Zbirka Delovni zvezki UMAR Delovni zvezek 4/2020, letnik XXIX Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršic, Mateja Kovac, Tina Nenadic, Ana Vidrih Objava in povzemanje prispevkov sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Avtorstvo je treba pripisati avtorju prispevka in ne Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Mnenja, ugotovitve in sklepi so namrec v celoti avtorjevi in ne odražajo nujno uradnih stališc Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ Kratka vsebina: Dodana vrednost gospodarskih družb je v letu 2019 pomenila okoli 57 % dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in se je podobno kot poslovni rezultat še nadalje izboljšala. Neto cisti dobicek gospodarskih družb je precej presegel do sedaj najvišjo raven iz leta 2007 (tudi realno). Tudi v letu 2019 so z dobickom poslovali v vseh dejavnostih, pri vecini s povecanim. V obdobju 2008–2019 so v strukturi dodane vrednosti družb najbolj pridobile prometna dejavnost in predelovalne dejavnosti, znižal pa se je zlasti delež gradbeništva in trgovine. Kljucne besede: gospodarske družbe, poslovni izid, dodana vrednost, kazalniki uspešnosti poslovanja, statisticni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, oskrba z elektriko, plinom in paro, gradbeništvo, trgovina, promet in skladišcenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, poslovanje z nepremicninami, strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, druge raznovrstne poslovne storitve. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=39802115 ISBN 978-961-6839-48-8 (pdf) Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorciceva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Tanja Celebic (tanja.celebic@gov.si) Delovni zvezek: Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Avtorji: Jure Povšnar (jure.povsnar@gov.si), Mojca Koprivnikar Šušteršic (mojca.koprivnikar@gov.si), mag. Mateja Kovac (mateja.kovac@gov.si), mag. Tina Nenadic (tina.nenadic@gov.si), mag. Ana Vidrih (ana.vidrih@gov.si). Delovni zvezek je lektoriran. Delovni zvezek je recenziran. Ljubljana, november 2020 Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Kazalo vsebine 1 Uvod .......................................................................................................................................................................................................1 2 Nekatere znacilnosti poslovanja in premoženjsko-financnega položaja gospodarskih družb v letu 2019...2 3 Pregled poslovanja gospodarskih družb po dejavnostih..................................................................................................7 3.1 Kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti (A, C 10,11)................................................................................................9 3.1.1 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo ter ribištvo (A).......................................................................................................9 3.1.2 Proizvodnja živil in pijac (C 10, 11).........................................................................................................................12 3.2 Rudarstvo (B) ..............................................................................................................................................................................15 3.3 Predelovalne dejavnosti (C)..................................................................................................................................................18 3.4 Oskrba z elektriko, plinom in paro (D)..............................................................................................................................25 3.5 Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E)................................................................28 3.6 Gradbeništvo (F) .......................................................................................................................................................................31 3.7 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G)..............................................................................................33 3.8 Promet in skladišcenje (H).....................................................................................................................................................40 3.9 Gostinstvo (I) ..............................................................................................................................................................................45 3.10 Informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) ..............................................................................................................49 3.11 Poslovanje z nepremicninami (L).....................................................................................................................................54 3.12 Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) ..................................................................................................57 3.13 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N)................................................................................................................61 4 Zakljucek.............................................................................................................................................................................................65 5 Seznam literature in virov ............................................................................................................................................................68 Priloga: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb...........................................69 PRILOGA K DELOVNEMU ZVEZKU: STATISTICNE TABELE V EXCELOVI DATOTEKI Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Kazalo okvirjev, slik in tabel Okvir 1: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno...........................................................................37 Okvir 2: Poslovanje podjetnikov v gostinstvu..................................................................................................................................................................48 Slika 1: Neto cisti dobicek in njegovi glavni sestavini1 v obdobju 2002–20192,3 ...........................................................................................3 Slika 2: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu v obdobju 2008–2019 ...................................................................................................4 Slika 3: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih v obdobju 2002–2019..........................................................................4 Slika 4: Financni odhodki in financni prihodki v obdobju 2008–2019................................................................................................................5 Slika 5: Dolg, kapital ter delež dolga v virih sredstev v obdobju 2002–20191.................................................................................................5 Slika 6: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019.............................................................................7 Slika 7: Sprememba v strukturi dodane vrednosti družb v obdobju 2008–2019........................................................................................7 Slika 8: Neto cisti dobicek obracunskega obdobja po dejavnostih v letih 2018 in 2019.........................................................................8 Slika 9: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti A v obdobju 2008–2019..................................10 Slika 10: Neto poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti A v obdobju 2008–2019..........................................................................11 Slika 11: Neto poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti A po oddelkih v letih 2018 in 2019...................................................11 Slika 12: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah ŽPI v obdobju 2008–2019....................................................13 Slika 13: Poslovni izid gospodarskih družb ŽPI v obdobju 2008–2019............................................................................................................14 Slika 14: Neto poslovni izid gospodarskih družb ŽPI po strukturi v letih 2018 in 2019 .........................................................................14 Slika 15: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019...............................................................................................................................................................................................................................16 Slika 16: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah..................................................................................................................................................................................................................16 Slika 17: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti v letu 2019, struktura .....................................19 Slika 18: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti v letu 2019, rast.................................................20 Slika 19: Produktivnost dela v družbah predelovalnih dejavnosti......................................................................................................................21 Slika 20: Prihodki od prodaje in izvozna usmerjenost predelovalnih družb v letu 2019......................................................................21 Slika 21: Neto poslovni rezultat družb predelovalnih dejavnosti v izbranih letih.....................................................................................22 Slika 22: Neto financni rezultat družb predelovalnih dejavnosti.........................................................................................................................23 Slika 23: Neto cisti dobicek družb predelovalnih dejavnosti v letu 2019.......................................................................................................23 Slika 24: Zadolženost družb predelovalnih dejavnosti v letu 2019....................................................................................................................24 Slika 25: Strukturadodane vrednostiv gospodarskih družbah v dejavnostioskrba z elektriko, plinom in paro v letu2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019............................................................................................................................................................................26 Slika 26: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah............................................................................................................................................................26 Slika 27: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti E v obdobju 2008–2019................................29 Slika 28: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E v obdobju 2008–2019.......................................................................................30 Slika 29: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E po oddelkih v letih 2018 in 2019 ................................................................30 Slika 30: Viri sredstev ter delež dolga v virih sredstev gradbeništva v obdobju 2008–2019..............................................................32 Slika 31: Struktura dodane vrednosti po oddelkih dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019............................................................................................................................................................................................................................................................34 Slika 32: Dodana vrednost ter rasti dodane vrednosti in stroškov dela na zaposlenega v gospodarskih družbah dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019.............................................................................................34 Slika 33: Poslovni izid družb trgovskih oddelkov v letih 2018 in 2019.............................................................................................................35 Slika 34: Obremenjenost poslovnih prihodkov z nabavno vrednostjo prodanega blaga, materiala in storitev v trgovinskih družbah v letih 2009, 2018 in 2019..............................................................................................................................................................35 Slika 35: Prihodki od prodaje gospodarskih družb v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v obdobju 2008– 2019............................................................................................................................................................................................................................................................36 Slika 36: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno v obdobju 2000– 2019............................................................................................................................................................................................................................................................37 Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 37: Odpisi vrednosti gospodarskih družb v trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah in v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi v obdobju 2008–2019....................................................................................38 Slika 38: Financno poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019..................................................................................................................................................................................................................................................39 Slika 39: Zadolženost trgovinskih družb v letu 2019...................................................................................................................................................39 Slika 40: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb v dejavnosti promet in skladišcenje v letu 2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019........................................................................................................................................................................................................41 Slika 41: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti promet in skladišcenje v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah...................................................................................................................................................................................41 Slika 42: Delež v dodani vrednosti ter zaposlenosti vseh gostinskih družb v letu 2019 .......................................................................46 Slika 43: Poslovni izid družb gostinskih oddelkov v letih 2018 in 2019...........................................................................................................46 Slika 44: Donosnost prodaje v gostinskih gospodarskih družbah v letih 2016, 2018 in 2019 ..........................................................47 Slika 45: Zadolženost in financna pokritost gostinskih družb v obdobju 2008–2019............................................................................48 Slika 46: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019 ..............................................................................................................................................................................50 Slika 47: Poslovni rezultat družb dejavnosti J v letu 2019........................................................................................................................................51 Slika 48: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019.....................................................................................................................................................................................................................51 Slika 49: Zadolženost v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019..............................52 Slika 50: Struktura dodane vrednosti, zaposlenosti in sredstev nepremicninskih gospodarskih družb v letu 2019..........55 Slika 51: Poslovni izid nepremicninskih družb v obdobju 2008–2019.............................................................................................................56 Slika 52: Transakcije in cene stanovanjskih nepremicnin v obdobju 2007–2019.....................................................................................56 Slika 53: Zadolženost in financna struktura gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremicninami v obdobju 2008–2019..............................................................................................................................................................................................................................................56 Slika 54: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019........................................................................................................................................................................................58 Slika 55: Poslovni rezultat družb dejavnosti M v letu 2019......................................................................................................................................59 Slika 56: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019.....................................................................................................................................................................................................................59 Slika 57: Zadolženost v družbah strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019.......................................................60 Slika 58: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019.............................................................................................................................................................................................62 Slika 59: Poslovni rezultat družb dejavnosti N v letu 2019.......................................................................................................................................63 Slika 60: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019.....................................................................................................................................................................................................................63 Slika 61: Zadolženost v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019....................................64 Tabela 1: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb.......................................................................................................................................................2 Tabela 2: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb kmetijstva, lova in ribištva ter gozdarstva v izbranih letih......................9 Tabela 3: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb dejavnosti proizvodnje živil in pijac v izbranih letih................................12 Tabela 4: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb rudarstva.............................................................................................................................15 Tabela 5: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti v izbranih letih.......................................................18 Tabela 6: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb oskrbe z elektriko, plinom in paro.......................................................................25 Tabela 7: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v izbranih letih.................................................................................................................................................................................................28 Tabela 8: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb gradbeništva v izbranih letih..................................................................................31 Tabela 9: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil v izbranih letih.........................................................................................................................................................................................................................................33 Tabela 10: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb prometa in skladišcenja..........................................................................................40 Tabela 11: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb gostinstva v izbranih letih.....................................................................................45 Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Tabela 12: Izbrani kazalniki poslovanja samostojnih podjetnikov v gostinstvu v obdobju 2008–2019....................................48 Tabela 13: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v izbranih letih.49 Tabela 14: Kazalniki poslovanja nepremicninskih družb v izbranih letih.......................................................................................................54 Tabela 15: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih v izbranih letih.............................................................................................................................................................................................................................................................57 Tabela 16: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih v izbranih letih........61 Kratice A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, F – gradbeništvo, G – trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – promet in skladišcenje, I – gostinstvo, J – informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – financne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremicninami, M – strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – druge dejavnosti. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Povzetek V delovnem zvezku na podlagi podatkov AJPES, pridobljenih iz bilanc stanja in izkazov poslovnega izida, analiziramo poslovanje gospodarskih družb. Analiza zajema obdobje od leta 2008 (ko je prišlo do spremembe Standardne klasifikacije dejavnosti; v nadaljevanju SKD) do leta 2019, pri cemer je glavni poudarek na analizi poslovanja v zadnjem letu. Vse kategorije primerjamo v tekocih cenah. Dodana vrednost gospodarskih družb se je v letu 2019 še bolj povecala kot leto prej in je pomenila okoli 57 % dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva (upoštevaje revizijo ocene dodane vrednosti SURS). Poslovni rezultat gospodarskih družb se je, po mocnem poslabšanju med gospodarsko in financno krizo, v letu 2019 že šesto leto zapored zelo izboljšal. Poslabšanje v omenjeni krizi se je kazalo v negativnem rezultatu iz financiranja in zmanjšanem dobicku iz poslovanja. V letu 2019 je do nadaljnjega izboljšanja prišlo pri obeh komponentah, tako da je neto cisti dobicek gospodarskih družb s 4.625 mio EUR precej presegel do sedaj najvišjo raven iz leta 2007 (tudi realno). Neto dobicek iz poslovanja se je v tej primerjavi še bolj okrepil, prav tako se je zelo povecal tudi po dolgem obdobju ponovno dosežen neto dobicek iz financiranja. Na strani poslovnih prihodkov se je malo upocasnjeno nadaljevalo povecevanje prihodkov od prodaje na trgu EU, hitreje pa na trgih izven EU. Ob slabenju domace konjunkture se je skoraj ustavila prej mocna rast prihodkov na domacem trgu. Kot posledica poprej visokega gospodarskega cikla in omejene ponudbe delovne sile se je nekoliko okrepil zlasti delež stroškov dela v poslovnih odhodkih (manj v dodani vrednosti), a ostal primerljiv ravnem pred desetimi leti. Zniževanje financnih odhodkov je bilo ob intenzivnem razdolževanju družb povezano z vse manjšimi odhodki iz bancnih posojil, ki pa so jih po nekaj letih ugodne gospodarske klime v letu 2019 družbe spet malo povecale. Ceprav v posameznih družbah do cišcenja bilanc obcasno še prihaja, še naprej upadajo financni odhodki povezani z odpisi in oslabitvami ter vse manj vplivajo na povprecni rezultat poslovanja vseh družb. Zadolženost gospodarskih družb (delež dolga v virih sredstev) se je v 2019 nadalje znižala in je bila z 51 % malo nižja kot v zacetku prejšnjega desetletja. Summary The working paper analyses business results of Slovenian companies using AJPES statistical data from companies’ balance sheets and profit and loss statements. The analysis covers the period from 2008 (when the NACE classification was revised), focusing on developments in 2019. All categories are compared in current prices. In 2019 value added of commercial companies increased even more than in 2018, accounting for approximately 57% of total value added of Slovenia’s economy (based on revised estimates by SURS). After deteriorating significantly during the crisis, business performance of commercial companies improved considerably in 2019 for the sixth consecutive year. The deterioration during the crisis was reflected in financial loss and lower operating profit. In 2019 a further improvement was recorded for both components. Total net profit, at EUR 4,625 million, thus significantly exceeded the record level of 2007 (also in real terms). In this comparison, net operating profit improved even more and net financial profit, created again for the first time in a long period in 2018, improved further. On the operating revenue side, revenues from sales on the EU market increased at a lower pace, while revenues from sales outside the EU grew faster. Owing to the slowing down of the business cycle in Slovenia, growth in sales revenues on the domestic market eased significantly. Particularly the share of labour costs in operating expenses (less in value added) increased slightly in circumstances of strong economic growth and limited labour supply in the last few years, but remained close to the levels from ten years before. The falling of financial expenses amid intense corporate deleveraging was at first a consequence of lower expenses from bank loans, but these increased somewhat again in 2019 after several years of solid economic activity. Expenses related to impairment and write-offs of financial investments also declined significantly in recent years, and although some companies are still cleaning their balance sheets, this is now less reflected in the average business performance of all companies. In 2019 companies’ indebtedness (the ratio of debt to total liabilities) decreased further and was, at 51%, just under the level seen at the beginning of the previous decade. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 1 Uvod Strukturne statistike podjetij so pomemben vir podatkov o posameznih dejavnostih gospodarstva, saj omogocajo analize na precej bolj razclenjeni ravni SKD kakor na primer nacionalni racuni, ki zagotavljajo predvsem tako imenovane makro podatke o nacionalnem gospodarstvu. Njihova slabost pa je, da so na voljo s precejšnjim casovnim zamikom. Zato si za bolj tekoce spremljanje gibanj v posameznih dejavnostih pomagamo s statisticnimi podatki o poslovanju gospodarskih družb. Uporabljeni podatki za razliko od strukturnih statistik alinacionalnih racunov ne vkljucujejo rezultatov vseh poslovnih subjektov(poleggospodarskih družb so to še samostojni podjetniki, zadruge, društva, pravne osebe zasebnega in javnega prava). Z analizo podatkov o poslovanju gospodarskih družb tako zajamemo nekaj vec kot polovico dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in skoraj dve tretjini dodane vrednosti dejavnosti pretežno zasebnega sektorja (A-N, R-T). V delovnem zvezku analiziramo statisticne podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb1 predvsem z vidika posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Zanimajo nas (i) glavne znacilnosti poslovanja in premoženjsko-financnega položaja družb s poudarkom na dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjeno dodano vrednost in konkurencnost posameznih dejavnosti, in (ii) pomembnejše spremembe v strukturi dejavnosti. Tako dobimo podrobnejši pogled v posamezne dejavnosti, kar uporabljamo na eni strani kot podlago za napovedovanje bruto domacega proizvoda s strani proizvodnje (dodane vrednosti), ki je sestavni del napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Na drugi strani pa so te analize ena od osnov za spremljanje napredka pri razvoju in konkurencnosti podjetniškega sektorja. V posameznih storitvenih dejavnostih, v katerih ob gospodarskih družbah razmeroma velik del dodane vrednosti dejavnosti ustvarijo še majhni samostojni podjetniki, dodajamo tudi kratko informacijo o njihovem poslovanju. Delovni zvezek ima štiri poglavja in statisticno prilogo. Uvodu sledi poglavje, v katerem predstavljamo nekatere skupne znacilnosti poslovanja in premoženjsko-financnega položaja gospodarskih družb v Sloveniji. Vecino prostora pa v nadaljevanju namenjamo analizi poslovanja družb v posameznih dejavnostih klasifikacije SKD. Zaradi spremembe Standardne klasifikacije dejavnosti z letom 2008 v delovnem zvezku vecinoma analiziramo obdobje po tem letu. Podatki za vsako od analiziranih let vkljucujejo gospodarske družbe, ki so v tistem letu dejansko poslovale. Vkljucene so vecje dejavnosti zasebnega sektorja brez financnih in zavarovalniških storitev (K), in sicer: kmetijstvo in nekatere z njim povezane dejavnosti (A, C 10 in C 11; zaradi povezanosti kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije te dejavnosti obravnavamo skupaj), rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrba z elektriko, plinom in paro (D), oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami ter saniranje okolja (E), gradbeništvo (F), trgovina (G), promet in skladišcenje (H), gostinstvo (I), informacijske in komunikacijske dejavnosti (J), poslovanje z nepremicninami (L), strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N). Delovni zvezek koncujemo s sklepnimi ugotovitvami, prilagamo pa mu še obsežnejšo statisticno prilogo. 1 Objavlja jih AJPES na podlagi letnih porocil, ki jih enkrat letno predložijo gospodarske družbe. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 2 2 Nekatere znacilnosti poslovanja in premoženjsko-financnega položaja gospodarskih družb v letu 2019 Tabela 1: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 51.997 55.734 65.214 66.749 67.178 Število zaposlenih1 510.754 462.643 444.839 503.326 519.505 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 1.657,0 -256,5 1.640,0 4.196,7 4.624,8 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 1.557 7,7 1,051 4,6 4,5 46.752 28.149 60,2 Delež dolga v virih sredstev (v %) 65,2 62,2 55,2 51,4 51,2 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 36,9 35,3 30,2 29,3 27,9 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 56,8 61,0 73,0 83,1 81,6 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 88,8 90,5 99,1 103,2 103,6 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 61,3 62,0 61,4 58,5 59,8 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 15,7 15,4 18,2 19,6 19,5 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatek o številu zaposlenih pomeni povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in je izracunan kot število delovnih ur v koledarskem (obracunskem) letu, za katere so zaposleni dobili placo in nadomestilo place /(deljeno) z možnimi delovnimi urami za koledarsko (poslovno) leto. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Poslovanje gospodarskih družb se je v letu 2019 nadalje izboljšalo, kazalci uspešnosti pa so bili vecinoma tudi boljši kot pred ekonomsko in financno krizo. Rast dodane vrednosti vseh družb je bila v letu 2019 8,6-odstotna in s tem za 1 o. t. višja kot prejšnje leto. Tako kot dodana vrednost se je tudi število zaposlenih v družbah v zadnjih letih povecevalo. Zaposlenost je raven iz leta 2008 presegla le malo, za 2 %, dodana vrednost pa je bila višja kar za dobro tretjino, kar pomeni, da je bila tudi realno2 za skoraj petino višja. V zadnjih šestih letih se je precej okrepil tudi dobicek družb. Neto cisti dobicek se je do leta 2019 povzpel na 4.625 mio EUR in je bil za 35 % višji kot pred krizo v najuspešnejšem letu 2007 (realno za preko 10 %), neto dobicek iz poslovanja pa je bil višji za vec kot 42 %, kar pomeni še višjo realno rast kot pri dodani vrednosti. Po dolgih letih so družbe v letu 2018 spet zabeležile neto dobicek iz financiranja, ki so ga v letu 2019 še precej povecale. Vprašanju primernega deflatorja se izognemo z izracunom kazalcev donosnosti. V letu 2019 sta bili 2 Z deflatorji za preracun rasti nominalnih kazalcev družb v realna gibanja ne razpolagamo, rast cen življenjskih potrebšcin (inflacija), ki jo izracuna SURS, pa lahko služi kot približek deflatorja (2019/2008: 14,0 %, 2019/2007: 20,5 %). donosnosti poslovnih prihodkov in sredstev s 4,8 % in 4,6 % že višji kot leta 2007, medtem ko je bila donosnost kapitala z 9,4 % še za slabo odstotno tocko nižja3. Slednje je pricakovano, saj je ob narašcanju zadolževanja pred krizo kapital pomenil manjši del vseh sredstev oziroma virov družb, ki skupaj ustvarjajo poslovni rezultat. V letu 2019 so družbe že tretje leto zapored poslovale z neto cistim dobickom v vseh dejavnostih. Ceprav se je v zadnjih letih mocno skrcil obseg prevrednotovalnih odhodkov in odpisov financnih naložb, obcasno (ob tujih prevzemih, pred stecaji…) še prihaja do cišcenja bilanc posameznih družb s povecevanjem postavk odhodkovne strani. To, poleg splošnih in panožnih gospodarskih razmer, predvsem v primeru, ko gre za vecje družbe, še vedno lahko pomembno vpliva na nihanja v uspešnosti poslovanja posameznih dejavnosti, vendar v letu 2019 tovrstna gibanja niso bila tako zelo izrazita, kot v prejšnjih nekaj letih. Pomemben pokazatelj okrevanja družb po ekonomski in financni krizi je bilo tudi narašcanje vrednosti virov sredstev v obdobju 2016–2019, ki je v letu 2019 prvic presegla raven iz leta 2008. Povecali sta se obe sestavini virov, tako vrednost dolga kot kapitala, njuno razmerje pa je malenkost nad 50 %, t. j. tako kot pred zacetkom »napihovanja dolžniškega balona« v prvih letih po letu 2000. Slika 1: Neto cisti dobicek in njegovi glavni sestavini1 v obdobju 2002–20192,3 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek obracunskega obdobja 6.000 5.000 4.000 R 3.000 o EU2.000 V mi1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Poslovni rezultat obracunskega obdobja je rezultat poslovanja družb v njihovi osnovni dejavnosti (rezultat iz poslovanja), iz financiranja (rezultat iz financiranja) in iz drugega delovanja. Ker tretja komponenta predstavlja relativno manj pomemben del celotnega poslovnega rezultata, je v sliki ne prikazujemo posebej. 2 Leta 2006 so se spremenili slovenski racunovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogocile medletno primerjavo podatkov (glej tudi pojasnila v uvodu v Kmet Zupancic in drugi, 2007). 3 Podatki za vsa leta se nanašajo na gospodarske družbe, ki so dejansko poslovale v posameznem letu, kar pomeni, da so pridobljeni iz bilanc za tekoce leto. Rast prihodkov od prodaje se je v letu 2019 v primerjavi s prejšnjima dvema letoma upocasnila, izvozna usmerjenost družb je še narasla, pa tudi gospodarnost poslovanja4. Zmanjšano rast prihodka na tujih trgih povezujemo s šibkejšo rastjo tujega povpraševanja zlasti na trgu EU, medtem ko se je prihodek s trgov izven EU bolj okrepil kot v predhodnem letu. Z upocasnitvijo mednarodnega poslovanja se je umirila tudi domaca gospodarska aktivnost, kar se je pokazalo na mocnem znižanju rasti prihodka na domacem trgu, ki pa je leto prej že presegel raven iz leta 2008. Najvec prihodka družbe še vedno ustvarijo doma, a se je delež njihovih izvoznih prihodkov v vseh prihodkih v obdobju 2008–2019 povecal za skoraj polovico in dosegel 43 %. Poslovni prihodki so se v letu 2019 povecali za 2,9 %. Ker so se poslovni odhodki povecali malo manj, je gospodarnost poslovanja s koeficicientom 1,051 presegla tako raven iz leta 2018 kot pred tem najvišjo raven v letu 2007 (1,049 in 1,048). 3 Le pri izracunu donosnosti poslovnih prihodkov je v števcu neto dobicek iz poslovanja, drugod pa neto cisti dobicek; pri donosnostih sredstev in kapitala upoštevamo povprecna sredstva in povprecni kapital v letu. 4 Gospodarnost poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Slika 2: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu v obdobju 2008–2019 Prihodki od prodaje na domacem trgu Prihodki od prodaje v EU Prihodki od prodaje izven EU 60 50 V mrd EUR 40 30 20 10 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 3: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih v obdobju 2002–2019 63,5 Stroški dela/dodana vrednost (l. os) Stroški dela/poslovni odhodki (d. os) 16,5 63,0 62,5 16,0 62,0 15,5 V % 61,5 15,0 61,0 60,5 14,5 60,0 14,0 59,5 59,0 13,5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V % Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih ostajata na primerljivi ravni kot pred gospodarsko in financno krizo, ceprav se je slednji nekoliko povecal. Deleži stroškov dela se s tehnološkim napredkom na daljši rok obicajno znižujejo. V primeru slovenskih gospodarskih družb se je delež stroškov dela v dodani vrednosti v obdobju 1995–2019 znižal za vec kot 14 o. t. V vmesnem kriznem obdobju je bilo za krajši cas ravno obratno. Ob visokem padcu aktivnosti z zacetkom krize sta se v letu 2009 deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih mocno povecala5. V naslednjih letih pa je njihovo zniževanje oziroma prilagajanje dejanskim razmeram v gospodarstvu izboljševalo poslovni izid. Po letu 2012 so stroški dela narašcali bolj od ostalih poslovnih odhodkov, vse do leta 2017, ko so se tudi zaradi mocne rasti svetovnih cen energije in kovin dosti bolj povecali stroški blaga, materiala in storitev. Stroški dela v poslovnih odhodkih so se v razmerah visoke gospodarske konjunkture in omejene ponudbe delovne sile v letu 2019 nekoliko okrepili (na dobrih 15 %), a so ostali blizu relativno nizkim predkriznim ravnem. Na nizkih ravneh so z znižanjem v letu 2019 ostali tudi stroški dela na enoto dodane vrednosti. V obdobju 2008–2019 so se stroški dela povišali za 33,9 %, kar je precej bolj od inflacije, ki je bila 14-odstotna, nekoliko bolj pa tudi od rasti produktivnosti dela, ki se je v tem casu povecala za 32,5 %. 5 Stroški dela se v takih razmerah prilagodijo z zamikom. Takojšnje znižanje plac ob upadu posla zavirajo obstojece kolektivne pogodbe, obseg odpušcanja zaposlenih pa je v zacetku manjši zaradi negotovosti podjetnikov glede globine in casa trajanja krize. Zato so se stroški dela tudi pri nas sprva znižali dosti manj od dodane vrednosti in ostalih odhodkov. Na to pa je pomembno vplival tudi precejšen zakonski dvig minimalne place v zacetku krize (Zakon o minimalni placi, 2010). Družbe so v letu 2018 prvic po letu 2007 spet imele neto dobicek iz financiranja, ki so ga v letu 2019 še mocno povecale. Zaradi visoke zadolženosti so imele družbe v zacetku ekonomske in financne krize visoke financne obveznosti, ki so se kasneje v procesu razdolževanja zniževale. V letu 2019 so se po nekaj letih ugodne gospodarske aktivnosti prvic po krizi te financne obveznosti spet nekoliko povecale. V zadnjih letih pa se je še posebej zmanjšala oslabitev financnih naložb6, ki so med ekonomsko in financno krizo prav tako vzdrževale visoko raven financnih odhodkov. Financni odhodki so se tako še nadalje znižali tudi v letu 2019, za 9,6 %, tako da se je ob 13,4-odstotni rasti financnih prihodkov neto dobicek iz financiranja vec kot trikratno povecal. Slika 4: Financni odhodki in financni prihodki v obdobju 2008–2019 4.500 Fin. odhodki iz financnih obveznosti Drugi financni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Financni prihodki 4.000 3.500 V mio EUR 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 5: Dolg, kapital ter delež dolga v virih sredstev v obdobju 2002–20191 80 Dolg (l. os) Kapital (l. os) Delež dolga v virih sredstev (d. os) 70 70 60 60 50 V mrd EUR 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V % Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: 1 Leta 2006 so se spremenili slovenski racunovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogocile medletno primerjavo podatkov (glej tudi pojasnila v uvodu v Kmet Zupancic in drugi, 2007). Stopnja zadolženosti družb se je po letu 2008 zniževala in se spustila pod raven iz zacetka prejšnjega desetletja. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, je ob ugodnih pogojih na financnih trgih in visoki gospodarski aktivnosti v letih do 2008 mocno narasla in je presegla 65 %. V naslednjih letih so se družbe razdolževale zlasti z odplacevanjem starih kreditov, z odprodajo premoženja, vrednost dolga vseh družb pa se je nižala tudi zaradi stecajev. Na ta nacin se je zniževala tudi vrednost sredstev. Obseg kapitala je v letih po zacetku ekonomske in financne krize dolgo stagniral in se je šele v zadnjih petih letih spet bolj povecal. Ob trdnejši kapitalski osnovi in ugodnih napovedih za gospodarsko rast v prihodnjih letih se je po daljšem obdobju tudi dolg družb v obdobju 2017–2019 spet povišal, kar kaže na zakljucevanje pokrizne konsolidacije 6 Te so bile med drugim posledica slabih kreditov in zmanjšanja vrednosti delnic. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 poslovanja gospodarskih družb. Tudi vrednost sredstev je bila v letu 2019 že malenkost višja kot leta 2008 (realno še ne), delež dolga v virih sredstev pa se je zmanjšal na 51,2 %, kar je bila najnižja stopnja zadolženosti v obdobju 2000–2019. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3 Pregled poslovanja gospodarskih družb po dejavnostih Slika 6: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Od zacetka ekonomske in financne krize v letu 2008 se je struktura dodane vrednosti gospodarskih družb spreminjala v smeri povecevanja deleža bolj izvozno usmerjenih dejavnosti. Od leta 2008 se je mocno skrcil delež gradbeništva (F), pa tudi trgovine (G) in financnega posredništva (K; brez bank in drugih financnih posrednikov). Hkrati se je povecal delež dejavnosti, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih oziroma so se nanje zacele intenzivneje preusmerjati v casu ekonomske in financne krize. V strukturi dodane vrednosti družb se je tako najbolj povecal delež prometa7 (H) in predelovalnih dejavnosti (C), to je dveh tradicionalno visoko izvozno usmerjenih dejavnosti, v zadnjih letih pa se je zaradi povecanja aktivnosti agencij za zaposlovanje, ki se odzivajo na povecano povpraševanje podjetij po bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve, okrepil tudi delež raznovrstnih storitvenih dejavnosti (N). V drugih dejavnostih so bile spremembe manjše. Najvecje dejavnosti po ustvarjeni dodani vrednosti sicer ostajajo predelovalne dejavnosti (C), trgovina (G), promet (H), strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) ter gradbeništvo (F), ki skupno ustvarijo vec kot tri cetrtine dodane vrednosti gospodarskih družb. Slika 7: Sprememba v strukturi dodane vrednosti družb v obdobju 2008–2019 H Promet in skladišcenje C Predelovalne dejavnosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro J Informacijske in komunikacijske dejavnosti Ostale dejavnosti skupaj G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil F Gradbeništvo v o.t. Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. 7 Na povecanje deleža prometa je pomembno vplivala tudi statusna sprememba vecje družbe v letu 2010, njegov delež pa je narašcal tudi po tem letu. V letu 2016 pa je v smeri zniževanja deleža prometa vplivalo preregistriranje vecje družbe, ki skrbi za infrastrukturo, v dejavnost L: Poslovanje z nepremicninami. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Tudi lani so z dobickom poslovali v vseh dejavnostih, ta je bil pri vecini višji kot leto pred tem. Na obseg dobicka v posameznih dejavnostih so mocno vplivali konjunktura in uspešnost poslovanja družb na konkurencnem trgu, na spremembe dobicka pa tudi prestrukturiranje, ki je v pokriznem obdobju potekalo v številnih družbah (prevzemi, sanacije, cišcenje bilanc, stecaji). S tovrstnimi procesi je bilo na primer še vedno precej povezano izboljšanje poslovanja v gradbeništvu leta 2017, kot tudi v trgovini leta 2018. Obe omenjeni dejavnosti sta v teh letih kar do polovice prispevali k povecanju neto cistega dobicka vseh družb, v letu 2019 pa tovrstni vplivi niso bili zelo izraziti. V tem letu se je dobicek najbolj povecal v financnih in zavarovalniških dejavnostih, pa tudi v predelovalnih, strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih ter pri oskrbi z elektricno energijo, upadel pa v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v trgovini. Leta 2019 so najvec dobicka še vedno ustvarili v predelovalnih dejavnostih, ki pa se je po deležu v vseh družbah še malo znižal, na slabo tretjino. Slika 8: Neto cisti dobicek obracunskega obdobja po dejavnostih v letih 2018 in 2019 2019 2018 C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro F Gradbeništvo G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladišcenje J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Financne in zavarovalniške dejavnosti L Poslovanje z nepremicninami M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti Ostale dejavnosti skupaj V mio EUR Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. V nadaljevanju poglavja predstavljamo podrobnejšo analizo poslovanja družb ter strukturnih sprememb v posameznih nefinancnih dejavnostih zasebnega sektorja (A–N, brez K). Poslovanja družb na podrocjih javnih storitev (dejavnosti O-Q), manjšega dela tržnih storitev (R in S) in financnega posredništva (K) pa zaradi izjemno nizke zastopanosti gospodarskih družb v ustvarjeni dodani vrednosti teh dejavnosti v delovnem zvezku podrobneje ne obravnavamo. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.1 Kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti (A, C 10,11) 3.1.1 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo ter ribištvo (A) Tabela 2: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb kmetijstva, lova in ribištva ter gozdarstva v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 356 354 454 463 463 Število zaposlenih1 4.022 3.793 3.105 2.952 3.068 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 0,8 0,8 0,7 0,6 0,6 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 0,6 0,7 0,6 0,6 0,5 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio. EUR) -10,1 -0,3 7,0 29,0 22,3 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 1.260 6,6 1,064 3,94 4,89 42.744 24.741 57,9 Delež dolga v virih sredstev (v %) 55,4 55,5 61,4 52,5 52,7 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 32,8 33,0 31,7 28,7 26,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 70,0 68,5 62,0 86,0 80,8 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 90,5 88,8 91,8 106,0 104,7 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 63,7 65,0 62,2 55,2 58,5 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 19,4 17,2 19,9 23,3 22,3 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Gospodarske družbe s podrocja kmetijstva in lova, gozdarstva ter ribištva (A) so v letu 2019, ob manjši kmetijski pridelavi in nadaljevanju sanacije gozdov8, ponovno dosegle razmeroma visoko dodano vrednost. Iz dejavnosti A je racunovodske izkaze oddalo 463 gospodarskih družb s skupno 3.068 zaposlenimi. To je bilo enako število družb, a vec zaposlenih kot v letu prej. Ustvarili so 131,1 mio EUR dodane vrednosti, kar je, po precejšnji rasti v letu 2018, pomenilo nadaljnjo rast, na najvišjo vrednost od leta 20089. Gibanja v dveh osnovnih oddelkih niso bila enaka, rast je bila le v družbah iz kmetijske proizvodnje. To je bila v veliki meri posledica visoke rasti v živinoreji, kjer pa je bila vrednost še vedno precej nižja kot v letu 2010, ko je bila v opazovanem obdobju najvišja. V rastlinstvu je, ob zvišanju v pridelovaju netrajnih rastlin in znižanju v gojenju trajnih nasadov10, ostala približno enaka. V družbah iz gozdarstva se je dodana vrednost znižala, a še ostala na razmeroma visoki ravni. Gibanja v tej dejavnosti so bila šesto leto zapored pod vplivom obsežne sanacijske secnje po vremenskih ujmah ter napadih gozdnih škodljivcev. V družbah iz ribištva in gojenja vodnih organizmov, ki pa imajo v dejavnosti skromen prispevek, se je dodana vrednost zvišala za vec kot cetrtino, a ravni iz leta 2016, ko je bila v opazovanem obdobju najvišja, ni dosegla. Skupna produktivnost dela dejavnosti A se je v letu 2019 ob nižji rasti dodane vrednosti od zaposlenosti nekoliko znižala. Zaostanek za produktivnostjo v družbah skupaj se je povecal z 2 % na 9 %. V strukturi je ostala precejšnja razlika: v primerjavi s produktivnostjo vseh družb je bila v kmetijstvu za 18 % nižja, v gozdarstvu pa za 9 % višja. Slika 9: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti A v obdobju 2008–2019 Pridelovanje netrajnih rastlin Gojenje trajnih nasadov Živinoreja 140 Ostala kmet. proizv. in ribištvo Gozdarstvo Zaposlenost v dejavnosti A (d.os) 7 120 6 100 5 V mio EUR 80 4 60 3 40 2 20 1 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V tisoc Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Gojenje trajnih nasadov, Pridelovanje netrajnih rastlin, Živinoreja ter Ostala kmet. proizvodnja so skupine iz oddelka 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. V grafu so razvršcene glede na njihove deleže v dodani vrednosti dejavnosti v letu 2019. Gozdarstvo sodi v oddelek 02, ribištvo pa v oddelek 03. Družbe podrocja A so v letu 2019 prihodke znižale za 8 %, odhodke pa za 7 %. Skupne prihodke so zniževali prihodki iz osnovnega in drugega delovanja, financni prihodki pa so se zvišali. Cisti prihodki od prodaje so bili nižji za 7 %, predvsem zaradi slabših rezultatov na trgu EU11. Na domacem trgu so ostali na ravni iz leta prej, zvišali pa so se na trgu izven EU. Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v skupnih prihodkih od prodaje se je posledicno znižal na okoli 23 %, kar pa je (tudi zaradi narave dejavnosti) okoli polovica deleža, ki ga v povprecju dosegajo družbe skupaj. Nižje so bile tudi prejete skupne subvencije, tako da se je njihov delež v skupnem prihodku s 4,6 % znižal na 4,3 %. Med odhodki so se znižali le odhodki iz poslovanja. Stroški blaga, materiala in storitev so se znižali za okoli 12 %, v tem bolj stroški materiala, za okoli tretjino. Delež te skupine stroškov v skupnih poslovnih odhodkih se je znižal na 72 %, kar je nižja raven kot v družbah skupaj. Stroški dela 8 Vir: SURS (2020)a). 9 Celotna dodana vrednost dejavnosti A se je v letu 2019 znižala, za 3,2 %; (vir: SI–STAT). Iz tega lahko sklepamo, da se je znižala na kmetijah. Kmetje racunovodskih izkazov ne izpolnjujejo, ustvarijo pa veliko vecino skupne dodane vrednosti dejavnosti. Delež dodane vrednosti gospodarskih družb v skupni dodani vrednosti dejavnosti A znaša okoli 14 % (preracun Umar). 10 Zaradi pozebe je bil pridelek sadja za skoraj polovico manjši od kolicinsko izjemno dobre letine 2018, pridelek grozdja pa je bil nižji za okoli petino (SURS, 2020b). 11 Na trg EU je usmerjenega vecina skupnega izvoza dejavnosti A, v letu 2019 okoli 94 % vrednosti. so se, podobno kot v družbah skupaj, zvišali za okoli 8 %, kot posledica višje zaposlenosti in višjih stroškov na zaposlenega. Zvišal se je tudi njihov delež v dodani vrednosti, na okoli 58 %, kar pa je bilo še vedno manj kot v družbah skupaj. Kmetijske, gozdarske in ribiške družbe so poslovno leto 2019 ponovno zakljucile s pozitivnim rezultatom. Po daljšem obdobju neto ciste izgube so peto leto zapored prikazale neto cisti dobicek, ki pa je bil za 23 % nižji kot v letu prej, ko je bil v opazovanem obdobju dvanajstih let najvišji. Poslabšanje je bilo izkazano na vseh treh ravneh delovanja. Neto dobicek iz poslovanja se je znižal za 17 % in iz izrednih dogodkov za okoli tretjino, hkrati pa se je povecala tudi neto izguba iz finaciranja. Nižji neto cisti dobicek kot v letu prej so prikazale družbe iz obeh pomembnejših oddelkov. Družbe iz kmetijske proizvodnje so leto zakljucile z 8,0 mio EUR neto cistega dobicka, kar je za 27 % manj kot v letu prej. To je bila posledica poslabšanja v družbah gojenja trajnih nasadov, a ga je precej omililo izboljšanje v družbah iz živinoreje. V gozdarstvu so družbe izkazale 13,9 mio EUR neto cistega dobicka, kar pa je za 23 % manj kot v letu prej. Poslovanje sta poslabšali obe podskupini, tako storitve za gozdarstvo kot tudi secnja lesa. Z neto cistim dobickom so poslovno leto 2019, v nasprotju z letom prej, zakljucile tudi družbe iz ribištva. Slika 10: Neto poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti A v obdobju 2008–2019 40 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz drugega delovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek/izguba 30 20 V mio EUR 10 0 -10 -20 -30 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 11: Neto poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti A po oddelkih v letih 2018 in 2019 30 2018 2019 25 V mio EUR 20 15 10 5 0 -5 KMETIJSTVO, LOV, GOZD.,RIB. KMETISKA PROIZV., LOV,STORITVE Pridelovanje netrajnihrastlin Živinoreja Mešano kmetijstvo Razmnoževanje rastlin Storitve za kmet.proizv. Gojenje trajnih nasadov GOZDARSTVO RIBIŠTVO Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Skupine v oddelku 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter storitve so razvršcene glede na izid v letu 2019. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.1.2 Proizvodnja živil in pijac (C 10, 11) Tabela 3: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb dejavnosti proizvodnje živil in pijac v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 532 592 704 755 745 Število zaposlenih1 14.358 13.007 12.658 14.125 14.628 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 2,8 2,8 2,9 2,8 2,8 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 11,9 7,7 70,2 100,4 128,7 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 3.083 19,6 1,065 5,72 5,42 41.270 24.844 60,2 Delež dolga v virih sredstev (v %) 58,6 60,9 54,6 51,4 50,8 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 36,6 42,0 26,6 27,9 26,3 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 64,3 65,6 79,6 82,3 82,0 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 87,5 85,3 108,8 103,0 103,9 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 64,4 59,6 57,1 59,1 60,1 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 16,1 17,6 18,2 20,0 20,9 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 V živilsko predelovalni industriji (ŽPI; C 10 in C 11) je bila v letu 2019 z višjo zaposlenostjo in višjo produktivnostjo ponovno dosežena razmeroma visoka rast dodane vrednosti. S podrocja ŽPI je racunovodske izkaze oddalo 745 gospodarskih družb, ki so imele skupno 14.628 zaposlenih12, kar je bilo manj družb in za 4 % vec zaposlenih kot v letu prej. Tudi v tem letu so zaposleni v družbah ŽPI precej povecali dodano vrednost, za desetino, na 603,7 mio EUR. Rast je bila ponovno razmeroma visoka in višja kot v družbah skupaj. Pri tem se je dodana vrednost v proizvodnji živil, ki dodani vrednosti ŽPI prispeva veliko vecino, povecala za 2 o. t. bolj kot v proizvodnji pijac. Višja dodana vrednost je bila ponovno dosežena tudi zaradi višje produktivnosti dela. Ta je sicer še vedno zaostajala za produktivnostjo v povprecju gospodarskih družb skupaj in tudi v predelovalnih dejavnostih, a se je zaostanek zmanjšal, v obeh primerjavah na okoli 12 %. Razlika v produktivnosti med skupinama ŽPI je kljub zmanjšanju ostala velika, saj je bila produktivnost v proizvodnji pijac okoli dvakrat tolikšna kot v proizvodnji živil. V primerjavi s povprecno produktivnostjo predelovalnih dejavnosti je bila v proizvodnji pijac za okoli dve tretjini višja, v proizvodnji živil pa za desetino nižja. Slika 12: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah ŽPI v obdobju 2008–2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Skupine v oddelku C 10 Proizvodnja živil so razvršcene glede na delež dodane vrednosti v letu 2019. Poslovno leto 2019 so družbe ŽPI ponovno zakljucile z najboljšim poslovnim izidom v zadnjem desetletju. Skupni neto cisti dobicek je bil znova za okoli cetrtino višji kot v letu prej, saj se je ponovno razmeroma precej zvišal dobicek na ravni osnovnega delovanja, ki k skupnemu rezultatu zadnja leta prispeva veliko vecino. Poslovanje se je izboljšalo tudi na ostalih dveh ravneh delovanja: na ravni financiranja je bil v nasprotju z leti prej prikazan dobicek, na ravni izrednih dogodkov pa se je dobicek zvišal. Skupno izboljšanje poslovanja gospodarskih družb ŽPI je posledica izboljšanja v obeh skupinah družb. V proizvodnji živil, kjer so ustvarjene tri cetrtine neto cistega dobicka ŽPI, se je ta zvišal za 31 %, v proizvodnji pijac pa za 10 o. t. manj. Okoli polovico neto cistega dobicka so ustvarili zaposleni v štirih skupinah gospodarskih družb: v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov, proizvodnji pekarskih izdelkov, predelavi mleka ter v predelavi sadja in zelenjave. 12 Delež števila gospodarskih družb proizvodnje živil in pijac v gospodarskih družbah vseh predelovalnih dejavnosti (podrocje C) je bil v letu 2019 okoli 9-odstoten, delež zaposlenih 8-odstoten, delež dodane vrednosti pa 7-odstoten. Slika 13: Poslovni izid gospodarskih družb ŽPI v obdobju 2008–2019 200 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz drugega delovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek/izguba 150 100 50 V mio EUR 0 -50 -100 -150 -200 -250 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 14: Neto poslovni izid gospodarskih družb ŽPI po strukturi v letih 2018 in 2019 140 2018 2019 120 100 V mio EUR 80 60 40 20 0 -20 ŽPI SKUPAJ PROIZVODNJA ŽIVIL Proizv. drugihprehrambenih izdel. Proizv. mesa in mesnihizdelkov Proizv. pekarskih izdel. intestenin Predel. in konz.sadja inzelenjave Predelava mleka Proizv. krmil in hrane zahišne živali Proizv. rastl.in živ.olj inmašcob Mlinarstvo, proizv.škrobain izdel. Predelava in konz.rib,rakov, mehkuž. PROIZVODNJA PIJAC Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Skupine v oddelku C 10 Proizvodnja živil so razvršcene glede na neto poslovni izid v letu 2019. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.2 Rudarstvo (B) Tabela 4: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb rudarstva 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 66 73 69 64 62 Število zaposlenih1 3.321 2.827 2.359 2.219 2.253 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 0,8 0,8 0,6 0,6 0,5 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) -3,3 -0,5 -60,6 4,8 12,3 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 6.818 36,3 1,017 3,0 3,9 55.883 39.787 71,2 Delež dolga v virih sredstev (v %) 49,4 52,7 68,2 68,0 69,6 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 24,7 25,8 27,1 26,9 25,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 67,1 64,0 45,2 44,5 40,8 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 94,1 92,8 95,2 93,2 92,1 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 75,4 75,9 70,2 72,0 74,5 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 32,2 32,6 34,3 41,8 39,8 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Dodana vrednost v gospodarskih družbah rudarstva (B) se je v obdobju 2014–2019 povecala, v daljšem obdobju pa je zaradi premogovništva upadla. Dodana vrednost v rudarstvu se je v letu 2019 nekoliko znižala, v primerjavi z letom 2008 pa je bila nižja za 14 %. Znižanje na daljši rok lahko v celoti pripišemo energetskemu delu rudarstva oziroma premogovništvu, kjer se je dodana vrednost v omenjenem obdobju znižala za skoraj 39 %. To znižanje pa vecinoma ni bilo povezano z ekonomsko in financno krizo, saj krcenje dejavnosti premogovništva poteka že dlje casa. Vecina znižanja dodane vrednosti se je zgodila v letu 2013, k cemur sta prispevala tako velenjski kot trboveljski premogovnik (prvi v povezavi s problematiko TEŠ 6, drugi pa s prenehanjem delovanja). Aktiven je tako le še Premogovnik Velenje, medtem ko je Rudnik Trbovlje– Hrastnik v postopku zapiranja. Dodana vrednost v neenergetskem delu rudarstva, ki se je v prvih petih letih krize malo znižala in potem vrnila na raven iz leta 2008, se je v zadnjih treh letih tudi pod vplivom povecane aktivnosti v gradbeni dejavnosti mocno okrepila, za skoraj 33 %. V obdobju 2008–2019 se je delež dodane vrednosti neenergetskega dela rudarstva povecal za 19 o. t., na 53 %. Slika 15: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019 Neto cisti dobicek v 2018 (l. os) Neto cisti dobicek v 2019 (l. os) Dodana vrednost v 2019 (d. os) 12 50 V mio EUR 8 40 4 30 0 20 -4 10 -8 Pridobivanje premoga, nafte, plina in uranove rude Pridobivanje kamna Pridobivanje gramoza, peska, gline Drugo pridobivanje rudnin in kamnin Pridobivanje soli Storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina idr. 0 V % od dejavnosti B Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. V rudarstvu se je v zadnjih letih ob povecani aktivnosti v neenergetskem delu rudarstva siceršnje zniževanje števila zaposlenih ustavilo. Od leta 1995 do leta 2019 se je število zaposlenih znižalo z 8.732 na 2.253, to je za okoli tri cetrtine ali v povprecju za vec kot 5 % letno, v letu 2019 pa se je število zaposlenih celo za 1,5 % povecalo. Vse manj je zaposlenih zlasti v premogovništvu. V zadnjih treh letih se je število zaposlenih spet znatno povecalo v neenergetskem delu rudarstva in prvic v pokriznem obdobju preseglo število zaposlenih iz leta 2008. Slika 16: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah 9 Sprememba ostalega neto cistega dobicka v 2019-2018 Sprememba neto dobicka iz poslovanja 2019-2018 Sprememba neto dobicka iz financiranja v 2019-2018 6 V mio EUR 3 0 -3 -6 -9 Pridobivanje premoga, nafte, plina in uranove rude Pridobivanje kamna Pridobivanje gramoza, peska, gline Drugo pridobivanje rudnin in kamnin Pridobivanje soli Storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina idr. Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Po nekaj letih z veliko izgubo so v rudarstvu v zadnjih štirih letih dosegali manjši dobicek, ki je bil v letu 2019 najvišji. Neto cista izguba se je v rudarstvu že v letu 2013 povzpela nad 40 mio EUR, naslednje leto se je spustila malo pod 27 mio EUR, v letu 2015 pa je dosegla skoraj 61 mio EUR. K izgubi je v vseh treh letih najvec prispeval slabši poslovni rezultat v Premogovniku Velenje13. Po letu 2015 je bil negativen vpliv energetskega dela na celotno dejavnost majhen, tako da so po šestih letih v dejavnosti rudarstva spet poslovali z neto cistim dobickom. Ta je bil z vec kot 12 mio EUR najvecji v letu 2019, ko so z izgubo sicer spet poslovali v premogovništvu, hkrati pa z visokim dobickom v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin. Kljub temu pa je imela glavno vlogo pri povecanju neto cistega dobicka rudarstva v letu 2019 dejavnost storitev za pridobivanje 13 HSE (2016) ter porocila za prejšnja leta. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 nafte in plina, kjer so z visoko obracunanimi terjatvami za odložene davke (prek 8 mio EUR), po vrsti let z negativnim poslovanjem, zabeležili visok dobicek. V energetskem delu rudarstva so v obdobju po letu 2008 le v letu 2017 poslovali z nekaj dobicka, tudi v letu 2019 pa spet z manjšo izgubo. V energetski del rudarstva uvršcamo poleg premogovništva – to je pridobivanje rjavega premoga in lignita (podrazred B 05.200) – še dejavnosti pridobivanje nafte in zemeljskega plina, pridobivanje uranove in torijeve rude ter storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina (podrazredi B 06.100, 06.200, 07.210 in 09.100). Potem ko so v letu 2015 energetski del rudarstva mocno bremenili zlasti odpisi vrednosti ob povecanih prevrednotovalnih poslovnih odhodkih, kar je povzrocilo veliko izgubo v višini preko 69 mio EUR, se je v naslednjih letih poslovanje, kljub povecini ohranjanju izgube, izboljšalo. V letu 2019 je neto cista izguba znašala nekaj cez 2 mio EUR, pri cemer so jo skoraj 7 mio EUR ustvarili v premogovništvu, v dejavnosti storitev za rudarstvo pa je neto cisti dobicek presegal 4 mio EUR. V neenergetskem delu rudarstva so v letih od 2011 do 2013 poslovali z manjšo izgubo, v nadaljevanju pa so dosegli zelo dobre poslovne rezultate, še posebej v zadnjih letih. Neenergetski del rudarstva je do leta 2010 vseskozi posloval pozitivno. Do ekonomske in financne krize leta 2008 je najbolje poslovala dejavnost pridobivanja gramoza, peska in gline, povezano s tedaj še intenzivno izgradnjo avtocest, pozneje pa je postala bolj dobickonosna dejavnost pridobivanja kamna. Po manjši izgubi v naslednjih treh letih so pozneje vse do predlani v neenergetskem delu rudarstva dosegali po blizu 10 mio EUR neto cistega dobicka letno, ki se je do leta 2019 še precej povecal, na skoraj 15 mio EUR. V okviru neenergetskega dela rudarstva sta v letu 2018 najvecji neto cisti dobicek ustvarili dejavnosti pridobivanja kamna ter pridobivanja gramoza, peska in gline, skoraj 10 mio EUR in vec kot 4 mio EUR. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.3 Predelovalne dejavnosti (C) Tabela 5: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 6.676 6.906 7.879 8.199 8.234 Število zaposlenih1 198.011 166.685 163.597 185.967 190.581 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 38,8 36,0 36,8 36,9 36,7 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 35,2 34,2 37,5 36,9 36,6 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 588,1 360,8 1.111,9 1.426,7 1.532,7 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 3.307 23.1 1,06 5,8 4,8 46.663 29.124 62,4 Delež dolga v virih sredstev (v %) 57,9 57,3 50,0 47,5 47,0 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 36,7 37,2 30,7 31,5 30,5 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 76,5 78,7 92,2 99,7 100,5 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 87,3 91,6 100,2 98,4 100,5 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 55,0 54,2 54,3 52,7 52,7 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 30,1 30,4 31,0 31,0 32,2 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti se je od leta 2014 izboljševalo, do leta 2019 se je njihov neto cisti dobicek povecal za vec kot tri cetrtine. Neto dobicek iz poslovanja, ki do leta 2013 še Prehrambena ind. ni dosegel ravni iz leta 2008, se je v zadnjih petih letih (2014-2019) povecal za skoraj tretjino. K temu je pomembno prispevala predvsem rast tujega povpraševanja, saj predelovalne družbe vecino prodaje ustvarijo Papirna ind. in tiskarstvo na tujih trgih (skoraj 72 % v letu 2019). Prihodki od prodaje v tujini so se med letoma 2014 in 2019 povecali za okoli 40 %, prihodki od prodaje doma pa le za nekaj vec kot desetino. V tem obdobju se je mocno izboljšal tudi Pohištvena ind. in druge neto financni rezultat. Predelovalne družbe, ki so leta 2013 ustvarile najvecjo neto financno izgubo (550 mio Lesna ind. EUR) v opazovanem obdobju (od leta 2008 dalje), so jo do leta 2019 zmanjšale na minimalno (2,9 mio EUR). Prav tako so v opazovanem obdobju zmanjšale svojo zadolženost oz. delež dolga v virih sredstev, predvsem Tekstilna ind. zaradi rasti kapitala od leta 2014 dalje. V predelovalnih dejavnostih je vec kot 8.000 gospodarskih družb, vecina je mikro ali majhnih družb. Na poslovanje predelovalnih dejavnosti kot celote pa je v posameznih letih Usnjarska ind. pomembno vplivalo manjše število velikih družb (z vec kot 250 zaposlenimi) ali poslovanje posameznih dejavnosti. Na interpretacijo nekaterih kazalnikov poslovanja tako pomembno vplivajo farmacevtske družbe Proiz. kovinskih izd. (kljub majhnemu številu predstavljajo pomemben del dodane vrednosti), v zadnjem obdobju pa tudi vecja Proiz. izdelkov iz gum in podjetja iz proizvodnje motornih vozil in proizvodnje elektricnih naprav. plasticnih mas Slika 17: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti v letu 2019, struktura Proiz. kovin Dodana vrednost Zaposlenost 20 Popravila in montaža strojev in napravProiz. drugih nekovin.mineral. izd. Proiz. el. naprav Proiz. vozil in plovilProiz. drugih naprav instrojev Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. Kemicna ind. zahtevne panoge Farmacevtska ind.Proiz. IKT opreme Delež v pred. družbah, v % 15 10 5 0 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombi: Panoge so v skupinah po tehnološki zahtevnosti razporejene po deležu v dodani vrednosti predelovalnih družb. V usnjarskih družbah sta se dodana vrednost iz zaposlenost zmanjšali za 4,9 % oz. 4,8 %. V letu 2019 se je rast dodane vrednosti v gospodarskih družbah predelovalnih dejavnosti nekoliko okrepila (6,7 %), kar je ob upocasnitvi rasti zaposlenosti (2,5 %) prispevalo k vecjemu izboljšanju produktivnosti dela kot v letih 2015–2018. K višji rasti dodane vrednosti predelovalnih družb je za razliko od preteklih let vec prispevala nizka rast vmesne porabe (0,8 %), rast poslovnih prihodkov je bila namrec najnižja v zadnjih petih letih (2,4 %). K skromni rasti vmesne porabe je prispevala 0,9-odstotna rast stroškov blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo vecino vmesne porabe in so se v obdobju 2014–2018 v povprecju letno povecevali za 6,0 %.14 Nižja rast poslovnih prihodkov je bila posledica umiritve rasti prihodkov od prodaje na trgu EU, kjer predelovalne družbe ustvarijo vec kot polovico prihodkov od prodaje.15 K izboljšanju produktivnosti dela je pozitivno prispevala tudi nižja rast števila zaposlenih v predelovalnih družbah, ki se je od leta 2015 krepila. Ceprav se je rast zaposlenosti upocasnila, pa so se stroški dela nadalje povecali (7,2 %). Povecanje je bilo podobno kot v predhodnih letih, tako kot v letu 2018 pa je k rasti precej prispeval dvig minimalne place. 14 Manj kot odstotek vmesne porabe predstavljajo drugi poslovni odhodki, ki so se v letu 2019 po dveh letih precejšnjih rasti zmanjšali za 6,0 %. 15 Na trgih izven EU se je rast prihodkov od prodaje v letu 2019 pospešila. Rast na domacem trgu, kjer predelovalne družbe v povprecju ustvarijo okoli 30 % prihodkov od prodaje, pa se je umirila (1,8 %). Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 20 Slika 18: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti v letu 2019, rast Dodana vrednost Zaposlenost 20 Rast, v % Prehrambena ind. 15 10 5 0 -5 -10 Papirna ind. in tiskarstvoPohištvena ind. in drugeLesna ind.Tekstilna ind.Usnjarska ind. Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zahtevne Proiz. kovinskih izd. panoge Proiz. izdelkov iz gum inplasticnih masProiz. kovinPopravila in montaža strojev in napravProiz. drugih nekovin.mineral. izd. Proiz. el. napravProiz. vozil in plovilProiz. drugih naprav instrojev Kemicna ind.Farmacevtska ind.Proiz. IKT opreme Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Produktivnost dela se je v povprecju znova najbolj izboljšala v nizko in visoko tehnološko zahtevnih panogah16 . Ob nadalje visoki rasti dodane vrednosti se je znova izboljšala produktivnost v sicer najbolj produktivnih visoko tehnološko zahtevnih farmacevtskih družbah, v katerih se je okrepila tudi rast števila zaposlenih. Zvišanje produktivnosti nizko tehnološko zahtevnih panog pa je v veliki meri izhajalo iz nadaljnjega prestrukturiranja teh dejavnosti. K rasti produktivnosti v družbah iz nizko tehnološko zahtevnih panog je poleg višje rasti dodane vrednosti kot v letu 2018 prispevala tudi nižja rast zaposlenosti (0,8 %): število zaposlenih se je zmanjšalo predvsem v najmanj produktivnih usnjarskih, kjer je odpušcalo predvsem najvecje podjetje v panogi, in tekstilnih družbah, predvsem zaradi stecaja pomembnejšega podjetja. Rast produktivnosti srednje, nizko in visoko tehnološko zahtevnih panog je bila ob skromnejši rasti dodane vrednosti nižja, k cemur so pomembno prispevale nekatere vecje panoge. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je rast produktivnosti ostala nizka v kovinskih družbah, se je pa po dveh letih skromne rasti povecala produktivnost v gumarskih družbah. Nizka rast produktivnosti srednje visoko tehnološko zahtevnih panog pa je bila predvsem posledica zmanjšanja produktivnosti v proizvodnji motornih vozil. Nižjo dodano vrednost sta ustvarili predvsem najvecji dve podjetji iz panoge, ki sta hkrati povecali oz. ohranili število zaposlenih. 16 Na podlagi Eurostatove klasifikacije locimo 4 skupine panog po tehnološki zahtevnosti: (i) visoko tehnološko zahtevni farmacevtska industrija (C21), proizvodnja IKT opreme (C26), (ii) srednje visoko tehnološko zahtevne kemicna industrija (C20), proizvodnja elektricnih naprav (C27), proizvodnja drugih strojev in naprav (C28), proizvodnja vozil in plovil (C29-30), (iii) srednje nizko tehnološko zahtevne proizvodnja koksa in naftnih derivatov (C19), proizvodnja izdelkov iz gume in plasticnih mas (C22), proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (C23), kovinska industrija (C24-25), popravila in montaža strojev in naprav (C33), (iv) nizko tehnološko zahtevne prehrambena industrija (C10-11), proizvodnja tobacnih izdelkov (C12), tekstilna industrija (C13-14), usnjarska industrija (C15), lesna industrija (C16), papirna industrija in tiskarstvo (C17-18), pohištvena industrija in druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (C31-32). V nadaljnji analizi ne prikazujemo in analiziramo družb v proizvodnji tobacnih izdelkov ter proizvodnji koksa in naftnih derivatov, ki predstavljajo le 0,01 % dodane vrednosti in zaposlenosti predelovalnih družb. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 19: Produktivnost dela v družbah predelovalnih dejavnosti 2008 2018 2019 Rast 2019/2018 (d. os) 120.000 20,0 100.000 15,0 80.000 10,0 60.000 5,0 40.000 0,0 20.000 -5,0 0 -10,0 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zahtevne panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Panoge so v skupinah po tehnološki zahtevnosti razporejene po produktivnosti dela v letu 2019. Slika 20: Prihodki od prodaje in izvozna usmerjenost predelovalnih družb v letu 2019 Izvozna usmerjenost Prih. od prodaje doma (d. os) Prih. od prodaje na trgu EU (d. os) 100 30,0 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zaht. panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Stroški blaga, materiala in storitev prehrambenih družb so bili nižji za 0,9 %. Neto dobicek iz poslovanja predelovalnih družb, ki se je v letu 2018 predvsem na racun mocnega poslabšanja poslovnega rezultata v pomembnejši družbi iz proizvodnje elektricnih naprav zmanjšal, se je v letu 2019 znova povecal (5,2 %). V letu 2019 so družbe v proizvodnji elektricnih naprav ob 2,2-odstotni rasti poslovnih prihodkov ohranile poslovne odhodke na ravni predhodnega leta (predvsem zaradi nižjih stroškov storitev). Njihov neto poslovni dobicek se je vec kot podvojil, a ostal za skoraj polovico nižji kot leta 2017. K temu je prispevalo isto podjetje kot v letu 2018, ki je v letu 2019 razpolovilo neto poslovno izgubo. Družbe iz proizvodnje elektricnih naprav so tako v letu 2019 ustvarile 6,2 % neto poslovnega dobicka predelovalnih družb (v letu 2018 2,7 %), kar je še za okoli 40 % manj kot pred poslabšanjem poslovanja do leta 2017 najpomembnejšega podjetja v panogi.17 V tem obdobju se je še povecal pomen farmacevtskih družb, ki so v letu 2019 ustvarile vec kot petino neto poslovnega dobicka predelovalnih družb. Ostale tehnološko zahtevnejše panoge so neto poslovni dobicek povecale skromneje, v proizvodnji IKT opreme in proizvodnji motornih vozil pa se je neto poslovni dobicek precej zmanjšal. V obeh je povecanje poslovnih odhodkov preseglo rast poslovnih prihodkov. V proizvodnji motornih vozil pa je k poslabšanju prispevala tudi nadaljnja umiritev rasti prihodkov od prodaje, predvsem na trgu EU, kar je povezano tudi s prestrukturiranjem avtomobilske industrije v smeri vecje ekološke prijaznosti vozil in umirjanjem povpraševanja. Precej nižji je bil tudi neto poslovni dobicek v proizvodnji kovin in tekstilij ter lesni industriji. V vseh naštetih se je tako precej 17 V letu 2018 bi se neto poslovni dobicek predelovalnih družb ob izlocitvi pomembnejšega podjetja iz proizvodnje elektricnih naprav povecal za 1,6 %, v letu 2019 pa bi se povecal za 1,9 %. V % prihodkov od prodaje V EUR Usnjarska ind. Tekstilna ind. Pohištvena ind. in druge Lesna ind. Papirna ind. in tiskarstvo Prehrambena ind. Proiz. kovin Proiz. izdelkov iz gum inplasticnih mas Proiz. drugih nekovin.mineral. izd. Proiz. kovin. izd. Popravila in montažastrojev in naprav Proiz. vozil in plovil Proiz. el. naprav Proiz. drugih naprav instrojev Kemicna ind. Farmacevtska ind. Proiz. IKT opreme 80 20,0 60 10,0 40 0,0 20 -10,0 0 -20,0 Papirna ind. in tiskarstvo Prehrambena ind. Lesna ind. Pohištvena ind. in druge Tekstilna ind. Usnjarska ind. Proiz. drugih nekovin.mineral. izd. Proiz. kovin Proiz. izdelkov iz gum inplasticnih mas Popravila in montažastrojev in naprav Proiz. kovin. izd. Kemicna ind. Proiz. vozil in plovil Proiz. drugih naprav instrojev Proiz. el. naprav Farmacevtska ind. Proiz. IKT opreme Rast, v % V% Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 zmanjšala gospodarnost poslovanja, ki je v proizvodnji motornih vozil in kovin tudi nižja kot v povprecni predelovalni družbi. Slika 21: Neto poslovni rezultat družb predelovalnih dejavnosti v izbranih letih 2017 2018 2019 450 400 v mio EUR 350 300 250 200 150 100 50 0 -50 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zaht. panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Neto izguba iz financiranja predelovalnih družb se je mocno zmanjšala, nekatere pomembnejše panoge so ustvarile neto dobicek iz financiranja ali vec kot prepolovile izgubo. Neto izguba iz financiranja predelovalnih družb je bila v letu 2019 najnižja v analiziranem obdobju (od leta 2008), in sicer v višini 2,9 mio EUR (v letu 2018 71,3 mio EUR). Zmanjšanje izgube je vecinoma izhajalo iz vecjih financnih prihodkov (30,6 %), zlasti iz deležev v družbah v skupini, pa tudi iz drugih naložb. Financni odhodki se znižujejo od leta 2014, v 2019 so upadli za 4,2 %. Nadalje so se znižali financni odhodki iz poslovnih obveznosti. Nekoliko so se povecali odhodki iz financnih obveznosti. Precej višji pa so bili odhodki iz oslabitev in odpisov financnih naložb (55 %), ki so se zniževali od leta 2014. K povišanju je prispevala predvsem rast v družbah iz proizvodnje elektricnih naprav, ki so sicer poleg farmacevtskih najbolj izboljšale financno poslovanje. Te družbe so precej povecale financne prihodke in po precejšnji neto financni izgubi v letu 2018 ustvarile dobicek. Visoka rast financnih prihodkov je ob zmanjšanju financnih odhodkov pomembno prispevala tudi k nižji neto financni izgubi kovinskih družb. V preostalih panogah je bilo izboljšanje (ali poslabšanje) financnega poslovanja manj opazno, se je pa ocitno poslabšalo družbam v proizvodnji motornih vozil18. Neto financni dobicek teh družb iz leta 2018 se je zaradi tretjino nižjih financnih prihodkov (najbolj so se znižali financni prihodki iz danih posojil) in rasti financnih odhodkov (29,2 %; višji so bili financni odhodki iz oslabitev in odpisov financnih naložb ter financnih odhodki iz financnih obveznosti) prevesil v neto financno izgubo. 18 V sliki prikazujemo proizvodnjo motornih vozil skupaj s proizvodnjo drugih vozil in plovil. Leta 2019 so te družbe ustvarile manj kot desetino neto financne izgube vseh družb v proizvodnji vozil, v primerjavi z letom prej so jo zmanjšale za vec kot tretjino. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 23 Slika 22: Neto financni rezultat družb predelovalnih dejavnosti 20 150,0 100,0 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zaht. panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: Usnjarske družbe so ustvarile neto cisto izgubo v višini 4,7 mio EUR. Rast neto cistega dobicka družb v proizvodnji elektricnih naprav je bila 336,7-odstotna. 210 25 140 0 70 -25 0 -50 350 Neto poslovni rezultat Neto financni rezultat Neto dobicek iz drugega poslovanja Rast neto cistega dobicka (d.os) 75 Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zaht. panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Neto cisti dobicek predelovalnih družb, ki se je v letu 2018 ob manjšem netu poslovnem dobicku nekoliko zmanjšal, se je lani ob izboljšanju poslovnih in financnih rezultatov znova povecal. Ob višjem neto poslovnem dobicku in precej nižji neto financni izgubi so predelovalne družbe ustvarile 1.532,7 mio EUR neto cistega dobicka oz. 7,4 % vec kot pred letom. Poleg nadaljnjega precejšnjega povecanja pri farmacevtskih družbah (31 %), se je po zmanjšanju v 2018 mocno povecal tudi neto cisti dobicek družb iz proizvodnje elektricnih naprav (336,7 %). Precej se je povecal tudi neto cisti dobicek nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog (družbe iz prehrambene in papirne industrije s tiskarstvom), ki sicer skupaj ustvarijo manj kot petino neto cistega dobicka predelovalnih družb. Zaradi neto financne izgube in nižjega neto poslovnega dobicka pa se je neto cisti dobicek precej znižal družbam iz proizvodnje motornih vozil (-44,7 %) in družbam iz proizvodnje kovin (-40,1 %). Donosnost prihodkov predelovalnih družb se je nekoliko izboljšala in ostaja primerljiva vrednostim preteklih petih let, ki so dvakrat višje kot v letih po zadnji krizi. V družbah iz proizvodnje motornih vozil in proizvodnje kovin, v katerih je donosnost prihodkov tudi med najnižjimi v primerjavi s povprecno predelovalno družbo, pa je vrednost tega kazalnika dosegla najnižje ravni po letu 2013. Slika 23: Neto cisti dobicek družb predelovalnih dejavnosti v letu 2019 420 100 5 0 -5 -10 -15 -20 v mio EUR V mio EUR 280 Prehrambena ind. Prehrambena ind. Papirna ind. in Tekstilna ind. tiskarstvoPohištvena ind. in Usnjarska ind. druge Lesna ind. Lesna ind Tekstilna ind. Papirna ind. in tiskarstvo Pohištvena ind. in druge Usnjarska ind. Proiz. kovin. izd. Proiz. drugihnekovin.mineral.izd. Proiz. izdelkov iz gumin plasticnih mas Proiz. kovinskih izd. Proiz. drugih nekovin.mineral. izd. Popravila in montaža Proiz. kovin Proiz. kovin Popravila in montaža strojev in naprav Proiz. izd. iz gume in plast.mas Proiz. el. naprav Kemicna ind. Kemicna ind. Proiz. vozil in plovil Proiz. drugih strojev in Proiz. el. naprav Proiz. drugih naprav instrojev napravProiz. vozil in plovil Farmacevtska ind. Farmacevtska ind. Proiz. IKT opreme Proiz. IKT opreme 50 V% Rast, v % 50,0 0,0 -50,0 -100,0 -150,0 Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Zadolženost19 predelovalnih družb se je v letu 2019 še nekoliko zmanjšala; poleg nekoliko višje rasti kapitala se je precej upocasnila rast kratkorocnih obveznosti, ki predstavljajo najvecji del dolga. V letu 2019 se je nadaljevala precej visoka rast kapitala (6,1 %). Kratkorocne obveznosti pa so se povišale precej manj kot v predhodnih dveh letih (1,8 %). Izjema so bile, poleg družb iz tekstilne industrije, družbe iz proizvodnje motornih vozil, ki so povecale predvsem obveznosti do družb v skupini. Delež kratkorocnih obveznosti v virih sredstev družb iz proizvodnje motornih vozil, ki je vecji kot v povprecni predelovalni družbi, se je zato povecal. Vecji je bil še v usnjarskih družbah, ki so prav tako nadpovprecno zadolžene. Po dveh letih skromne rasti so se v letu 2019 mocneje povecale dolgorocne obveznosti (8,9 %) predelovalnih družb, ki sicer predstavljajo manjši del obveznosti – v letu 2019 so bile okoli polovico manjše od kratkorocnih obveznosti. So pa ob skromnejši rasti kapitala kot v letu 2018 prispevale k povecanju zadolženosti v nekaterih srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (družbe iz proizvodnje izdelkov iz gume in plasticnih mas ter drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, družbe iz dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav). Slika 24: Zadolženost družb predelovalnih dejavnosti v letu 2019 Delež dolga v virih sredstev (l. os) Kapital (d. os) Dolgorocne obveznosti (d. os) Kratkorocne obveznosti (d. os) 80 45,0 70 V% Usnjarska ind.Prehrambena ind.Pohištvena ind. in drugeLesna ind.Papirna ind. in tiskarstvoTekstilna ind.Popravila in montažaProiz. kovinProiz. kovinskih izd. 30,0 50 60 Proiz. izd. iz gume in 15,0 40 plast.mas 0,0 30 20 Proiz. drugih -15,0 nekovin.mineral.izd. Proiz. vozil in plovilProiz. el. napravProiz. drugih strojev in napravKemicna ind.Proiz. IKT opremeFarmacevtska ind. Rast, v % Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Visoko teh. zaht. panoge Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Dolgorocne obveznosti farmacevtskih družb so bile vecje za 130,3 %; v usnjarskih družbah pa so bile dolgorocne obveznosti nižje za 43,6 %. 19 Gre za delež dolga v virih sredstev. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.4 Oskrba z elektriko, plinom in paro (D) Tabela 6: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb oskrbe z elektriko, plinom in paro 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 206 379 659 625 621 Število zaposlenih1 7.542 7.600 7.446 7.289 7.263 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 1,5 1,6 1,7 1,4 1,4 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 3,5 4,4 4,2 3,5 3,6 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 104,9 173,5 -670,4 81,0 169,3 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 13.229 11,7 1.124 1,032 2,1 2,4 119.442 44.331 37,1 Delež dolga v virih sredstev (v %) 28,5 29,4 40,3 37,8 37,5 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 15,1 15,8 16,9 13,3 12,9 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 88,5 87,2 74,1 76,2 75,2 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 101,5 101,6 101,5 103,9 102,8 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 80,8 83,5 80,6 81,7 83,0 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 33,1 27,9 38,5 36,9 36,1 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro (D) je dodana vrednost tudi med gospodarsko in financno krizo narašcala, po letu 2013 se je vecinoma nekoliko zniževala, v letu 2019 pa se je spet mocno povecala. V letu 2019 se je dodana vrednost povecala za skoraj 10 %, k cemur ja vec kot polovico prispevala dejavnost proizvodnje elektricne energije v termoelektrarnah, vsaka po cetrtino pa dejavnosti proizvodnje elektricne energije v hidroelektrarnah in trgovanja z elektricno energijo. Kljub vmesnemu znižanju se je v obdobju 2008–2019 dodana vrednost v dejavnosti D povecala za skoraj 40 %, slabo polovico je k rasti prispevala dejavnost trgovanja z elektricno energijo20, malo manj kot tretjino pa dejavnost distribucije elektricne energije. Dalec najvec dodane vrednosti v dejavnosti D so, podobno kot že vsa leta, tudi v letu 2019 ustvarili v distribuciji elektricne energije (31 %), nato pa sta v strukturi s približno enakima deležema (18 % in 17 %) sledili dejavnost proizvodnje termoelektrarn ter dejavnost proizvodnje hidroelektrarn in druge proizvodnje elektricne energije (v glavnem obnovljivi viri). 20 K rasti dodane vrednosti v D in še posebej v trgovanju z elektriko je precej vplivala tudi preregistracija družbe HSE v to dejavnost v letu 2009 (prej v dejavnosti holdingov), v letu 2011 pa tudi prerazvrstitev družb za trženje elektrike v maloprodaji, ki so bile prej sestavni deli enovitih družb za distribucijo elektrike. Slika 25: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019 Neto cisti dobicek v 2018 (l. os) Neto cisti dobicek v 2019 (l. os) Dodana vrednost v 2019 (d. os) 80 35 60 30 V mio EUR 40 25 20 20 0 15 -20 10 -40 5 -60 Distribucija elektricne energije Proizvodnja termoelektrarn Proizvodnja hidroelekt. in dr. Trgovanje z elektricno energijo Prenos elektricne energije Oskrba s paro in vroco vodo Oskrba s plinastimi gorivi 0 V % od dejavnosti D Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Dejavnost oskrba z elektriko, plinom in paro je, po veliki izgubi v letu 2015, nato spet uspešneje poslovala, v letu 2019 pa je dobicek vec kot podvojila. Uspešnost poslovanja v letih pred veliko izgubo se je kazala skozi visok neto cisti dobicek, ki se je v omenjenem obdobju gibal med 130 mio EUR in 175 mio EUR. V letu 2015 so v dejavnostih proizvodnje termoelektrarn in trgovalni dejavnosti z elektricno energijo obracunali velik odpis vrednosti (povezano s TEŠ 6), kar je povzrocilo v dejavnosti D izredno veliko neto cisto izgubo v višini 670 mio EUR. V naslednjem letu je bil poslovni rezultat spet mocno pozitiven, ki pa se je nato malo nižal, v letu 2019 pa se je povecal na 169 mio EUR (ali za 109 %). Najvec neto cistega dobicka so ustvarili v dejavnosti trgovanja z elektriko, 76 mio EUR, najvecjo neto cisto izgubo pa še vedno v proizvodnji termoelektrarn, skoraj 18 mio EUR. Obe omenjeni dejavnosti pa sta z izboljšanim poslovanjem (za 49 mio EUR in za 36 mio EUR) skoraj v celoti prispevali k povecanju skupnega poslovnega rezultata v dejavnosti D, ceprav se je dobicek znatno povecal tudi v proizvodnji hidroelektrarn. V obdobju 2008–2019 se je izvozna usmerjenost družb dejavnosti D veckratno povecala in s prek 54 % mocno presega izvozno usmerjenost vseh družb. Vrednost sredstev se je v tem obdobju, zaradi že omenjenih »vstopov« vecjih družb v dejavnost ter vecjih investicij (tudi TEŠ 6), v družbah dejavnosti D povecala za vec kot dve tretjini, delež dolga v virih sredstev pa je s pod 38 % ostal dosti nižji kot pri vseh družbah (kjer je nadpolovicen). Slika 26: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah 60 Sprememba neto dobicka iz poslovanja 2019-2018 Sprememba ostalega neto cistega dobicka v 2019-2018 Sprememba neto dobicka iz financiranja v 2019-2018 50 40 V mio EUR 30 20 10 0 -10 Distribucija elektricne energije Proizvodnja termoelektrarn Proizvodnja hidroelektrarn in dr. Trgovanje z elektricno energijo Prenos elektricne energije Oskrba s paro in vroco vodo Oskrba s plinastimi gorivi Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 V okviru dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro je najvecja dejavnost oskrba z elektriko (skupina D 35.1), kjer so po veliki izgubi zadnja štiri leta in zlasti v letu 2019 ponovno uspešneje poslovali. V tej dejavnosti so v letu 2019 ustvarili 91 % dodane vrednosti dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro. Ob koncu leta so vpisali prek 158 mio EUR neto cistega dobicka. Neto dobicek iz poslovanja družb dejavnosti D 35.1 se je za vec kot tretjino povecal in dosegel 210 mio EUR, kljub velikemu izboljšanju pa je neto izguba iz financiranja še vedno dosegla 24 mio EUR. Oskrba s plinom (skupina D 35.2) ter oskrba s paro in vroco vodo (skupina D 35.3) sta manjši dejavnosti, ki vseskozi poslujeta pozitivno, v zadnjih dveh letih s po okoli 5 mio EUR neto cistega dobicka. V dejavnosti oskrba s plinastimi gorivi je bil neto cisti dobicek po letih v primerjavi z drugo dejavnostjo malo nižji in stanovitnejši in v letu 2019 je bil enak povprecnemu v zadnjih dvanajstih letih. V dejavnosti oskrba s paro in vroco vodo je koncni poslovni rezultat po letih zelo nihal, v letu 2019 pa je bil med nižjimi, oziroma za 4 mio EUR nižji od povprecnega. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.5 Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E) Tabela 7: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 260 287 333 324 323 Število zaposlenih1 8.693 8.896 8.895 9.154 9.224 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 1,7 1,9 2,0 1,8 1,8 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 1,7 1,8 1,7 1,5 1,5 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 18,4 24,1 11,5 20,7 30,9 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 3.300 28,6 112,4 1,028 2,98 2,33 38.717 28.210 72,9 Delež dolga v virih sredstev (v %) 79,6 56,5 45,5 50,2 49,5 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 13,6 33,1 23,7 28,8 28,3 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 24,6 72,1 83,3 82,7 83,7 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 102,7 105,0 109,9 109,7 110,6 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 82,9 60,4 65,4 60,3 60,3 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 13,8 23,5 19,2 22,6 24,6 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Gospodarske družbe s podrocja oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja (E) so v letu 2019 pospešile rast produktivnosti in dodane vrednosti, ki je prisotna od leta 2016. Racunovodske izkaze je oddalo 323 gospodarskih družb s skupno 9.224 zaposlenimi. Število družb je bilo ponovno za eno manjše, število zaposlenih pa se je po nekaj letih približno enake ravni in 3-odstotnem povecanju v letu 2018 nadalje povecalo za 1 %. Zaposleni so v poslovnem letu 2019 izboljšali produktivnost dela za 8 % in s tem nekoliko zmanjšali razmeroma velik zaostanek za povprecno produktivnostjo v vseh družbah skupaj, z 19 % na 17 %21. Predvsem z višjo produktivnostjo so zvišali ustvarjeno dodano vrednost za 9 %, na 357,1 mio EUR, kar je ponovno najvišja raven vopazovanem obdobju. Dodanavrednostje bilav primerjavi zletom prej višja v treh od štirih skupin, najvišja rast pa je bila v družbah ravnanja z odplakami ter zbiranja, precišcevanja in distribucije vode. Družbe iz dejavnosti ravnanja z odplakami k skupni dodani vrednosti dejavnosti prispevajo razmeroma malo,a se njihovdelež v zadnjihletih povecuje, prispevekdružbzbiranja, precišcevanja indistribucije vode pa je bil v letu 2019 že nekoliko višji od deleža družb zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi. Slika 27: Dodana vrednost in zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti E v obdobju 2008–2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Skupine so razvršcene glede na delež dodane vrednosti v letu 2019. V poslovnem letu 2019 so se prihodki družb dejavnosti E znižali manj kot njihovi odhodki. Skupni prihodki so bili v primerjavi z letom prej nižji za okoli 4 %. Za toliko so se znižali prihodki iz poslovanja, ki predstavljajo veliko vecino vseh prihodkov, hkrati pa so se za cetrtino znižali tudi prihodki iz drugega delovanja. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu, ki so v veliki vecini, so se znižali manj kot na tujem trgu. Skupna izvozna usmerjenost družb dejavnosti E se je s tem znižala na 17 %. Višja je v skupini družb, ki se ukvarjajo z zbiranjem in odvozom odpadkov, okoli 29–odstotna, v ostalih treh skupinah pa je precej nižja. V poslovnem letu 2019 so družbe dejavnosti E znižale tudi skupne odhodke, za 5 %. Za toliko so se znižali poslovni odhodki, ki k skupnim odhodkom prispevajo glavnino, hkrati pa so se za tretjino znižali tudi odhodki iz drugega delovanja. Poslovno leto 2019 so družbe dejavnosti E zakljucile z najvišjim neto cistim dobickom v opazovanem obdobju dvanajstih let. V primerjavi z letom prej, v katerem se je znižal, je bil višji za 49 %. Izboljšanje poslovnega rezultata so družbe prikazale na ravni osnovnega poslovanja in sicer za 38 %, na ravni financiranja in izrednih dogodkov pa slabšega. Poslovno leto so z neto pozitivnim izidom, višjim kot v letu prej, ponovno zakljucile vse štiri skupine družb. Pri tem so dobicek razmeroma precej zvišale družbe zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, za 94 %. V teh družbah je bila ustvarjena velika vecina skupnega neto cistega dobicka dejavnosti, skoraj dve tretjini, nadaljnja cetrtina pa v družbah zbiranja, precišcevanja in distribucije vode. 21 Delež dodane vrednosti gospodarskih družb v skupni dodani vrednosti dejavnosti E, ocenjeni po metodologiji nacionalnih racunov, je znašal okoli 98 % (preracun Umar). Slika 28: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E v obdobju 2008–2019 50 Neto rezultat iz drugega delovanja Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek/izguba 40 30 V mio EUR 20 10 0 -10 -20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 29: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E po oddelkih v letih 2018 in 2019 35 2018 2019 30 25 V mio EUR 20 15 10 5 0 OSKRBA Z VODO;RAVNANJE ZODPLAKAMI INODPADKI; SANIRANJEOKOLJA Zbiranje in odvozodpadkov ter ravnanje znjimi; pridobivanjesekundarnih surovin Zbiranje, precišcevanje indistribucija vode Saniranje okolja in drugoravnanje z odpadki Ravnanje z odplakami Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: Skupine so razvršcene glede na izid v letu 2019. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.6 Gradbeništvo (F) Tabela 8: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb gradbeništva v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 6.746 6.803 7.407 7.206 7.283 Število zaposlenih1 56.817 46.535 36.001 41.012 45.594 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 11,1 10,1 8,1 8,1 8,8 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 8,7 6,8 5,5 5,8 6,0 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 152,9 -236,3 48,6 157,0 168,7 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 6,3 1,045 3,9 3,3 32.054 23.317 72,7 Delež dolga v virih sredstev (v %) 81,6 82,0 72,8 62,1 61,1 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 64,4 60,7 51,6 44,7 42,5 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 58,8 49,1 62,5 93,2 94,1 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 67,3 66,3 87,5 106,7 107,9 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 31,4 36,6 43,5 40,7 41,4 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 23,6 15,1 15,0 23,5 24,7 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Aktivnost gospodarskih družb v gradbeništvu se je, po visoki rasti v prejšnjem letu, leta 2019 še povecala in je bila, tako kot poslovni rezultati, najvišja v zadnjih dvanajstih letih. Rast prihodkov družb, ki je leta 2018 dosegla skoraj 23 %, je bila tudi leta 2019 znatna in je presegla 5 %. Višja aktivnost na ravni celotne dejavnosti je povezana z ohranjenim optimizmom zasebnega sektorja ter z nekoliko nižjo rastjo investicij države. V letu 2019 se je izboljšal skupni poslovni rezultat, ki je bil relativno na vložene inpute že drugo leto zapored boljši kot leta 2008. Z investicijami države povezujemo zlasti rast poslovnih prihodkov v oddelku gradnja inženirskih objektov (3,5 %)22. Po zelo visoki rasti poslovnih prihodkov v oddelku gradnja stavb v prejšnjem letu (42,9 %) se je ta ob manjši rasti bruto investicij v letu 2019 povsem umirila (-1,8 %). Živahna rast se je nadaljevala v oddelku specializirana gradbena dela (12,9 %). 22 Gospodarske družbe so po oddelkih razvršcene glede na pretežno dejavnost. Ocenjujemo, da kar nekaj prihodkov ustvarijo v aktivnostih, ki se sicer uvršcajo v druge oddelke. Z vecanjem aktivnosti se je povecala tudi zaposlenost v gradbenih družbah. Gospodarske družbe gradbeništva so v casu globalne ekonomske krize zaposlenost skoraj prepolovile. Potem je zaposlovanje pocasi okrevalo in se je predvsem v zadnjih dveh letih spet mocneje okrepilo, skupaj za skoraj cetrtino, v primerjavi z letom 2008 pa je bilo število zaposlenih še vedno za 20 % nižje. V letu 2019 se je zaposlenost v gradbeništvu povecala za 11,2 %, v treh oddelkih pa po vrsti takole: specializirana gradbena dela (12,3 %), gradnja stavb (za 10,6 %) in gradnja inženirskih objektov (8,5 %). Prihodki so se leta 2019 spet bolj povecali na tujih trgih, kot na domacem. Po zacetku krize v letu 2008 in drasticnem upadu domacega povpraševanja so gradbene družbe povecale izvoz in delež prihodkov od prodaje na tujih trgih. Slednji je zadnja štiri leta presegal 15 % in bil trikrat višji kot leta 2008. Potem ko so se prodajni prihodki v letu 2017 povecali uravnoteženo tako doma kot v tujini in je bila v letu 2018 višja rast prihodkov doma, se je v letu 2019 spet nadaljevala višja rast prihodkov na tujih trgih (14,1 %; 3,4 % na domacem trgu). V letu 2019 se je produktivnost v gospodarskih družbah gradbeništva še povecala. Produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega se je z ekonomsko krizo do leta 2010 malo znižala, potem pa vecinoma narašcala, zlasti v letih 2014 in 2018. V letu 2019 se je povecala skromno, za 1,5 %, glede na leto 2008 pa za 15,8 %. V oddelku gradnja stavb se je sicer malenkost znižala, a v primerjavi z letom 2008 narasla najbolj, skoraj za tretjino. Relativno nizka je bila v tem obdobju rast v oddelku gradnja inženirskih objektov (6,6 %). Gospodarske družbe gradbeništva so, po visoki rasti v prejšnjem letu, v letu 2019 dobicek iz poslovanja še nekoliko povecale. Visoka, 33-odstotna rast dobicka iz poslovanja v letu 2018 je bila povezana z že omenjeno visoko rastjo prihodkov, na odhodkovni strani pa z nižjimi poslovnimi odhodki, s stagnacijo pred tem višjih odpisov vrednosti in nižjo rastjo stroškov dela. V letu 2019 pa je k zmerni rasti dobicka iz poslovanja (4,9 %) na odhodkovni strani prispevala tudi bolj umirjena rast stroškov blaga, materiala in storitev (2,8 %). Slika 30: Viri sredstev ter delež dolga v virih sredstev gradbeništva v obdobju 2008–2019 Viri sredstev (l. os) Delež dolga v virih sredstev (d. os) 9 90 8 80 7 70 6 60 V mrd EUR 5 50 4 40 3 30 2 20 1 10 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V % Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Izguba iz financiranja se je leta 2019 še nadalje zmanjšala. V predhodnih letih so izgubo iz financiranja višale predvsem slabitve financnih naložb. V zadnjih letih vecjih slabitev ni bilo, tako da se je izguba iz financiranja leta 2019 znižala pod 19 mio EUR, med tremi oddelki pa so je najvec izkazali pri specializiranih gradbenih delih. Družbe v gradbeništvu so se leta 2019 še nekoliko razdolžile. Delež dolga v virih sredstev, ki sicer ostaja višji kot v povprecju pri vseh družbah, se je od zacetka prejšnjega desetletja z ravni prek 80 % vecinoma zniževal in v letu 2019 znašal 61,1 %. Delež dolga je pri tem ostal malo višji v oddelku gradnja stavb ter malo nižji pri specializiranih gradbenih delih. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.7 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) Tabela 9: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 13.456 13.947 15.354 15.206 15.084 Število zaposlenih1 90.311 86.871 79.770 86.953 88.872 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 17,7 18,8 17,9 17,3 17,1 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 18,9 18,7 17,1 17,3 17,6 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 443,5 155,0 521,3 853,3 793,7 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 1.292 5,9 1,032 4,3 2,3 48.125 27.547 57,2 Delež dolga v virih sredstev (v %) 66,0 65,7 59,6 57,0 59,0 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 48,7 47,1 41,3 42,0 39,3 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 73,1 68,0 92,2 105,6 90,5 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 79,4 80,3 96,2 96,4 94,6 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 46,6 50,4 43,8 40,7 45,3 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 10,2 9,3 10,8 12,8 12,0 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Dodana vrednost in število zaposlenih v družbah trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil (G) sta se leta 2019 še povecala. Po zmanjševanju v obdobju 2011–2013 se je dodana vrednost trgovinskih družb v naslednjih šestih letih povecevala; leta 2019 je dosegla 17,6-odstotni delež v dodani vrednosti vseh družb. Nekoliko manj se je v letih 2015–2019 povecala produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega), saj se je, po zmanjševanju od leta 2009, v zadnjih petih letih povecalo tudi število zaposlenih. Ob manjšem povecanju stroškov dela na zaposlenega se je leta 2019 nadalje zmanjšal delež stroškov dela v dodani vrednosti. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 31: Struktura dodane vrednosti po oddelkih dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019 Trgovina z motornimi vozili in popravili le-Trgovina na debelo, razen z motornimi Trgovina na drobno, razen z motornimi teh vozili vozili Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Rast dodane vrednosti in produktivnosti so dosegle družbe vseh treh oddelkov trgovinske dejavnosti. Najbolj, za skoraj 15 %, se je dodana vrednost povecala v družbah oddelka trgovine na drobno, razen z motornimi vozili (G 47), ki imajo polovico vseh zaposlenih in so leta 2019 ustvarile približno 40 % cistih prihodkov od prodaje celotne trgovske dejavnosti (G). Za skoraj desetino se je dodana vrednost povecala v najvecjem oddelku -v družbah, ki se ukvarjajo s posredništvom in trgovino na debelo, razen z motornimi vozili (G 46), ki ustvarijo nekaj manj kot polovico dodane vrednosti in imajo skoraj 40 % vseh zaposlenih celotne trgovinske dejavnosti. Po visoki rasti v letu 2018, se je dodana vrednost leta 2019 še nekoliko povecala tudi v najmanjšem oddelku -v družbah trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili (G 45). Slika 32: Dodana vrednost ter rasti dodane vrednosti in stroškov dela na zaposlenega v gospodarskih družbah dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019 TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN Trgovina z motornimi vozili in Posredništvo in trgovina na Trgovina na drobno, razen z POPRAVILA MOTORNIH VOZIL popravila motornih vozil debelo, razen z motornimi motornimi vozili vozili Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Neto cisti dobicek trgovskih družb se je, po mocnem povecanju v predhodnem letu, leta 2019 nekoliko zmanjšal, a ostal visok. Družbe so leta 2008 dosegle visok neto cisti dobicek (443,5 mio evrov), ki se je v naslednjih letih zmanjševal. Leta 2013 so poslovno leto prvic zakljucile z neto cisto izgubo v višini 31,4 mio evrov, kar je bila posledica za vec kot polovico vecje neto izgube iz financiranja23. Ta se je v letih do 2016 mocno zmanjšala24, tako da so družbe, ob vecjem neto dobicku iz poslovanja vseh treh oddelkov, leto 2016 zakljucile z neto cistim dobickom v višini 628,7 mio evrov. Na poslovanje v naslednjih treh letih je ponovno najbolj vplivalo poslovanje družb trgovine na drobno25, zaradi katerega se je neto cisti dobicek po zmanjšanju leta 2017, leta 2018 precej povecal, leta 2019 pa spet nekoliko zmanjšal, a bil s 793,7 mio evrov drugi najvišji v celotnem obdobju. Slika 33: Poslovni izid družb trgovskih oddelkov v letih 2018 in 2019 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek/izguba obracunskega obdobja 600 500 400 300 V mio EUR 200 100 0 -100 -200 2018 2019 2018 2019 2018 2019 Trgovina z motornimi vozili in popravili le- Trgovina na debelo, razen z motornimi Trgovina na drobno, razen z motornimi teh vozili vozili Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 34: Obremenjenost poslovnih prihodkov z nabavno vrednostjo prodanega blaga, materiala in storitev v trgovinskih družbah v letih 2009, 2018 in 2019 2019 2018 2009 98 94 90 V% 86 82 78 74 45 Trgovina z 46 Posredništvo in motornimi vozili in trgovina na debelo, popravila motornih razen z motornimi vozil vozili 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 47.1 Nespec. prodajalne 47.3 Spec. prodajalne z mot.gorivi 47.5 Spec. prodajalne z drugo gospodinjsko opremo 47.7 Spec. prodajalne z drugimi izdelki Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. 23 Gibanje neto financne izgube je bilo v teh letih v veliki meri posledica financnega poslovanja vecje družbe posredništva in trgovine na debelo, ki od leta 2014 zaradi stecaja ni vec poslovala. Na povecanje neto financne izgube so poleg omenjene družbe leta 2012 in 2013 vplivale tudi družbe trgovine na drobno. 24 Izboljšanje je bilo predvsem posledica precejšnjega zmanjšanja neto financne izgube družb posredništva in trgovine na debelo leta 2014 in nadalje leta 2016 ter družb trgovine na drobno leta 2015. 25 Na poslovanje v letu 2017 je vplivalo poslovanje najvecje trgovske družbe na drobno, ki je, podobno kot leta 2012, izvedla oslabitve nepremicnin in odpise zaradi prevrednotenja financnih naložb. Na poslovanje v letih 2018 in 2019 pa je vplivalo predvsem nihanje financnega poslovanja vecje družbe, ki se ukvarja s prodajo motornih goriv, v letu 2019 pa vecji odpisi vrednosti enega izmed diskontov. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Gospodarnost poslovanja trgovinskih družb je po nekajletnem izboljševanju leta 2019 ostala podobna kot leto pred tem. Po precejšnji rasti v preteklih letih so se poslovni prihodki lani povecali le za 0,7 %. Od tega se je prodaja na domacem trgu zmanjšala za 2,8 %, prodaja na tujih trgih (predvsem v EU), kjer je bilo ustvarjene 26,9 % vse prodaje, pa se je povecala za desetino. Enako kot poslovni prihodki so se lani za 0,7 % povecali tudi poslovni odhodki, na kar so vplivali za 7 % višji stroški dela (ob povecanju števila zaposlenih in minimalne ter povprecne place) in odpisi vrednosti, ki so se po zmanjšanju v letu 2018 lani povišali za skoraj polovico. Nižji kot pred letom so bili stroški blaga, materiala in storitev (ti zavzemajo 90 % vseh poslovnih odhodkov), tako da se je obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški blaga, materiala in storitev lani precej zmanjšala, kar pomeni, da se je pribitek26 povprecne trgovinske družbe precej povecal. Najbolj se je povecal pri družbah, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, kjer je presegel najvišjo raven iz leta 2009. Pri teh družbah se je posledicno mocno povecala dodana vrednost in dodana vrednost na zaposlenega, ki je precej presegla rast stroškov dela na zaposlenega. Neto cisti dobicek poslovnega leta v družbah trgovine z motornimi vozili se je leta 2019, po šestih letih predhodne rasti, zmanjšal za 6,9 %. Neto dobicek iz poslovanja se je ob manjši prodaji vozil po rasti v preteklih letih zmanjšal za vec kot desetino in dosegel 115,9 mio evrov. Rast prodaje novih osebnih avtomobilov, ki je bila po letu 2015 relativno visoka, se je lani prekinila, kar je bila predvsem posledica poglobitve upada prodaje pravnim osebam27. Umirila se je tudi rast prodaje novih osebnih vozil gospodinjstvom (na 4,3 %; leta 2018 še 15,4 %)28. Prodaja se je zmanjšala na domacem in na trgu EU, medtem ko se je prodaja izven EU mocno povecala, kar je precej zvišalo izvozno usmerjenost družb te panoge. Financno pa so po izrazitem poslabšanju v letu 2018 družbe lansko leto poslovale veliko bolje in ga zakljucile z neto financnim dobickom. Slika 35: Prihodki odprodaje gospodarskih družb v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v obdobju 2008–2019 Prihodki od prodaje na domacem trgu Prihodki od prodaje v EU (d. os) Prihodki od prodaje izven EU (d. os) 5,0 1,2 4,6 1,0 4,2 0,8 V mrd EUR V mrd EUR 3,8 0,6 3,4 0,4 3,0 0,2 2,6 0,0 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. V družbah trgovine na debelo se je neto cisti dobicek poslovnega leta še povecal (za 4,3 %). Neto dobicek iz poslovanja družb oddelka posredništvo in trgovina na debelo, ki se je v letih 2012 in 2013 zmanjšal, se je v naslednjih šestihletih povecal na574,6 mioevrov.Na povecanje je mocno vplivalo prenehanje poslovanja vecje družbe leta2014, 26 Pribitek je izracunan kot razmerje med prihodki od prodaje in stroški za nabavo blaga, materiala in storitev ter stroški dela. 27 Prodaja pravnim osebam se je po visokih rasteh v obdobju 2013–2017 zmanjšala že leta 2018, kar je bila tudi posledica zapletov ob uvedbi novega postopka za dolocanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov. 28 Skupaj se je število prvih registracij novih osebnih vozil doma glede na leto 2018 zmanjšalo za 2,3 % (tako gospodinjstvom kot pravnim osebam). V celem letu je bilo prvic registriranih skoraj 73.600 novih osebnih avtomobilov (leta 2019 pa 75.300). ki je še leto prej poslovala z visoko neto izgubo iz poslovanja zaradi odpisov vrednosti29. Izboljševanje poslovnega rezultata pa je izhajalo tudi iz povecanja prodaje v vecini panog trgovine na debelo v letih 2015–2019. Slednje je bilo posledica visoke proizvodne aktivnosti panog povezanih s trgovino (predelovalne dejavnosti, promet, gradbeništvo), v letih 2017 in 2018 tudi povecanja prodaje primarnih proizvodov (goriva, kovine, rude), v letih 2017–2019 pa tudi farmacevtskih proizvodov na tuje trge (predvsem v EU). Financno poslovanje družb pa se je lani poslabšalo. Neto izguba iz financiranja po dveh pozitivnih letih je bila posledica višjih financnih odhodkov (predvsem iz oslabitev) ob hkratnem zmanjšanju financnih prihodkov. Okvir 1: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Koncentracija pretežno živilskih prodajaln v Sloveniji se je po letu 2006 ob rastocem pomenu diskontnih prodajaln zmanjševala. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti …)30, je bila od leta 2000 znacilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani vecjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost (3.387), se je v naslednjih letih zniževala in leta 2017 z vrednostjo 1.798 prvic padla pod mejo visoke koncentracije (1.800). Leta 2018 se je še nekoliko znižala, leta 2019 pa ostala skoraj nespremenjena. Zniževanje koncentracije je bilo predvsem posledica krepitve prodaje v diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad kupcev, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2019 skupaj ustvarili 27,7 % celotnega prihodka od prodaje panoge na slovenskem trgu (leta 2007 6,5 %, v letu 2018 26,4 %). Delež najvecjih treh tradicionalnih družb v prihodku panoge se je tako v zadnjem desetletju mocno znižal (z 82,9 % leta 2007 na 61,1 % v letu 2018). Leta 2018 je ena izmed diskontnih družb po vrednosti prodaje že prehitela tretjo (najmanjšo) izmed tradicionalnih trgovskih družb. Ob okrepitvi deleža diskontne družbe tudi v letu 2019 in okrepitvi deleža najvecje družbe v skupini, ki se je zgodil prvic po letu 2013, je delež najvecjih treh družb v vrednosti prodaje ostal podoben kot v letu 2018. Podobna kot leto prej je ostala tudi stopnja koncentracije. Slika 36: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno v obdobju 2000–2019 HHI (l. os) Meja visoke koncentracije (l. os) Delež najvecjih treh družb v cistih prihodkih, ustvarjenih na domacem trgu (d. os) 3.600 Vrednost kazalnika HHI 3.150 90 2.700 80 2.250 70 1.800 60 1.350 50 900 40 450 30 2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V % Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: HHI – Hirschman-Herfindahlov indeks koncentracije. 29 Zdravo jedro družbe, ki se je v letih do vkljucno 2013 ukvarjala s trgovino na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom in napravami za ogrevanje, se je v letu 2014 registriralo v dejavnosti trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom. 30 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Neto cisti dobicek v trgovini na drobno se je lani, po precejšnjem povecanju v letu prej, spet zmanjšal, na kar sta vplivala vecji odpis vrednosti in zmanjšanje financnih prihodkov. Zmanjšal se je za 23 %, na 237,9 mio evrov. Na poslovanje celotne panoge najbolj vplivajo družbe dveh skupin -trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (G 47.3) in trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah (G 47.1). Poslovni rezultat v družbah trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah je v obdobju 2017–2019 mocno nihal pod vplivom vecjih odpisov in prevrednotenj v manjšem številu družb. Po neto cisti izgubi leta 2017, je celotna skupina, v kateri prevladujejo hipermarketi, marketi in diskonti (G 47.110), leto 2018 zakljucila z neto cistim dobickom, ki se je leta 2019 nekoliko zmanjšal. Na nihanja v uspešnosti poslovanja skupine so zelo vplivala predvsem nihanja v vrednosti oslabitev nepremicnin in opreme ter odpisov zaradi prevrednotenja financnih naložb razlicnih družb31. Visoki odpisi vrednosti v letih 2017 in 2019 so namrec vplivali na mocno povišanje poslovnih odhodkov32, zaradi katerih so družbe leto 2017 zakljucile z neto izgubo iz poslovanja, ki se je leta 2018 prevesila v visok dobicek iz poslovanja, in ta je, zaradi ponovnega povišanja odpisov (za 83,3 %), ostal podoben tudi v letu 2019. Najpomembnejša postavka poslovnih odhodkov -stroški blaga, materiala in storitev, ki zavzemajo 82 % vseh poslovnih odhodkov, so se lani namrec povecali le za 1,4 %. Ob povecanju stroškov dela za 6,0 %, na kar sta vplivali višja minimalna in povprecna placa, so se poslovni odhodki povecali za 4,3 %. Hkrati se je lani nadaljevala rast poslovnih prihodkov oz. prihodkov od prodaje, tako da je dobicek iz poslovanja ostal podoben kot leta 2018. Prodaja je bila ponovno nadpovprecno visoka v diskontnih prodajalnah, ki so tako tudi leta 2019 povecale delež v cistih prihodkih od prodaje v panogi. Prvic po letu 2013 pa se je nekoliko okrepil tudi delež najvecje družbe v skupini, tako da je stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI) leta 2019 ostala podobna kot leta 2018. Ob precej nižjih financnih prihodkih in posledicno višji izgubi iz financiranja je skupina leto 2019 zakljucila z 8,8 % nižjim neto dobickom kot v letu prej. Slika 37: Odpisi vrednosti gospodarskih družb v trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah in v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi v obdobju 2008–2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. 31 Zaradi visokega povecanja oslabitev nepremicnin ter opreme in odpisov zaradi prevrednotenja financnih naložb vecje družbe v tej panogi je celotna skupina leto 2017 zakljucila z visoko neto izgubo iz financiranja (medletno povišanje za 347,7 %), prvic pa tudi z neto izgubo iz poslovanja. Poslovanje omenjene družbe se je leta 2018 ob zmanjšanju oslabitev in odpisov precej izboljšalo. Slabše poslovanje v letu 2019 pa je bilo posledica visokih odpisov vrednosti in zmanjšanja financnih prihodkov vecjega števila družb, najbolj v eni izmed diskontnih družb. 32 Poslovne odhodke sestavljajo stroški blaga, materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki. Družbe trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi so leto 2019 koncale s precej nižjim dobickom poslovnega leta kot leto prej. Po triletnem povecevanju se je neto dobicek iz poslovanja lani zmanjšal za desetino, na kar je vplivalo predvsem povecanje odpisov vrednosti oz. amortizacije dveh vecjih družb v tej panogi. Zaradi sprememb pri izkazovanju podatkov o prihodkih od prodaje blaga in nabavni vrednosti prodanega blaga pri najvecji družbi v tej panogi, je primerljivost poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov v letu 2019 s preteklimi leti otežena. Po novem namrec družba podatke prikazuje brez trošarin, ki zavzemajo velik del maloprodajne cene33. Podatki iz drugih virov sicer kažejo, da se je lani prodaja naftnih derivatov kolicinsko nekoliko okrepila, prav tako pa naj bi se pri teh družbah lani nadalje povecala tudi prodaja ostalih proizvodov34, kar naj bi zvišalo skupne poslovne prihodke. Zaradi vecjega zmanjšanja financnih prihodkov od financnih odhodkov so družbe lani, po poslovanju z neto dobickom iz financiranja v letu 2018, poslovno leto zakljucile z neto izgubo iz financiranja. Ob takšnih gibanjih se je neto cisti dobicek leta 2019 zmanjšal za skoraj tretjino. Slika 38: Financno poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2019 Trgovina z motornimi vozili in popravili le-teh Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Medletna rast, v % (d. os) 120 120 V mio EUR 90 90 60 60 30 30 0 0 -30 -30 -60 Iz poslovnih terjatev Iz deležev FINANCNI PRIHODKI Iz danih posojil Iz posl.obveznosti Iz fin. obveznosti FINANCNI ODHODKI Iz oslabitve in odpisov fin.naložb -60 V% Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Zadolženost trgovinskih družb se je, po zmanjševanju do leta 2018, lani precej povecala. Predvsem zaradi povecanja dolgorocnih obveznosti so družbe lani precej povecale svoj dolg. Ker se je precej manj povecal kapital, se je zadolženost, merjena z deležem dolga v virih sredstev, precej povecala in je bila z 59 % najvišja po letu 2015. Zadolženost se je povecala družbam vseh treh oddelkov, najbolj (za 4,1 o. t.) v trgovini na drobno. Najbolj zadolžene so sicer tudi leta 2019 ostale družbe trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili. Slika 39: Zadolženost trgovinskih družb v letu 2019 Delež dolga v virih sredstev, v % (l. os) Dolgorocne obveznosti, rast (d. os) 68 90 66 80 64 70 62 60 V% 60 50 58 40 56 30 54 20 52 TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL Trgovina z motornimi vozili in Posredništvo in trgovina na popravila motornih vozil debelo, razen z motornimi vozili Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 10 V% Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. 33 Delež trošarin v koncni ceni sicer niha glede na trošarinsko politiko. Ponavadi je okoli 40 % cene. 34 Gre za zemeljski plin, elektricno in toplotno energijo ter ostalo trgovsko blago. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.8 Promet in skladišcenje (H) Tabela 10: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb prometa in skladišcenja 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 2.253 2.506 3.225 3.679 3.792 Število zaposlenih1 37.557 35.665 34.379 39.367 41.803 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 7,4 7,7 7,7 7,8 8,0 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 7,3 8,7 9,2 9,5 9,2 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 109,9 -21,8 140,2 388,9 394,4 VELIKOST PODJETJA OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 3.014 11,0 1,090 3,5 6,5 53.541 26.160 48,9 Delež dolga v virih sredstev (v %) 82,2 58,8 51,3 48,1 46,4 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 15,6 15,0 15,6 16,1 15,5 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 20,6 49,8 60,1 68,1 69,6 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 96,4 98,8 100,0 105,1 104,7 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 86,4 81,3 81,1 76,3 77,1 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 12,5 12,2 12,5 16,3 16,9 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. V zadnjih letih se je dodana vrednost prometa in skladišcenja (H) mocno povecala in je bila leta 2019 precej višja kot ob zacetku ekonomske in financne krize leta 200835 . V letu 2019 so gospodarske družbe v dejavnosti H ustvarile 2.238 mio EUR dodane vrednosti (za 112 mio oziroma 5,3 % vec kot leto prej)36. Po dodani vrednosti v dejavnosti H je tako (tudi brez upoštevanja samostojnih podjetnikov) s 709 mio EUR cestni tovorni promet najpomembnejši. Druga najvecja dejavnost v okviru prometne so spremljajoce storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, kjer so lani ustvarili 501 mio EUR dodane vrednosti. V letu 2019 sta k rasti dodane vrednosti družb dejavnosti H najvec prispevali prav omenjeni dve najvecji dejavnosti (61 mio EUR in 39 mio EUR). Dodana vrednost se je opazneje povecala še v avtobusnem prometu in na železnici, zmanjšala pa v dejavnostih skladišcenja in pretovarjanja. 35 Neposredna primerjava podatkov kaže 70-odstotno povecanje dodane vrednosti v omenjenem obdobju. Del tega povecanja je prispevalo tudi zakonsko preoblikovanje družbe DARS v letu 2010, na podatke pa so v tem obdobju vplivale tudi številne preregistracije družb, ki so bile v zacetku pod okriljem enovite družbe Slovenske železnice. 