St. 113 Militi pUUui iiiifiil OM cmfi »li 90» v r^m, v necMijo i^ maia 1923. Posamezna številka 20 cent* LetftIK XLVIIV j. Uredništvo: ulice „ a(«< c pošiljajo : - % ' * ^ čajo. Izda; <». ni ttšaHi' tost. Tisk tiskale Edinost. NaroCuina pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. fon uredništvi ln apnvs it 11-57- cDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Vrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pofliljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega .štev. 20, L nadstropje — Telefon uredniitva in uprav« > 1-57. Asimilacija Z - In posledice ! Asimilacija, raznarodovanje cirugorodnil manjšin v kraljevini italijanski njihovi telesno in duševno zlitje s političnim naro dom Italije: to je danes velika pesem, k se razlega od severne meje do najjužnejši točke te naše države. Prepevajo jo 1 velikem zboru vsi, ki so uverjeni, da s< tudi oni poklicani za sodelovanje na veli kem delu za veliko bodočnost Italije ii njenega naroda. Ne bi bilo točno, če bi rekli, da je še L sedanji ministrski predsednik izdal parolo da ne bo varnosti za državo, dokler se n« potopi zadnja duša drugorcdnih manjšin valovju »edinega političnega nareda* i državi. Le sankcioniral jo je in jo s tem raz širil in poglobil v čustvovanju italijanski javnosti. Kdor se ne bi hotel pridružiti te edino zveličavni narodtio-politični veroiz povedi, ta je izbrisan iz knjige pravih Itali janov. Tudi če je kje v veliki Italiji kaki politična glava, ki ima na tihem pomisleki in dvome o koristnosti in opravičenosti t< < vere», ne upa si z njimi na dan, ker ve da bi padel nanj analhema: proklet bodi Mi pa vendar cdkrito in odločno ne pri znavamo veljavnosti te «vere». To pa ne le zato, ker bi bila nje udejstvitev za naše narodno manjšino v Italiji istovetna z na rodno pogubo, marveč tudi zato, ker sme tiverjcni, da ne bi bila v blagoslov za drža vo samo! Na zaključku uvodnika v četrtkovi številki pod naslovom «Italija in vprašanje zaščite manjših® srno napisali vprašanji 1. ali se Italiji sploh more posrečiti asimilacija narodnih manjšin, 2. kako resnične korist bi imela od tega, če bi se ji pesre-čiio? Zgodovina je učiteljica narodov. Z ozi-rem na prvo vprašanje naj bi bila Italijanom učiteljica zgodovina zadnjih šest desetletij — njih lastne države! Vojno lete 1866. jim je položilo v naročje nekaj tisečev beneških Slovencev- Le nekaj tisočev. In še ti so bili brez vsake politične šole, brez rarodne zavesti, brez vsake politične in gospodarske organizacije, brez lastne kulture in — v vsej dobi po letu 1866. — brez kulturnih stikov s soplemenjaki onkraj meje. Popolnoma so bili odrezani od svoje etične skupnosti; brez vsake moralične opore od strani vnanjega sveta. Po priključitvi beneških Slovencev sicer niso kričali ^ potrebi asimilacije in tudi noben ministrski predsednik na javno govoril o njej. Pač pa so takoj zastavili z intenzivnim delom za nje praktično izvajanje: v uradih, v šoli, v vsem javnem življenju in tudi v cerkvi! Vse to so že splošno znane stvari, da ni treba še le konkretno označati to asimilacijsko politiko napram beneškim Slovencem. In uspeh teh prizadevanj v dobi nad pol stoletja? Le na skrajnih točkah, kjer je slovenski živelj v neposrednih stikih s kompaktnitnj italijanskim življem in kjer e imel prvi tudi vsled socialnih in gospo-larskih razmer manj odporne sile, so dosegli nekaj uspehov. V celoti pa živijo beneški Slovenci še danes in govorijo isti jezik svojih soplemenjakov tostran nedavne italijansko - avstrijske meje. To dejstvo priznavajo isti Italijani sami. Saj se celo nekako ponašajo s svojo «Slavia ltaliana* in nam svoje S to poslednjo ugotovitvijo prehajamo k - drugemu vprašanju: kako korist bi imela > Italija, tudi če bi se ji asimilacija slovanske - narodne manjšine posrečila? Pri tem je neizmerne važnosti vprašanje: koliko časa bi - bilo treba za to?! Gotovo mnogo desetletij. i Na podlagi zgleda z beneškimi Slovenci : lahko rečemo z mirno vestjo: par stoletij! - Koliko škode bi mogla Italija pretrpeti v > tej dolgi dobi na različnih svojih interesih - radi take asimilacijske politike?! Saj ga menda ni pametnega človeka v Italiji, ki ■ bi mu ne bila pred očmi jasna potreba • prijateljskih ednošajev z j ugoslo vensko • narodno skupnostjo in nje državo za bodo-» či gospodarski razvoj in razmah italijanske r države! Le skrajna nacionalistična zakrk-1 njena slepota ali grešna lahkomiselnost ; more pričakovati, da bi nasilno raznaro-l dovanje slovanske manjšine v Italiji ne ■ delovalo neugodno na razmerje med itali- - jansko m jugo slovensko državo. Kdor bi i tako sodil, ne pozna etične sile nacionalne ideje tudi med- Jugosloveni! In če kdo', bi morali razumeti to ravno Italijani s sijajno zgodovino svojega ujedinjena. Ta naša izjava pa naj se ne razume krivo, da bi mi morda pozivali inozemstvo proti lastni državi. To bi bilo blazno. Opozoriti smo le hoteli na neizogibne posledice. K temu pa se pridružuje še neko dejstvo, ki naj bi ga Italijani nikar ne prezirali. Danes mora« biti jasno vsakomur, da Vprašanje zaščite manjšin dozofeva t med. narodno vprašanje. Prazna je misel, da bi mogla Italija, in edino ona, ostati napram temu vprašanju kot otok sredi širokega morja, do katerega ne bo mogel val vprašanja zaščite manjšin. Korisi in ugled naše države bosta zahtevala od nje neizprosno, da tudi ona s praktičnim postopanjem napram narodnim manjšinam pripomore do povoljne rešitve tega vprašanja v skladu z načeli humanosti, narodne pravičnosti in sodobne demokracije. Končno še eno važno praktično vprašanje. Potrebuje-li močni štirideset-mil jonski italijanski narod številne pomnožitve za svojo varnost? Ali bi imel kako resnično korist cd tega, če bi asimiliral kakih — recimo — par duš? Seveda nam poreče kak italijanski šovinist, da je za varnost Italije potrebno, da je ravno njena meja narodno asimilirana. Huda zmota je to, ker za varnost države bo bolje preskrbljeno, če ima na mejah zadovoljne državljane. Nasilje pa ne ustvarja nikdar zadovoljnosti. In asimilacija — pa naj se vrši v tej ali oni obliki in pod katero-koli pretvezo — je vedno nasilje. Če bi hoteli Italijani globlje razmišljati o vsem tem, ne bi označali asimilacije manjšin kot patrijotično zapoved1. Misel na posledice bi jih odvračala, da ne bi kričali v svet usodno in omraženo besedo — asimilacija! Italija Mussolini in De Štefani v Milanu RIM, 12- Dre vi ob 20. bosta odpotovala v Milan Mussolini in finančni minister De Štefani ki bo jutri govoril v gledališču Seal a» o finančnem položaju. W Milan pojdejo tudi skoro vsi drugi ministri in on. Acerbo. Angleški kralj v Campidogliju. RIM, 12. Sinoči je vladni komisar sen. Cre-monesi priredil veliko slavlje v Campidcgliju na čast angleškemu kralju. Siavnosti so se udeležili Mussclini s celokupno vlado, diplomatski r.bor, italijanski poslanik v Londonu markiz Della Tcrretta, predsednika senata in zbornice, predstavniki vojske, imejitelji zlate kolajne in visoki uradniki državne uprave. Ob 21.30 so zapustili Kvirinai engleski kralj in kraljica, italijanski kralj in kraljica s prestolonaslednikom, princezinjo Mafaldo in vojvodo in vojvodinjo Aostsko. Na vsej poti do Campi-doglija jih je občinstvo navdušeno pozdravljalo. V dvorani Horacijev in Kuriacijev je pozdravil kralja Jurija sen. Cremcnesi. Nato sledeči koncert jc zaključila južina. Ob 23. je angleška kraljeva dvojica zapustila Campidoglio ter se povrnila v Kvirinai. Angleški časnikarji na banketa itaL časnikar-ske zreze, RIM, 12. Sinoči je priredila ital. časnikarska zveza banket na čast angleškim časnikarjem. Velika terasa na trgu Colonna je bila ok inča na z lovorjera, rožami in z bajno električno razsvetljavo. Pri častni mizi so sedeli sen. Bar-zilai, predsednik senata Tittoni, predsednik zbornice De Nicola, urednik Dayli Mayla Weffryes, Orlando, Mussolini in on, Acerbo. Z drugimi povabljenci je bilo vsega skupaj nad 100 oseb. V začetku kosila je godba zasvirala angleško himno, potem italijansko in fašistov-sko, katere so vsi poslušali stojč. -Pri šampanj-cu je govoril sen. Barzilai in potem v angleškem jeziku sen. Tittoni. Na koncu je pozdravu italijanske časnikarje v imenu angleškega tiska Weffrves, ki se je prebivalstvu Rima zahvalil z* prisrčni sprejem. Izjavil je, da sta bila angleški kralj in kraljica globoko ginjena radi siavnosti, ki sta jih bila deležna ob prihodu v italijansko prestolico ter zaključil, da so vezi prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo neraz-rušljive. Okrožnica generala De Booo proti dvoboja RIM, 12. General De Bono je podali vsem prefektom ukaz, da uveljavijo brez nobenega ozira sankcije, ki jih predvideva kazenski zakonik proti dvoboju. Čudna zgodba operetne pevke — Mož se jI je utopil in se je nenadoma zopet pojavil MODENA, 12. Tukajšnja «Gazzetta de 11' Emilia» je objavila pred včerajšnjim vele zanimivo povest, ki jo je povedala uredništvu operetna pevka Tereza Che-lotti o svojem dosedanjem zakonskem življenju. Povod' za to njeno javno