naslov—address: Glasilo k. s. k. Jednote 6117 SU CI air Aoe. CLEVELAND, OHIO »is UVAŽEVAJTE lepe denarne na«ra d. keetpanje ŽENSKE ENAOPKAVNOSTI K. S. K. JEDNOTE • PRIDOBIVAJTE novo članstvo a odrasli in • : • • • i J : Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v A meriki Posluje te 43. leto GESLO KSKJ. JE: Vse za vero, dom in narod!" ORGAN OF THE GRAND CARNIOUA1* SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second Clue Malt« Dwea*er »k, 190 at th* P« n* Office at Oevelaa F -v " t- A OMa, Undsr the Asi ef Aaml SMh. UU. Aeeepted fsr MaOtaf al Spestal Bala ef Mac« ftvrlie« far ta Seei tloa UMI, Aet ef October Srd, 1917. Aatherised en May 224, 1911. NO. 37 — STEV. 37 CLEVELAND, 0„ 15. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1937 LETO (VOLUME) XX1I1. CLEVELANDSKE NOVICE RAZNE VESTI 150-LETNICA USTAVE ZDRUŽENIH DRŽAV N AZIJI V AMERIKI VESTI IZ JUGOSLAVIJE Ko se je leta 1776 tedanjih 13 kolonijalnih ameriških držav odcepilo od Anglije s proglasitvijo neodvisnosti, je bilo treba za to novo republiko narediti ustavo. Za dosego tega važnega dela so naši pijonirji potrebovali celih 11 let. Za 27. maja 1787 je bila v Philadelphiji, Pa. sklicana konvencija 65 delegatov ali zastopnikov tedanjih samostojnih držav da naredijo ustavo; zborovanje se je vršilo v Independence dvorani; (Slika iste se nahaja na Our Page); 10 delegatov se tega važnega zborovanja sploh ni udeležilo. Ustava Zedinjenih držav je bila sprejeta dne 17. septembra 1787, torej ravno pred 150 leti. Isto je podpisalo 39 delegatov, 16 jih pa ni hotelo podpisati. Ustava Zedinjenih držav, najdražja listina naše dežele vsebuje v angleščini 52 besed dolg predgovor in 7 členov. Predgovor se glasi po našem sledeče: "Mi, ljudstvo Združenih držav s tem določamo in ustanavljamo to ustavo za Združene države ameriške z namenom, da bi se ustanovilo bolj popolno Unijo in pravico, da bi se zagotovilo domač mir, dalje v 'svrho splošne obrambe, za pospeševanje splošnega blagostanja in da bi se zagotovilo blagoslove svobode za nas in naše potomce." Ustavo je podpisal kot predsednik te konvencije George Washington, delegat iz Virgini-je, kot konvenčni tajnik pa William Jackson. Ustavo je nadalje podpisalo 39 sledečih delegatov, katere navajamo tukaj po državah in njih poklicih; istotako je tudi označen datum, kdaj je kaka država ustavo odobrila. New Hampshire: John Lang-don, trgovec; Nicholas Gilman, državnik. Ta država je odobrila ustavo 21. junija 1788 z 57 proti 47 glasovi. Massachusetts: Nath. Gor-ham, trgovec; Rufus King, odvetnik. .Ta država odobrila u-stavo 6. februarja 1788 z 187 proti 168 glasovi. Connecticut: Wm. Samuel Johnson, odvetnik; Roger Sher-■j man, čevljar. Ta država odobrila ustavo 9. januarja 1788 z 128 proti 40 glasovi. New York: Alexander Hamilton, odvetnik. Ta država odobrila ustavo 26. julija 1788 z 30 proti 20 glasovi. New Jersey: Wil. Livingston, odvetnik; David Brearley, od- By Howard Chandler Chruty vetnik, Wm. Paterson, odvetnik, Jona. Dayton, lastnik zemljišča. Ta država odobrila ustavo 18. decembra 1787 z vsemi 38 glasovh Pennsylvania: B. Franklin, tiskar; Thomas Mifflin, trgovec; Robert Morris, trgovec; Geo. Clymer, trgovec; Thomas FitzSimons, trgovec; Jared In-gersoll, odvetnik, James Wilson, Odvetnik, Gouv. Morris, odvetnik. Ta država odobrila ustavo 12. decembra 1787 z 46 proti 23 glasovi. Delaware: Geo. Read, odvetnik; Gunning Bedford Jr., odvetnik; John Dickinson, odvetnik ; Richard Bassett, odvetnik; Jacob Broom; zemljeme-rec. Ta država odobrila ustavo 7. decembra 1787 z vsemi 30 glasovi. Maryland: James McHenry, zdravnik; Dan of St. Thos. Je-nifer,plantažnik; Daniel Carroll, plantažnik. Ta država o-dobrila ustavo 28. aprila 1788 z 63 proti 11 glasovi. Virginia: John Blair, odvetnik; James Madison Jr., odvetnik. Ta država odobrila ustavo 26. junija 1788 z 89 proti 79 glasovi. North Carolina: Wm. Blount, lastnik zemljišča; Rich. Dobbs (Dalje na S. strani) Chicago, III^ 9. septembra.— Tukajšnji dnevnik "Chicago Times" poroča danes o svoji tajni investiciji glede delovanja in gibanja ameriških na-zijev. Navedeni list je po šestmesečnem preiskovanju dognal da se nahaja v deželi že 20,-000 mož močna skupina pristašev Hitlerja, ki je pripravljena strmoglaviti vlado Združenih držav in isto V svoje roke prevzeti. O gibanju nazijev v Ameriki je posebno dobro informiran senator Borah iz države Idaho; vsled tega je obljubil že na prihodnjem kongresnem zasedanju uvesti strogo preiskavo, da se gibanje nemške propagande zatre v deželi. Zadevo bo prevzel v svoje roke znani J. Edgar Hoover, načelnik zveznega detektivskega urada (G-men). Navedeni list je imel tri svoje tajne poročevalce in zasledovalce, ki so v New Yorku in Chicagu kot navidezni Nemci in prijatelji hitlerizma prona-šli vse delovanje istega v tej deželi. Dognali so, da se nemški fašizem vedno bolj in bolj širi med Američani in da propagator j i istega dobivajo denar iz Berlina. Dosedaj se nahaja po raznih večjih ameriških mestih že 60 nazijskih postojank, kjer se člani iste vež-bajo kakor na N&mškem prav po Hitlerjevi metodi. Ameriški naziji imajo že izdelan načrt za dosego svojih namenov. Ko bodo izstrelili Žide iz dežele in zatrli komunizem, se bodo isti polastili vlade če treba tudi s silo. V glavnem nastopajo naziji vsled tega, da se zada komunistom smrtni udarec. Ameriški naziji so mnenja, da ne bo več kak demokrat predsednik Združenih držav. Glavni vodja tega gibanja, ali pa organizacije "Amerike-deutscher Volksbund" je Fritz Kuhn v New Yorku, bivši ke-mist Fordove bolnišnice v De-troitu, Mich. -o- Važna izjava preds. Roosevelta Hyde Park, N. Y., 13. sept.— Predsednika Roosevelta so včeraj vprašali razni časnikarji, kaj mi$li glede zopetne preteče vojne v Evropi, nakar se je Roosevelt izjavil, da Združene države pod nobenim pogojem in v nobenem slučaju ne bodo zapletene v katerokoli vojno bodisi v Evropi, ali v Aziji. Predsednik se nahaja tukaj na oddihu v svojem rojstnem kraju, v Washington se vrne tekoči teden. -o- Vrhovni sodnik H. L. Black v škripcih Washington, 14. septembra. Nedavno imenovani član vrhovnega zveznega sodišča Hugo L. Black iz Alabame, ki se nahaja na obisku v Londonu je ob-dolžen, da spada k tajni organizaciji Kukluksarjev. Ko se vrne nazaj, se bo moral vsled tega zagovarjati in bo najbrž zgubil 8VO j o službo. -o- Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člana (co) za pašo Jednoto. Novi grobovi: V Kamniku je na veke zatisnil svoje oči posestnik Valentin Benkovič. — V Vrbljenah pod Krimom je umrl posestnik in gostilničar Martin Furlan st. — V Pobre-žju pri Mariboru je preminula vdova po car. revizorju Naber-goj Frančiška roj. Košuta. — V Donawitzu na Zgor. Štajerskem je umrl naš rojak kovač Ivan Glastovec. — V Trebnjem so pokepali duhovnika v p. g. Viljema Mlejnika. — V Brito-fu pri Kranju je zaspala v Gospodu v 93. letu starosti blaga žena Helena Zabret roj. Bohinjec, mati šentviškega g. dekana in blejskega g. župnika. — V Slovenskih Konjicah je u-mrla Katarina Hrepevnik roj. Janežič. — V Majšpergu je zapustil solzno dolino inž. Teodor Novak. — V Mariboru so djali v grob žel. v p. Ivana Smerde-la. — Na Bledu je odšla v večnost Eva Triller roj. Leš. — V Črnomlju je izdihnil gostilničar in mesar Jakob Sinkovič. V Mariboru je zatisnil na veke oči vpokojenec drž. železnice Leopold Vari. — V Leskovici nad škofjo Loko so pokopali tamošnjega župnika g. Mateja Kosa. — V Dravi j^ft je umrl posestnik Avgust Nežič. — V Ljubljani so umrli: šolski u-pravitelj v p. Franc Erker, inž. agr. Jože Cerne, Viktor Herksel, Ana Šket, železničar , v p. Franc Jurjevčič, posestnik Kari Karpe iz Most in šolski ravnatelj v pokoju Božidar Porenta. Število prebivalcev v Sloveniji znaša po podatkih, ki jih je dal na razpolago Higienski zavod v Ljubljani, 1,209,660. Ta številka se nanaša na 31. decembra 1936. V primeri s prejšnjim letom se je število prebivalcev v Sloveniji pomnožilo za nekaj nad 10 in pol tisoč. 60 milijonov škode. Pod tem naslovom piše glede zadnje vremenske nesreče "Trg. list" tudi sledeče: "Za majhno Slovenijo pomeni 60 milijonska škoda pravo propast. Zakaj slovenski kmetovalci niso izgubili samo 60 milijonov din, kolikor so bili vredni od nevihte uničeni pridelki, temveč bodo morali plačati še milijone in milijone za nabavo živil in krme, ki so jih nevihte uničile. Škoda je torej dvojna. Ta škoda pa je tem bolj občutna, ker je zadela slovenske kmetovalce baš v času, ko so cene kmetskih pridelkov visoke. 2e itak bi morala Slovenija letos plačati za svojo prehrano več ko druga leta, sedaj pa bo morala plačati še toliko več, kolikor znaša od neviht povzročena škoda. Sloveniji je treba nujno pomagati z velikimi javnimi deli." Žužemberk. Naše polje se kar ne more in ne more po toči nič popraviti. Ne raste nobena reč, niti repa ne, pa ni čudno, ko je zemlja tako raz-bičana in poteptana. Več gospodarjev se je izrazilo: Najbolje, da bi zapadel sneg in zakril našo žalostno revščino. Žalostno je tudi, ko ne vidiš ptičk in ne čuješ nobenega (Dalje na 6. strani) Koncert združenih mladinskih pevskih zborov Prihodnjo nedeljo, dne 19. septembra ob 3. popoldne se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. tretji letni koncert združenih mladinskih pevskih zborov pod vodstvom njih učitelja in vodje L. Šemeta. Nastopilo bo nad 500 dečkov in deklic in sicer: "Črički," "Kanarčki," "Slavč-ki," Slov. mlad. zbor z Holmes Ave. in Slov. mlad. zbor z Waterloo Rd. Prijatelji slovenske pesmi, dobrodošli! Obiski Minuli pondeljek, 13. t. m. so se v našem uredništvu zgla-sili trije mladi fantje iz Jo-lieta, 111.: Robert Kosmerl, Fr. Bambich in Frank Petan, ki so si vzeli teden dni počitnic, da obiščejo naša znana mesta na iztoku. Iz Clevelanda so se z avtom napotili v Pittsburgh Pa., od tam se podajo v Washington, D. C., potem v New York, Niagara Falls in čez Kanado preko Michigan nazaj \ Joliet. Brat Robert Kosmerl, uslužben v glavnem uradu K S. K. J., je sin bivšega tajnika društva sv. Jožefa št. 2, ki je za očetom prevzel tajniške po sle. Brat Bambich spada k društvu št. 87, brat Petan pa k druitvu št. 29 KSK,J. Upamo, da bo navedeni jolietski tercet videl mnogo lepega na teh po čitnicah. Smrtna kosa V četrtek zjutraj dne 9. septembra je po dolgi in mučni .bolezni umrl Vincent Savnik, star 47 let, stanujoč na 7507 ^Aberdeen Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, in osem otrok: Matilda, Olga, Dorothy, Vincenc, Albina, Angela, Albert in Rose in več sorodnikov. Rojen je bil v Dolenji vasi pri Vidmu na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Tukaj ji bival 32 let. — V soboto popoldne dne 11. septembra je p dolgi in mučni bolezni umrl Frank Anžlovar, star 44 let, stanujoč na 1404 E. 45th St. Bil je samec V Ameriki jc bival 25 let. Rojen je bil v vasi Prapreče št. 4 pri Stični na Dolenjskem, kjer zapušča eno sestro in več sorodnikov. — V nedeljo dne 12. septembra ob 5:30 popoldne je premin Joseph Prime, 1017 E. 71 St. Umrl je po 10 dnevni bolezni Star je bil 70 let. Rojeit je bil v vasi Dvor pri Žužemberku. Tukaj je bil 45 let in jc ves čas delal v livarni. Tuka zapušča žalujočo soprogo The-reso rojena Zabukovec, pet hčera in štiri sinove, Josepha, Louisa, Mrs. Frances Loeffler, Mary, Josephine, Mrs. Moll} Marcus, Albert, Mrs. Berth? Richter in Freddy. ' Zapušča tudi brata Johna iz E. 63. ceste ter več vnukov. — Naj v miru počivajo! --o-- Zedinjene države ne priznajo generala Franca Washington, 6. septembra. — Vlada Zedinjenih držav je zavrnila apel vlade republike Uurugvaj, da bi priznala špansko fašistično vlado, kateri načel juje general Franco. T. G. MASARYK UMRL Praga, 14. septembra.—Danes je po kratkem bolehanju tukaj umrl ustanovitelj in prvi predsednik čehoalovaške republike dr. Tomaž G. Masaryk v visoki starosti 87 let. Dr. Masaryk se je vsled starosti odpovedal predsedništvu 14. decembra 1935 dasiravno bi bil lahko ostal predsednik do svoje smrti. Pokojnik je bil sin kočijaža, sprva se je učil kovaške obrti, kasneje se je pa izšolal za profesorja modroslovja. Največ zaslug za dosego svobode svoje domovine si je dosegel on. Za časa svetovne vojne je bil tudi v Rusiji, kjer je ustanovil znane češkoslovaške legije čeških vojnih ujetnikov. Dr. Masaryk je bil poročen z Američanko Charlotte Garri-gue iz Brooklyn, N. Y. in je bival tudi nekaj časa v Ameriki. Zapušča sina Jan-a, ki je poslanik v Londonu. Pogreb se vrši 21. septembra, katerega oskrbi država. Pokopali ga bodo v grobnici poleg njegove žene. -o- Drzna roparja Muncie,, Ind~, 10. septembra. Danes okrog 8. ure zjutraj sta se pojavila na domu premožnega bankirja Oliver W. Storerja dva nemaskirana lopova da ga oropata. Ker nista imela pri tem uspeha, sta prisilila Storerja, da je telefoniral v banko neki uradnici, da naj mu takoj prinese $2000, kai^se je tudi zgodilo. Med tem časom sta bila Storer in njegova žena zavezana čez glavo in roke. Ko je uradnica prinesla zahtevani denar iz banke, sta ji ga roparja odvzela in zbežala na varno. -o- Cerkev na vojaškem pokopališču Pariz, Francija. — Dne 12. septembra je škof Henry Du-toit posvetil novo krasno baziliko Loretanske Matere Božje na Artois višini, kjer se je vršila huda bitka za časa svetovne vojne. Cerkev stoji sredi velikega vojaškega pokopališča, kjer se nahaja 18,000 zaznamovanih grobov padlih častnikov in vojakov, v posebnem' grobišču so pa kosti 16,000 nepoznanih vojakov. Da je mogoče tudi ponoči videti te grobove, stoji sredi pokopališča 170 čevljev visok svetilnik z žarkometom. -o- Prepovedan izvoz municije Washington, 14. septembra. Predsednik Roosevelt je izdal uradno prepoved, da se ne sme na 37 parnikih in ladjah, katere lastuje vlada in so isti v najemu od privatnikov, nobene municije pošiljati na Kitajsko ali Japonsko. Zaeno je omenil, da parniki ki so last privatnih družb vršijo to lahko toda na lastno odgovornost. Parnik "Wichita," ki je namenjen proti Japonski z več vojnimi aeroplani vsled tega ne bo smel odpluti iz baltimorskega pristanišča. --o——— Ali imate že kakega novega člana(co) za prihodnjo sejo? 11 .'T .1.-1, i i « -»' _i_. ! ; £ Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Smrtna kosa Tem potom sem zopet pri-moran poročati žalostno vest, da smo dne 31. avgusta za ved no izgubili našega člana in so-brata Joseph Cešarka, kateri je umrl v Basset bolnišnici, v Cooperstown, N. Y. Pokojni je bil član našega društva že 13 let in je umrl v najlepši starosti, star komaj 39 let. Pokojni sobrat zapušča v Brooklynu očeta in mater ter tri brate, Char lesa, Franka in Louisa in pa tudi sestro Josephine poročeno Murn. Oče in brata Charles in Frank so čla ni našega društva; sestra pa spada k društvu Marije Pomagaj št. 184. « V petek dne 2. septembra se je članstvo skupaj zbralo v hiši žalosti in se zadnjič poslovilo z molitvijo od svojega dobrega člana in sobrata. Pogreb se je vršil po cerkvenem obredu in smo ga položili na katoliškem pokopališču sv. Trojice, kjer spava že mnogo naših sobratov in prijateljev. Nepozabnega nam sobrata je društvo spremilo do groba ter nam bo ostal v trajnem in blagem spominu. Člani, kateri so nesli krste so bili: Frank Anžlovar, An ton Beljan, Anton Kukavica. Matija KerkoviČ in Joseph J. Klun.. Tem potom izrekam v inv nu našega društva žalujočirr preostri lim naše iskreno soža- — " WW- —r »T—» T" v imenu naisgf druitvp in ] Jay Booster kiuba iskrepo hvalim vsem cenj. gl. otjbor- Apel in prošnja Naša biv&a večletna predsednica in sedanja glavna odbor-nica sestra Agnes Gorišek nam je naložila važno nalogo in delo, kar moramo izvršiti to leto; za to imamo samo še tri mesece in pol časa. Mrs. Gorišek prosi vsako izmed naših članic za malo u-slugo in do te prošnje je na-vedenka povsem upravičena. Ona pričakuje od vsake članice, mlade ali stare, da ji boste šle v tej zadevi na roke in sicer s tem, da bi pomnožile do konca leta število članstva našega društva dokler se še vrši kampanja ženske enakopravnosti pri naši Jednoti. Marsikaka bo pri tem morda rekla: "Kako naj tp izvršim?'