36 Samostojni podjetniki so v letu 2019 v dejavnosti H ustvarili 242 mio EUR dodane vrednosti (le za 4 mio vec kot leto prej). Od slednjega so najvecji del, kar 87 % ustvarili podjetniki v dejavnosti cestnega tovornega prometa. Slika 40: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb v dejavnosti promet in skladišcenje v letu 2019 ter poslovni rezultat v letih 2018 in 2019 Neto cisti dobicek v 2018 (l. os) Neto cisti dobicek v 2019 (l. os) Dodana vrednost v 2019 (d. os) 160 40 V mio EUR 120 32 80 24 40 16 0 8 -40 Cestni tovorni promet Sprem. stor. dej. v kopen. prometu Poštne storitve Pretovor. dejavnost Avtobus. promet Špedicija in dr. sprem. dejavnosti Železniški promet Sprem. stor. dej. v zracnem p. Skladišcna dejavnost Ostalo (zracni, pomorski) 0 V % od dejavnosti H Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 41: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti promet in skladišcenje v letu 2019 glede na leto 2018 po komponentah Sprememba ostalega neto cistega dobicka v 2019-2018 Sprememba neto dobicka iz financiranja v 2019-2018 Sprememba neto dobicka iz poslovanja 2019-2018 80 60 V mio EUR 40 20 0 -20 -40 Cestni tovorni promet Sprem. stor. dej. v kopenskem prometu Poštne storitve Pretovor. dej. Avtobusni promet Špedicija in dr. sprem. dejavnosti Železniški promet Sprem. stor. Skladišc. dej. dej. v zracnem p. Ostalo (zracni, pomorski) Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. V gospodarskih družbah dejavnosti promet in skladišcenje (H) so vecjo izgubo zabeležili le povsem na zacetku ekonomske in financne krize, v nadaljevanju pa so poslovanje povecini mocno izboljšali. Z letom 2012 so v dejavnosti H izšli iz rdecih številk in izboljševali poslovanje do leta 2015, ko je visoka izguba v dejavnosti skladišcenja ob povecanju prevrednotevalnih odhodkov dobicek precej zmanjšala. V naslednjem letu se je dobicek ponovno mocno povecal in se do leta 2019 povzpel na visokih 394 mio EUR. Prometna dejavnost tako ustvari okoli 9 % dodane vrednosti in tudi neto cistega dobicka vseh družb v gospodarstvu. Neto cisti dobicek se je zadnji dve leti poveceval pocasneje, v letu 2019 le za dober 1 %, velike spremembe v uspešnosti poslovanja pa so bile znotraj dejavnosti H. Najbolj se je poslovni rezultat izboljšal v dejavnosti potniškega zracnega prometa, za 35 mio EUR, predvsem zaradi stecaja Adrie Airways, ki je poslovala z izgubo. Podobno, za 24 mio EUR, se je poslovni rezultat izboljšal v dejavnosti pomorski tovorni promet, kjer so (ponovno povezano z eno pomembnejših družb) leto prej zaradi obracunanih velikih financnih odhodkov iz oslabitve in odpisov financnih naložb izkazali veliko neto cisto izgubo, v letu 2019 pa že nekaj milijonov dobicka. Najbolj pa se je v okviru dejavnosti H v letu 2019 neto cisti dobicek zmanjšal v dejavnostih skladišcenja, pretovarjanja in cestnega blagovnega prometa (za 26 mio EUR, za 19 mio EUR in za 14 mio EUR). Najvecji neto cisti dobicek so v tem letu dosegli v spremljajocih storitvenih dejavnostih v kopenskem prometu, prek 147 mio EUR, v cestnem tovornem prometu, 66 mio EUR in pri pretovarjanju, 46 mio EUR. Razen majhne izgube (pod 0,1 mio EUR) v dejavnostih obratovanja taksijev in pomorskega potniškega prometa nobena Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 druga dejavnost ni zabeležila izgube. Koncni poslovni izid v dejavnosti H je sestavljen predvsem iz velikega neto dobicka iz poslovanja (498 mio EUR) in precejšnje neto izgube iz financiranja (47 mio EUR). Oddelek kopenski promet in cevovodni transport (H 49), ki je še v letu 2011 posloval z veliko izgubo, je do leta 2017 mocno izboljšal poslovanje, v letih 2018 in 2019 pa je bil dobicek nekoliko nižji. V okviru gospodarskih družb oddelka kopenski promet in cevovodni transport sta po številu zaposlenih (20.02137 in 6.53238) najpomembnejši dejavnosti cestni tovorni promet (podrazred H 49.410) in železniški promet (podrazreda H 49.100 in 49.200). V primerjavi z letom 2008 je bilo v letu 2019 v prvi dejavnosti 9.649 (za 93 %) vec zaposlenih, v drugi pa 2.552 (za 28 %) manj. V cestnem tovornem prometu se je število zaposlenih mocno povecalo zlasti v zadnjih nekaj letih (samo v letu 2019 za skoraj 10 %), na železnici pa se je zmanjševanje števila zaposlenih, ki je bilo del procesa postopne racionalizacije poslovanja, po letu 2015 že ustavilo. Celotna dejavnost kopenski promet in cevovodni transport je leta 2008 še vedno dosegla skromen dobicek, a se je nato do leta 2011 poslovanje mocno poslabšalo, tako da so zabeležili neto cisto izgubo v višini 94 mio EUR. V naslednjih letih se je poslovanje vseskozi izboljševalo, do neto cistega dobicka 142 mio EUR v letu 2017, ki pa se je nato do leta 2019 znižal na 115 mio EUR. K znižanju sta najvec prispevali dejavnosti cestnega tovornega in železniškega prometa. V železniškem prometu so po letu 2008 tri leta poslovali z veliko izgubo, pozneje pa z dobickom, ki je bil še posebej visok v letu 2017, do leta 2019 pa je upadel za tretjino. Poslovanje na železnici se je po letu 2009, ko je bila ustvarjena velika neto cista izguba v višini 30 mio EUR, izboljševalo do leta 2013 in od tedaj so letno do leta 2016 ustvarili med 8 in 15 mio EUR neto cistega dobicka. V naslednjem letu se je dobicek podvojil in presegel 31 mio EUR, v 2018 pa spet nekoliko skrcil in tudi v letu 2019 ostal malo pod 22 mio EUR. Ob približno enakem neto cistem dobicku so ga v letu 2018 dobro polovico ustvarili v tovornem prometu (ostalo v potniškem), v letu 2019 pa so ga v tovornem prometu ustvarili le tretjino. Na zmanjšanje dobicka na železnici v primerjavi z letom 2017, je najbolj vplivalo povecanje nekaterih poslovnih odhodkov (drugi poslovni odhodki, stroški dela, odpisi vrednosti), pa tudi manjši prihodki od prodaje. Slednje je v vecji meri nadoknadilo zvišanje subvencij, ki so se nadalje povecale tudi v letu 2019. V okviru poslovnih prihodkov je država za spodbujanje prevoza po železnici v letu 2019 namenila 88 mio EUR subvencij povezanih s poslovanjem, kar je za 9 % vec kot leto prej. Za razliko od leta 2018 je bilo celotno povišanje subvencij v letu 2019 namenjeno potniškemu prometu (v tovornem so se celo malenkost znižale), tako da je potniški promet dobil 86 %, tovorni pa 14 % železniških subvencij. Subvencije so v železniškem potniškem prometu pomenile dobri dve tretjini poslovnih prihodkov, v tovornem prometu pa manj kot 5 %. Dejavnost cestnega tovornega prometa (podrazred H 49.410) je nekaj let zapored mocno povecevala dobicek, v zadnjih treh letih pa se je ta zmanjšal, izraziteje v letu 2019. Po stecajih nekaterih vecjih družb v letu 2011 je dejavnost že naslednje leto poslovala s solidnim neto cistim dobickom, ki se je do leta 2016 okrepil na 92 mio EUR, nato pa se je do leta 2018 znižal na 80 mio EUR in v letu 2019 na 66 mio EUR. Medtem ko smo v prejšnjih dveh letih višjo rast poslovnih odhodkov od poslovnih prihodkov v veliki meri pojasnili z višjo rastjo stroškov energije, pa so se v letu 2019 nadpovprecno glede na vse poslovne odhodke povecali zlasti stroški materiala in stroški dela. Na drugi strani pa je k nižji rasti prodajnih prihodkov precej prispevala nižja rast na domacem trgu. Skupni dolg dejavnosti cestnega tovornega prometa se je po zacetku krize do leta 2012 zniževal. Nato se je do leta 2019 povecal za tri cetrtine in s tem za cetrtino presegel predkrizno raven, vendar pa je delež dolga v virih sredstev še dosti nižji kot leta 2008 (58 %; v letu 2008 76 %). Po tem lahko sodimo, da je to novo zadolževanje bolj vzdržno, saj se hkrati mocno povecuje tudi vrednost vloženega kapitala v družbe cestnega tovornega prometa. 37 V letu 2018 je v dejavnosti cestni tovorni promet poleg gospodarskih družb poslovalo še 2.861 samostojnih podjetnikov, ki so imeli 5.018 zaposlenih. 38 Zaradi primerljivosti so prišteti zaposleni treh družb, ki zdaj niso vec registrirane v železniški dejavnosti. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 V mestnem in primestnem kopenskem potniškem prometu (razred H 49.31) so v letu 2019 poslovali s pozitivno niclo, v medkrajevnem in drugem cestnem potniškem prometu (podrazred H 49.391) pa z velikim dobickom. V prvi dejavnosti so od leta 2008 do leta 2012 poslovali z nekajmilijonsko neto cisto izgubo, v naslednjih petih letih pa s skromnim neto cistim dobickom, ki je znašal le okoli 0,5 mio EUR. V letu 2018 pa se je poslovni rezultat mocno poslabšal, tako da je neto cista izguba presegala 6 mio EUR, predvsem zaradi oblikovanja visokih rezervacij v okviru drugih poslovnih odhodkov. Odprava teh rezervacij je v letu 2019 pomenila spet pozitivni poslovni izid, so se pa tudi precej dvignile subvencije, opravljena je bila tudi racionalizacija pri stroških storitev. V medkrajevnem avtobusnem prometu so v prejšnjih petih letih poslovali z velikim dobickom, ki je v povprecju presegal 12 mio EUR in se je v letu 2019 še mocno povecal, na prek 19 mio EUR. Povecanje pa se ni zgodilo na ravni poslovanja, temvec pri financiranju, ko so se mocno povecali financni prihodki iz deležev v družbah v skupini. Tudi v medkrajevnem prometu so se subvencije še okrepile. Javni prevozi potnikov po železnici ter v mestnem in medkrajevnem avtobusnem prometu so bili v letu 2019 skupaj deležni 143 mio EUR subvencij. Vec kot polovico so jih dobili na železnici, kjer kot že povedano, pomenijo vecino poslovnih prihodkov. V mestnem potniškem prometu so v letu 2019 dobili skoraj 29 mio EUR subvencij (12 % vec kot leto prej; pomenili so dobro tretjino vseh poslovnih prihodkov), v medkrajevnem prometu pa prek 38 mio EUR (10 % vec kot leto prej; pomenili so slabo petino poslovnih prihodkov). V vodnem prometu (oddelek H 50) z osrednjo dejavnostjo pomorski blagovni promet so, razen velike izgube v letu 2018, v vecini let dosegali skromen pozitivni poslovni rezultat. Velik del dodane vrednosti vodnega prometa poleg nekaj vecjih pomorskih ladjarjev ustvarijo zlasti družbe, ki opravljajo storitve vleke in asistence ladij v koprskem pristanišcu. Potem ko so v dejavnosti vodnega prometa še v letu 2008 poslovno leto zakljucili z vec kot 8 mio EUR neto cistega dobicka, je ta v naslednjih letih (z izjemo manjše izgube v 2011) dosegal po nekaj milijonov evrov letno. V letu 2017 je bilo poslovanje komajda še pozitivno, v letu 2018 pa so zabeležili neto cisto izgubo, ki je presegla 20 mio EUR, saj so se skoraj toliko povecali financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb. V letu 2019 so ponovno poslovali pozitivno, z vec kot 3 mio EUR neto cistega dobicka. Oslabitve in odpisi so pomenili doloceno konsolidacijo poslovanja, a se je s tem za cetrtino znižala tudi vrednost sredstev dejavnosti, s 75 mio EUR na 57 mio EUR. V zracnem prometu (oddelek H 51), kjer so v zadnjih letih poslovali z manjšim dobickom ali izgubo, so v letu 2018 izgubo mocno poglobili, v letu 2019 pa je sledil stecaj osrednjega domacega prevoznika. V letu 2010 je bila neto cista izguba že preko 20 mio EUR in se je v naslednjih nekaj letih zniževala, potem pa je poslovni rezultat nihal med +5 mio EUR in -5 mio EUR, kakršnega so zabeležili tudi v letu 2017. V letu 2018 pa se je neto cista izguba mocno povecala in presegla 28 mio EUR. Vecina neto ciste izgube je bila povezana s slabim poslovanjem najvecjega letalskega prevoznika, ki je šel konec leta 2019 v stecaj. Število zaposlenih v zracnem prometu se je tako znižalo za 400, na 185. Tako zaposlenost kot dodana vrednost in vrednost sredstev so se v primerjavi z letom 2008 znižali za okoli tri cetrtine. Dejavnost tako zdaj predstavlja nekaj ekskluzivnih manjših domacih ponudnikov, nekaj izpostav vecjih tujih letalskih družb, letalsko-padalskih centrov ter družb, ki ponujajo panoramske lete. Ti preostali letalski ponudniki v zracnem prometu pa so v letu 2019 ustvarili relativno zelo dober poslovni rezultat, ko je neto cisti dobicek dosegel skoraj 10 mio EUR, približno petino od tega v zracnem tovornem prometu. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Dejavnost skladišcenje in spremljajoce prometne dejavnosti (oddelek H 52) je najuspešnejša v okviru prometa in skladišcenja, dobicek so zadnja leta mocno povecali, v 2019 pa je nekoliko upadel. Oddelek sestavljajo raznovrstne dejavnosti, poleg prekladalne (Luka Koper) in špedicijske dejavnosti še skladišcenje (Zavod RS za blagovne rezerve) ter spremljajoce storitvene dejavnosti v kopenskem (DARS)39, vodnem in zracnem prometu. Neto cisti dobicek v oddelku 52 od leta 2012 presega 100 mio EUR, z izjemo leta 2015, ko je upadel na 32 mio EUR zaradi velike izgube v dejavnosti skladišcenja (97 mio EUR). V nadaljevanju se je poslovanje oddelka H mocno izboljšalo, tako da so najprej dosegli 193 mio EUR, nato 240 mio EUR, v letu 2018 pa že 315 mio EUR neto cistega dobicka, ki se je potem leta 2019 malo znižal, na 259 mio EUR. To je še vedno pomenilo skoraj dve tretjini vsega dobicka celotne prometne dejavnosti. V okviru oddelka so najbolje poslovale spremljajoce storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (147 mio eur neto cistega dobicka). Dejavnost pretovarjanja je bila druga po uspešnosti poslovanja (46 mio EUR), sledili pa sta ji skladišcna dejavnost (27 mio EUR) ter dejavnost špedicije in drugih spremljajocih prometnih dejavnosti (21 mio EUR). Ceprav se je tudi v spremljajocih dejavnostih v kopenskem prometu ter na špediciji poslovni rezultat za nekaj milijonov poslabšal, sta k znižanju neto cistega dobicka dejavnosti H 52 najbolj negativno prispevali dejavnosti skladišcenja in pretovarjanja (26 mio EUR in 19 mio EUR). V skladišcni dejavnosti so se prihodki od prodaje blaga in materiala bistveno bolj zmanjšali kot nabavna vrednost prodanega blaga in materiala, vse skupaj pa je predvsem povezano z dejavnostjo zagotavljanja blagovnih rezerv, kjer veliko vlogo igrajo nihanja cen izdanega in nabavljenega blaga. V dejavnosti prekladanja pa poslabšanje poslovnega izida spet lahko pripišemo zlasti spremembam v eni od vecjih družb v dejavnosti, kjer so se mocno znižali drugi poslovni prihodki, zelo pa so se povecali zlasti stroški dela. Poštna in kurirska dejavnost (oddelek H 53) je zadnja leta, z izjemo izgube v letu 2013, poslovala stabilno s solidnim dobickom, ki se je v letu 2019 sicer malo zmanjšal. Neto cista izguba poštne in kurirske dejavnosti v letu 2013 je znašala 15 mio EUR, in je bila predvsem posledica oslabitev in odpisov financnih naložb. Koncni poslovni rezultat je sicer zadnja leta le malo odstopal od 10 mio EUR, tako tudi lani, ko se je znižal in je le nekoliko presegal 7 mio EUR. Znižanje poslovnega izida je povezano z dejavnostjo izvajanja univerzalnih poštnih storitev, kjer so dosegli dobre 4 mio EUR neto cistega dobicka, ki je bil manjši, ker so se poslovni odhodki povecali dvakrat bolj kot poslovni prihodki, še posebej stroški dela in tudi amortizacija. Druga dejavnost v okviru dejavnosti H 53, to je tako imenovana druga poštna in kurirska dejavnost, kjer posluje vecje število manjših družb, pa je obracunsko leto 2019 zakljucila s preko 3 mio EUR neto cistega dobicka, kar je najbolje doslej. 39 V oklepajih navajamo družbe, ki v svojih dejavnostih dosegajo najvišje in hkrati prevladujoce deleže dodane vrednosti. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.9 Gostinstvo (I) Tabela 11: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb gostinstva v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 2.318 2.541 3.208 3.304 3.365 Število zaposlenih1 17.255 17.067 16.857 20.694 22.236 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 3,4 3,7 3,8 4,1 4,3 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 2,3 2,4 2,5 2,8 2,8 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) -27,6 -59,4 0,0 36,9 57,7 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 6,6 1,052 2,5 3,6 30.351 21.323 70,3 Delež dolga v virih sredstev (v %) 58,0 63,6 61,0 55,2 54,3 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 26,4 30,1 29,3 24,1 21,9 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 50,6 42,3 46,9 55,4 56,7 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 86,2 79,5 83,3 91,9 94,8 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 83,0 86,0 83,1 80,8 80,6 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 10,0 8,9 8,4 9,5 9,7 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Dodana vrednost in število zaposlenih gostinskih (I) družb sta se leta 2019 nadalje mocno povecala. Dodana vrednost gostinskih družb se je lani že peto leto zapored povecala za okoli desetino. Ob manjšem povecanju števila zaposlenih se je še naprej izboljšala tudi produktivnost gostinskih družb (dodana vrednost na zaposlenega). Produktivnost so izboljšale družbe, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijac (I 56), pri tistih, ki se ukvarjajo z gostinskimi nastanitvenimi dejavnostmi (I 55), pa je ostala na podobni ravni kot leta 2018. Najvecji del oddelka nastanitvenih storitev sicer predstavljajo hoteli in podobni obrati (I 55.1), v oddelku strežba jedi in pijac pa restavracije in družbe druge strežbe jedi (I 56.1). Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 42: Delež v dodani vrednosti ter zaposlenosti vseh gostinskih družb v letu 2019 Dodana vrednost Zaposleni V% 60 50 40 30 20 10 0 Dejavnost hotelov in podobnih Dejavnost pocitniških domov, Dejavnost restavracij in druga Priložnostna priprava in dostava nastanitvenih obratov avtokampov, taborov strežba jedi jedi ter strežba pijac GOSTINSKE NASTANITVENE STORITVE DEJAVNOST STREŽBE JEDI IN PIJAC Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Po negativnem poslovanju v obdobju 2008–2014 so gostinske družbe leto 2015 prvic zakljucile z neto cistim dobickom, ki se je v naslednjih letih mocno povecal. Slabi rezultati v obdobju 2008–2014 so bili posledica visoke neto izgube iz financiranja, po letu 2010 pa tudi neto izgube iz poslovanja. Od leta 2015 pa se je neto poslovni dobicek poveceval. Leta 2017 se je skoraj prepolovila tudi neto izguba iz financiranja, na tej ravni je bila tudi v letu 2019. Neto cisti dobicek je bil tako leta 2019 s 57,7 mio evrov za vec kot polovico višji kot pred letom. Rezultate poslovanja so leta 2019 izboljšale družbe obeh oddelkov. Družbe nastanitvenih dejavnosti so poslovno leto 2019 zakljucile s skoraj podvojenim neto cistim dobickom (tega so prvic po letu 2008 dosegle leta 2016), družbe, ki strežejo jedi in pijaco, pa so neto cisti dobicek zvišale za 13,6 %. Ob izboljšanju poslovanja se je mocno izboljšala tudi donosnost prodaje in sredstev. Slika 43: Poslovni izid družb gostinskih oddelkov v letih 2018 in 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Gostinske družbe so leta 2019 še povecale neto dobicek iz poslovanja, na kar je vplivala nadaljnja rast zasebne potrošnje in obiska turistov. Poslovanje gostinskih družb je bilo po letu 2009, ko so še poslovale z neto dobickom iz poslovanja, iz leta v leto slabše, tako da so leto 2014 koncale z neto izgubo iz poslovanja v višini 31,5 mio evrov. Poslabšanje so povzrocile družbe nastanitvenih dejavnosti, ki so po letu 2009 poslovale negativno (leta 2014 s 33,7 mio evrov izgube). Ob vecjih prodajnih prihodkih zaradi povecanega obiska predvsem tujih turistov40 in ob zmanjšanju odpisov vrednosti, ki so bili v prejšnjih letih zelo visoki, so omenjene družbe svoje poslovanje v naslednjih petih letih izboljšale in leto 2019 koncale z neto dobickom iz poslovanja 40 Število prenocitev turistov se je od leta 2014 do leta 2019 povecalo za 46,9 %; od tega domacih za 12,8 %, tujih pa za 66,4 %. V% v vrednosti 51,9 mio evrov. Ob rasti zasebne potrošnje in obiska turistov so svoje poslovanje po letu 2013 zelo izboljšale tudi družbe, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijac in leta 2019 dosegle 27,8 mio evrov neto dobicka iz poslovanja. Na izboljšanje rezultatov je leta 2014 po naši oceni vplival tudi boj proti sivi ekonomiji, leta 2016 pa uvedba davcnih blagajn. 41 Mocneje so leta 2019 gostinske družbe izboljšale tudi gospodarnost poslovanja, ki je bila s 1,052 najvišja v celotnem obravnavanem obdobju, hkrati pa prvic tudi višja kot v povprecni gospodarski družbi. Slika 44: Donosnost prodaje v gostinskih gospodarskih družbah v letih 2016, 2018 in 2019 2019 2018 2016 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 GOSTINSTVO Gostinske nastanitvene storitve Dejavnost strežbe jedi in pijac Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Gostinske družbe so, po povecanju v predhodnem letu, leta 2019 ponovno mocno zmanjšale izgubo iz financiranja. Financno poslovanje, ki se je poslabševalo v obdobju 2009–2012, se je v naslednjih letih, ob precejšnjih nihanjih, izboljšalo. Neto izguba iz financiranja, ki je bila najvišja v letu 2012 (77,9 mio evrov), se je do leta 2017 zmanjšala na 10 mio evrov. Po izrazitem povecanju leta 2018, se je leta 2019 zmanjšala na 11,1 mio evrov. Visoka nihanja v zadnjih treh letih so bila posledica nihanj v financnih prihodkih (iz danih posojil in iz poslovnih terjatev) nastanitvenih družb. Gostinske družbe so leta 2019 nadalje zmanjšale zadolženost. Dolg gostinskih družb se je, po povecevanju v celotnem obdobju, od leta 2015 zmanjševal in leta 2019 znašal 54,3 % virov sredstev, kar je bilo najmanj po letu 2008. Zmanjšanje v zadnjem letu je bilo posledica poslovanja nastanitvenih družb, ki so nadalje izboljšale tudi kapitalsko pokritost sredstev. 41 Podatki Ministrstva za finance in Davcnega urada RS kažejo, da se je v letih 2013 in 2014 izboljšalo prostovoljno izpolnjevanje davcnih obveznosti in število samoprijav ter zmanjšalo število kršitev ob inšpekcijskih pregledih. Število zaposlenih v družbah, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijac se je tako v letu 2014 povecalo za 6,6 %, cisti prihodki od prodaje pa za 7,4 %. Po podatkih Financne uprave RS je bil ucinek davcnih blagajn, uvedenih leta 2016, izkazan z višjimi vplacili neto DDV, prispevkov za socialno varnost, dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti. Skupni ucinek teh kategorij so ocenili na 81 mio EUR, na kar je vplivalo tudi poslovanje gostinskih družb, med njimi predvsem podjetij, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijac. Okvir 2: Poslovanje podjetnikov v gostinstvu Pomemben del dodane vrednosti dejavnosti gostinstva poleg gospodarskih družb ustvarijo samostojni podjetniki42, in sicer okoli 15 % skupne gostinske dodane vrednosti. Najvec, skoraj 93 %, jih je leta 2019 poslovalo v dejavnosti strežbe jedi in pijac. Število podjetnikov, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijac, se je po rasti v letih 2008–2011 v naslednjih osmih letih zmanjšalo na 3.869. Število pri njih zaposlenih se je zmanjševalo v celotnem obdobju do leta 2015, ko se je ponovno povecalo. Rast se je nadaljevala tudi v letih 2016–2019, tako da je bilo leta 2019 v panogi zaposlenih okoli 6.300 ljudi (v družbah te panoge skoraj 13.400). Povecanju števila zaposlenih je lani cetrto leto zapored sledilo tudi povecanje dodane vrednosti, tako da se je produktivnost dela še nekoliko povecala, a bila s 23.349 evri na zaposlenega nižja kot pri gospodarskih družbah te dejavnosti. Po treh letih rasti se je lani nekoliko zmanjšal neto podjetnikov dohodek, kar je bila predvsem posledica nižjega neto podjetnikovega dohodka iz poslovanja, medtem ko se je neto izguba iz financiranja še nekoliko zmanjšala in bila najnižja v celotnem obdobju. Tabela 12: Izbrani kazalniki poslovanja samostojnih podjetnikov v gostinstvu v obdobju 2008–2019 2008 2010 2015 2018 2019 Število podjetnikov 4.902 5.084 4.720 4.239 4.168 Število zaposlenih1 7.681 6.962 5.897 6.459 6.669 Delež dejavnosti v zaposl. vseh podjetnikov 12,3 13,8 14,4 15,2 15,1 Neto dodana vrednost / zap. (v EUR) 17.641 17.805 21.726 23.271 24.022 Delež v dodani vrednosti vseh podjetnikov 8,0 9,2 10,0 10,5 10,7 Neto2 podjetnikov dohodek (v tisoc EUR) 20.130 10.535 21,974 27.398 25.882 Gospodarnost poslovanja 1,059 1,031 1,056 1,060 1,054 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med prihodki in odhodki obracunskega obdobja oz. podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. Slika 45: Zadolženost in financna pokritost gostinskih družb v obdobju 2008–2019 Delež dolga v virih sredstev Kapitalska pokritost stalnih sredstev 70 65 60 V % 55 50 45 40 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. 42 Samostojni podjetniki so bili do leta 2017 (za podatke za leto 2016) razvršceni po velikosti. Za male podjetnike so bili obrazci predpisani na podlagi Racunovodskih rešitev pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, srednji in veliki podjetniki pa so predložili podatke iz letnih porocil na enakih obrazcih kot gospodarske družbe. Z letom 2017 so obrazci za vse samostojne podjetnike enotni in podobni tistim, ki jih izpolnjujejo tudi gospodarske družbe. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.10 Informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) Tabela 13: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 2.571 2.982 3.695 3.878 3.943 Število zaposlenih1 17.843 17.753 17.916 20.106 20.922 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 3,5 3,8 4,0 4,0 4,0 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 6,3 6,6 6,3 5,8 5,9 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 214,9 -214,9 162,6 227,9 158,8 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 1.164 5,3 1,064 3,6 4,1 69.031 39.189 56,8 Delež dolga v virih sredstev (v %) 52,5 56,8 54,7 51,4 53,1 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 34,0 33,0 34,6 27,6 26,0 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 69,4 65,1 68,5 79,9 74,3 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 92,5 97,1 94,3 112,5 111,6 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 68,4 66,4 66,1 60,9 63,1 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 24,7 24,4 17,9 18,9 19,9 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Obseg dodane vrednosti gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (J) se je v zadnjih dveh letih znatno povecal, obcutno vecji je bil tudi od predkrizne vrednosti leta 2008. Družbe dejavnosti J so ustvarile za 1.444,3 mio EUR dodane vrednosti43, kar je bilo za 12,3 % vec glede na leto prej, od leta 2017 pa presega vrednosti iz leta 2008, lani že za vec kot cetrtino. Od leta 2016 prispevajo najvecji delež v strukturo dodanevrednostidejavnostiJracunalniško-svetovalnedružbe(J 62),v2019sodosegleže46,4 %.Ta dejavnost je najbolj dinamicna v smislu inovacijske aktivnosti in hitrega razvoja ter nenehnega prilagajanja tržnim spremembam. Pred letom 2016 so bile najvecje po dodani vrednosti v dejavnosti J telekomunikacijske družbe (J 61). Njihov delež se je po letu 2013 zacel zmanjševati, se je pa lani ta trend zaradi znatne rasti dodane vrednosti prekinil. Slika 46: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019 Racunalniško TK dejavnosti * Založništvo Druge informacijske Filmi, video-in zvocni RTV dejavnosti programiranje, dejavnosti zapisi svetovanje Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * TK – telekomunikacijske dejavnosti. Neto cisti dobicek gospodarskih družb dejavnosti J se je leta 2019 ponovno zmanjšal in tako zopet zdrsnil pod vrednost iz leta 2008. Družbe so obracunsko obdobje zakljucile s pozitivnim rezultatom iz poslovanja, iz drugega delovanja pa so prvic v obdobju 2008–2019 izkazale negativen rezultat, kar je bila predvsem posledica poslovanja racunalniško-svetovalnih družb (J 62). Izguba iz financiranja se je obcutno povecala, zopet predvsem zaradi poslovanja telekomunikacijskih družb (J 61)44. Rast neto dobicka iz poslovanja je bila skromna, zgolj v enem oddelku, podobno kot v predhodnih letih, pa so ustvarili neto izgubo iz poslovanja45. Neto cisti dobicek obracunskega obdobja je dosegel 158,8 mio EUR, kar je pomenilo, da se je glede na leto prej zmanjšal za 30,3 %, zaostanek za ravnjo iz leta 2008 pa se je ponovno povecal, na cetrtino. 