izpoved je dal, dogodek, ki se je odigral pred nekoliko dnevi v Bologni. Tam so namreč prinesli v bolnišnico nekega Antona.Go-vernatori-ja. Do tu nič čudnega. Povsem čudna pa je postala vsa stvar, ko so med njegovimi listinami našli -popolnoma pravilno sestavljen in izdai^ smrtni list na njegovo lastno ime. Čim je ta novica prišfla v Modeno, je vzbudila precej pozornosti, ker se v Modeni na potujočega trgovca Governatori-ja še dobro spominjajo, predvsem radi njegove žene, ki je znana operetna pevka. O tem dogodku se je začelo v Modeni splošno govoriti in ugibati in zanj so se začeli zanimati tudi listi. Uredništvo lista «Gazzetta deli' Emlia* je poslalo takoj k pevki svojega zastopnika, da mu pojasni za javnost to zadevo, pri kateri je tako od Jbilizu prizadeta tudi njena oseba. In Tereza Chelotti je izjavila sledeče: «Omožila sem se v Modeni 1- 1883. z Antonom Governa-tcri-jem, s katerim sem se seznanila v Ma-cerati. Ko» sva se poročila, mi je bilo le 17 let, njemu pa 33. Živela sva najprej pri njegovih stariših v Caselchka di Reno, pozneje sva se preselila v Moriano, kjer je dobil moj mož delo kot mehanik. V Moria-nu sem obolela in sem se sporazumno s svojim možem preselila v Medeno, ker mi je bil zdravnik ukazal, da moram menjati zrak. Nekega dne sem izvedela, da je moj mož v Morianu prodal vse in da je šel na Francosko. Od takrat nisem več nič slišala o njem in sem morala delati, da se preživim. Učila; sem se petja in sem dosegla pri tem kmalu tak napredek, da sem žela pri svejem prvem nastopu velik uspeh. V novembru 1. 1897. sem se nahajala v Benetkah. Pripravljala sem se za nastop v «Giocoodi», kar md prideta dva občinska stražnika s povabtfom, naj grem pogledat mrliča, ki so ga izvlekli iz morja in katerem se govori, da je moj mož. Truplo je bilo v vodi že 18 dni- Sla sem v mrtvašnico in si ogledala mrliča. Kakor moj mož je imel pcid levim očesom začel j ene rano. Ker je bil toliko časa v vodi, se mu je bil obraz izpremenil im ja, da je bil utopljenec Governatpri m anagrafični urad je izdal reden mrtvaški list. Utopljenec pa je bil pokopan na moje stroške v San Ca-taldo. - Ko sem postala na ta način vdova, sem izvrševala dalje svoj poklic in sem pela po raznih gledališčih, dokler se nisem 1. 1891. zopet poročila z načelnikom orkestra 29-letniila istočasno žena dveh možev. Moj prvi mož me je ovadil sodniji, toda ni mogel ničesar opraviti, ker sem imela njegov mrtvaški list, ki je bil pravilno izdan. Toda sed-nija je pripoznala pomoto in je razveljavila mzsjo drugo poroko, tako da sem postala zopet Gcvernat ori jeva žena. Jaz pa nisem hotela o njem več slišati, ker me je po 22 mesecih skupnega življenja) zapustil, in ostala sem nadalje zvesta družica drugega moža- Ker pa je Governatori hotel uveljavljati svejo pravico do mene, sem imela razne sitnosti, dokler se mi ni posrečilo ga pregovoriti, da je šel z menoj na policijo in tam podpisal izjavo, da me ne bo več nadlegoval. Izjava je bila podpisana pred štirimi pričami in potrjena od' policijskega uradnika. Od tedaj nisem Governatorija več videla in sem mirno živela z drugim možem, dokler mi ni 30. septembra 1917. umrl. Po njegovi smrti sem ostala sama in popolnoma zapuščena. Na vprašanje, kaj misli sedaj storiti, je odgovorila ga. Chelotti: «Nič, prav nič. Ta novi pripetljaj me je zelo razburil, todia ostajem neomajna v svojem sklepu: O Governatoriju nočem ničesar več vedeti.» Gledišč« pogorelo. SASSARI, 12. Tukajšnje gledišče «Politea-ma» je popolnoma uničeno od požara. Ogenj ni še pogašen. Na srečo ni človeških žrtev. Posrečilo se je reSiti sosedna poslopja. Jugoslavija Pred plenarnim zasedanjem Narodne skapičiae # BELGRAD, 11- Nocoj se je vršila seja ministrskega/ sveta, na kateri je minister Trifković poročal o „sklepih verifika-cijskega odbora. Zatrjuje se, & fe ministrski svet z oziram na silno poostritev položaja vsled včerajšnjih dogodkov, razprav« ljal tudi o temi. da se sklepi verifikacijske-ga odbora reasumirajo. Večina verifikacij-skega odbora je odbila vse proteste proti nemškim, turškim, SLS ta radićevskim mandatom razveljavila pa tri demokratske mandate, katerih nositelji so splošno spoštovani in narodno velezaslužni moži». Radi tega je za debato o mandatih napovedana najostrejša opozicija demokratov in zemljoradnikcv, ki bi se mogla prav lahko spremeniti v obstrukcijo in bi pozicijo vlade zelo oslabila. Vlada pripravlja obsežno deklaracijo za parlament, ki bo, kakor se zatrjuje v glavnem posvečena indirektni polemiki s komunikejem demokratske stranke. Deklaracija bo vsebovala vladin parlamentarni program ter tudi izjave glede zunanje politike. Velike preglavice dela še vprašanje stališča napram Radičevemu bloku. Poročilo verifikacijskega odbora BELGRAD, 11- Danes je verifikacijski odbcir sestavil svoje poročilo za plenum zbornice. Referenta večine poslanca Kojič in Kocič sta avej referat izdelala v 3 oddelkih: neosporeni mandati, osporeni mandati, neizkazani mandati. Njunemu referatu pa so se pridružili SLS in spahovci. Demokrati so prijavili m izdelali minori-tetni votum, kateremu so se pridružili tudi zemljoradniki. Poročilo se je dalo v tisk ter bo že jutri razdeljeno. V pondeljek prične v skupščini verifikacijska razprava, o kateri se pričakuje, da bo zelo burna. Redukcija uradništva da 1. julija BELGRAD, 11. Sinoćnji ministrski svet je podpisal sklep o redukciji uradništva. Besedilo sklepa se glasi: Vsa ministrstva so dolžna, da do 1. julija zmanjšajo* število' svojih uradnikov za 10 odst. in sicer tako, da bo ta redukcija financijsko efektivna, to je da se budžet zmanjša za eno 'desetino. Ta redukcija se ima izvesti na \ seh nameščencih, ne le nižjih in ne le v ministrstvih, temveč v področju vseh ministrstev v celi državi. Za redukcijo sc sestavi posebna komisija, v katero pošljeLa po enega člana ministrski svet in minister financ, tretji predstavnik pa bc vedno cd onega ministrstva, o čigar uradnikih bo komisija odločala- Število članov komisije terej ne mere biti večje cd 3. Komisija bo odločila, katera mesta se imajo izprazniti in kdo se ima reducirati. Ona se bo brigala tudi za izvršitev redukcije. Vsa ministrstva bodo sestavila sezname reduciranih nameščencev, tako da se bc pri novi zasedbi izpraznjenih mest v kateremkoli ministrstvu potem nje upoštevalo in se bočfo* taka mesta z njimi zasedla, ako bodo imeli potrebno kvalifiT kacijc-. Med kompetenti enake kvalifikacije za nova mesta bodo imeli reducirani činovniki prvenstvo. Rusija Škof Antoni- • kamenjan od ljudstva. PARIZ, 12. New York Herald poroča, da je množica kamenjala predsednika ruskega cerkvenega zbora ikefa Antonija pred cerkvijo sv. odrešenika v Moskvi. Francija Belgijska kraljica v Parizu. PARIZ, 12. Predsednik republike Millerand in belgijska kraljica Elizabeta sta otvorila včeraj v Tuilleries razstavo francosko-belgij-ske umetncsli. Avstrija Odobritev italijansko avstrijske trgovinske po- < godbe. 1 DUNAJ, 12. Parlamentarna kemisija za trgovino je proti socialističnim glasovom odobrila italijansko-avstrijsko trgovinsko pogodbo. CoDk'adi je umoril Vcrovskega iz maščevanja LAUSANNE, 12. Conradi je izjavil preiskovalnemu sedniku, da hoče biti popolnoma. odgovoren za umor predsednika ruske delegacije Vorovskega. Potrdil je, da je izvršil dejanje brez pomagače*/ ter dostavil, da so boljševiki umerili in zastrupili več njegovih sorodnikov, radi česar se je hotel maščevati. Boril se je v Rusiji z D>e-nikinom' in Vranglcm. Medtem obžaluje na splošno rimski tisk to tragično dejanje v Lausanne. Pismo iz Jugoslavije V Ljubljani, dne 10. maja 1923. Že naravnost nervozna napetost, ki je vladala v našem političnem življenju prav od Božiča sem, je v zadnjih dnevih po sestavi homogene radikalske vlade izdatno popustila. Situacija se je razčistila vsaj za najbližjo bodočnost, zato je ponehalo precej tudi ono razburljivo zanimanje za vsako najmanjšo politično kretnjo v Bel-gradu. Radikali, ki so danes brez dvoma daleko najodločilnejši politični činitelj v državi, so se vsaj za najbližjo bodočnost orijentirali, zato sedaj vsaj za silo vemo, pri čem da smo. Sicer se bijejo za kulisami še hudi boji, na vseh straneh se razpletajo mreže, toda politična borba je prenesena za enkrat v verifikacijski odbor nove narodne skupščine, ki pa širšo javnost malo zanima. Sicer je bilo vloženih proti voli. tvam neštevilno pritožb, toda verifikacijski odbor gre (po večini: preko njih in kar pavšalno potrjuje volitve. V prvem hipu je izgledalo, da bodo skuša)« radikali razveljaviti več demokratskih mandatov, toda energični cdpor demokratov, do katerih si radikali končno vendarle še ne upajo podreti prav zadnjega mostička, jih je končno prisilil do tunika, tako da jim sedaj ne delajo prehudih preglavic. Na drugi strani je pa izpodletel tudi načrt, da bi se pod eno ali drugo pretvezo uničili Radičevi mandati. Med drugimi so se proti volitvam pritožili tudi demekratje mariborskega ter ljubljansko - novomeškega okrožja, kjer sta, kakor znano, propadla nositelja demokratskih kandidatnih list dr. Žerjav in dr. Kukovec, toda njihove pritožbe so bile zavrnjene in so sedaj volitve v Sloveniji definitivno potrjene. Ker je delo verifikacijskega odseka v smislu poslovnika terminirano, bo ta odsek še tekom tega tedna končal svoje posle in za ponedeljek je že sklicana plenarna seja skupščine, ki ima nalego izvoliti definitivno skupščinsko predsedstvo. Baje je določen za predsednika Ljuba Jovanović (radik.), dočim so podpredsedniški in tajniški kandidati še neznani. Jasno je, da bo morala po teh formalnostih preiti skupščina k pozitivnemu delu, kajti za odlaganje skupščinskih sej ne bo več pravega povoda. Kakor znano, ima sedanja vlada na programu sledeče zakonske načrte: 1. Uradniški zakon, 2. zakon o organizaciji vojske, 3. invalidski zakon, 4. proračunski zakon, 5- zakon o poljedelskemu kreditu, 6. zakon o zavarovanju poljedelcev, 7. zakon o izenačenju davkov. 