* To velja osobito za one^ ki lepo doma sedijo in se izgovarjajo: 'Jaz ne morem dobiti nobene nove članice." Žal, da se'falio'-go naših sosester na ta način izgovarja in res misli, da ni mogoče tega izvršiti. Taki izgovori so ničevni. Ovira je pri tem ta, ker se taka članica noče zanimati za društvo. Po moji sodbi nimajo take članice prav nobene korajže; ker so preveč boječe, se tako izgovarjajo. Vsaka, morda še tako težka stvar se da izvršiti z dobro voljo in pogumnim delom, ne pa z lenobo. Seveda« je bolj prijetno lepo doma sedeti in se opirati na take izgovore. Pri našem društvu imamo lepo število članic, ki so svoje-časno že rade za društvo delovale; priporočale so društvo in Jednoto svojim sorodnikom, znancem in sosedom in zato je imelo društvo lep uspeh. Seveda nekaj teh članic se je že pestaralo in ne morejo biti več tako agilne. Tem bi bilo svetovati, da naj molijo in prosijo Boga za uspeh pri našem društvu; zaeno naj pa ob priložnosti mlade članice navdušujejo za agitacijo, na ta način bo skupno delo obrodilo obilen sad. Prihodnji mesec bo rožen-venski mesec oktober. Pojdimo torej z božjo pomočjo in prošnjo Matere Božje na skupno delo, da bomo v oktobru pridobile največ novih članic. Nad 200 nas je pod društveno in Jednotino zastavo. Naj bi vsaj vsaka druga prihodnji mesec pridobila eno novo članico, pa jih bo 100 novih! S pridobivanjem novega članstva vršite sebi in drugim dobro delo in isto tudi ne bo zastonj, saj ste gotovo zopet v zadnjem Glasilu čitale kake lepe denarne nagrade plačuje Jednota v tej kampanji. Ako ne morete pridobiti kaj odraslih članic, pa agi-tirajte za mladinski oddelek. Ponovno prosim torej vsako #r«**vo f* Jtrauim* 15*, Cgnonn^grg, fa. Zahvala V dolžnost sf Štejejn, d« s« društva in za- nikom in oifbornici, ki sfyi se v tako častnem številu udeležili naše prireditve, prve obletnice povodom otvoritve našega novega doma na Delavski praznik dne 6. septembra t. 1. in za Vaše lepe govore, ko ste vsi izražali čestitke društvu ter mu želeji uspeh še v bodoče, kakor tudi naši dragi K. S. K. Jednoti. . Našemu vabilu so se odzvali sledeči gl. odborniki: sobrat Frank ppeks, glavni predsednik iz Wfukegana, sobrat Math P^vlakovich, drugi podpredsednik, sobrat Frank Lo-jcar,, gl! nadzornik, sobrat Rud. G. Rudman, finančni odbornik, sobrat John Dečman, predsednik porotnega odbora in sestra Agnes Gorišek, porotna odbor-nica. Se enkrat vam lepa hvala za Vaše odkritosrčne izraze in dobrohotnost. Lepa hvala tudi vsem drugim udeležencem iz Pittsburgha in tukajšnje o-kolice. Našemu vabilu se je odzval tudi Mr. Clifford Patterson, državni poslanec iz Mo-nongahela City; tudi on je čestital in želel napredek društvu, tako tudi Mr. Geo. J. Mo drak, pomožni okrajni pravd-nik iz Canonsburga in Mr. Steve Sepesy,. kandidat za šerifa. Končno je bil pozvan k besedi tudi brat John Bevec, bivši tajnik našega društva in sedaj predsednik Kay Jay Booster kluba; ta nam je spregovoril par besed v slovenskem in angleškem jeziku. Nato je sobrat Anthony Bevec, predsednik'našega društva zaključil prbgTam hi 'se lepo zahvalil vsem fydVnitti* odbornikom in odbornici, tako tud: vsem udeležencem te prireditve Zvečer ob 8. se je pričel v zgornjih prostorih doma ples; prišlo je toliko mladine, da so bili vsi prostori prenapolnjeni, kar je razvidno, da imajo naši "boosterji" veliko prijateljev ples je trajal ob živahnem razpoloženju do polnoči. Sprejmite vsi glavni odborniki in odbornica tudi od por pisanega vse priznanje; kako ste se izrazili, da se vedno veseljem odzovete našemu pr vabilu; tako ves tudi mi vedno z veseljem in odprtimi rokami sprejmemo. Bog Vas živi! Pri-čakejumo, da.se boste udeležili niste bUl^na nroilo 1$. sept. prvo H m ** $Uust?e u Mil točno plačal n stojbe, jer ovaj mjesec se zaključi 9 mjesečni raču*, i k9Ji by dužan več nego q qajesece, da se'ga suspenza, d* a« ne prati po knjigam«, w ak° »*-da ne plati, neče ni posle kadar prJt!u mršavija Ista, onda se bu verovalo samb onimf, ko-ji j oš njsu zaostali sa uplati-ma ni jednog dana u 3—i go-dine, nego mesec za mesecem redovito plačaj u. Jen put bum sve označil, koji plačaju redo-vito i one, koji na plačaju, jer-bo reče stara prislovica: Kako prostreš, tako češ spavati. — Tako isto ako si sada u bol jem času napraviš kredit, bu ti se verovalo i u slabem času. Isto kako sam opomenil više puta, požurite se za novo Članstvo; časi prohajaju; ne boj se, da buš prerano prestupil; čim prije, tem bolje! Uvijek pazi, da se osiguraš kod dobrega društva i organlzanje, da znaš, da možeš dobiti u nesreči ili bolesti ovo, što ti pripada pošteno u takvem času. Sa pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Vabilo na Card Party in ple3 Poletna doba se bliža koncu. Ker so tudi pikniki pri kraju, se bomo sedaj zbirali in veselili v dvoranah. Kot znano, se bliža čas naše prireditve, Card party in plesa, ki se vrši 26. septembra v dvorani stare šole cerkve Marije Vnebovzete na Holmes kegana, ffl. Njegova p, post kakor tuc|i pr|spt#o§t o-stalih nam je bija v veliko. in ponos. Tudi godbo društva sv. Jo žefa št. 109 iz Glevelanda jn društvene kadetjnje smo z veseljem sprejeli. Po sv. maši v naši slovenski cerkvi je bilo zanje in za druge naše zunanje goste pripravljeno kosilo, namreč za gl. predsednika br. Fr. Opeko, br. M. Pavlakoviča, br. J. Pečmana, sestro A. Gorišek in br. Fr. Lokarja. Tudi znana navdušena Jo inotarica Miss Frances Jančar iz La Salle, 111. je nas ta dan obiskala. f ' Godba driištv^ sv. Jožefa je jako lepo nastopila s svojimi komadi in katfetinje tega društva so imenitno telovadile in vrttle proste vaje. Zahvaljujemo se torej godbi označenega društva in vsem kadetinjam za poset in sodelovanj q. Upamo, da se bodo zopet odzvali' kadar jih zopet pdvabimo semkaj v Pittsburgh. S pozdravom, Frances Lokar. - o NOVA MASA ČLANA NASE JEDNOTE Pittsburgh, Pa. — Fazani župnije Marije Vnebovzete se zopet vneto pripravljajo, da kar najbolj slovesno proslavijo prihodnjo nedeljo, dne 19. septembra, ko bo slovenski sin te župnije č. g. Rev. Herman Fr. vomašnik, da daruje Bogu prvo daritev kot služabnik Gospodov. Nova maša je bila prestavljena na ta dan vsled nedavne bolezni novomašnika. Slovesno novo mašo bo pel ob 10:30 dopoldne ob asistenci več duhovščine.' Pri njegovi maši bo slovenski slavnostni govornik naš domači g. župnik Rev. M. F. Kebe, angleški govor bo pa imel Rev. George Klasinski, predstojnik reda karmelitov v Washington, D. C. Kosilo za povabljence bo takoj po sv. maši v cerkveni dvorani. Povabila, ki so bila poslana že pred tremi meseci za tedaj določeno novo mašo naj se izvolijo vpoštevati, ker drugih ali novih vabil se ni razposlalo. V naši župniji smo imeli dosedaj že štiri nove maše, ampak to bo sedaj prvi slučaj, da bo rojak, rojen v naši fari, kjer je bil krščen, prvič obhajan in birman, v isti cerkvi daroval tudi novo mašo in tudi prvi slučaj za društvo Marije Device št. 50 KSKJ., da bo SREBRNA POROKA V SHEBOYGANU, WIS. Golobič iz reda karmeličanov Ave. Na to prireditev ste is- prvič pred oltar kot no-; njega član postal novomašnik. kreno vabljene vse članice tega društva, tako tudi vsi naši prijatelji, posebno pa še društvo sv. Jožefa it. 169. Pomislite, koliko bo dobrih stvari samo za 25c?!. Prigrizek zastonj; lahko boste igrali karte al\ pa plesali, poleg tega pa dohite .še kak lep dobitek če boste med srečnimi. Š3 nekaj lepih prevlak za pod-zglavje (Pillow cases) bo oddanih; tiketi so samo po nik-lju in vsaka .j^ka prevlaka za povšter je vredna do $7.00, ker je krasno ročno delo. Edeit bo dobil pa "scarf." Zapomnite si torej zadnjo nedeljo v mesecu, 26. septembra. Nadalje prosim naše članice da bi bolj točne asesment plačevale; Jednota ne čaka niti en dan; ko pride čas za odpo-slati asesment, pa mi še toliko manjka!? Vzemi denar, kjer hočeš! Žal, da so nekatere članice (ne vse) take, da ima- Zatorej pridimo vsi tukajšnji Člani in članice KSKJ. ip fa-rani, da izkažemo našemu so-bratu hi faraAu domačinu vso čast in priznanje na njegovi uspešni poti do oltarja. C. g. novomašnik je bil r&-jen dne 3. decembra leta 1912 v Pittsburgh.!, Pa. Osnovne nauke je dovršil v naši slovenski farni šoli leta 1926; tedaj ae je odločil za višjo šolanje in odšel v Mt. Carmel College v Niagara Falls, Ont., Kanada. Tam je dovršil višjo šolo in novicijat v samostanu reda karmelitov; svoje bogoslovne študije je pa dokončal v Mt. Carmel semenišču v Chicagu, 111. Dne 16. maja je bil v maš-nika posvečen v tamošnji spominski kapelici Quigleyevega nadškofijskega semenišča. Rev. Herman F. Golobič je sin Johna in Ane Golobič. Oče je bil rojen leta 1875 v Sto-pičah pri Novem mestu, mati pa leta 1883 v Mirni peči na Dolenjskem. Žal, da ni bilo dopuščeno materi tega srečnega in veselega dneva dočakati, ker je umrla že pred 10 leti (marca, 1927). Starejši brat novomašnika, John ml., je star 32 let in je oče treh otrok; sestra Ana, zdaj pod redovnim imenom Uršula je stara 27 let; zdaj se nahaja v Notre Dame samostanu v Baltimore, Md. Farani naše župnije, kakor tudi člani in Članice KSKJ. tem potom ponovno izražamo iskrene čestitke g. novomašni-ku in mu želimo obilo uspeha in božjega blagoslova na vseh potih njegovega poklica. Novi mašnik bod' pozdravljen. Tako tudi čestitamo očetu novomašnika Mr. Golobiča in njegovi družini in vsem ožjim sorod-riikom. M. P., poročevalec. jo za vse drugo denar, samo za tudi" 25 letnice tega društva društv0 P* ne- Vedno Prosim katero bomo obhajali čez dve leti. Sobratski pozdrav,; Anton Tomšič, blagajnik. Društvo sv. Marije Magdalene, : št. 162, Cleveland, O. Članstvu našega društva naznanjam, da bom pobirala a sesment v Četrtek 16. septembra od 6. do 7. ure zvečer ter v pondeljek 20. septembra od 6. do 7. ure in pa v soboto 25. septembra od 6. do 8. ure zvečer, vsakikrat v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Prosim vas sestre, bodite točne in poplačajte svoje ases-mente! Prilike imate dovolj. Če slučajno pridete na suspen-dacijsko listo, bo to po vaši lastni krivdi. Sestre, zapomnite si tudi da kampanja je še v teku. Sedaj, ko je vročina ponehala, dajmo, pojdimo za novimi člani in članicami, ter tako zadostimo naši dolžnosti do Jednote ter tako dobimo še lep? nagrade, ki sp razpisane. Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. in opominjam, pa vse skupaj ne izda nič. Dobro veste, da jaz iz društvene blagajne ne morem in tudi ne smem zakladati; j DRUŽINA MIHAEL IN JENNIE PROG AR Sheboygan, Wis. — Dne 1. jaz pa tudi nisem milijonarka \ septembra je bil radosten dan da bi za vas plačevala; prišla'za Progarjevo družino v naši sem že do skušnje in prepričanja, da dobrota je sirota. Članice na bolniški listi so sedaj Heleft Laurich, Ana Bol-din in Josipina Pacek. Vsem želimo, da bi kmalu okrevale. Naj še omenim, da se je nedav- naselbini. Minulo je ta dan ravno 25 let, odkar sta si Mr. Michael Progar in Mrs. Jennie Progar, rojena Urbas, obljubila zakonsko zvestobo do smrti. Poročil ju je v West Allis, Wis., pred 25 leti ta no oglasila tetica štorklja Pr:kratni župnik Rev. M. Pakiž. naši predsednici Alice Grosel, vsled tega je Jednota pridobila enega novega člana. Čestitamo! S pozdravom, Uršula Rovsek, tajnica. Pitt KSKJ Boosters ZAHVALA Pittsburgh, Pa. - — Minuli Jednotin dan, ki se je vršil dne 5. septembra v Schuetzen parku je bil zelo povoljno obiskan, dasiravno je bilo vreme malo bolj slabo. To priliko hočemo vzeti, da se zahvalimo članom različnih društev KSKJ. v naši metre- Letos 1. septembra ob 9. uri zjutraj je pa daroval v ravno isti cerkvi Matere Božje, v W. Allis, sedanji župnik Rev. J. Cherne slovesno sv. mašo z a-sistenco in imel v srce segajoči govor. C. g. župnik jima je tudi čestital za lepo vzorno katoliško življenje, da sta tako lepo vzgojila otroke, želel jima da jih dobri Bog blagoslovi tudi v, bodoče. Med sv. mašo je vsa Progar-'jeva družina pristopila k mizi Gcspodovi in prejela sy. obhajilo. Sv. maše so se udeležile tudi mati, brata in sestre Mrs. Progar, ter številni prijatelji poli za njih pomoč in sodelo- od blizu in daleč. Po cerkvenih svečanostih se je z jubilantoma mala družba prijateljev zbrala v Louis Rozmanovi dvorani na skupni slavnostni večerji. V soboto zvečer 4. septembra se je pa družinska slavnost nadaljevala v Sheboyganu, in sicer v Calumet dvorani. Progarjevi so prejeli za ta lepi dan mnogo čestitk od svojih številnih prijateljev. Tudi lepe darove sta prejela od svojih dobrih otrok, sorodnikov in prijateljev. Saj Proga r j e v e vsak spoštuje kdor jih pozna. Največja sreča in ponos Pro-garjeve družine pa je osem zdravih ter pridnih otrok. Pet sinov in tri hčere. Vsi zdravi in zadovoljni. Starejša hčerka Jennie je v Fond du Lac, Wis. v šoli, kjer se uči za bolničarko ali "nurse." Sinovi Michael Anthony in Walter, vsi trije graduanti Sheboygan višje šole, so uslužbeni pri eni in isti tvrdki v Kohler, Wis., ostali še obiskujejo šolo. Vsi Progarjevi spadajo h^. S. K. Jednoti. Naj Bog blagoslovi ugledno Progarjevo družino še za naprej. Naj dočakata slavljenca zdrava in zadovoljna še 50-letnice zakonskega življenja! -o- DOPISI SEJA ZAČASNEGA ODBORA ZA VSLED NEURJA IN POPLAV PRIZADETE REVEŽE V DOMOVINI Chicago, III. — \ petek dne 3. septembra se je vršila druga seja oziroma posvetovanje, kaj naj bi slovenska naselbina v Chicagu storila, da bi se izvedlo uspešno akcijo v pomoč prizadetim od toče, neurja in poplav v stari domovini. Predsednik začasnega odbora g. Leo Mladič, je otvoril sejo ob 8. uri zvečer ter je podal poročilo o prvi tozadevni seji, ki se je vršila pred tednom dni i;i na kateri je bil izbran začas .i odbor te akcije. (Oulie na t str^Uj QLASILO 1C. 8. K. JEDNOTE, SBFTEMBEg 15, Ijyf BARAGOVA ŽVEŽA Baragava Z Ima 1.—Raaširjati med verniki mm^t^^ ^ in do bližnjega in njegovega ljubesnl do B0| 3:-RartirJatl med ver^^^^^^^1^1^ b<*J* svojem neskončnem usmiljenju usIttal^^L^SzT* ^ On v ako milost, d. bi mogli enkrat ISSSb^SŽ^ ^Rev. P. Saleaij GlaST^'^^^^^, W. 22nd PUcrchicaSo, OFM- propagandni urednik, 1862 liet, Illinois. ^ J J- H«* «0 N. Chicago St., Jo- ............................ IIIIIIIIIIIIIIIIMII šE MALO POMENKOV P Bernard Ambrožič, OFM. UVODNA BESEDA Dolgo se mi je zdelo, da nihče ne bere "Pomenkov o veri," ki so prihajali na tem mestu. Pozneje se je pa izkazalo, da vendar ni tako. Začel sem dobivati pisma, v katerih mi lju dje povedo, da so brali, zraven pa razne reči vprašajo. Nekaj časa nisem vedel, kaj bi napravil s tistimi pismi. Nekaterim sem odgovoril naravnost, nekateri pa ne dodajo imena in naslova, temveč pravijo, naj bi se o tistih vprašanjih "pogovoril" s svojim znancem v "Po-menkih." Nekaj tistih pisem je že za-staranih in niso več času primerna. Dalje ni prav lahko na vsa vprašanja odgovarjati v obliki pcmenkov. Zato sem se odločil, da bom zaenkrat pustil prejšnjo obliko "Pomenkov" in bom kar naravnost odgovarjal v obliki pojasnil. Najprej na nekatera pisma, ki že leže pred menoj. Ako bodo še nadaljnja prihajala, bom ostal pri tem, dokler bo kazalo. Ako ne, bom že pozneje videl, kaj se da narediti. Kdor mi hoče kaj pisati in me kaj vprašati, naj še nadalje piš£ kar na na-slov Ave Maria v Lemout, kakor so doslej večinoma pisali. Prvo pismo "Prosim Vas, če bi hoteli v Pomenkih povedati, kako je bilo s tistim učenim Marconijem, ki je te dni umrl v Rimu. Imel sem pogovor s Človekom, ki mi je pravil, da je bil Marconi razporcčen in da njegova prva žena še živi. Z drugo ženo pa da ga je poročil sam papež in s tem pokazal, da pri njegovih osebnih prijateljih, ki so zraven tega tudi bogati, ne velja cerkvena zapoved, da zakonska zveza velja do smrti. Oni človek je potem rekel: Vsi ste neumni, ki še kaj verjamete papežu. Saj vidite, kako vas vleče za nos." Odgovor Najprej moram povedati, da zakonska zveza do smrti ni samo kaka cerkvena zapoved. To je naredba Jezusa Kristusa samega, torej božja naredba. Ako je poroka veljavna in zakonska zveza pravilno sklenjena, je nobena cerkvena naredba ne more razveljaviti, ker Cerkev ima nalogo čuvati vse tisto, kar je od svojega Ustanovitelja prejela. V zgornjem pismu je torej pomota, ko je rečeno nekako tako, kot bi to bila samo "cerkvena zapoved." Dalje moram povedati, da Marconija ni nikoli poročil papež sam, kot je rečeno v pismu. Ob kratkem je bilo z Marconijem takole: Njegov oče je bil katoličan, mati pa protestantinja. Sina sta dala krstiti v katoliški cerkvi, pozneje sta ga pa vzgajala v protestantski veri. Ko je odrasel se je torej smatral za protestanta. Leta 1905 se je poročil v anglikanski cerkvi (protestant- - - Odbor p« vljudno progi za darove v ta namen tudi vse posameznike In družine izven Chicaga po Ameriki kjerkoli. Kdor more kaj darovati v ta namen je dobrodošel in mu je odbor za vsak najmanjši dar že v naprej hvaležen. Darovi od zunaj se lahko pošiljajo kar na urad "Am. Slovenca," ki jih bo sprejel in objavil. Obenem se prosi sodelovanja in pomoči v tem oziru od vseh in vsakega, ki more in želi stvari pomagati do večjega uspeha. Pomagaj vsak kar in kolikor moreš svojim nesrečnim bratom tam za morjem. Nadaljnja naznanila o tem A user in Hm^inn z Mr, 'Ž Andreja, so nas ie čakali iki dolini. Kako ravno je bil>*a' da >meh vsi priliko Ausec in družino z Mrs Ooren.iiali sorodniki in med nW spre jet po naselbinah naše*a1 izbirati si dva zastopnika ali čič ,n hčerkami in raznimi dru- tudi v naše presenečenje Lv. S^ o^ja^le morem''kandidata za slovanski narod, Benedict Hofe, sedanj! komi-1 poročati, le kar sem slišal, kaj-'za *uPana in enega councilma- sta sta se pred njenimi starši zavezala, da poj deta narazen in I bodo sledila, se razporočita, ako jima po po- Odbor. roki ne bo šlo dobro skupaj. P. S.—Kakor se nam poroča, Ta pogodba je v nasprotju je društvo sv. Štefana št. 1 s cerkveno zakonsko postavo, KSKJ na svoji septemberski ki ne pusti, da bi se neločlji- seji zadnjo soboto večer odo-vost zakonske zveze tako razu- brilo dar za ta namen v zne mevala. Kdor nima trdnega sku $25.00. Uglednemu društ namena, da stopi v zakon do vu najlepša hvala in Bog daj smrti, se sploh ne more veljav- obilo posnemalcev! no poročiti. u A 0i Iz tega torej sledi, da je bi- —o la Marconijeva prva poroka Na obilku med rojaki V popolnoma neveljavna. Ko se • n je ločil od svoje prve žene, to ni bil nikak "divorce," ampak, * samo razšla sta se kot se raz- Joliet' ,lL ~ Ze delj časa idejo taki, ki niso bili nikdar sva g°jila Želj° Z Žen°' da bii ♦ l , ,, ^ . , • poročeni. Zdaj je bil Marconi po več letih zopet obiskala na-1 vse natanko ogledati. Od tukaj * I X _ _____i_•!