Hatollik cerkven list« Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti zn celo leto 4 gld. 'JO kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. r.areke, ki žalijo sleh« rnega katoličana, in pričnimo s si-ovitostjo, ki se godi cerkvi ravno sedanje dni. Znano je, da nasprotniki sv. cerkve ne morejo vi-diti papeštva, ki je edinost in središče cerkvenega življenja, in da si že od nekdaj prizadevajo, da bi mu konec naredili, in ž njim vred tudi cerkev smertno ranili. Papež, vidni glavar cerkve Kristusove na zemlji, ima lastno deržavico, ki jo vlada, kakor kralj svoje kraljestvo, je tedaj sam svoj, nikomur podložen, toraj pa tudi lahko brezi zavire izveršuje svojo verhovno pastirsko službo. To pa je silna zapreka sovražnikom sv. cerkve, in dokler se ne odpravi, ne morejo doseči svojega namena, toraj so se pobratili, da mora pasti ta zavira, naj velja kar velja, če prav s silo in krivico. To se je tudi zgodilo, ali pa ostane tako? — Sperva so vzeli papežu naj lepše pokrajine, in sedaj tudi še mali, neznatni ostanek. Ravnali so ravno tako, kakor nekdaj Turki po naših krajih, kakor pri poveduje narod. Turčin je djal: „Ne boj se, ne boj se!" a z desnico je glavo rezal. Olikani roparji si sami ne upajo opravičiti tega ropa, toraj se izgovarjajo, da 80 šli mirit. A res ! Kdo neki je razgrajal in se tepel v Rimu, kaj V In ker si nasprotniki sami ne upajo opravičiti svojega ropanja, k večemu nekaj gngnajo, da se daje „moralično" opravičiti — recite raji: „roparsko," — toraj mora biti silna krivica, ki se je zgodila naše dni. In res je, kajti papeži niso pribojevali ne priropali svojega posestva, temveč so si ga pridobili po naj po-štenišem potu. — Sv. Peter, ubožen ribič, je došel v Rim, stolnico poganstva, kjer je vstanovil svoj škofijski sedež. Delovanje njegovo je bilo tako vspešno, tako blagovito, da je s pomočjo sv. Pavla zasejal sv. vero celo na cesarskem dvoru. Bolj ko je sv. vera so razširjala, večo veljavo in spoštovanje so tudi papeži vživali. To se je pokazalo že takrat, ko je poganstvo še zelo močno bilo, ko je cerkev Kristusovo preganjalo, kar se je dalo, že takrat so imeli papeži velik vpliv ne samo od znotraj, ampak tudi od zunaj, kar nam spričuje sv. Ciprijan. ki je popisal volitev novega papeža Kornelija, ter dostavlja o tedanjem rimskem cesarju to le: „On bi raji vidi 1, da so mu izvolili tekmeca (poskušavca) cesarja, kakor da so mu izvolili njegovega velikega duhovna." Rimski cesar je bil ob enem tudi pontif'cx maximus — veliki duhoven, — toraj je imel tudi naj višo duhovno oblast, in zato ni mogel terpeti papeža — nevarnega tekmeca. Veljava papeževa je rastla od leta do leta, vzlasti od tedaj , odkar je sv. cerkev zadobila dovoljno prostost, da se je lahko razcvetala ; škofje so imeli mnogo vpliva v deržavljanskih zadevah, vzlasti pak rimski papeži, verhu tega je dohajalo mnogo daril za grob apostolj-skih porvakov in za cerkev rimsko, in ti darovi so mnogokrat prav prišli papežem, da so zamogli pomagati ubožnemu ljudstvu. Cesarji pa so sčasoma Rim zapustili, ter se v ('ari-grad preselili, ne maraje za Italijo, in takrat so papeži začeli varovati in hraniti nesrečno zapuščeno deželo vzlasti proti Longobardom in Ilunoin itd. In huje ko jc cesarstvo pešalo, bol) je rastla veljava papežev, vzlasti odkar je zapuščeno ljudstvo papeže začelo spoznavati za svoje prave varhe in branitelje. Tako so prejeli papeži nad veljavo v mestu in po njegovi okolici. Papeži pa so previdili, da je njihova moč preslaba, da bi se dalj časa mogli braniti silnim Longobardom, toraj so v blagor ljudski in cerkveni poiskali pomoči in sposobnega varuha. Papež Gregor III se je namreč obernil do Karola Martela, ki je pomoč obljubil, ali poslati je ni mogel. Ker pa so Longobardi čedalje nevarnejši postajali, in papeži niso mogli dobiti potrebne pomoči od gerških cesarjev, je papež .Štefan II v svojem in svojih podložnih ljudi imenu poklical na pomoč Pipin-a, kralja franškega. Pipin je rad prihitel na pomoč, in je premogel Longobarde v dveh bitvah, potem pa je dal napisati ono glasovito pismo, vsled kterega jc papeževa lastnina vse ono, kar so si bili Longobardi prisvojili počenši od Luitpranda, — in se ve, da je Pipin s tim le povernil papežem, kar so že poprej imeli. To posestvo se je pozneje pomnožilo, vzlasti veliko je darovala Matilda, mejna grotinja turšiska, kajti ona je svoja posestva volila papežu. Ali papežem se je časih kaj terdo godilo. Lakom-niki so bili in bodo , te/.ko so jih papeži odbijali od svojih zemljišč, niso dali miru, kar ne. Naj ver preglavice je prizadevalo v osemnajstem stoletju kraljestvo neapol-sko, ki je bilo v fevdni zvezi s papeži, pa je fevdno zvezo raztergalo, ter še celo nekaj mest vzelo papežu. Napoleon I pa je bil rimsko deržavico popolnoma razbil vsled dekreta leta papeža pa je odpeljal T sužnost. Leta 1815 9. jun. je papež spet nazaj dobil svoje posestvo, razen neka) malih koscev, ktero je mirno vžival do unega leta, ko so „svetilnjakiu roparji mu odtergali naj lepše pokrajine, ter jih zedinili v tako imenovano kraljestvo italijansko. Pa s tim še niso bili zadovoljni, tudi ostanek je bodel jih v oči, in sovražni frajmavrarji so toliko časa rili, da je italijanska vlada sedaj požerla zadnji ostanek. Zgodovina nam spričuje, da noben prestol na zemlji ne stoji na tako poštenem podnožju, kakor ravno papežev sedež na cerkvenem posestvu. Pa kaj, ker ljudje nete pravice poznati. Koliko let so liberalci rili in rili pod papeževim sedežem, da bi ga spodrili! Kar se je dalo, so nasprotovali, in stavili razne zapreke papežu, da ne bi mogel srečno in zadovoljno kraljevati svojim podložnim, in ker tudi zapeljevanje zvestih podložnikov ni teknilo, kakor bi bili radi, toraj so napeli surovo silo, da bi dosegli svoj zlobni naklep. In kako se