V zgodovinskih zapisih je vas prvic omenjena v fevdnih dokumentih leta 1425. Po popisu iz leta 2011 Dešen šteje 90 prebivalcev. Nad vasjo Dešen obratuje kamnolom za prido­bivanje apnenca, ki ga v kraju Kresnice uporabljajo za pridobivanje apna in kamene moke. Na pobocju kamnoloma na nadmorski višini 780 m se nahaja objekt, v katerem je naprava za mletje izkopanega apnenca. Zmleta kamnina nato po pobocju hriba pada približno sto metrov na nižjo etažo. Tam jo naložijo na tovornjake in odpeljejo po lokalni cesti do transportne naprave v vasi Zapodje ali neposred-no do obrata v naselju Kresnice. Dragoceni vodni viri V središcu vasi Dešen se nahaja glavni vodni vir (Ušte nad Dešnom), ki oskrbuje vasi Dešen, Zg. Prekar, Sp. Prekar in Hrib nad Ribcami. Poleg glavne­ga vodnega vira se v vasi nahajajo še pomožni viri vode, za katere je podeljena vodna pravica krajanom vasi. V vasi Zapodje (Obcina Litija) se nahaja zajet­je Zapodje, ki oskrbuje naselja Zapodje, Jesenje, Zgornji in Spodnji Hotic in druga. Obmocje kamnoloma in vrtace v okolici vrha grebena Žerenk hkrati predstavljajo vodonosno obmocje za vodni vir V-1 Ples, ki oskrbuje 3.498 prebivalcev obcine Moravce. Zato je pomembno, da opozorimo na negativne vplive na okolje, ki so posledica delovanja kam­noloma. Vpliv prašenja na okolje N a podlagi Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) je pod-jetje IAK d. o. o. zavezano skrbeti za minimalne emisije prašnih delcev v zraku. Za ta namen je v postopku mletja za preprecitev prašenja v napravi za mletje vgrajen sistem dodajanja vode. Na pod-lagi fotografij z dne 20. februarja letos domacini v Dešnu upraviceno sklepajo, da podjetje teh ukrepov ne izvaja. Prav tako je omenjeno podjetje zavezano zmanjševanju dvigovanja prahu, ki nastaja pri trans-portu s tovornjaki. V ta namen bi moralo podjetje »namakati« cestišce, vendar na podlagi fotografij, med njimi tudi ene z istega dne (20. februar), je videti (tako, kot domacini trdijo), da tovornjak, ki je namenjen namakanju cest, ne obratuje. Zaradi zgoraj zapisanih okolišcin je na vec mestih v vasi možno opaziti zelo motece in zdravju nevarno od­laganje prahu. Krajani so zaskrbljeni tudi zaradi pridobljenih podatkov projekta »Raziskave onesnaženosti tal v letu 2004 - ROTS 2004«, narocnika Ministrstva za okolje in prostor. Raziskava je pokazala opozorilne vrednosti nevarnih snovi, kot so: kadmij, kobalt in svinec. Mesto vzorcenja se nahaja v radiju manj kot 1000 m od mlelne naprave. Iz tega sklepajo, da je onesnaženo tudi naselje Dešen. Z veliko verjetnostjo domacini trdijo, da se po­dobna zgodba, ki se sedaj dogaja pred ocmi vse Slovenje v podjetju Termit d. d., ocitno dogaja tudi pri njih, glavni akter njihove zgodbe pa je podjetje IAK d. o. o. Negativni vplivi na vodne vire N a podlagi Odloka o vodovarstvenih obmoc­jih vodnih virov na obmocju obcine Moravce (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 01/01) so viri pitne vode v bližini obmocja kamnoloma (vodna vira Ples in Ušte-Dešen). Vodni vir Ušte-Dešen je bil v preteklosti že onesnažen z mineralnimi olji zaradi dejavnosti kamnoloma. Iz tega domacini ponovno upraviceno sklepajo, da vse aktivnosti, ki se izvajajo v obmocju kamnoloma, vplivajo na kakovost vode, od katere so odvisni krajani Dešna in drugih bližnjih vasi, hkrati pa obstaja resna grožnja onesnaženja vodnega vira Ples na dnu Moravške doline, kajti ne smemo zanemariti dejstva, da se tudi ta vodni vir »napaja« iz vodonosnega obmocja, v katerem se nahaja kamnolom. Tik pod grebenom Žerenk je podjetje izkopalo vec kot 20 m globoko kotanjo, v katero se z njenih sten steka padavinska voda. Na dnu kotanje se nabira apnencast mulj, ki dodatno prispeva k »trdoti« vode, nad katero se odjemalci pitne vode iz vodonosnika Ples (Moravce) stalno pritožujejo. Poleg tega je, po mnenju domacinov Dešna, mulj pomešan z verjetno onesnaženimi snovmi, ki nastajajo med proizvodnjo. Umetna ko­tanja se kot krater zajeda v apnencast greben. Voda, ki se iz kotanje kot skalna voda pretaka skozi plasti apnenca ima slabo samocistilno sposobnost, kar je verjetno razlog za slabšo kakovost pitne vode v vodonosnikih na obeh straneh grebena. Zaradi že omenjenega procesa mletja prihaja do povecane hrupne obremen­itve na obmocju KS Dešen. Najbolj izpostavljene so stanovanjske hiše na naslovih Dešen 13, 16, 17, 18, 20 in 20a. Poškodbe infrastrukture zaradi plazenja zemljin Z aradi aktivnosti kamnoloma se je v preteklosti na obmocju KS Dešen pojavilo vec plazov, za katere je podjetje prevzelo odgovornost in v nekate­rih primerih tudi saniralo nastalo škodo. V zadnjih letih so krajani opazili vec novo sproženih plazov v neposrednem vplivnem obmocju kamnoloma, ki so poškodovali lokalne ceste. Podjetje omenjenih novih plazov do danes ni saniralo. Zaskrbljujoc je preverljiv podatek, da so poleg cest ogrožene tudi hiše. Krajani ogroženih hiš upraviceno živijo v stalnem strahu pred sproženjem zemeljskih pla­zov. Njihov strah je upravicen, saj dejansko živijo v smrtni nevarnosti. Na obmocju KS Dešen podjetje Geoplin d. o. o. Ljubljana redno izvaja meritve premikanja in posedanja terena zaradi lastnega plinovoda, ki so ga morali v preteklosti že veckrat sanirati. Zara-di omenjenih plazov je v letu 2018 podjetje Geo-plin d. o. o. izvedlo alternativno traso plinovoda po geološko stabilnejšem terenu zunaj obmocja KS Dešen. Sprašujem se, kdo bo nosil odgovornost, ko se bo sprožil zemeljski plaz zaradi aktivnosti podjetja IAK. Posledice proženja zemeljskih plazov so praviloma katastrofalne! Zato skupaj s krajani Dešna opozarjamo akterje in pristojne državne organe na morebitno katastrofo. Neizvajanje sanacije že izkorišcenega obmocja N a podlagi rudarskega dovoljenja so vsa pod-jetja v Republiki Sloveniji zavezana k sanaciji »pridobivalnih« obmocij. V primeru kamnoloma podjetja IAK se sanacija že izkorišcenih površin ne izvaja. Nihce ne zna pojasnit, zakaj je temu tako – ne vodstvo podjetja, ne država. Vam je zgodba znana? Odlaganje odpadkov N a podlagi fotografij z dne 20. februar domacini ugotavljajo, da podjetje odlaga na obmocju kamnoloma nenevarne in tudi nevarne odpadke, ki predstavljajo grožnjo za »naše« vodne vire. Ponovno podobna zgodba kot jo Moravška dolina že pozna. Krajanom je prekipelo Z aradi vseh navedenih negativnih vplivov na okolje so se krajani KS Dešen odlocili ustanoviti ljudsko iniciativo, ta pa se je povezala z Ljudsko iniciativo Moravce, ki je dejavna na podrocju, tudi za njih, »sporne« dejavnosti podjetja Termit. Podobno kot LIM Moravce, tudi oni odlocno zahtevajo ukinitev dejavnosti kamnoloma, vse dotlej, dokler se stanje na terenu ne izboljša. Domacini upraviceno in z vso odgovornostjo trdijo, da se stanje v zadnjih dvajsetih letih, od kar je dejavnost v zasebni lasti, samo poslabšuje. Trdijo, da podjetje IAK d. o. o. ne spoštuje okoljske zakonodaje in je neodzivno za njihove vsakodnevne težave, ki so povezane z delovanjem podjetja IAK. Slednjemu pa je mar le za lasten obstoj in profit, medtem ko jim je za zdravje krajanov Dešna in okolice in navsezadnje tudi vseh prebivalcev Moravške doline, le malo mar. Prebivalci Dešna in okolice, njihove ljudske inicia­tive in clani Ljudske iniciative Moravce pricakujemo, da bo župan dr. Milan Balažic ravnal podobno kot v primeru Termit d. d. in se bo odlocno postavil v bran ljudi in ne kapitalu. Istocasno ga sprašujemo, kaj bo ukrenil, da se stanje v naših »hribih« izboljša, kajti ne pozabite drage Moravcanke in Moravcani, brez vode s Plesa tudi iz vaših pip ne bo pritekla voda! Zakljucujem z mislijo: VODA, ZIBELKA ŽIVLJENJA! Odgovor na rezultate nadzora nad delom inšpektorjev za okolje BESEDILO: DR. JURIJ KOCAR IN MAG. MATJAŽ MAROLT V Ljudski iniciativi Moravce izražamo zacudenje, ce ne ogorcenje, nad sklepi nadzora dela inšpektorjev na obmocju deponije Termit d. d., ki jih je izdala komisija po nalogu ministra za okolje in prostor Simona Zajca. Ignoranca inšpektorjev na obmocju sporne deponije v Moravcah se je pokazala že v postopku predelave elektro­filtrskega pepela iz podjetja TE-TOL. Nedavno je v Trbovljah pristojni inšpektor nemudoma odredil zaustavitev predelave pepela, ko je ugotovil, da ta ni pokrit, da se praši v okolje in da ni pod nadstrešnico. V dokaznem gradivu LIM hranimo tudi fotografije in video posnetke, ki nazorno prikazujejo napacno predelavo, odlaganje in skladišcenje pepela. V primeru Termita so inšpektorji vedno pregledovali samo dokumentacijo, medtem ko si nikoli niso umazali cevljev z moravškim blatom (pricevanja inšpektorja na sodišcu iz dokaznega materiala, ki ga hrani LIM). Ob nadzoru predelave, odlaganja in skladišcenja elektrofiltrskega pepela v Termitu so inšpektorji vedno pregledo­vali samo dokumentacijo, medtem ko si nikoli niso umazali cevljev z moravškim blatom. Obenem izražamo razocaranje nad ignoranco ministr­stva, ki jo je deležna Ljudska iniciativa Moravce. Na zadnjem sestanku z ministrom Zajcem, na dan razgrnitve rezultatov raziskave ARSO, smo se dogovorili, da bomo aktivno vklju-ceni v postopek ugotavljanja vseh izvedenih aktivnosti pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. LIM je pisno obvešcal ministrstvo o nezakonitih dokumentih, ki so jih izdali. Njihovega odgovora LIM ni nikoli prejel, njihova obljuba o sodelovanju pa do danes ni bila izpolnjena. MOP na vsako našo prijavo odgovarja, da ne ugotovi nepravilnosti, medtem ko nima poguma, da bi se soocil z našimi obtožbami, neizpodbitnimi dokazi in nas povabil k sodelovanju. Opravljena analiza ARSO je pokazala onesnaženost tal in podzemnih ter izcednih vod. Ministrstvo pozivamo naj pojasni, od kod onesnaženje? Kaj ga povzroca? Ali je od kmetov, kot trdijo v podjetju? Ce je, potem naj »zaprejo« kmete. Tega seveda ne bo potrebno narediti, saj smo v LIM prepricani, da temu ni tako. Obenem pa sprašujemo kmete, kaj bodo storili s tistimi, ki ves cas s prstom kažejo na njih; nazadnje na Termitovi julijski novinarski konferenci. Cudež v Moravcah ali kako je prej slepa država spregledala BESEDILO: DR. MILAN BALAŽIC M inistrstvo za okolje in prostor je 20. avgusta javnost obvestilo, da je triclanska komisija izvedla nadzor nad delom inšpektorjev, ki so nadzirali delo podjetja Termit. Rezultati monitoringov naj bi izkazovali, da omenjeno podjetje deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, zato inšpektorji niso ukrepali. Stanje analiz podzemne vode naj bi bilo dobro, prav tako ni bilo nobenih indicev, ki bi kazali na okoljsko škodo. Zaradi novih dejstev pa je pristojni inšpektor julija 2019 nemudoma odredil pre­poved nadaljnje predelave odpadkov. Ministra za okolje in prostor g. Simona Zajca sprašujem, kako je mogoce, da so in-špektorji od leta 2012 do polovice leta 2019 lahko ugotavljali, da je na deponiji Termita vse v najlepšem redu, potem pa julija 2019 nenadoma cez noc ugotovili, da je vse narobe? Da so znatno presežene kriticne vrednosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec, cink, fluoride itd.? Kako je mogoce, da so inšpektorji leta opravljali nadzor, ki je kazal idilicno stanje, potem pa nekega lepega dne ugotovili, da zaradi škodljivih ucinkov na cloveka in okolje onesnažena tla niso vec primerna za pridelavo rastlin za prehrano ljudi? Kako je mogoce, da smo pred julijem 2019 živeli v pravljicnem svetu ciste narave, potem pa smo se v hipu znašli sredi okoljske škode, onesnaženosti tal in mocno onesnažene pod-talnice? In navsezadnje, kako je mogoce, da Mini-strstvo za okolje in prostor še ni Termitu trajno odvzelo okoljevarstveno dovoljenje, ce samo ugotavlja, da gre v Moravcah za »neposredno nevarnost dodatnega cezmernega obremen­jevanja okolja« s pogubnim vplivom na zdrav­je ljudi? Ministra Zajca prosim, da odgovori na zastavljena vprašanja, da si bomo lahko razložili, kako je v Moravcah država cudežno spregledala, prej pa ni videla nic – in obakrat je bilo vse po predpisih. Izbira toplotne crpalke v petih korakih BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: ROBERT ŽIBRIK T oplotne crpalke so trend in danes najpogostejša od­locitev ob prenovi ali novogradnji ogrevalnega sistema. Pomisleki glede zmogljivosti ogrevanja so le še spomin iz preteklosti. Strahu pred nepoznano tehnologijo ni vec. Vse vec uporabnikov pricakuje komfort in se ne želi vec vsakod­nevno ukvarjati s pecmi na trda goriva, ko se enkrat odlocijo za menjavo kurilne naprave. Vedno bolj se tudi zavedamo vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje in dobro pocutje. Lepo je vdihniti cist, svež zrak ob mrzlih zimskih jutrih, ko se odpravljamo od doma. Smo k temu prispevali tudi sami, ali pa smo zakurili svojo »štadlerco« in zadimili sosede? Ob hitrih globalnih klimatskih spremembah se tudi vse bolj zavedamo odgovornosti do prihodnjih rodov. Kakšen svet jim bomo zapustili? Subvencija Eko sklada Odkar pri Eko skladu lahko ob nakupu toplotne crpalke dobimo kredit in/ali subvencijo v višini kar 2.500 evrov, so toplotne crpalke cenovno povsem konkurencne drugim ogre-valnim napravam, stroški ogrevanja z njimi pa so že tako med najnižjimi. V primerjavi s kurilnim oljem ali utekocinjenim naftnim plinom so kar trikrat nižji. Z novim razpisom je Eko sklad bistveno poenostavil postopek pridobitve subvencije. Kakšna bo moja nova toplotna crpalka? Marsikdo je že sprejel odlocitev, da bo imel toplotno crpalko, a so ga pred nakupom ustavile številne dileme: Katero naj izberem? Zrak-voda ali voda-voda? Naj bo klasicna evrop-ska v kompaktni zunanji izvedbi z velikim zalogovnikom v kurilnici ali pa naj bo sodobna japonska v loceni izvedbi z notranjo in zunanjo enoto? Ali se splaca investirati v soncni kolektor na strehi? Kaj pa stara pec, naj jo odstranim ali obdržim za bivalentno ogrevanje s toplotno crpalko? Pred nakupom si vsekakor priskrbite vec ponudb razlicnih izv­ajalcev in jih povprašajte za nasvet. Tudi ce bodo njihovi napotki razlicni, boste tako lažje razrešili vecino dilem. Predvsem upoštevajte, da mora toplotna crpalka tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (-15 °C) imeti še dovolj moci za ogrevanje hiše. Ce živite v strnjenem naselju, naj bo zunanja enota cim tišja. Primerjava med najboljšimi V mesecu oktobru pripravljamo brezplacen izo­braževalni seminar na temo Izbira toplotne crpalke v 5 korakih. Predstavili vam bodo ponudbo in letošnje novosti nekaj v svetu najbolj uveljavljenih proizvajalcev in naredili primerjavo kljucnih razlik med njimi glede zmogljivosti ogre-vanja pri nizkih zunanjih temperaturah, glasnosti zunanje enote, cene, garancijskih pogojev in še cesa. Poudarek bo na napravah tipa zrak-voda za radiatorsko ogrevanje. Ob koncu seminarja bo vsak udeleženec vedel, katera toplotna crpalka najbolj ustreza njegovim pricakovanjem. Seminar bo vodil Robert Žibrik, udeležba je brezplacna, ob-vezna pa je prijava na telefon številka 041 692 410 in sicer do petka, 4. oktobra 2019. O lokaciji (Moravce ali v bližini) in terminu predavanja bomo vse prijavljene pravocasno obvestili, ko bo znano število prijav. »Ko kruhek pade ti na tla … … poberi in poljubi ga.