__ •_ ____a m A on rvA/4o li innof ri o %-w»4- « M gimi znanci iz Clevelapda; žal, da so nas po kratkih pozdravih zapustili in se morali vrniti domov. Ob tem času smo sc tudi seznanili s prijaznim gospodom Rev. Ralph Urajnar-jem in smo se prav po domače marsikaj pogovorili; blagi gospod je navdušen Slovenec in mu želimo, da bi zdrav deloval mnogo let med Slovenci v službi božji. V pondeljek 16. avgusta smo se tudi mi poslovili od Marije Tolažnice in se ji še enkrat priporočili v njeno varstvo ter se v lepih spominih na ta krasen kraj podali na določeno nadalj-no potovanje; naš prihodnji cilj je bil The Plains, Ohio. Po lepih, gladkih cestah je brzo sar slovenskih frančiškanov v Ameriki in rojak Joseph Pa-pesh it Jolieta, ki sta tudi prišla v tem času na počitnice; prvi k materi, Mrs. Hoge. Nemogoče je zapisati vesele občutke, ki navdajajo človeka ob sestanku dragih domačih in ti za časa njegovega obiska tu- kaj, sem se jaz mudil z neko družbo iz Texasa v sosednji nam Kanadi. V ta namen smo! vzeli pot čez Duluth, nazaj smoj1^ 86 Prosi' da Jih 100 pa prišli na skrajnem severu! Piram<>. Kateri pa čez Ely, Minn. Dr. Trdan je-bil tukaj na in ne več. Katera dva dobita večino glasov pri tej nominaciji, besta na volilnem ti-ketu ali balotu. Vse naše vo- pod-ne dobi ! nominacije na tej seji, naj se v pokori večini in deluje po do- prijateljev, ko se po dolgih le- (družbi ctevelandskega kanoni- ločbi večine, s tem bomo lahko ka Omana in vpokojenega šol- dospeli do zmage in naših za-skega ravnatelja Julij Slapša-j3t°Pnikov Pri niestni vladi. V ka iz Ljubljane; mudili so Selslctf je moč! To je že star v raznih naselbinah naših pr-1 pregovor. Ne ozirajte se na vakov ali pijonirjev; tako je|dru*e organizacije, ki delajo bil tudi nekaj dni na Chishol-'v svojo korist ter nas cepijo mu kot gost svojega bratran-|na V8e strani. Torej vsi na mladih letih. Po imenitnem o-'ca in drugih sorodnikov pri ob- del° dokler ni prepozno! Z rodoljubnim pozdravom, tih zopet skupaj snidejo in si' podajajo desnice. Proti vsem pričakovanju sva bila z ženo prijetno presenečena ob tako prijaznem sprejemu. Počutila sva se zopet doma v krogu domače družine, kot nekdaj v tekel naš železni konj pod vod-j^ti. da je bilo že drugi dan, ko krepčilu, ki je bil za nas pri- čeznani Smoltzovi družini. V pravljen ob prihodu ta večer,1 naglici so se zbrali njegovi so-smo se imeli mnogo za pogovo-' stvom brata Andreja in hčer ke Angele, ki $ta oba prava mojstra v ravnanju te vrste železne živali. V glavnem mestu države Ohio, v Columbusu, smo se za nekaj časa ustavili ter si ogledali svetovno znani tamošnji muzej, kjer je toliko vsakovrstnih zanimivosti, da bi vzelo mesec časa, če bi hoteli seveda poroči. prost, da se pravilno še sorodnike in prijatelje v! smo se podali zopet na pot in Bridgeport, O., in v tamošnji Tedaj je Marconi tudi začel Iokolici- To priliko Je nama spoznavati, da ne dela prav ko ponudl1 ,etos tam živeči brat se smatra za protestanta ' ko Andrej' ko je obliubi1' da če je bil vendar v katoliški'cer- prideva na obisk' bo naju od-kvi krščen. Dal se je poučiti peljal nazaj v Joliet 8 svojim katoliški veri in je postal avtomobilom' To vabil° sva zgleden katoličan. Redno je z veseliem sprejela. hodil k sv. maši, zelo pogosto I De 13' av«uata zJutraJ sva tudi k sv. zakramentom, sko. i nato odpotovala z vlakom proti raj vsak dan. Carey, Ohio, kjer sva želela ob Seznanil se je s katoliškim tej priliki obiskati tudi to slo-dekletom in se ž njo poročil, ivečo MariJ1 no božjo pot, kamor To je bila torej njegova prva poreka, ker 'ona prejšnja ni bila veljavna, torej sploh poroka ni bila. Pozneje je res postal oseben prijatelj sv. očeta in je bil pri njem na obisku še dva dni pred svojo smrtjo. To je torej vsa resnica o tej zadevi. Marconijevo bogastvo ni imelo nič opraviti ne z njegovo "razporoko," ne s prijateljstvom med njim in papežem. Mislim, da je Vam sedaj zadeva popolnoma jasna. Skušajte dobiti onega človeka, ki Vam je tako zmešano govoril o Marconi ju in njegovi "razporo-ki," ter mu vso stvar pojasnite. Ako pa nočete osebno ž njim govoriti o tej zadevi, mu pošljite te vrstice, naj jih sam prebere. o (Nadaljevanje a 2. strani) ,; pozno zvečer prišli v lepi far-marski kraj The Plains, kjer imata Thomas in Angela Mar-cinko svoj krasen dom, da se nam je zdelo kot mali paradiž med ondotnimi hribi, ki delajo naravno lepoto okolici. Prebivalci tukaj imajo mimo medsebojno življenje, zemlja jim dobro rodi vse vrste sadove, da pomanjkanja v tem oziru ne smo šli k počitku. Naslednje dni smo obiskali naše rojake in prijatelje po naselbini in okolici. Obiskali smo tudi rojaka Louis Suster-šič, ki ima blizu St. Clairsville 180 akrov lepo urejeno veliko farmo; ta naš stari prijatelj je še vedno podjeten kot je bil v mladosti ter je eden najbolj premožnih rojakov v tamoš-njem kraju. Louis je pa tudi vnet ameriški Slovenec in zvest dolgoletni član KSKJ. V prej šnjih letih je bil v raznih uradih pri društvu sv. Barbare št. 23 in se za društveno življenje še vedno zanima. Le tako naprej, Louis. Lepa hvala za prijaznost! V bližnjem mestu Glendale, W. Va. smo obiskali Mrs. Pu-harich in njeno družino ter rodniki in domačini iz ribniške- smo v prejšnih letih večkrat romali, kjer se vrše ob prazniku Marijinega Vnebovzetja veličastne slavnosti, kakoršnih najbrže ni nikjer več v Ameriki. Prišedši v Carey, so naju že čakali na post&tt rbrat Andrej, njegova soprčgiT, in ^hčerka Angela poročena Marcinko; j lepa hvala, Tom in Angela! svidenje je bilo prisrčno, saj Pozabiti obiska med vama nam se nismo videli zlasti z Angelo! nc bo mogoče; želimo vama in trpe in ne poznajo težkoč mest- Mr. John Goloba, edineg/še ži-nega življenja; seveda so vsi.večega ustanovnega člana dru-jako marljivi in izvežbani prijštva sv. Barbare št. 23 KSKJ., njih delu. Pri prijaznih so-j ki spada k društvu ves čas od rodnikih smo se odpočili čez, ustanovitve od leta 1895; star noč, nad vse gostoljubno so j je že 80 let in je še vedno kre-nam postregli z vso uljudnost-jo, ki je njima prirojena, tako da je bilo drugi dan zjutraj slovo od njih j ako težko. Prav že dolgo let. V spboto in nedeljo smo potem s tisoči in tisoči romarjev raznih narodnosti vred prisostvovali globoko ginljivim pobožnostim. Med romarjem je bilo tudi veliko število Slovencev iz raznih krajev, največ iz Clevelanda in Loraina, Ohio. Nahajal se je tam tudi mlad slovenski duhovnik Rev. Urajnar iz Indianapo- sinčku, da bi bili vedno vsi srečni in zdravi v vašem lepem domu. Zapustivši našo sop o t n i c o Angelo z željo, da nas ob priliki posetijo v Jolietu, 111., smo se podali visoko v hribe, ter pak. Obujala sva zopet spomine, kako smo skupaj delali na društvenem polju v prvih težkih časih društvenega obstanku. Prav lepa hvala za ga kraja; tako so se po dolgih letih zopet sešli skupaj nekdanji sošolci. Pogovarjali so se o razmerah v starem kraju in profesor Trdan je v svojem originalnem humorju tudi mar-sikako smešno povedal. Iz Chisholma se je omenjena družba podala na Evcbth In tudi tam so cenjenim gostom v počast pri Lovšinovih priredili skupen sestanek za domače pomenke. Profesor Trdan je prišel že sredi julija t. 1. v Cleveland na počitnice kot gost kanonika Omana. Navedeni gospod je profesor zemljepisja v znanem škofijskem zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Uverjen sem da bo g. prof. gotovo odnesel prijetne spomine iz naše nove domovine, Amerike; za vse se je zelo zanimal, saj je že več let v neposrec nem stiku z našimi ameriškimi Slovenci. Tukaj v Minnesoti se je podal tudi globoko pod zemljo v železni rudnik kjer s2 je lahko razgovarjal s svojimi rodnimi rojaki. Nedvomno, da bo profesor Trdan svoje zanimivo potovanje in bivanje v Ameriki priobčil v kakem starokrajskem listu in isto tu- John Hace, član dr. sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ. ——o-j Kaj son videl v sovjetski Rusiji? gostoljubnost Mr. J. Golobu in | di svojim študentom razlagal. Mrs. Puharich. Bog vas živi še j Vrnil se je nazaj koncem av- dolgo let! V mestu Martins Ferry, O., smo obiskali zgodovinsko pokopališče in videli grob kjer počiva zgodovinsko znana Betty Zane, pred pokopališčem stoji velik spomenik z njeno soho obiskali mater Mr. Toma Mar-jki predstavlja njeno junaštvo cinko in njeno družino, ki živi kako je nosila vojakom smod- Navzoči na drugi seji te akcije so sklenili, da se izbere stalni odbor za to akcijo, ki naj nadaljuje z delom za ta namen. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Leo Mladič; podpredsednik Frank Grill; tajnik Wm. Bogolin; blagajnik John Jerich. Zastopniki odbora in akcije ter obenem nadzorniki so: Anton Banich, Frank Kož- na lepi veliki farmi; silno so bili veseli našega obiska in smo lis, Ind., sedaj službujoč v Mil-,imeli par prav veselih uric pri waukee, Wis. Tako so imeli j njih in bili deležni njih gosto- Slovenci priliko prejeti sv. za- ljubntf postrežbe, zakar jim iz- tega okraja, vidoli smo kako kramente in smo imeli tudi slo- nik .in jim pomagala s tem do zmage. Brat Anton, ki je sedaj komisar v Belmont okraju, nam je razkazal znamenitosti rekamo prisrčno zahvalo. j veliko in odgovorno javno slu-Od tukaj smo se podali v;ž£o ima. Prav veselilo nas je, bližnje mesto Athens, O., ki le-1 ko smo videli, da povsod uživa ži tudi visoko v hribih. Tukaj j velik ugled in spoštovanje radi Indijanci. Tako bom tudi opi- vensko službo božjo v nedeljo in čuli smo lepo slovensko pridigo in v veličastni procesiji v nedeljo popoldne je Rev. Urajnar vodil skupino slovenskih šole in vsakovrstni učni zavodi narodnostih. Njegovo delo ni romarjev, kar je bilo nad vse j države Ohio, kamor zahaja nad samo v čast njemu, pač pa gusta in je zdaj že gotovo doma. Čez čas bom na tem mestu opisal gotove kraje ob Superior jezeru, ki so za nas, ameriške Slovence zgodovinskega pomena; saj je ondi 1. 1846 po čudežni vožnji več milj daleč v indijanskem čolnu s svojim vodnikom priveslal naš znani prvak misijonar Rev. in poznejši svetniški škof Friderik Earaga. Vse te kraje sem nedavno z mojo družbo obiskal, posebno pa one, kjer so že pred več leti naši prvaki od Baraga do Buha širili božjo besedo med krasno, ko smo prepevali lita-nije Matere Božje in se je razlegala lepa slovenska Marijina pesem, ki je bila izmed vseh številnih narodov v procesiji gotovo najlepša. Kot so pove- sita) z neko Miss O'Brien. Star- brana po društvu, katerega ko- lektorji jo bodo zbrali. Imena vseh darovalcev in svote bodo objavljene v listih, da bo javnost vedela, kdo je kaj pomagal in koliko'. Toliko, kar se tiče domače naselbine. jek, Silvester Hrastar in Caro-I dali je bilo nad 40 tisoč ro-lina Pichman. Ta odbor se razširi in poveča s širšem odborom kolektor-jev, ki bodo zbirali prispevke v ta namen. Za sestavo tega odbora oziroma akcije se bo osrednji odbor obrnil potom svojih zastopnikov, ki so vsi zgoraj imenovani odborniki, na vsa slovenska podporna društva v naselbini, da sodelujejo in da izmed svojega članstva določijo posebne kolektorje, ki bodo pomagali zbirati pri tej akciji. Kolektorji vsakega društva bodo zbirali v imenu svojega društva in zbirka bo kreditirana in priznana kot na- ši tega dekleta so bili zelo nasprotni njeni zvezi z Marconijem. Dolgo jih nista mogla pregovoriti. Nazadnje so se dogovorili za nekak kompromis: Marconi in njegova neve- marjev navzočih pri letošnjih pobožnostih. Ginljivo je opazovati romarje vseh narodnosti, kako veliko zaupanje imajo vsi do svoje nebeške Matere. Ne morem si kaj, da bi posebno ne omenil lepe pobož-nosti, ki smo jo Slovenci imeli v cerkvi v soboto zvečer pod vodstvom vrlih žena iz Euclida in Newburga (Cleveland), ki so tako krasno prepevale lita-nije in mile Marijine pesmi; bil je prizor v tej veličastni baziliki, ki bo ostal nam trajno v spominu, počutili smo se kot da se nahajamo v stari domovini pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Upamo, da bomo te naše vnete slovenske pevke ka-terikrat slišali prepevati tudi na naših ameriških Brežjah ^ Lemontu, vsaj tako so malo ob ljubile, kaj ne, Mrs. Stepic? Po končanih pobožnostih v ne- se nahajajo znamenite višje svojega vestnega dela pri vseh sal kraj, kjer je leta 1846 mi- - - ■ - * ••• ""------------—' sijonar Baraga v svojo rešitev ob izlivu neke reke pri Superi- 4000 dijakov iz vseh krajev A-j vsem Slovencem v Belmont o- or jezeru postavil leseni križ, merike. Kraj je jako lep in kraju in sploh vsemu sloven- danes pa stoji ondi njemu v naravnost pester pogled se nu-'gkemu narodu. Slovenci v me- spomin kameniti obelisk v podobi križa, katerega je postavilo Zgodovinsko društvo St. Louis okraja v Minnesoti. Matija Pogorele. -o- ko- di obiskovalcu na to idilično stu Bridgeport se tega tudi za-mesto s številnimi modernimi veda j o in so ponosni na tega šolskimi poslopji. Tukaj se na-'svojega rojaka, kajti izpre haja tudi krasno urejeni veliki deli so kolike važnosti zavod države Ohio za umobolne risti je zanje, če imajo svojega na prijaznem griču poleg me- rojaka v tako važnem javnem j sta kjer država skrbi za tisoče: uradu. Bratu Antonu želimo, teh revežev. Od tukaj jo je da bi še naprej tako častno vr-pa naš šofer Andrej ubral čez šil svojo odgovorno službo v hribe in doline proti meji dr- korist in ponos slovenskega na zave Ohio, kjer smo po več- roda. V njegovi družbi sem urni vožnji dospeli do reke posetil tudi novi dom tamoš-Ohio in se čez veliki most pre- j njega društva "Eagles" organi-peljali v mesto Parkersburg, zacije, ki je krasno poslopje W. Va. Od tukaj je bila jakojter bi delal čast tudi naši K. S. zanimiva vožnja skozi razna!K. J. Stane $65,000. Ce po- mesta ob Ohio reki. Okoli 6. ure zvečer smo dospeli v mesto McMehen, ter se ustavili pri družini Alek in Ana Cu-minsky, ki je hčer brata Andreja, s katerimi se tudi že dolgo nismo videli. Prisrčno smo se pozdravili in prijazna Ana nam je imenitno postregla. Pozno zvečer smo se podali od te prijazne družine sko-mesto Benwood in Wheeling proti našemu končnemu cilju, mislimo, da to društvo šteje le blizu 1200 članov, se lahko sodi, da so precej agilni in požrtvovalni. K temu društvu spada tudi precejšnje število Slovencev. (Konec prihodnjič.) -o- S pota. — Letošnje poletje je bil med raznimi obiskovalci naše romantične države Minne-sote tudi častni gost iz Jugoslavije profesor Rev. France POZOR VOLILCl NA EVELETHU Vabilo na sejo Eveleth, Minn. — S tem naznanjam cenjenemu občinstvu, da se vrši javen shod ali glav na seja vseh slovanskih volil-cev prihodnjo nedeljo, 19. sep-t2mbra zvečer ob 7:30 in sicer v mestnem avditoriju. Vsi ste vljudno vabljeni, da se udeležite tega shoda. Kakor znano, se nam bližajo mestne volitve 25. oktobra in 2. novembra. Vsled tega se je sklenilo, da vsak izmed naših ljudi, ki misli kandidirati za kak urad, naj se prijavi našemu odboru: Rudolf Pešlu, Edvard Bayuku ali Tomu Paviču ali pri tajniku Jugoslovanskega ali hrvatskega kluba, ki sklicujeta shod v to svrho. Ta politični shod se vrši vsled te- (Piše Wm. J. Kennick) (Konec) Ko sem obiskal neko fabriko, sem vprašal tovarniškega u-radnika, kako more delavec živeti samo z desetimi rublji na dan. Odgovoril mi je, da ne dobijo delavci samo mesečna plače, ampak imajo tudi druge ugodnosti. Dejal je, da ima tovarniški delavec svoje opoldansko kosilo v tovarniški restavraciji po znižanih cenah. Videl sem jedilni list, po katerem se je lahko dobilo kosilo za 2 ali 3 rublje. Pojasnjeno mi je bilo tudi, da morajo v družinah delati tudi ženske in odrasli otroci, tako da vsi skupaj zaslužijo za skromno življenje. Obiskal sem tudi nekatera nova poslopja — stanovanja za delavce. V enem teh poslopij stanuje kakšnih 50 družin. Stanovanje, katero sem obiskal, je imelo majhno kuhinjo in dve sobi. Moskva ima nekako dva milijona in pol prebivalcev in zdi se mi, da je v mali Ljubljani več gostiln kot v vsej Moskvi. Tu in tam se najde kakšen Rus, ki se je napil "vodke," ker se v splošnem vidi zelo malo ljudi pijanih. V letih 1929-1930 se »je po statistikah naučilo brati in pisati skoro deset milijonov ljudi. Leta 1931 se je to število povišalo do 22 milijonov. V Moskvi je velika vrsta knjigarn, večinoma propagandne, zelo poceni. Leta 1931 je bilo v Rusiji 1200 časopisov in moskovska "Pravda" ima dnevno naklado dva in pol milijona izvodov. Ko gleda človek velike vrste ljudi, ki čakajo, da lahko kupijo časopis, se nam mora zdeti, da je zanimanje za časopise zelo veliko. Toda kljub temu, da je naklada "Pravde" tako velika, izhaja v vsej Sovjetski Uniji dnevno 12,500,000 izvodov listov. Ali je to dovolj za prebivalstvo sto šestdeset milijonov? Ko sem šel prvič v kino v Leningradu, sem se čudil, kako veliko je tudi zanimanje za premikajoče se slike in sem si mislil, da vlada res veliko zadovoljstvo, ko so slabo oblečeni ' delavci plačevali po. 27 dinarjev za sedež v kinematografu. i (talie n« 4. BtrsnO DENAR V STARI KRAJ po&iljamo do dnevnem knrzu točno in zanesljivo. Denar dobijo prejemniki na dom po pošU brez odbitka. V Jugoslavijo: V Italijo: Za S » 55 100 Din|Za t C.50 100 Lir 5.00 7.20 9.60 11.65 200 Din S00 Din 400 Din 500 Din 23.00 1.000 Din 12.25 200 Lir SO.00 500 Lir 57.00 1,000 Lir 85.50 1,500 Lir 112.00 2.000 Lir Pli vetjih svotah poseben popust.