lepe delajo, češ, papež ima dovolj cerkvenih opravil, toraj nima časa se vkvarjati z deržavnimi poslovi, moramo mu malo pod pazho seči. Gerdi hinavski roparji! Kdo vas je klical, kdo naprosil, da bi pomagali? Italija, pomagaj sama sebi, si potrebna. Mala deržavica papeževa se lahko vpravlja brezi vaše pomoči; lažete, da je papež ne more oskerbovati, ker ima mnogo duhovnih opravil. Cerkvena deržavica je še celo potrebna papežu, ker le tedaj zamore svoje duhovne opravila točno iz-verševati, ako ga nihče ne moti, mu nihče ne kljubuje, je sam svoj gospodar, ne pak drugim podložen. Veljaven deržavnik piše: „Papež ni podložen cesarju, kakor je bil v začetku. In prav je, kajti odkar se je cerkev razširila po zemlji, mora papež enak biti vsim onim, ki vladajo, samosvojin tedaj mora biti, nikomur podložen. Toraj je Božja previdnost dopustila, da oča vseh vernikov ni nikomur pod oblastjo, temuč da je samosvojin, samostojin, da mu mora vsak vladar spoštovanje skazovati, kot sebi enakemu/4 Ker so kristijanje razversteni v mnoge deržave, toraj nikamor no kaže, da bi oča vseh vernikov živel pod oblastjo tega ali unega vladarja. Ako bi papež živel v Parizu ali v Londonu, ali bi ga oboji s primernim spoštovanjem ljubili? Ne, gotovo ne! Tudi Napoleon I je spoznal, da je svetna samostojnost papežu potrebna, ker le tedaj zamore vspešno delati za blagor vesoljnega keršanstva, toraj je djal pri nekej priložnosti: „Kaj menite, ali bi imel papež toliko veljavo, kakor jo ima, ako bi stanoval v deželi, ki ni njegova, ko bi bil podložen temu ali unemu vladarju? Papež ne stanuje v Parizu, in to je dobro, ne stanuje ne v Madridu ne na Dunaju, kar nam je jako drago ; ker tedaj ni niti pri nas niti pri unih, toraj ter-pimo njegovo duhovno veljavo. Na Dunaju in v Madridu govore takisto. Pametno je, in dobro za nas vse, da papeža ui ne pri nas ne pri unih, temuč da stoluje v staroslavnem Rimu. On ravna ravnovažje med nami, res se malo nagne k onemu, ki je močneji, pa ga zopet koj popusti in se mu upre, če hoče druge zatirati. In vse t > se je na našo srečo razmotalo v prešlih stoletjih, in dobro je tako. Papcštvo je naj boljša in naj srečnejša naprava za dušno voditev." Cerkev, kraljestvo Božje, res ni s tega sveta, toda ona biva na svetu, in zato potrebuje časnih pripomočkov, da se ohrani. Tudi mi nismo s tega sveta, pa vendar moramo na svetu živeti, in zato potrebujemo časnih pripomočkov, da si ohranimo življenje. Ivakor vsak človek, potrebuje tedaj tudi duhoven časnih reči, da more živeti, za-toraj so bile vstanovljene benetkije, da bi duhovni mogli živeti, tako so bili vstanovljcni tudi škofijski dohodki, in ravno tako je tudi cerkvena deržava dajala dohodke papežem. Papež sam zase ne potrebuje več kot navaden človek, pač pa potrebuje za cerkev. On ima poslance po vseh katoliških krajevih; v Rimu vzderžuje mnogo naprav in vstavov, po kterih se naobrazujejo misijonarji in drugi duhovni; v Rimu je dokaj vradnij, in vradniki papeževi imajo tudi usta, kakor drugi. Vse to se je plačevalo z dohodki nekdanje deržave, odkar pa so odtergali papežu naj lepše kosove zemlje, odkar mora papež svojim zvestim pregnanim vradnikom pokojnino dajati, odkar mora vzderževati močno Četo vojakov, in odkar mora plačevati tudi obresti od dolga, ki ga je bil naredil takrat, ko se je bilo treba braniti roparjem, od takrat, se ve , išče milošnje pri vernikih po vsej zemlji, kar nikakor ni po volji nasprotnikom njegovim. Večkrat že so ponujali sv. o3etu primerno letno plačilo, ako odstopi svojo zemljo. Sv. oče pa ne more tega storiti, on ne more prodati svobode in pravice sv. cerkve, toraj vedno oporeka: Non possumu* (ne moremo)! Utegne pa ta ali uni vprašati: Če je bilo cerkveno posetvo pošteno pridobljeno, če je potrebno papežu, i n cerkvi za vspešno delanje, kako je to, da Bog ne varuje papeža in njegovega posestva, zakaj je dopustil, da je sovražnik une dni pograbil vse do male pedi? Zakaj ga ne varuje, saj je obljubljena cerkvi pomoč pa obstanek do konca dni? Cerkev pa cerkvena deržava ni eno in tisto ; cerkvena deržava ni cerkev. Cerkvi je obljubljena pomoč, cerkveni deržavi pak ne. Cerkev se je bila ohranila v katakombah in se bo ohranila tudi v prihodnje, če vse drugo gre pod zlo. Bog dopušča nadloge in zatiranje s v. cerkve zato, da bi verniki se zbudili iz spanja, in se spominjali, da papeštvo je Božja naprava, ter da bi sv. očeta bolj ljubili, kakor sicer. Pa tudi zaradi papežev Bog dopušča nadloge in preganjanje , kajti vidni namestnik Kristusov na zemlji mora vernikom svetiti v terpljenju, kakor Zveličar. Sv. Peter je bil križan z glavo navdol, trinajst pervih njegovih naslednikov je umerlo mučeniške smerti, in tudi poznejši nasledniki so čutili ternjevo krono. Kedar je nehala ena nadloga, nastopila je druga: nastalo je kervavo preganjanje, dervile so se divje ljudstva iskaje novih selišč, vstali so prevzetni nemški cesarji in francoski kralji, ki so žalili sv. cerkev, vneli so se notranji razpori zaradi republikancev, prevzetnih plemičev, od-cepljencev in krivovercev, in naposled so se pokazali strahoviti frajmavrarji, ki čerte sleherno rero. Z vsemi temi so papeži imeli posel, vsi ti so se vzdigovali zoper Rim. — „Rim ali sraert!" so rujoveli garibaldovci. Sedaj je Golgata v Rimu, in Vatikan stoji na njej. To spoznavajo namestniki Kristusovi, toraj radi in voljno terpe, da bi bili podobni svojemu učeniku, zakaj v terpljenju so se papeži poveličali. lludo se je godilo mnogim. Leon III je iskal zavetja pri nemškem cesarju Karolu v Paderbornu; Gregor VII je umeri na tujem — vSalerni; Bonifacij VIII je umeri od terpljenja, ki mu ga je napravljal Filip, kralj francoski ; Klemena VII je oblegal v Rimu Karol V; Pija VI so šiloma odgnali iz Rima, in je umeri v sužnosti. Prejšnje stoletje se je končalo