« Tako so ucili našo gener­acijo, vse generacije pred nami in verjetno še kakšno za nami. To, da se kruh vedno pogosteje znajde v smetnjakih, vec ne preseneca. Morda je kriva prenizka cena pšenice in kruha, napacen odnos do hrane, morda to, da smo presita družba? O tem bi lahko na dolgo razpravljali, pa verjetno ne bi prišli do enoznacnega odgovora. Tokrat je v uredništvo prispela spodnja fotografija, ki jo je poslal bralec s pripisom, da nas prosi, da jo objavimo. Prva zadeva, ki zbode, je kruh v smeteh. Druga pa ekološka nepismenost oziroma kar splošna nerazgledanost tistega, ki je kruh pustil na ekološkem otoku, namenjenemu zbiranju odpad­nega papirja, elektronike in steklovine. Kruh ne sodi v nobeno od naštetih skupin. V najslabšem primeru sodi med organske odpadke, še bolje pa je, ce se uporabi za to, cemur je namenjen. Za hrano. Ce ni vec dober za ljudi, pa za živali. Žal pa se v zabojnikih za papir znajde prepogosto tudi plastika, blago in celo mešani odpadki. Pred nekaj meseci je bil moder zabojnik poln praznih plocevink od piva, ki so bile »licno« spravljene v povsem nove plasticne nakupovalne vrecke. Zakaj so nekateri prepricani, da morajo drugi ljudje namesto njih delati in ocitno tudi misliti? Upam, da bodo otroci in mladi res obrnili novo stran v odnosu do okolja. In kruha! Obcina Moravce na podlagi 8. clena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Moravce za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 3/15, 6/15, 8/15 in 6/19), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 99/09 - ZIPRS1011 in 3/13, 81/16) ter Odloka o proracunu Obcine Moravce za leto 2019 (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 8/18, 3/19 in 6/19) objavlja Javni razpis za dodelitev državnih pomoci za programe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Moravce v letu 2019 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Obcina Moravce razpisuje nepovratna financna sredstva za programe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja na obmocju obcine Moravce v letu 2019, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoci v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013. Obcina Moravce bo dodelila nepovratna financna sredstva za sledece ukrepe: Pomoci »de minimis«: a) UKREP 12: Pomoc za gozdarstvo – sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak (Uredba komisije (EU) št. 1407/2013) II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva v skupni višini 10.000 EUR so zagotovljena v pro-racunu Obcine Moravce za leto 2019. Višina sredstev po posameznih ukrepih 1. Pomoci »de minimis« - Za UKREP 12: Pomoc za gozdarstvo – sofinanciranje izgrad­nje gozdnih vlak: 10.000,00 EUR Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetij­stva in podeželja v obcini Moravce za programsko obdobje 2015–2020. V kolikor bo glede na število vlog in višino upravicenih stroškov predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravicencem dodeljena sredstva sorazmerno znižala. III. UKREPI 1. Pomoc za gozdarstvo – sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak Pomoc se lahko dodeli za namen izgradnje gozdnih vlak. Upraviceni stroški: -stroški, ki nastanejo z izgradnjo gozdnih vlak (delo z bagrom ali rovokopacem, žlica ali udarno kladivo). Upravicenci do pomoci: - kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetij­skih gospodarstev in imajo v lasti oziroma zakupu gozdne parcele/površine na obmocju obcine, in sicer najmanj 1 ha. Pogoji za pridobitev sredstev: Poleg popolne vloge je potrebno predložiti še: - elaborat gozdnih vlak s strani Zavoda za gozdove Slovenije, - soglasja vseh lastnikov gozdnih parcel, preko katerih po­teka gozdna vlaka. Financne dolocbe: - najvišji delež pomoci znaša do 50 % upravicenih stroškov; - najvišji skupni znesek za posamezno naložbo lahko znaša do 2.500 EUR; - financna pomoc se dodeli v obliki nepovratnih sredstev. IV. VLOGA Vlagatelji oddajo popolno vlogo, ki vsebuje: - izpolnjen prijavni obrazec: »Prijava na javni razpis za do-delitev državnih pomoci za programe ohranjanja in spod­bujanja razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Moravce v letu 2019«, -obvezne priloge k vlogi (dodatna dokumentacija), ki so navedene pri ukrepu in s katerimi dokazujejo izpolnjevanje pogojev za ukrep, dolocene v tem razpisu. Prijavni obrazec – vloga je na voljo od dneva objave tega javnega razpisa do izteka prijavnega roka na sedežu Obcine Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce in na spletni strani www.moravce.si V. OBRAVNAVA VLOG Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev upravicencem po tem razpisu odloca na predlog strokovne komisije pooblašcena oseba, imenovana s strani župana. Pravnomocna odlocba bo podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju. V pogodbi se bodo podrobneje uredili nacin in pogoji korišcenja odobrenih sredstev. Sredstva se bodo izplacala po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplacilo bodo poleg sklenjene pogodbe tudi predloženi racuni za izvedeno naložbo, ustrezna dokazila o placilu racunov, ki jih bo upravicenec predložil po koncani naložbi ter zapisnik o opravljenem ogledu realizirane naložbe, ki ga bo opravila triclanska komisija obcinske uprave Obcine Moravce. VI. ROK ZA PRIJAVO Rok za prijavo na javni razpis je cetrtek, 10. oktober 2019. Pijave z izpolnjenimi obrazci morajo biti oddane osebno v glavni pisarni ali s priporoceno pošto na naslov: Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO 2019– NE ODPIRAJ«. VII. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01/724-71-40. Kontaktna oseba je Sara Flis. Obcina Moravce • Številka: 430-0173/2019-1 • Datum: 28. 08. 2019 Novi most bo preprecil poplave V sredo, 21. avgusta 2019, je župan obcine Moravce z Romanom Štrukljem, direktorjem podjetja Lavaco, podpisal pogodbo za zacetek gradnje novega mostu cez Drtijšcico pri Serjucah. Ta gradnja je pomembna zato, ker bo novi most preprecil poplave v Moravški dolini, ki so se redno pojavljale ob vseh vecjih nalivih, nazadnje 13. julija lansko leto. Ob starem mostu je namrec zastajala voda, ki je potem zalivala objekte po dolini. Po zgraditvi novega mostu bodo takšne poplave koncno postale zgodovina. Na javni poti JP 763251 v Serjucah bo izvedena rekonstrukcija na skupni dolžini 95 m. Zaradi dviga cestne nivelete na mestu novega mostu bo potrebna še rekonstrukcija lokalne ceste LC264201 Soteska – Negastrn na dolžini 40 m. V sklopu gradbenih del na cestnem odseku bo odstranjen stari most in na istem mestu zgrajen nadomestni premostitveni objekt. Na cestnem odseku bo urejen še poddimen­zioniran cevni prepust na potoku Selšcica z vecjo pravokotno premostitvijo in saniran obstojeci locni most na mrtvem kanalu Drtijšcice brez spremembe pretocnega profila. Struga Drtijšcice se bo gor- in dolvodno ob mostu regulirala na skupni dolžini 55 m, struga Selšcice pa pretežno dolvodno v skupni dolžini 60 m. Na obmocju posega bo obnovljen vodovod z vgradnjo ustreznih armatur in novih cevi v dolžini 140 m. Vsa gradbena dela za po­trebe zveznosti ostale gospodarske infrastrukture na obmocju se izvedejo skladno s pridobljenimi soglasji upravljavcev (plinovod, elektroenergetski vodi, komunikacije). Obvešcamo prebivalce, da bo v casu gradbenih del spremenjen prometni režim za dostop do naselja Serjuce. Obvoz bo urejen. Gradnja mostu bo predvidoma trajala 3 mesece. Poklon vsem žrtvam totalitarnih režimov Župan obcine Moravce dr. Milan Balažic je v petek, 23. avgusta, v parku v središcu Moravc prižgal sveci pri spomenikih padlim partizanom in žrtvam povojnih pobojev. S tem pietetnim dejanjem je obeležil evropski dan spomi­na na žrtve nacizma in stalinizma, dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi dvajsetega stoletja. Evropski parlament se je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je sprejel aprila 2009, zavzel za njegovo uveljavitev po celotni Evropi. Dolocitev 23. avgusta kot dneva spomina na žrtve je podprla tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi z razglasitvijo Vilenske izjave zacetek julija leta 2009. Dan, ki so ga dolocili (23. avgust), sovpada z dnevom podpisa pakta Ribbentrop-Molotov, v katerem sta nacisticna Nemcija in komunisticna Sovjetska zveza podpisali spora­zum o medsebojni razdelitvi vzhodne Evrope. Ta dogodek je pomenil dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini cloveštva. Ta in poznejši dogodki v drugi svetovni vojni so usodno vplivali tudi na slovenske delitve: slovensko domobranstvo je priseglo vodji nacisticne Nemcije Hitlerju, osvobodilno slovensko partizanstvo pa je bilo podrejeno komunisticni partiji. Namen dneva spomina je ohranjanje spomina na žrtve množicnih izgonov in pobojev, obenem pa tudi spodbu­janje demokraticnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi. V Sloveniji je bil dan spomina na žrtve sprejet na seji vlade 8. avgusta 2012. Spominjajmo se tudi zato, da se nikdar ne bi ponovilo. Župan dr. Milan Balažic imenoval varuha pravic obcanov V ponedeljek, 2. septembra, je župan obcine Moravce dr. Milan Balažic odprl pisarno varuha pravic obcanov. Že pred tem je na to mesto imeno-val Stanislava Ravnikarja, ki se je v obcini, pa tudi širše, dolga leta ukvarjal s problematiko socialnih pravic obcanov. Naloga varuhu pravic obcanov je, da sprejema obcanke in obcane Moravc, prisluhne njihovim težavam, sprejema njihove pritožbe glede dela obcinske uprave in tudi na drugih podrocjih, kjer so kršene njihove pravice. Naloga varuha pra­vic obcanov je, da jim pomaga pri zašciti njihovih pravic. Pri svojem delu tesno sodeluje z županom in mu predlaga rešitve posameznih primerov. Pisarna varuha pravic obcanov se nahaja v zadnjem delu obcinske zgradbe. Odprta je vsak ponedeljek od 10.00 do 12.00 in vsako sredo od 16.00 do 18.00. Z imenovanjem varuha pravic obcanov se je v obcini Moravce dvignila pravna kultura in razširila demokracija na lokalni ravni. PGD Vrhpolje slavnostno obeležilo 90 let B ilo je davnega leta 1929, ko so krajani Vrh­polja z okolico spoznali, da je potrebno nare­diti odlocilen korak pri zagotavljanju pro-tipožarne varnosti in pomoci sokrajanom pri razlicnih nesrecah, predvsem naravnih. Tako so leta 1929 ustanovili Gasilsko društvo Vrhpolje, ki je letos avgusta ob svoji devetdeseti obletnici prevzelo v uporabo novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in novozgrajeno garažo. Praznovanje se je zacelo v cetrtek, 22. avgusta, ko je predsednik Anton Burja odprl slavnostno sejo društva, nadaljevalo se je v petek popoldan z veliko medobcinsko gasilsko vajo pod poveljstvom pove­ljnika PGD Vrhpolje Janeza Klopcica in oglednikov vaje, podpoveljnika GZS Slovenije Klemena Repovža, predsednika GZ Moravce Ivana Lebarja, poveljnika GZ Moravce Janeza Povirka in predsednika domacega društva Antona Burje. Po koncani vaji se je prazno­vanje nadaljevalo z veliko gasilsko veselico, na kat­eri je do jutranjih ur za zabavo poskrbela skupina Mambo Kings. Vrhunec je praznovanje doseglo v soboto s slavno­stno gasilsko parado in svecano podelitvijo priznanj GZ Slovenije zaslužnim clanom društva. Priznanja jim je podelila namestnica predsednika GZ Slovenije, Janja Kramar Stanjko. Clani PGD Vrhpolje so prevzeli v upo­rabo tudi novo gasilsko vozilo GVM1 in novo garažo. Vozilo in garažo je blagoslovil vrhpoljski župnik Ivan Povšnar. Za “piko na i” pa je sledila veselica s skupino Harmonk’n roll, ki ji tudi mocna nevihta ni pokvarila volje, zato je tudi vzdušje vseh prisotnih ostalo na primerni ravni. Morda pa je vseeno koga odvrnila od nacrtovane udeležbe na veselici. PGD Vrhpolje se iskreno zahvaljuje vsem clanom in krajanom, Obcini Moravce, GZ Moravce, botroma Slikopleskarstvo Pirc in Mizarstvo Avbelj ter vsem osta­lim donatorjem. Vaša pomoc nam je omogocila lepo praznovanje in pridobitev vozila z garažo, ki bo služilo vsem krajanom. Besedilo: Vinko Klopcic, Fotografija: Simon Burja Clani DK Tuštanj v pustolovskem parku GEOSS BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJA: BRANE CERAR V prijetnem hladu gozda v Spodnji Slivni je urejen pustolovski park GEOSS. Opremljen je s številnimi progami na razlicnih višinah in razlicnih stopnjah zahtevnosti. Visoko v krošnjah so narejene plošcadi, na katerih je možno prespati ali preživeti dan v druženju ob hrani in pijaci. S tari pregovor pravi, da se dobro z dobrim povrne. Da to res drži, zelo dobro vedo v upravnem odboru Društva krajanov Tuštanj, ki svojih pridnih clanov ne pozabijo in jim za uspešno opravljeno prvomajsko srecanje vse leto ponujajo razlicne izlete in dejavnosti. Od adrenalinskih do bolj umirjenih aktivnosti Ker je bilo vreme v zadnjih pocitniških dneh soncno, suho in dnevi ter veceri prijetno topli, so se clani društva odlocili za obisk pustolovskega parka Geoss v Spodnji Slivni pri Vacah. Zadovoljni udeleženci obiska pustolovskega parka GEOSS Prijavilo se je veliko število mladih (po starosti in po srcu), željnih adrenalinskih preizkušenj v krošnjah dreves, kakor tudi tistih, ki se varneje pocutijo na trdnih tleh. Težko pricakovani petek je prišel. Iz Tuštanja je avtobus odpeljal v Spodnjo Slivno, ker jih je pricakal Bojan, vodja dogodivšcin. Po krajšem sprehodu so prišli v bližnji gozd. Sprejel jih je prijeten hlad in oddaljeni zvoki. V gozdu so zagledali plezalne proge na razlicnih višinah od 1m nad tlemi do 25 metrov in oznacene z razlicnimi barvami od rumene, zelene, modre, rdece, oranžne in najvišje zlate. Visoko v krošnjah so zagledali tudi plošcadi, na katerih je možno prespati ali pa imeti na njih piknik. Farno žegnanje - Jernejeva nedelja Pot je vodila mimo igrišca za naj­mlajše, imenovanega gibalnica, do lepo urejenega piknik prostora. Tam jih je že cakala dobrodošlica. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Francija, sta vodji parka Miloš in Janez predstavi-la vsa edinstvena doživetja, ki jih park s svojo pestro in raznoliko ponudbo ponuja otrokom in odraslim v objemu narave. Ker so predvsem najmlajši že komaj cakali, da se dogodivšcine zacnejo, so se podali do inštruktorjev. Po kratkem tecaju so se opremljeni s pasovi, navodili in predvsem pricak­ovanji, povzpeli v krošnje dreves zelene trase. Pogumno so premagovali vse prepreke in jo tudi vsi uspešno zakljucili. Najbolj zagnani so nadaljevali s prema­govanjem ovir na višjih in težavnejših trasah, drugi pa so se pridružili tistim, ki so ostali na varnih tleh in se preizkusili v metanju podkvic in streljanju z lokom. Ni dobrega izleta brez dobre malice Za vse prazne želodcke sta poskrbe-la kuharja Stane in Drago z okusnimi in bogatimi jedmi. Po krajšem pocit­ku in malici so se odpravili na orjaški spust, t.i. ZipLine. Dolg je 915 m in je najdaljši v osrednji Sloveniji. Ponovno so poslušali navodila in priporocila in se nato po vrsti spustili po njem. Najmlajši udeleženci so se peljali v tan-demu. Obcutek letenja s hitrostjo do 60 kilometrov na uro je bil enkraten. Mnogi so spust ponovili veckrat. Popoldne se je neusmiljeno prevesilo v vecer in s tem se je bližal tudi zakljucek druženja v naravi. Prijetno utrujeni in ponosni, da so premagali ovire, polni novih doživetij ter lastnih zmag, so zapustili park pre­pricani, da ga še obišcejo in s seboj med prijazno osebje še koga pripeljejo. BESEDILO: AJDA LALIC, FOTOGRAFIJA: MATEVŽ ZAVERŠNIK N a zadnjo nedeljo v avgustu Župnija Pece že vec kot dvajset let pripravi farno žegnanje, tako imenovano Jernejevo nedeljo. Tudi letos je bilo temu tako in Pecani so zopet dokazali, da znajo s skupnimi mocmi pripraviti prijetno srecanje, tako za domacine, kot tudi za obiskovalce, ki pridejo z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Vabila na srecanje prejmejo vsi, ki so vcasih tu živeli in so se odselili. Približno dvesto petdeset vabil tako roma po celi državi in tudi onkraj njenih meja; potujejo po celi Evropi, najdlje pa kar do Avstralije. In prav od tam smo letos zopet dobili obisk, ki nam je še posebej veliko pomenil. Tokrat je bilo žegnanje v znamenju zakljucka obnovitvenih del , saj je po vec kot desetletnem obnavljanju, z obnovitvijo stranskih oltarjev cerkev od zunaj in znotraj popolnoma obnovljena. Slovesnost se je pricela na trgu pred cerkvijo, kjer je bil najprej bla­goslov zdravilnih zelišc. Nato se je nadaljevala sveta maša, ki jo je ob domacem župniku Francu Povirku daroval pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ki je tudi blagoslovil obnovljena oltarja. Župnik in župljani so se pri maši zahvalili restavratorju, ki je odlicno izvedel svoje delo, pa tudi Obcini Moravce in županu dr. Milanu Balažicu. Obcina je bila vsa leta razumevajoca in pripravljena financno pomagati pri obnovitvenih delih. Pri sveti maši smo se na kratko dotaknili tudi našega nekdanjega župnika, Franca Pirca, cigar 200-letnico prihoda v Pece praznujemo letos. Avtor knjige o njem, Bogomil Brvar, je spregovoril o Pircu in povabil na razstavo, ki je bila postavljena v dvorani gasilskega doma. Po sveti maši se je nadaljevalo veselo druženje ob pecivu peških gospodinj, najbolj željno pa so obiskovalci tudi tokrat cakali srecke. Srecelov na Jernejevi nedelji je že pregovorno zelo bogat, saj je vecina izdelkov domacih. Služilo nam je tudi vreme in lepo soncno dopoldne je bilo napolnjeno s smehom, srecanji s starimi