8. zakon o ograrni reformi, 9. zakon o gozdovih, 10. zakon o gradnji cest, 11. tiskovni zakon, 12. zborovalni in društveni zakon. Kakor je videti, je torej delavni načrt sedanje vlade res cbširen, toda več kot gotovo je, da ga vsaj sedanja vlada ne bo izvršila, najbrže niti malega dela ne. Kot prvi pride v razpravo uradniški zakc'n, ki je nedvomno že skrajno potreben, ne samo za uradništvo samo, temveč za vso državo, kajti sedanje neurejene razmere v veliki meri povzročajo nekako upravno zmedo, v kateri faktično živimo. Glede na to je tudi jasno, da ne bo upala resno nastopati proti temu zakonu prav nobena politična stranka, radi česar je upati, da bo v nekaj tednih pod streho. Drugo vprašanje je seveda, kakšen bo ta uradniški zakon. Kakor stoje razmere danes, je najverjetnejše, dia bo tudi uradniški zakon pokazal, da smia parlamentarna in ne zgolj konstitucionalna država, ali z drugimi besedami, da bodi uradnik poleg strokovnjaka in izvrševalca vladne volje in zakonov tudi zaupnik vladajoče stranke. Ker se ta princip upira vsej tradiciji slovenskega uradništva. je jasno, da ono z njim ne bo zadovoljno ter bo tudi sicer globoko vplival na razvo? našega političnega življenja ter javne uprave, ki je bila zgrajena doslej na načelu uradnikove stabilnosti- Takoj po sprejetju uradniškega zakouTct (če ne že poprej!) se bodo pa gotovo pokazale v Belgradu zopet precejšnje težkoče, kajti jasno je, da je državnopravni problem danes pri nas ona točka, preko katere ss ne bo moglo več na dnevni red, dokler ne bo v eni ali drugi obliki rešen tako, da bo zadovoljil večino Slovencev, Hrvatov in Srbov ter uredil njihovo medsebojna sožitje. Kakor znano so stvorili radikali sedanjo vlado v smislu zagrebškega dogovora z revizijonističnim blokom, o čemer sem že obširno poročal. Revizijonistični blok pod Korošec - Radičevim vodstvom gleda v radikalih edine legitimne predstavilclje srbskega naroda, s katerim Slovenci in Hrvatje hočejo mirno in sporazumno živeti na principih popolne enakopravnosti in samouprave. Logična posledica tega naziranja je bilo mnenje revizij nistovi da je najbolje, če formirajo sedanjo vlado sami radikali kot predsta vitel ji srbskega naroda in s to vlado naj bi potem Radič in Korošec kot predstavitelja večine Slovencev in Hrvatov sklenila sporazum glede bodoče definitivne notranje politične ureditve države. Glede na to je vevizijo-nistični blok, ki ga reprezentira v Belgradu Korošceva SLS, z vso silo forsiral formiranje samoradikalne vlade, da da take radikalom priliko jasno odkriti svoje karte ter jih formalno in faktično postaviti pred alternativo: hočejo li sporazum ali ne. Ker takih vprašanj seveda ni mogoče rešiti preko noči, je šel revizijonistični blok še dalje ter sedanjo radikalsko vlado tudi dejansko ščiti pred kako eventualno atako demokratsko - zemljoradničke opozicije, čeprav je na zunaj še v opoziciji, da jim tako omogoči izpopolnitev v Zagrebu formuliranih zahtev, ki jih je stavil re\izijo-nistični blok kot predpogoj za nadaljna pogajanja. Več kot jasno pa je, da tega stanja blok ne bo trpel stalno. Če radikali v do-glednem času ne storijo konkretnih pozitivnih korakov v smeri sporazuma, potem bo revizijonistični blok nastopil tudi dejansko proti vladi ter jo seveda strmoglavil, kajti sedanja vlada razpolaga komaj s 120 sigurnimi glasovi (107 radikalov in 14 dže-mijfctovcev), dočim bi štela potem opozicija približno istotoliko glgtsov in bi bilo treba poslati Radiću v Belgrad komaj dobrega pol ducata poslancev, da vlado onemogoči. Kaj bodo torej storili radikali? Ali bodo skušali doseči sporazum in privoliti v revizijo ustave v avtonomisti. smislu ali ne? Na to velcvažno vprašanje pač ne more odgovoriti danes še prav nobeden. Vsekakor je velik korak naprej že to, da niso šli radikali več v koalicijo z demokrati, vendar nima revizijonistični blok za enkrat še prav nobenega povoda za kake zrna«, tfoslavne himne, kajti situacija v radikalnih' a < EDINOST* V Trstu, dne 13. maja 1923. vrstah je še docela nerazjašnjena. Tam se bijeta danes med seboj dve struji, prva pod vodstvom veleuglednega Ljube Jovaiumča je za sporazum, dočim stoji druga pod vodstvom sedanjega justičnega ministra Laze Markoviča in pod močnim vplivom gotovih belgrajskih vojaških in gospodarskih krogov z vso odločnostjo na stališču vidovdanske ustave. Kakor vedno, bo pa končno odločal tudi v tem vprašanju Pašić osebno in on ima v svoji stranki tak neomejen vpliv (to je najlepše pokazal fia-sko Protićeve akcije, ki smo jo vsi «pre-čani» tako precenjevali), da bo šla potem stranka kompaktno za njim- In kaj stori Pašić? Tegat ne ve danes najbrže še nihče v državi, morda niti on sam ne. Pašić je v politiki nedbsežen taktik, toda velik del njegov« politične umetnosti leži v izigravanju. Kolikor je znano iz njegove neposredne okolice, se možu tudi že močno pozna visoka starost, saj bi nad yse burno življenje tega moža moralo upogniti tudi najbolj titanske nature. Glede na to precej lahko razumemo, da Pašić ne gleda n a ti a še sedanje državnopravne spore toliko s principielnih vidikov, kakor v prvi vrsti s taktičnih in oportunističnih. Popolnoma verjetna je torej verzija, po kateri Pašić še vedno upa, da se mu bo posrečilo z različnimi strankarskimi in osebnimi koncesijami pridobiti SLS in Spahovce. Za slučaj da pristane na revizijo, potem bo potek dogodkov tak, kot sem ga očrtal 7.c v nekaterih zadnjih pismih, za slučaj pa, da za enkrat še ne pristane na revizijo, potem bo najbrže ponovno apeliral na narod v obliki \ oiitev z upanjem, da si pribori toliko večino, da bo mcgel s podporo kake tretjevrstne skupine (a la džemijet, Nemci ild.) sam vladati. Da bi se naslonil še enkrat na demokrate, je skoraj izključeno, vsaj na srbijanske demokrate za enkrat gotovo ne. V tem slučaju se bo borba le podaljšala in še poostrila, kako se bo končala, je pa seveda nemogoče prorokovati. Tak je torej naš politični položaj danes in taki so izgledi v bližnjo prihodi* jos t. P- St evropski politiki. In danes se v Londonu zopet «kuha» visoka potiftika. Kraljevi obisk Italiji je le ena sama poteza kompliciranega političnega organizma najmogočnejšega naroda na svetu. Politični peenen sni!@ik@ga obiska Angleška kraljeva dvojica je poselila Ilaiij-o. Ta viseki obifk, ki tako laska italijanskemu samoljubju, se vrši po vseh dvornih ceremonielnih pravilih. Kralj in kraljica potujeta s polnim spremstvom po že vnaprej napravljenem načrtu, a sprejem od strani italijanskih najvišjih predstavnikov se vrši is to t ako po načrtu in pravilih najvišje etikete. Torej ni nikakega dvoma, da je smatrati sedanji obisk angleškega kraljevskega para kot obisk veleoficielnega značaja. To se pravi, da ni obisk angleškega kralja le vljudnostni čin, ali da je to potovanje takozvano «viaggio di piacere*, ampak da je politične važnosti. Medsebojni obiski najvišjih predstavnikov držav so se od nekdaj smatrali za politične dogodke. Z4asti velja to za čase, ko so se obiskovali absolutistični vladarji. Anglija je strogo demokralsko-Lrberalna država. Morda ga ni naroda na svetu, ki bi bil tako zelo ljubosumen na ustavo, kot je ra\no angleški. Angleški kralj je pravzaprav le nekakšen paradni najvišji predstavnik najmogočnejše države in najmogočnejšega naroda na svetu. Njegova oseba nima odločilnega vpliva na politike! države. ker bi to bilo proti angleški ustavi. Vendar pa je v njegovi osebi simbolna označba veličine angleškega imperija in kot predstavnik tega imperija j« njegova oseba cbdana z nimbusem meči, bogastva in stave. Zatorej pomeni njegov poset ne samo veliko čast za naso državo* ampak se more reči, da je to tudi velik političen uspeh sedanje vlade. Sedanje, vlada je tudi v vprašanjih zunanje politike že spočetka razvila nenavadno delavnost/ Načelnik vlade, ki je obenem tudi minister zunanjih del, je takoj ob nastopu prišel v osebne stike z najvišji-rci državniki velikega sporazuma. To se je zgodilo prvič v Londonu, ko se je vršila tamkaj zadnja odikodninska konferenca. Zc tedaj je imel čast, da je bil sprejet na dvoru. Danes pa se nahaja v