s preganjanjem papeža, a sedanje se je s tim pričelo. Napoleon Bonaparte je bil spojil cerkveno deržavo s francosko in Pija VII odpeljal v sužnost. Ali naposled je on bil pognan v sužnost na Šenthelenski otok; starček terpin, papež, pa se je verni! v Rim. Tudi Pij IX se odlikuje med papeži. Koliko je že preterpel! Kdo ne ve ? Pa vendar le blagoslovi j a svoje sovražnike, in moli zanje. Norčevali so se in se že, češ, da cerkvena šiba več ne zadene tako, kakor nekdaj. Jeli res ne ? — Ne V Koliko onih je že nagle smerti konec storilo, ki so se bili vdeležili ce/kvenega nasil- stva; koliko je poginilo jih po noriščih, ali kako dru-gač! Napoleon I seje zasmehljivo režal, kedar ga je bil Pij VII izobčil; on namreč, kteremu se je uklanjal ves svet, ni mogel sterpeti, da bi papež, slaboten starček, očital mu krivico, toraj je zasmehljivo režaje se vprašal: „Ali res meni, da bode njegova izobčilna kletev izbila orožje iz rok mo.im vojakom V" Pa vendar se je zgodilo tako. Dve leti pozneje je Napoleon deri na Rusko, kjer je popadalo njegovim rojakom orožje iz r6k zaradi silnega mraza. In Napoleon več ni imel sreče. Tudi Napoleon III nima sreče, Bog ga je poniža!, dal ga je v roke krivovercu Prusu. Viktor Emanvel omahuje, in vse kaže, da se zverne in kraljestvo za čas pride v oblast macinistom. Greh sam sebe tepe. Ko bi skala Petrova se dala razdrobiti, kakor želi pekel, davnaj bi bila že razdrobljena v prah; pa se ne da, in kdor bije ob to skalo, samega sebe ubije. Vse one silovite rodovine, ki so se bile pregrešile nad Petrovimi nasledniki, so že izraerle, dinastija rimskega ribiča pa je vedno mlada in krepka, in ostane do konca dni. Fr. Štrukelj. Pastirski tisi zbranih visoko vastiiih škofov v JFatrti. Podpisani škofje sporočijo visoko častiti duhovaini in vernim pozdravljenje in mir v Gospodu. Ko smo se s svetega, vesoljnega vatikanskega zbora vernili v svoje škotije, zedinjeni z druzimi nemškimi skoti, ki so bili zaderžani bivati v cerkvenem zboru — spoznamo za svojo dolžnost, vam, preljubi v Gospodu, nekoliko besedi v poduk in opominj pisati. Da pa to vsi skupaj in slovesno storimo, nam dajejo priliko in so vzrok tega mnogi krivi zapopadki, ki so se že več mescev razširjali zastran vesoljnega zbora, in hočejo še zdaj na mnozih krajih obveljati. Da se božje resnice, ki jih je Kristus ljudem oznanoval, v vsi svoji čistobi nepopačenc ohranijo in da so pred vsako spremembo in pokvaro zavarovane, je naš Gospod v svoji cerkvi postavil nezmotljivo uče-ništvo ali učiteljstvo, kteremu je za vse čase sveje varstvo in pomoč svetega Duha obljubil in podelil. Kolikorkrat so se v preteklih stoletjih krivi zapopadki v verskih rečeh jeli kazati ali posamni nauki sv. katoliške cerkve sovražno kaziti ali pokvarjati, tolikokrat je to nezmotljivo učiteljstvo po mnogoterno, ali v večih zbiralih ali pa tudi brez njih, zmote odkrilo in zaverglo, resnico pa razložilo in poterdilo. Prav slovesno seje to godilo v vesoljnih cerkvenih zborih, kjer so poglavar katoliške cerkve, sv. oče papež, s škofi vred določili, kaj je vernim treba verovati in kako se jim je ravnati. Take določila so vernim vselej veljale kakor take, ktere je nadnaturna božja pomoč zmote obvarovala. Zato so se verni ob vsili časih tem določilom ko nezmotljivim izrekom sv. Duha podvergli ter jih terdno — nedvomljivo — verovali. To pa so storili, ne kje zato, ker so bili škofje zvedeni in skušeni možje, ne zato, ker so nekteri izmed Škotov imeli vso učenost, tudi ne zato, ker so se škotje z vsega sveta zbrali in svoje človeške vednosti seboj prinesli, pa tudi ne zato, ker so besedo Božjo vse svoje življenje premišljevali in oznanovali, da so zatoraj verjetne priče besede Božje; ampak zato so se njih določilom podvergli in njih besedam verjeli, ker so bili prepričani, da je Bog sam — On, večna in sam iz sebe nezmotljiva Resnica — nje v vesoljnem cerkvenem zboru zbrane s svojo nebeško močjo vladal in vsake zmote varoval. Tak vesoljen cerkven zbor je sedanji, ki so ga bili sv. oče, papež Pij IX, kar že sami veste, sklicali v Rim, kamor so nasledniki aposteljnov, bolj številno kakor kdej poprej, iz vsih delov sveta prihiteli, da so z naslednikom sv. Petra in pod njegovim vodstvom velike potrebe sv. cerkve v sedanjem času spoznavali. Po mnogem, resnobnem posvetovanji so sveti oče v moči svoje apostoljske učivne oblasti 21. mal. travna in 1*. mal. serpana s priterjenjem svetega zbora mnoge določila zastran verskega nauka, cerkve in njenega poglavarja slovesno oznanili. Po tem tedaj je nezmotljivo cerkveno učiteljstvo določilo, sveti Duh je po Kristusovem namestniku in z njim zedinjenih Škotih govoril ; in zatorej morajo vsi škotje, duhovni in verni, te določila ko razodete božje resnice s terdno vero sprejeti, z veselim sercem se je okleniti in jo spoznavati, če hočejo v resnici biti in ostati udje ene, svete, katoliške in apostoljske cerkve. Ce vi, ljubi v Gospodu! pri vsem tem slišite temu zopergovoriti in terditi, da vatikanski cerkveni zbor ni bil pravi vesoljni cerkveni zbor, in da njegovi sklepi ne veljajo, ne dajte se v svoji vdanosti do cerkve in verni sprejembi njenih določil motiti. Taki ugovori so popolnoma prazni in neveljavni. S papežem v edinosti vere in ljubezni zvezani so zbrani škofje — vse enako je, naj si že v keršanskih deželah vterjenc škotije oskerbujejo , ali med neverniki (ajdi) v apostoljskera uboštvu kraljestvo Božje razširjajo , naj si že veči ali manjši čede pasejo — vsi so pravi nasledniki aposteljnov, vsi so se z enako pravico zbora vdeleževali, in so vse prevdarjali natančno. Dokler so posvetvanja terpele, so škofje, sleherni po svojem prepričanji in dolžnosti, svoje misli odkri-toserčno in prosto razodevali; ker je pa v tem zboru bilo blizo 8 Nikakor ne sme. Tako ojačenje Nemčije postane Rusii