znanci in prijetnimi pogovori. Mnogi obiskovalci so ob odhajanju dejali, da že komaj cakajo, da bo leto naokrog in se spet srecamo na Jernejevi nedelji. Srecno Koroška, pozdravljena Slovenija BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJA: SEAD CURAK T urizem smo ljudje, radi recemo in ta rek prav gotovo drži. Milan Kokalj, naš glasbenik in kul­turni delavec že leta tke vezi med Moravcami in Beljakom na avstrijski Koroški. Po njegovi zaslugi smo se Moravcani tudi letos predstavili na prireditvi 76. Villacher Kirchtag v Beljaku, ki je potekala od 28. julija do 4. avgusta. V ponedeljek, 28. avgusta, je bila prireditev pred mestno hišo z naslovom Srecno Koroška, pozdravljena Slovenija. Na tem slovenskem dnevu je sodelovalo sedem obcin, med njimi tudi obcina Moravce. Našo obcino so predstavljali clani Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravce in ansambel Luka Razpotnika iz Domžal, ki mu je mentor Milan Kokalj. Prostor pred mestno hišo je bil že v dopoldanskem casu skoraj premajhen za vse, ki so prišli na to srecanje. Rokodelci so na stojnici predstavili rokodelske izdelke in promocijski material obcine Moravce. Glasbeniki so na odru navduševali s slovensko glasbo. Pri moravški stojnici so se ustavili in »poklepetali« številni obiskovalci. Med njimi je bila tudi uciteljica Mija Gorjup, ki je v Moravcah ucila an­glešcino. Preko rokodelcev lepo pozdravlja vse svoje ucence in kolege ucitelje. Obljubila je, da bo po dolgih letih ponovno prišla na obisk v Moravce. Ob enajstih je soorganizator in povezovalec prireditve Gerhard Lepuschitz na oder povabil predstavnike vseh sodelujocih obcin, kjer jih je pozdravila in se zahvalila za sodelovanje, podžupanja Beljaka Gerda Sandrieser in jim izrocila priložnostna darila. Slovenci so ji v zahvalo izrocili svoja darila, ki jih je z veseljem sprejela in vsem zaželela, da se prihodnje leto ponovno srecajo. Na takih dogodkih se sklepajo nova poznanstva in dogov­ori. Rokodelci smo se dogovorili z direktorjem Turizma Bled, da naslednje leto Moravce gostujejo na Bledu. Z žu­panom Globasnice iz avstrijske Koroške smo se dogovorili za sodelovanje na njihovi vsakoletni prireditvi ob velikem Šmarnu. Dan je kar prehitro minil, še zadnjo zahvalo je izrekel povezovalec prireditve Gerhard Lepuschitz in napovedal Alpski kvintet iz Mengša, ki je goste zabaval pozno v noc. Rokodelski praznik na gradu Tuštanj BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: TATJANA COP Z daj, ko nas že mrazi, se je prav prijetno spomniti toplih junijskih dni. Takšna je bila tudi druga junijska nedelja, ko so grad Tuštanj »zasedli« moravški rokodelci in rokodelke. Dogodki, ki jih organizira Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravce, so vedno odlicno obiskani, saj je to priložnost ne le za ogled prikazov rokodelskega dela in nakup izvirnih izdelkov, pac pa tudi za druženje z moravškimi in gostujocimi rokodelci, ki radi delijo svoje znanje. Rokodelski dan pa ne bi bil tako poseben, ce nam ne bi delali družbo tudi clani drugih moravških društev – tokrat so to bili: Društvo krajanov Spodnji in Zgornji Tuštanj, Tu­risticno društvo, zelišcarska sekcija DU, Mažoretno društvo Moravške Lilije in clanice Društva podeželskih žena Moravce, ki so obiskovalce navdušile s sveže ocvrtimi krofi. Za prijazno gostoljubje se zahvaljujemo družinama Pirnat. Druženje so sklenile mažoretke, Moravške Lilije. Vi pa si že danes v koledar zabeležite, da se srecamo v Tuštanju 14. junija prihodnje leto. Pletarska šola Iztoka Urbanije na ekskurziji po Ceški BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJA: MILAN JAZBEC C eprav se je pletarska šola Iztoka Urbanije z razstavo izdelkov zakljucila že meseca aprila, so nekateri lju­bitelji teh rocnih spretnosti nadaljevali s pletenjem razlicnih izdelkov za potrebe Društva krajanov Tuštanj in za ostale organizacije, ki jim pleteni izdelki pridejo prav ob razlicnih prireditvah in priložnostih. Za vse te pridne clane je Iztok organiziral že tretji izlet na Ceško, na Moravsko. V ponedeljek, 12. avgusta, so se preko mejnega prehoda Šentilj, cez Avstrijo in mejni prehod Mikulov, pripeljali v Olomouc. Mesto Olomouc leži na V delu Ceške republike ob reki Moravi. Vcasih je bilo to glavno mesto Moravske, danes je to vlogo prevzelo mesto Brno. Olomouc je pravi kulturno-zgodovinski biser. Sprehodili so se po starem mestnem jedru in si ogledali številne spomeni­ke in stavbno dedišcino iz preteklosti. Pot so nadaljevali v manjše mesto Prostejov, kjer so se nastanili. Že naslednji dan so obiskali Moravski Kras s preko 1000 podzemnimi jamami, od katerih je najlepših pet urejenih za turisticne oglede. Ogledali so si Punkevno in Katarinsko jamo. Obe jami se nahajata v globoki soteski, ki se zacne z Mocochovim breznom (macehinim breznom). Ime je brezno dobilo po legendi o hudobni macehi in ubogi pastorki. Z gondolo so se spustili v sotesko in v vznožju se je pokazala Punkev­na podzemna jama, ki je dolga 1,2 km in polna cudovitih podzemnih stvaritev. Iz podzemlja so se po dolgih in ozkih kanalih pripeljali z ladjico. Ker je bila Katarinska jama v bližini, so se z vlakcem odpeljali do nje. Jama slovi po ve­liki dvorani, ki jo zaradi svoje akusticnosti uporabljajo za koncerte. Vlakec jih je pozno popoldan ponovno pripeljal do gondole, s katero so se povzpeli na izhodišce svojega izleta. Zadovoljni in prijetno utrujeni so se vrnili v Prostejov, ker so si ogledali še staro mestno jedro. Drugi dan v znamenju gradov N aslednji dan so bili na vrsti ogled gradu in muzeja papirja v Velikem Losinyu , ki leži na severnem delu Moravske. Vožnja po pokrajini je hitro minila, ker so si lahko ogledovali prostrana polja pšenice, soncnic, vetrnih mlinov, številne vasi in gradove. Predhodnica gradu v Velikem Losinyu je bila trdnjava zgrajena v 16. stoletju. Grad je skozi zgodovino preživel 30-letno versko vojno, preganjanje carovnic in številne lastnike, ki so ga dograjevali in izboljševali. Danes je grad v državni lasti in je eden od številnih gradov na Ceškem, ki je razglašen za narodno kulturno dedišcino in namenjen turisticnim ogledom. V mestu je bil tudi Muzej papirja. Zacetki izdelovanja papirja so segali v 16. stoletje. Ogledali so si številne naprave in pripomocke za rocno izdelovanje papirja iz lanu z dodatki starega papirja. Na zakljucku so si v živo ogledali prikaz rocnega izdelovanja papirja po starem postopku. poti domov ustavili v mestu Lednice in si ogledali grad in pešcene skulpture. Grad Lednice leži tik ob avstrijski meji in je znana turisticna tocka, ki slovi po lepoti, arhitekturnem bogastvu, cudovitih vrtovih in z minaretom brez mošeje, ki ga je postavila iz neznanega vzroka Liechtensteinska kraljeva družina, ki je bivala v njem. Domov so se vrnili polni novih spoznanj in vtisov z upan­jem, da jih bo Iztok naslednje leto spet popeljal raziskovat brezmejne lepote Ceške. Vabilo na tecaj pletenja košar P letenje košev in košar je bila vcasih splošno razširjena ljudska obrt, ki jo dandanes obvladajo le redki. Na veselje pletarjev se v zadnjem casu ponovno kaže vecje zanimanje za ucenje tovrstnih rocnih spretnosti. Ce si želite splesti svojo košaro ali se zgolj nauciti nekaj novega, bo glede na število prijav v zimskem casu (2019/2020) organiziran tecaj pletenja košar. Za prijave pišite Iztoku Urbaniji na e-pošto urbanija.iztok@gmail.com ali ga poklicite na telefonsko številko 041 376 640 (od 16.00 do 20.00). Prvi sestanek bo v soboto, 9. 11. 2019, ob 9. uri v brunarici Društva krajanov. Nova nogometna sezona v Moravški dolini BESEDILO: TONI BRODAR P ocitnic je konec tudi v nogometnem klubu, kjer so se vsi (okrog 200 oseb) že dodobra lotili dela. Tokratni zapis bo služil pregledu doseženega v zadnji sezoni in pogledu naprej v novo, v katero stopa že zreli 45-letnik z imenom NK Termit Moravce. Najprej se ustavimo pri clanih. Lanska sezona kljub nekaterim dobrim prebliskom Dekleta so odigrala novo sezono v ligi z drugim sponzorskim imenom (nekoc Lepota in zdravje, zdaj Peskokop Kepa). Rezultati na tekmah jim niso šli najbolj na roko, tako so ob eni zmagi in štirih remijih koncale na zadnjem 12. mestu, vendar v zelo izenaceni konkurenci. Navdušila je veteranska ekipa, ki jo povecini sestavljajo tvorci enega najvecjih uspehov moravškega nogometa. in ostaja ekipa v podobni zasedbi, ob kar nekaj mladih igralcih, ki že zasedajo vidnejše položaje v ekipi, to zagotovo prinaša dobre obete za prihodnost. Preporod mladincev in odlicni rezultati veteranov Precej turbulentno sezono so imeli mladinci, ki jim v jesen skem delu igra nikakor ni stekla. Pravi preporod so »moravški mladci« doživeli spomladi, ko so na devetih tekmah priznali premoc samo Olimpiji, sicer pa zabeležili kar osem zmag, kar jih je v družbi enajstih ekip poneslo do cetrtega mesta v drugi mladinski ligi MNZ Ljubljana. Ker mladine ni dovolj, da bi sestavili kadetsko ekipo, so tako vsi mladi fantje združeni v mladinsko ekipo. NK TERMIT MORAVCE VABI K VPISU VSE DECKE IN DEKLETA OD 5. LETA DALJE, VSE DO CLANSKE EKIPE NAŠEGA KLUBA. INFORMACIJE: 070 559 405 Poziv k vpisu v nogometni klub Lepo je videti, da se številni otroci podijo za žogo na naših zelenicah, smo pa veseli vsakega novega nadobudneža, zato vabljeni vsi, ki bi se radi spoznali z nogometom, ne glede na starost ali spol. V naslednjem zapisu bo jesenski del že skoraj odigran, takrat boste izvedeli, kako kaže našim selekcijam. Do naslednjega branja pa ste prisrcno vabljeni, da tudi v živo izrazite podporo našemu klubu z obiskom katere izmed domacih tekem ali pa si dodatne informacije preberete na naši uradni spletni strani (nktermit.si) ter na Facebook profilu (NK Termit Moravce). Dvajset let sekcije zelišcarjev BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: FRANCEK HAMERŠAK D a se ljudje vse bolj vracamo k naravi, se zave­dajo zelišcarji Društva upokojencev Moravce. Že dvajset let v društvenih prostorih v juliju pripravijo razstavo, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo zelišca, vecinoma vzgojena na vrtovih ali nabrana v neokrnjeni naravi. Razstavljeni so razni caji, tinkture, mazila, mila in pijace, vse iz zelišc. Preko 60 vrst zelišc pa raste in je na ogled ob društveni stavbi. Tudi letos je bila razstava od­prta v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija. Obisk je bil dober, vecinoma z gorenjske regije. Letošnja razstava je bila obenem namenjena praznovanju dvajsete obletnice delovanja zelišcar­ske sekcije, kar je bilo poudarjeno na samem od­prtju razstave, ki je bila v soboto, 27. julija ob 9. uri. Zacetkom te plemenite dejavnosti, zelišcarstva, sta botrovala dolgoletni predsednik DU Moravce, obenem prvi vodja sekcije Franc Novak in Elka Ce-rar. Zacetki so navadno težki, a kot se spominjajo pionirji te dejavnosti v društvu, so bili v tej sekciji zelo lepi. Kasneje je vodenje sekcije prevzel Ivan Koderman, za njim pa Vlasta Vresk. Danes je vodja Elka Cerar, tudi z veliko izkušnjami in poznavanjem zelišc. Clani so še: Joži Peterka Smole, Joži Jerman, Martina Hameršak, Francek Hameršak, Vera Božic, Marta Klopcic, Nadi Smrkolj, Nada Slamic , Darja Omahna, Mili Vidergar, Ani Grabnar, Katjuša Smole, Štefka Mal, Marjeta Lavrac, Lojzka Kos, Ida Srenjšcek, Marinka Lavrac in Franc Mal. Vsem nekdanjim in sedanjim clanom ter vodjem sekcije gre velika zahvala za trud ob vzdrževanju skupine na visoki ravni znanja in ustvarjalnosti. Na odprtju je poleg zelišc blestela mlada violinistka Brina Švarc. Njena glasba se je lepo podala v ambient množice zelišc. Odprtje je popestril tudi folklorni par s prikazom oblacil, ki so jih nosili v naših krajih okoli leta 1850. Zelišcarji na ekskurziji. Želimo, da bodo znanje in volja ter pridne roke zelišcarjev še naprej z nami in v naši obcini. Vemo, da jih marsikje znajo ceniti. Iskrene cestitke ob dvajseti obletnici! Poucen izlet DU po Dolenjski BESEDILO: VOJKA REBOLJ C lani Društva upokojencev Moravce so obiskali Dolenjsko. Prva postaja izleta je bila rojstni kraj vsem znanega pesnika Toneta Pavcka Šentjurij pri Mirni Peci. Ogledali so si film o njegovi življenjski poti in delu. Tudi nekaj njegovih pesmi so slišali in se zraven poskušali, koliko jih sami znajo. Sledil je ogled cerkve sv. Jurija in pripoved o znamenitosti mirnopeške doline. Nato so se od­peljali v Novo mesto in se sprehodili po vec kot 650 let starem novomeškem jedru ob razlagi turisticne vodicke. Pot jih je potem vodila na Otocec, okrog gradu, zopet ob razlagi. V drugem delu izleta so jih v dolenjski noši in s pehtranovo potico pricakali na Matjaževi domaciji. Ob domacem ajdovem kruhu z orehi in siru jim je prav dobro sedel kozarcek cvi-cka. Slišali so mnogo o prav njihovem kralju cvicka, doseženem na tekmovanju vin in si ogledali film o cvicku. Izlet so s poznim kosilom zakljucili na tu­risticni kmetiji. Bilo je veliko poucnega, zraven pa tudi nekaj okusnega. Izletnikom je bila še posebej všec razlaga na izletu. Društvo upokojencev Moravce vabi svoje clane na standardni kostanjev piknik, v ponedeljek, 7. oktobra 2019, ob 10. uri v bližini prostorov društva Zaželeno je, da nabran kostanj prinesete s seboj. Lepo vabljeni! NVO gre v šolo! Besedilo: Nina Groboljšek Fotografija: Stišišce NVO Osrednje Slovenije L eto je naokoli, mi pa vas (društva, zavodi in usta­nove) vabimo k sodelovanju v cetrti akciji NVO gre v šolo. Ponuja se vam možnost, da svoje dejavnosti predstavite ucencem in jih tako navdušite za clanstvo ali drugo obliko aktivnosti v vaši nevladni organizaci­ ji. Letos smo se akcije v osrednjeslovenski regiji lotili malo drugace in dali prednost šolam, ki v akciji še niso sodelovale. Rezultat tega prizadevanja je bil, da bo letos akcija prvic potekala na štirih novih osnovnih šolah. To pa tudi pomeni, da bomo sodelovali z novimi društvi. Vsako leto akcijo organiziramo v tednu otroka, ki pa je letos malo kasneje kot po navadi. Namen akcije je, da se otroci iz sodelujocih osnovnih šol seznanijo z društvi, ki delujejo v njihovem lokalnem okolju. Tako se bodo preko akcije otroci preizkusili v vešcini in imeli možnost odlociti, ce jih dejavnost zanima. Nove sodelujoce šole: - OŠ Dobrova - cetrtek, 10. oktober 2019, - OŠ Stranje, Kamnik - ponedeljek, 7. oktober 2019, - OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika - torek, 8. oktober 2019 in - OŠ Dob, petek 11. oktober 2019. - Na OŠ Preserje pri Radomljah, pa bo tokrat akcija potekala že tretjic zapored in sicer v sredo 9. 10. 