NARODOPISNO POPOTOVANJE
V
66. Sentvid: Kdo je bil Blaž Potočnik
Blaž Potočnik je bil rojen leta 1799 v Struževem pri Kranju, umrl pa leta 1872 v Sentvidu nad Ljubljano.
Po končani ljudski šoli in gim-naziji je študiral bogoslovje ter po nekaj letih službovanja, avgu-sta 1833 prišel v Šentvid.
Pri osemnajstih je napisal prvo pesetn, zadnjo pa le nekoliko pred smrtjo. Bil je med sodelavci Kranjske čbelice, Novic, Zgod-nje Danice itd., izdal pa je tudi nekaj samostojnih zbirk.
Bil je skladatelj nabožnih in posvetnih pesmi od katerih jih je nekaj celo ponarodelo. Zvoni-karjeva, Pridi Gorenjc in podob-ne še danes spadajo v železni repertoar marsikaterega pevske-ga zbora.
Bil je dober pevec in pevo-vodja.
Pisal je tudi krajšo pripovedno prozo ter razne dramske prizore.
Leto dni je urejal Ljubljanski časnik, ostalim listom pa je bil dopisnik.
Ukvarjal se je z vremenoslov-jem in zvezdoslovjem ter o tetn pisal v Pratiki.
Prevajal je iz francoščine in italijanščine, predvsem nabožno
Mlekarski voziček - Potočnikov izum
literaturo, sodeloval pn nemško-slovenskem slovarju itd....
Odlikoval se je tudi po zdravil-ski plati. Napisal je knjigo o ko-leri, v Šentvidu pa je celo osebno zdravil ljudi.
Bil je velik ljubitelj umetnosti. Vplival je na slikarja Wolfa (ki je bil pozneje učitelj Ažbeta, obeh Šubicev, Ogrina in ostalih) da je spremenil svoj prvotni slog in se usmeril na novo tehniko po kate-ri je poznan še danes.
Po Potočnikovi zaslugi sta v Šentvidu in okolici vzcveteli podobarska in kamnoseška obrt, katerima je oskrboval naroč-nike.
Zaslužen je tudi za slovensko in šentviško šolstvo. Sodeloval je pri pripravi učbenika za ljudsko
šolo, za gimnazijo pa je napisal slovensko slovnico. Je tudi avtor navodil za petje.
VŠentvidu je začel z rednim poukom leta 1848 pozneje pa pripomogel k izgradnji prve tam-kajšnje ljudske šole, ki je bila odprta maja 1866.
Kot narodni buditelj je istega leta ustanovil Čitalnico v Šentvi-du nad Ljubljano. Ta se je poz-neje imenovala po njem.
Imel je izreden smisel za teh-niko. Da bi olajšal delo kmeti-cam, ki so nosile mleko na ljub-ljanski trg, je izumil poseben vo-ziček.
Cerkvam v šentviški župniji je oskrbel nove oltarje z Wolfovimi slikami ali Tomčevimi kipi. Te-meljito je prenovil tudi župnišče ter podaljšal pokopališče.
Učil je kmete umnega gospo-darstva ter tudi sam kmetoval na manjšem posestvu v okviru žup-nišča.
Doživel je priznanje še za časa svojega življenja saj ga v svojih delih omenjajo Prešeren, Čop, Bleivveis, Trdina, Slomšek in drugi.
Njegova zasluga pa je tudi, da je bil največji narodno-prebudni tabor leta 1869 ravno v Vižmar-jih, na območju šentviške žup-nije.
To je bil torej Blaž Potočnik in take so njegove zasluge s kateri-mi je na številnih področjih ob-
daril slovenski narod. Vsi ki so doslej pisali našo zgodovino, se ga zato spominjajo na dostojnem mestu, v Ljubljani pa ena izmed ulic nosi njegovo ime.
Drugače pa je v Šentvidu. Kraj, kjer je Potočnik služboval celih 39 let, ter ga gospodarsko in kulturno-prosvetno dvignil iz provincialne zaostalosti v eno največjih tovrstnih središč na po-deželju, se ga je odrekel. Odkar je zamrla Čitalnica, v Šentvidu ni ustanove ki bi spominjala na člo-veka, ki je tamkajšnjim ljudem posvetil svoje delo in srce.
ANDREJ MRAK