— Po&fljamo tudi v ameriških dolarjih. — Posredujemo za dobavo denarja iz tarera kraja. — Opravljamo notarska iela. — Vse pešiljatve naslavljajte na: JOHN JERICH (V pisarni "Amer. Slovenca") 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. U&9 SllT 0T. CLAXB AVB Naročnina: s Za inoaematvo. ------_----------------- - - ~J»E OPVKHAL OBOAH Of AMD FOHUDOUD BY THE ORAND OARNIOLZAN SLOVENIAN OATBDUO UNION Of IIis UAA. OFFICE: SllT ST. OI JJR AVBNUl OLXVBLAND, O&O Fbone: HBndsnon 1911 TSi Msmhsn TMrfT ™ * BUtacrlptton: - aaa* A __J«no VAŽNOST KATOLIŠKIH ŠOL Minuli teden je bilo širom Združenih držav ameriSkih zopet ctvorjenih 10,347 katol. učnih zavodov ali šol, kamor zahaja nad 2.500,000 ukaželjne mladine in sicer 2,100,000 v elementarne (farne) šole, 290,000 dijakov v višje šole, nad 10,000 študentov v kolegije, 3,600 študentov v normalke in 16,900 semenišnikov ali bogoslovcev. Vso to veliko armado bo poučevalo okrog 89,000 učiteljev in učiteljic, med katerimi je največ duhovnikov in šolskih sester. Lansko leto je bilo samo v elementarnih šolah 58,903 učiteljev. ,: . Ker so naše katoliške šole na dobrem glasu, se število njih učencev vedno veča in množi, s tem se seveda večajo in množijo tudi stroški za vzdrževanje teh šol, kar gre na račun katoliških staršev, ki radi žrtvujejo denar za najboljše šolanje svojih otrok. Jako lepo se je nedavno izrazil o važnosti katoliških šol Most Rev. John B. Peterson, škof v Manchester, N. H. in predsednik Narodne katoliške izobraževalne družbe. "S tem, da se mladino pripravlja za bodočnost, se mladina v katoliški šoli uči lepo in zgledno živeti po naukih in načelih našega božjega Učenika Jezusa Kristusa. V teh šolah je vir ali studenec inteligence. V teh šolah se vadi učenec brzdanja svoje volje, samozatajevanja in discipline. Naše šole uče mladino, da naj bo nesebična, da naj tudi priznava in vpošteva pravice drugih, tako tudi oblast in pravico naše vlade. Na vse to se katoliške šole ne zanašajo samo z nauki ali učenjem, ampak z moraličnim in verskim vplivom, katerega nam nudi vera v Boga. Vse naše katoliške šole v Ameriki, pospešujejo demokracijo v naši deželi." Naj pri tej priliki navedemo še nekaj zgodovine naših katoliških učnih zavodov v Ameriki: Prvo katoliško šolo sta leta 1634 ustanovila dva misijonar j a-jezuita na otoku sv. Klementa blizu izliva, reke Potomac. Navedena jezuita sta došla semkaj iz Anglije s skupino izseljencev, katero je poslal Lord Baltimore. Leta 1727 je bila v New Orleans, La., ustanovljena prva uršulinska akademija za katoliške deklice. Ko je bila leta 1763 v Philadelphiji ustanovljena fara Matere Božje, se je zaeno ondi tudi ustanovilo prvo farno šolo v Ameriki. Leta 1789 je bila ustanovljena Georgetown univerza, ki je najstarejši katoliški kolegij v Združenih državah. Leta 1791 je bilo v Baltimore, Md. ustanovljeno prvo semenišče (St. Marys), ki je tudi najstarejše v deželi. Leta 1799 je bil otvorjen Georgetown Visitation konvent za deklice. Prvo šolo za šolske sestre so leta 1801 otvorile tri redovnice sv. frančiška v Georgetown; nazivale so se Poor Clares. Prvo prosto farno šolo za dečke in deklice je leta 1810 ustanovila redovnica častita mati Seton v fari sv. Jožefa v Emmitsburg, Md. Leta 1851 je bila v Georgetownu ustanovljena prva katoliška medicinska šola. Leta 1869 je bila na univerzi v Notre Dame, otvorjena prva katoliška šola prava, za odvetnike. Leta 1890 je bila v Philadelphiji ustanovljena prva katoliška centralna višja šola. Leta 1895 je bil ustanovljen na Notre Dame kolegiju Baltimore,Md. prvi kolegij za dekleta, sedem let zatem (1902) pa v Brookland, D. C. prvi kolegij za šolske sestre. -o- mi nI idelo nič ludnsga, U so kini res vedno natlačeno polni. Vsi kini ta v državnih ro- Min kakor kakšnih drugih podjetij* je država odprla Je toliko kinov, kot se ji je sdelo njej potrebno in prav. Za tri-mil i jonsko mesto kot je Leningrad je sedem kinov 1 In povrhu tega naj še poudarim, da so bila takrat, ko sem bil v Rusiji, vsa gledališča zaprt ker nt bilo več sezone. Povedal bi lahko še mnogo o sedanji Rusiji. Vsak potova-lec, ki gre, najde lahko dovolj materij a la za razgovor. Pod takim sistemom, kot je komunizem, je privatna inici-jativa popolnoma izginila. Ljudje za delo sploh niso navdušeni, ker vedo, da jih tako in tako čaka le njihova skromna plača in nič drugega, pa naj pri delu delajo res z veseljem ali pa ne. V Leningradu sem, recimo, opazil, da so ženske-sprevodnice po tramvajih le bolj malo zanimale, da bi pobirale voznino, tako da sem večkrat vozil kar zastonj. se Sprevodnica je stala navadno le na enem mestu in se redko premaknila. Prijatelji komunističnega sistema bi lahko trdili, da to ne pomeni, da se te ženske ne zanimajo za svoje delo, ker ljudje so gotovo toliko pošteni, da kar sami gredo k njej in ji plačajo potrebno voznino. Skušal sem podati nekoliko bežnih vtisov, ki sem jih dobil pri svojem večmesečnem potovanju po Rusiji kot Amerika-nec, ki ni prijatelj ne tega in ne onega sistema. Torej sem mogel gledati vso stvar kot sem jo pozneje nekoliko mesecev v Nemčiji s popolnoma objektivnega stališča. Sistem, kot je danes v Rusiji, je še daleč proč od teoretičnega komunizma, ki je v praksi propadel. In tudi današnji sistem se iz dneva v dan popravlja in prilago-duje ruskemu narodu, da ne bo več dolgo časa, ko se bo tudi Rusija rešila židovsko-komuni-stične diktature. Razne prireditve Jed-notinih društev 25. septembra: Jesenska plesna zabava Ambridge Kay Jay booster j ev, Ambridge, Pa., v Hrvatski dvorani. 26. septembra: Card party s plesom priredi društvo sv. Helene št. 193, Cleveland, O. 3. oktobra: Plesna veselica v narodnih nošah društva sv. Ane št. 105, New York, N. Y. 9. oktobra: Venska trgatev društva Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis. v Labor dvorani. 24. oktobra: Domačo zabavo z nekim igranjem priredi društvo sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111. v "Slovenia" dvorani. 31. oktobra: 40 letnica društva sv. Frančiška Seraf., št. 46 New York City. 7. novembra: Igra in ples društva sv. Kristine št. 219, Euclid, O. v cerkveni dvorani. 13. novembra: Martinov večer društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. v Slovenskem avdutoriju (Domu) na 252 Irv ing Ave. 14. novembra: Martinova ne delja društva sv. Cirila in Me toda št. 191, Cleveland, O. ^ cerkveni dvorani na Bliss Rd. 20. novembra: 30 letnica obstanka društva sv. Srca Marije št. 111, Barberton, O. 24. novembra: 40 letnica društva Marije Sedem Žalosti št 81, Pittsburgh, Pa. v Slov. Nar. Domu. Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. -o- (Nadaljevanj« • S. stran!) Predvajal se je prvi barvni film ruske produkcije propagandnega značaja. Kin; so skoro vedno polni. Veškx*&» se zgodi, da se mora kujgfcrvstop-nica eno uro pred predstavo. Ljudje čakajo v čakalnici po ure, da pridejo lahko k predstavi. Pri kino-predstavah imajo za predfilm glavno besedo govorniki,' ki zbranemu občinstvu še vedno vtepajo v glave svoje nauke. Pozneje pa se Prijatelj ameriških delavcev (J. S. Wootf v "Metropolitan") Senator Robert F. Wagner iz New Yorka je uverjen, da se je naredilo velik korak k rešitvi večletnega spora med delom in kapitalom s tem, ker je najvišje zvezno sodišče priznalo National Labor Relations zakon kot ustaven. Senator Wagner predvideva nov in bolj prikladen način poravnave starih sporov med delavcem in delodajalcem, ki se bosta lahko v bodoče združevala v svrho industrijskega in ekonomskega napredka. Ko je senator Wagner nedavno v neki družbi omenjal veliko važnost te postave, katero je on spravil na površje, so mu njegovi prijatelji čestitali, da je zato lahko zelo ponosen, kajti Wagner j evo delavsko postavo se bo za vedno po-vdarjalo in ohranilo v zgodovini Združenih držav. Wagner je pri tem le omenil, da je v resnici vesel, ker se mu je po dolgi borbi posrečilo uveljaviti nekaj koristnega v korist delavstva, kar je končno tudi vrhovno sodišče odobrilo. O tem se je izrazil sledeče: "Najbolj me veseli odlok vrhovnega sodišča, kajti po tej postavi se bo lahko ščitilo industrijski mir in ekonomsko pravico. Industrija bo tudi zavzemala demokratična načela, da ne bo zamoglo samo nekaj mož (kapitalistov) določevati usodo milijonov delavcev. Delavci imajo sedaj ustavno pravico, da rešujejo važne probleme za svoje razmere in življenje. Delavstvo je na podlagi te nove vladne postave na miren način izvojevalo eno izmed svojih najbolj važnih zmag v naši zgodovini." Razvidno je, da so bile vendar enkrat pravice delavca pri-' poznane, da bo iste vlada ščitila; saj je bil delavec toliko čaaa oropan in prikrajšan tvojih pravic, de preden je najvišje sodišče to postavo odobrilo, je 68 znanih odvetnikov zatrjevalo, da je ta novi delavski zakon neustaven. Kmalu zatem je dvoje velikih kompanij podpisalo pogodbo z unijskim delavstvom. Tako se je tudi že mnogo raznih industrijskih podjetij pogovarjalo z zastopniki delavcev glede pogodb in iste izvršilo, med tem Ho bo National Labor Board skušal sporne zadeve med obema strankama povoljno rešiti." Doslej se ni še nihče drugi tako prizadeval zboljšati položaj delavca kakor senator Wagner; hodil je v Washington in se ondi pri vladi zavzemal za "pozabljenega moža" (delavca); bil je v resnici zagovornik zatiranih. Senator Wagner je imel že od nekdaj delavce rad. Kmalu ko je postal odvetnik je bil izvoljen kot poslanec, kasneje pa kot senator newyorške zakonodaje; vedno je posloval v kakem odseku v prilog delavcev. Ko se je v Triangle tvornici oblek v New Yorku smrtno ponesrečilo 150 deklet, je bil Wagner na čelu investigacijske-ga odbora. Po njegovem prizadevanju je bilo v državi New York sprejetih okrog 50 postav za izboljšanje delavskih razmer; važne izmed istih so: poškodninska, dalje postava za delo otrok, za pokojnino vdov in za 5c vožnjo po uličnih železnicah. Senator Wagner je bil rojen na kmetih v Nemčiji v pokrajini Hessen pred 51 leti; njegovi starši so bili revni; v A-meriko je dospel kot 8 letni deček in je v svojih mladih letih skusil mnogo hudega ali revščine. Wagner j evi so sprva živeli v mestecu Yorkville, N. Y., kjer je bil oče hišnik Mladi Bob ali Robert je obiskoval in dovršil mestni kole gij v New Yorku; bil je vzo ren študent in izboren govor nik. Strpške za šolanje si je prislužil sam s prodajo časni kov in drugimi posli. Midva sva hodila več let skupaj v šo lo. Nedavno sem srečal tega naj bolj zaslužnega zveznega sena torja in mu čestital k doseže nemu uspehu. Bob je pri tem cmenil: "Delavec in gospodar se morata podvreči kolektivnemu pogajanju in jaz sem pre pričan, da bo na ta način za oba prav in da bo v tem oziru delavstvo zmagalo. Delavstvo se bo bolj ogibalo stavk, katere v obče črti, ko bo uvidelo da se delavske postave#izvršu-je in vpošteva. Tudi javnost se ne zavzema za stavke." Senator Wagner je še za časa Coolidgeve administracije v kongresu vlado opozarjal, da je nekaj gnilega v našem ekonomskem sistemu; že tedaj je napovedal finančni polom, ki se je leta 1929 v resnici poja vil. 2e tedaj se je Wagner potegoval za pravice delavca. Za časa depresije pod Hoover-jevim predsedništvom je pa tudi baš senator Wagner izpo sloval postavo za relif; kasneje je izdelal National Recovery zakonski načrt in postavo za upokojitev železničarjev. Pri vsem tem ne smemo senator Wagner j a prištevati k radikalcem. Sicer odobrava tudi kapitalistični sistem, toda je mnenja, da v prošlih letih kapitalisti niso z delavcem pravilno postopali. "Novi stroji po tovarnah so postavili mnogo delavcev na cesto; kompanije so se bolj zanimale za svoje naprave v tovarnah nego za ljudi, ki so s pomočjo strojev obogateli tovarnarje. Delo ne služi kapitalu samo s produkcijo, ampak tudi z uporabo produktov, brez dela je kapital ničeven. Ako torej kapitalist ne bo pri volji deliti vsaj nekaj ?adov produkcije z delavci, bo nastala zopetna depi Delavec ln delodajalec Y torej vedno tlošno sodeU ako hočeta dospeti do -P— Problemi priseljenca Ekspatrijacija otrok. rojenih v Ameriki Vprašanje: Neki moj prijatelj, ki je bil naturaliziran a-meriški državljan, se je« povrnil v staro domovino skupaj e svojo ženo in tremi otroki, ki so tri, osem oziroma petnajst let stari. Tam je zopet prevzel svoje staro državljanstvo. Ali so tudi otroci, ki so bili vsi rojeni v Združenih državah, zgubili svoje ameriško državljanstvo vsled tega njegovega razdržavljanstva (e x p a t r i a-tion)? Moj prijatelj mi piše, da se njegovi otroci še vedno smatrajo za Amerikance in bi se vsa družina rada povrnila v Združene države. Odgovor: V mnogih sodnij-skih določbah je bilo ustanovljeno, da z ozirom na to, da rojstvo v Združenih državah pomenja popolno pr&vico do državljanstva, starši imajo ja-ko omejeno pravico razdržav-Ijaniti (expatriate) svoje otroke tekom njihove nedoletno-sti in jih tako oropati njihove prirojene pravice. V praksi pa je uveljavljenje tega načela jako komplicirano vsled natu ralizacijskih zakonov inozemskih držav, kjer ti nedoletniki sedaj živijo. V mnogih inozemskih državah se smatra, da otrok sledi državljanstvu očeta brez ozira na kraj rojstva. Znano nam je za nekoliko slučajev, v katerih se je razsodilo o državljanstvu otrok na podlagi starosti, ki so jo imeli, ko je oče zgubil ameriško državljanstvo. Splošna tendenca je ta, da se smatra, da otroci 14 let ali več stari pridržujejo svoje ameriško državljanstvo, tudi če je oče zgubil državljanstvo vsled ekspatrijacije. Državljanstvo poročene ženske Vprašanje: Poročila sem se z ameriškim državljanom takoj po svojem prihodu v to deželo leta 1914, razporočila pa sem se leta 1919. Leta 1920 sem se zopet poročila, to pot z ino-zemcem. Moj sedanji mož pa je postal državljan vsled naturalizacije leta 1926. Ali sem jaz ameriška državljanka? Odgovor: Vi ste pridobila svoje ameriško državljanstvo vsled poroke s prvim možem in ste ostala nadalje ameriška državljanka vzlic razporoki. Zgubila pa ste svoje ameriško državljanstvo vsled poroke z ino-zemcem, kajti zakon, po katerem poroka ne vpliva več na državljanstvo, je prišla v veljavo šele 22. septembra 1922. Na podlagi tega zakona ste o-stala inozemka, tudi če je vaš drugi mož postal državljan. Vi imate pa pravico zaprositi za naturalizacijo, ne da vam je treba imeti "prvi papir." Vpokojitev v starosti 65 let Vprašanje: Star sem 55 iet in sem stalno zaposlen ter zaslužim $2000 na leto. Kako pokojnino bi dobival, ko postanem 65 let star, na podlagi so-cijalno-varnostnega zakona? In kaj se zgodi, ako nočem biti v pokojen v tej starosti? Nadalje bi rad doznal, kaj bi dobivala moja žena, ako umrem pred starostjo 65 let? Odgovor: 1. Ako boste nada-je stalno delali za prihodnjih 10 let, bo vaša mesečna pokojnina ob starosti 65 let in potem znašala $32.50. 2. Vi imate popolno pravico delati nadalje po starosti 65 let, ali se ne bo več pobirala nikaka pristojbina od vašega zaslužka $n vaša pokojnina bo ravno taka, ko se cončno odločite zaprositi zanjo. 3. Ako umrete pred starostjo 65 let, bo vaša soproga dobila tri in pol -odsto od skupnih mezd, ki ste jih zaslužili, odkar je Social Security Act stopil v veljavo. Vsled tega, ako bi umrli, recimo, leta 1945, bo vaša žena dobila ček za $560. ■__ ■ dela-ja siromak, starostno pokojnino ali nesapoalenostno podporo pod socijalno - varnostnim za- konom ? Odgovor: Kar se tiče starostnih pokojnin, tudi oni delavci ki imajo lastnino sli druge dohodke, so uprsvičeni do dosmrtnih pokojnin, in edino, kar se zahteva, je, da dotičuik ne dela več za zaslužek. V splošnem velja isto tudi, kar se tiče nezaposlenostnih podpor, dasi so državni zakoni v tem pogledu različni, kajti v nekaterih državah je znesek tedenske podpore odvisen od števila odvisnih ljudi v dotični družini. --o- Naša narodna pesem Piše L. Seme, Cleveland, O. (Konec.) Nabiralci narodnih pesmi, o-bičajno v izdaji napišejo zgoraj nad pesmijo kraj, kjer so pesem čuli in zapisali, kar pa ni rečeno, da je pesem nastala tam. Kdo bi mogel dognati, kje je nastala, le nabiralec jo je čul in zapisal tam. Veliko slučajev je, da poje jo pesem v enem kraju drugače kot v drugem. Kar znači, da so jo nekje potvorili ali pa si jo oni, ki jo je prenesel, ni dobro zapomnil. A težko bi bilo reči, katera je originalna Vsekakor pa lahko vemo in določimo za pesmi, ki so nastale na Koroškem ali na Primorskem, da niso nastale na Kranjskem, ali obratno, ker se točno razlikujejo že po melodiji in tudi besedilu med seboj. Tu sem nakratko opisal kako je nastajala narodna pesem in nabiranje iste. Imamo pa narodni pesmi zelo sorodno pesem in to je: Ponaredela pesem Ponaredela pesem je ona pesem, ki jo je spisal kak pesnik, ter je tako umetno in točno zadel na narodno struno, da si jo je narod osvojil z svojo lastno melodijo in se poje kot narodna pesem. Na primer: Prešernova "Luna sije," Gregorčičeva "Sinoči je pela," itd. I-mamo veliko pesmi, ki dvomimo, da so pristno narodne. Na primer nagrobnica "Vigred." Oskar Dev jo je zapisal v Črnomlju. Drugi jo označijo samo z "Narodna." Eni jo pa pripisujejo pokojnemu naduči-telju Škrbincu v Višnji gori. Vrnil se bom nazaj k narodnemu čutu. Ako razmotrivamo dovolj točno posamezne narodne pesmi, bomo šele doznali, kako čuteče duše so bile pose-*jane med slovenskim narodom. In ako pomislimo, da so ustvarjali taka dela ljudje, ki niso imeli nikake šolske ali višje izobrazbe, je dovolj mišljeno. Oglejmo si nekoliko teh biserov in cvetov narodne simfonije: "Ciganska sirota." Da je cigan splošno preziran in zaničevan, nekoliko po lastni krivdi, nekoliko pa po naši prestrogi sodbi, to nam je znano. Našla se je med priprostim narodom duša, ki je bolj globoko in čuteče razmotrivala usodo cigana. Opisuje, povsem razumljivo, cigansko dete, ki je vse, le pod vplivom narave, brez svoje lastne moči, kot sploh ciganski zarod. Kako mehko in čuteče razlaga v svoji pesnitvi, kaj čuti ciganček v svoji zapuščeno-sti. Misleč, da je od vseh preziran in zapuščen, se obrne do stvarstva in do narave, ter tam skuša dobiti utehe in tolažbe, rekoč: Zato grem rajši v tihi gozd, kjer 'tički žvrgole; tam zabi tuge in nadlog, užaljeno srce. Ciganček, razočaran nad čudnim svetom, od katerega je pričakoval vse kaj drugega, gre nazaj v gozd in je zopet oni zagonetni cigan. Melodija je v tako tesnem skladu s besedilom, da je je neločljivo ena velika nost. "Slepec." Kdor more boljfe vzbuditi v nas čut do slei kot ta narodni biser? mojstrsko opeva vroče nesrečnika. Videti, kako son. ce gor gre, luno in kako zvca-de blišče. Vse to stvarstvo, ki obstoja, a ne za njega, želi vi-deti: Le enkrat — enkrat sam-krat... A muka vseh muk mu je, ker ne vidi bližnjega. ^H res iskreno govori z njim, ali se mu med laskavimi besedami obraz spačeno roga? Rad bi pogledal sosedu v oči in upa, da bi takoj doznal, kaj srce taji. Dasi je napev Klinarjev, vendar je tako umetno in mojstrski naroden, da je z besedi-lom ena sama velika umetna narodna enota. Narodnih napitnic, zdravje, šaljivih, ljubavnih, priložnost-nih pesmi, imamo zelo veliko število. V vseh teh pesmih je polno narodove umetnosti in zdravega humorja. Žaljivke nam priča'j o, da narod poleg vsega trpljenja in preganjanja ni izgubil svoje vedrosti. Ker bi se ta članek preveč raztegnil, ako bi jih citiral več, zato se bom omejil samo na eno: Da je bil in bo Slovenec vinski brat, nam priča sledeča, zelo stara pesem: Oh žena me krega, ker sem se napil. Prav pisan' me gleda, kod da'b njenin ne bil. Humoristični avtor pove v naslednji kitici, da se tudirženske včasih potolaži z zlato kap-lico, rekoč: Pa ji putrh pokažem, to st'rim le za en špas, jo kmal' potolažim, se smeje na glas. Na zdravje ti bom pila, da'b skoraj zdrav bil. Pa da bi še jutri eno tako bolezen dobil. V zadnji kitici nam brez razlaganja predoči ženo s putr-hom v roki. Zelo veliko imamo narodnih spevov o ljubezni, o srečni in nesrečni. O ljubezenskih sestankih, ljubavnih te^kočah in tako dalje. Kot sem omenil v uvodu tega članka, da se moti, kdor misli, da priprosti narod ni občutil bolesti trenutkov, ter ne pozna momentov, ki so kot bi se vse rušilo nanj. Dasi so zelo zaprti, trdi kot grča, a le na videz. Pod raskovo skorjo se skoro vedno najde dobro in plemenito jedro. Priprost fant, poln idealov, energije in značaj nosti, se tiho zaljubi v dekle. Dvori ji po vaškem načinu pod oknom. O-pazi, da dekle \ečer za večerom kramlja z drugim. Zbere v svoji značaj nosti moči, gre pod okno in zapoje: Ljubila si me, pa ti nisi <.a me, ker druge si fante štemala. Oh kol'ko noči sem pod okencem stal, a ti si pa z drugim kramljala. Melodija je skozi pod vplivom brezbrižnosti, vesela, a istotako je primešana skozi ena nit trpkosti, ki prevzema fanta pri odločitvi. A poleg je korajž-no vesela, kot fant, ki bi ga bilo sram pokazati solze. Raje je zavriskal in šel. Kot sem že omenil, da so v narodni pesmi ohranjeni skoro vsi običaji. Kajti pri ceremoniji, če ni bilo petje, ni bilo popolno. To je pač že od davno v duši Slovenca. Da so pa pesem prilagodili vedno točno običaju, je pa razvidno in u-mevno. Take pesmi imenujemo priložnostne pesmi. Omenil bom eno. Očka pravi, pri nas potrebujemo gospodinje. Oženil se boš, grunt ti bom dal, sebi bom izgovoril "kot." Očka se je posvetoval s sosedi, ki so dobro poznali kako obstoji oni, ki ima dekle | za možitev in ki bo imsla tudi (Dalje na 5. strani) ■ S . OLAVNI USAD: 100« __________ T glav*« W^^^STS^S^L^- mm Od ustanovitve do SI. julija 1937 , . _ O L A v m' O lami pndMdnlk: FRANK ofbu Tretji ^^TTw^iw ^ PAVLABOVIOH. malta skupno tiplaftma podpora «8417,081 ODBOSMIKI; ' *^mSESiSt; a m 186—atad Četrti portprerteoHnlfc-: OBOBOS KKMAKrcm" O lavni tajnik: lbStltoSS PomoSnl tajnik: STKVB o. V KRTIN. 