2019. Pred kratkim je željo po drugem sodelovanju izrazila tudi POŠ Ihan. Na tej šoli bo akcija potekala 7. oktobra 2019. Naj vas ne skrbi organizacija, za to smo tukaj mi. Naša koordinatorka Nina Groboljšek - nina.groboljsek@con­ sulta.si, bo poskrbela za vse prijave, komunikacijo, skratka samo organizacijo. Šole vam bodo zagotovile prostor, pripomocke (projektor) in seveda malico. Vaša naloga pa bo, da pripravite zanimive vsebine, primerne doloceni starosti otrok. Prijave zbiramo na elektronskem obrazcu, do katerega lahko dostopate na Consulta.si. Na naši spletni strani Consulta.si se lahko na lastne oci prepricate, kako uspešne so bile prejšnje akcije. Društva, zavodi in ustanove, pozivamo vas, da izkoristite možnost brezplacnega sodelovanja v akciji, iz katere se lahko rodi marsikaj. Društva, zavodi in ustanove, pridite za en dan v šolske klopi – tudi v POŠ Ihan! so zapeli tradicionalne pesmi in predstavili svojo Lepote Notranjske narodno nošo. K BESEDILO: ANAMARIJA VESEL Po koncanem obisku smo pot nadaljevali do Križne jame, kjer smo se primerno obleceni in ot vsako leto smo se tudi letos v Društvu kra-obuti spustili v jamo. Videli smo okostje jamskega janov Cešnjice odpravili na letno ekskurzijo. medveda in se s colnom popeljali po manjšem Tokrat nas je pot popeljala po lepotah Notranjske. jezeru. Ogledali smo si muzej Cerkniškega jezera z ma-Izlet smo zakljucili v polharskem in lovskem keto nastajanja in izginjanja jezera preko celega muzeju v pristavah gradu Snežnik. Seveda je na leta. Na turisticni kmetiji Levar nas je gospodar koncu sledila tudi vecerja. Kljub manjši udeležbi popeljal z lojtrnikom po obrobju jezera, za malico smo zadnjo soboto v avgustu preživeli v dobri smo imeli tradicionalno notranjsko mineštro, za družbi sovašcanov in domacinov pokrajine, ki slovo pa so nas obiskali tudi pevci Notranjske, ki smo jo obiskali. Tisti, ki berejo, vidijo dvakrat dlje (Meander) BESEDILO: MAG. KATARINA PETERC V Sloveniji številne ustanove, ki skrbimo za bralno kulturo in razvoj bralne pismenosti, že desetletja pripravljamo razlicne dejavnosti. Lani pa smo se prvikrat povezale v Nacionalni mesec skupnega branja. Organiziranih je bilo veliko razlicnih dogodkov z namenom spodbujati otroke, mladino in odrasle k branju, predstavnike stroke pa k razmisleku o tem, na kakšne nacine informacije o pomenu branja sporocati najširši javnosti. Letošnji, drugi Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) 2019, bo potekal od 8. septembra, mednarodnega dneva pismenosti, do 13. oktobra, zakljucka tedna otroka. Prevec je tistih, ki ne berejo »R aziskave o bralni kulturi med leti 1970 in 2015 so pokazale, da se glede bralnih navad v zad­njih 45 letih v Sloveniji ni skoraj nic spremenilo: šte­vilo nebralcev je bilo ves cas stabilno, še vec, zadnja raziskava je pokazala, da se zaskrbljujoce povecuje število nebralcev med tistimi z visokošolsko izobrazbo. Tem podatkom pritrjuje tudi raziskava PIAAC, ki kaže, da je glede bralne pismenosti odraslih Slovenija na samem repu clanic OECD« (vir: kampanja Slovenija bere, URL: https://www.gzs.si/slovenijabere/vsebina/ Kampanja). Letošnji nacionalni mesec skupnega branja (NMSB 2019) poteka od 8. septembra do 13. oktobra. Dan, ko se mesec skupnega branja zacne je obenem mednarodni dan pismenosti, 13. oktober pa je zakljucni dan tedna otroka, saj bralne navade razvijamo od zgodnjega otroštva dalje. Želimo si, da bi brale vse generacije. V Krajevni knjižnici Daneta Zajca v Moravcah zato za vas priprav­ljamo razlicne dogodke in dejavnosti. Bralci Kraje­vne knjižnice Daneta Zajca vsekakor nasprotujete izsledkom zgoraj omenjene raziskave. Na to kaže že polna skupina pravljicnih uric in zanimanje za dejavnosti, s katerimi spodbujamo branje pri otrocih. Naj branje postane pomembna vrednota otrok. V knjižnici trenutno delujejo kar štiri razlicne bralne skupine, dve ženski in ena moška bralna skupina ter ena medgeneracijska bralna skupina, v kateri sodelujejo bralci od 7. razreda OŠ do upokojencev. V Moravcah še dve novi bralni skupini L etos odpiramo še dve novi skupini. Bralna skupina za mlade (dijake in študente) bo imela uvodno srecanje 24. oktobra 2019. Zbiramo tudi prijave za bralno skupino za starejše. Bralne skupine se dobivajo enkrat mesecno. Na srecanju prijetno, za­vzeto in vcasih burno razpravljamo o knjigi, ki smo jo brali tekoci mesec. »Kdor bere knjige, živi tisoc življenj.« (George Raymond Richard Martin, ameriški pisatelj) Srecanja priložnostno popestrimo z ekskurzijami, branjem v naravi in podobno. Letos se z Nacionalnim mesecem skupnega branja pridružujemo tudi evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje že obstojece bralne ak­tivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgod­njem otroštvu. Skupni cilj kampanje je: dati vsakemu držav­ljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi. V tem duhu ste vabljeni, da skupaj z otroki ali vnuki obišcete našo knjižnico, kjer se bomo projektu pridružili s 15-minutnim glasnim branjem dnevno. Vabimo vas, da se kateri od bralnih skupin pridružite tudi sami. »Brati in ne razumeti je kakor loviti in nicesar ne uloviti.« (Carlo Goldoni) Dobra duša za Indijance in Pecane BESEDILO: BOGOMIL BRVAR M oravška dolina se ponaša z vec rojaki - znanimi osebnostmi. Moža, ki mu namenjamo nekaj prostora v naših Novicah, ni med njimi, vendar si zasluži mesto med pomembnimi osebnostmi, ki so s svojim delom zapustili v njej zgodovinski pecat. Kamnican Franc Pirc je bil posvecen v duhovnika leta 1813 v Ljubljani. Najprej je bil kaplan v Kranjski Gori, nato vikar v Beli Peci, decembra 1829 pa je prevzel vikariat v Pecah. Razmere v Pecah so bile le za spoznanje boljše kot v Beli Peci, a revšcina in njena spremljevalka lakota sta imeli še vedno glavno besedo tudi v Moravški dolini. Izbruh vulkana Tambora na indonezijskem otoku Sumbawa aprila 1815 je bil tako silovit, da je skoraj za tri leta spremenil podnebje na Zemlji in že tako obubožani kmet je zrl na nerodovitne njive, tudi krme za živino ni bilo. Pirc, mladi duhovnik, zelo razgledan, se je trdno odlocen podal v boj z revšcino in lakoto. Svetoval je kmetom, kaj in kako naj sejejo in sadijo in letine so bile vedno boljše. Sadjarstvo kot izhod iz revšcine Z vso vnemo pa se je lotil sadjarstva. Že takrat se je dopisoval z najbolj zna­nimi nemškimi pomologi. »Le pomislite koliko prida vam sadje pernese. Ce ga sroviga ali kuhaniga vživate, vam veliko odrine. Ce ga posušeniga perhranete, vas ob hudi letni pred lakoto varje. Ce ga v mesto predaste ali mošt iz njega stlacite, ali pa žganje iz njega skuhate, vam bo veliko zaleglo, in vam bo perhodke povikšalo. Lepo dobro sadje nas tedej razveseli, nam k' živežu pomaga, nam premoženje povikša in nas v' hudi letni lakote varje.« (Pirc, Krajnski Vertnar I. del, 1830). Kmetje v Pecah in Križatah so mu odstopili poldrugi hektar neobdelane Rebri in že naslednje leto so tam rastli divjaki sadnega drevja. Po semena - peške in kasneje tudi po sadike je hodil v Gradec. Pirc je že do leta 1826 cepil 126.000 divjakov. »Za tedanje razmere in pojme je bila to ogromna množina. Peški župnik je torej naš prvi "veledrevesnicar"«, je zapisal profesor dr. France Adamic v knjižici V spomin Francu Pircu (1982, str. 18). Pirc je gojil vec kot 700 jabolcnih in hruškovih sort, samo v dveh letih je posadil 12 mernikov jabolcnih in hruškovih ter 15 mernikov lešnikovih zrn, vec tisoc sadnih dreves je bogato obrodilo (Laibacher Zeitung, št. 4, januar 1829). S cepici je zalagal kmete ne samo na Moravškem, ampak »s posredovanjem svojih duhovnih sobratov in naprednih sadjarjev po vsej deželi« (F. Adamaic 1982, str. 18). Na franciscejskem katastru iz leta 1826 lahko preberemo, da so bili obronki 145 ha njiv in travnikov na obmocju takratne obcine Pece zasajeni s sadnim drevjem. Pirc je zaslovel kot umni gospodar in oce sadjarstva, Moravška dolina pa je vse do danes ohranila sloves doline dobrega sadja. Podnevi je z dvema pomocnikoma delal v sadovnjakih, ponoci pa v siju lešcerbe pisal knjigo Krajnski vertnar ali Poducenje, v kratkim veliko sadnih dreves zarediti, jih s ceplenjem požlahtiti, in lepe verte k velikim pridu zasaditi, I. del. Pirc je preprecil ukinitev vikariata Pec P irc se je v zgodovino Pec zapisal tudi kot prvi ucitelj. »Ucil je mladino razen ob nedeljah in praznikih tudi še dvakrat med tednom, vsakic po dve uri. Pozimi je imel trideset, poleti pa povprecno po šestnajst ucencev, kar je za majhno faro še kar ugoden uspeh« (J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda II, 1927, str. 404). Pirc je bil tudi dober gospodar cerkve in drugih poslopij. Leta 1824 so v cerkvi sv. Jerneja zadonele prve orgle, pred tem so sezidali nov zvonik, povsem je prenovil in povecal župnišce in obnovil vsa gospodarska poslopja v Križatah. Pircev trud je rodil obilne sadove na vseh podrocjih življenja peških in okoliških Franc Pirc se je rodil 20. novembra 1785 v Kamniku. Bil je duhovnik, misijonar, ucitelj, sadjar-pomolog, homeopat, pisatelj, pesnik, apostol osrednje in severne Minnesote. Umrl je v 95. letu življenja, 22. januarja 1880. Kako pomagati ubogim kmetom? SADJE! V svežem in suhem sadju je videl "rešitelja" za case najhujšega pomanjkanja. Vso Kranjsko deželo je prepotoval, pa tudi sosedne dežele, ... da bi se natancneje poucil ne le o gojitvi sadnega drevja, marvec tudi o skrbi za vinsko trto. Kajti želel je, da bi na Kranjskem vpeljali žlahtnejše trte. Kmalu je zaslovel kot najodlicnejši pomolog (vešcak o sadjarstvu), ki razen sadjarstva dobro pozna tudi vse ostale panoge kmetijskega gospodarstva (Mal, 1927, str. 494). prebivalcev, a takratni najvišji uradnik avstrijske oblasti na Kranjskem, ljubljanski gubernator je sredi leta 1824 poslal nad Pece crne oblake v obliki dekreta o ukinitvi vikariata Pece. Cerkev sv. Jerneja bi, kot nekoc, samevala kot podružnica župnije Moravce, vikar Franc Pirc bi moral v kratkem casu drugam, farani bi ostali brez izjemnega duhovnega voditelja, otroci bi ostali brez ucitelja, kmetje brez svetovalca, sad-jarski cvet bi pocasi ovenel. Težko si predstavljamo, kaj bi se zgodilo s Pecami, ce bi se Franc Pirc leta 1824 uklonil dekretu o ukinitvi vikariata Pece. Ce je takratna oblast hotela ukiniti župnijo, je to pomenilo, da nacrtno prepušca ljudi in celoten kraj životar­jenju in postopnemu nazadovanju. Franc Pirc se ni vdal. Sestavil je dokument, na katerem je v devetih tockah utemeljeval in dokazoval, da bi bila ukinitev vikariata, velika – zgodovinska napaka in krivica za Pece in okolico. Ljubljanski škof Wolf je Pirca podprl in avstrijski uradnik je, ceprav se je to redko zgodilo, popustil in od tistega casa naprej, vse do danes so Pece samostojna župnija. Upraviceno se lahko vprašamo, ali bi bile Pece danes to, kar so, sodoben slovenski podeželski kraj, ce bi se Pirc leta 1824 uklonil ukinitvenemu dekretu. Vedeti moramo, da so bili duhovniki ne samo duhovni voditelji, ampak tudi nosilci vsestranskega razvoja župnije, tudi kulturnega in šolskega. Ce je takratna oblast hotela ukiniti župnijo, je to pomenilo, da nacrtno prepušca ljudi in celoten kraj života­rjenju, postopnemu nazadovanju. Franc Pirc je konec leta 1829 odšel v vikariat Podbrezje pri Naklem. Tudi med tamkajšnjimi farani se je zelo dobro pocutil. V petih letih službovanja je zgradil novo župnišce, Pirceva nova domovina – prostranstvo okrog Velikih jezer pod katerim je odlicno uspevala velika drevesnica in sadov­njak ter napisal knjigo Krajnski vertnar II. Kot je sam zapisal, je imel Bog z njim druge nacrte. Selitev cez Atlantik Z elo razgledanemu duhovniku so prišle v roke tudi pis-ma Friderika Barage, ki je misijonaril med Indijanci od leta 1830. Pirc mu je pisal in Baraga ga je povabil, naj se mu pridruži. Ko je Baragovo vabilo prispelo na Kranjsko, je bil Pirc že na veliki jadrnici in po 46 dneh plovbe v zelo težkih razmerah stopil septembra 1835 na suha tla v New Yorku, star 50 let. K hitri odlocitvi za misijone je gotovo tudi prispevala po krivici zavrnjena prošnja za profesorja Pirceva šola v Rich Praireju 1872 naravoslovja na ljubljanskem liceju, saj je želel prenašati teoreticno in prakticno znanje na bodoce duhovnike in druge izobražence. Kakorkoli že, brez misijonarja Friderika Barage tudi misijonarja Franca Pirca ne bi bilo. Pirc je kljub drugacnim napovedim njegovih sodobnikov ob njegovem odhodu, ostal med Indijanci celih 38 let, tako kot tudi Friderik Baraga. Do leta 1852 je misijonaril med Indijanci okrog Ve­likih jezer v državi Michighan, nato pa do vrnitve v domovino leta 1873 med Indijanci v državi Minnesota – državi, ki jo je pomagal ustanavljati. Indijanci so Pirca klicali Minodee – Dobra duša. Pirc je kršceval indijanske otroke in odrasle, a na zakrament jih je pripravljal tako, da jim je na vseh Ovitek knjige Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca, Dokumentirano z njegovim dopisovanjem vseh podrocjih skušal izboljšati kakovost njihovega zacasnega - tuzemskega življenja: ucil jih je sejati, saditi peške in vzgajati sadno drevje, graditi preproste koce, ucil je otroke predvsem branja, cepil jih je zoper koze in kolero, zdravil s homeopatskimi zdravili, prepreceval spopade med Indijanci samimi in napade Indijancev na bele priseljence, z vso silo se je upiral belim trgovcem, ki so In-dijancem v zameno za bolj ali manj strupeno žganje pobrali še tisto malo, kar so imeli. Pisal je vladi v Washington, naj vendar pusti Indijance na njihovem ozemlju, zaradi cesar so Indijanci imeli Pirca za pravega zašcitnika, ki je zanje neštetokrat tvegal življenje. Vrnitev v domovino V 38 letih misijonarjenja med Indijanci so pod njegovim vodstvom postavili 26 lesenih cerkva in nekaj šol. Leta 1873 se je vrnil v domovino in do smrti 22. januarja 1880 je živel v Ljubljani. Umrl je v 95. letu starosti. Francu Pircu pripada mesto takoj za Friderikom Barago in Ignacijem Kno­bleharjem. Pirc je kot zaveden domoljub ostal ves cas misijonarjenja povezan z domovino, prijateljem in cerkvenim dostojanstvenikom je poslal vec kot 300 pisem in vec deset pesmi. V Minnesoti so mu posveceni številni spomeniki, po njem se imenuje mesto Pierz, njemu na cast so postavili spominske kapele, še vedno pa tudi pišejo o njem. V Sloveniji castijo njegov spomin v Podbrezjah, kjer stoji Pircev dom, pred župnišcem pa njegov kip. Kulturno in športno društvo Pece je ob letošnji 200. obletnici prihoda Franca Pirca v Pece že lani novembra izdalo knjigo Življenje in delo Franca Pirca, dokumentirano z njegovim dopisovanjem, ob letošnjem farnem žegnanju pa pripravilo zanimivo razstavo o tem velikem možu, ki je vse življenje posvetil pomoci potrebnim. Pirca vredna razstava BESEDILO in FOTOGRAFIJA: AJDA LALIC K ulturno in športno društvo Pece je novembra lani izdalo knjigo Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca, katere avtor je naš clan Bogomil Brvar. Ker je bila predstavitev knjige odmevna, ljudem pa je vzbudila veliko zanimanje za tega velikega Slovenca, smo se v društvu odlocili, da pripravimo razstavo z enakim naslovom. Odprtje razstave smo uskladili s tradicionalnim farnim žegnanjem, Jernejevo nedeljo. Tako si je razstavo lahko ogledalo še vecje število obiskovalcev. Razstavo smo slavnostno odprli teden pred Jernejevo nedeljo, v soboto, 17. avgusta. Najprej sta nam Manca in Ema Barlic zaigrali in zapeli pesem Rad imej živali in cvetlice, ki lepo ponazarja Pircevo delovanje v Pecah. »Poljsko cvetje revnih je imetje« pravi eden od verzov pesmi in Pirc se je v casu najhujše lakote odlocil ljudi v našem kraju nahraniti z znanjem o sadjarstvu, ki se je v teh krajih po njegovi zaslugi razmahnilo, ljudje pa so se naucili uporabljati sadje in si sami Indijanci so Pirca klicali Minodee – dobra duša. S srcem je stal na strani Indijancev in pisal vec pisem vladi v Washington, naj jih pustijo živeti na njihovi zemlji. V Minnesoti stojijo številni spomeniki, ki ohranjajo spomin na Pirca, po njem pa se imenuje mesto Pierz. pomagati pri premagovanju lakote. Franc Pirc je iz naših krajev odšel v Podbrezje pri Naklem, nato pa kot misijonar po poteh Friderika Barage v Severno Ameriko med Indijance. Vse to in še vec o njegovem življenju in delu je bilo ponazorjeno in napisano na razstavnih panojih, ki sta jih oblikovali Špela Novak in Manca Borštnar pod mentorstvom Blaža Slaparja. Poleg tega so bili na ogled tudi originalni izvodi nekaterih knjig v povezavi s Pircem, najpomembnejši sta gotovo Kranjski vertnar I in II. Prvo knjigo je napisal v Pecah pred skoraj dvesto leti. Poleg knjig so bile na ogled tudi sadike jablan, ki so cepljene iz dreves, ki jih je zasadil sam Franc Pirc, pa tudi sorte jabolk, ki jih je našim krajem predstavil šele on. Razstava je bila zanimiva in dobro obiskana, tako ob otvoritvi, kot tudi v dneh, ki so ji sledili. Veseli smo bili vseh dobrih odzivov, v srce pa se nam je vtisnil zapis iz knjige vtisov, ki pravi, da je to »cudovita in Pirca vredna razstava«. Vcasih se zdi, da je Franc Pirc bolj cašcen v ZDA kot v domacih krajih, zato so dogodki, kot je bil ta, izjemnega pomena za ozavešcanje o našem velikem rojaku. Razstava je bila v mesecu septembru na ogled v Knjižnici Moravce. Domaca nadloga ali cudovita priložnost BESEDILO: BERNARDA MAL S septembrom se zacenja vsakodnevna rutina šol­skega leta, ki vkljucuje tudi domace naloge. Mne­nja javnosti o koristih domace naloge so deljena. Stroka pravi, da so potrebne. Zaradi domacih nalog se krepi spomin in ustvarjajo povezave med podatki, kar zagotavlja znanje in inovativnost. Ko ucitelj zakljucu­je šolsko uro, z ucenci ponovi, kaj so se to uro naucili. Ucenceva domaca naloga je nova priložnost za pono­vitev. Naslednjo uro prejme od ucitelja informacijo o ustreznosti naloge – trikratna ponovitev je dobra naložba v spomin, naucenega ne bodo vec pozabili. Lahko pa bodo nova znanja uporabili v novih položajih in ustvarjali