nevarno celo na jutrovem verii tega, da utegne Rusija sčasoma zgubiti svoje baltiške okrajine, s čirnur ji je zaperta pot na morje. Rusko časništvo spoznava pomislik tega nemškega včverstovanja; „Bjerž. vied," torej pravijo: ,,Dogodki so napravili edinstvo Nemčije, edinstvo Italije. Čudna zveza (?) osode nemške z osodo italijansko devlje to edinstvo v čisto drugo luč. Po milosti Prusije je postala Italija to, kar je; s premedeno politiko Bizmarkovo je postala Italija vazalna (podklo-njena) Prusii, in Prusija bode pomagala Italii ne le nad srednjo, ampak tudi nad južno Evropo gospodovati (?). Že davno avstro-ogerska politika mežurka s prusko; pervi nasledek tega bode, da Avstrija z Nemčijo zvezo sklene." (Govori se zdaj po časnikih res o neki zvezi Avstrije s Prusijo, in celo ponižani Napoleon bi zopet po zvezi Francije s Prusijo na pristol prešel, ako je res, kar pišejo.) Proti komu bode ta sovez, pravi dalje ruski list, ni težko uganiti. V Evropi ostane le še sama Rusija, ktera ne bo hotla v to privoliti, da bi Prusi Evropo v oblast vzeli. To stanje bode Rusii dajalo na izbiranje, ali da s Prusijo eno pot gre , ali pa da se ji na pot postavi.. „Zastava" meni, da se je ruska vlada goljufala 8 svojimi namerami, kakor se je goljufal Napoleon (in goljufal pač se se marsikdo z njim), ker ni mogla misliti, da bode Prusija tako srečna na vojski. Za sedaj, kakor se vidi, ongavi Rusija kabinetsko politiko, ne gredč v lase s Prusijo, akoravno njene namere vidi, — zraven tega pa tudi Francii daje nekaj upanja. Pa tako ne smč in ne more dolgo biti. Rusija se mora zavaroti za prihodniost, ali pa se z njo posloviti; tretjega ni." Ako Rusija noče zavreči svoje prihodnjosti, meni „Zast.", ni nobenega trenutka več zgubiti, Rusija mora določno delati na ojačenje Francije. Republikanska Francija, misli serbski list, ne bode spodbijala Rusije na vzhodu (?). Ako tedaj Rusija ne odstopi s polja ka-binetske politike (t. j., ako se ne z veže s Francijo zoper Prusijo) zdaj, ko je še čas, jo bode zadela tista osoda, ktera je sedanje dni dosegla Francijo, — in da bode udarec gorkejši, dosegel jo bo z ravno tiste strani. PoslednjiČ žuga list, da Rusija bode zgubila še to malo sočutja, kar ga ima pri druzih in zlasti pri Slovenih na Turškem , ako spusti to priliko in ne prične delati na jutru. Ne vtikaje se v narodopravne zadeve omenjamo samo znano reč, da pri Serbih in Rusih je gotovo ne majhna stranka, ki močno tiši v Turčijo in sploh na jutro, kjer ima svoje brate po rodu in po veri, terpine pod musulmanskim jarmom. — (Republikanska Francija, upa omenjeni časnik, ne bode spodbijala Rusije na Jutrovem, kakor jo je monarhiška). Ako kdo ljubi svoje sonarodovce, jih gotovo ljubimo naj bolj in brez samo-pridnosti slovanski katoličani; zato jim pa tudi resnico v oči povemo. Perva potreba za rusko politiko je brez vse dvombe ta, da popolnoma in za vselej pod klop ver že sistemačno porusovanje in spodbijanje katoličan-stva, bodi si doma ali na tujem. Pisatelj pravi sam, „da ima Rusija malo sočutja pri druzih Slovanih, in zlasti pri unih na Turškem." On gotovo misli, da zato ne, ker kristjanov spod turškega jarma ne osvobodi, ali pri slovanskih katoličanih Rusija s svojim obnašanjem do katoličanov njih sočutje zatira do sama sebe. Na jutrovem je polno katoliških vstanov v veselo cvetečem stanu, ki pod vlado visoke porte in pod vplivom francoske vlade vživajo gotovo veči svobodo, kakor bi jo vživali pod Rusijo, ako ona svoje politike v oziru na katoli-čanstvo ne spremeni. Francoska republika sama, ako svojo nalogo razumeva, bode primorana tudi na jutrovem skerbeti za svobodo katoliških naprAv in sploh katoličanstva, kakor tudi dom4, ker brez tega nobene podlage nima , in kolikor bolj bi nasprotovala katoliški veri, toliko poprej bi ji odklenkalo. Kar pa tiče osvobodovanje jutra spod mohame- danskega jarma, ne smemo zamolčati te okolišine, ktera je znajdenim dobro znana, da Carigrad z jutrovstvom je prišel v sužnost musulmanskega barbarstva za straho-vanje, ker se je po razkolništvu od Rima odtcrgal. Kadar se jutrovstvo s prelepimi svojimi okrajinami zopet po večini podverže Kristusovemu namestniku, papežu, takrat utegne prisvetiti tudi njegova svoboda v politiškem oziru. To je naše upanje. Kdor tedaj v resnici ljubi Slovene, svoje brate, njemu je skerbeti v pervi versti za njih katoličanstvo, in v drugi za njih narodne potrebe. fPgied po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Vsaki po svojem išejo cerkveni nasprotniki papežu se ktero pritisniti potem, ko ga je samosilstvo laških karbonarjev oropalo in jetnika storilo. „Politik" v svojem ultrapolitiziranji meni, da je v ravnanji papežev samih nasprotje zasačila. Pripoveduje namreč, da je bil papež Pij Vi dal po učenjaku Speda-glieri-u v Asisu spisati verlo obravnavo o človeških pravicah, in to obravnavo stavi na načelo, da občinstva in deržavstva so vstale le po prostovoljnih in čisto človeških pogodbah, Bog je bil le posredoma pri tem delajoč. Kraljevo čast je spoznaval v imenu papeštva in vere le kakor od ljudstva storjeno gospostveno službo, ktero zamore ljudstvo tistemu zopet vzeti, kteri z njo sklenjenih dolžnosti ne spolnuje prav, ali jih celo ne spolnuje. Spedaglieri sklepa poslednjič s terditvo, da „keršanska vera je bramba narodov, strah trinogov, varhinja pravice človeške in vir vse svobode." „Politik" na to pristavlja, da je rimska vlada tem načelom postala nezvesta, da v politiko se mešajoče pa-peštvo*) je svetno vlado poviševalo nad „verski mir s človeškim napredkom", da je bilo podverženo politi-škim kolovertenjem, da je bil Pij IX 1. 