Italiji angleška kraljevska dvojica, vrše se slovesni sprejem: na italijanskem dvoru, drže se velike in pomembne napitnice. Italija razkazuje svoje čare visokim gostem, ki posetijo tudi bojno fronto. Da je tudi papež sprejel visoka angleška gosta, je pomembno in po-večuje uspeh italijanske diplomacije. Da je ta obisk političnega pomena, dokazujejo tudi pisanja največjih in najvplivnejših časopisov obeh držav. Na italijanski stran" se opaža zlasti naglase vanje, da je angleški obisk ne samo1 velika čast za Italije, arrpak da je to začetek nove orientacije Anglije z ozirom na Italijo. Povdarja se, da je Anglija svoj čas pustila Italijo na cedilu, posebno ko se je šlo za delitev kolonij. Tu se omenja slučaj kolonije Giuba, za katero so se vršila dolgotrajna pogajanja in katero zahteva Italija zase na ped'agi gotovih diplomatičkih dogovorov med svetovno vojno in med mirovnim* pogajanji. Očita se Angležem, da niso tedaj, ko je šlo za delitev vojnega nlena1, upoštevali italijanskih žrtev v sveto vni vojni za skupno stvar. Namen tega obiska naj bi bil, da se tudi ta krivica- izravna. Dalje govore listi o reškem vprašanju, pri katerem so imeli svoj čas tudi v Angležih svoje nasprotnike. Poleg toga se seveda namiguje tudi na potrebo skupnega postopanja Anglije in Italije glede sedanjega stanja reparacijsl^e zadeve, ki se je vsled francoskega in belgijskega postopanja zelo zamotala. Anglija * Itaiiia nai postopata skupno ter posku- sita rešiti vsaj del entente v Evropi, da ne pademo zopet v kaos, iz katerega bi se težko več izvlekli. Angleški časopisi imajo polno velela-skavih člankov za Italijo, italijanskega- kralja, posebno pa za sedanjega načelnika vlade in zai fašizem, ki ^je tako korenito ugonobil boljševizem! ne samo v Italiji', ampak doprinesel k boljševiškemu porazu v Evropi svoj največji del. Nekateri angleški listi gredo celo tako daleč, da priznavajo, da je Anglija svoj čas na konferencah premalo upoštevala italijanske zahteve in interese na Sredozemskem morju in da je treba to popraviti. Liberalni listi so tudi polnr hvale za Italijo', dasiravno so bolj rezervirani glede izjav o fašizmu in o faši-stovski vladi. Razumljivo je to stališče, če upoštevamo stališče Lloyd Georgea napram fašizmu, pred katerim je nedavno v svojih govorih in člankih svaril angleški narod pred posnemanjem, povdarjajoč, da je fašizem pogreb ustavnih in liberalnih svoboščin. Toda v splošnem pišejo vsi listi o Italiji zelo ugodno in laskavo. Govori se o prijateljstvu med angleškim in italijanskim narodom, o skupnem delovanju za obnovo Evropo in za rešitev civilizacije. Seveda je treba sprejeti vse to «cum grano salis». Mnoge tega je več ali manj izraz člankarske vljudnosti, vendar pa je osnovni ton toliko angleškega kakor tudi italijanskega tiska politično-tedenciczen. Kljub temu nočemo pripisovati sedanje-, mu obisku angleškega kralja prevelike važnosti. Eno pa je gotovo; to namreč, da išče Anglija zaveznikov proti samostojni politiki Francije, ki hoče obdržati nad-vladje na evropskem' kontinentu in v Sredozemskem; morju. Posebno z ozirom na sedanji razvoj po«-ruiskega vprašanja je stališče Anglije zelo delikatno. Francija in Belgija sta sestavili negativen odgovor na najnovejša nemško poslanica. O hm odgovoru sta obvestili ostale zaveznike ter jima dali 24 ur časa za proučevanje note pred njeno objavo in predložitvijo! nemški vladi. Angleži pa so, trdno pričakovali, da se bosta Francija in j« Belgija skupno z ostalima zaveznikom i Juctenburike žrtve Zgodilo se je, kakor je bilo pisano v zakonih človeškega razvoja. Kot mal, neznaten, toda žijav in v svojem odporu proti tujemu nasilju utrjen narod smo životarili skozi dolga stoletja sredi drugih močnejših narodov, služili smo jim, ker smo bili slabi, ker smoi bili jetnik velike ječe narodov stare Avstrije in ker se vsi niti zavedali nismo, da imamo pravico in vse predpogoje za svobodno samostojno življenje. Vstajali so možje, ki so protestirali proti tej nezaslišani krivici, zahtevali, da se pri odločevanju o naši usodi uveljavi tudi naša volja, toda njihov protest je bil glas vpijočega v puščavi in nosili smo4 težko breme kulturnega in političnega robstva detle j, dokler ni izbruhnila ^Ve tovna katastrofa, ki je temeljito obračunala z zastarelimi principi mednarodnega življenja. Da nismo bili za ta veliki historični moment pripravljeni tako, kakor bi bilo. pričakovati in kakor je bilo to pri nekaterih* drugih slovanskih narodih, so pač krivi različni faktorji. Toda tudi v naši sicer skromni, pa vendar samonikli zgodovini nacionalnega pokreta imamo z zlatimi črkami popisane strani, ki smo lahko ponosni nanje in ki bi jih morali večkrat od-pretif da si obudimo v spominu žalostno preteklost in zasluge onih, ki so žrtvovali svoje mlado življenje zato, da tudi nam zašije soince svobode. Ena teh strani je s krvjo orošena in posvečena slovenskim fantom, ki so pred petimi leti v pomladi življenja m narave padli kot žrtve madžar-sko-nemške posurovelosti. Petletnico slavi leto® ta stran naše zgodovine; upamo, da j-2 zadnja, na kateri so zapisana imena narodnih mučen cev. Konec je tiranije, kone< teptanja najsvetejših čustev, konec sužnjil dni. Svobodni smo in ker je za to svo bedo tekla kri. je naša sveta dolžnost, d< v novem življenju ne pozabimo onih, ki so šli pred nami in so izkrvaveli na trnje vi poti. Pet lat počivajo trupla v Judenbttrgu ustreljenih slovenskih vojakov v tuji zemlji; letos pa bo narod prepeljal njihov prah v demačo zemljo, da dokaže s tem, da svojih zvestih sinov ni pozabil in da postavi dostojen epomenik na svobodnih tleh njun. ki so irisraii za svc.hcdo prezgodaj v zemljo. Predno pa sprejimemo zemske ostanke teh neustiašrih mož, cdgrnimo zaveso, ki zakriva napol pozabljeno preteklost in vrnimo se v mislih na trnjevo pot iz robstva k svobodi. Ustavimo se na oni postaji te križeve poti, kjer so omagale judenburške žrtve. Slovenski častnik, ki je služil takrat pri 17. pešpolku in je bil priča tega žalostnega dogodka, pripoveduje: ... . Vojna je bila izsesala stari Avstriji malo-dane že vse moči. Kakor ranjena zver se je zvijal mehanizem monarhije v zadnjih utripih, zbiral je svoje omagujoče sile in skušal na vse megoče načine preprečiti katastrofo, ki se je bližala kakor nevihta v poletni vročini. Čutili smo, da se politična atmosfera zgoščuje, videli smo oblake, ki so se zbirali na obzorju in s pritajeno sapo smo pričakovali, kdaj se podre to kar je bilo gnilo že dolga leta. Vojaška oblast je v skritem strahu pred to nevihte« zbirala vse, kar je bila zapustila štiriletna vojna- Z največjim naporom se ji je posrečilo sestaviti nov, po številu 41. pohodni bataljon, ki je obstojal večinoma iz mladih, komaj 181etnih fantov in vojnih ujetnikov, ki so jim takoj po povratku iz Rusije stisnili v roke orožje m jih oblekli v vojaško suknjo. Pri dopolnilnih četah pa so služili stari onemogli možje ah pa komaj ozdraveli ranjenci, ki so bili ze večkrat na bojnem polju. Duh, ki je vladal takrat med slovenskimi fanti, ni obetal Avstriji nič dobrega. Nesmiselno prelivanje krvi, tisoči mladih življenj, ki jih je požrl nenasitni nemški militarizem, pooijanje lastnih interesov, beda in pomanjkanje doma, nezadostna hrana in druga oskrba pri vojakih, vse to je vplivalo na moštvo, ki je postajalo od dne do dne bol) nezado-voKno. To iskro, ki je tlela skrivaj med našimi fanti 17. pešpoika, sta z vso vnemo podpihovala dva rojaka, korporal Hafner in Možina, ki se je bil vrnil iz ruskega ujetništva, ker je spoznal, da je ruski narod naš »ovražnik samo v očeh madzarsko-nemskih politikov. Oba sta tajno sirila protiavstrijsko propagando zlasti mea moštvom 41. pehotnega bataljona, kii bi bil moral v kratkem na bojišče. Govorila sta, da se Slovencem ni treba boriti ramo ob rami z Nemci za tuje interese, povpraševala sta domače častnike o majski deklaraciji in ko so jima odgovarjali, da sebliza za naš narod' odločilen, trenutek,- ste se boij agilno nadaljevala svoje delo. Proti-nemška agitacija je imela velik uspeh posebno med onimi, ki so se bdi vnuk e ruskega ujetništva in med mladim* vojato. Starejši so bili za nacionalno «de>o večinoma nedJortopu, ker jim je bilo dolgoletno službovanje vcepflo preveliko pokorščino in strah pred brezobzirno avstrijsko soldatesko. Besede teh dveh hladnokrvnih in narodno mislečih nwxž, ki sta kmahi zbrala okrog sebe ožji krog svojih prijateljev in tako* razširila svojo akcijo, so padle na rodovitna tla. Med moštvom ie začelo vTeti. Vedno bolj pogosto ©o se culi glasovi, da je dovolj prelite krvi za tujo nadvlado, da je treba izgnati tuice z domače zemlje in položiti orožje. Tak je bil položaj, ko se je približal usodepdni 12. mai 1918. leta. 41. pehotni bataljon je dobil uW, da mora oditi dragi dan na tirobfaa bojiftče. Konec tal&azva-nega «Karlovega tedna* se ie oraznoval • usedli za zeleno mio, kjer bi se imel sestaviti sirupen odgovor. Nemčija je poslala svojci poslanico z novimi predlogi glede ruhrske zssed-be in reparacij vsem