inovativne rešitve. Cim veckrat ucencu to uspe, tem bolj samozavestni postajajo; sami in tudi odzivi vrstnikov, staršev, uciteljev ustvarjajo pravo, visoko samopodobo. Ko že nekaj znajo, postajamo radovedni, želijo znati še vec. Vrednota znanje se uvršca na visoko mesto njihovih vrednot. Za uspešno nalogo porabijo precej energije, vendar dosežek prinese novo, še vecjo, ki omogoca nadaljnje delo. Kdo ima z domaco nalogo najvec dela? Pri domaci nalogi je najbolj obremenjen ucitelj, saj mora opraviti 5 stvari: izbrati standardom primerno nalogo, jo pripraviti, ucencem povedati, kaj mora­jo narediti in tudi kako naj nalogo opravijo (posto­pek) ter na koncu še zagotoviti povratno informacijo. Ucencevi nalogi sta, da jo izdela in jo skladno s pov­ratno informacijo ucitelja popravi in dopolni. Najmanj dela imajo starši. Njihova naloga je otroku omogociti ucni prostor in spremljati otrokov napredek, ga spod­bujati in usmerjati, ce je potrebno. Najvecji nesmisel domace naloge je, da postane nadloga za starše (ce otrokom ukradejo priložnost za ucenje in namesto njih opravljajo domaco nalogo) in ucitelje (ce prevzamejo odgovornost za nalogo). Domaca naloga je otrokova odgovornost. Odrasli mu moramo dati priložnost, da odgovori na izziv, cetudi je vcasih ucenje na izkušnji zelo neprijetno, še vedno velja, da je izkušnja najboljša uciteljica. Kdo ima od domace naloge najvec koristi? Brez dvoma so to šolarji. Takojšnja posledica je to, da niso v stresu, strahu, konfliktih in imajo o sebi dobro mnenje in tudi dobro znanje. Ob ocenjevanju jih ni strah in ne »travmirajo« cele družine ob nesmiselnem ucenju tik pred ocenjevanjem. Srednjerocna posledica je, da si lahko zaradi svojega znanja izbirajo nadaljnje šolanje, službo in svoje živl­jenje odgovorno živijo, znajo odgovoriti na probleme. Dolgorocno pa si upraviceno nadejajo, da ne postanejo žrtve zahrbtne bolezni –demence in uživajo v starosti, ker je bilo njihovo življenje izpolnjeno. Odloci se za priložnost S tem zapisom želim spodbuditi šolarje in starše, da bodo domaco nalogo razumeli kot priložnost. Da bo domaca naloga opravljena hitro in dobro, je pogoj, da tudi pouk v šoli poteka nemoteno, da so ucenci aktivni. Zabavno bi bilo doživeti, kako ucenci spodbujajo ucitelja h kre­iranju še boljših nalog, namesto da ga silijo v opravljanje najrazlicnejših poklicev - za katere se niso šolali - kot so: policaj, psiholog, krotilec, pravnik, socialni delavec, raznašalec pozabljenega, telefonist … Domaca naloga je cudovita pogruntavšcina. Dolžno­stni korak je težak, dokler ga ne sprejmeš. Kar se mora, se pac mora. Ko prepoznaš korist, postane priložnost. Letošnji oratorij je dosegel rekord BESEDILO: GREGOR CAPUDER FOTOGRAFIJA: ZALA TOMAŽIC M oravški oratorij, že petnajsti po vrsti, je letos potekal od 20. do 24. avgus­ta. Udeležilo se ga je 237 otrok, kar je najvec do sedaj. Zanje je v tem ted-nu skrbelo 53 animatorjev. Pod letošnjim geslom »Imaš moc!« smo spoznavali legendo o Petru Klepcu, pastirju, ki je od Boga prejel nadnaravno moc, s katero je pomagal ljudem v stiski. Moc odpušcanja Življenje Petra Klepca je bilo vse prej kot lahko. Zaradi revšcine je moral zapustiti mater in iti služit kot pastir. Zaradi svoje šibkosti je bil tarca izkorišcevalskih pastirjev, ki so mu ukazovali in ga zmerjali. Peter se je v svoji stiski obrnil na Boga in od njega prejel fizicno moc, ki mu je pomagala, Skupna fotografija iz Vipave, kamor smo se odpravili na izlet. da se je postavil zase. Kljub temu daru je oprostil ljudem, ki so ga zanicevali. Svojo moc je uporabil za pomoc tistim, ki so se znašli v težavah. Oratorijski dnevi so se zaceli ob devetih zjutraj s sprejemom. Vsako jutro so udeležence pred gra­jskimi vrati pricakale razlicne živali. Ko smo bili vsi zbrani, smo imeli jutranjo molitev in dvig zastav ob prepevanju letošnje himne. Tudi letos je za odlicno vzdušje med in tudi po oratoriju poskrbel oratorijski bend pod vodstvom Dominika Štefana. Sledila je zgodba, v kateri smo spoznavali dogodke iz življenja Petra Klepca. Odlicni igralci, scena in kostumi so nas zlahka popeljali v srednji vek. Sporocilo zgodbe in njeno povezavo z vsakdanjim življenjem smo podrobneje spoznavali na katehezah. Te so bile prilagojene starosti otrok, zato so vkljucevale tako igro kot pogovor in branje Svetega pisma. Sledila je molitev pred kosilom, za katero sta letos poskrbela diakon Matej in novomašnik Vito. Da smo tudi letos jedli odlicna kosila, gre zahvala Gostilni Frfrav, Gostišcu Peterka, kuharju Gregorju Staneku, Mihu Šlibarju, Francetu in Mariji Gotar ter Lojzetu Štefanu. Po kosilu so sledile igre, po njih pa delavnice. Otroke pa so v soboto še posebej razveselile vodne igre, ki so bile letošnja novost. Pomoc ima vec obrazov V sredo smo se s šestimi avtobusi odpravili na izlet v Vipavo. Tam smo pred Škofijsko gimna­zijo pojedli kosilo, nato pa imeli igre po razlicnih delih mesta in tako spoznavali Vipavo. V cetrtek je sledil temat-ski dan, katerega tema je bila pomoc. Obiskali so nas veterinar Blaž Zidanšek, zdravnik dr. Janez Vasle, gasilci iz PGD Pece, policist­ka Nataša Jancar, reševalec Bog-dan Kobe iz Zdravstvenega doma Domžale, ki nam je podrobneje predstavil reševalno vozilo, Mar­tina in Matevž Razoršek, ki sta predstavila in demonstrirala osno­ve prve pomoci ter gospod žup­nik in novomašnik, ki sta mlade seznanila s poklicem duhovnika. Med drugim so si otroci ogledali in se pogovarjali o posnetku Vidni in varni v prometu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Po petkovi igri sobotna sklenitev V elika igra se je odvijala v pe­tek. Prvi del je potekal po ra­zlicnih lokacijah v Moravcah, za drugi del pa smo se prestavili na Hribce. Prisrcna zahvala gre družini Peterka iz Cešnjic, ki je za veliko igro odstopila travnik. Zmagovalci velike igre so oblik­ovali pot do ugrabljenih vašcanov in tako Petru Klepcu pomagali, da jih je rešil. Oratorij smo zakljucili v soboto s sveto mašo, kjer smo se Bogu zahvalili za pretekli teden. Daroval jo je naš novomašnik Vito Urbanija. Pri sveti maši smo se zahvalili tudi vodjema Petri Štefan in Aljažu Pirnatu, ki se z letošnjim letom poslavljata s te funkcije. Velika zahvala gre tudi gospodu župniku Kancijanu Cižmanu in do-natorjem: AUDIO BM - slušni centri, Obcina Moravce, KZ Cerklje, Picerija pri Jurku, Trgovina Spina, Karitas, Gostišce Trojane, Pekarna Pecjak, Jogurti Frigolo-go, Župnija Moravce, Peplast, AGM De­sign, Žavbi Miha s. p., PGD Moravce, KID Limbar, Mizarstvo Boštjan Kokalj in Ranc Pr' Osolet. Za vecerje animatorjev so poskrbeli Fani in Martina Capuder, Laura in Klemen Ucakar, Agata in Boštjan Šmuc, Stanka Ravnikar ter Marjeta in Roman Capuder. Hvaležni smo tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k od-licno izpeljanemu oratoriju. Šesti poletni tabor na rancu Pr' Osolet BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTO.: SANDI MOCNIK IN SAŠA RIBIC P oletje je cas brezskrbnih pocitnic, sprošcanja, druženja in še veliko aktivnosti bi lahko naštevala, kar tri skupine mladih se je to poletje odlocilo, da nekaj dni preživijo v neokrnjeni naravi, brez elektronskih naprav na moravškem hribovju, na rancu Pr' Osolet, v Dešnu, kjer gospo­darita Sandi Mocnik in njegova žena Štefka, ki sta organizatorja poletnih taborov. Letos so pri njih spoznavale življenje na kmetiji tri skupine otrok razlicnih starosti. Skupaj z animatorji jih je bilo okoli osemdeset udeležencev iz raznih krajev Slovenije, prišli pa so tudi iz Luksemburga. Uživali so v prekrasnih raz­gledih na Julijske in Kamniško Savinjske Alpe, sprehodih po okolici, ogledu dvesto dvajset milijonov let starih srcastih školjk v središcu Dešna. Uživali so v delavnicah pletenja vrvi, pantomime, plezanje po vrveh so jim pokazali jamarji, ki upravljajo z Osoletovo jamo. Urejali so si frizure, kopali v bazenu, pomagali pri pripravi hrane in spali na senu. Obiskala jih je dvakratna mladinska svetovna prvakinja v kickboxu Gaja Hribar in jim ta šport v živo predstavila. Na rancu imajo veliko živali: konje, koze, muce, pse in druge. Lahko bi rekli, da imajo pri njih »Na konju je carsko,« so se strinjali vsi Živali delujejo na otroke pomirjujoce. udeleženci tabora. »glavno mesto« konji razlicnih pasem, med njimi tudi poniji, ki so za otroke najbolj zanimivi. Tako so se na poletnem taboru veliko družili s konji, jih hranili, cistili, cesali grive in spletali kite. Najvecje veselje in zadovoljstvo je bilo jahanje v maneži in bližnji okolici. Uživali pa so tudi v vožnji s kocijo. Ob zakljucku tabora so bili vsi zadovoljni. Ko so odhajali domov, so izrazili željo, da naslednje leto ponovno pridejo uživat na poletni tabor. Glasba nas združuje BESEDILO: BARBARA FALE Fotografija: Miro Pivar Šolski zvonec je zadnji teden junija res zazvonil konec pouka, a šolarji OŠ Jurija Vege z ucenci podružnicne šole in otroci vrtca so v pocitniške dni zakorakali s proslavo ob dnevu državnosti ter nagradnim kon­ certom skupine Mjav. Zadnji šolski dan je po Vegovi ulici odmevala glasba. Ucenci, ucitelji in vzgojitelji, ki so sodelovali na nagradnem natecaju skupine Mjav, so si namrec z izvedbo pesmi Tvoje ime, Slovenija prislužili zmago in s tem nagradni koncert skupine Mjav. Dekleta te skupine so ustvarila izjemno vzduš­je, veselja ob zasluženi nagradi smo bili deležni vsi. Malcki in ucenci, ki živijo z glasbo T ako kot pretekla leta so bili tudi letos na šoli zelo aktivni vsi pevski zbori ter Šolska glasbena skupina. Sodelovali so na šolskih prireditvah na maticni in podružnicni šoli in teh ni bilo malo. Z veseljem so se odzvali tudi vabilom na obcinske prireditve. V petek, 12. aprila, so ucenci Šolske glasbene skupine, Mlajši pevci, Uciteljsko-vzgojiteljski pevski zbor ter nekdanji ucenci -Vega bend pod vodstvom uciteljice Barbare Fale ter vrtcevski pevski zbor Jurcek poje in otroška folklorna skupi­na Lilije pod vodstvom Romance Božic, Karmen Mihelcic in Kristine Cerar v organizaciji Šolskega sklada OŠ Jurija Vege Moravce pripravili koncert Združeni v glasbi. Fotografija: Andreja Vavpetic Med dobrodelnim koncertom je nastopajoce in obisk­ovalce pozdravila predsednica upravnega odbora šolskega sklada Andreja Vavpetic, ki se je zahvalila nastopajocim in vsem, ki so pomagali uresniciti željo, da je nastal enkraten glasbeni vecer. Igrivo vezno besedilo za koncert je napisala uciteljica Božena Groboljšek ter pripravila izvrstna mlada napovedovalca Niko in Nika, ki sta svojo nalogo odlicno opravila. Mlade na odru je družila glasba in prijateljstvo ter želja pomagati. Ob zakljucku koncerta se je nastopajocim na odru pridružila še ravnateljica Nuša Pohlin Schwarzbartl, ki se je vidno ganjena zahvalila mladim glasbenikom, pevcem, plesalcem in uciteljicam, skratka vsem, ki so poskrbeli za Fotografija: Andrej Rous Robida enkraten koncert, ki bo še dolgo odzvanjal v ušesih obisk­ovalcev. Vse, kar so tega vecera pricarali mladi, je bilo na­grajeno z bucnim aplavzom in zakljuckom, ko so obiskovalci želeli »še«. Zaradi izjemnega zanimanja so koncert ponovili. Pomlad in poletje v znamenju pesmi V ponedeljek, 29. maja, je bil v Kulturnem domu Moravce že tradicionalni koncert zborov ter razstava likovnih del, ki so nastala na 23. jubilejnem Ex temporu na temo Jame in gradovi. Tokrat zaradi slabe vremenske napovedi ni bil organiziran na gradu Tuštanj. Zato se je ubrano petje in muziciranje razlegalo znotraj moravškega kulturnega doma, cemur so sledili bucni aplavzi, tako nastopajocim kot nagrajencem Ex tempora ter njihovim mentorjem. Ex tempore je vodila uciteljica Inge Ivartnik. Pod vodstvom zborovod- Fotografija: Andreja Vavpetic kinj Barbare Fale in Mojce Malovrh so se predstavili: Mali zborcek, Mali kos, Pojoce cebelice, Muc art. Pevske zbore sta na klavirju spremljala pianista Blaž Pirnat in Dominik Štefan. V zacetku meseca junija je gospa ravnateljica vse glas­bene zasedbe nagradila z nagradnim kopanjem v kopališcu Atlantis. Mladi umetniki so bili darila izjemno veseli. Besedilo pesmi Tvoje ime, Slovenija pravi: »Tvoje ime, Slovenija, skrito v srce, tu sem doma, mi vliva moc in blagoslov, od vseh rodov, pridi domov.« Kamorkoli nas bodo vodile poti, želimo, da le domov se varno in zdravi vrnemo vsi. OŠ Jurija Vege Moravce, VVE Vojke Napokoj, potekal vpis v Cicibanove urice za šolsko leto 2019/2020. Program CICIBANOVIH URIC je namenjen otrokom, ki niso vkljuceni v vrtec in so stari od 3 do 6 let. Vpis otrok v program je še vedno možen. Program bomo zaceli izvajati 1. oktobra 2019, in sicer vsak torek od 17. do 19. ure v vrtcu Moravce. Namen srecanj je, da otroci spoznajo in zacutijo delcek utripa, ki poteka v vrtcu. Otroci bodo spoznali nove prijatelje ter se igrali in ustvarjali. Za vpis poklicite Branko Peterlin na telefonsko številko 041 725 382. Vabljeni! Matej Žist, ravnatelj OŠ Jurija Vege ZAKAJ JE DOBRO BITI MORAVŠKA LILIJA? Vadba deklicam zagotovo izboljšuje motoriko leve in desne strani telesa. Dekleta pridobijo moc, izboljšajo koordinacijo v prostoru, poveca se gibljivost telesa, s pomocjo glasbe dosežejo usklajeno gibanje telesa. Dinamicni treningi (palica, gimnastika, žoge…) povecujejo zbranost in zanimanje. Skupinska vadba in druženje spodbujata pripadnost, krepita sodelovanje in gradita odgovornost. Omogoceno je tudi individualno delo posameznic, ce cutijo klic v tej smeri. Zagotovo vadba z obcasnimi nastopi pripomore k samozavesti posamezne deklice, kar je zelo pomemben ucinek, ki bo spremljal te deklice celo življenje. POLEG VRTCEVSKIH SPODBUDITE K VADBI TUDI DEKLICE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE! Moravške Lilije na Ohridu BESEDILO: SABINA BARLIC L etos marca smo se v Mažoretnem društvu Moravške Lilije izjemno razveselili, ko smo dobili sporocilo, da nas je selektor izbral za nastop in predstavitev na štiridnevnem kulturnem festivalu Slovenija na Ohridu 2019. Obe­nem je del socvetja Lilij ostal v Moravcah, kjer je istocasno potekala proslava ob dnevu državnosti, na kateri nastopajo tudi Lilije. Festival organizira slovensko-makedonsko dru­štvo Alpa-Alpina v sodelovanju s Kulturnim centrom Ohrid in Obcino Ohrid in sicer v sklopu znamenitega Ohridskega festivala, kjer se je letos zvrstilo preko 550 udeležencev iz petindvajsetih društev. Pred­stavili so se clani folklornih skupin, pevci ljudskih pesmi, orkestri, mažorete, pevski zbori in druge pevske zasedbe, lutkovne in gledališke skupine, orglicarji ter kulinaricni aktivi. Pokrovitelj festivala je bil predsednik Sobranja (makedonskega parlamenta) Talat Xhaferi, glavni gost iz Slovenije pa je bil direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik. S strani Obcine Ohrid je med dogodkom aktivno sodelovala predsednica obcinskega sveta Živka Angelovska in slovenski castni konzul na Ohridu Shenol Islam. Spoznavanje mesteca ob jezeru P ot se je pricela 21. junija, ko smo se ponoci z le­tališca Jožeta Pucnika odpravili z letalom (neka­teri prvic) proti Skopju. S skopskega letališca nas je manjši avtobus vozil daljši cas do Ohrida, kjer smo bili nastanjeni v samem središcu mesta. Sobota je bila namenjena spoznavanju udeležencev, a kljub temu z nekaj pripravami. Sklenila se je s prijetnim vecernim druženjem vseh nastopajocih. V nedeljo so nam oblaki prizanesli in nam ustre­gli s toliko soncka, kolikor smo ga potrebovali na vodenem ogledu po mestnih znamenitostih. Kadar se je le dalo, so se nekateri udeleženci festivala z veseljem ohladili v jezeru, iz katerega so nas obcas-no opazovale žabe in kace. Drugi so bolj prisegali na sencko ob kavici in sladoledu ter ob opreznem spogledovanju s potepuškimi psi, ki jih tam okoli ni bilo malo. Dekleta so popoldne izrabila za trening, za predsednico Sabino in tajnico Katarino pa je bil pripravljen sprejem pri županu mesta Ohrid. Moravške Lilije ponovno blestele P o srecanju v mestni hiši je sledila poldrugo uro trajajoca otvoritvena slovesnost z nastopi, kjer so bila naše res izjemno lepe in elegantne Lilije vkljucene v castni špalir ob vhodu castnih gostov, nastopajocih in gostov na prireditveni prostor, ki se je nahajal na romanticni lokaciji visoko nad jeze­rom in tik pod zvezdami. Na dogodku je prisotne pozdravila predsednica ohridskega