1847 kaj lepo začel z italijanskim prostostnim in narodnim gibanjem, da je sam ogenj pomagal vžigati, kmali pa se podal pregovarjanju kardinala Lambruschina in jezuitov in se vernil v pervo na polovično in potlej na celo rakovo pot. Po tacih komatijah dalje napade „Politik" tudi „Syl-labus" in samo versko resnico o nezmotljivosti! Sklep je, da tudi modrovavka „Politik" poropanje Rima s „triumfom" počislava, kterega „znamenitost bi bila pa veliko veči, ako bi bil laški narod doveršil" — ta rop, in ne ,,komandiranau vojašina! — Lepa hvala za tako lep nauk! Naj bolj brezasto pa je pritikanje, da bo morda sv. Oče posiljeno zadovoljnost na znanje dajal (eine gute Miene sum bosen Spiel machen) k takemu razbojništvu! . Da je bil Pij IX v začetku svoje vlade šel do zadnje meje prave prostosti, pa za karbonarji ni hotel prestopiti na pot rogovilstva in krivice, to mu zamorejo očitati le, kteri s karbonarji v en rog trobijo. Kar tiče Spedaglera, nimamo pred seboj njegovih spisov in iz-peljevanj — pri citiranji gospodje liberalci včasi niso ravno natanki; to pa kar je nategnjeno, že samo ovrača „Politikino" modrovanje, ako hoče morebiti laško tolovajstvo s tem opravičevati. Ako bi namreč tudi to dopustili, da smč ljudstvo vladarju gospostvo vzeti, če dolžnosti zanemarja ali jih čisto opusti, se na Pija IX nikoli in nikakor to ne d& obračati, ker le naj nesram-niši obrekovavec bi bil zmožen terditi, da Pij IX ni svojih dolžnost ko svetni vladar na tanko spolnoval. Prašanja pri poslednjih duhovskih poskušnjah. E dogmatica: 1) Quid censendum de pertectibilitate re- *) Ta blebutka je ena naj bolj neslanih mevžarij psevdoliberalcev; — so mar oni „politiko" *a-se v Stant vzeli? Zabaj se pa oni v vero vtikajo, od ktere velikrat toliko razume, kolikor černa mavra od astronomije! ligionis christianae? 2) Gratiam (actualem) esse univer-salein, demonstretur. 3) Probetur existentia purgatorii. — E theologia morali: 1) Explicetur doctrina ca-tholica de consiliis evangelicis. 2) Exponantur tutamenta ab Ecclesia praesripta ad veram tidem in tidelibus in-tegram conservandam. 3) Quis est finis legis Ecclesiae de Breviario a clericis recitando et qualis quantaque obligatio hujus legis? — E jure ecclesiastico: l)An vigente sic dieto placeto regio salva consistere potest ea, quam Christus Dominus ecclesiae suae dedit, constitutio? 2) Quinara spiritualiter cognati ad invicem raatrimonium valide contrahere nequeunt, et quid in specie requiritur, ut patrini spiritualiter cognati evadant? 3) Quatenus tenentur clerici ex sacrorum canonum praescrptionibus abstinere a venatione, et, an juste? — Iz duhovnega pastirstva: 1) Kako naj ravna spovednik s pcvraČljivimi grešniki? 2) Kako naj tolaži duhovni pastir bolnike v dolgih boleznih? 3) Kako naj skerbi duhovni pastir za lepoto hiše Božje? — Pridiga: Naj se napravi pridiga v dveh delih po evangeljskem oddelku za 17. nedeljo po binkoštih (Mat. 22, 34—4G.). Vpeljava in sklep naj se popolnoma izdelata, izpeljava pa naj se samo osnuje. — Keršanski nauk: Kaj prosimo v tretji prošnji: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji?" — Pro paraphrasi bi-blica: Paraphrastico modo proponantur pericopae se-quentes: 1) Pericopa evangelii s. Joannis cap. 14 a 1—15. inclusive; et 2) epistolae ad Titum caput 3. a versu 1 11. inclusive. Kliiikovstromovi govori v posnetku. Četerti dan. Kdo je papež. — „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo premagale." Te besede si je bil govornik za rek izvolil. Papeštvo je redna versta naslednikov sv. Petra, kterega si je Jezus Kristus sam postavil za svojega vidnega namestnika in s tim poglavarja svoje sv. cerkve na zemlji, ker mu je rekel: „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo tudi v nebesih razvezano." „Ti, ko se bos nekdaj spre-obernil, poterjuj svoje brate", to je, druge aposteljne in škofe, njih naslednike ... Papež je tedaj učenik vesoljnega sveta, veliki mašnik in naj višji sodnik. Te reči je govornik bolj obširno razlagal. Papež je vesoljni od Kristusa postavljeni učenik, tedaj ga vsi dobri poslušajo. Tu se precej 16čitc dve stranki: nespametna stranka papeževih nasprotnikov, in stran dobrih, pokornih ter modrih kristjanov. Papež je učenik kraljev, škofov, visokih šol, narodov in podložnih, on je učenik vsih ljudi. Je marv on to sam po sebi ? Ne. Kaj je papež po svoji osebi? Človek, nam enak. Ni učen kakor Avguštin, Tomaž Akv----, ni bogat, živi celo ob milošnji vernikov; ni izmed naj višib stanov, ampak priprost grof Mastai, kakoršnih je tudi v vaši deželi veliko. Je li močan? Ni. Starček je, častitljiv, starček, kakoršnih je v Ljubljani prav veliko. Umoslovno pravilo pa je, da deli celote niso veči kot celota sama (torej tudi pri pošte vi „produkt" ne veči od „taktorjev)." Ako pa to na papeža obernemo, je papež, tako majhen po svoji osebi, vender ves svet obsegajoč s svojo oblastjo in v svojih naredbah. Kako je to? On daje postave in vsi kralji in vsi narodi so v vesti zavezani jih spolno-vati. Ne sam po sebi, ampak po Božji naredbi je papež velik, on je od Boga samega pravno postavljeni namestnik Jezusa Kristusa, vidni naj višji poglavar svete cerkve v nepretergani versti od sv. Petra naprej, ter ima oblast ključev, moč zavezovati in razve-zovati v rokah. K temu tedaj, kar je osebnega pri papežu, je pritegnila še druga moč, to je obiast od Jezusa Kristusa, od tod je tolika papeževa velikost, tolika moč in oblast. In kako, ali tudi v vesti vežejo papeževe povelja? Iies, tudi v sercu, tudi v vesti vežejo. Papež je govoril, in vsi so dolžni poslušati; -- papež je go-voril, in vsi bi čutili nepokoj vesti, ako bi ne bili pokorni, ker vsi vedo, da mu je sv. Duh besede v usta dal, in njegovim naukom zopervati bi se reklo sv. Duhu nasprotovati. Papež je učenik kraljev in deržavnikov; ako je kaj v deržavskih postavah zoperkeršanskega, on kakor naj višji duhovni sodnik ima oblast to prekrižati za zoper-keršansko, in naj svet kakor koli počenja, zaznamnjano je za tako, postave bodo brez blagoslova, ne bo miru, ako se z nravnimi nauki ne zlagajo. Papež je učenik vseučiliš. Ako se napčen nauk uči na kakem vseučilišu, papež ga za lažnjivega, napčnega zaznamnja, in nikoli ne bo taki nauk dosegel splošnje veljavnosti... Zgodilo se je že to pri marsikterih vse-učiliših, in morale so se podvreči, zakaj: papež je govoril — Koma locuta est... Papež je učenik narodov, zapoveduje vesoljne molitve, razglasu je odpustke, oklicuje verske resnice: in sprejmejo se povsod ter dosežejo veljavo po vsem svetu. Zato se od papeža določena verska resnica nikoli in nikakor ne more spremeniti ali odpraviti. Koliko vstav ali konštitucij je bilo po kraljestvih in deržavah že danih, pa spet zaverženih v toliko stoletjih. Dogme ali od cerkve določene verske resnice pa ostanejo nepremakljive; od tega še nič ni bilo preklicanega.