zavezniškim državam, hoteč izzvati s tem novo konferenco vseh zaveznikov. Tudi angleški listi pišejo, da je sedanji nemški' predlog nesprejemljiv in da bi se Francija gotovo ne silila., da se m^ora podvreči nemškemu vidiku, zatorej da pomeni samostojno postopanje Francije in Belgije nezaupnico. Tudi je to francosko-belgijsko postopanje brezobzirno, ker so Sri odškodninskem vprašanju prizadeti še rugi zavezniki in zato je treba reparacij-sko zadevo rešiti skupno in sporazumno. To bi bil torej najnovejši «incident» med Anglijo in Francijo, zaio ta čudno, ako se nahaja Anglija v položaju^ da hodi snubit zaveznike za svojo' politiko. Italija si je vsled zmagovite .vojne in j>o svojih spretnih diplomatih znala pridobiti ugled velesile, ki jo morajo tudi svetovne države upoštevat?. Tudi Anglija ne more omalovaževati take sile in zate ni čudno, če si hoče zagotoviti diplomatsko podporo Ita-lije. - Poleg spora s Francijo pa je Angieška zelo zaposlena z Rusijo. Vse s»z zdi, da pridobiva ekstremistična struja komunistov v Moskvi- vsak dan več veljave. Sploh se v zadnjih časih opaža vpliv te strupe. In j temu vplivu je pripisati tudi mnogo dejanj ruske vlade, zaradi katerih je angleška vlada poslala moskovski pravi ultimatum. Torej vse kaže, da je že skoraj stoletno nasprotje med Anglijo in Rusi> zopet z novo silo prišlo dot izraza. Anglija cčita Rusiji med drugim protiangleško propagan do v Indiji in v Mali A,ziji, cčita ji tudi zatiranje katoliške cerkve. To zadnje dejstvo in pa obisk kralja pri pape-žu je zelo značilno. # V svoji ofenzivni protiruski politiki potrebuje Anglija zanesljivih in zvestih zaveznikov. In katera druga država bi bila bolj pripravljena za protirusko politiko kot današnja oficielna Italija, .ki je vzklila iz protiboljševiške akcije, ki je vzrastla na grobu tako naglo in tako neslavno umrlega italijanskega boljševizma. Saj je fašizem po svojem postanku in po svojih dejanjih nekakšen ekstrakt antibolj^evizma. In morda ni samo slučajen ta pasus v napitnici, ki jo je i spregovoril angleški kralj pri kraljevskem banketu v Rimu: kot odgovor na napilnico italijanskega kralja: «Veseli me, da sem Vas posetil v tem zgodovinskem mestu in da morem med temi zidovi izraziti v imenu vseh narodov angleškega imperija čuvstva prijateljstva in spoštovanja, ki ga uživa italijanski narod v vseh delih mojega kraljestva. Starodavni spomini zvezani z najnovejšim bojnimi pobratimstvom. predstavljajo trajno vez med obema narodoma. Čustva, ki so pltevevala angleške in italijanske vojščake pred tn četrt stoletja, ko so se bojevali drag ob drugem na Krimu*), čustva, s katciuna je angleško ljudstvo dobrohotno zasledovalo, kako se je razvijala moderna Italija s pomočjo svojih junaških) vo#čakov in državnikov zadnjega stoletja, ta čustva so dobila svoj pečat v skupnih žrtvah in skupnem trpljenju zadnje velike vojne, ki je bila ovenčana z zmago pri Vittorio Venetom Angleški državniki zasledujejo s paznim očesom politi&ia gibanja ljudstev in politične smernice državnikov v vseh državah. Od nekdaj so veljali za velike mojstre v izrabljanju čustvenih razpoloženj in politični zapletlijajeM V zunar££wi svetu f?a blagor svoje države. Zato so dajali oni že pred poldrugim, stoletjem pravec svetovni svečano prireditvijo na strelišču. Proti večeru sem se vračal s tovariši od te slav-nosti. Med potjo smo srečavali skupine naših fantov od pohodnega bataljona, ki so bili okrašeni z narodnimi trobojnicami dasi je bilo to takrat strogo prepovedano. Vriskali so in prepevali narodne pesmi, toda videti je bilo, da se silijo, da jim petje ne gre od srca in takoj se mi je zazdelo, da se nekaj pripravlja. Okrog 11. ponoči me je nenadoma prebudila žena, češ da se ču-jejo zunaj streli. V začetki ' sem mislil, da se vrše kje v okolici nočne vaje, toda kmalu sem se prepričal, da temu ni tako. Pri pogledu skozi okno sem opazil, da vlada v mestu izredna razburjenost- Upognjene postave so 'rezale semintja, čuli so se kriki in stoki, o. . ii pa so padali v vedno večjem štcviiu. Ko sem odprl okno, sem opazil nekega vojaka, ki se je vzpenjal na brzojavni stolp, da prereže brzojavne žice. Jasno je bilo, da se v mestu vrše nenavadni dogodki. Hitro sem se o-blekel in hitel na prosto. Zunaj je bila viharna noč. Nemir se je polastil prirode in spečega mesta. Streli so padali od vseh strani. Napotil sem se v vojašnico, da zvem, kaj pcmeni ta nepričakovana nočna borba. Kmalu so mi- povedali, da se je uprl 41. pohodni bataljon, ki je bil nastanjen v barakah in vod strojnic, ki je imel svoj sedež v mestu. Ostalo vojaštvo dopolnilnih čet je bilo nevtralno. Geslo upornikov je bilo: dol z vojno, dovolj je prelivanja krvi za tuje interese, mi smo Slovenci in kdor ne odloži orožje, je proti nam. Ker med uporniki ni bilo neposredne zveze in so se bali, da bi ne nastopile proti njim ostale nevtralne čete, je pohodni bataljon poslal k strojnemu oddelku, svo'je odposlance, da bi sporazumno preprečili napad od katere-keji strani. Takoj nato so bile alarmirane vse dopolnilne stotnije, ki so pod poveljstvom nemških in madžarskih častnikov odkorakale iz vojašnice v mesto- Brata so hoteli poslati proti bratu, da ga z orožjem prisili nositi še nadalje breme robstva. Toda ta načrt se ni posrečil. Dopolnilne stotnije niso hotele streljati in ko so se srečale z uporniki, sc odrekle častnikom pokorščino in se vrnHe v vojašnico. V splošni zmešnjavi pa so strojnice začele streljati po pohodnem bataljonu, misleč, da je te četa, ki jih hoče napasti. Na mestu slučajnega spopada je obležalo takoj okrog 17 mrtvih in mnogo ranjenih. Okrog 2. ponoči sem, prišel v vojašnico. Takoj za menoj je prikorakala stotnija upornikov, ki jo je vodil Hafner. Uporniki so zahtevali, naj vsi vojaki in častniki, iz-vzemši slovenske, polože orožje. Nemški in madžarski častniki so se nemudoma pau skrili in pozneje preoblečeni zbežali z majorjem Mobiusom na čelu v 18 km oddaljen Eppenstein. Uporniki pa so zasedli vojašnico in postavili svojo straže. Sc prednoj je pobegnil, je poslal major M5bius na postajo St. Georgen svojega zaupnika, ki je brzojavil na Dunaj: G ar ni zija Juden-burg se je uprla, potrebna je nujna pomoč. Pošljite topništvo- Vojaštvo je bilo najooli sovražno napram majorju Mobiusu in nad-poro.čniku Sevniku, nasprotno pa je bil poveljnik bataljona podpolkovnik Metnilz splošno priljubljen. Civilno prebivalstvo, zlasti delavstvo, je večina simpatiziralo z uporniki, kajti vojne so se bili že vsi naveličali. Ob 4. zjutraj se je razburjenost pa mestu nekoliko polegla. Med tem časom so obvestili garnizijo v Neumarktu, kjer se je nahajal 20. lovski bataljon. Takoj je bila poslana stoinija slovenskih lovcev. d?i zatre upor. Slovenski fantje pa bi se bili pridružili upornikom, da ni preprečil lega drug dogodek, ki je odločil nadaljnji razvoj judenburške tragedije. V bližini mesta je nenadoma zapel bojni rog. Prikorakal je madžarski udarni bataljon št. 3 ped poveljstvom stotnika Lukešiča, po narodnosti Slovaka, toda vnetega madžarofila in stotnija gorskih strelcev iz Celovca. To je bil odgovor na brzojavko z Dunaja. Madžarsko in nemško vojaštvo je najprej izoliralo pohodni bataljon, nato je Lukešič zasede! vojašnico in proglasil nad meslom obsedno stanje. Na vse strani so odšle patruJc, tla polove raztresene upornike, ki so bili žali-bog brez pravega vodstva, sicer bi bil upor utegnil roditi za Avstrijo že iedaj dalekosežne posledice. Še istega dne so polovili okrog 800 upornikov. Četovodjo Smuka irn še nekaj drugih fantov so dobili Madžari v neki gostilna, kjer so bili po stari navadi zidane volje. Zvezali so jih in vlekli pc* mestu tako, da so bili vsi krvavi in da se je celo nemško prebivalstvo zgražalo nad' tem nečloveškim postopanjem. Tudi Moži-no in Roglja, ki sta bila med kolovodji, so j kmalu pripeljali zvezana v vojašnico. U-por, ki je trajal cd 11. ponoči v nedeljo do 8. zjutraj v torek, je bil končan in začelo se je drii^fo dejanje. V torek, 14. maja zjutraj jc prispelo iz Gradca izjemno vojno sodišče. Začela so je stroga preiskava. Med preiskovalnimi sodniki se je posebno odlikoval renegat, ki je mnogo pripoTr:o>geI, da je sodba bila krvava. Kot kolovodje so bili obtoženi Hafner, Možina, Davtovič, Štefanič, Rogelj, Smuk, Kadunc in Fajdiga. (Po «Slov. Na,rodu»)- *) Podčrtal pisec članka, i VESTI . Osebna veet. 40. letniccf svoje poroke slavi daires obče spoštovani okoličanski narodnjak, g. Svetka Marte Jan c v Barkovljah. Kremeni-temu možu in njegovi verni, tihi družici izražamo naše najiskreneje če sli tke in kličemo; Na tnnog&ja! Osebne vesti. Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani sta bila imenovana za račup-ske ravnatelje na d s ve trika Janko- Kukar m Franjo Tauses. — Naslov ia značaj rač. ravnatelja a ta dobila nadsvetnika Anton Vinšek in Milan Pateraos'Jer. Za rač. na&svetnika je imenovan Drago Podreka. Vsi imenovani gospodje, izvzemši g. Tauses, so dolgo let uradovali tu v Trstu in mnogi prijatelji' in tovariši se jih še danes spominjajo. Tudi g, ravnatelj Tauses, rodom Idričan, je v našem mestu in marsikaterem kotičku Julijske Krajine dobro znan. Čestitamo! Zdravnik, zdravi najprej sebe! Italijanski listi se huduje^o na nas, če ra.btm.