1004 It ommm m mu n OUvnl Wa^jnlk: LOOIB tEL^S^iSk UL aSSSSmTsJStnL^ Vrhovni adravnlk: DR. 14. p. OMAM. Mil Bt aStA^ OtoSSd. O NADZORNI odbor Predsednik: OBOROB J. BRINGS, Tli JOcm L nadsornlea: LOUIS* UKOVIok*255l « H. nadzornik: PRAN^l^Sft^T ^LJ^m^JSJS^ a IV. nadaornlea. O. PRANK OOSPODARICH. U3 Soott Jrtst m. MARTIN SHUKLB «11 Avenue A. ^etoSrMlM RUDOLPH O. RUDMAN. 400 B^llngtoT^Twiiklnsburf Pa POROTNI ODB OR- JOHN D EC MAN, ma Morningslde Ave, Plttsburgh.1^. AGNES OORMBK, 5338 Butl« 8t, PltUban^vS/ JOSEPH RUSS, 1101 £ 8th St., Pueblo Oolo GEORGE PANCHUR, R. P. D. 4. CnUMrdoTo WILLIAM P. KOMPARE. 9306 Commercial Ave, So. OhlcSgo, m. __UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland. O. " Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poUlaJo na glavnega tajnika JOSIP ZALARJA. 100« N. Obicajo«,JoltotnCdODies druitvene vesti, razna naznanila, oglase In narotaino ca na GIJLmb KB K JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, CtowlawToEa Pocjsk. AjP®®®^^® Is^ch« •••••• 3952 Marion ..... 104 34944 Margaret Perusek. 104 8007 Jera Korale............. 106 13200 Roe« Bowitz............ 106 34200 Bertha Slovak........ 106 12400 Alvlna Ticbar.......... 105 15022 Maggie Rescek........ 30.00 100 17701 Marg. Abramovicb. 27.00 100 32004 Msnds Stamper...... 27.00 100 8550 Msrtha Lsdestch.... 28.00 IgJQO n§fn mama CIAHoAO AM MA tHWt r^ B " ® m ¥ tlofttar bi rada |la, pozno je. Imam ženin*. mo čutila naroda Veselili somi okali z žalujočimi. 0 izgubah dragih nam pove sledeča: Smrt na duri potrklja: Mlada )ičerka,>si doma? Mati so hudo zavpili, ker so srčno jo ljubili! To je le en mali izčrpek bo- 107 10420 Antonla Jeran................20.00 gate narodne simfonije. Da bi 107 1417 Helen Black.......... 7.00 „ . 108 20301 Daniel Kasunlc...........11.00 P®*0, na™dn0 dovolJ 109 25381 Anton Plut............................27.00 cenil in jo predočil bogato, ka 160 2730 Mary Fonnlch................30.00 koršna je, bi bilo treba napi- sati celo knjigo. Napisal sem le toliko, da vz 169 33888 Josephine Zupančič 100 1507 Msry Zaman--------- 109 27320 Frank Yeran........................20.00, 169 32094 Ann Strmole..........- 17.50 budim v bralcih, ki poslušajo 169 28730 Jsck Kraaoc.......................34.00 petje, ono razpmevanje do pe- 100 17811 Diana Dugolassky.. 2240 . niirn , 109 22022 Michael Berus...! 28.00 flim' ** V™'** razmo- 100 31708 Ann Belcher..............35.00 trivajo in skušajo doumeti, v 169 2006 Charles Pirnat................10.00 veliko večje razvedrilo in uži- 169 11514 Antonis Nemec............10.00 Upi, Ter H> n*» hnmn nBm< Pobožno 238 1261 ~ ' --------- 243 17227 -----------------------------— - . , ... . _ . ... 243 11194 Joseph Podpecnik.. 10.66 lja tla hise božje; to je slika 243 10514 Josephine Kramer.. 5.001 ruskega ljudstva pred svetovno vojno, oziroma pred revolucijo na Ruskem . , „ , . V Rusiji ni danes več Petro-Josip Zalar, , , .... T ' gl tajnik grada, prekrstili so ga v Le ningrad. Na Ruskem vlada dandanes ne priznava vere ali bogoslužja, pač pa %"socijalno 250 «659 Mary Turk............... 20.00 Skupaj ................................$6,894.87 OladeUevanJe a 4 strani) primerno doto. Vzeli so fan- službo." ta in šli snubit ono dekle. V Ko sem se mudil na Ruskem, največjih slučajih se nista ni- mi je mlada kažipotinja naj-koli poprej videla. No, to snub- prvo omenila: "V sovjetski Race ni prav nič oviralo pri po- siji ne poznamo vere." gajanju za doto. To je bila Katedrala sv' Izaka kakor postranska stvar, ali se fant tudi vse nekdanje druge ruske in dekle lepo gledata ali ne. cerkve so pretvorjene v muze-Dota je prva in poglavitna je, kjer se na viden način bla-stvar. Očka je bil trd kot ka- ti religijo ali vero in sploh vsa, men in ni hotel ničesar pri- kar je svetega. Dragoceno ka- makniti. Mamca posreduje, kakor pravi pesem: To vse premalo dote bo 1 Pa mam'ca se oglasijo: Se tisto njivo za vasjo. Da pa že takrat ni šlo "sta- men je so boljševiki vzeli iz ikonov in zlate okvirje; iste so nadomestili s steklenimi kameni in barvo. V obče se pa sedaj [ nahajajo v teh muzejih povsem drugačne podobe in slike, naj- rim" vse po žnori, nam priča več take ki blatijo verski čut, sledeča: Fant vpraša: Dekle, povej, povej, al' me še ljubiš kej? Dekle odgovori: Očka me kregajo, mam'ca mi branijo. Jaz pa ne maram nič, pojem kot ptič. Da so že naše babice in praba- Boga in duhovščino. V sredi te nekdanje pravoslavne katedrale visi velikanska zemlji (obli) podobna naprava z dolgim nihalom kot pri stenski uri. To predstavlja koledarij leta in kako se vrti zemlja okrog svoje osi. Na steni je pa obešenih sedem Največje in najmanjše na svetu Najvišja gora sveta je Mt. Everest, ki meri 8840 m. Največja globina morja je pri o-tokih Filipinih, in sicer 10,000 m. Mogoče bodo kdaj odkrili še globlje globine. Najdaljši reki sta Mississippi in Missouri, čeprav sta Nil in Amazonka reka skupaj prav tako dolgi. Izmed stvari, ki so jih naredili ljudje, je Empire State poslopje v New Yorku največja zgradba, a najmanjša, popolnoma dovršena hiša je pa najbrž hiša za lutke, ki je last angleške kraljice Marije. Neki mehanik, Beale, je sestavil električni stroj, ki je le 2 cm dolg. Motor tehta le četrt unče, a se zavrti 12 tisočkrat v minuti in stroj popolnoma v redu deluje. Največje električne svetilke na svetu uporabljajo za letalske signale. Najmanjše so pa tako majcene, da jih morejo v gumijasti cevi poriniti skozi grlo bolnika, tako preiščejo zdravniki notranjost želodca in ga fotografirajo. Najsvetlejša luč sveta prihaja iz majhne svetlobne točke ali iz čaše orjaškega reflektorja "Sperry." Ta točka je tako svetla, ko lisa iste velikosti na površju sonca. Je pa mnogo zvezd, ki imajo še svetlejšo površino. Najobčutljivejša znanstvena priprava (inštrument) sveta je majhna brezzračna cevka, ki že pokaže električni tok šestih elektron v sekundi. Ti elektroni so tako majhni in jih je toliko, da bi v kaki navadni svetilki 50 wattov, na površitii velikosti vodne kaplje dali v eni sekundi toliko vode, kolikor je v 100 letih izteče čez slap Niagara. Največja živeča žival je kit in glede na obseg in težo prekašajo kiti najbrž vse živali, karkoli jih je kdaj živelo na zemlji. Mogoče so bili pradavni dinozavri daljši ko kitu^i P«*m bivanju skle-po teta/ ker povzročajo ične in drugačne učinke. Največji človek je pač Irski orjak O'Brien, Id je višji ko 2 metra. Toda Američan Bobert Wadion je bil že tolikšen, ko mu je bilo 15 let. Tudi o drugih poročajo, da so bili še večji ko O'Brien; vendar o drugih nimamo točnih podatkov. Najmanjši človek, ki biva še kot okostnjak na svetu, je bil samo pol metra velik. Najmanjši sesalec je pritlikava miška, ki meri 5 cm v dol žini. A vretenčarji imajo še manjšega člana in to je majhna ribica, pandaka, ki živi na Filipinih; popolnoma dorasla je dolga komaj 6 milimetrov. Med rastlinami in cvetjem dobimo najrazličnejše velikosti, od mikroskopičnih bitij do listov Viktorije Regine, ki so široki po poldrugi meter in morejo nositi več otrok. Najtežji človek je pač neki Kalifornijec, čigar ime ni znano in ki tehta 394 kg. Neki Daniel Lambert, ki je umrl leta 1809, je tehtal 370 kg. Naj-obilnejša ženska sveta je baje Little Alpine, ki tehta 350 kg. A znanstveno priznani rekord najdebelejše ženske ima Katarina Smith iz New Yorka, ki je bila kuharica in je 1. 1930 umrla — 280 kilogramov težka. Vendar: Vse te veličine in manjšine so neznatne spričo zvezdnega oblaka, ki vsebuje sončni sestav! Pravijo, da je širok 100,000 svetlobnih let, to se pravi, 100,000 let bi hodila luč skozi dasi napravi svetloba v eni sami sekundi 186,000 milj. Ni znano, ali imamo še večje zvezdnate oblake, dasi bi imeli dovolj prostora. Razdalja naj oddaljenejših, doslej od kritih meglenih lis do zemlje je 300,000,000 svetlobnih let! Toliko časa je svetloba na potovanju, s katero zdaj teleskopi fotografirajo najoddaljenej-še sorodnike sonca. Olede na majhnost je znanost že daleč preko najmanjših kali in pozna druga bitja, ki jih je moči videti le z najmočnejšimi drobnogledi. Drobnogledi nam morejo razkriti stvari, ki so tako majhne, da bi jih moralo biti 75,000 v eni vrsti, da bi dosegle dolžino 1 centimetra. Toda nevidni atomi, elektroni in drugi delci snovi so še manjši. Te najdrobnejše stvar ce so v primeri s človekom tolikšne, kot je človek v primeri z zvezdnatim oblakom in meglenimi lisami. Najglasnejši odmev, ki so ga ljudje sploh kdaj slišali, je bila eksplozija ognjenika Kraka-toua leta 1883, v morski ožini Sunda. To grmenje so slišali 3000 milj daleč. Najglasnejša godba, ki so jo sploh kdaj slišali, je bila orjaška angleška godba 1000 godbenikov leta 1860 v Londonu. Pravijo pa, da ta hrup godbe ni bil niti za stobilijonski del tako glasan, ko grom, ki ga je povzročil Krakatou. Najnežnejši glasovi sveta so pa glasovi žuželk,-ki bivajo v notranjosti sadežev ali cvetlic. Najnižji zvok, ki ga uporabljajo pri glasbi, je najnižja nota nekaterih večjih orgel, ki zaniha samo 16krat v sekundi. Stroji pa včasih proizvajajo še nižje zvoke, a ne slišimo jih kot zvoke, marveč jih občutimo kot drhtenje ozračja. Najvišja nota najpopolnejšega klavi-jatura zaniha v sekundi 5120-krat. To je za dva tona višje ali za 500 nihajev več v sekundi kot najbolj vreščeč zvok flavte "pikolo." Vreščeči glas ali čirikanje taki zvoki so seveda previsoki, da bi jih mogli slišati, dasi jih kake žuželke ali druga bitja mogoče flliijo. iMaoaijevaal* f flCraOl) Spaight, plantažnik; Hu Williamson, trgovec. Ta država odobrila ustavo 21. novembra 1789 z 194 proti 77 glasovi. South Carolina: J. Rut ledge, odvetnik; Charles Cotesworth P i nek ne y, odvetnik; Charles Pinckney, odvetnik; Pierce Butler, plantažnik. Ta država odobrila ustavo 23. maja 1788 z 149 proti 73 glasovi. Georgia: William Few, odvetnik; Abr. Baldwin, duhovnik. . Ta država soglasno z 26 glasovi odobrila ustavo 2. januarja 1788. Tri države, Delaware, New Jersey In Georgia so ustavo soglasno potrdile; država Rhode Island pa šele 29. maja 1790 z 34 proti 32 glasovi. Po poklicu je bilo med temi delegati 19 odvetnikov, 7 trgovcev, itd. Najstarejši med njimi je bil Benj. Franklin, 81 let, najmlajši pa John Dayton, 26 let. Izmed teh 39 delegatov je bila pozneje večina istih izvoljena v važne zvezne urade: Washington, prvi predsednik; Madison, 4. predsednik; potem 15 zveznih senatorjev, 5 kongres-manov; 4 vrhovni zvezni sodniki; 3 okrožni zvezni sodniki; 1 državni zakladničar (Hamilton); 2 governerja (države Pa. in N. J.); 1 vojni tajnik (Mc-Henry) in 1 poslanik za Fran-" cijo (Pinckney). Do sedaj se je k ustavi Združenih držav dodalo že 21 a-mendmentov, zadnji je glede odprave otroškega dela. Predsednik Roosevelt je izdal nedavno na ves ameriški narod proklamacijo, da naj se spominski dogodek 150 letnice ustave obhaja po vsej deželi na slovesen način od 17. septembra t. 1. do 30. aprilal939. (Angleška proklamacija se nahaja tudi na Our Page.) Tudi mi, ameriški Slovenci se moramo veseliti tega pomembnega dneva, saj uživamo vendar vsi isto svobodo in pravice v naši novi domovini, ka-koršno so očetje Združenih držav pred 150 leti vsemu ameriškemu ljudstvu priborili in zagotovili. Slava in čast jim! -o- SPORAZUM GLEDE KON-KORDATA V JUGOSLAVIJI ^____________________kake žuželke zaniha 15,000krat njih dolžina je obsegala tu^jksekundi. Rožljanje ključev rep. Se zdaj živijo črvi, ki s^HHfcsebuje je višje zvoke in za- 162 8645 Theresa Smolic...... 20.00 bice dajale prednost ljubezni,'skrajno nedostojnih slik, ki nemara tudi 27 m dolgi, kar je tudi največja dolžina kita. Najmanjše živali dobimo v majcenih živalskih bolezenskih kaleh. Nekatere so baje tako majhne, da jih niti z najboljšim drobnogledom ne moremo to -preizkušajo nekateri inže-njerji Tadiomikrofone z rožljanjem ključev, da doženejo zmožnost mikrofona. Znanstveni aparati morejo proizvajati v sekundi po 150 tisoč ali celo 206 tisoč nihajev; Belgrad, Jugoslavija, 11. septembra. — Uradno se naznanja, da bo javnost v kratkem doznala, da je nastal nekak sporazum med pravoslavno cerkvijo in med jugoslovansko vlado. Glasom dosedaj nepotrjenih poročil je pravoslavna cerkev izvojevala popolno zmago proti vatikanskemu konkor-datu. Ministrski preds e d n i k Stojadinovič se je podal. Sedaj je vlada napram pravoslavni cerkvi odnehala v toliko, da je privolila, da ne bo silila v takojšnjo potrditev konkordata, pač pa pride enkrat pozneje na vrsto. Kon-kordat bi imel biti potrjen še od senatne zbornice. Vlada je nadalje obljubila, da bo kaznovala one policiste, ki so tekom verskih procesij napadli duhovne v procesiji. Pravoslavna cerkev je pa obljubila umakniti izobčenje ministrov in državnih poslancev, ki so delovali za konkordat. — o Subelj odpotoval v Južno Ameriko 41 New York. — Dne 28. avgusta je odpotoval znani koncertni pevec Anton Subelj it New Yorka v, glavno mesto republike Venezuela, v Caracas, Južna Amerika, kjer bo nastopil pri več opernih prireditvah. Iz Caracasa se poda v Porto Rico, kjer bo tudi imel več nastopov. li-1*1 »i i ^^V^Su bolnici Odkrito rečeno, boleham raje doma. Seveda ne da se ugovarjati, v bolnici je menda svetleje in kulturneje. Tam morda bolj pazijo, da jc v hrani dovolj kalorij. Toda saj pravi že pregovor, da je boljši doma krajec kruha, nego v tujini cela krava. V bolnico so me pripeljali s trebušnim legarjem. Doma so mislili, da mi bodo s tem olajšali neznosne oolečine. Pa niso dosegli svojega cilja, ker sem prišel v čudno bolnico, kjer mi ni bilo nič kaj po volji. Komaj namreč pripeljejo! bolnika, ga vpišejo v knjigo in bolnik naenkrat Čita na steni plakat: Izročanje trupel od 3 do 4. Ne vem, kako je z drugimi bolniki, toda jaz sem se kar opotekel, ko sem prečital to objavo. Najhujše je, da imam visoko temperaturo in sploh se življenje še komaj drži v mojem organizmu, morda visi ce-1 lo na nitki in naenkrat čitaš take besede. Dejal sem možu, ki je zapisoval moje ime: "Kaj pa izobešate take sramotne napise, tovariš felčer? Saj vendar ne morejo biti bolniki veseli, ko jih čitajo." Felčer ali kakor mu pravijo v bolnici zdravnikov pomočnik, se je začudil mojim besedam in odgovoril: "Glej ga no, bolan je, da komaj hodi, od vročice se mu skoraj kadi iz ust, pa še brusi jezik in kritizira. Če ozdravite, kar ni verjetno, boste lahko kritizirali,, če pa ne, vas res izročimo od treh do štirih, kakor je tu napisano in tudi v taki obliki, potem boste pa videli, kaj se pravi kritizirati." Hotel sem ga zgrabiti za vrat, pa sem imel previsoko temperaturo in pustil sem pri miru. Dejal sem mu samo: "Le čakaj, državljan zdravnikov pomočnik, ko ozdravim, mi boš odgovarjal za svojo predrznost. Mar morejo bolniki poslušati take stvari? To moralno izpodkopava njihove moči. Felčer je bil presenečen, da težko bolni z njim tako svobodno govori in takoj je jel godrnjati. Tedaj je pa priskočila strežnica, rekoč: • • "Pojdiva v umivalnico, bolnik." Pri teh besedah me je pa tudi pretreslo. "Bolje bi bilo,' sem dejal, "če bi nazvali to kopalnica, ne pa umivalnica. To bi bilo lepše in bolnika to vzpodbudi. Saj vendar nisem konj, da bi me umivali." Strežnica je pa odgovorila: "Glej no, glej, bolan je, pa mu ni nič prav, še izbirčen je. Gotovo ne boste ozdravili, ker vtikate povsod svoj nos." In odvedla me je v kopalnico ter mi naročila, naj se slečem. Jel sem se slačiti, a naenkrat sem opazil, da iz vode v kadi že moli glava. Videle se mi je, kakor da sedi v kadi starka, gotovo bolnica. "Kam ste me pa privedli, pasja noga, v damsko kopalnico, ka-li?" sem dejal strežnici. "Tu se že nekdo koplje!" "Da," je odgovorila strežnica, "bolna starka sedi tu. Ne ozirajte se na njo. Visoko temperaturo ima in na nič ne reagira. Kar slečite se. Ta čas potegnem starko iz kadi in na-lijem sveže vode." "Starka ne ' reagira," sem pripomnil, "toda jaz morda še reagiram. In meni je odločno neprijetno gledati to, kar plava tam pri vas v kadi." Kar je znova prišel zdravnikov pomočnik. "Prvič vidim tako izbirčnega bolnika," je dejal. "Temu pre-drznežu tu ne ugaja, ni mu ni po volji, umirajoča starka se koplje, on pa godrnja in zabavlja. Ona ima morda 40 stopinj, ničesar ne .