— Drugo je s postavami, ki ne zadevajo verskih resnic, ampak le red in zunanje šege (disciplino). Papež zamore praznike postaviti, in narodi jih praznujejo, in vsak rokodelec, kteri kak zapovedani praznik temu nasproti dela, čuti zavoljo tega nepokoj v sercu. Pa zakaj V Papež je prepovedal, torej je opušenje praznovanja greh. Papež v potrebah in okolišinah časov zamore zapovedati poste, in podveržejo se verniki njegovim naredbam, ali hočejo aii nočejo. Pa tudi rešiti more od disciplinarnih reči. Vstajali so krivoverci, Arij, Nestorij...; papež je njih krive nauke zavergel, in noben veren kristjan laž-njivim učenikom ni več zaupal. Zakaj ne V Papež jih je zavergel. Ali ni tukaj čisto očitna višja oblast? Kdo premore kaj tacega na zemlji razun papeža? Nadalje pojasnuje to iz Lutrovih časov. Celo kri-voverski kralj pruski se je moral leta 107 podati, ki je poprej papeževim naredbam kljuboval. Papež je tudi učenik posameznih ljudi. Kako to? Ako hoče kdo dobiti kako prilajšanje, rešenje (dispenzacijo) v obljubah itd., do koga se mora oberniti? Do papeža. Tako je pri za konili. Brez dispenze ne more nihče v zakon stopiti, ako so ovirajoči zaderžki. Taki ovirajoči zaderžki ne dajo pokoja sercu, dokler papež od njih ne odveže; ženin in nevesta morata čakati, da pride rešilo, — ne en dan poprej se ne moreta .lati poročiti. Zakaj to ? Tisto zaderžujoče nekaj ne da ženinu in nevesti pokoja v sercu, dokler ni papež privolil: potem je odpravljen vsak zaderžek. — Marsikteri vladarji imajo z dopuše-njem papeževim v svojem kraljestvu pravico škole imenovati, izvoljenje pa se mora "papežu predložiti, zakaj brez papeževega pisma se tudi ne en sam škof ne more posvetiti. Te moči in oblasti papežu nihče ne more vzeti. Kako žalostne čase je že razkolništvo nakopalo katoliški cerkvi: koliko so nasprotovali dostikrat papežem patrijarhi na jutrovem in iskali njegovo oblast razdjati: pa zastonj, ker to se ne da, to ni mogoče. In koliko počenjajo in pišejo še dandanašnji nekaki listi, časniki, zoper papeža, da je nep< treben, da je prišel njegov konec; in ljudje so'nespametni zadosti, da take časnike berejo in njih pisavce podpirajo, ker jih plačujejo, se nanje naročujejo. Ako ste razumni ljudje, ne berite več tacih listov, nič več ne trosite za-nje de- narjev, in v kratkem se bodete prepričali, kako bodo nehali pisariti, — še milosnje bodo pri vas prosili, da bi se preživili. — In kaj se vse piše in počenja dandanašnji zastran tako imenovanega civilnega zakona! Mislite mar, da bode civilno poročevanje, samo na podlagi gosposkinega pisma, brez cerkvenega poročevanja, tako gladko teklo? Mla-deneč, ki se k temu stanu odmeni, zapusti svoje prejšnje, in začenja novo življenje. Devica, ki v zakon stopa, se loči od poprejnega življenja. In ta stan je svet stan; se bo mar kdo tako lahko odmenil ta stan nastopiti brez cerkvenega blagoslova, kterega edino in samo duhoven sv. cerkve zamore podeliti, nikoli pa ne kak sveten župan! Verjemite mi, za tako naredbo ljudje sami ne marajo, kakor mi je neki vradnik z obrenskih okrajin sam pravil. Iiekel je: Verjemite mi gospod, s civilnim zakonom ne bo ravno tako hitro šlo. Ljudje ob Renu niso tako tumpasti, naj tudi časniki pišejo, kar jim je drago, naj se pehajo, kakor hočejo: brez cerkvenega blagoslova se tako rekoč noben par ne poroči. Že toliko let vradujem v unih krajih, in doživel sem še le tri primerljeje. Govornik skazuje, da čeznatorno moč in oblast papeževo razodeva tudi njegova stalnost, ker ni ga kraljestva na vsi zemlji, da bi moglo skazati toliko starost, kakor vlada papežev. Kam so šle mogočne deržavstva in kraljestva, pred kterih veličastvom se je zemlja tresla? Zginile so, v prah so se zgubile; papeštvo pa se živi. Govornik našteva ob kratkem neznansko togotne sovražnike in trinoge zoper papeštvo skoz dolge stoletja, neverske cesarje, ljute krivoverce, narodovske preselje-vance, lažnjive modrijane in nesnažne filozofe, mesene poete, ki so s toliko jezo napadali cerkev in zlasti papeže: pa vselej se je spolnilo: ,,Peklenske vrata je ne bodo premagale; — Jaz sem pri vas vse dni..." Moč papeža, kakor od Boga poslanega, je nezmerno velika, obsegajoča vse narode in vse čase in vse kraje. On s svojo oblastjo, ki jo ima čez cerkvene zaklade, seže v spodnji svet, v kraj očiševanja, ker za duše deli odpustke. Seže gori v nebesa, ker ljudi, kteri so se s svetim življenjem posebno skazovali, prišteje med svetnike, in vesele se tega tudi nebesa. Zavračal je govornik bedasti krič zoper konkordat, ki naj več rogoviležev še ne ve, kaj je to, in pa če je odpravljen, se bode mogel le drugi delati , ker cerkev je družba, ki ima svoje postave, in je deržava nikakor ne more utajiti. Dalje govori zoper nespamet tistih, ki žugajo s ^placetom*' (policajskim pregledovanjem dopisov papežev do Škotov itd.), ker dandanašnji se svet ne more zapreti in ograditi, ko telegrati skoz zrak, skoz globočino zemlje