obcinskega sve­ta Angelovska, direktor javne agencije za kulturo mag. Marko Repnik ter slovenski veleposlanik v Makedoniji prof. dr. Milan Jazbec. Po koncani slovesnosti je Lilije vaditeljica Barbara na poti skozi mesto razveselila s peceno koruzo. Malo na lepše, nato na nastop I n cisto prekratka noc se je prevesila v prekrasno ponedeljkovo dopoldne z izletom z ladjo na Sveti Naum, razen za eno od Lilij, ki je šla pokazat bolece uho v tamkajšnjo bolnišnico in doživela prijetno presenecenje. Zelo prijazni zdravnik specialist ji je zapel slovensko pesem, ki ga je spominjala na njegovo bivanje v Sloveniji. Po kosilu so stekle priprave na sprevod, ki se je vila vzdolž jezera ob mestnem parku, skozi mestno jedro in proti odru, kjer so potekali nastopi društev. Ce se je že zazdelo, da množica kar malo pojenjala, se je zgrnilo veliko ljudi, še cez ograje okoliški loka­lov, ko so z zgodbo o ljubezni na gradu Lilenberg na Limbarski gori nastopile naše ljubke in izjemno ocarljive Lilije s krasnim skupnim nastopom, ki sta ga podkrepili Liliji Ema in Manca s solo nastopom ter Liliji Žana in Nika v paru. Dan je bil tako poln vtisov in doživetij, da je bilo kar težko zaspati. Torkovo jutro pa je dekleta vseeno vzdramilo zaradi majhnih nakupov tudi cisto pravih ohridskih biserov, pisanja kartic domacim in prijateljem v krasnem ambientu enega novejših hotelov, kjer smo odrasle spremlje­valke lahko uživale v zelo dobri kavi. Ko so z zgodbo o ljubezni na gradu Lilenberg na Limbarski gori nastopile naše ljubke in izjemno ocarljive Lilije, se je število gledalcev mocno povecalo. Pot je enako pomembna kot cilj O b izjemno lepem soncnem zahodu smo se z vsemi nastopajocimi in organizatorji ter neka­terimi castnimi gosti zbrali na obali ohridskega jezera, kjer so se deklice Lilije malo ohladile ter sprošceno poveselile. Po mirni noci smo rahlo utru­jeni in polni srcnih trenutkov pricakovali za naše razmere kar malo naporen avtobus, ki nas je zopet res pocasi popeljal do Skopja. Zaradi ekonomskih razlogov so let združili s postankom na letališcu v Sarajevu, kjer pa letalo zaradi tehnicne napake ni moglo vzleteti. Zacasno so nas premestili v letališko stavbo, kjer smo doživeli poucno srecanje kultur vzhoda in zahoda, ko smo v množici eni cakali poziv za Ljubljano, drugi pa za daljni Riad . V res veliko veselje nam je bila udeležba na festi­valu ‘’Slovenija na Ohridu’’, ki pa je potrdila, da je pot enako pomembna kot cilj, ce le imaš odprte oci in srce. Moravška ceta na poletnemtaboru v Želimljah BESEDILO: MAJA URANKAR, PRISRCNA VEVR'CA M oravška ceta je med 12. in 19. julijem na tabornem prostoru v Želimljah obiskala lik Pavla Pušcavnika. Prvi dan smo si na travniku uredili taborni prostor: postavili smo jambor, ognjišce, šotore, wc, vodove kuhinje, odbojkarsko igrišce ... Med tednom so po­tekale delavnice, kjer smo se ucili, kako se pravilno nabrusi nože in sekire, vodovi potepi, na katerih se je vsak vod odpravil v skoraj 10 kilometrov oddaljeno vas in tam prenocil, krsti skavtov, na katerem sta dve skavtinji prejeli svoji skavtski imeni, delanje odkupnin, ko so nam nocni kradljivci ukradli zastave, kateheze, pot preživetja, igranje rovercka, kuhanje v vodovih kuhinjah, zabavni veceri ter odhodi tistih, ki so zadnje leto v ceti. Poletni tabor smo zakljucili v petek zvecer s sveto mašo. Skavtsko leto bomo zaceli 28. 9. 2019 ob 17.30 v Moravcah. Prvo srecanje bomo zakljucili s sveto mašo ob 19.00 v Moravcah, po maši pa bo v župnišcu sestanek za starše. Starši lahko svoje otroke prijavite do 28. 9. Število mest je omejeno! VV – VOLCICI IN VOLKULJICE (3. – 5. razred OŠ) Terezija Lakosil – 041 204 203 IV – IZVIDNIKI IN VODNICE (6. razred OŠ – 1. letnik SŠ) Jakob Mocilnikar – 051 454 421 PP – POPOTNIKI IN POPOTNICE (2. letnik SŠ – 21 let) Matej Kunavar – 041 810 378 BODITE PRIPRAVLJENI! Poletni tabor krdela velikega crnega bika BESEDILO: TEREZIJA LAKOSIL O d 9. do 14. julija smo se najmlajša skavtska skupina VV (volcici in volkuljice) odpeljali na tabor. Tabor je potekal na Svetem Vidu nad Cerknico. Tema tabora je bila Gospodar prstanov. Vsak dan smo se spopadali z razlicnimi pošast-mi. Odpravili smo se tudi na izlet in sledili dvema hobitoma – Frodu in Samu, ki sta nosila prstan v Mordor – med potjo smo zbirali predmete, ki sta jih hobita pustila za seboj in se na koncu spopadli z ogromno tarantelo. Govorecim drevesom, ki se imenujejo Enti smo pomagali premagat Sarumana (beli vešc, ki je postal zloben). Vrhunec tabora je bila nocna igra, kjer so nas napadli orki, mi pa smo morali rešit hobita Meda in Gandalfa. Na koncu nam je uspelo uniciti prstan in tako smo rešili svet. Obvestila Kmetijske svetovalne službe BESEDILO: IRENA ZLATNAR IN PAVLA PIRNAT Slašcicarske delavnice T udi v letošnjem letu bo clanom kmetijskih gospodarstev v oktobru omogocena udeležba na delavnicah. Organi­zirani bodo trije prakticni tecaji po 7 pedagoških ur v popol­danskem casu, kjer se bodo udeleženci naucili pripraviti razlicne vrste peciva oz. slašcic, dva tecaja bosta o izdelavi razlicnih vrst slašcicarskega peciva (pite, mini rolade in rezine), en pa o izdelavi presnih sladic. Tecaj bo izveden v sodelovanju z zunanjim izvajalcem. Za udeležence je tecaj brezplacen, ker bo financiran iz proracuna Obcine Moravce preko Javnega razpisa za dodelitev državnih pomoci za programe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Moravce v letu 2019. Zaradi lažje organizacije je prijava obvezna na Izpostavi Domžale (Oddelek za kmetijsko svetovanje), Šaranoviceva cesta 21a, Vir. Lahko se prijavite s klicem na telefon št. (01) 724 18 45 ali (01) 724 48 55 v casu uradnih ur (ponedeljek in sreda od 8.00 do 11.00 ali po elektronski pošti: irena. zlatnar@lj.kgzs.si, pavla.pirnat@lj.kgzs.si ali lucija.susnik@ lj.kgzs.si. Vsi prijavljeni boste o podrobnostih seznanjeni nak­nadno. Prijavite se cim prej, najkasneje do 30. sep­tembra 2019. Strokovna ekskurzija V okviru Javnega razpisa Obcine Moravce bo 10. oktobra 2019 organizirana enodnevna strokovna ekskurzija v Posavje. Ogledali si bomo nekaj primerov dobrih kmetijskih praks s podrocja dopolnilnih dejavnosti in se seznanili s potrebnimi strukturnimi in tehnološkimi spremembami. Prevoz in vodenje ekskurzije bosta brezplacna. Vse zainteresirane kmete vabimo, da se pred­hodno prijavijo do zapolnitve mest, najkasneje do 30. septembra 2019. Vabilo o odhodu s podrobnejšim programom bomo vsem prijavljenim poslali naknadno. Sklop predavanj z delavnico S klop predavanj z razlicno tematiko je namenjen kmetom in njihovim družinskim clanom iz obmocja obcine Moravce. Na temo socialne varnosti kmetov, želimo udeležencem približati kmetijstvo kot panogo, ki omogoca socialno stabilnost clanov kmetijskega gospodarstva, obe­nem bi jih seznanili tudi z aktualnimi informacijami s podroc­ja zakonodaje, ki marsikateremu kmetu onemogoca nadaljnji razvoj kmetije oz. vzpostavitev dopolnilne dejavnosti. V okviru tega izobraževanja bo na temo žganjekuhe organi­zirano tudi predavanje z delavnico, kjer bodo udeleženci seznanjeni z nekaterimi tehnološkimi postopki pri pridelavi sadja. Obenem bi se na podlagi dejanskih vzorcev seznanili tudi z najpogostejšimi napakami pri postopku žganjekuhe in kako te napake odpraviti. Sklop izobraževanj bo predvidoma v mesecu oktobru. Izobraževanja bodo potekala na turisticni kmetiji Ivanke Ko­cijancic, zato zaradi lažje organizacije udeležence prosimo, da se na predavanja oz. delavnico predhodno prijavite na zgoraj navedene kontakte. Udeležba je v celoti brezplacna, ker bo financirana iz proracuna Obcine Moravce preko javne­ga razpisa. O tocnem datumu in programu bodo udeleženci obvešceni naknadno. Afriška prašicja kuga Z aradi pojava afriške prašicje kuge v sosednjih državah je le še vprašanje casa, kdaj se bo ta pojavila v Sloveniji. Preprecevanje širjenja te bolezni je bistvenega pomena, saj zdravljenja ni. Zato morajo rejci prašicev dosledno upošte­vati in izvajati naslednje ukrepe: • dosledna uporaba in menjava zašcitne obutve in obleke, razkuževanje, • omejitev dostopa oseb na dvorišce oziroma v hleve s prašici, • nakup živali iz preverjenih rej oziroma izolacija novo nabavljenih živali, • razkuževalne dezbariere, • prepovedano krmljenje s pomijami, • preprecevanje stika med domacimi in divjimi prašici (predvsem pri živalih v izpustih, prosta reja, dvojne ograje med katerima je razmik 1,5 metra in odporna na ritje in moc prašicev), • ne prinašajte mesa in mesnih izdelkov s potovanj iz drugih držav. Mladi prevzemniki V tem programskem obdobju se nacrtuje objava še dveh javnih razpisov za podukrep 6.1 Pomoc za zagon de­javnosti za mlade kmete. Peti po vrsti naj bi bil odprt oktobra in novembra 2019, šesti kot zadnji v tem programskem obdobju pa naj bi bil odprt februarja in marca 2020. S temi javnimi razpisi se dodeljuje nepovratna sredstva v primeru prenosa kmetije (zemljišca, objekti, živali) iz starejše gene-racije na mlajšo. Osnovni pogoji ostajajo enaki. Vloge na razpis se oddajajo elektronsko. Prispele vloge se tockujejo, pri cemer je vstopni prag 30 odstotkov vseh možnih tock. Seveda pa je v vlogi potrebno izbrati tudi me-jnike ter cilje, ki jih je potrebno izvesti v treh letih po izdaji odlocbe. Vsi, ki razmišljate o lastniškem prenosu in kandidiranju na naslednji razpis, se za podrobnejše informacije in svetovanje pravocasno obrnite na nas. Majhne kmetije V decembru 2019 je predvidena objava še enega javnega razpisa za podukrep 6.3 Pomoc za zagon dejavnosti namenjene razvoju majhnih kmetij. Upravicenci naj bi bile kmetije, katerih površine pretežno ležijo na obmocjih z omejenimi dejavniki (OMD), imajo v upravljanju najmanj 1,5 ha in ne vec kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin, od 1,5 od 15 glav velike živine ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 glave velike živine na ha. Zaprtje razpisa se predvideva v januarju 2020. Zainteresirani se nam že sedaj lahko javite in vas bomo obvestili, ko bo javni razpis odprt. Obnovitveni tecaji FFS V si izvajalci ukrepov za varstvo rastlin morate pred prete­kom izkaznice opraviti obnovitveno usposabljanje. Pisna obvestila za jesenske termine so bila že razposlana. Ce ga kdo, ki mu letos potece veljavnost izkaznice, ni prejel, naj se prijavi na enega od tecajev objavljenih na naši spletni strani. Obnovitveni tecaji bodo potekali še v naslednjih terminih in lokacijah: • sreda, 2. 10. ob 9. uri, Ljubljana – Šiška, KGZS, Gospodinjska ulica 6, • sreda, 2. 10. ob 15. uri, Ljubljana – Šiška, KGZS, Gospodinjska ulica 6, • sreda, 9. 10. ob 9. uri, Sticna, Gasilski center Sticna, Sticna 144, • cetrtek, 10. 10. ob 15. uri, Sticna, Gasilski center Sticna, Sticna 144, • cetrtek, 17. 10. ob 15. uri, Vir pri Domžalah, Obmocna obrtno-podjetniška zbornica, Šaranoviceva cesta 21c, • torek, 22. 10. ob 9. uri, Ljubljana – Šiška, KGZS, Gospodinjska ulica 6, • sreda, 23. 10. ob 9. uri, Ljubljana – Šiška, KGZS, Gospodinjska ulica 6, • torek, 5. 11. ob 9. uri, Ljubljana – Dobrunje, Zadružni dom Zadvor, Cesta II grupe odredov 43, • torek, 5. 11. ob 15. uri, Ljubljana – Dobrunje, Zadružni dom Zadvor, Cesta II grupe odredov 43, • sreda, 6. 11. ob 9. uri, Vrhnika – Verd, Gasilski dom Verd, Verd 100. Prijava je obvezna. Prijavite se nam ali sodelavki Špe­li Drnovšek na e-naslov: spela.drnovsek@lj.kgzs.si. Na posameznih tecajih je število mest omejeno, zato boste ob morebitni zasedenosti navedenih terminov morali iti na bolj oddaljene lokacije. Pomembno je, da se prijavite na enega od tecajev, ce želite ohraniti veljavnost izkaznice. V primeru, da do datuma preteka izkaznice ne opravite obnovitvenega tecaja, boste morali za pridobitev izkaznice ponovno opraviti osnovni tridnevni tecaj. Dan ekoloških kmetij BESEDILO: ZDRUŽENJE EKOLOŠKIH KMETOV – ZDRAVO ŽIVLJENJE V letu 2019 Združenje ekoloških kmetov – zdravo življenje (ZEKZŽ) obeležuje dvajset let delovanja. Clani so ekološke kmetije pretežno iz obcin Lukovica, Domžale, Kamnik, Moravce, Zagorje, Šmartno pri Litiji, Litija in posamezne kmetije iz drugih okoliških obcin. Dvajset let organizirane ekološke zavesti je pomemben dejavnik trajnostnega kmetovanja. V želji, da se bolje spoznamo ter vas seznanimo z našimi dosežki, ki so rezultat strokovne podpore in dobrega sodelovanja z javno službo kmetijskega svetovanja pri KGZS, smo za vas pripravili Dan ekoloških kmetij ZEKZŽ. Srecanje bo v cetrtek, 24. oktobra ob 11. uri na lokaciji z obetavnim imenom »Razgledi z Vrha«. Gre za turisticno dejavnost ekološke kmetije Pri Plahutnik, Koreno pri Lukovici. Med 11. in 12. uro bo potekala predstavitev uspešnih praks v ekološkem kmetovanju (stojnice, clani ZEKZŽ). Med 12. in 13. uro bomo organizirali srecanje z novinarji, na katerem bomo predstavili Zbornik ob dvajseti obletnici ZEKZŽ, kakor tudi trenutno stanje ekološkega kmetijst­va na obmocju KGZS-Zavoda LJ. Po 13. uri pa se bomo družili ob ekološki malici. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima ekološko kmetovan­je – tako kmetje, ki razmišljate o prehodu na ekološko kmetovanje, kot potrošniki. Zaradi organizacije dogodka je nujna potrditev udeležbe in sicer do 10. oktobra. Pri­javite se lahko s klicem na telefon št. (01) 724 48 55 ali preko e-pošte na naslov pavla.pirnat@lj.kgzs.si. Dogodek organizira Združenje ekoloških kmetov – zdravo življenje v sodelovanju s KGZS - Zavodom Ljubljana. Javna obravnava osnutka gozdnogospodarskega nacrta 2019–2028 BESEDILO: MARIJANA TAVCAR V prostorih Lovske družine Moravce je bila 29. avgusta 2019 javna obravnava gozd­nogospodarskega nacrta (GGN) gozdno­gospodarske enote (GGE) Dol – Moravce za obdobje 2019–2028. Osnutek nacrta je bil sicer razgrnjen v dneh od 21. avgusta do 3. septembra 2019 v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Domžale, na Ljubljanski cesti 72 v Domžalah. Na javni obravnavi so odgovorni za izdelavo nacrta z Zavo­da za gozdove Slovenije, Obmocna enota Ljubljana, predstavili osnutek desetletnega nacrta za gospodarjenje z gozdovi GGE Dol – Moravce. Enota zajema obmocje obcin Moravce in Dol pri Ljubljani ter k. o. Trojica, ki spada v obcino Domžale. V enoti je 4.809 ha gozdov, vecinoma v zasebni lasti. Po predstavitvi so udeleženci, med katerimi so bili last-niki gozdov, predstavniki obcin, lovske družine, podjetja Termit, Direkcije RS za vode in Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, izmenjali mnenja o osnutku nacrta, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije pa so odgovarjali tudi na vprašanja v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi, ki so jih zastavljali udeleženci. Konkretnih pripomb ali predlogov za spremembo osnutka nacrta sicer ni bilo, dani pa sta bili dve pobudi za dopolnitev nacrta z drugacnim kartnim pri kazom vodovarstvenih in ogroženih (poplavnih, erozijskih) obmocij ter za navedbo odlokov o vodovarstvenih obmocjih. Celotno gradivo osnutka gozdnogospodarskega nacrta (be-sedilni del ter opis gozda, kartni del in prostorski del) si je možno ogledati na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave /javna-razgrnitev-osnutka-gozdnogospodarskega-nacrta -gozdnogospodarske-enote-dol-moravce-2019-2028/. Svet OE Ljubljana je 5. septembra 2019 obravnaval osnutek GGN GGE Dol – Moravce za ureditveno obdobje od leta 2019 do leta 2028 ter ga dolocil kot predlog, kar pomeni predzakljucno fazo sprejemanja nacrta. Predvidevamo, da bo nacrt sprejet v decembru 2019 s pravilnikom o gozdnogospodarskem nacrtu, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprejeti gozdnogospodarski nacrti gozdnogospodarskih enot so dostopni na pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije: http://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/. V gozdovih se invazivno širi navadna barvilnica BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: MARIJA STARE N avadna barvilnica (Phytolacca americana) je zelnata trajnica, ki je v 17. stoletju prišla iz Se-verne Amerike v Evropo kot okrasna rastlina. Do konca 20. stoletja ni predstavljala vecjih težav. Klimatske spremembe so prinesle žled, razvoj podlubnikov, vetrolome, mile zime in dolga poletja. V gozdovih so nastale velike poseke, kamor