43 Samostojni podjetniki so ustvarili za 14,0 mio EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 3,6 % manj kot leta 2018. Zaradi hitrejše rasti dodane vrednosti gospodarskih družb se je njihov prispevek k celotni dodani vrednosti dejavnosti J še zmanjšal, na 0,96 %. Prav tako se je nadalje zmanjšalo število podjetnikov, za 13,6 %, zmanjšalo se je tudi število pri njih zaposlenih oseb, za 2,7 %. Podjetniki, ki se ukvarjajo z racunalniškim programiranjem in svetovanjem (J 62), še naprej ostajajo najvecji med vsemi dejavnostmi v panogi J, delež v strukturo dodane vrednosti so nadalje povecali, v strukturo zaposlenih pa nekoliko zmanjšali, v obeh primerih je presegal 50 %. Približno petino so k dodani vrednosti dejavnosti J prispevali podjetniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo v zvezi s filmi, video-in zvocnimi zapisi (J 59), njihov prispevek v strukturo zaposlenih pa je bil manjši, 10,6-odstoten. 44 Telekomunikacijske družbe so v obdobju 2010–2019 poslovale s financno izgubo, razen v letu 2018. 45 V družbah, ki izvajajo radijsko in televizijsko dejavnost (J 60), vendar tako po dodani vrednosti kot po zaposlenosti pomenijo zelo majhen delež v strukturi celotne dejavnosti J, po obeh merilih med 1 % in 2 %. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 47: Poslovni rezultat družb dejavnosti J v letu 2019 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dob. / izg. v letu 2019 Netocistidob. /izg. vletu2018 Racunalniško TK dejavnosti * Založništvo Druge informacijske Filmi, video-in zvocni RTV dejavnosti programiranje, dejavnosti zapisi svetovanje Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * TK – telekomunikacijske dejavnosti. Število zaposlenih v družbah dejavnosti J se je povecalo tudi v letu 2019, ob še vecji rasti dodane vrednosti se je nadalje povecala tudi produktivnost dela. Lanskoletna rast števila zaposlenih v informacijsko-komunikacijskih družbah je bila v obdobju 2008–2019 med najvecjimi, 4,1-odstotna, kar je ob znatno vecji rasti dodane vrednosti privedlo do 7,9-odstotnega povecanja produktivnosti dela, merjeni kot razmerje med dodano vrednostjo in številom zaposlenih. Posledicno so se povecali tudi stroški dela, ob vecji rasti dodane vrednosti se je delež stroškov dela v dodani vrednosti nadalje zmanjšal. Slika 48: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019 DVnazaposlenega (l.os) RastDVnazaposlenega(d. os) Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) Racunalniško TK dejavnosti * Založništvo Druge informacijske Filmi, video-in RTV dejavnosti programiranje, dejavnosti zvocni zapisi svetovanje Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * TK – telekomunikacijske dejavnosti. Gospodarnost poslovanja se je zaradi vecje rasti poslovnih prihodkov še nekoliko povecala. Poslovni prihodki so se ob vecji prodaji povecali za 4,65 %, obcutno so se povecali na tujih trgih izven EU (za 29 % oz. trg EU: za 15,4 %). Družbe dejavnosti J so v obdobju 2009–2019 neprekinjeno povecevale aktivnosti na tujih trgih, v letu 2019 so tam ustvarile 32,3 % vseh prihodkov, kar je bilo precej manj od povprecne izvozne usmerjenosti vseh gospodarskihdružb(43 %).Rastposlovnihodhodkov,4,6 %,jebilazelo podobnarasti prihodkov, znatno manjša pa je bila rast stroškov blaga, materiala in storitev, ki so pokrili 65,2 % vseh poslovnih odhodkov. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Zadolženost informacijsko-komunikacijskih družb se je v letu 2019 sicer ponovno povecala, vendar je ostala relativno nizka. Ob zmerni rasti kratkorocnih obveznosti, v okviru katerih so se kratkorocne financne obveznosti do bank nadalje zmanjšale, ter znatni rasti dolgorocnih obveznosti, predvsem zaradi dolgorocnih poslovnih obveznosti, se je zadolženost povecala na 53,1 %, kar je bilo vec od vrednosti v vseh gospodarskih družbah, katero je presegla edino lani. Ob nadaljnji rasti vrednosti kapitala ter znatno vecji rasti dolgorocnih sredstev, se je razmerje med kapitalom in dolgorocnimi sredstvi v družbah dejavnosti J v 2019 znižalo, na 74,3 %. Slika 49: Zadolženost v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2019 Racunalniško TK dejavnosti * Založništvo Druge informacijske Filmi, video-in RTV dejavnosti programiranje, dejavnosti zvocni zapisi svetovanje Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * TK – telekomunikacijske dejavnosti. Racunalniško-svetovalne družbe (J 62) so v obdobju 2013–2019 znatno izboljšale uspešnost poslovanja. Družbe te dejavnosti so v zadnjih sedmih letih krepko povecevale tako dodano vrednost kot število zaposlenih ob istocasnem povecanju produktivnosti46. Z zacetkom gospodarske krize v letu 2009 so mocno preusmerile poslovanje na tuje trge, kjer so do takrat realizirale zgolj dobro desetino vseh prihodkov od prodaje, v 2019 pa že cez dve petini. Lani so znatno rast prihodkov realizirale na trgih izven EU, 40,2 %, manjšo pa na trgih EU, 24,2 %. Delež prodaje teh družb na tujih trgih zato znatno presega povprecno izvozno usmerjenost dejavnosti J. Povecevanje aktivnosti se je posledicno odrazilo tudi v uspešnosti poslovanja. Lani so racunalniško-svetovalne družbe ponovno izkazale neto dobicek iz financiranja ob nekoliko manjšem neto dobicku iz poslovanja. V obdobju 2008–2019 so obracunsko obdobje vsako leto zakljucile z neto cistim dobickom, lani je dosegel 106,1 mio EUR in se je glede na leto prej povecal za desetino. Telekomunikacijske družbe (J 61) zaradi visoke kapitalne intenzivnosti znatno prispevajo k nadpovprecni dodani vrednosti na zaposlenega celotne dejavnosti J, produktivnost dela teh družb pa se ponovno povecuje zadnji dve leti. V letih 2016 in 2017 se je ob krcenju dodane vrednosti zmanjševala, tako da je v slednjem edinkrat v dvanajstih letih zdrsnila na vrednost pod 100.000 EUR na zaposlenega. Njihova produktivnost je v celotnem obdobju 2008–2019 obcutno presegala povprecno produktivnost vseh gospodarskih družb47, lani že za 163,8 %, kar je bila posledica znatne rasti dodane vrednosti ob manjšem številu zaposlenih. Te družbe so s prodajo storitev pretežno usmerjene na domaci trg, kjer so v obdobju dvanajstih let v povprecju realizirale štiri petine prihodkov od prodaje. Lani so se jim prodajni prihodki na domacem trgu sicer nekoliko zmanjšali, kar pa so nadomestili tudi z iskanjem poslovnih priložnosti v tujini, kjer so povecali prihodke za desetino. Koncni poslovni rezultat telekomunikacijskih družb je tudi v letu 2019 sicer ostal pozitiven na racun dobrega poslovanja iz osnovne dejavnosti. Ustvarile so za 23,1 mio EUR neto cistega 46 Povprecna rast dodane vrednosti je bila 9 %, števila zaposlenih, 6 %, produktivnosti pa 2,8 %. 47 Rast realne produktivnosti telekomunikacijskih dejavnosti, merjene kot dodana vrednost v stalnih cenah na zaposlenega, od zacetka gospodarsko-financne krize iz leta 2009 sicer znatno zaostaja tako za rastmi v povprecju EU kot vzhodnoevropskimi državami, kar je predvsem posledica mocno negativnega prispevka kapitala oziroma nizkih vlaganj (UMAR, 2019). Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 dobicka in se je znatno zmanjšal, na kar je vplivala tako izguba iz financiranja kot tudi obcutno manjši saldo drugih prihodkov in odhodkov. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.11 Poslovanje z nepremicninami (L) Tabela 14: Kazalniki poslovanja nepremicninskih družb v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 1.725 1.834 2.191 2.726 2.915 Število zaposlenih1 3.463 3.456 3.043 5.688 5.687 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 0,7 0,7 0,7 1,1 1,1 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 1,5 1,5 1,5 2,0 2,2 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 45,5 -25,6 64,4 140,9 166,3 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 1.803 2,0 1,227 3,4 15,3 93.097 31.320 33,6 Delež dolga v virih sredstev (v %) 74,3 74,1 68,1 59,9 59,0 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 35,9 34,0 22,5 23,2 21,1 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 38,5 38,0 41,8 52,6 54,2 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 81,4 81,7 94,1 95,1 98,6 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 66,8 68,1 76,3 76,2 75,6 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 2,1 2,5 1,6 2,3 2,3 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Dodana vrednost družb dejavnosti poslovanja z nepremicninami (L) se je leta 2019 mocneje povecala. Po povecanju leta 2016 za polovico, kar je bila tudi posledica preregistracije vecje družbe48 , in skromni rasti v naslednjih dveh letih, se je lani dodana vrednost povecala za petino. Ob nespremenjenem številu zaposlenih, ki se je sicer v prejšnjih dveh letih umirjeno povecevalo49, se je mocno povecala tudi produktivnost dela. V nepremicninski dejavnosti sicer delujejo družbe treh panog – v letu 2019 so po številu zaposlenih najvecjo panogo predstavljale družbe, ki upravljajo nepremicnine za placilo ali po pogodbi (L 68.3). Te so zaposlovale skoraj tri cetrtine vseh zaposlenih dejavnosti L. Po deležu v dodani vrednosti pa je bila najvecja panoga, v kateri se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremicnin (L 68.2). Najmanjša je dejavnost trgovanja z lastnimi nepremicninami (L 68.1). Zaradi nenehnega prehajanja družb iz ene v drugo panogo in skupnih lastnosti nepremicninskega trga v nadaljevanju analiziramo le skupno poslovanje družb v krovni dejavnosti poslovanje z nepremicninami (L). Slika 50: Struktura dodane vrednosti, zaposlenosti in sredstev nepremicninskih gospodarskih družb v letu 2019 Dodana vrednost Zaposleni Sredstva 80 70 60 50 V % 40 30 20 10 0 Trgovanje z lastnimi nepremicnin ami Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih Poslovanje z nepremicninami za placilo ali po nepremicnin pogodbi Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Poslovanje nepremicninskih družb se je po letu 2014 z rastjo števila transakcij, po letu 2016 pa tudi cen, na nepremicninskem trgu mocno izboljšalo. Poslovni rezultat nepremicninskih družb se je poslabševal od leta 2009, leto 2010 so prvic zakljucile z neto cisto izgubo, ki se je do leta 2014 povecala na 454,2 mio evrov. Poslabšanje je bilo posledica zniževanja poslovnih prihodkov ob zmanjševanju števila transakcij s stanovanjskimi nepremicninami in padanju prodajnih cen, povecanja poslovnih odhodkov predvsem zaradi odpisov vrednosti, ki so bili povezani z manjšo vrednostjo nepremicnin v lasti družb, ter visokih oslabitev in odpisov financnih naložb. Leta 2014 so družbe poslovale z izgubo iz poslovanja in iz financiranja. Po letu 2014 pa so svoje poslovanje spet mocno izboljšale. Ob rasti števila prodanih stanovanjskih nepremicnin, ki se je zacela leta 201450, in rasti cen v letih 2016–2019, so se poslovni prihodki naslednja leta mocneje povecali, tako da so nepremicninske družbe zadnjih pet let zakljucile z neto dobickom iz poslovanja. Ta je bil leta 2019 kar za 37 % vecji kot leto pred tem. Družbe so lani poslovale tudi s financnim dobickom, ki je bil sicer precej nižji kot leta 2018. Ob takšnih gibanjih se je neto cisti dobicek v letu 2019, po precejšnjem povecanju v preteklih treh letih, povecal še za skoraj petino51. Ob tem sta se še povecali donosnosti prodaje in sredstev. 48 Družba, ki se ukvarja z upravljanjem in vzdrževanjem železniške infrastrukture se je preregistrirala iz prometa (dejavnost H). 49 To se je leta 2016 zaradi preregistracije vecje družbe povecalo za 2200 zaposlenih. 50 Leta 2018 se je število transakcij glede na leto prej sicer znižalo, a ostalo na relativno visoki ravni. Leta 2019 se je število transakcij ponovno povecalo. 51 Po povecanju za skoraj za polovico v letu 2016, za tretjino v letu 2017 in za desetino v letu 2018. Slika 51: Poslovni izid nepremicninskih družb v obdobju 2008–2019 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dobicek/izguba obracunskega obdobja 200 100 0 V mio EUR -100 -200 -300 -400 -500 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Slika 52: Transakcije in cene stanovanjskih nepremicnin v obdobju 2007–2019 Vir podatkov: SURS, lastni izracuni. Zadolženost nepremicninskih družb se je lani nadalje zmanjšala. Delež dolga v virih sredstev se je po povecevanju do leta 2014, ko je dosegel 82,1 %, naslednjih pet let znatno zmanjšal in bil z 59 % v letu 2019 najnižji od leta 2008. Obenem se je družbam nadalje zvišal kapital, tako da se je znatno izboljšala financna pokritost sredstev. Slika 53: Zadolženost in financna struktura gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremicninami v obdobju 2008–2019 Delež dolga v virih sredstev Kapitalska pokritost stalnih sredstev 90 80 70 60 V % 50 40 30 20 10 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.12 Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) Tabela 15: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 10.183 11.281 13.830 13.806 13.717 Število zaposlenih1 28.202 29.390 28.898 31.679 32.956 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 5,5 6,4 6,5 6,3 6,3 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 6,6 6,9 6,9 6,5 6,9 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 278,0 69,5 252,7 417,5 508,1 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 2,4 1,098 6,0 10,0 50.849 32.000 62,9 Delež dolga v virih sredstev (v %) 66,7 62,2 53,2 51,3 49,8 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 46,2 39,4 29,4 32,8 30,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 62,3 66,5 78,2 87,3 82,7 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 89,7 94,8 110,3 113,2 108,9 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 53,5 56,9 59,8 55,8 60,7 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 7,1 6,2 6,2 6,4 6,2 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Obseg dodane vrednosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti (M) se je v letih 2017–2019 pospešeno poveceval, najbolj v zadnjih dvanajstih letih. Družbe dejavnosti M so v letu 2019 ustvarile dodano vrednost v obsegu 1.675,8 mio EUR52, kar je bilo še za 15,6 % vec kot leto prej, hkrati je bila to najvišja rast v celotnem obdobju 2008–2019. Raven dodane vrednosti že šest let presega vrednost iz predkriznega leta 2008, lani že za dve petini. V strukturi dodane vrednosti dejavnosti M se je v obdobju dvanajstih let delež najbolj zmanjšal najvecjemu oddelku po dodani vrednosti, to je arhitekturno in tehnicno projektiranje, tehnicno preizkušanje in analiziranje (M 71), za 16,6 o. t., kar v vecji meri povezujemo s posledicami gospodarske krize z zacetkom v letu 2008, ki je mocno prizadela tudi gradbeni sektor, s katerim so te družbe poslovno precej povezane. Na drugi strani se je delež v strukturi dodane vrednosti dejavnosti M najbolj povecal družbam, ki opravljajo storitve podjetniškega in poslovnega svetovanja (M 70), za 10,8 o. t. Obe dejavnosti sta sicer po dodani vrednosti in zaposlenosti najvecja oddelka v dejavnosti M, zato v zadnjem delu poglavja podrobneje predstavljamo analizo njunega poslovanja. Slika 54: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019 Arhitekturnoin Podjetniškoin Pravneinracunov. ZnanstvenaRRD Oglaševanjein Drugestrokovne Veterinarstvo teh.projektiranje posl.svet. dejavnosti raziskovanjetrga inteh.dejavnosti Vir podatkov AJPES (2020), lastni izracuni. Družbe dejavnosti M so tudi leta 2019 nadalje povecale neto cisti dobicek, ki od leta 2016 presega vrednost pred zacetkom krize. Obracunsko obdobje so tudi lani, podobno kot v predhodnih petih letih, zakljucile s pozitivnim rezultatom na vseh treh ravneh poslovanja. Neto dobicek iz poslovanja se je še povecal, skoraj za dve petini, izkazan pa je bil v vseh oddelkih. Saldo drugih prihodkov in odhodkov se je, po izjemni rasti v predhodnem letu, v letu 2019 zmanjšal. Družbe dejavnosti M so v 2019 že šesto leto zapored ustvarile neto dobicek iz financiranja, ki se je lani nekoliko zmanjšal. Neto cisti dobicek obracunskega obdobja je bil v zadnjih devetih letih izkazan v vseh oddelkih dejavnosti M, v 2019 je dosegel 508,1 mio EUR in je vrednost iz leta 2008 presegal že za vec kot štiri petine. 52 Samostojni podjetniki so ustvarili za 77,4 mio EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 2,1 % vec kot leta 2018. Zaradi znatno hitrejše rasti dodane vrednosti gospodarskih družb se je njihov prispevek k celotni dodani vrednosti dejavnosti M še nekoliko zmanjšal, na 4,41 %. Prav tako se je zmanjšalo število podjetnikov, za 8,5 %, kot tudi število pri njih zaposlenih oseb, za 1,7 %. Od leta 2017 v strukturo dodane vrednosti samostojnih podjetnikov najvec prispevajo podjetniki, ki se ukvarjajo z arhitekturno-projektantskimi storitvami (M 71), lani je njihov delež dosegel 25,8 %, za skoraj dve odstotni tocki manjši je bil prispevek v strukturo zaposlenosti. Podjetniki, ki se ukvarjajo s pravnimi in racunovodskimi dejavnostmi (M 69), in so bili do leta 2017 po prispevku k dodani vrednosti med podjetniki dejavnosti M najvecji, pa še naprej ostajajo najvecji v strukturi zaposlenih, lani so prispevali 33,8 %. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Slika 55: Poslovni rezultat družb dejavnosti M v letu 2019 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dob. / izg. v letu 2019 Netocistidob. /izg. vletu2018 Arhitekturnoin Podjetniškoin Pravneinracunov. ZnanstvenaRRD Oglaševanjein Drugestrokovne Veterinarstvo teh.projektiranje posl.svet. dejavnosti raziskovanjetrga inteh.dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Produktivnost dela se je leta 2019 nadalje povecala ob najvecji letni rasti dodane vrednosti ter znatni rasti števila zaposlenih v obdobju 2008–2019. Rast števila zaposlenih se je nadaljevala peto leto zapored, v dvanajstletnem obdobju pa je bila tudi ena najvecjih, 4-odstotna. Ob obcutno vecji rasti dodane vrednosti se je tudi produktivnost dela, ki je razmerje med dodano vrednostjo in številom zaposlenih, nadalje povecala, za 11,2 %. Ob vecjem številu zaposlenih so se povecali tudi stroški dela, kar je ob še vecji rasti dodane vrednosti privedlo do ponovnega znižanja deleža stroškov dela v dodani vrednosti, na najnižjo vrednost v obdobju 2008–2019. Slika 56: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019 DV na zaposlenega (l. os) Rast DV na zaposlenega (d. os) Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) Arhitekturno in Podjetniško in Pravne in racunov. Znanstvena RRD Oglaševanje in Druge strokovne Veterinarstvo teh.projektiranje posl.svet. dejavnosti raziskovanjetrga inteh.dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Gospodarnost poslovanja se je zaradi vecje rasti poslovnih prihodkov v letu 2019 okrepila drugo leto zapored in dosegla najvecjo raven v celotnem obdobju. Ob vecji prodaji predvsem na domacem trgu so se poslovni prihodki povecali za 10,8 %. Rast prodaje storitev na tujih trgih je bila manjša kot na domacem, zato je izvozna usmerjenost družb dejavnosti M lani ostala na ravni predhodnega leta. Rast poslovnih odhodkov je bila 8,6-odstotna, rast stroškov blaga, materiala in storitev pa nekoliko manjša. Ti stroški so skupaj s stroški dela pokrili že vec kot 90 % vseh poslovnih odhodkov. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Zadolženost v dejavnosti M se je postopno zmanjševala in v letu 2019 dosegla najnižjo vrednost v obdobju 2008–2019. Znašala je 49,8 % in je bila tako nekoliko manjša od povprecne vrednosti vseh gospodarskih družb, podobno kot v letih 2014–2019. Lanskoletna zadolženost je bila posledica rasti dolgorocnih ter kratkorocnih poslovnih obveznosti ter nadaljnje rasti vrednosti kapitala. Kapitalska pokritost dolgorocnih sredstev družb dejavnosti M, ki se je neprekinjeno povecevala zadnjih pet let, se je lani znižala na racun vecje rasti vrednosti dolgorocnih sredstev od rasti vrednosti kapitala. Pri tem je za družbe strokovno-tehnicnih dejavnosti znacilno, da so vrednost kapitala povecevale skozi celotno dvanajstletno obdobje, razen leta 2010. Slika 57: Zadolženost v družbah strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti v letu 2019 Dolg v virih sredstev (l. os) Rast dolgorocnih obveznosti (d.os) Rast kratkorocnih obveznosti (d. os) 70 30 10 40 30 0 20 -10 10 0 -20 Arhitekturnoin Podjetniškoin Pravnein ZnanstvenaRRD Oglaševanjein Drugestrokovne Veterinarstvo teh.projektiranje posl.svet. racunov. raziskovanjetrga inteh.dejavnosti dejavnosti 60 20 50 V% V% Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Arhitekturno-projektantske družbe (M 71) so zadnjih šest let opazno izboljševale uspešnost poslovanja. Ob povecani prodaji arhitekturno-projektantskih storitev, lani sicer nekoliko bolj na domacem kot na tujih trgih, je dobicek iz osnovne dejavnosti stagniral. Število zaposlenih se je povecalo tudi lani, s cimer se je nadaljevala rast po letu 2016. Kljub temu je število zaposlenih še vedno za 7,1 % manjše kot pred zacetkom krize v 2008. Arhitekturno-projektantske družbe so lani tretjic v obdobju 2008–2019 izkazale financni dobicek, v obdobju 2008–2013 pa so poslovale z vecjo financno izgubo, ki je v povprecju dosegala 17,3 mio EUR. Neto cisti dobicek je tako lani dosegel 101,7 mio EUR in se je glede na leto prej povecal za desetino. Družbe, ki se ukvarjajo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (M 70), že od leta 2015 ustvarjajo znatno vecji neto cisti dobicek od vrednosti ob zacetku gospodarske krize v letu 2008. Gre za dejavnost, ki je v celotnem obdobju 2008–201953 obcutno povecala število zaposlenih, lani je bila raven glede na leto 2008 vecja za vec kot polovico. Kot posledica gospodarske in financne krize, ki je mocno zmanjšala domace povpraševanje, so po letu 2008 te družbe mocno preusmerile poslovanje na tuje trge, od tedaj so tam realizirale cetrtino vseh prihodkov od prodaje. Njihov delež prodaje na tujih trgih zato znatno presega povprecno izvozno usmerjenost dejavnosti M, lani so tam ustvarile tretjino prihodkov od prodaje. Povecevanje aktivnosti se je posledicno odrazilo tudi v uspešnosti poslovanja, in sicer v vseh treh komponentah, ki prispevajo h koncnemu poslovnemu rezultatu. V obdobju 2008–2019 so družbe obracunsko obdobje, z izjemo v letu 2010, vsako leto zakljucile z neto cistim dobickom. Lani je že drugic zapored presegel 200 mio EUR in tako ostaja najvecji med vsemi oddelki dejavnosti M, vrednost iz leta 2008 pa presega že od leta 2015. 53 Zgolj v letu 2014 se je število tam zaposlenih znižalo za 15,3 %. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 3.13 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) Tabela 16: Kazalniki poslovanja gospodarskih družb v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih v izbranih letih 2008 2010 2015 2018 2019 Število gospodarskih družb 1.456 1.678 2.114 2.223 2.274 Število zaposlenih1 21.829 20.614 27.174 32.741 31.267 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 4,3 4,5 6,1 6,5 6,0 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 2,2 2,4 3,2 3,6 3,4 Neto2 cisti dobicek/izguba (v mio EUR) 3,1 -6,6 27,1 59,1 62,5 VELIKOST OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI GOSPODARNOST DONOSNOST PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA FINANCIRANJE IN PLACILNA SPOSOBNOST IZVOZNA USMERJENOST 13,7 1,039 5,1 3,3 26.357 21.796 82,7 Delež dolga v virih sredstev (v %) 73,5 73,7 66,6 58,3 57,4 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 48,1 49,6 43,9 36,4 35,0 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 52,5 49,5 61,8 80,5 81,6 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 97,0 88,2 99,2 116,0 116,2 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 50,4 53,1 54,0 51,8 52,2 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih (v %) 27,3 23,5 21,7 31,2 31,1 Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opombe: 1 Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprecno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. 