neutegoma človeške misli naznanujejo v daljino, — in če papež v Rimu zjutraj kihne, o poldan že v Ljubljani to vedo. Nespametno je papežu žugati; sedanji čas stresajo stol sv. Petra, hočejo ga prekucniti. Naj poskusijo, bomo vidili, koliko bodo opravili. — Na ktero moč se pa zanaša papež? Na nobeno. Kteri vladar ga varuje? Nobeden. On se zanaša le na moč Božjo. Bog je govoril: „vrata peklenske je ne bodo zmagale." Cerkev bo ostala zmagovita, ako-ravno bodo peklenske moči na njo udarjale. V vsih njenih vojskah in v vsem njenem djanji je očitna moč in pomoč sv. Duha. Tudi mi tedaj hočemo papeža spoznavati za svojega splošnega očeta, in tako — ko bo poslednji papež na sodnji dan zopet Bogu ključe izročil, bodemo spoznani tudi mi kakor dobri otroci in vver-steni med tiste, ki bodo ob desnici večnega Sodnika. Z Zalega loga. P. Ildefons (Viljem) S m i d, benediktinec, naš rojak iz Ljubljane, poslednjih 5 let tajm. v Fišeham-u, blizo Kremsmiiostra, je za pljučnico umeri nedavno 2G. leto po svoji novi masi. Bil je med dru- gim posebno iznajden v glasbini umetnosti, kakor je znano. Bodi vsim prijatlom in znancem v pobožni spomin in molitev priporočen. Iz Postojne, 10. okt. — (Požar.) — Ni se čuditi, da ljudje molijo: ,,Bog in sv. Florijan nas varuj časnega in večnega ognja!" Res, strašna reč je požar. To smo skusili tudi mi v Postojni, ker 6. t. m. je stareji od-delik našega terga stal v groznem plamenu, kteri je od strehe do strehe toliko hitreje poskakoval, kolikor boli so bile podstrešja natlačene s senom, slamo in drugimi lahko vnetljivimi rečmi. Groza preleti človeka, ako s Soviča doli pogleda na obširno pogorišče , s kterega se zmiraj še kadi, akoravno je danes četerti dan, odkar se je vnelo. Toda še veči strah obhaja človeka, mislečega: kaj bo z ubogim ljudstvom?., ker se bliža neusmiljena zima? Zgorelo je do tal 25 hiš, v kterih je še po več gostačev pod eno streho gostovalo zgorelo je vse, kar so ljudje letošnje leto pridelali. »Skoda je v resnici velika, nadloga prehuda, in —bliža se zima! Bili so sicer res vsi zunaj dveh zavarovani, toda le za majhne in nezadostne zneske. Kdor pozna vremenske tukajšne razmere, in vč, kako dolga je zima in kako ojstra v naših krajih; kdor pomisli, koliko hudega osorna zima s pomanjkanjem na-pravlja: mi ne bo za zlo vzel, ako se v taki sili v imenu nesrečnih svojih faranov obernem do ljudomilih in usmiljenih bralcev „Zg. Danice" in poprosim, da bi nam, ker v taki veliki potrebi le velikostranska pomoč kaj izda, z obilnimi darovi na pomoč prihiteli. Keršan-ska ljubezen se zlasti v sili pokaže, tistikrat ona priča, da je zares močna! Naj bodo naši milovanja vredni po-gorelci tudi tistim častitim gg. duhovnom priporočeni, kteri so že kdaj v Postojni pastirovali; sej ljubezen pastirska je posebno priserčna. Vsem dragim Slovencem kličem: Pomagajte, sila je velika. Janez Ilofstetter, dekan postojnski. Pristave k. Kakor za vsako človeško revo, tako še posebno za tolike potrebe nesrečnih pogorelcev Danica pomoči in darov vselej rada sprejema in na do-tične mesta odpravlja. Kakor ste dajali lepih darov za pogorele Martinjakovce, Šentruperčane in druge; tako se smilujte tudi naših Postojnčanov, blagoserčni Slovenci! . Vr. Iz llotederšice na Notranjskem se naznanja vsim blagim dobrotnikom, da 24. okt. 18(36 leta pogorela cerkev se je dozidala čisto nova, v bizantinskem zlogu, v notranji obliki zlo podobna ternovski v Ljubljani, in bo 16. okt., posvečevansko nedeljo, slovesno blagoslovljena. V Gotuici na Kočevskem je bil 24. kim. zjutraj posestnik Jakop V. v stanici obešen najden, kakor piše „L. Ztg." Bil je delaven in varčen, pa zraven taki pijanec, da večkrat po več dni zapored ni bil trezen. Varite se pijančevanja, stari in mladi! — Na R. pa je nesrečna deklina svojega lastnega otroka umorila. Kako strahovite nasledke ima nečistost! Iz Gorice. Mons. A nt. Kafol, častni korar in učitelj nravstva v goriškem nadškoi. semenišču, stopi v pokoj iz svoje službe, ktero je vestno in goreče opravljal 45 let. Brez graje v svojem osebnem življenji — je imel gospod s svojimi nauki prav izdatno moč do mladih sere. Med drugimi vodili, ki jih je bilo tolikrat slišati iz ust dobrega učenika, so bile zlasti besede: ,,Quia Deus vult" — „Bog tako hoče." Vse primerljeje in dogodbe je strinjal in učil strinjati z Božjo voljo. Vedno je vedil skušeni gospod med uke v šoli vpletati svoje in družili skušnje ter si je pazljivi klerik veliko nabiral za prihodnji svoj poklic. Gotovo je k sadu svojega učenja veliko pripomogel s tim, da — ogibaje se družb zavoljo veselic — je vsak dan obiskovaje cerkve molil za blagoslov Gospodov, od kterega prihaja vsak dober dar. Naj bode to zadosti, ker biografije nimamo namena pisati. Naj opomnimo še, da prečast. gosp. Greg. Raj-čevic, nekdaj tukajšni nadškof, kaplan in tajnik, zdaj korar in sem. vodja v Zadru, je o svoji pričujočnosti tukaj počastil gosp. Ivafola s lepim latinskim vošilom k vpokojenju. Tudi mi drugi , ki poznamo mnogozasluž-nega gosp. profesorja, zakličemo iz serca: Bog Vam daj v miru in zdravju še mnogo let! Sporočilo kat. misijona v srednji Afriki od mesca avg. 1869 do konca julija 1870 naznanuje: Na meaio dosedanjega o. superiora Fabijana Pfeifer-ja, ki je 10 let v misijonu delal in se je zarad bolelmosti vernil v svojo domačijo, sta v Hartum prišla čč. oo. Dizma Stadelmaver in Hilarij Schlatter. O. Dizma je kakor fajmošter in prednik ter vodnik v duhovnih zadevah in ima ključe do blagajnice. Gospodarske reči so izročene bratu Gerhardu. Oskerbovanje verta in delavcev ima Avgust Višnovski, stari misijonski ud. Brat Kajetan je zakristan, ki skerbi za red v cerkvi. Su-danski poglavar je misijonu dober. Pri nekem zidanji je dal misijonu veliko opeke in apna zastonj; obiskal je bil 20. pros. tudi sam misijoniše, je ondi kavo pil in misijonsko napravo prav pohvalil. Avstrijanski konzul je v Hartumu nekdanji dunajski učitelj g. Martin Ilan-sal in od 1. 