se je zacela naseljevati navadna barvilnica. Dolga poletja ji omogocajo zelo veliko tvorbo semen, saj jih tvori do pozeb. Nadzemni deli rastline cez zimo odmrejo, spomladi poženejo iz mocne, a relativno mehke korenine nova stebla. Vsako naslednje leto ima rastlina vecjo korenino in požene še vec stebel. V višino zraste od 1,5 do 3,5 metra. Ima zelo velike liste, ki spominjajo na liste tobaka. Cveti v grozdastih socvetjih bele ali roza barve, iz katerih se razvijejo grozdi. Jagode teh grozdov so sprva zelene, nato rdece, zrele so crnovijolicne. V casu zorenja jagod se stebla obarvajo rdece. Navadna barvilnica je strupena Z jagodami se prehranjujejo ptici in raznašajo semena z iztrebki na nove lokacije ter s tem ustvarjajo nova žarišca. Seme se raznaša tudi z gozdarsko mehanizacijo. Na posekah, v presvetljenih gozdovih in ob vlakah tvori goste, neprehodne sestoje, izpodriva domorodno vegetacijo in Razen za nekaj vrst pticev je cela rast­lina navadne barvilnice strupena za živali in za ljudi. Otrok se zastrupi že, ce užije le nekaj jagod. Najbolj strupena je korenina. Ker je strupena, je potrebno pri rokovanju z njo uporabljati rokavice. preprecuje obnovo gozda, ker jemlje prostor, hrano, vodo, svetlobo ter s toksini, ki jih izloca v zemljo, preprecujejo kaljenje semen hrastov, bukev … Razen za nekaj vrst pticev je cela rastlina strupena za živali in za ljudi. Samo nekaj jagod je dovolj, da se zastrupi otrok. Najbolj strupena je korenina. V Evropi nima naravnih sovražnikov. Zaradi njene invazivnosti in zato ker preprecuje obnovo gozdov, jo je potrebno odstranjevati. Rastlina potrebuje za svoj razvoj toploto. Letošnji mrzli val v maju, je njeno rast zelo zadržal. Zacetek njenega cvetenja je odvisen od spomladanskih temperatur. Ker je strupena, je potrebno pri delu z njo uporabljati rokavice. Pri unicevanju je potrebna vztrajnost N ajbolj ucinkovito je puljenje rastlin. Najprej se zacne od­stranjevati posamezne rastline, ki so najbolj oddaljene od žarišca, da se prepreci njeno širjenje na nove lokacije. Ni potrebno izpuliti cele korenine, ampak se odreže samo zgornjih 4–5 cm korenine. Preostanek korenine v zemlji propade. Odrezane korenine se odlaga na štore, kupe vej, ne smejo pa ostati v stiku z zemljo, ker bi se lahko ponovno ukoreninile. Cim starejša je rastlina, toliko mocnejša je njena korenina. Mlade rastline je možno z roko z lahkoto izpuliti. Pri odstranjevanju korenin so zelo uporabne vile štiharice, rovnica, lopata, kakor tudi nož ali sekira. Korenine lahko odstranjujemo preko celega leta. Ko pa zacne barvilnica cveteti, je potrebno puljenje prekiniti in zaceti s košnjo. Košnjo opravljamo tam, kjer je veliko rastlin in jih ni možno vseh pravocasno izruvati. Takrat je potrebno prvenstveno prepreciti tvorbo semen. Kositi se jo zacne, ko se zacnejo odpirati prvi cveti. Zacetek cvetenja je odvisen od spomladanskih temperatur. S košnjo preprecimo tvorbo semen, rastline pa košnja ne unici in lahko že isto ali pa naslednje leto ponovno odžene. Pokošena stebla, na katerih se še niso izoblikovale ja­gode, lahko obležijo na tleh. Na tistih steblih, na katerih so že grozdi zelenih jagod, pa bo seme dozorelo. Ko je košnja, s katero se je preprecila tvorba semen koncana, se lahko nadaljuje z ruvanjem korenin. Ce rastline niso bile pravocasno izruvane, oziroma pokošene in so na rastlini že grozdi, je potrebno grozde obrati, posušiti in požgati. Mlini na Moravškem nekoc in danes KOSTANJEVA NEDELJA TURISTICNEGA DRUŠTVA MORAVCE bo letos 13. oktobra, od 14. ure dalje na Ucno-sprehajalni poti Raca pri Mohorjevem mlinu pod Dvorjami. Vabljeni na druženje ob peki kostanja in pijaci ter pokušini cajev letošnje zelišcne letine. Vabljeni! Clanice Turisticnega društva Moravce smo obudile spomine na mline, se potopile v raziskovanje že napisanega, se odpravile na teren in k ljudem, ki so o mlinih še kaj vedeli, fotografsko obeležile sedanja stanja mest, kjer so mlini nekoc bili in pripravile razstavo z naslovom Mlini na Moravškem nekoc in danes. Odprtje razstave je bilo 26. julija v avli Kulturnega doma Moravce. Udeležili so se ga župan Moravc dr. Milan Balažic, podžupan Marko Kladnik, drugi predstavniki obcine, predsednik Turisticnega društva Sebastjan Kovacic, predstavniki drugih društev, povabljeni sorodniki nekdanjih mlinarjev, vsi tisti, ki so s svojim prispevkom kakorkoli pomagali pri razstavi ter ljubitelji razstav in naše kulturne dedišcine. Popestritev razstave s pesmijo N ajprej je nekaj uvodnih besed spregovoril predsednik Turisticnega društva Sebastjan Kovacic, ki je pohvalil izvedbo projekta in delo vseh, ki so zaslužni, da je razstava na ogled. Še posebej pa je izpostavil zagnanost štirih clanic TD Moravce in to so: Anka Sodec, Dani Jancar, Milena Opresnik in Mira Smrkolj. Slednja sem tudi vodila prireditev. Za popestritev med predstavitvijo mlinov nekoc, o anekdotah o njih in sedanjim stanjem je poskrbel Moški zbor KUD Tine Kos Moravce, ki nam je pod vodstvom Milana Kokalja skozi vecer zapel štiri pesmi: Stari mlin, Oj te mlinar, Karlinca je štemana in Moravška dolina. Med prireditvijo se je oglasilo tudi ropotanje mlina. Nekoc je bila to vsakodnevna in tudi nocna glasba mlinarjev, sedaj pa je bilo to prijetno presenecenje za poslušalce. Stanislav Marolt je sam izdelal maketo domacega, Šimnovega, mlina in velikodušno smo ga dobili na izposojo. Nekoc sedemindvajset mlinov, danes le še en M lini na Moravškem so stali ob potoku Drtijšcica in njenima pritokoma Žvirca in Mošenišnica ter ob Raci. Drtijšcica izvira v Kandršah in na njenem pritoku Žvirca med Križatami in Podgorico je nekoc stal Savcev mlin. Na tem mestu je sedaj zajetje vode, ki napaja z vodo podrocje Pec. Nekoc Cvelbov mlin pa je stal na Mošenišnici v Mošeniku, kmalu po izviru te vode izpod Limbarske gore. Raca pa izvira v dveh krakih v okolici Moravc - v Rudniku je Rudniška Raca, v Cešnjicah pa Cešnjiška Raca. Vseh mlinov je bilo 27; osemnajst na Drtijšcici in devet na Raci. Maktajnarjev mlin Moravški mlini so del evropske kulturne dedišcine Turisticno društvo Moravce se z razstavo Mlini na Moravškem nekoc in danes vkljucuje tudi v program prireditev Dnevi evropske kulturne dedišcine in Tedna kulturne dedišcine Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Razstava Mlini na Moravškem nekoc in danes bo na ogled v avli kulturnega doma v Moravcah od 1. do 6. oktobra 2019, vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19.ure. V petek, 4. 10. 2019, bo ob 18. uri kratek kulturni program, ogled pa bo možen do 21. ure. Lepo vabljeni! Na Drtijšcici so bili naslednji mlini: že omenjeni Savcev, Kracanov mlin pod Dolom, Dragarjev, Stenkov, Judežev, Kržanov ali Tiheljnov, Maktajnarjev, Cvelbov, Šimnov, Brodarjev, Belneški, Vehovcev, Mrvov, Tomažetov, Pukelcev, Lukov, Lesjakov in Jernejev mlin. Na Raci pa so bili Krulcev mlin na Dunaju ali cešnjiški mlin, Tuštanj-ski, Majcetov, Polkov, Kižev, Mohorjev, Vehovcev, Kunštov in Finžgarjev. Edini še delujoci mlin je Maktajnarjev. Po ocetu Francu Rotarju nadaljuje mlinarsko tradicijo od leta 2015 sin Gorazd Rotar. Od kmetov odkupuje vse vrste žit in prodaja vse vrste mlevskih izdelkov: moke, kaše, zdrob, kosmice. Njegov brat Janez Rotar, ki stanuje v Orehovici pri Izlakah, pa iz bratovih mlevskih izdelkov dela izvrstne testenine, ki jih pod blagovno znamko Mlinarjev sin prodaja tudi v prodajalni Gorazda Rotarja. Pomen mlinarstva M linarstvo je ena najstarejših gospodarskih dejavnosti. Je pa redko sa­mostojna storitvena obrt, temvec je pogosto povezana s kmetijstvom. Delo mlinarja je bilo tako, da je bil samo mlinar, drugi pa so delali po senožetih, travnikih, njivah in so skrbeli za živino. Placilo je dobil po mlinskem redu z od­vzemom žitne merice od zrnja (ena šestnajstina mernika nezmletega žita), od zmletega le merico od otrobov. Mlinarji na Moravškem so mleli belo, crno moko in stopali žitna zrna v kašo. Izdelovanje ali lušcenje zrn prosa, jecmena ali ajde v kašo se imenuje phanje. Jecmen so stopali v jecmenovo kašo ali ješprenj, proso v proseno kašo, ajdo v ajdovo kašo. Delo v stopah je bilo dolgotrajno, zamudno in neprestano je bilo potrebno pobirati zrna, ki so jih stopnice zmetale iz stopnih lukenj. Pri vecini mlinov so še vidni ostanki: deli zidu, ohranjen jez, vidna pot vodne struge, mlinsko kolo. Pri nekaterih mlinih stoji še stavba – Kižev, Mohorjev, Vehovcev, Kunštov mlin. V Kiževem in Mohorjevem je še nekaj mlinskih delov, v drugih dveh naprav ni vec. Kot je že omenjeno, je Maktajnarjev mlin edini delujoci mlin dalec naokoli. V uporabi pa je še Mohorjev mlin, saj del te stavbe koristi TD, ki organizira pohode ob Raci, v svoji ponudbi pa ima tudi naravoslovno - tehniške dejavnosti za otroke od 4. do 6. razreda osnovne šole. Naš projekt je financno podprla Obcina Moravce in zakljucno besedo pri predstavitvi je imel župan dr. Milan Balažic. Pohvalil je prizadevanje TD Moravce za ohranjanje kulturne dedišcine in odprl razstavo. Obiskovalci so si nato lahko o posameznem mlinu prebrali na panojih in si ogledali slike ter se po ogledu zadržali v prijetnem klepetu. Razstava je bila na ogled tri dni. Odprtja se je udeležilo veliko ljudi in tudi obisk v naslednjih dveh dnevih je bil zadovoljiv. Starejši so se spominjali nekdanjih casov in mlinov, mlajši pa so jih spoznavali. Odkritje spominskega obeležja na RTV oddajniku Domžale BESEDILO: JANEZ GREGORIC V eterani vojne za Slovenijo so 2. julija letos skupaj z Obcino Domžale in RTV Slovenija na Oddajnem centru v Domžalah postavili spominsko obeležje. Na ta dan pred osemindvajsetimi leti so sovražna leta-la jugoslovanske vojske raketirala oddajnik. Napadeni in poškodovani so bili še oddajniki na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Pohorju in Bocu. Namen napada na oddajnike je bilo vnesti splošno zmedo med prebivalstvo naše, takrat že samostojne, države Slovenije. Neurje ni skalilo slovesnosti M alce simbolike si je privošcila tudi narava: med osamo­svojitveno vojno so nas napadli z bojnimi letali in raketami, tokrat pa nam je ponagajalo neurje z mocnim vetrom in nam onemogocilo izvesti slovesnost na prostem. Ker pa smo še vedno uporni, tako kot med vojno, smo vso stvar izvedli na rezervni lokaciji – v prostorih samega Od­dajnega centra. Predsednika vlade Marjana Šarca žal nis-mo docakali, ker so bili vsi šefi vlad v Bruslju, na izrednem sklicu Sveta Evrope, kjer so soustvarjali evropski povolilni golaž, iz katerega naj bi nastala nova vodstvena ekipa EU. Po obvezni himni je predsednik OZVVS Domžale Janez Gre­goric pozdravil vse prisotne, še posebej predsednika ZVVS g. Ladislava Lipica podžupana Obcine Domžale Marjana Ravnikarja, poveljnika pokrajine Ljubljana v letu 1991 Miho Butara in njegovega naslednika Janeza Lesjaka. Postavitev obeležja naj bo trajni spomin na dogodke iz leta 1991, ko smo bili primorani z orožjem v roki zavarovati neodvisnost naše komaj rojene države. Generalni direktor RTV Slovenija g. Igor Kadunc je izpostavil pomen vodilnega nacionalnega medija v vsesplošni poplavi raznih novic iz razlicnih, tudi nepreverjenih virov in nas spomnil na predanost uslužbencev na oddajnih cen­trih, ki so kljub vojnim razmeram, profesionalno opravljali svoje naloge. Direktor direktorata za obrambne zadeve na Obrambnem ministrstvu RS Srecko Zajc nas je opozoril na veliko kolicino lažnih novic, ki nam grenijo življenje. Pred skoraj tremi desetletji nam je bilo lažje zaupati posameznim medijem, sedaj med vodilne medije sodi internet, ki pa mu ne moremo v popolnosti zaupati. Kulturni program je izvedla citrarska skupina Banda citrarska s solistom Klemnom Torkarjem in pevka Neža Drobnic Bogataj. Slovesnost je povezoval Mitja Gregoric. Po koncanem uradnem programu so si prisotni ogledali odkrito obeležje, ki so se mu poklonili tudi praporšcaki veteranskih organizacij. Cisto za konec pa je vecina v prijateljskem druženju podoživljala cas, ko smo iz naroda postali nacija in dobili svojo državo. Pogled v geološko preteklost BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: BRANKA BIZJAN V edno je zanimiv pogled v našo preteklost, saj brez preteklosti tudi prihodnosti ni, kot radi recemo. Tokrat sem se udeležila pogleda v preteklost z geološkega vidika. Dvaindvajsetega avgusta je bilo na gradu Bogenšperk predstavljeno temeljno geološko znanstveno delo v slovenskem in angleškem jeziku, z naslovom Kono­donti Slovenije, ki ga je izdal Geološki zavod Sloveni­je. Avtorja sta priznana raziskovalca doc. dr. Tea Kolar Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek, regionalni geolog in paleontolog v pokoju. Obiskovalcem, ki so dodobra napolnili dvorano, sta na zanimiv nacin predstavila zgodovino nastanka našega plane-ta. In prav zgodovina predstavlja tudi pogled v prihodnost. Spremembe, ki so okolje prizadele na razlicne nacine, so prizadele tudi živa bitja. Med temi živimi bitji preteklosti je bila tudi nenavadna skupina vretencarjev – konodonti, ki so izumrli pred dvesto milijoni let. Najdeni so bili tudi v Prikrnici, kjer so našli tudi fosile rib. Moravška dolina se ponaša s številnimi nahajališci fosilov – okamnelih ostankov odmrlih organizmov iz starejših geoloških dob. Znane so 220 milijonov let stare triasne plasti s srcastimi meglodontidnimi školjkami v Dešnu. Bogata najdišca v izkopih kremencevega peska, od koder so opisane velike ostrige, polži, zobje morskih psov, kosti vretencarjev in veliko drugih fosilov. Vse te zanimive najdbe in zgoraj opisana knjiga bodo predstavljene v mesecu novembru tudi v Moravcah, avtorja vabita vse najditelje fosilov, da jih prinesete s seboj in jih bosta na srecanju pokomentirala. Vabljeni vsi, ki vas zanima geološka zgodovina naših krajev in sveta. Posebej vabljeni tudi ucenci in ucitelji osnovne šole. Pocastitev ustanovitve Šlandrove brigade BESEDILO: TATJANA COP D obri dve leti po zacetku druge svetovne vojne je bila ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slav-ka Šlandra. Ustanovljena je bila 6. avgusta na Šipku nad Blagovico. Šlandrova brigada je kot prva štajerska partizan-ska brigada delovala med Zasavjem in Savinjsko dolino, z delovanjem na prometnicah je ovirala premike okupatorja in obenem napadala njegove postojanke. Na Šipku so se pred 76 leti avgusta zbrali Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon. Sku­paj so šteli 350 »starih« in okoli 400 novih borcev, orožja pa je bilo precej manj kot borcev. Brigado so poimenovali po Slavku Šlandru, ki ja bil zacetnik oboroženega upora na Štajerskem. Nemci so ga ustrelili kmalu po zacetku vojne, avgusta 1941, po tem ko so ga ujeli med reševanjem Slave Klavore iz mariborskega zapora. Slavnostni govornik je bil Janko Kos, župan obcine Žalec. Ker pa imajo Šlandrovo brigado za svojo v vec obcinah, so se slovesnosti udeležili tudi pomembni predstavniki obcin Moravce, Kamnik, Domžale in Lukovica. V imenu obcine Moravce je prisotne pozdravil obcinski svetnik Stanislav Ravnikar z besedami: »Pozdravljam vas v imenu obcine Moravce, v imenu župana dr. Milana Balaži-ca in v svojem imenu. Zadovoljen sem, da smo se zbrali v tako velikem številu, da pocastimo ustano­ vitev Šlandrove brigade, ki jo izjemno cenimo, saj so se v njej borili tudi mnogi Moravcani. Med njimi je bil tudi moj stric, na kar sem še posebno ponosen. Brigada je bila preformirana na Limbarski gori, pred odhodom na Dolenjsko. Tako, kot v casu vojne, tudi sedaj fašisti želijo naše ozemlje in rišejo zemljevide, kjer si delijo slovensko zemljo, »nasledniki« kolabo­rantov pa podirajo in mažejo partizanska obeležja. Storilcev skoraj nikoli ne najdejo, ceprav to pocnejo skoraj pred vrati parlamenta. Zato je pomembno, da se srecujemo na mestih, kjer so se zgodili pomembni dogodki naše zgodovine in pokažemo vsem, kako ponosni smo na slavno obdobje našega boja proti okupatorju ter da se nikomur ne opravicujemo in vsem povemo: Bili smo na strani zmagovalcev!