čutl, vse vidi kakor skozi sito. Pogled se ji nikakor ne bo ustavil na vas na tem svetu niti pet minut dlje. Ne, raje vidim, da nam pošiljajo v bolnico onesveSče-ne bolnike. Takim vsaj vse ugaja, z vsem so zadovoljni." Kar se je oglasila starka iz kadi: "Potegnite me iz vode ali pa zlezem sama iz nje In vas pre-mika8tim." Lotili so se torej starke, meni so pa naročili, naj se slečem. In ta čas, ko sem se slačil, so napolnili kad s toplo vodo in mi naročili sesti v njo. In ker so že poznali moj značaj, se niso več prepirali z me noj, temveč so mi v vsem pritrjevali. Šele po kopeli so mi dali perilo, veliko, ne za mojo postavo. Mislil sem, da so mi nalašč, iz zlobe podtaknili tako perilo, potem sem pa spoznal, da je to v bolnici navada. Majhni bolniki nosijo navadno velike srajce, veliki pa majhne. In izkazalo se je, da je moje perilo celo boljše od drugega. Na moji srajci je bil bolniški pečat na rokavu, drugi so ga pa imeli na hrbtu ali na prsih, kar je moralno ubijalo človeško dostojanstvo. Ker je pa moja temperatura stalno naraščala, se nisem prepiral zaradi perila. Položili so me v ne posebno veliko sobo, kjer je pa vendar ležalo blizu 30 bolnikov. Nekateri so bili očividno težko bolni. Drugi so pa nasprotno ozdravili. Eni so stokali, drugi žvižgali, tretji kvartali, četrti so pa hodili po sobah in ugibali, kaj ima kdo napisano nad zglavjem. "Morda sem prišel v umobolnico," sem dejal usmiljenki. "Vsako leto ležim v bolnici, toda kaj takega še nisem videl." "Morda boste pa zapovedali položiti vas v posebno sobo in postaviti k vam strežaja, da bo odganjal od vas muhe in bolhe," me je zavrnila usmi-ljenka. Jel sem kričati, da bi prišel šef zdravnik, toda namesto njega je prihitel že znani felčer. »jj ' ' ^ASIZXjgC. S.jg JBDNOTE. SEPTEMBER » r m kaj pocabili, zdajfi«. ki 4ga od Vrhnike do Ltfu- predelov Z4» j ...... zopet piso Šesa imeli, zdaj kdo ni prišel in tako nisem mogel proč. Slednjič so se jele gibati bolne žene in vse osobje je moralo tekati po bolnici, da n: koli tega. Felčer je dejal: "Šele osem dni ste tu, pa že godrnjate in razsajate. Držimo pa nekatere ozdravljene po tri tedne in potrpežljivo prenaša jo to. Toda kmalu so me izpusti in vrnil sem se domov. Doma mi je dejala žena: "Veš Petja, pred tednom dni smo mislili, da si se preseli na oni svet, kajti iz bolnice je prišlo pismo v katerem je rečeno: 'Po prejemu tega pisma pridite takoj po truplo svojega moža." Moja žena je torej hitela bolnico, toda tam so se ji opra vičili za pomoto, ki je bila na stala pri njih v pisarni. Umr je bil nekdo drugi, pa so po mislili name, čeprav sem bil ta krat zdrav in sem dobil samo na živčni podlagi izpuščaj na koži. Vse mi je bilo do tega dogodka nekam neprijetno in hotel sem odhiteti v bolnico da bi se tam s kom spri. Ko sem se pa spomnil, kaj se dogaja tam, sem opustil to miseil In zdaj boleham doma. -o- Vrhnika in okolica Vrhnika (296 m.) je prija zen, industrijski in prometni trg ob Ljubljanici ter spada brez dvoma med najstarejše in najvažnejše kraje v Dravski ba novini. Trg ima krasno lego v bližini romantičnega izvira Ljubljanice, slovenskih plitvic in leži na vznožju gozdnate Logaške planote ob starodavni Tržaški cesti ter ob železniški progi Ljubljana-Vrhnika in ima kolodvora. Tu so že v prazgodovinski (mlajši kameni) dobi v 4. stoletju pr. Kr. stanovali Kelti (Tavriski), tu je bila tudi važna rimska naselbina Nau portus na cesti Aqailea (Oglej) Emona (Ljubljana). V bližini Vrhnike pri Verdu, na Ljubljanskem vrhu (813 m.) in na Jerinovem griču (554 m.) se še danes vidijo ostanki "Ajdov-Moja bolezen se je bila ta časigkega zjdu» ft 80 ga zgradili poslabšala, in ko sem ga za-|Rimljani v 2. stoletju p. Kr. v gledal, sem omedlel. I obrambo proti napadom sovraž- Zavedal sem se menda šele njkov in v zaščito ceste Ljubija čez tri dni. na-Oglej. Na vrhniškem občin skem grbu se nahaja ladja i spomin na ladjo "Argo," na ka "No," mi je dejala usmiljen-ka, "vi ste pa res žilavi. Vse preizkušnje ste prestali. Slu-,teri 80 se baje voziH bajeslovlli čajno smo vas položili k odpr-j Argonavti iz Kolhide ob Crnem temu oknu in tedaj ste jeli ne- morju ^ Donavi gavi -n Lju_ pričakovano ozdravijati. Zdaj, če ne nalezete bolezni od sosednjih bolnikov, vam bomo lahko iskreno čestitali k oz-; dravljenju, kar v naši bolnici j ni tako pogosto." "Kakšne bolnike pa imate tu?" sem vprašal. "In kakšnih bolezni naj bi se bal?" "Prišli ste kot nalašč v tako sobo, kjer so slučajno skoraj vse bolezni, kar jih pozna zdravniška veda," mi je odgovorila usmiljenka. Obšel me je seveda strah, toda moj organizem se ni u-klonil tem boleznim in šele tik pred odhodom sem dobil otroško bolezen — oslovski kašelj. "To bolezen ste pa nalezli iz sosednjega poslopja," je dejala usmiljenka. "Tam imamo otroški oddelek. In gotovo ste bili tako neprevidni, da ste jedli iz posode, iz katere je jedel Otrok z oslovskim kašljem. Zato ste tudi zboleli."* Moj organizem je pa kmalu premagal tudi to bolezen. Toda tudi potem, ko so me že hoteli odpustiti iz bolnice, še ni bilo konec mojega trpljenja. Napadla me je nova bolezen, to pot živčna. Na živčni podlagi sem dobil po koži izpuščaj, podoben ošpicam. Nehajte se razburjati, pa bo sčasoma tudi tp prešlo, mi je dejal zdravnik. Razburjal sem se pa zato, ker me niso hoteli odpustiti. bljanici navzgor in po Jadranskem morju nazaj na Grško. Vrhnika ima zelo lepo—toda premalo znano okolico, ki nudi obilo vabljivih izletov in pri-rodnih znamenitosti (izviri Ljubljanice). Trg ima tudi razvito industrijo (sirarstvo, mesno industrijo in strojarstvo) in živahno trgovino. V bližini so velike opekarne in tvornice za parkete in harmonije. Trg ima tri lepe cerkve, in sicer župno cerkev sv. Pavla, zgrajeno v bizantinskem slogu leta 1850 in 1851, staro cerkev sv. Lenarta iz 18. stoletja in čez 300 let staro cerkev Presvete Trojice. Za župno cerkvijo se nahaja pokopališče, kjer je med drugimi tudi grob Cankarjeve matere. V ulici, "Veliki klavnici" imenovani, stoji nad cerkvijo sv. Lenarta Cankarjeva rojstna hiša (št. 1), na kateri je vzidana spominska plošča s sledečim napisom: "V tej hiši se je rodil dne 10. 5. 1876 Ivan Cankar, slovenski pisatelj." Po "Velikem klancu" naprej pridemo v gozdiček Tičnico in na hribček (254 m.) s cerkvijo Presvete Trojice, odkoder je krasen razgled na Staro Vrhniko (324 m.), in na Polhovgrajske Dolomite (Sv. I,ovrenc, 824 m.) pri Polhovem Gradcu (397 m.), Grmada (828 m.), Sv. Jakob (830 m.), Sv. Katarina (730 m.) itd. ter na Ljubljansko bar- bljane. Na Cankarjevem trgu, glavnem cestnem križišču, nasproti gostilne Mantove stoji Cankarjev spomenik, ki ga je izdelal kipar Jurkovič. Ne daleč od lepe in prostrane Narodne šole se od državne ceste odcepi ena pot, ki pelje čez Lju bljanico na Verd (294 m.) in v Bistro (292 m.), druga pot pa pelje v vas Mirke (od mir, lat. murus, slov. zid), kjer se nahaja termalno kopališče "Furla-nove toplice (25C-27C), ki vsebujejo precej žvepla in ogljikove kisline. Blizu Vrhnike izvira Mala Ljubljanica, ki ima 2 vrelca Mali Močilnik in Veliki Mo-čilnik. Velika Ljubljanica pa ima 4 izvire v Retovju pri Verdu, najznamenitejša sta: 1. izvir "Pod Orehom" in 2. izvir "Pod Skalo," ki je glavni izvir Vfelike Ljubljanice. Pri Verdu izvira tudi Ljubija, ki ima več vrelcev in teče v ovinkih proti severovzhodu v modrozeleno Ljubljanico, ki je že v bližini izvira plovna in ima mnogo rib (lipanov, postrvi, ščuk, sulcev Itd.). Ob deževju privre še več manjših vrelcev izpod zemlje Ljubljanica, ki ima 45 km. dolg tok, teče potem po Ljubljanskem barju in skozi Ljubljano ter se pri Dolu izteka v Savo. Južnovzhodno od Vrhnike je grad^Bistra, kjer je bil nekdaj samostan kartuzijanov. Ta sa mostan je ustanovil leta 1255 koroški vojvoda Bernard, od pravil pa ga je cesar Jožef II eta 1782. Južnovzhodno od Bi tre je Borovnica in v bližini ve !ik železniški viadukt. Severo vzhodno je pri Preserju Žalostna gora (415 m.) z znamenito božjo potjo. Železniška proga Ljubljana - Borovnica - Logatec Rakek-Trst teče od Borovnice čez Verd do Logatca po severnem robu Logaške planote. On kraj železniške proge Ljubija na-Borovnica pa je Rakitniška planota, katere najvišji vrh Krim (1106 m.^ se ponosno dvi ga nad Ljubljanskim barjem in je mejnik med Gorenjsko, No tranjsko in Dolenjsko. -o- Narodni adresar je v tisku Mr. Ivan MJadineo poroča da se njegovo delo "Narodni adresar" nahaja sedaj v tisku in da bo gotovo za razpečava nje dne 20. novembra t. 1. NARODNI ADRESAR bo obsežna knjiga približno 1,000 strani, v kateri bo navedenih kakih 1,000 naših kolonij širom Združenih držav in Kanade abecedno razporejenih po državah oziroma provinci j ah. Pod imenom vsakega mesta se nahaja popoln popis vseh naših tamošnjih društev in ustanov z imeni njihovih glavnejših od bornikov in z adreso organizacije. Potem popis trgovcev, profesijonalcev in odličnih lju di v koloniji z njihovo adreso in telefonsko številko, uvršče nih po(^ rubriko njihovih od-nosnih poklicev in poslov. Uvod" knjige vsebuje krat-, ko zgodovino našega prišel j e-ništva in njegovih delovanj in uspehov v Novem svetu skupa.i tabelo stanja naših centralnih podpornih organizacij z dne 30. junija 1937. V Adresar ju so navedene tudi vse naše centralne organizacije vseh vrst s popolnim imenikom odbornikov, kakor tudi vsi časopisi, cerkve, šole, narodni domovi, itd. Imena vseh oseb, zabele ženih v knjigi, so tudi navedena abecedno v "kazalu" z navedbo strani, na kateri je ime natiskano, tako da bo čitatelj mogel zlahka najti adreso svojih prijateljev in znancev, ako so zapisani v Adresar ju. To prvo delo te vrste v A>-meriki je sad neumornega dela in prizadevanja skozi dobo poldrugega leta. Isto nam bo da-— prvikrat — mnogo jasnejši vpogled v intenzivno živ-jenje in kolektivno zavednos' našega naroda vzlic njegovi veliki raztresenosti širom vseh Severne Ameriko. Radi tega to delo zasluži, da naj bo v rokah vsakogar, zlasti pa v arhivih vsakega našega društva, Narodnega Doma, knjižnice in drugih organizacij in ustanov. Ker se ta knjiga tiska v omejenem številu izdaj, se vsakomur priporoča, da takoj pošlje svoje naročilo in si s tem za-sigura svoj primerek. Cena knjige v pred-naročilu (za naročila, ki bodo vposlana pred dnem 20. novembra 1937) je $3.50. Po tem dneVu bo cena znašala $5.00. Knjiga bo trdo vezana. Vsa naročila pošljite na "NARODNI A D R E S A R," 156 Fifth Avenue, New York City, N. Y. -o- MINISTER J AN KOV IC O GONJI PRCTI KON-KORDATU Te dni je bilo v Belgradu iborovanje JRZ, na katerem je govoril tudi minister Jankovič. Minister Jankovič se je ba-/il s postopanjem sv. arhierej-jkega sabora, ki je, kakor znano vsem pravoslavnim ministrom, ki so glasovali za kon-kordat v skupščini, odvzel nekatere cerkvene časti. Dejal je, da ga boli, kakor tudi ostale, da so se v vrstah raznih političnih intrigantov in raznih političnih špekulantov našli tudi dva do trije arhiereji in nekaj duhovščine, ki so napravili, kar je bilo do sedaj v zgodovini pravoslavja neznano. Mi to kazen sprejmemo s čisto vestjo, ker ne prihaja od Boga niti od pravoslavne cerkve, temveč od političnih nasprotnikov dveh ali treh pravoslavnih škofov, ki 3o se postavili na čelo pokretu vseh mogočih odpadnikov, ateistov, komunistov in podobno.' Če morajo postati branilci pravoslavja komunisti in ateisti, potem je pravoslavje na smrtni postelji. Rusija nam je za to najboljši dokaz. Lansko leto sem pred božičnimi prazniki poslušal na radio ruskega komunističnega agitatorja, ki je dejal: V tem kraju je bilo nekoliko samostanov, ki smo jih preuredili v hleve in svinjake, namesto popov so sedaj tam lepe svinje in lepa goveda. ,To je pridiga v Rusiji v pogledu cerkve si jo z odločnim nastopom rešila lep del slovenske zemlje za Jugoslavijo, sta se ob grobu poslovila domači g. župnik Časi in mariborski podžupan Že-bot. Cirkularka je odtrgala roke pri komolcu 20 letnemu delavcu Pucu Jakobu iz Martinjhri-ba pri Logatcu. bomo dovolili, da bi se pretvarjala v poprišče političnih borb. Vabimo naše ljudstvo, da pri vstopu v cerkev odloži svoje politično togo, da vstopa v hram božji z edino željo, da moli Boga^ Prepričani smo, da so naši politični nasprotniki tudi na tem polju zgubili bitko. — Zanimivo je, da se je pridružil nasprotnikom sedanjega konkordata, torej raznim svo-bodnjakarjem, ateistom in komunistom s svojim pisanjem tudi "Kmetski list." Tudi če ne bi osebno imel verskega čuta, bi mislil, da je ena izmed prvih vladarskih nalog krepitev verskega čustva, ker je to čustvo po moji sodbi eden izmed najmočnejših branikov pred komunizmom. (Izjava pok. kralja Aleksandra franc, književniku Charles Leoiseau.) Cerkvena uprava srbske pravoslavne cerkve v Nišu je te dni pozvala z letaki pravoslavne državljane, naj pridejo v cerkev zaradi važnih obvestil. Temu pozivu so se odzvali tudi pristaši JRZ v velikem številu. Bili pa so zelo iznena-deni, ko so našli cerkvena vrata zaprta. Na vratih je bil nov razglas, da službe božje ne bo, ker se pravoslavna cerkev boji, da ne bi prišlo v cerkvi do prelivanja krvi . . . VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje ■ 1. strani) ptičjega petja. Vse je toča potolkla. Škrbetov Tonče in njegov hlapec sta naštela v do- j mači koruzi, drugi dan po toči 76 ptic pevk mrtvih, pač pa I so ostale vrane in srake in teh več kot dovolj. Ljubljansko Marijanišče je | d t bilo novega vodjo. Osrednji1 Kmu k,dar upravni svet Družbe sv. Vin- ;m»t«- k*ko druro zadevo > iurim kraj«™, j* v Vašem intrrrnu, da »e obrnite na iM^či naslov: Spevoigra "SRCE IN DENAR" Organistom in pevovodjem naznanjam, da imam še nekaj izvodov ali partitur jako lepe spevoigre "Srce in denar" v zalogi. Navedena spevoigra v enem dejanju je za 3 moške pevce in 2 pevki, potem za sej mar je in sejmarice. Cena partituri z besedilom $1.50 s poštnino vred. Naroča se pri: MARTIN RAKAR 15708 Holmes Ave. Cleveland, Ohio Adv. 37-38) Udobnejše potovanje Sedaj, ko je poletni naval potnikov sa Ev-ropo pojenjal, bo potovanje udobneji* fn pri-jetnejft«. Ako »te pred Boiiiem namenjeni v »Url kraj. mi čim prej pliite u Vozni ted parnikov, črne kart in druge informacij*. • CENE ZA DENARNE POŠILJKE Za S 5 00 200 DinZa Za 8.40 150 Din Za Za 11 65 500 DinZa Za 23.00 1,000 Din Za Za 45.Oo 2.000 Din Za $ t.41 50 I.ir 6.35 100 Ur 12.25 20« Lir 29.50 500 Lir 67.00 1,000 Lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Poftiljamo tudi v am. dolarjih. SORODNIKE IZ STAREGA KRAJA je sedaj mogoče dobiti, ako Vaie premoženje nudi zadostno garancijo. Piiite po pojasnila. NOTARSKI IN DRUGI POSLI cencija Pavelskega je poveril > vodstvo Marijanišča g. dr. Jo- j žu PogačniKu, uredniku knjig' Družbe sv. Mohorja in kaplanu j v Trnovem v Ljubljani LEO ZAKRAJšEK GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. 302 E. 72nd St., New York. N. Y. Občina Zidani most se ime-j VA2N0 ZA VSAKOGA nuje poslej Loka pri Zidanem KADAR pnMijate denar v start kraj; mostu. KADAR ste namenjeni v start kraj: Čez visoko pečino je padel. Smrtno se je ponesrečil 19. av- UMI«r-ln in pravoslavja. Ali ne bi bilo naj naravne j še, če bi dotični je padel čez visoko pečino in KARTE prodajamo sa vse boijis nlke po najnltjl ceni da tudi sa vse izlete. Potniki so s naftm posredovanjem ^HHH vedno zadovoljni mu je v strmini spodrsnilo ter Denarne po*iijke gusta na Vrhniki 81 letni dela-1 vec Anton Mesec. Napravljal j je drva v Močilniku; najbrž srbski škofje branili, da bi sej taki ničvredneži ne priklatili v obležal na mestu mrtev. Pogreb zavedne koroške Slo-1 našo cerkev in je ne skrunili1 venke. Pogreb gospe EIšnikove ter pripravljali položaje za v Svečini je bil v nedeljo 8. zanesljive po V JUGOSLAVIJO Za S 2 66 100 Din ; Za 6.00 t«0 Din Za 7.t0 >0« Dtn Za 11.7« 600 Dia Za 22.00 1.000 Din Za 46.00 2,000 Dtn svoje grdobije. Dolžnost vsakega zavednega državljana jc, da široko odpre oči, da vidi, kako in zakaj današnji branil- avgusta ob ogromni udeležbi. J Nad 1000 ljudi je spremlja!o j to obmejno zavedno Slovenko! na zadnji poti. Domači pevski! ci pravoslavja iščejo cerkev, ki i zbor je pred hišo in na poko-30 jo do včeraj napadali. Mi j pr.lisču zapel žalostinke. Od smatramo sebe za največje bra-1 blage pokojnice, ki je ob pre-nilce pravoslavne cerkve in ne vratu pred razmejitveno komi-1 u« Wert utb st. V ITALIJO Za f S.SS 100 Ur Za 12.26 tO« Lir Za HjN 600 Ur Za ST.e« 1.000 Ur Za 11S.SS 2.000 Ur Za 1ST4S S.SS« Ur NA ved en« cene so podvileue premem-bi, kakor Je kur*. PotOjamo tudi denar breojavno in Imlujauo Izplačila v dolarjih. V vaSem lastnem Interesa Je, da pJ-Sete nam, predno se drugje poslu-tite, sa cene In pojasnila. Slovenic Publishing Cm. (Glas Naroda—Travel Bureau) Ne« Tsrfc. N. T. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA JOHN MISLEY ki oe Je smrtno ponesrečil pri delu dne 16. septembra 1936, še vedno obžalovan od podpisanih. Draft in nepozabni nam pokojnik! Leto dni že grob Te krije., rešen si trpljenja. — Naj Ti rajsko solnce sije! Z Begom, — do vstajenja! Žalujoči ostali: FRANCES MISLEY, soproga; LUDWIG, JOSEPH, sinova; OLGA in JUSTINE, hčere. Chardon, Ohio, 15. septembra 1937. Najnovejša knjiga! Sezit-i po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu "AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiakarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c ▼ znamkah ali money ordru In knjigo vam takoj odpoiljemow ' . "The Spirit of a, 'Reju-Oenated KSKJ" TOCELEBRATE FIRST MASS Postponed Ceremony to Take Place Sunday Pittsburgh, Pa.—The Rev. Herman Francis Golobic will celebrate his First Mass Sunday, Sept. 19, at St. Mary's Assumption Church, 57th and Butler St., at 10:30 a. m. This First Mass had previously been post poned because of the illness of the celebrant. The Rev. Father Heripan was born in Pittsburgh and attended the grade school of St Mary's Assumption Parish and is the first member of our parish ordained to the priesthood. He is also a member of KSKJ and the Pitt Booster girls and boys are requested to be on hand to help with the serving and other necessary things in preparation for the dinner which will be served to the guests and friends after the Mass. VACATIONING Chicago, 111.—John Kucic, active St. Florian booster, is vacationing in the West. At present he is in San Diego, Cal. -o- MAIN ASSET TO SUCCESS IS PERSEVERANCE The difference between men is not that of geographical location, physical makeup, brain capacity, social or political pull. All these things have their advantages, and all these things have their corresponding disadvantages. Card Roast to Help Outfit Ladies' Team Cleveland (Newburg), O._ Here's a flash to all lovers of the species of dog that's slightly torrid and commonly referred to as hot. He's gonna be roasted, with wine and beer toasted, all for your pleasure and delight. And this roasting and toasting will be done to the accompaniment of lusty polkas and swingy syncopation. In case this sounds too complicated it just means that the St. Ann bowlerets are cordially inviting everyone and especially you to their wiener roast and beer toast to be held at the Maple Gardens on Saturday, Sept. 25. Proceeds will go toward making the girls the best uniformed bowlerets in the city. Be sure to come and bring your girl friend, or boy friend, aunt and uncle, and also your dancing shoes—and don't forget your appetite. ■UftN KSKJ'S -— T March To || Progress! Fall In! J j Boost KSKJ Sports! The United Stales Constitution Sesqaicentennial Celebrat:on Essential Features of the Nation-Wide Celebration EXPIRES Brooklyn, N. Y.