1853 skoz delj časa misijonski ud. — Akoravno je bilo več odrašenih pa tudi zamurskih otrok za sv. kerst že pripravljenih, se je ta slovesnost odložila do 11. sept., ko se obhaja god varhinje misijonske, Marije presv. Device. Dva sta bila v sili med letom keršena. Umeri ni ta čas nobeden misijonskih. Sosednji darfurski sultan se je bil preteklo leto pritožil pri turški vladi, da se ba-rantači vsilujejo v njegovo deželo, ljudi za sužnje ropajo, pa čimu se vojaki pošiljajo na njegovo mejo, ter bi bila lahko vojska vstala; s poznejšim pojasnjenjem pa je bil ondotni vladar potolažen. Stroškov je imela Marijna družba v omenjenem času 9546 gld., in zdaj ima premoženja 4814 gl. Iz Kolonije (Koln) 5. okt. Poročujemo Vam veselo naznanilo, da po ravno pre,etem sporočilu je 2. okt. srečno in zdravo v novi Jork dospel parnik Batavija, na kterem so bili ti-le: Jož. Buli, iz Amerike; Alojzi Stecher, Tirolec; Janez Pavlin, Kranjec; Martin Mikoš, Kranjec; Kat. Buh (dve tega imena), Kranjici; M. Ret-tenmaier, iz ElUvegen-a; Al. Ilerrmans, iz Riedling-a; Maks. Wurst, iz Bolsternany-a: Gvil. Esswcin , iz Bol-sternany-a; Marija Trobec, Kranjica (sestra misijonarja g. Trobec-a); Kat. Stecher, Tirolka. H. J. Maassen in tov. (General-Agentur liir Auswanderer nach Amerika.) Hnzffieti po sretn. Prusija hoče po vsaki ceni imeti zraven druge vojskine globe tudi še nekaj lepih koscev francoske zemlje, Francozi pa tega kar slišati ne morejo in se pripravljajo celo na černo vojsko; zlasti pišejo, da se serčni Vendejci vzdigajo zoper sovražnika, ki pa ne grejo na vojsko v imenu libraluhov in človekoklavcev od 1. 1789, ampak v imenu presvete Device, kakor piše „Unita catt.," in s klicem: „Bog in Francija!"~Prisli so bili 1. 1790 v njih deželo rogovileži in so ves politiški red prekucnili. Vendejci so pustili; kadar so napadli pa njih cerkev, ko so se zagnali na duhovne, na altarje in na papeža, so segli po orožji in so odpovedali trinogom pokoršino. Pod volnarjem .Takopom Cathelineau-om je vstala velika zahodnja armada, ki se je bojevala za svoje škofe, duhovne in za svobodo katoličanstva, in tisti, ki so bili Pruse premagali, so omagali pred katoliškimi kmeti; generali, ki so v Belgii, Ilolandii in Nemdii zmagali, so bili primorani spoznati, da vojska zoper evropejske kardela je bila otročarija, vojska zoper vstale Vendejce, pa da je zares velikansk boj ; posilniku francoske republike in Evrope, Napoleonu, so se zmagoviti Vendejci le potem podvergli, ko jim je bilo to dano, kar so tirjali, namreč duhovni in svoboda katoliške cerkve. Mlajši teh Vendejcev tedaj danes segajo po orožji zoper Pruse pod vodstvom Henrika Cathelineau-a. Zbirati se hočejo in sovražnika nadlegati kakor prosti strelci, k čimur jim je minister vojenstva privoljenje dal. Rim*ko. Znano je, da so roparski Lahi na Rimskem napravili glasovanje, Če ljudje hočejo biti zedinjeri s tako imenovanim italijanskim kraljestvom. To glasovanje so katoliški časniki primerjali z glasovanjem, ki ga je bil Pilat napravil v Jeruzaiemu. V Jeruzalemu je bilo prašanje med Kristusom in Barabom razbojnikom, v Kimu pa med Pijem IX in Viktor-Emanvelom posilni-kom, ki je dopustil Rim pograbiti. V Jeruzalemu je bilo Jjudstvo dobro , pa farizeji so bili derhal podšuntali in podkupili, daje kričala zoper Kristusa: „Križajga; daj nam Baraba!" V* Kimu je bilo enako. Celi Rim je bil malo poprej neznansko navdušen za sv. Očeta, in ako bi to uro izpodili ,,ravbarje': iz Kima, bi bilo veselje toliko, da bi se po vsem svetu razlegal. Derhal od vsih strani, podkupljeno potepinstvo, zapeljevanje, slepija, bodalo in nasilstvo pa je toliko premoglo, da je Pij iX izdan in zopet postal „Crux de cruce." — Barrabas pomeni ,,sin goljutije" ali „goljufovič," tudi rimsko ljudstvo čuti in bo še le čutilo, kako neznansko se je goljufalo a svojim glasovanjem. — Baraba je ostal tudi po glasovanji tolovaj, in Viktor-Emanvel ostane vkljub „plebiscitu" nasilnik v prehudem pomenu, nikoli do konca sveta ne bo zgodovina njegovega djanja opravičila. Karbonarska ostudnost se je prav jasno pokazala perve dni po storjerem tolovajstvu v mestu Rimu. Čez dvajset ljudi je bilo neki potuhnjeno pomorjenih, nekteri dvorovi (palače) ropani, hiše zažigane. .Stekle derhali so žugale celo Vatikan napasti; Pij IX si niso bili več življenja svesti in molili so mučenstva ali marterstva pričakovaje. To je tisti „red", ki so ga priklicali sar-dioski svetilnjaki v sveto mesto. Kakošno svobodo so liberaluhi prinesli v Rim, so pokazali tudi s tim, da so precej s posojilom pričeli mesto žuliti. Pervo delo tako imenovane začasne vlade enak pomen. Kazue no\iee. V Belgii se oživlja gibanje za papeža. »Journal Bruxelles" kliče katoličane vsih dežel, da naj se zedinijo ter oddajo prošnjo raznim vladam, da naj doveršemh ropov na Laškem ne poterdijo ter naj napravijo splošen oporek zoper ugrabljenje Rima. — Napoleon je v 18 letih svojega vladanja deržavni dolg pomnožil od 4 na 12 milijard (milijarda je tisuč mili- 1'onov). Tri milijarde so stale vojske: krimska, mehi-;anska, Rim, Kina, Kočinčina itd. K temu se šteje še H milijard, ki jih je storil bonapartizem, tedaj 1 1,100,1"UO.UUO frankov, ravno toliko, kolikor celo Francosko eno leto zasluži. .Sicer pa po večera Evropa od tistega časa, ko se baha s svobodo, deržavne dolgove in davke nezmerno povišuje, svobodo pa imajo največ zanikarneži in kričarji, da smejo terpinčiti vero in ljudstva s svojimi razuzdanostmi. — Katoliška družba v Ens-ti protestira zoper oropan je naj stare jega in naj pravicnišega nrestola v Evropi, in obžaluje, daje avstrijanska vlada pri tem molčala. - I)pr£;LYni zlmr io clrli/.un r>