-c za kak kraj na italijanskem ozemlju naše države — it. pr. Videm — slovensko označbo. Kako pa postopajo oni sami? Rakek je — oprostite, če se motima — menda obmejna postaj®. Jugoslavije. In tudi 99 odstotkov naših domačih lialijanov abi le označbo «Rakek». Italijanske liste p* rabijo za ta kraj smešno skovanko «R2cchio». Pačijo torej krajevna imena druge države. Ce rabijo za Ljutljano nekoliko izkvarjeno Lubia-na, naj bi že bilo, ker je t« oenačba udomačena med njimi že od davna. Ali — Reccluo, to je ena tfetih nasilnih skovank, ki so jih sfa-bricirali v imenu aneksije, ki pa našega Rakeka, ki ga pa prosimo oproščenja vno-vič, če smo v zmoti — aneksija ni začela! Oj vi italijanski novinarski zdravniki, ozdravite najprej —r sebe! «Pobalkanite» sel Te dni se je vrnil iz Bet-grada neki tržaški Italijan. Pripovedoval nam je, da je tam precejšnja italijanska kolonija. Kaf zastrmel pa de je — pravi — ko je videt, kako se njegovi soplemenjeki tam svobodno gibljejo, kako da govorijo javno svoj jezik in prepevajo svoje pesmi, ne- dfa bi jim kdo rekel le žal - besedo radi tega! Kar ni mogel pre-hvaliti tolerance v Belgradu v tem pogledu. A pri nas?! Niti domači naš človek, deželan in državljan, ni varen, da mu ne pride v delež kako žaljenje, ali pa še kaj hujšega, če je tako drzen, da na javnem kraju preglasno govori v svojem jeziku, ali črta kak slovenski list. Kolikokrat se je zgodio, da so po tobakarnah grabili slovenske Liste in jih sežigali, ali pa jih trgali našim ljudem iz rok na javni ulici! In to — ponavljamo — domačim ljudem, lastnim sodržavljanom in sodeželancm! Ali ni, da bi moral človek zardeli spričo te razlike med postopanjem v Belgradu z drugo rodnimi inozemci in tukajžnjžmi z d rugorodnimi domačini? Ustreženo bi bilo zares slovesu naših krajev kot civilizirane dežele, če bi se v tem pogledu nekoliko — pobalkaniHi Belgra-b!ast pa rabi za to pretvezno italijansko žarišče — nemško oznr.čbo! Kako naj si razlagamo to? Svet naj si rajše misli, Ja jc to nemški kraj, nego da bi- doznal, da je Postojna na slovenski zemlji! Osrednja uprava je v tem pogledu posncsnovalka zgledov sicer proklinjane Avsirije. Tako jim .je tudi na jeziku in v peresu PraewaIdo — ta atenlat na lepoto italijanskega jezika — naše Razdrto pa jim je v strah in grozo. Tudi v t'eni sc očiiuje razpoloženje gospode napram našemu ljudstvu in našim slovenskim krajem! Potrpimo! Tudi te— kako bi rekli? — neokusnosti ne morejo spremeniti narodnega značaja našega ozemlja. Zasebna pdsme naslovljena na državna uradnike se bodo pošiljala, kakor javlja poštno ravnateljstvo, skupno z uradr.o korespondenco. Kdor tega ne želi, je naprošen, da poskrbi, da njegovi dopisniki1 pišejo na njegov zas-ebn: naslov. «Šolsko društvo« v Trstu šteje že sicer lepe šievilo članov, vendar pogrešamo še dukai naših ljudi iz :ncita v tem izkazu. Vemo sicer, da so to naši i>odporniki in da lahko z mirni, vestjo računamo na njih pomoč vendar fe želeti, da se vsaj članarina redno p'aču; deHe Rose 13) žaloigro v 5 dejanjih «Ljud-nu|a», katere čisti dobiček je namenjen letošnjim prvoobhajancem slov. ljudske šole v Rejami. Udeleženci so naprošenr, da radovoljno prisDevajo v ta blagi namen. Pozdrav vojakov. Iz daljne Piacenze, kjer se nahajamo pri 4. Reg. težke artiljerije, pošiljamo vsem prijateljem in znancem ter posebno našim sorodnikom, tople pozdrave. Ljubo Kra-vos od Sv. Jakoba. Kral* Benedikt iz Trebič 62, Širca Viktor, Sv. Ana 32, Čevnja Alojzij, Rojai* Scala Santa. Kobal Eberhard Kolonja V Trstu, dne 13. ms|a 1921 Kcjigodržnica I. Stoka pripravlja tretjo izdajo poznane in za odre po dežteli toli primerne burke «Trije tičlri*. Ob enem je v tisku tudi istega pokojnega pisca burka «Lažt = zdravnika*, ki Se ni bila izročena javnosti, pač pa so fo že igrali na več odrih z lepim vspehom. ' Tečaji za krojenje. Vse one, ki so se vpisale v tečaje za krojenje vabimo, na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m. ob .4 h pop. pri Sv. Jakobu v prejšnjem otroškem vrlcu, da se dogovorimo glede ure in kraja, kjer se bo vršil poduk. Večerni tečaj se bo pričel takoj v četrtek. Opozarjamo vse one, ki 6e še žele vpisati, da to store čimprej. — Odbor Ženskega dobro«*, udruženja v Trstu. - OrtfittfM« VMfti Učiteljska «Zveza» priredi na binkoštno ne-deljo koncert na Kontovelju ter istega dne matine pri Sv. Jakobu. Na matine se povabijo tržaški glasbeni strokovnjaki, da spoznajo del slovenske vokalne glasbene literature ter da izrečejo svoje strokovnjaško mnenje o učiteljskem zboru. Program obeh prireditev prinesemo v torkovi številki. Pevsko društvo «Z&stava» Lonjer priredi danes dne 13. t. m. svojo prvo vrtno veselijo na vrtu gostilne pri Blažu v Lonjerju z bogatim sporedom. Proizvajale se bodo razne pevske točke, deklamacije in igra. Med posameznimi točkami igra domače gcdbeno društvo «Vola-Tič . Preskrbljeno je tudi za poskočno mladino. Zatorej nai nikdo r.e zamudi te ugodne prilike in naj se udeleži prireditve, kajti malo se več sliši našo milo slovensko pesem doneti širom naše ožje dcmovine. Ona pesem, ki je naš narod vzbudila iz spanja po zaslugi ravno naših pevskih društev, je sedr.j obsojena, da se zopet povrne tja, kjer je bila pred 50 leti, če se ne bomo zavzeli zanjo in podpirali naša pevska društva, katerim poverjena naloga čuvati in £cjiti našo pešam. Udeležite se vsi današrje prireditve pevskega društva «Zastava» v Lonjerju. Začetek ob 16ili. — V slučaju slabega vremena se prireditev prenese za nedoločen čas. Pevsko društvo «Slava». Danes točno ob 3 uri pop. odhod na prireditev v Lonfer. Zbirališče pri Konsumnsm društvu. Uljudno so vabljeni vsi pevci in pevke ter prijatelji druživa, — Odbor. Pevsko društvo «Hirifa». Kmalu bomo zopet imeli priliko slišati našo milo pesem. «Ilirija>> se pripravlja, da nastopi 27. t. m. — < Zvedel sem neka; novega > pravi narodna pesem, katero bomo imeli priliko slišati v nedeljo po binkoMih, In res — občinstvo bo videle in slišalo, da se je « IIiri;a zopet prebudila, da hoče — kljub svojim skromnim močem pokazati, da zmore tudi mladina nekaj, le ako hoče. — Program je tako raznovrsten, tako pester — lahko rečemo, da bo zadovoljil vsakogar. Od temne-žalostnega Premrlovega <• Zakaj?v katerem se zrcalilo vojne grozote, do vesele Adamičeve < Svatbe na poljani* — svatbe cvetlic, pa ver dar bučne kot kmečka svatba, se vi^'e cela vrsta žalostnih in veselih zborov. Že ime našega pcvovod'e g. prof. Kumarja nam je znak, da bc nudil ta koncert, katerega •priredi <■ Ilirija--, res nekaj dobrega, da bo zadovoljil staro in mlado. — Odbor. Pevsko diJiitvo «Ti;ri>a», Jutri v pori del jek vaja za ženski zbor točno cb 20.30. — Odbor. Iz Srlalkega iivljenia Ravnatelj < Gaseč federalen zaprt. Čitateljem je gotovo v spominu še zadeva - Casss di ri-sparmio federale», katera je morala likvidirati vsled ponesrečenih špekulacij svojega ravnatelja Josipa Berkovich, kateri je z bankinim denarjem špekuliral na popolen polom dinarja« Vsled aretacrjskega naloga je bil Bercovich odveden včeraj v zapore v ul. Coroneo. Aretiran žep«r. Dne 2. t. m. je neki Dominik Lrnardi naznanil na policijskem koniisariatu v ulici M. R. Imbriani, da mu je na Borznem trgu v tramvaju neznanec ukradel listnico z 8000 lirami in drugimi važnimi listinam?. Sumi! je, da ga je ckradel mladenič, ki se je nekako sum&ivo gnetel okoli n;ega. Policijski komisar mu je pokazal fotogralični arhiv vseh sumljivih eseb. Pri pregledovanja fotografij je Linardi vpoznal v eni podobo mladeniča, katerega je sumil tatvine. Na podlagi tega je bil osumlieni mladenič areiiran. Imenuje se Ferdinand Vecchiet, star 29 let, stanujoč v ulici S. Servolo št. 6. Areti-ranec zanika, da bi bil on ukradel listnico Lioardiju, toda kljub temu je bil pridržan v zaporu. Sved-ovci zop-?t na delu. Železna blagaiaa prevrtana. 