2 Razlika med cistim dobickom in izgubo obracunskega obdobja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Rast dodane vrednosti družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti (N) se je po obdobju pospešene rasti sicer nadaljevala tudi v letu 2019, le v dejavnosti posredovanja zacasne delovne sile se je zmanjšala. Družbe so ustvarile dodano vrednost v obsegu 824,1 mio EUR54, kar je bilo za 2,5 % vec kot leto prej ter že deveto leto zapored vec od vrednosti iz leta 2008, lani že za 108,2 %. Od leta 2014 prispevajo najvecji delež v dodano vrednost dejavnosti N družbe, ki se ukvarjajo z zaposlovalnimi dejavnostmi (N 78)55. Te družbe so lani drugic zapored svoj delež zmanjšale, na 46,1 % oz. še za 1,7 o. t., v obdobju 2008–2019 pa so ga povecale najvec med vsemi dejavnostmi v N, za 22,5 o. t. Povecanje v daljšem obdobju je bilo posledica vse vecjega odlocanja delodajalcev za najem delavcev preko sklenjenih delovnih pogodb z zaposlovalnimi agencijami zaradi potreb po bolj fleksibilnih oblikah zaposlovanja. Od leta 2018 je bil sicer ta trend manj izrazit, saj se je zacela rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih umirjati, kjer so pred tem v velikem obsegu povpraševali po agencijskih delavcih. Podobno se je v letu 2019 zgodilo tudi v gradbeništvu ter prometu in skladišcenju, kjer so prav tako veliko najemali delavce preko zaposlovalnih agencij. Zaradi pomanjkanja usposobljene domace delovne sile so namrec podjetja v vecjem obsegu zaposlovala neposredno, torej mimo zaposlovalnih agencij, in še to predvsem tujce, kar je seveda vplivalo na zmanjšanje prihodka zaposlovalnih agencij. Slika 58: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019 Zaposlovalne Varovanje in Dejavnost oskrbe Pisarniške in Dejavnost potovalnih Dajanje v najem in dejavnosti poizvedovalne stavb in okolice spremljajoce agencij * zakup dejavnosti poslovne storitvene dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. Poslovni rezultat družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti se je po izjemnem povecanju leta 2017 nadalje povecal tudi v 2019, drugo leto zapored je bil izkazan tudi financni dobicek. Po mocnem zmanjšanju izgube iz financiranja v letu 2017 so družbe dejavnosti N lani obcutno povecale dobicek iz financiranja, glavnina je bila ustvarjena v družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo oskrbe stavb in okolice (N 81) ter s pisarniškimi in drugimi storitvami (N 82). Družbe dejavnosti N so zakljucile obracunsko obdobje s pozitivnim rezultatom tudi iz poslovanja ter drugega delovanja. Neto dobicek iz poslovanja je bil zopet izkazan 54 Samostojni podjetniki so ustvarili za 43,6 mio EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 11,7 % vec kot leta 2018. Zaradi njihove hitrejše rasti dodane vrednosti se je prispevek podjetnikov k celotni dodani vrednosti dejavnosti N lani še nekoliko povecal, na 5,02 %. Število samostojnih podjetnikov se je nadalje zmanjšalo, za 5,3 %, število pri njih zaposlenih oseb pa se je še povecalo in sicer za 11,2 %, kar je bila ena izmed vecjih rasti med dejavnostmi zasebnega sektorja. Med vsemi dejavnostmi N ostajajo podjetniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo oskrbe stavb in okolice (N 81), še naprej najvecji, in sicer so k dodani vrednosti prispevali 51,7 %, v strukturo zaposlenih pa 58,4 %. 55 Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s posredovanjem zacasne delovne sile (N 78.2) so lani prvic po predhodnem šestletnem obdobju vecinoma znatne rasti dodane vrednosti izkazale njen padec, za 1,3 %. Leta 2014 so realizirale najvišjo rast dodane vrednosti v celotnem dvanajstletnem obdobju, 123,1 %, kar je bilo deloma posledica takrat uvedenih zakonskih sprememb o urejanju trga dela in so se nanašale tudi na delo agencij za posredovanje dela. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 v vseh šestih oddelkih. Družbe dejavnosti vseh oddelkov N so prav tako izkazale tudi neto cisti dobicek56, ki je znašal 62,5 mio EUR in zadnjih sedem let znatno presega vrednost iz leta 2008 Slika 59: Poslovni rezultat družb dejavnosti N v letu 2019 Neto rezultat iz poslovanja Neto rezultat iz financiranja Neto cisti dob. / izg. v letu 2019 Neto cisti dob. / izg. v letu 2018 20 16 V mio EUR 12 8 4 0 -4 Zaposlovalne Varovanjein Dejavnostoskrbe Pisarniškein Dejavnostpotovalnih Dajanjevnajemin dejavnosti poizvedovalne stavb in okolice spremljajoce agencij * zakup dejavnosti poslovne storitvene dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. Ob nadaljnji rasti dodane vrednosti se je rast produktivnosti dela nadaljevala tudi v letu 2019, vendar ob manjšem številu zaposlenih. Število zaposlenih je bilo lani po predhodnem petletnem obdobju neprekinjenega povecevanja manjše za 4,5 %, kar je ob rasti dodane vrednosti privedlo do najvišje rasti produktivnosti dela v obdobju 2008–2019 in sicer 7,3 %. Dodana vrednost na zaposlenega se je povecevala zadnjih pet let, dosegla je 26.357 EUR. Rast stroškov dela je zaostajala za rastjo dodane vrednosti, zato se je delež teh stroškov v dodani vrednosti znižal in dosegel najnižjo vrednost doslej, 82,7 %. Slika 60: Dodana vrednost in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019 DVnazaposlenega (l.os) Rast DV na zaposlenega (d. os) Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) Zaposlovalne Varovanje in Dejavnost oskrbe Pisarniške in Dejavnost Dajanje v najem in dejavnosti poizvedovalne stavb in okolice spremljajoce potovalnih agencij * zakup dejavnosti poslovne storitvene dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. 56 Ob dobrem in stabilnem poslovanju iz osnovne dejavnosti je koncni poslovni rezultat dejavnosti N zelo odvisen od dinamike spreminjanja neto rezultata iz financiranja. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Gospodarnost poslovanja je leta 2019 stagnirala na doseženi ravni predhodnega leta. Rast poslovnih odhodkov je bila zgolj malenkost vecja od rasti poslovnih prihodkov. Prodaja storitev dejavnosti N se je bolj kot na domacem trgu povecala na tujih, predvsem izven EU, kar je vplivalo na ponovno zvišanje izvozne usmerjenosti, na 19,3 % oziroma najvec doslej. Ob nadaljnji rasti vrednosti kapitala se je zadolženost družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti v 2019 zmanjšala. Razmerje med dolgom in obveznostmi do virov sredstev je znašalo 57,4 %, kar je še vedno vec od povprecne zadolženosti vseh gospodarskih družb57 . Dolgorocne obveznosti so se okrepile zaradi vecjih financnih obveznosti, hkrati so se povecale tudi kratkorocne financne obveznosti do bank, kar je ob nadaljnji rasti vrednosti kapitala58, 11,6-odstotni, privedlo do realizacije najmanjše zadolženosti družb dejavnosti N v obdobju 2008–2019. Kapitalska pokritost dolgorocnih sredstev se je lani zaradi vecje rasti vrednosti kapitala od rasti vrednosti dolgorocnih sredstev ponovno povecala, na 81,6 %, tako da je vrednost kazalnika od 2015 na obcutno višji ravni kot prej, ko je bila vseskozi okoli 52 %. Slika 61: Zadolženost v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2019 Dolg v virih sredstev (l. os) Rast dolgorocnih obveznosti (d.os) Rast kratkorocnih obveznosti (d. os) Zaposlovalne Varovanje in Dejavnost oskrbe Pisarniške in Dejavnost Dajanje v najem in dejavnosti poizvedovalne stavb in okolice spremljajoce potovalnih agencij * zakup dejavnosti poslovne storitvene dejavnosti Vir podatkov: AJPES (2020), lastni izracuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. Neto cisti poslovni izid zaposlovalnih družb (N 78) se je tudi v letu 2019 zmanjšal, tokrat predvsem zaradi manjšega dobicka iz osnovne dejavnosti. Gre za dejavnost59, ki je od leta 2014 do leta 2017 ob visoki rasti poslovnih prihodkov zaradi velikega povpraševanja po agencijskih delavcih zlasti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu ter transportu in skladišcenju znatno povecevala dodano vrednost, kar je posledicno izboljševalo uspešnost poslovanja. Od leta 2018 pa se je z umirjanjem rasti v predelovalnih dejavnostih povpraševanje po agencijskih delavcih zmanjšalo, kar je vplivalo na upad prihodkov od prodaje zaposlovalnih storitev, predvsem iz manjšega povpraševanja na domacem trgu, saj so podjetja zaposlovala oziroma najemala predvsem tujce. Število zaposlenih v zaposlovalnih družbah se tako zmanjšuje od leta 2018, od lani pa tudi obseg dodane vrednosti. Produktivnost dela se od 2018 povecuje kot posledica manjšega števila zaposlenih, povecala se je tudi lani in dosegla 23.747 EUR na zaposlenega. Prihodki od prodaje zaposlovalnih storitev so se lani nadalje zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja na domacem trgu. Rast poslovnih prihodkov od prodaje storitev na tujih trgih, predvsem na trgu EU, pa se je nadaljevala. Družbe so iz osnovne dejavnosti realizirale za 27,3 % manjši neto dobicek. Izguba iz financiranja, ki je bila sicer izkazana v celotnem obdobju 2008–2019, pa se je zmanjšala skoraj za dve petini. Neto cisti dobicek je tako dosegel 7,8 mio EUR in je bil manjši skoraj za tri desetine. 57 Družbe dejavnosti N so bile v obdobju 2008–2014 med bolj zadolženimi v celotnem gospodarstvu. 58 Družbe dejavnosti N so v dvanajstletnem obdobju nenehno povecevale vrednost kapitala, razen leta 2012, v zadnjih šestih letih v povprecju kar za 13,6 %. 59 Družbe, ki se ukvarjajo s posredovanjem zacasne delovne sile (N 78.2) so lani prispevale 97,3 % k dodani vrednosti vseh zaposlovalnih družb oddelka N 78. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 4 Zakljucek Poslovni rezultat gospodarskih družb se je po mocnem poslabšanju med gospodarsko in financno krizo (z zacetkom v 2008) v letu 2019 že šesto leto zapored zelo izboljšal. Poslabšanje v krizi se je kazalo v negativnem rezultatu iz financiranja in zmanjšanem dobicku iz poslovanja. Tudi v letu 2019 je do nadaljnjega izboljšanja prišlo pri obeh komponentah, s cimer se je neto cisti dobicek gospodarskih družb povzpel precej nad do sedaj najvišjo raven iz leta 2007. Neto dobicek iz poslovanja se je v tej primerjavi še bolj okrepil, neto dobicek iz financiranja, ki je bil po daljšem obdobju v prejšnjem letu spet dosežen, pa se je tudi še mocno povecal. Na strani poslovnih prihodkov se je upocasnjeno nadaljevalo povecevanje prihodkov od prodaje na trgu EU, skoraj povsem pa se je ob zmanjšanem domacem povpraševanju ustavila v zadnjih dveh letih mocna rast prihodkov na domacem trgu. Povezano z visoko gospodarsko aktivnostjo v zadnjih letih in povecanim povpraševanjem po delovni sili se je tudi delež stroškov dela v poslovnih odhodkih (in manj v dodani vrednosti) nekoliko okrepil, a ostal na podobni ravni kot pred desetimi leti. Zniževanje financnih odhodkov je bilo ob intenzivnem razdolževanju družb povezano z vse manjšimi odhodki iz bancnih posojil, ki so se v letu 2019 spet malo povecali. V zadnjih letih so mocno upadli tudi odhodki povezani z odpisi in oslabitvami, ki so v prejšnjih letih obcasno precej vplivali na spremembo uspešnosti poslovanja posameznih dejavnosti, pa tudi celotnega podjetniškega sektorja. Zadolženost gospodarskih družb (delež dolga v virih sredstev) se je leta 2019 nadalje znižala in je bila z 51 % malo pod ravnjo iz leta 2000. Gospodarske družbe podrocja kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva (A) ter živilsko predelovalnih dejavnosti (C 10, 11) so v letu 2019 poslovne rezultate ponovno izboljšale. Dosegle so najvišjo dodano vrednost v opazovanem obdobju dvanajstih let in tudi ponovno razmeroma visok neto cisti dobicek. V družbah podrocja A je bilo to doseženo ob manjšem obsegu kmetijske pridelave in nadaljnji sanaciji gozdov. Izkazani skupni neto cisti dobicek je bil sicer nižji od najvišjega v letu 2018, a višji od vseh ostalih let v opazovanem obdobju. Pozitivne poslovne rezultate so prikazale družbe iz vseh treh oddelkov te dejavnosti. Tudi družbe živilsko predelovalnih dejavnosti so v letu 2019 ob višji produktivnosti dela zvišale dodano vrednost, za desetino. Ponovno so prikazale tudi najvišji neto cisti dobicek v opazovanem obdobju. Dodana vrednost gospodarskih družb rudarstva (B) se je v preteklem obdobju povecini zniževala zaradi krcenja dejavnosti premogovništva. Ob tem se je mocno zniževalo tudi število zaposlenih, kar pa se je, zaradi povecane aktivnosti v gradbeništvu in z njim povezanim neenergetskim rudarstvom, v zadnjih letih ustavilo. Po letu 2015 je bil negativen vpliv energetskega dela na celotno dejavnost B dosti manjši, tako da so po šestih letih spet poslovali z neto cistim dobickom. Ta je bil najvecji v letu 2019, ko je uspešno poslovanje pri pridobivanju rudnin in kamnin mocno prevladalo nad izgubo v premogovništvu, dejavnost storitev za pridobivanje nafte in plina pa je z visoko obracunanimi terjatvami za odložene davke po dolgoletni izgubi izkazala dobicek. Poslovanje gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti (C) se je od leta 2014 izboljševalo, do leta 2019 se je njihov neto cisti dobicek povecal za vec kot tri cetrtine (v zadnjem letu za 7,4 % na 1.532,7 mio EUR). V zadnjih petih letih (2014-2019) se je neto dobicek iz poslovanja povecal za skoraj tretjino, k cemur je pomembno prispevala predvsem rast tujega povpraševanja. Mocno se je zmanjšala tudi neto financna izguba (na 2,9 mio EUR v letu 2019) ter delež dolga v virih sredstev. V letu 2019 so k izboljšanju rezultatov iz poslovanja in financiranja pomembno prispevale družbe iz farmacevtske industrije in družbe iz proizvodnje elektricnih naprav, slednje so razpolovile neto izgubo iz poslovanja in po neto izgubi iz financiranja v letu 2018, leto zakljucile z neto financnim dobickom. Nekatere pomembnejše panoge pa so v letu 2019 svoje rezultate iz poslovanja in financiranja poslabšale. Neto poslovni dobicek se je precej zmanjšal v proizvodnji motornih vozil in proizvodnji kovin. Družbe iz proizvodnje motornih vozil so med redkimi poslabšale tudi financno poslovanje. Predvsem zaradi višje rasti kratkorocnih obveznosti pa se je povecala tudi zadolženost teh družb. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Gospodarske družbe oskrbe z elektriko, plinom in paro (D) so, po veliki neto cisti izgubi zaradi odpisov vrednosti v letu 2015, zadnja leta ponovno poslovale s solidnim dobickom, ki se je nekoliko zmanjševal, v letu 2019 pa vec kot podvojil. Najvec neto cistega dobicka so ustvarili v dejavnosti trgovanja z elektriko, najvecjo neto cisto izgubo pa še vedno v proizvodnji termoelektrarn, obe omenjeni dejavnosti pa sta z izboljšanim poslovanjem skoraj v celoti prispevali k povecanju skupnega poslovnega rezultata v dejavnosti D. Tako uspešno poslovanje dejavnosti termoelektrarn in trgovalne dejavnosti (in znotraj te družbe HSE) pomeni, da se negativne posledice investicije TEŠ 6 na elektroenergetiko vendarle zmanjšujejo. Gospodarske družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja (E) so svojo produktivnost dela in dodano vrednost v poslovnem letu 2019 razmeroma precej povecale, leto pa zakljucile z najvišjim neto cistim dobickom v opazovanem obdobju. Ta je v letih prej precej nihal, v letu 2019 pa se je po znižanju v letu prej zvišal za skoraj polovico. Dobicek so razmeroma precej zvišale družbe zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, v katerih sta bili ustvarjeni skoraj dve tretjini skupnega neto cistega dobicka dejavnosti. Družbe v gradbeništvu (F) so v obdobju po financni in gospodarski krizi poslovale z izgubo, poslovni rezultat pa se je mocneje izboljšal v zadnjih letih, tako da je dobicek v letu 2019 že drugo leto zapored spet presegel tistega iz leta 2008. Z vecanjem aktivnosti se je povecala tudi zaposlenost, prihodki družb pa so se v malo daljšem obdobju bolj povecali na tujih trgih kot na domacem. Produktivnost v gospodarskih družbah gradbeništva se je v letu 2019 le malo povecala, glede na leto 2010 pa mocno zlasti v oddelku gradnja stavb. K vecjemu dobicku iz poslovanja je na odhodkovni strani pripomogla umirjena rast stroškov blaga, materiala in storitev, v prejšnjem letu pa tudi relativno nizek obseg odpisov vrednosti. Družbe v gradbeništvu so se do leta 2019 že precej razdolžile, vrednost virov sredstev pa se je že tretje leto zapored povecala. Gospodarske družbe trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil (G) so po letu 2013, ko so imele celo manjšo izgubo, v nadaljnjih letih poslovanje mocno izboljšale. Po izrazitem povecanju leta 2018 se je neto cisti dobicek leta 2019 sicer nekoliko zmanjšal, a ostal visok. Na lansko poslabšanje je vplivalo predvsem ponovno povecanje oslabitev nepremicnin in opreme, odpisov zaradi prevrednotenja financnih naložb in velikega zmanjšanja financnih prihodkov družb razlicnih panog. Kljub temu so ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti svoje poslovanje izboljšale družbe v trgovini na debelo, nekoliko slabše pa so zaradi manjše prodaje poslovali v trgovini z motornimi vozili. Nadaljnja rast potrošnje gospodinjstev je vplivala tudi na izboljšanje nekaterih segmentov poslovanja v trgovini na drobno, kjer se je mocneje povecal pribitek. V gospodarskih družbah prometa in skladišcenja (H) so po doseženi izgubi v letu 2009 v naslednjih letih poslovanje vecinoma izboljševali in v letu 2019 z nadaljnjo manjšo rastjo dosegli najboljši poslovni rezultat v zadnjih dvanajstih letih. Velike spremembe v uspešnosti poslovanja v letu 2019 pa so bile znotraj dejavnosti H. Najbolj se je poslovni rezultat izboljšal v dejavnosti potniškega zracnega prometa (stecaj Adrie). Podobno so se številke izboljšale tudi v dejavnosti pomorski tovorni promet, kjer so slabili financne naložbe leto prej. Najbolj pa se je v okviru dejavnosti H v letu 2019 neto cisti dobicek zmanjšal v dejavnostih skladišcenja, pretovarjanja in v cestnem blagovnem prometu. Najvecji neto cisti dobicek so tudi v tem letu dosegli v spremljajocih storitvenih dejavnostih v kopenskem prometu ter v cestnem blagovnem prometu. Gostinske družbe (I), ki so od leta 2008 do leta 2014 poslovale z izgubo, so v naslednjih letih svoje poslovanje mocno izboljšale. Lansko povišanje neto cistega dobicka je bila predvsem posledica nadaljnje rasti neto dobicka iz poslovanja zaradi vecjih prodajnih prihodkov ob rasti zasebne potrošnje in povecanem obisku turistov. Po povecanju v letu 2018 se je lani zmanjšala tudi financna izguba gostinskih družb. Gostinske družbe so lani nadalje zmanjšale tudi zadolženost in s tem izboljšale kapitalsko pokritost sredstev. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Gospodarske družbe informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (J) so v obdobju 2008–2019 edino v letu 2010 ustvarile negativni poslovni rezultat, ki je bil posledica visoke neto izgube iz financiranja. V letu 2019 so ponovno ustvarile manjši neto cisti dobicek kot pred krizo, za cetrtino, v letu prej so ga prvic v celotnem analiziranem obdobju presegle. Lanskoletni koncni poslovni rezultat je bil posledica skromne rasti neto dobicka iz poslovanja, negativnega rezultata iz drugega delovanja ter obcutnega povecanja neto izgube iz financiranja. Ob nadaljnji rasti števila zaposlenih ter še vecji rasti dodane vrednosti se je produktivnost dela še povecala. V strukturo dodane vrednosti od leta 2016 najvec prispevajo racunalniško-svetovalne družbe (J 62), ki so v zadnjih sedmih letih pospešeno povecevale tako število zaposlenih kot dodano vrednost, kar se je odražalo tudi v uspešnosti poslovanja. Pred tem so najvecji delež prispevale telekomunikacijske družbe (J 61), katerih delež je v obdobju 2008–2013 stagniral na ravni okoli 48 %, potem pa se je zacel zmanjševati. Koncni poslovni rezultat teh družb sicer ostaja pozitiven na racun dobrega poslovanja iz osnovne dejavnosti. Nepremicninski trg se je v letih pred gospodarsko krizo, ko je povpraševanje po razlicnih vrstah nepremicnin presegalo ponudbo, razcvetel in dosegal visoke dobicke, z gospodarsko krizo pa se je poslovanje nepremicninskih družb (L) mocno poslabšalo. Tako so nepremicninske družbe po precejšnjem poslabšanju poslovnega rezultata že leto 2010 zakljucile z neto cisto izgubo, ki se je v letih do 2014 še povecala. Z oživljanjem trgovanja na nepremicninskem trgu so družbe leto 2015 zakljucile z neto cistim dobickom, ki se je v naslednjih štirih letih še izraziteje povecal. Gospodarske družbe strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnosti (M) so po letu 2010 uspešnost poslovanja zgolj izboljševale. V letu 2019 so še nadalje povecale že visok neto cisti dobicek, ki od leta 2016 presega vrednost pred zacetkom gospodarske krize (2008). Ob najvecji rasti dodane vrednosti v obdobju 2008–2019 in znatni rasti števila zaposlenih se je produktivnost dela še povecala. Delež v strukturi dodane vrednosti se je v analiziranem obdobju najbolj zmanjšal arhitekturno-projektantskim družbam (M 71), sicer najvecjemu oddelku po dodani vrednosti, katerim se je aktivnost z gospodarsko krizo preko gradbenega sektorja precej zmanjšala. Ob vecji prodaji teh storitev, lani predvsem na domacem trgu, je poslovni rezultat iz osnovne dejavnosti stagniral, ob izkazanem neto financnem dobicku se je neto cisti dobicek še povecal. V strukturi dodane vrednosti se je delež najbolj povecal družbam, ki opravljajo storitve podjetniškega in poslovnega svetovanja (M 70). V obdobju 2008–2019 so, razen v letu 2010, realizirale neto cisti dobicek. Gospodarske družbe drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (N) so na zacetku krize ustvarile negativni poslovni rezultat, od leta 2011 pa so pozitivno poslovanje vecinoma izboljševale. V letu 2019 so nadalje povecale neto cisti dobicek, ki zadnjih sedem let presega vrednost pred zacetkom gospodarske in financne krize (2008). Tak neto poslovni izid je bil predvsem posledica znatne rasti neto financnega dobicka, prvic izkazan v letu 2018, ob hkrati izkazanem dobicku iz poslovanja in drugega delovanja. Ob nadaljnji rasti dodane vrednosti in manjšem številu zaposlenih se je produktivnost dela povecala. Od leta 2014 v strukturo dodane vrednosti dejavnosti N najvecji delež prispevajo zaposlovalne družbe (N 78), vendar so ga lani drugic zapored zmanjšale. V celotnem analiziranem obdobju so te družbe izkazovale izgubo iz financiranja, v 2019 se je opazno zmanjšala, kar je ob obcutno manjšem neto dobicku iz osnovne dejavnosti vplivalo na manjši neto cisti dobicek kot leto prej. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 5 Seznam literature in virov 1. AJPES (2020). Statisticni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. 2. DU (2014). Boj proti sivi ekonomiji dvignil prihodke iz naslova DDV za 96 milijonov evrov. Ljubljana: Davcna uprava. Pridobljeno na http://www.protisiviekonomiji.si/novica/article/46974/. 3. FU (2017). Porocilo o ucinkih uvedbe sistema davcnega potrjevanja racunov v RS v letu 2016. Ljubljana: Financna uprava. Pridobljeno na: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Medijsko_sredisce/2017/Porocilo_o_ucinkih_uvedbe_sistema_ davcnega_potrjevanja_racunov_v_Republiki_Sloveniji_v_letu_2016.pdf 4. HSE (2016). Letno porocilo družbe in skupine HSE 2015. Ljubljana: Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Pridobljeno na: https://www.hse.si/app/uploads/2018/12/letno-porocilo-hse-2015-1.pdf 5. Kmet Zupancic, R., Koprivnikar Šušteršic, M., Kovac, M., Kušar, J., Nenadic, T., Povšnar, J. in M. Vendramin (2010). Poslovanje gospodarskih družb v letu 2009 – pregled po dejavnostih. UMAR, Delovni zvezek, 8(18). Pridobljeno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2009/dz08-09.pdf 6. Mercator (2013). Letno porocilo poslovnega sistema Mercator d.d. za leto 2012. Ljubljana: Mercator. Pridobljeno na: http://www.mercator.si. 7. Mercator (2020). Letno porocilo poslovnega sistema Mercator d.d. za leto 2019. Ljubljana: Mercator. Pridobljeno na: http://www.mercator.si. 8. OPS (2020). Odprti podatki Slovenije . Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno na https://podatki.gov.si/dataset/prvic-registrirana-vozila-po-mesecih. 9. Petrol (2020). Letno porocilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d. za leto 2019. Ljubljana: Petrol. Pridobljeno na: http://www.petrol.si. 10. SURS (2020a). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp 11. SURS (2020b). Ekonomski racuni za kmetijstvo. Prva objava. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: http://www.stat.si/ 12. Telekom Slovenije (2020). Letno porocilo 2019. Ljubljana: Telekom Slovenije. 13. Zakon o minimalni placi. Ljubljana: Ur. l .13/10. Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 Priloga: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb KAZALNIKA VELIKOSTI Sredstva na podjetje 001/število podjetij Število zaposlenih na podjetje 188/število podjetij KAZALNIK OPREMLJENOSTI DELA S SREDSTVI Povprecna* sredstva na zaposlenega ((0011 + 0010)/2)/188 KAZALNIK GOSPODARNOSTI Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/poslovni odhodki (126/127) KAZALNIKI DONOSNOSTI Donosnost sredstev = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/povprecna* sredstva (186–187)/((0011 + 0010)/2) Donosnost prihodkov = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/celotni prihodki (186–187)/(126 + 153 + 178) Donosnost kapitala = neto cisti dobicek (izguba) obracunskega obdobja/povprecni* kapital (186–187)/((0561 + 0560)/2) KAZALNIK PRODUKTIVNOSTI Dodana vrednost na zaposlenega (126–128–148)/188 KAZALNIKA STROŠKOV DELA Stroški dela na zaposlenega (139/188) Delež stroškov dela v dodani vrednosti (139/(126–128–148)) KAZALNIKI FINANCIRANJA IN PLACILNE SPOSOBNOSTI Delež dolga (kratkorocne in dolgorocne financne ter poslovne obveznosti, rezervacije in pasivne casovne razmejitve) v virih sredstev ((072 + 075 + 085 + 095)/055) Delež kratkorocnih obveznosti (s pasivnimi casovnimi razmejitvami) v virih sredstev ((085 + 095)/055) Kapitalska pokritost dolgorocnih sredstev (056/002) Dolgorocna pokritost dolgorocnih sredstev in zalog (056 + 072 + 075)/(002 + 034) KAZALNIK IZVOZNE USMERJENOSTI Delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih cistih prihodkih od prodaje (115 + 118)/110 Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2019 KAZALNIKA STRUKTURE SREDSTEV Delež dolgorocnih sredstev v sredstvih (002/001) Delež proizvajalnih strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolgorocnih sredstvih ((013 + 014)/002) Opombi: Številke v formulah pomenijo ustrezno šifro AOP. * Pri izracunu povprecne vrednosti sredstev in kapitala se upošteva podatek o vrednosti sredstev/kapitala ob koncu tekocega in ob koncu preteklega leta za družbe, ki so poslovale v tekocem letu.