« Organizatorji so poskrbeli tudi za pester kulturni program: nastopili so Kvartet Krt, kvintet harmoni­karjev ter recitatorja Mira Smrkolj in Janez Gubanc. Pohod k spomeniku NOB v Hrastnik pri Moravcah BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: PETER JANEŽIC G rozot druge svetovne vojne ne bi smeli nikoli pozabiti! Tako tudi ne hrastniških žrtev, ko so nemške policijske enote 20. julija 1942 požgale devet vašcanov. Požgali so tudi vseh 12 hiš, žene in otroke pa izselili v nemška taborišca. Vsakih nekaj let ZB za vrednote NOB Moravce v spomin tem žrtvam pripravi spominsko svecanost ob spomeniku. Že lansko leto je bil organiziran pohod iz Moravc do spomenika, uro in pol hoda. Vabilo je bilo letos namenjeno vsem obcanom in zbralo se je lepo število udeležencev. Predsednik ZB Moravce Martin Rebolj je ob spomeniku v krat­kem nagovoru dejal, da srecanja ob spomenikih niso namenjena delitvam, temvec so spomin na grozote NOB, zato tudi v opomin za današnji cas. Skupaj s podpredsednikom združenja Grošljem in svetnicama Barlicevo ter Hauptman Vidergarjevo so k spomeniku položili venec. Na druženju so ostali še dolgo. Nekaj udeležencev je spomenik obiskalo s prevozom, ker se iz kakršnih koli razlogov pohoda niso mogli udeležiti. Vsi zbrani pa so bili zelo zadovoljni z gostoljubjem domacije Topoškovih, ki so jih ob vrocem dnevu sprejeli v prijetno senco. Tudi gasilskih miz in klopi Prosto­voljnega gasilskega društva iz Pec so bili veseli. Za naslednje leto so si udeleženci ob slovesu obljubili, da se spet srecajo, takrat v Veliki vasi ob spomeniku. Združenje se nadeja še vec obiska. Spremenjena avtobusna linija O bvešcamo vas, da je na pobudo Obcine Moravce podjetje Arriva Kam-Bus d. o. o. Kamnik z 2. septembrom zacelo voziti po spremenjeni liniji avtobusnega prevoza, in sicer z odhodom ob 13.20 iz Moravc. Linija sedaj poteka skozi Vrhpolje pri Moravcah in se na Selu pri Moravcah prikljuci na obstojeco linijo proti Krtini. Hvala za razumevanje! Popolna zapora ceste na Vrhpolju Z aradi obnove vodovoda na odseku križišca v naselju Vrhpolje proti Javoršici bo od 5. septem-bra do 3. novembra popolna zapora ceste. Obvoz bo potekal po vzporednih cestah. Vse udeležence v prometu prosimo, da upošte­vajo zacasno prometno signalizacijo. Hvala za razumevanje. Dobrodošli »vrtickarji« Besedilo: Nina Puc P oletje in dopusti so za nami, a cepr naš vrtec je odprt vseskozi celo leto. Vrnili smo se z lepimi spomini in še lepše bomo soust­varjali skozi novo vrtcevsko leto. V skupino Polžki je tako letos zakorakalo 19 otrok – 13 deckov in 6 deklic. Ker smo skupina Polžki, bo naše leto temu primerno tudi polzelo. V prvem tednu smo se spoznavali med seboj, se navajali na novo igralnico in našo novo vzgojiteljico Meto Pergar. Hitro smo stkali prijateljske vezi. Lepo vreme smo iz­koristili za sprehode v naravo, igro na igrišcu in ogled Moravc. Med drugim smo si ogledali tudi pomembne stavbe v našem kraju, se ucili pravilne hoje po plocniku in preckanju ceste. Vsem otrokom želimo prijetno bivanje v našem vrtcu in nabiranjeu cim vec lepih spominov. Prva javna polnilna postaja za elektricna vozila v obcini Moravce Besedilo: Sašo Miklic Župan obcine Moravce dr. Milan Balažic je v ponedeljek, 22. julija, odprl prvo javno polnilno postajo za elektricna vozila v obcini. Obcina je polnilnico postavila na parkirišcu pred sedežem obcine na Vegovi ulici 9. Polnil­na postaja omogoca polnjenje vseh elektricnih vozil uveljavljenih proizvajalcev in vkljucuje zašcitno steklo RCD tipa B, ki zagotavlja vecjo stabilnost delovanja polnilnice in 2-krat AC vticnici z mocjo polnjenja do 22 kW. Polnilna postaja je tudi ustrezno testirana in certificirana ter laboratorijsko preizkušena z evropskimi in svetovnimi proizvajalci elek­tricnih vozil. Za enkrat je polnjenje na polnilni postaji brezplacno. Šahisti DU Moravce v Zagorju Besedilo: Vojka Rebolj Že praksa je postala, da se šahisti Društva upoko­jencev Moravce postavijo s svojo ekipo na ša­hovskih turnirjih. Prvega septembra so štirje šahisti sodelovali na hitropoteznem šahovskem turnirju, in sicer na 18. Poznicevem memorialu v Zagorju ob Savi pod vodstvom Dimitrija Carmana. Igralo se je 9 kol po švicarskem sistemu.Tudi tokrat dobri rezultati niso izostali. Iskrene cestitke. Vedno dragocena zdrava kmecka pamet BESEDILO: JANEZ VIDIC, SVETNIK SLS K o se je poletje z jutranjimi meglicami pocasi poslavljalo, se je 21. avgusta od nas dokoncno poslovil Ivan Oman. Poslovili smo se od cloveka, ki je vidno zaznamo-val cas, v katerem je živel. Ivan je bil kmet. Bil je moder kmecki in ljudski voditelj, velik borec za pravice kmetov, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmecke zveze. Bil je izjemen slovenski domoljub in je sodil med tiste redke osebnosti, ki so se v casu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije razdajali brez najmanjše misli na last-no korist. Ivan je bil preprost in vedno odprt za sodelovanje, bistrega uma, pri svojih nastopih je bil vedno jasen in kriticen, a je tudi vedno predla-gal rešitve. Zaradi svoje razgledanosti in mocnih sporocil zdrave kmecke pameti je bil spoštovan in cenjen sogovornik tako pri nas kot v tujini. S svojo cloveško in politicno držo, z odnosom do sloven-stva, slovenske osamosvojitve in slovenske države, s svojo obcutljivostjo do ljudi in predvsem s svojo širino, je globoko zaznamoval slovensko družbo in njen politicni prostor. Ivan Oman je bil dober clovek. Bil nam je kažipot. V življenju ga je vselej in povsod vodila zdrava kmecka pamet, ki pa jo vedno pogosteje pogrešamo. Ko se po dolgih letih v našo obcino ponovno vracata zdrava pamet in kultura dialoga, je marsi­kdo presenecen in tega še ne spozna kot izjemno priložnost za razvoj naših krajev. Ker smo bili v preteklosti s strani bivšega župana deležni lepo­recenja in velikih (a praznih) obljub, se nekateri težko navadijo na stvarnost. Kupovanje podpore obcanov z drobtinicami je preteklost. Sedanji župan z obcinsko upravo in ob podpori vecine obcinskih svetnikov uresnicuje manjše in pospešeno pripravlja vecje projekte. Med slednjimi so gradnja Doma starejših, prostor-ska rešitev OŠ Moravce s telovadnico in drugi pro-jekti. Izkazalo se je namrec, da Obcina Moravce za navedene projekte ne razpolaga z vsemi dokumenti, kar je tudi razvidno iz porocila pristojnih služb. Bivši župan nas je kar 14 let zavajal, da ima potrebno dokumentacijo in dovoljenja za vse naštete pro-jekte, pustil pa je prazne predale. V casu svojega županovanja bi brez dvoma lahko te dokumente tudi pridobil. Seveda, ce bi na projektih dejansko delal. Za razlicne racunalniške rešitve in rešitve, ki niso imele podlage v ustreznih dokumentih, je bilo iz proracuna porabljeno veliko, vse prevec denarja. Iz porocila pristojnih služb nedvomno izhaja, da v minulih štirinajstih letih potrebne dokumentacije ni pridobil. Ker je ni niti poskušal pridobiti. Zato se raje ozrimo naprej. V prihodnost, ki slo­ni predvsem na mladih. Drugi dan septembra so osnovnošolci in dijaki zaceli novo šolsko leto, v naslednjih dneh pa se pricne tudi študijsko leto. Vsem želimo veliko uspeha, predvsem pa obilo radovednosti in želje po novem znanju. Pot do koncnega cilja je še dolga BESEDILO: OO SDS MORAVCE K ot za enkrat kaže je po dvanajstih letih saga o sanaciji opušcenih peskokopov v Drtiji doživela svoj koncni epilog. Postavlja se vprašanje, zakaj tako pozno. Vse bi lahko uredili že leta 2007, že takrat je namrec analiza pokazala podobno. Tudi analiza iz leta 2017 se je le malo razlikovala od aktualne, ki jo je narocila in placala država. V OO SDS Moravce smo od samega zacetka opo­zarjali na problematiko ter vodili aktivne pobude in politiko proti dovozu industrijskih odpadkov. Od našega predloga za izvedbo obcinskega posvetoval­nega referenduma leta 2007 naprej. Vsa dokumenta­cija je shranjena: Moravške novice od leta 2007 do danes, glasilo Pešceni vihar (izid oktober 2017 - Ter­mit izdajatelj), seje obcinskega sveta, predvsem seja 15. junija 2017, dve okrogli mizi v Kulturnem domu leta 2017 in tudi, kar je zelo pomembno, nudenje pomoci pri nastajanju Civilne iniciative v letu 2017, s katero smo tudi dobro sodelovali. Nasproti nam je posmehljivo stala prakticno vsa dosedanja moravška politika, tako tisti z leve, kot z desne, kar nas je še posebej bolelo. Država oziroma državne institucije bodo morale sedaj v skladu z zakoni in predpisi zadevo popravi-ti. Strinjamo se tudi, da se poišce in kaznuje vse tiste, ki so leta dovolili in bili odgovorni za izvajanje teh dejanj. Predvsem pa pricakujemo dokoncno prepoved dovoza odpadkov in celovito sanacijo opušcenih peskokopov v Drtiji. Prišlo je do streznitve, do koncnega cilja je še veliko neprehojenih poti. Pisma bralcev R ubrika Pisma bralcev je namenjena vsem, ki želite s predlogi, pobudami in kriticnim razmišljanjem izboljšati ali popestriti življenje v obcini. Namenjena je tudi javnim vprašanjem obcinski upravi, kadar gre za teme, zanimive za širši krog bralcev. Preko pisem bralcev lahko javno postavite vprašanja ali predloge glede samega casopisa. Pisma bralcev ne smejo biti žaljiva in zlonamerna. V kolikor gre za vprašanje, naslovljeno na javno osebo ali ustanovo, je objava omejena na dva zapisa z vsake strani na posamezno temo. Pisem bralcev ne lektoriramo in ne popravljamo slogovno. Opravimo samo osnovni pregled teksta in popravimo le tipkarske napake. Od kdaj je bolezen sramota in druge nebuloze bivšega župana N edavno sem si ogledal oddajo na ATV, kjer je gospod Rebolj pojasnjeval, kaj vse bi v decembru naredil, ce bi zmagal na volitvah, cesar pa seveda v novembru (ne v 14 letih županovanja) ni mogel postoriti. Hranil naj bi denar za šolo, a je bil dejansko brez pripravljenih projektov, kar lahko na Obcini preveri prav vsak obcan. Tudi glede gradnje doma pravi, da ne ve, zakaj se ne dela, ceprav je vsem jasno, da gospod Campa (koncesionar) ni imel denarja za gradnjo. Najbolj pa je »zanimiv« del njegovega nastopa, ko govori o meni, in sicer da se hvalim z boleznijo in diagnozo rak, ki sem jo dobil bog ve kje!? O tem govori, kot da bi šlo za sramne uši, ne pa za zelo resno in nevarno bolezen, ki je je v Zalogu nadpovprecno veliko. Tudi v to se lahko preprica vsak obcan, saj za vecino ljudi bolezen ni sramota. Rebolj tudi trdi, da ni nevarnih odpadkov in negativnih vplivov delovanja Termita na okolje, v nasprotju z ugotovitvami in ukrepi ministrstva. Naj bi bil tudi medijsko blokiran in zato da ne more pojasniti svoje resnice. Jasna in dokazljiva resnica pa je, da ga ni bilo nikjer, ko bi moral predati posle novemu županu, kar so naredili vsi župani v Sloveniji, ki so imeli cisto vest in pospravljene omare, predale in glave. Rebolja prav tako ni bilo, ko je bila prva okrogla miza o Termitu, Rebolja ni bilo, ko je bila druga okrogla miza o Termitu in, kolikor mi je znano, nikoli ni predložil kakšnega clanka v objavo v lokalnem casopisu. Zato je njegova trditev o medijski blokadi smešna in žalostna obenem. To je tako, kot da bi zahteval dobitek, ne da bi kupil srecko. Za vse izjave oz. trditve gospoda Rebolja ne morem izreci dobre besede, slabe pa ne želim. Rad pa bi ga pozval, naj se obnaša svojim letom in pretekli funkciji primerno. V vseh civiliziranih družbah je tako, da se župan, ki izgubi na volitvah, dostojno umakne, s svojimi izkušnjami in znanjem pa pomaga novemu vodstvu obcine. Seveda, ce mu je resnicno in iskreno mar za razvoj obcine in blagor obcanov, ne pa zgolj za lasten položaj in kar je še najslabše – za lasten žep! Stanislav Ravnikar Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš in ne mine dan, ne mine noc, v naših srcih obcutek je pekoc. Zato pa pogosto pot nas vodi tja, kjer zate bolecine ni in ne gorja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svecke v spomin gorijo. V spomin Jože Majdic IZ DRTIJE (1952 - 2018) Hvala ti, da si bil to, kar si bil in nam s tem življenje bogatil. Pogrešamo te. Vsi tvoji Ko življenje tone v noc, še žarek upanja išce pot, ostala pa je bolecina in tiha solza vecnega spomina! Zahvala Svojo življenjsko pot je v 68. letu starosti sklenil naš dragi mož, ati, tast, ata, brat in stric Jože Pestotnik IZ CEŠNJIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoc. Za izrecena sožalja in tolažbo, podarjene svece, cvetje in svete maše. Hvala gospodu Kancijanu Cižmanu za lepe besede slovesa, pevcem za lepo zapete pesmi, vsem gasilcem, Marku Gibicarju za lep govor, pihalni godbi ter pogrebni službi Vrbancic. Zahvala dr. Dežmanu, sestri Saneli in patronažnima sestrama Kristini in Martini. Hvala tudi osebju lekarne Moravce. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Bremena v življenju niso te zlomila, a bolezen iz tebe vso moc je izpila. Crni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza … Za tabo ostala velika je praznina, ki z našo ljubeznijo in mislijo do tebe se bo polnila. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, dedek, pradedek in stric Izidor Cerar PO DOMACE KLEMENCEV DORE IZ SPODNJEGA TUŠTANJA 5 PRI MORAVCAH. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izreceno sožalje, podarjene svece in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Vrbancic, cvetlicarni Markuš za lepo okrasitev. Lepa hvala zdravstvu, posebno še Martini in Kristini. Hvala tudi urgentni službi Domžale. Lepa hvala Petru Pirnatu za poslovilne besede in zvonjenje. Hvala tudi Janezu Klopcicu za zvonjenje na Vrhpoljah. Zahvala tudi gospodu župniku Ivanu Povšnarju za poslovilni govor in pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Pošta t: 01 72 96 510 Od ponedeljka do petka: 8.00 - 10.30 in 14.30 - 17.00 Sobota: 9.00 - 11.00 Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 t: 01 72 47 147 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Torek in cetrtek: 14.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.00 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 13.00 Ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.15 Torek: 7.00 - 10.30 (ambulanta), 10.30 - 13.00 (posvet) Cetrtek: 7.00 - 10.30 (ambulanta) Petek: 7.00 - 8.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (sis. pregledi), 11.00 - 13.30 (ambulanta) Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 13.00 - 18.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 12.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje t: 051 677 194 (po predhodnem dogovoru) LAS Srce Slovenije Svetovanje s podrocja razpisov v okviru LAS Obcina Moravce Prva sreda v mesecu: 9.00 - 12.00 Društvo upokojencev Torek: 10.00 - 12.00 Cenjene bralke, spoštovani bralci! O d decembra 2018 so objave v rubriki »Zahvale in V spomin« brezplacne. V Novicah pa lahko objavite brezplacno tudi vesele dogodke, ki jih želite deliti s sokrajani: obletnice, napovedi porok, objave rojstev … Uredništvo Novic iz Moravške doline vabi k sodelovanju vse, ki sestav­ljate križanke, sudoku, uganke ... Dobrodošli so tudi vsi predlogi, kako popestriti in izboljšati naše Novice. Vabimo vse, ki imate stare razglednice Moravške doline, da nam jih posodite za objavo. Odziv na razpisan fotografski natecaj je izjemen. Natecaj bomo nada­ljevali do konca leta. Vsak mesec bomo izbrali eno fotografijo za objavo na naslovnici. Ob koncu leta bodo obcani z glasovanjem preko FB omrežja izbrali tri najboljše, ki bodo nagrajene. Rubrika pisma bralcev v Novicah iz Moravške doline je odprta za vaša vprašanja, pobude in kritike. Seveda pisma ne smejo biti žaljiva ali zlonamerna. Pišite nam na e-naslov: moravske.novice@moravce.si! Mali oglas N a Kmetiji Šraj imamo na prodaj jarkice – mlade KOKOŠI NESNICE, redno cepljene, tik pred zacetkom nesnosti. Brezplacna dostava v Moravce, po dogovoru možna dostava tudi na dom. Kmetija Šraj, Poljcane, Narocila: 031 751 675 Društvo LIPA Domžale vabi k vpisu D ruštvo Lipa -Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale je v vec kot dveh desetletjih postalo pomemben kulturni dejavnik v obcinah Domžale, Kamnik, Moravce, Lukovica, Trzin, Mengeš, Vodice, Komenda in Dol pri Ljubljani, saj z dejavnostmi na podrocju glasbe, ljudskih plesov in literarnega krožka prispevamo k pestrejši kulturni ponudbi na našem in širšem obmocju. Smo kot velika družina, ob ustvarjanju se plemenitimo, se veliko nasme­jimo in uživamo. Vec o naši Lipi najdete na spletni strani www.drustvo-lipa.si, za vec informacij, pa nam pišite na lipa.domzale@t-2.net. Vpis v novo študijsko leto je v septembru 2019!