8009 «ir plene, Zdelo se je že, da so tržaški svedrovci opustili svoj nočni poklic, ka4i blagajne tukajšnjih, trgovcev so imele do'go časa mir pred njhni. V noči od 11. na 12. t. m. pa so ti poročni več to. Zdravnik ji je včeraj zvečer odločno prepovedal in je to prepoved danes ponovil. Ali ste bili vi in gospa Rubelle obveščeni o resnosti položaja? je bik> njegovo naslednje vprašanje. * Odgovorila sem mu, da sve vedeli, da je bolezen nalezljiva. Prekinil me je, predno sem mogla dodati še kakšno besedo. To je tifus, je rekel. V tem času vprašanj in odgovorov si je gospod Davvson opomogel iz svejega presenečenja in se je obrnil s svojo običajno odločnostjo k grofu. To ni tifus, je rekel ostro. Protestiram proti vašemu vmešavanju, gospod. Tu nima nihče razen mene pravice staviti vprašanja. Napravil sem svojo dolžnost po slojih najboljših močeh. — Grof ga ni prekinil z besedo, ampak le s tem, da je pokazal na posteljo. Gospod Daw-son je občutil to nemo zanikanje njegovih sposobnosti in .je postal še bolj razdražen. Pravim, da sem storil svojo dolžnost, je ponovil. Poslali smo po zdravnika r London* Z njim se bom pogovoril o kakovosti mrzlice, z nikomer drugim. Zahtevam, da greste iz sobe. j Stopil sem v to sobo ▼ svetem interesa do- j večnosti, gospod, je rekel grof, in v tem interesu pridem še notri, če bi se zdravnikov prihod zategniL Še enkrat vam rečem da se je mrzlica obrnila na tifus in da ste za to nesrečno premeznbo vi odgovorni s svojim zdravljenjem. Če bi imela ta dama umreti, bom pred sodni jo pričal proti vam, da ste s svojo nevednostjo m trmo povzročili njeno smrt. Predno je mogel gospod Dawson kaj odgovoriti in predno je utegnil grof zapustiti sobo, so se odprle duri in gospa Glyde se je prikazala na pragu. Jaz moram in hočem priti notri, je rekla z nenavadno odločnostjo. Namesto, da bi jo zadržal, je stopil grof v predsobo ter ji napravil prostor. V vsakem drugem slučaju je bil grof zadnji človek na svetu, ki bi kaj pozabil; toda v trenotku presenečenja je očividno pozabil, da je tifus nalezljiv in da bi bilo treba gospo Glyde prisiliti, da se odstrani. V moje začudenje je pokazal gospod Daw-son več prisotnosti duha. Zadržal je gospo pri prvem koraku, ki ga je napravila proti postelji. ~ Zelo mi je žal, je rekel, toda bojim se, da je mrzlica nalezljiva. Dokler pa se ne prepričam o nasprotnem, vas zelo prosim, da ne prihajate v sobo. Nekoliko trenotkov se je borila sama s seboj, potem pa so ji roke omahnile m padla je naprei. Omedlela je. (Dalje) BIRMO Oddelek za volnenine MOSSOla,belal05cm . Gabardine 105cm . »» , L 18 — , m 25. 49_ najf. vrsta, 125 cm *» Serge 130«n ..... , „ 48 — Oddelek za drobnino Volant, erient. čipke 12<5 cm . L 12. Pajčolani za birmo 75/250 . » 20. Tančica JSo" pf!,a?c. . „ 5.— Tančica, ^^ ..... „ 6.— Vezenine v „ 3.70 Organdis, bei m pisan Gddelek za otroške potrebščine Velika izbera mornarskih obide za dečke in otroke, vestje iz etamina in svile. Jako ugodne cene. [HttV.LIII.1f Tel. 10-08 Gddelek ja bombaževlno Ftamin jMcskrsM' gia9 9---- » „ 120 cm . ; • ; » 18.-—* Volant, vezen 70 cm . . . ^ 99 „ 120 cm . . . i> 18.— Oddelek za svilen/ne Duchesse, SSif™i5\vrat*: L 28.— Crepe de CUne, težak . , . ;> 29. ■' Taffetes, bci, nm Vrst« 90 cm n 28.--* Oddelek za pletenine Srajca L17in21 Petlja, |?mi rokSrfiral.in. L 6 naprej Ceno U 111.16 Tel. 24-24 Meo in mino M v knjižen* zadruga z omejeno zavezo vabi na M relii občni mir ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. maja 1923 ob 3. url popoldne v občinski pisarn! v Nabrežini. DNEVNi RED: 1. Volitev načeiništva. 2. Volitev nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1922 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev 3 pregledovalcev računov za leto 1923. 5. Čitanje revizijskega poročila „ZvezeM. 6. Povišanje deležev. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi (245) NAČELN1ŠTVO. ■v "V SKLADISCE oetove kisline, žvepla In modre galice. ® ANTON GAMBEL Trst — Via feffOMO IS. 1 a — Trst Partija novih šivalnih strojev „Singer", s petletnim jamstvom po L 350.— Rletro Cervelllitl, Trst Via VasarH 7 Pcšiljatve na deželo. ^38) Soda kristalizirana zajamčeno čista, bela centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita. Izdelana po zadnjih tel.ničnlh izkustvih z modernimi napravami. ERGA KEMIČNO- TEHNIČKI ZAVOD Trst, Via Pier Lulgi da Palestrlna štev. 2. Raznovrstna lepa darila za birmo, krst In poroko sc dobijo pri urarju J. ŠULIGOJ Gorica — Via Carducd Stav. IS V zalogi ima tudi najboljše in naj-trpežnejše šivalne stroje, zajamčene 10 let. — Tovarniške cene. 227 Uvozna in izvozna tvrdka na debelo Debinsio & fivisnis v Trstu, skladišča: via Coroneo štev. 13, prosta luka 4, pritličje (transito) 27 ima v svojih skladiščih vedno bogato izbero najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba. Tvrdka 6IDSEPPE STRUCHELi Trst. Oh Hazzint 36 M S. cnterino) nadaljuje vedno izredno prodajo vsega blaga po najnižjih cenah. Velika izbera Me suilenlne In tamtaievine iS IV. «EDINOST- V Trsta, dne 13. maja 1923. Orebovje. Slovensko izobraževalno društvo v Orehovljah bo imelo v nedeljo 20. t. m. svojo društveno prireditev. Dramatični odsek uprizori igro «Begunka» in burko «Poštna skrivnost*. Poleg tega nastopijo domači in številni pevski zbori iz bližnjih vasi. Podrobnosti sporeda objavimo pravočasno. Vabimo že danes k obilni udeležbi! — Nezaslišano nasilje. Že parkrat je «Edinost» pisala o junaških činih briškega diktatorja Armando d'Ottone, zdravnika v Dobrovem. Diktator si ne da miru, dokler ne obleče zlepa ali zgrda cela Brda v črno .srajco. Vsem je še v živem spominu napad tega gospoda na prof. Terčelja o priliki njegovega predavanja v Biljani. O tem napadu je poročal tudi videmski list «11 Friitli« in že takrat se je D'Otione v istem listu opravičeval za svoje postopanje, kar »pa se mu ni posrečilo. Pred dnevi smo poročali o odstavi g. Gradnika, župana v Medani, kjer smo omenjali tudi g. D'Ottone. Na naše poročilo je sledil v sobotni številki «Edinost» popravek, katerega je sicer podpisal g. Gradnik, toda «in-spiriral* ga je g. D'Ottone. V popravku se zanikajo trditve našega poročila, v kolikor se doiikaip g. D'Ottone. Precfvsem bodi povedano, da poročevalec g. Gradnika sploh ne pozna in da je o njegovi odstavitvi izvedel iz «Giornale di Udine» in iz razgovorov med znanci. Istotako je vsebino nadaljnih vrstic izvedel od tretjih oseb. Čeravno ve, da bo obelodajijenje te vsebine g. Gradniku zelo neprijetno, vendar smatra za potrebno, da se javno ožigosa početje g. D'Ottone. Po objavi poročila v «Edinosti» je prišel k bivšemu županu Gradniku D'Ottone v uniformi narodne milicije, ki ima med drugim skrbeti tudi za red in zavno varnost, in je zahteval od njega, da demeniira poročilo, pri-občeno v Edinosti». G. Gradnik je izjavil, da tega ne more in noče narediti, ker ni on napisal poroči'a, na kar mu je D'Ottone zagrozil, da < ga bodo c-dnesli štirje možje v zeleno travo ako ne bo tekom dveh ur napisan popravek ter se je nato oddaljil. Žena g. Gradnika, ki je to grožnjo slišala, je padla v nezavest. Približno čez pol ure se je D'Ottone povrnil v družbi radučitelja Josipa Toroša. Poslednji jc predložil g. Gradniku v podpis še sestavljeni popravek, katerega je on pod vplivom prejšnjih groženj mehanično podpisal. Tako zna g. D'Ottone < inspirirati« popravke. Kakor slišimo, je pod pritiskom tega tirana briškega ljudstva odstopil tudi župang v Biljani in bo po vsej verjetnosti zavzel njegovo mesto fašist Juša, ki je bil svoječasno navdušen «sokol». V i d d a in vodstvo fašistovske stranke se v poslednfem času trudita, da zopet vzpostavita mir in red ter omajano zaupanje v zakone. Upamo vsled tega, da opozorijo pristojni krogi tudi g. D'Ottone, da ne sme zlorabljali časti in uniforme narodne milicije za podobna nasilja. Kako so izsledili napadalca na Štefana Marc. Pred dnevi smo poročali o roparskem napadu mno za Marčevega napadalca, so ga odvedli v zapore. Iz tržaike pokrajine Iz Postojne. Tradicija gasilnega društva je, da se vsako leto praznuje praznik sv. Florijana. In tako se je tudi letos praznoval ta patron, toda v dc.kaj večjem obsegu, kot pa druga leta. 2 e rano so se začela zbirati razna gasilna Jruštva iz okolice, kakor iz Vel. Otcka, Stu-de ne j.; v, Hruševja, Landola, Razdrtega in Slavine. iako se je potem razvila krasna povorka, na čelu vsem postojnsko gasilno društvo, ki je korakalo po celem mestu ped svojo zastavo m nato v cerkev k maši. Po maši je bilo defi-j liranje vseh društev, na glavnem trgu pred j zastopniki politične, kakor tudi krajevne obla- i sti ter povabljenimi gosti. Prav lepo je bilo videti ravne vrste starih ognjegascev, ki so' strumno korakati ob zvokih postojnske domače j •iodbe in pokaži vedno še disciplino in red. j Pohvalit? je vsa drušiva, ki so se udeležila tega sprevoda, zakaj v vseh je bilo poznati, da sol dobro organizirana in da se zavedajo svoje težke dolžnosti. Popoldne ob 1. uri pa se je vršila na trgu vaja vseh gasilnih društev in tu je bila prvič narejena poskušnja, v koliko minutah ie mogoče spraviti vodo iz 500 m oddaljene Pivke v mesto, zakaj mesto boleha že dolgo na veliki rak-rani, to je na pomanjkanju vode. Ta poskušnja sc ie pa zelo lepo obnesla, kajti po preteku 20 minut se je s pomočjo štirih brizgalnic iz črpala voda iz Pivke. Pripomniti pa moram tudi. da bi bil uspeh vaje še veliko lepši, ako ne bi zopet ta nesrečni vodovod odpovedal. Pač je že zadnji čas, da se croti temu zlu ukrene najpotrebnejše, sicer pa Bog re daj velikega požara. Da je pa vaja tako lepo uspela, se moramo v prvi vrsti zahvaliti g. načelniku Jos. Vadnu in njegovemu odboru, ki je ne samo sedaj, pač pa že večkrat pokazal svojo neumorno delavn&st in požrtvovalnost, za kar mu bodi izrečena na tem mestu vsa zahvala. Pa ne samo postojnsko, ampak tudi vsa druga društva so pripomogla k temu lepemu uspehu, za kar bodi tem izrečeno vse priznanje. — Opazovalec. Italijanske državne finance gotovo