—Joseph Ce-sark, member of St. Joseph's Society, No. 57, for the past 13 years, died on Aug. 31 in the Basset Hospital in Coopers-town, N. Y. Members paid their last respects to their deceased member on Friday, Sept. 3, and also attended the funeral rites.on Saturday, Sept. 4, with High Mass in the St. Mathias' Church. He was laid to rest in the Holy Trinity Cemetery. May God grant him everlasting peace and rest, and the everlasting light forever shine upon him. Surviving are: Mother and If the American people are to be made universally Consti-tution-conscious, which is a consummation devoutly to be wished, detailed knowledge of the formation of that immortal document must be carried into every home. This is a great and patriotic task, but its accomplishment can be made certain by the co-operation of all people, especially by educational institutions of the country, through these important factors—schools, colleges and universities—the inculcation and spread of the knowledge which ought to be a major part of the education of every American citizen, can and will be achieved. Congress has shown its appreciation of this fact and of an appropriate commemoration of the momentous events in connection with the formation of the Constitution by creating the United States Constitution Sesquicentennial Commission. Proclamation by the President of the United States of America therefore appropriate that in in the nation will be given the opportunity to participate and pay tribute to the Constitution, for the Constitution Sesquicentennial Celebration is to be a nation-wide commemoration. Outstanding Dates of Celebration < The purpose of the United States Constitution Sesquicentennial is a broad one, including educational as well as commemorative features. The first is continuous work, but the second will naturally center around a succession of definite dates. The direct event which is to be celebrated was itself a series—the work of the Convention in compiling the Constitution ; the work of Ratification; and the work of Organization. The Convention started on May 26, 1787, and finished its labors on Sept. 17. The contest over ratification began, at once, but its results are recorded in the acceptance of the new plan of WHEREAS the Constitution of the United States was signed on September 17, 1787; and had by June 21, 1788, been ratified by the necessary number of States and, WHEREAS George Washington was inaugurated as the first President of the United tory of the nation. States on April 30, 1789, NOW, THEREFORE, I, Franklin D. Roosevelt, President of the United States of America, hereby designate the period from September 17, 1937, to April 30, 1939, as one of commemoration of the one the period herein set apart we shall think afresh of the founding of our Government under the Constitution, how it has served us in the past and how in the days to come its principles will guide the Nation forward. IN WITNESS WHEREOF, I have hereunto set my hand and caused the seal of the United States of America to be affixed. DONE at the city of Washington this fourth day of July, in the year of our Lord nineteen hundred and thirty-seven and of the Independence of the United States of America the one hundred and sixty-second. By the President: Franklin D. Roosevelt. Cordell Hull, Secretary of State. • Time of Celebration The celebration will begin Sept. 17, 1937. It will continue through the anniversary of ratification, and the organization of the national government, to the anniversary of the inauguration of President Washington, April 30, 1939. Purpose The purpose of the celebration isto create a quickening of interest in the Constitution and its essential relation to the his-The his- Celebrate Anniversary InTwoCities Sheboygan, Wis.—Mr. and Mrs. Michael Progar, local residents for 24 years and members of SS. Cyril and Methodius' Society, No. 144, celebrated their wedding anniversary Sept. 1, with services in the Slovenian church in West Allis, Wis., where they took their vows 25 years ago. A reception in Louis Rozman's Hall followed. Friends and relatives joined with the celebrants in a reception Sept. 4 in the local Calumet Hall. The celebrants are the parents of five sons and three daughters, all KSKJ members. -o- NEW YORK LODGE TO CELEBRATE 40TH JUBILEE New York, N. Y.—Plans for the 40th anniversary celebration of the founding of St. Francis' Society, No. 46, are under government by the conventions way, according to a report from of the Thirteen States. The i society headquarters, dates of these approvals are as i The jubilee will be opened torical background and origins of the Constitution will be studied, the struggle fdr ratification, the triumphant organization of the national government, and the constitutional phases of its later development. The Standard Oil began with father, three brothers, Charles, one well. This great opportu- Frank and Louis, and sister, nity was created out of a small i Josephine Murn. Mr. A. Ce- beginning. The transcontinental rail- and brothers Charles and Frank ways of the country began with | are also members of St. Jo-a small locomotive that was seph's Society, and sister, Mrs started by a pike pole. sark, father of the deceased,, president under that Constitu- Place hundred and fiftieth anniver- Every state, city, and town; sary of the signing and ratifica- every institution and organization of the Constitution and of tion; every home and individual the inauguration of the first The United States of America is an opportunity that was developed from an Indian range. Every big thing that is permanent started in a small way. One great trouble with the modern man is this: He is not "willing to grow slowly. He wants to bound right into business, and expects to build a permanent success in a very short time. This cannot be done. Patience and pluck are the parents of success. Speculation and splash are the foolish folks who drop their children at the vestibule doors of charitable neighbors. The trouble is, the average man is in too big a hurry. Most aon. In commemorating this pe- (—,---------------------------- riod we shall affirm our debt to Murn, is a member of Blessed thoge who ordained and estab- j Virgin of Help Society, No. 184. j Hshed the Constitution «in 0r-~~ o—— j der form a more perfect VISITS PITTSBURGH Union, establish Justice, insure --domestic Tranquility, provide La Salle, 111.—Miss Frances for common defence, promote Jancer spent the Labor Day holidays in Pittsburgh and in Canonsburg, Pa. While in Pittsburgh she was the guest of Miss Frances Lokar, and also visited with the Rev. Fr. Dominic Do-hanas, O.F.M., at the Lady of Lourdes Shrine in Avalon, Pa. -o ORELS ELECT Cleveland, O.—Officials elected at the recent St. Vitus' Orels meeting are: Dr. Vincent Opaskar, president; John Per- ____sin, first vice president; Anna men get the load pretty well up ;Skala, second vice president; the hill, and then they see Theresa Turk, secretary, and someone else making some big success somewhere else, and they quit cold. To them, other fields of opportunity look more promising, and they dash madly after what they think is a new and bigger opportunity. The failures are the ever-changing crowd. The successes are the stickers. Initiative is a big individual asset, but if you lack staying qualities, initiative is a skyrocket. Ambition is a big factor, but without patience to win, your ambition is but fireworks. Experience is a great teacher, but the changeable man who lacks determination has to go to so many schools.—Selected. Joseph Nemanich, treasurer. -o- INGRATITUDE . One of the most painful experiences in life is the lack of appreciation from those we have benefited. This does not refer to failure to give gifts equal in value to those received ; it meanfe the failure to appreciate good works which spring from kindness of heart that can not be measured in value or repaid. The pathetic figure of Christ, our greatest benefactor, looms before our mind's eye, and silently points to the many benefits we have received from God without giving thanks. Be grateful for what the Church brings you in peace of soul. the general Welfare, and secure the Blessings of Liberty to ourselves and our Posterity." We shall recognize that the Constitution ia an enduring instrument fit for the governing of a farflung population of more than one hundred and thirty million engaged in diverse and varied pursuits, even as it was fit for the governing of a small agrarian Nation of less than four million, It is CONTaiBUTOaS In submitting contributions to Our Pase, please consider the following: 1. Use one side of paper only 2. Manuscripts written in pencil will net be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5 Material must be received by Our Page not later than 8 a. m , Monday prior to intended publication. 7. Address communications to Tur Paje. 6117 St. Clair Avenue. Cleveland. Ohio. FrancM Lokar John Ilevec Valentin* Maleckar John A. Cankar Vi« Malim Mary Delost Joseph Mitock Rose C. Dernule Michael Pnlutnik Cale Elenieh Prank Ribich Jr. Joseph Erehull Alpbons* Sajovec Prance* Err-en John P. Btandohar Marie Groin Stephen Strong France* Jancer PrancU Sumic Joseph Kauaek Peter See* Joseph J. Klan Mary Trambush Edward Kompar* Geora* Ver tin Milton Koren Mr*. Anthftnr Vapel Victoria K rail Prank Zabkar follows: Delaware, Dec. 7, 1787; Yeas, 30 (unanimous). Pennsylvania, Dec. 12, 1787; Yeas, 46; Nays, 23. New Jersey, Dec. 18, 1787; Yeas, 38 (unanimous). Georgia, Jan. 2,1788; Yeas, 28 (unanimous). Connecticut, Jan. 9, 1788; Yeas, 128; Nays, 40. Massachusetts, Feb. 6, 178S; Yeas, 187; Nays, 168. Maryland, April 28, Yeas, 63; Nays, 11. South Cafdlift«; May 23, 1788; Yeas, 149; Nays, 73. New Hampshire, June 21,1788; Yeas, 57; Nays, 47. Virginia ,June 26, 1788; Yeas, 89; Nays, 79. New York, July 26, 1788; Yeas, 30; Nays, 27. North Carolina, Nov. 21, 1789; Yeas, 194; Nays, 71. Rhode Island and Providence Plantations, May 29, 1790; Yeas, 34; Nays, 32. Ratification gave life to the new Constitution, but it still Oct. 31 with a Solemn High Mass at 10 o'clock in St. Cyril's Church, 8th St. A program to be held in the Slovenian American auditorium is being arranged. -o- UNDERGOES TREATMENT NEWBUR6 LASSIES OPEN PIN PLAY La Salle, 111.—Miss An Bud-gen, member of St. Ann's Society, No. 139, was removed to Wilgus Sanitarium in Rockford ! for medical treatment. It is the 1788; , sincere wish of her many KSKJ friends that she return soon well and happy. -o-- RETURNS HOME Cleveland (Newburg), Q.— A flash with a crash! The St. Ann bowlerets are back again with a bang! On Monday,Sept. 13, the Ann girls made their 1937 debut on the alleys in'an attempt to trim figures and fatten scores this winter season in preparation for the spring season. The next two or three weeks will be spring training for the girls and a promising crop of new rookies will be given a try-out. After the averages are computed teams again will bo formed into an independent league which will run along the •same successful lines as last year, the girls hope. Josie Godec, one of last year's better performers, has added a new fan to her cheering section, in the shape of a nice, brand-new husband, John F. Winter by name. Josie caught up with her man on Saturday, Sept. 4. The ceremony took place at St. Lawrence's Church. Mrs. Ferfolia, sister of the bride and also a bowleret, was matron of honor. The bridesmaids included Angela Winter, sister of the groom, Josephine Mulh, Laura Sraj and Anna Winter, also a sister of the groom. Ushers were Ralph Godec, Charles Winter, August Supan and Matt Lekan. On Sunday the bride and groom, daring not to go against tradition, left for Niagara Falls on their honeymoon. -o- " La Salle, 111.—Miss Eunice Kernz, member of St. Anne's Society, No. 139, has returned frcm a three months' vacation spent at York Harbor, Me., at the E. M. Greene summer home. LIFE INSURANCE HISTORY The first life assurance contract of which record is found, was written on the 18th day of June, 1583, by and between a few merchants of London oil the life of one man. The payer of the premium would win if the insured died within a specified time, while the insurer would win if the insured survived the period. The contract was a bet or wager that would now be void in law—but it was 'and the starting of its various Jackie Zortz's orchestra booked the beginning of life insurance. SET FESTIVAL DATE Cleveland, O.—The fourth annual fall festival of St. Vitus' needed to be galvanized into j Church will be held Nov. 7. activity by means of elections Preparatory arrangements have 1 departments. The first Con-, gress was to have met on March 4, 1789, but a quorum was not i present until April 6, which ! delayed the inauguration of ; George Washington as president until April 30. i These dates suggest three main national observances as '(Continued on Page *> "EQUAL RIGHTS CAMPAIGN" AWARDS —e-—---—-- Awards—Adult Department: SPECIAL AWARDS For each new member who joins the Adult At the conclusion of the campaign, subsid- Department, the following cash awards shall iary lodge secretaries shall be entitled to be paid: $5.00 for each ten (10) new members over For $ 250.00 of insurance......$1.50 the total membership of their respective lodge For $ 500.00 of insurance......$2.50 as of April 1, 1937. For $1,000.00 of insurance......$5.00 For instance, on April 1, 1937, St. Joseph's For $1,500.00 of insurance......$6.00 Society has a membership of fifty (50) in its For $2,000.00 of insurance......$7.00 Adult Department. At the end of the cam- ' In addition to the above awards the Union oaign the society's membership total is sixty shall pay $2.00 for medical examination. (60). In such a case, the secretary is entitled JUVENILE DEPARTMENT to $5.00. If the membership total is increased For each new member who joins Olass "A" by twenty (20) members, the secretary shall or "B" (Ordinary Life Certififate) the Union be entitled to $10.00. If the membership total shall pay $1.00. . shall be increased by fifty (50) members, the For each member who joins the Twapty- secretary shall be entitled to an award of Year Endowment (Clau F-JD) Certificate $25.00. If the membership total shall be class, the Union shall pay the following increased by one hundred (100) members, amounts, depending on the amount of insur- tfie secrecy shall be entitled to an award of ance written: $5Q.Q0, etc. . For 3 250.00 of insurance......$2.0Q The abqve special awards shall be applied For § 500.00 of insurance......$3.00 to membership total increases in both the Ju- For $1,000.00 of insurance......$4.00 venile and Adult Departments. for the event. BIGOTRY Individuals in those days acted as insurers, but, in time, and the natural evolution of the business, the insurers shifted from individuals to regular life insurance companies, because an. individual insurer might die before the insured, whereas, a life insurance company is presumed Bigotry has no head and cannot think, no heart and cannot feel. When she moves it is in wrath; when she pauses it is amid ruin. Her prayers are curses, her God is a demon, her i to live always. The beneficia-communion is death, her ven-j ries also shifted from those who geflce is eternity, her decalogue i had only a financial interest in written in the blood of her vie-! the insured's death, to those tims, and if she stops for a mo- who had a financial interest in ment in her infernal flight it is the insured's living. In other upon a kindred rock to whet ^ words, the beneficiary would her vulture fang for a more then have an interest in the c »n-sanguinary desolation. tinuance of the life of the in- Daniel O'Connell. sured. -o- Of course, George Washing- No one would discover that you had a temper if you did not ton never told a lie; he married exhibit it occasionally. a widow. ^.