ne nudijo več tiste brezupne slike prvih povojnih let, vseeno pa sedaj ni mogočnosti, da bi se priman j kij aij temeljito odpravil-Finančna politika zakladnega ministra De Štefanija se v mnogem naslanja na angleško finančno politiko, katera je dosegla v zadnjem času nepričakovane uspehe ter spremenila proračunski primanjkljaj v velik prebitek. V Italiji se taki veliki uspehi ne dajo- tako lahko doseči; kajti če bi bilo tudi mogoče pri izdatkih še bolj štedi ti, je treba pomisliti, da je italijanski davkoplačevalec eden najbolj obremenjenih na svetu. Govor zakladnega ministra, ki ga ima držati v nekoliko dneh, bo prinesel najbrže jasnost o pravem proračunskem položaju države.' Toliko pa se zdi, da je gotovo, da se ne bo uresničite upanje, češ da se bo primanjkljaj potisnil na 4V> miljard lir, ampak da bo primanjkljaj v tem poslovnem letu znašal kakih 6 miljard lir. Redni dohodki iz potresnega davka, industrijskih monopolov, neposrednih davkov ter dohodek iz poštne uprave v približni visokosti skupniin 13'2 miljard lir bo komaj zadostoval, da se krijejo normalni izdatki kakor: obresti za državni dolg, plače uradnikov, pokojnine in draginjske doklade. Za izredne izdatke pa je treba tudi nadalje skrbeti z izdajanjem bankovcev in državnih obveznic. Kot ugodno znamenje je treba smatrati vsekakor dejstvo, da se je kroženje bankovcev skrčila od 22 na 20 miljard, in da se zdi, da se bo to stanfe stabiliziralo. Če se ozremo na zasebno gospodarstvo, opažamo tuda tu relativno ugodne in neugodne znake; vendar pa prevladuje prepričanje, da se lahko smatra, da so «slabi časi» v glavnem minuli. Italijanska težka industrija, ki je bila v zadnjem času v najhujši krizi, gre počasi nasproti reorganizaciji. Organizacija podjetij težke industrije, ki je bila za relativno majhne italijanske razmere prevelika, se razpusča; družba «Ansaldo» je? n. pr. popolnoma ločila ru«lo-kopno podjetje od podjetja za izdelovanje predmetov. Med temT WBi si italijanska težka industrija torej počasi pomaga na nege, gre industrija, katera je za Italijo mogoče važnejša, namreč tekstilna industrija, posebno industrija s pridelki iz bombaža, ravno nasprotno pot; kajti po dobi velikega uspevanja srečujemo sedaj razne omejitve v obratih. Dejstvo«, da se množijo falimenti trgovcev, se ne smatra kot neugoden znak, ker to kaže na bolj živo gibanje v trgovini. Vendar pa je treba omeniti, da izkazujejo konkurzi v državi v prvih treh mesecih posameznih let sledeče številke: 1921.: 252; 1922.: 822; 1923.: 1202. Pri borznem poslovanju je omembe vredno napredovanje državnih vrednost-nic, ki se je uveljavilo v prvih tednih tekočega leta, medtem ko se sedaj dvigajo tudi industrijski in bančni papirji. Statistika borznih kupčij izkazuje napredovanje v tekočem letu. V posameznih letih so te kupčije za mesec ^narec dale n. pr. sledeče številke: 1921: 57'8 miljard; 1922: 46; 1923: 59*8 miljard lir. Napram prvim mesecem tega leta pa se opaža malo nazadovanje borznih kupčij. Primanjkljaj trgovinske bilance, kateri se je lanskega leta znižal od 9 na 6 milijard, se bo letes po vsem pričakovanju še bolj znižal, če se bo vzdržalo sedanje naraščanje izvoza in padanje uvoza. Plačilna bilanca pa se bo lahko izjednačila še le tedaj, če se Italiji posreči pripraviti Ameriko do tega, da sprejme večje število italjanskih izseljencev. ■IIIIHIMIMHIM ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ M. BIZJAK 233 naznanja slavnemu občinstvu, da se je preselil s 5. majem iz ulice Torre bianca 39 v Viale XX settembre št. 39, I. nasproti Teatro Nazionale. Sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 MED. UNIV. (224) Dr. RADO SFILIGOJ v Gorici, m J* preselil v Via NMMN (VI« Scuole) S«. • (tik stare gimnazije) ter sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3. POHIŠTVO. 33 Poročne sobe, masivne, z velikimi ogledali, zajamčeno, slavonsko delo od L 1200.— naprej, 'kuhinje L 750.—, stolice L 12.—, železne postelje z mrežo L 160.—. TURK, Via S. Lazzaro it- 10. hezkukareuM ene. hflliatn m težila. Anton Pocor konc. zobotehnik Trst, Via F. Rismondo (prej Fontana 11, IL (v bližini ljud. vrta) Sprejema od 9 do 12'30 in od 3 do 7*39. Ob nedeljah od 10 do 11 in od 3 do 6. Zobovja brez neb« (na mostiček). Borzna ooroCila. Valuta na tržaškem trga. Ggrske krone . • .......• • 0.40 avstrijske kron-......• • • 0.0285 čeikoslovaikt brone • •••••• dinarji • • • • • • • • •••.. 21.HO.— 9.75.'- ...... le j i ...... marke •••••••• ...... 0.0480 dolarji..................20.40 francoski franki.............135 75.— švicarski franki • •••••••• 358.—.— angleški funti papknaU ............. 0.45 0.03 01.25 31.5«) 10/26 0.0515 20.50 371.— 94.90 Gospodarstvo GOSPODARSKI POLOŽAJ ITALIJE Pri presoje vanju gospodarskega in fi-nancijelnega položaja Italije se je treba vzdrževati prenaglega optimizma in pretiranega pesimizma. Brez dvema je, da se državne finance počasi in korakoma boljšajo In da se more smatrati za sedaj krizo v posameznih industrijskih strokah kot premagano; na drugi strani pa so obmolknili tisti glasovi, ki so pričakovali od novega političnega režima čudeže in kateri so bili n. pr. izjavili, da bo izenačenje državnega proračuna in še posebej izenačenje proračuna železnic delo nekoliko mesecev. Tudi se je pač izkazalo, da se politični prevrati lahko dosežejo s hitro, krepko roko« da pa je uveljavljenje političnih uspehov na gospodarskem polju stvar, ki zahteva žilavo potrpežljivost in dolgoletno resno delo. DAROVI Mesto cvetja na grob prerano umrlemu prijatelju Zoranu Hribemiku darujejo «svetoivan-ski fantje* domači podruž. Šol. društva 40 L. To je res najlepša cvetka na grob prijatelja! Živeli zavedni fantje in blag spomin pokojnemu! 23 ČEVLJARNICA MICOLICH Trst, vin Offlne 32 M L' ftriosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna- Stolni dohodi. Rovi vzorci. Pohištvo po izredno nizkih cenah. Prodaja z jamstvom Trst. Via Godn 17 — Via Poulična 1. Poročne sobe od L 1000.— naprej. Jedilne sobe s stoltcami s pristnim usnjem od L 2400.— naprej. Pohištvo za urade, amerikanski tip in navadno. Garniture za klube* Pohištvo za salone. Pohištvo za kuhinjo. Pohištvo za vrte. Železno in medeno pohištvo. Omare in stene za predsobe. Stoiice, naslonjači, mizice v veliki izberi. Blagajne itd. itd. M. Steiner - Trst Via Geppa 17 — Via Pauliana 1 (vogal Piazza Liberta) Posebni popusti preprodajalcem. Posebno skrbimo za embalažo in jamčimo za točen dohod. (46) ŠIRITE „EDINOST Si OUAUG & KIKELJ GORICA — VIA DUOM O $TEV. 4 - GORICA Velika zaloga domačih dvokoles. Dvokolesa inozemskih tovarn „Styria4* L 580, „Puch" L 595, „Waffenrad" orig. — Šivalni stroji: „Neumann", „Gritzner", „Kaiser", „Rast & Gasser" za družine, za krojače in za šivilje. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in vsi posamezni deli zgoraj imenovanih strojev. (225 Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo in trpežno. novi in rabljeni vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212) — Prodaja, zamenjava in poprava. — Ignazio Nauherr, Trst, Via SanitA i«. 16v V. nacist. !£» ? Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovir[e v vsakem stanju. GLASOVIRI (HOVAMll SFERZA Trst, Via S. Frnncesco d'flsslsl 6. Zaloga in izdelovalnica m doličnih in temnih pe*l in Štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Elija Culi v Sonci Piazza Cavour prejela zastopstvo o* J "o rt it. 9 naznanja tem najboljših in svetov. »•t, «■ l_. rt Ik " o l&i » 2 IL ^ O 0 U. a 1 rs 1 a n _ o Id« ~ £ o- £*i 2-* ^ož n a C N O z: 2J u. potom slav. občinstvu. o a.* K S E z? o K«- -O "o ~ _£3 CJ O a ssa Sfi toplo priporoča Elija ,čuk9 m .X. m JXi/i c > ' <--> o rc zj p- i G t-J KJ - u> . 3 4) S j . .2 "5 H r R o« O O "O c -ž M « O N m a 5. ca > izvedenec Piaiu Cavour štev. 9. ČEVUARHgCA FRANC PIREC Pekarno in slattHaria Vin Commerdole it. 7 FillsIHa: Via Gatteri 40 ^ ^ prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLACEV in vsake vrste SLASC1C. Velika izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV i. t. d. i. t. d. KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna. 207 MEHANIKI! Platišča L 10.—, zračna čreva L verige , telci Lil.—, pedali L11.50, cevasta platišča L 30.—, ključi L —.80, zavore L 11.50, ročaji L 13.—, krogle 144 L 2.—, ročniki L 1.— i. t d. „LA CICLIQUIDAZIONE". Trst - Via Rossini št. 30, vrata 14 - Trst Sv. Jakob Via G. Caprin št. 5» Veliiralitiera oMa za moške, žensKe in deeke. POHIŠTVO lastnega Izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarna in gostije* Brezkonkurenčne cene Trst — Viale XX. Settembre 35 — Trst (palaca Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls Ljubljanska kreditna Podružnica v Trstu. 2 Vogal vin VoiMo n — uia 30 oM n Izvršuje vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 % netto Vloge na tekočt račune po 41 0! 2 10 L Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delnlika glavnica in rezerve: Dinarjev 3S,OOO.COO.— Tel. št. 5-18. Urad uje od 9 do 121/, in od 14 7, do 16. JI