*aiiiiiiBiisi«iisviiiisiiiiiiiiiiiiiiiisiifiiiiiiiiiiisitiiitiii«iiiiiiiaiiiiitiiii*CKit«i«tiiiiiiiiisiB^: BOOST THE BOOSTER WAY! Get behind the ' 'KSKJ Women's Equal Rights jH Campaign" | For Particulars Consult Your Lodge Secretary SlBlllllBIIIIIIIIIIlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllliaiailllltSllltlSIUUftlllllftlallllUlUlt&S? mrnrnm J&J K. FOR GOD, HOME AND COUNTRY By FATHER KAPISTRAN A fire truck just whines by on the nest street. It makes me sorry for kiddies of today who will never know an honest-to- goodness fire horse. * When my father tried to decide which of two houses to buy (one was next door to an engine company), I pestered him till we were neighbors to the firemen. * I was anxious to visit the stables; but I made friends with the fire-eaters first. There were fourteen men in the company, including the captain and lieutenant. Of this total, thirteen were Catholics. * The thirteenth was an Easter-bird, who was once told: "Ed, you're a poor fireman. You put out everything but yourself." "What do you mean?" asked Ed. "You ought to try putting yourself out to go to Mass on Sundays." Three years ago I received a letter from Ed, asking me to visit him because he felt he was answering his last box. He died in the Lord. * The fourteenth was married to a Catholic girl and all his children were raised in the mother's faith. * The captain died five yea> ago and his son, also a fireman asked me to assist on the alta at his funeral Mass. The lieutenant was the proud father of two nuns. * In justice to the squad, I musi say they gave me every encouragement when they learned of my vocation. * The funny man was a German, who was also the engineer. Now, children, the engineer was the man who kept the steam piped to the fire engine, lit the engine pot on alarms, and tended the steamer pumps at the blaze. When th< horses started out of the house the intake and outlet valves slipped out of their floor sock ets. It was ever so much more interesting than the red "gas wagons" we have now. * Well, this engineer had a way of saying everything his own way; whether purposely or not, I don't know. The Firemen's Mutual Aid Society to him was "The Firemen's Mutilated Society." A pontifical high Mass he pronounced "» Pontius Pilate Mass." When he heard of plans to electrify the railroad, he insisted they were to "electrocute" it. # But back in the stables were Nip, Tuck, Jim and Joe. Jim and Joe hauled the big engine; Nip and Tuck were the hose-truck team. Feeding, currying, clipping, washing those intelligent animals was real fun. They claimed Joe was more than twenty years old. When Joe had to be shot after a collision with a fire fan's car, I remember I wasn't the only one who cried. * 1 could tell you, children, more stories, but my space is short. But first I must give you at least one lesson. It is kindness to animals. The fifth commandment forbids unnecessary torturing or killing of animals. This week I heard of a boy clubbing a puppy; in justice the boy lost part of his trousers in the pup's teeth. And that's the truth. DAMIEN the Leper By John Farrow (Continuatioi) (Thrfcatholic Digest) Late that night as the priest lay tossing in his bed, troubled with the difficulties of this new problem which was gradually diminishing and threatening to destroy his influence, the distant beat of drums suddenly intruded on his thoughts. He listened intently and then became conscious of a fresh sound; a faint scratching at the window. A woman was there, a timid frightened creature— he recognized her as one whom he had once befriended by giving medicine to her sick child. With haste that was so frantic it made her speech almost too incoherent, she whispered a few words; then, as though terrified at her own rashness, she fled back into the shadows before he could ask further questions. But she had said enough. Incantation rites, a conjuring of evil spirits against his life, were being held at that very moment in a burial cave not far away. It did not take him long to don shoes and cassock. Seizing a thick sturdy stick, which he sometimes used on tramping expeditions, he opened his door, only to pause at the threshold where, after a moment's thought, he deposited the stick back in its accustomed place, reasoning that it would be just as well to be completely unarmed as to bring such a poor weapon into the gathering he expected to find. After an hour's journey he arrived at the entrance of the burial caves which were on rocky shelves that protruded from the side of a small hill. The long walk through the darkness of thickly clustered trees on such an errand must have tried even his indomitable courage but he kept steadily on. Muffled drums were beating. From the cave mouth a glare, wavering and of a pale reddish hue, gave fitful illumination to the surrounding rocks. As he emerged from the tree shadows to the hillside he could hear, over the now loud savage beat of the drums, a wailing scream as though an animal was being tortured. Apparently the ritualists felt certain of being undisturbed or perhaps they were too absorbed in their gruesome functions; whatever the cause, there was no guard to prevent the priest clambering to the cave entrance and from there, in the shadow of a giant boulder, witnessing a weird scene. Four tall, smoky, flaming torches were implanted in the center of the cavern floor. Their flickering light revealed a half circle of about thirty men of varying ages crouched, shoulder to shoulder, staring with fixed eyes at the shadowy end of the cave, where a ghosil-like figure was bent low, huddled at some task that Damien, in smoke-laden air, at first could not discern. From this individual came a muttered incantation. Flanking the cavern walls and squatting among human bones were the shadowy outlines of the drummers who were pounding at the sharkskin covered gourds in a rapid, unceasing tempo. On heaps of mouldering kapa cloth, bones, startlingly white in the gloom, lay scattered everywhere in a terrible confusion of separate feet, hands and skulls. The air was almost unbreathable and stank of death. The walls were wet with a moisture that in the changing light glittered like slime-covered coal. The incantation rose higher and Damien, his eyes becoming more accustomed to the murk, recognized the speaker as be- ing one Mauae who had a re- terrible ha|)p£ned than a whin-putation throughout the region ing flow of cures from the cow- as a hermit and ft soothsayer. Shrunken and black, toothless and incredibly old, he was an evil sight at any time and actually was not Hawaiian by birth or blood but a dubious mixture of negro and Portuguese, born in the West Indies where, at a tender age, he joined the crew of an American whaler, which he had promptly deserted on arriving at the Islands. As Damien watched, this individual straightened up to reveal that the object over which he had been crouched was the limp form of a small dog. Its throat had been cut and Mauae, holding the head of the unfortunate animal in a rigid position, spouted the blood into a large open gourd. When it was filled he relinquished the corpse and devoted his entire attention to the gory vessel, staring into it and screaming a supplication, swaying backwards and forwards as though trying to work himself into a trance. The gibberish that he chanted was a language unknown to Damien, but the priest rightfully concluded that both it and the demonological ceremony belonged, not to this island, but to the country of Mauae's negroe forbearers. He strained forward in an effort to distinguish the words but, with a disturbing abruptness, the conjuration ceased and the witch doctor held up his hand in a signal to the drummers who also stopped. The sudden silence that followed, broken only by the sound of heavy breathing, seemed unnatural; it was a silence laden with the weight of expectancy. Another signal was given and three of the torches were extinguished, leaving only one wavering smoke-crested flame whose shifting shadows made uneasy movements among the watchers. But their eyes remained fixed, in a rigid gaze, fascinated by fear, upon the dim figure by the gourd who now reached back into the shadows beyond the corpse of the butchered dog and drew out another object; a crudely fashioned puppet whose wooden face had been smeared white and which wore a black cloth cassock-like gown. A tiny wooden cross was hung about the neck and a string of rosary beads that Damien had missed from his house some months before was fastened around the waist. There was no doubt but that the doll was supposed to be an effigy of the priest and the witch doctor gloated over it as he twisted back to the blood receptacle. Damien did not hesitate any longer. Without uttering a word he plunged through the crowd which, stunned by his dramatic entrance, remained still for a moment of startled inactivity, then with a sudden uproar rushed at him, but he, in his rage, made perhaps what was a very wise move. Seizing the puppet from Mauae he sent that individual reeling back with a violent blow that made him stumble over the gourd so that it upset, the contents spreading in a dark stain. The crowd stopped before the spilt blood. The din died quickly as they watched Damien with angry scorn rip the doll to pieces. Expressions changed from rage to fear, then to perplexity. It was obvious they had expected an awful catastrophe to strike the white man as he mutilated his own image. Nothing mor4 ering Mauae who, slinking in the backgrouad, was, despite his imprecations, plainly in fear the priest. Damien looked at the dark faces thftt surrounded him, shrewdly reading their thoughts. These men were the sons of men who before, under the urgings of their kahunas, had practiced the bloodiest of human sacrifices; there still were old men in the villages who boasted of having seen Cook's fidsft burned on the altars; and, if they had any faith in the wretched celebrant of the recent Otisavory rite as a ka-huma, they would undoubtedly serve the same face to him. Mauae must be thoroughly discredited. With a sudden, contemptuous.; gesture that made them step back in alarm the' priest scattered the torn remnants of the doll over the floor. "Are you children that you are afraid of a doll and the blood of a dog?" he asked derisively. Then grinding his heel into the face of the puppet fie illustrated undeniably that no harm could come to him no matter how much he insulted the Evil Spirits. Sullen faces became doubtful and sheepish, and nobody attempted to detain him when, after telling them that the air of this foul place was bad for honest men and that they should go home to their wives and.children, he strode out of the cavern to walk the miles back to his own house, comfortable with victory. •(Tke End.) ■ ■ o THE TRUE CHRISTIAN The Christian is one who knows whHt he is doing and where he & going in the midst of beings who are far worse than brute^'and-who no longer know the -difference between good and evil, yes and no. Amid a generation of cripples and alcoholics, he stands out like a god, not through any merit of his own, but simply because he has put himself in harmony with the natural order by submitting where submission is due. He is a free man among slaves.—Paul Claudel. Pittsburgh, Pa.—The KSKJ Day held in Schuetzen Park, Sunday, Sept. 5, was met with great success. The weather was very unsettled and cloudy, but ks the afternoon progressed the crowd » started to gather and made it a gala affair. We wish to take this opportunity to thank all the members of the various lodges in the metropolitan area of Pittsburgh, whose help and co-op-eration made this day a success. Also, we thank the supreme officers of the KSKJ for their presence, and especially Mr. Frank Opeka, supreme president. We deem it a great honor to have had him as our guest and hope that we will have the pleasure of his company again. The St. Joseph's Band and girls' drill team arrived in all their Splendor, and after attending Mass were served, din-no* in the church hall. The concert and band music was well received and sure was a treat to the folks. The KSKJ can be proud of the fact that they have a band composed of such grand men and women as are found in this band and drill team. The girls performed very well and it certainly added color to the festivity to see their grand uniforms in gold and blue.' We thank them all most sincerely and only hope that they enjoyed being here as much as we enjoyed having them, and we hope that some time in the future, when we have some such affair, they will again accept our invitation. We had several other guests at the dinner, supreme officers of the KSKJ, namely, Frank Opeka, Matt Pavlakovic, John Decman, Agnes Gorisek, Frank Lokar. Miss Frances Jancer of La Salle, 111., WftS a very welcome guest at our KSKJ Day celebration. Frances Lokar. -o- MEETING NOTICE Apple Marshmallow Pie Six large tart apples, Vfe cup sugar, Yi, cup water, 2 tablespoons red cinnamon candies, marshmallows. Pare and slice apples. Cook until tender in syrup made with the sugar water and candies. Cool and fill a baked pastry shell with the applesauce, top with marshmallows and brown lightly in moderate oven. Italian Spaghetti Three tablespoons pork or bacon fat, 1 large minced onion, Vs cup fresh canned or dried mushrooms, 2 cups stock, 1 cup THIS AND THAT IN PENNSY Joliet, 111.—St. John the Baptist Society, No. 143, will hold its regular monthly meeting Tuesday, Sept. 21, at 7:30 p. m. in the old school hall. All members are requested to attend this meeting. Frank Buchar, Sec'y. Whore the Constitution Was Signed Independence Hall, In Philadelphia, formerly the Stats House. Hers thd Constitution wss signed sn Ssptsmbsr 17,17S7. Ths Dselaration of Ind* ||»4 toss* adopted thers July 4, 177«, and Istsr signed by ths deteaatea to ths Continental Congress. » \ . t' * •••».* Vl'<:I,. r ° ■ . ;'. * u! Extra! Extra! Read all about it! "Skits" Golobic, prominent Pennsy KSKJ booster, takes interest in duckpins . . . result is a crack-up . . . where? "Tammy" Sumic displays his fondness for blonds . . . Cleveland Fatso and the Pittsburgh Hills. Vraneza makes a conquest . . . details will be disclosed upon request. Why was Danny so calm . . . thinking of Cleveland, or the sweetheart he left behind? Frances Lokar displaying her Athletic Board membership by working hard to make the Kay Jay Day a success. Where were "Skits" and La Sallita when the speeches were being made? Supreme Prexy Opeka receives a big hand, both in Pittsburgh and Canonsburg. Frank Lokar very worried about Jupiter Pluvius and the hot-dogs. My, my, what a burlesque it was! Pezdirtz and Susnik, Band Leader Opa-lek.'all of Cleveland, display what the St. Joes are doing for the benefit of their younger members. Rudy Rudman walking away from Strabane with two winter coverings . . . how does he get away with it? John Decman evaded the traffic jam in Pittsburgh . . . smart fellow. Frances Mohorich showing her hospitality to the visitors in Strabane. Grand finale at Loke's up on top of the hill . . . -o- THE U. S. CONSTITUTION SESQUICENTENNIAL CELEBRATION (Continued from Page 7) well as the periods for particular state commemorations. On Sept. 17, 1937, the national celebration will be inaugurated, fittingly at Philadelphia, where 150 years before the delegates signed the engrossed parchment containing the result of their long labor, the great docu ment beginning with the significant words, "We the People." Fifty years ago the City of Brotherly Love acclaimed the Centennary of the Constitution with all proper pomp and circumstances, in the presence of national and state officials and the representatives of many foreign countries, and next year the impressive ceremonial will be worthy of the earlier one Inasmuch as the Constitution declared that the ratification by nine states should be "sufficient for the Establishment of this Constitution between the States so ratifying the same, June 21, 1788, when the approval of the ninth state, New Hampshire, made the Constitution alive, is a natural date for another general celebration, this time by "indestructible States" in an "indissoluble Union." The 150th anniversary of Washington's inauguration, April 30, 1939, will be the occasion to bring to a close what is hoped will be a commemoration entirely worthy of the past glories and future promises of our nation under the Charter of its Liberties. stewed strained tomatoes, 2/8 teaspoon salt, 1/3 teaspoon pepper, 1 tablespoon flour, l tablespoon butter or shortening, 1 package spaghetti, grated cheese. Cook onion in fat until slightly colored. Then add mushrooms, stock, tomatoes and seasonings and simmer for half an hour. Thicken with flour and butter or shortening rubbed smoothly together to a paste.« Cook three minutes longer, then pour over the spaghetti which has been cooked until tender in boiling salted water, then well drained. Pass th^ grated cheese separately when serving. Finely minced cook chicken livers may be substituted for the mushrooms, if desired. If stock is not available, use water in which two bouillon cubes have been dissolved. Serves four. Apple Pancakes Two tablespoons shortening, 2 tablespoons sugar, 2 eggs, 2 tart apples, peeled, cored and finely chopped, 1 Vt cups flour, 14 teaspoon salt, Vs teaspoon ground cinnamon, 1 Vt teaspoons baking powder, milk. Cream together shortening and sugar, add beaten eggs, then apples, next flour, salt, cinnamon and baking powder sifted together, alternately with milk to make a pour batter— the exact quantity will depend a little'on the juiciness of the apples, but about 2/3 of a cup is likely to be needed. Bake as any griddle cakes. Pimiento Cheese Patties One cup tomato soup, 12 cup water Vjj cup dry cereal (oatmeal), Vt cup grated cheese, Vfc teaspoon salt, Vg teaspoon pepper, 2 minced canned pimien-tos, 1 beaten egg, bread crumbs and frying fat. , Combine soup and water, stir cereal in very gently and bring to boiling point over open fire, then cook in double boiler 15 to 20 minutes. Add cheese, salt, pepper and pimientos and turn into tall cylindrical molds (empty baking powder cans are good). Chill, unmold, cut into slices, dip in beaten egg, then in bread crumbs. Fry golden brown in deep hot fat or saute on both sides in a shallow frying pan. Serve four to six. Quick Chili Con Carne One pound ground beef, 1 tablespoon butter, 1 medium-onion, chopped, 1 medium can red kidney beans, 1 small can tomato soup, dash of salt and pepper, 14 teaspoon chili powder. Brown beef in skillet with butter and chopped onions. Add kidney beans and stir until well blended. Pour over this the soup, and season with salt and pepper, and add chili powder. Cook slowly for ife hour. Serves six. Parfait Mazarin One cup sugar, 1 cup water, 3 egg whites beaten stiff. 2 squares unsweetened chocolate, melted and cooled, 2 cups cream, whipped, 1 tablespoon vanilla. Cook sugar and water until a small amount of syrup will form a soft ball in cold water, or spins a thread when dropped from the tip of a spoon. Pour syrup in fine stream over egg whites, beating constantly. Continue beating until mixture is cool. Fold in chocolate, cream and vanilla. Pour into mold, filling it to overflowing, cover with greased paper, press cover tightly down over paper, and pack in equal parts of ice and salt, if mechanical refrigerator is used, pour into freezing trays and let stand 3 to 4 hours. lit/A